Morda vas zanima
kako Je v preteklem letu delovala skupna komisija podplsnlc samoupravnega sporazuma o štlpendiranju iz združenih sredstev v naši občini?
Nas, štipendiste, vezane na te, tako imenovane socialne štipendije njeno delo zelo za-nima. V šolskem letu 76/77 nas je bilo tako štipendiranih 488 v občini Center. 117 nas je bilo vezahih izključno na to štipen-dijo, ostalim pa je socialna šti-pendija pokrivala razliko med . kadrovsko in življenjskim mi-nimumom.
Jeseni 76-tega leta je bila 6. seja Republiške skupne komi-sije podpisnic Samoupravne-ga sporazuma o štipendiranju, ki je s svojimi, ogorčenje vzbu-jajočimi sklepi, marsikaterega štipendista spravila ob štipen-dijo iz sklada združenih sred-stev, večini tistih pa, ki so še ostali na seznamih, občutno oklestila že tako majhen me-sečni proračun. Naša občin-ska komisija se je v tej vihri hrabro držala - štipendije so se znižale v skladu z dogovo-rom, vendar pa se je potrudila in vozila kar je najbolje mogla med čermi republiških skle-pov in razpoložljivih finanč-nih sredstev.
Kmalu potem, ko se je poka-zala očitna potreba revidirati obstoječi družbeni dogovor in samoupravni sporazum o šti-pendiranju, je tudi izvršni od-bor naše skupne komisije za štipendiranje obravnaval po-manjkljivosti obeh samou-pravnih aktov. Predvsem splošni predlogi, ki jih je pri-speval k razpravi, se mi zde izredno tehtni. Naj jih nave-dem:
-  k prošnji za socialno šti-pendijo bi se moralo priložiti mnenje socialnega skrbstvain mnenje KS;
-  opredeliti se mora odgo-vornost delegatov ZSMS v or-ganih  skupščine  občine pri oblikovanju   štipendijske   in kadrovske politike;
-  izdelati bi se morala pra-vila   o   delu   in  pristojnosti izvršnega odbora in odbora za samoupravno    kontrolo    pri skupščini podpisnikov druž-benega dogovora in samou-pravnega sporazuma o štipen-diranju;
-  zagotoviti   je   potrebno, tudi s sankcijami, če ne gre drugače, obvezne prijave ka-
drovskih štipendij in potreb po njih, najkasneje do konca aprila vsakega leta ustrezni službi skupnosti za zaposlova-nje.
To so le nekatere pripombe izvršnega odbora, so pa izre-dno pomembne. Pri kadrov-skih štipendijah se vse pre-malo upošteva socialni vi-dik. Prednost bi morali imeti štipendisti s slabšim social-nim položajem, socialne šti-pendije pa naj bi v glavnem izravnavale razliko med ka-drovsko štipendijo, dohodki staršev na družinskega člana in živl jenjskim minimumom. Sklad združenih sredstev je sedaj še vedno preobreme-njen, njegov smisel in namen pa ni štipendirati čimveč lju-di temveč izravnavati razli-ke v štipendijah in predvsem voditi neko splošno kadrov-sko politiko v občini ali vsaj imeti nad njo pregled. To pa brez rednega javljanja po-treb in razpisanih štipendij ne gre. Prav tako je nevzdrž-no, da na Zavodu za zaposlo-vanje izvedo o razpisanih šti-pendijah večinoma iz časopi-snih objav.
Drugi sklop problemov pa zadeva samoupravno organi-ziranost štipendijske politike. Družbeni dogovor o oblikova-nju in izvajanju te politike ni ustrezen. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev (še dobro, da ni osnutek predloga za osnutek predloga, ker spre-jetja sploh ne bi dočakali) se vleče, radira in popravlja na republiški skupni komisiji že nekaj mesecev, pa so vseeno prišli šele do 8. ali 9. člena (od 41).
Obenem se pojavlja nujnost večjega stika s štipendisti na ravni občine. To, da so posre-dno zastopani preko ZSMS v občinski skupščini ni praktič-no nič. Osnovati bi se morala skupnost, zveza ali odbor šti-pendistov ali kaj drugega, kar bi lahko aktivno in stalno so-delovalo s skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini.
Bogdan Jugovič