VESTNIK Tiskovino ^ Poitnina ptočana pri poit) 64190 Trt<4, ' j j ^ fN P. n. Študijska knjižnica 62390 Ravne na Kor. LETNtK XXXV CELOVEC, PETEK, 21. NOVEMBER 1980 ŠTEV. 47 (1995) OBČNt ZBOR ZVEZE KOROŠKtH PARTiZANOV: Osta!i bomo zvesti svetiim tradicijam protifašističnega ^ narodnoosvobodiinega boja Povsem v znamenju privrženosti in zvestobe stavnim tradicijam protifašističnega narodnoosvobodiinega boja je poteka! občni zbor Zveze koroških partizanov, ki je bii minuio soboto v novem Kuitur-nem domu „Danica " v Šentprimožu. To je prišio do izraza v spoštovanju, s katerim so se udeieženci zbora poktoniii spominu ietos umr-iega prvoborca in ustanoviteija ter doigoietnega predsednika borčevske organizacije Karia Prušnika-Gašperja ter maršaia Tita, pod čigar vrhovnim vodstvom so se med zadnjo vojno boriti tudi koroški partizani. Predvsem pa v zaobijubi, da se bodo za ideaie tega boja zavzemati tudi v bdoče — to je za mir, svobodo in enakopravnost posameznikov in narodov. Predstavniki ZZB Sto veni je na ob!sku pr! koroških S!ovenc!h V sredo je bita na obisku pri Zvezi koroških partizanov tričianska deiegacija Zveze združenj borcev NOV Siovenije, ki jo je vodi) predsednik Janez Vipotnik. Deiegacijo, ki jo je spremtjai tudi generatni konzut SFRJ v Ceiovcu Miian Šamec, so na sedežu ZSO sprejeii poteg predstavnikov ZKP še zastopniki Zveze stovenskih organizacij na Koroškem, Zveze stovenskih izsetjencev in Zveze stovenske mtadine. Predstavnik) stovenskih organizacij so goste iz Siovenije izčrpno seznaniti s poiožajem in aktuainimi vprašanji siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ziasti z novim vodstvom Zveze koroških partizanov pa se je detegacija ZZB dogovarjata o obtikah nadatjnjega sodetovanja obeh borčevskih organizacij. Po pogovorih na sedežu ZSO v Cetovcu je deiegacija ZZB NOV Siovenije potožita venec ob spomenik dotgotetnega predsednika koroških partizanov in znanega koroškega borca Karta Prušnika-Gašperja v Kotmari vast. Čtani detegacije so obiskati tudi vodstvo Narodnega sveta koroških Stovencev. Popoidne pa so si ogtedati nekatere kut-turne, vzgojne in gospodarske ustanove, kjer so podrobneje spoznati živtjenje in probtematiko stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. ZUNANJi MtNtSTER PAHR: Avstrija je odvetnik za Južno Tirotsko Na odru, ki sta ga poleg dvojezičnega napisa in znaka koroških partizanov krasili še slovenska in avstrijska zastava, je bil postavljen doprsni kip tovariša Gašperja, obdan s cvetjem, ki je pričalo o hvaležnosti in spoštovanju koroških Slovencev in posebej bivših partizanov do tega našega zaslužnega narodnega delavca in borca. To je bilo poudarjeno tudi pri komemoraciji, ko se je občni zbor poklonit spominu umriih članov, med katerimi so bili tudi trije člani glavnega odbora ZKP: Peter Čavko, dr. Valentin Travnik in Franc Uršič. Primeren uvod v zborovanje pa je bil tudi nastop mešanega okteta „Da-nica", z izbrano umetno in borbeno pesmijo. Občni zbor je bil vse več kot zadostitev pravnim formalnostim: bil je iskreno tovariško srečanje nekdanjih soborcev in aktivistov iz številnih krajev slovenskega ozemlja tu in onstran meje, ki jih je v vojnih letih združil skupni boj proti nacifašizmu na koroških tleh in jih povezal za vse čase v nerazdruž-Ijivo skupnost koroškega partizanstva. Srečali so se stari borci z mladino, ki bo tradicije njihovega boja gojila in razvijala naprej. Pridružili pa so se tudi številni častni gostje, med njimi jugoslovanski ambasador na Dunaju Novak Pribi-čevič in generalni konzul v Celovcu Milan šamec; iz Slovenije so prišli na čelu številnih koroških borcev Jože Knez-Kolja za SZDL Slovnije, Stane Repar in Bogo Gorjan za ZZB NOV Slovenije in inž. Pavle Žaucer-Matjaž za Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani; navzoči so bili zastopniki borčevskih organizacij iz Koroške in štajerske, občnega zbora pa sta se udeležila tudi predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc. Delovnemu poročilu, ki ga je podal dosedanji tajnik ZKP Lipej Kolenik (njegova izvajanja ...objavljamo na posebnem mestu), so sledili pozdravni nagovori predstavnikov drugih organizacij. Tako so tovariši Knez, Gorjan in Zaucer prinesli po- zdrave matičnega naroda. Spomnili so na skupni boj proti fašizmu za časa druge svetovne vojne in poudarili potrebo tesnega sodelovanja vseh protifašističnih sil tudi danes. Zlasti so naglasili iskreno povezanost med bivšimi koroškimi partizani tu in onstran meje ter zagotovili koroškim Slovencem tudi v bodoče vso podporo v njihovem boju za uresničitev narodnostnih pravic. Na skupni boj proti skupnemu sovražniku nacifašizmu je spomnil tudi zastopnik Zveze socialističnih Skupna seja Narodnega in Upravnega odbora ZSO Nadzorni in Upravni odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem sta imeta v po-nedeijek 17. novembra 1980 skupno sejo, na kateri sta pregiedata in ocenita trenutni narodnopotitični potožaj. Po obširnem poročiiu in razprav) o detovanju forumov ZSO v zadnjem času sta odbora sprejeta ustrezne skte-pe v zvezi z nadatjnjim de-tom na posameznih področjih. borcev za svobodo Josef Schwein-zer, ki je zavrnil klevetanje partizanov za ..bandite" in ..morilce" ter naglasil, da so nasprotno partizani upravičeno ponosni na svoj prispevek k zmagi nad fašizmom in s tem tudi k osvoboditvi Avstrije. Zastopnik štajerskih partizanov Max Muchitsch pa je poudarit, da je danes spet potrebno utrjevati protifašistično miselnost, ker neonacistične sile znova razvijajo svojo dejavnost, pristojne oblasti pa nočejo videti nevarnosti, ki jo predstavlja tak razvoj. V imenu ZSO je občni zbor pozdravil predsednik dr. Franci Zvvitter, ki je spregovoril tudi o trenutnem narodnopolitičnem položaju (glavne misli njegovega govora objavljamo posebej). Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je menil, da je bila vključitev v narodnoosvobodilni boj izraz daljnovidnosti ter čuta za svobodo in pravico, boj partizanov pa je deležen tudi mednarodnega priznanja. Za koroške Slovence - kot je dejal dr. Grilc — se boj vendar še ni končal — še naprej se moramo boriti za enakopravnost v smisiu mednarodnih pogodb. „Danes se vsi koroški Slovenci borimo za isti cilj, in sicer v smislu tradicij partizanov." Poleg drugih pa se je v diskusiji ogiasil tudi še tajnik novonastajajočega Koroškega partizanskega pevskega zbora Jože Rojšek. K sodelovanju je pozval vse. ki so protifašistično nastrojeni ter poudaril, naj tista partizanska pesem, ki je spremljala in bodrila borce v času narodnoosvobodiinega boja, tudi danes pomaga dvigati zavest v boju za narodnostne pravice Pri volitvah novega vodstva ZKP je bil za predsednika naše borčevske organizacije soglasno izvoljen dosedanji podpredsednik Janez VVutte-Luc, za podpredsednika Lipej Kolenik in Peter Kuhar, za tajnika Joško Kežar in za blagajnika Feliks VVieser st., medtem ko so v širšem odboru zastopniki s celotnega ozemlja južne Koroške. Za izraženo zaupanje se je zahvalil predsednik Luc, ki je spregovoril tudi o nalogah, katerim bo morata ZKP v bodoče posvetiti naivečio pozornost (podrobneje o njegovih izvajanjih poročamo na 2. strani). V imenu novega odbora je obljubil, da bo zastavil vse sile v boju za pravice koroških Slovencev in pri čuvanju tradicij protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. številnim bivšim borcem in aktivistom je ZKP izročila častni znak koroškega partizana kot viden izraz priznanja za njihov aktivni prispevek v boju proti fašizmu. Občni zbor pa je izzvenel z družabnim srečanjem, ki je potrdilo iskreno tovarištvo nekdanjih soborcev in njihovo povezanost z mladino, ki bo čuvala in razvijala naprej svetle ideale koroškega partizanstva. Danes se bo na Dunaju sestal zunanji minister dr. WiHiba!d Pahr s predstavniki južnih Tirolcev. Sestanek sodi v okvir rednih srečanj (vsako leto po dvakrat) med vodilnimi predstavniki avstrijske zvezne vlade in tirolske deželne vlade na eni ter predstavniki iz Južne Tirolske oziroma tamkajšnje nemške narodnostne skupine na drugi strani. Minister Pahr je pred današnjim srečanjem poudaril, da se smatra avstrijska zvezna vlada za ..odvetnika" južnih Tirolcev. Sicer je menil, da zvezna vlada ne more vedno vsega podpirati, vendar „pa je Dunaj vedno ponujal podporo v zadevi Južne Tirolske". Kot najvišje pravilo avstrijske politike do Južne Tirolske velja, da ničesar ne napravi proti volji južnih Tirolcev, je dejal minister Pahr, ki je tudi opozoril, da je minilo že dvajset let, odkar je bila v Združenih narodih izglasovana prva resolucija o južnotirolskem vprašanju. V tej zvezi je minister povedal, da so južni Tirolci jeseni lanskega leta ponovno zaprosili Avstrijo za podporo v njihovem boju za dokončno uresničitev vseh določil takoimenovanega paketa. V glavnem gre pri tem za dosledno uveljavitev nemškega uradnega jezika in za zahtevo po ureditvi lastnega upravnega sodstva. Na odprta vprašanja južnotirol-skega paketa je prejšnji teden opozoril tudi južnotirolski deželni glavar in predsednik tamkajšnje Ljudske stranke dr. Silvius Magnago, ko je bilo v bocenskem pokrajinskem svetu govora o proračunu za prihodnje leto. Ko je govoril o položaju na Južnem Tirolskem, se je Magnago zaustavil predvsem tudi ob temeljnih zahtevah nemške manjšine, med katere spada prvenstveno vprašanje jezikovne enakopravnosti. Prav na tem področju je enajst let po sprejetju paketa še precej odprtih vprašanj, je opozoril Magnago, ki je svoje opozorilo podkrepil z ugotovitvijo, da imajo južni Tirolci precej slabih izkušenj zaradi zavlačevanja, kar ima za posledico nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža tudi v bombnih atentatih. Ravno poskus južnotirolskega vodstva, edinole v zavlačevanju rešitev najti neke vrste ..opravičilo" ali vsaj razumevanje za sedanjo zaostritev, pa je na Južnem Tirolskem in sploh v Italiji izzval različne reakcije in deljena mnenja. Medtem ko na eni strani takšno argumentacijo sprejemajo kot edino pravilno in razumljivo, jo na drugi strani ocenjujejo dosti bolj kritično. Opozarjajo namreč na dejstvo, da tistim, ki se v narodnostnem boju poslužujejo dinamita, po njihovi lastni izjavi sploh ne gre za počasnejše ali hitrejše izpolnjevanje paketa, marveč kratkomalo za odcepitev Južne Tirolske v smislu načela o samoodločbi naroda. V tej luči pa Avstriji seveda ne bo lahko igrati vlogo ..odvetnika Južne Tirolske". Ponosni smo na našo miadino ki gre po stopnjah svojih revoiucionarnih prednikov „Naša organizacija je zrasia iz krvave borbe siovenskega naroda proti nečioveškemu nacifašizmu, ki nas je hote) za vseiej izbrisati z naše podedovane zemije, na kateri živimo že nad 1400 iet. Z nami so se boriti vsi svobodoijubni narodi in izbojevati zmago nad mračnjaškimi siiami čioveštva." Tako je poudari) v svojem ..nastopnem" govoru novoizvoijeni predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc na sobotnem občnem zboru ZKP v šentprimožu. Nagiasii je, da se na takih zborovanjih ne zbirajo ie bivši koroški partizani, temveč se zbirajo vse protifašistične organizacije, da utrjujejo svoje vrste in prenašajo tradicije protifašističnega boja na miade generacije. Ko se je spomnil v minulem letu umrlih članov glavnega odbora in predvsem predsednika ZKP, je tovariš Luc dejal: „lzguba vsakega člana naše borčevske organizacije je za nas težak udarec, kajti naša borba še ni končana, marveč se moramo še naprej boriti proti ve- lenemški miselnosti in ostankom belogardizma, ki zastruplja našo mladino in vnaša nesoglasja med koroške Slovence. Zato moramo strniti naše vrste in okrepiti fron-tovsko delovanje vseh poštenih Slovencev na Koroškem in sodelovati z avstrijskimi demokrati, ker ie tako nam bo uspelo doseči cilje, za katere smo se borili med narodnoosvobodilnim bojem." Kot eno najvažnejših nalog borčevske organizacije je predsednik Zveze koroških partizanov omenil potrebo, da odkriva pojave neonacizma in na to nevarnost opozarja pristojne forume. ZKP in druge slovenske organizacije na Koroškem so vsa zadnja leta opozarjale merodajne faktorje na delovanje takih mračnjaških sil, vendar so na pristojnih mestih navadno ostali gluhi za te pojave, šele v zadnjem času je opaziti, da se najvišji državni politiki le začenjajo zavedati nevarnosti, na katero vedno pogosteje opozarjajo razne protifašistične organizacije in zlasti mladina, v kolikor ni tudi sama že zastrupljena z mračnjaškimi idejami. ..Popuščanje tem silam in omalovaževanje te nevarnosti je zelo nevarno", je dejal tovariš Luc. „Kar je zamujeno, je zelo težko spet popraviti, kajti če se mladina enkrat zavede na napačno pot, je to iahko katastrofa, kakor je pokazala že preteklost. Zato je skrajni čas, da državni in deželni politiki prenehajo prilivati olje na ogenj nestrpnosti med narodoma v deželi. Skrajni čas je, da priznajo manjšino kot enakopravnega partnerja pri reševanju skupnih problemov, ki še niso rešeni, čeprav je minilo že Ž5 let, odkar se je Avstrija za reševanje teh problemov obvezala v državni pogodbi in drugih mednarodnih dokumentih. Zato nas tepe besede, ki jih slišimo iz ust visokih in najvišjih državnih in deželnih politikov, ne morejo več prepričati — prepričajo nas lahko samo še dejanja!" Posebej je predsednik ZKP naglasil, da bomo naše narodnostne pravice ter gospodarski in socialni napredek naših ljudi dosegli edi- nole z nenehno borbo. Bivši partizani so že med narodnoosvobodilno borbo dokazali, da se znajo boriti: „Takrat smo dokazali, da ljubimo naše slovensko ljudstvo in smo doprinesli velike žrtve za svobodo — tako pa moramo biti tudi danes zgled mladim rodovom, ki bodo za nami prevzeli naloge in nadaljevali boj do končne uresničitve idealov, za katere so padali naši najboljši tovariši. Mladi generaciji moramo posredovati naše izkušnje, kajti zavedna in napredna mladina, ki bo poznala ideale svojih očetov in mater, nam je jam- stvo, da se bo slovenski živelj na Koroškem razvijal v pozitivno smer." Med nadaljnjimi nalogami ZKP je tovariš Luc poudaril skrb za zbiranje in ohranitev dokumentov narodnoosvobodilne borbe na Koroškem, ki je bila — kakor je dejal — eno najpomembnejših obdobij v naši zgodovini, zato moramo napeti vse sile, da ohranimo te dragocenosti bodočim rodovom. ZKP mora posvečati posebno skrb tistim svojim članom, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Ne nazadnje pa bo morala poskrbeti tudi v tem smislu, da bodo nekdanji borci prejeli za svoj aktivni prispevek v oboroženi protifašistični borbi tudi vidno priznanje v obliki odlikovanj. Svoje delo bo morala ZKP tudi v bodoče opravljati v sodelovar nju z borčevskimi in protifašističnimi organizacijami večinskega naroda v Avstriji ter v tesni povezavi z matičnm narodom v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Ob koncu svojih izvajanj je novi predsednik ZKP naglasil, da velja posebna zahvala naši mladini za njeno prizadevanje v boju za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ter dejal: ..Koroški Slovenci smo lahko ponosni na našo mladino, ki stopa pogumno in predano po stopinjah svojih revolucionarnih prednikov. Za nas partizane je to veliko zadoščenje in priznanje za žrtve, ki smo jih doprinesli med zadnjo vojno, pa tudi zadoščenje za vsa obrekovanja in poniževanja po vojni. Pojdimo naprej po poti boja za enakopravnost vseh demokratov slovenskega in nemškega jezika; nadaljujmo boj za prepoved neonacističnih organizacij, boj za dokončno izvedbo avstrijske državne pogodbe in zlasti njenega 7. člena!" zMtzZcg? Fici czMzhcprtzvmi partnerji in ncsužici snpejih icžcny in pmvic Ko je v imenu Zveze stovenskih organizacij na Korofkem izreka! občnemu zboru ZKP pozdrave in žetje za aspeSen potek, je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter opozorit, da poteka ta občni zbor v ietu 3$. ob-ietnice zmage nad fafizmom, H. obietnice podpisa avstrijske državne pogodbe in 60. obietnice koroškega ptebiscita. V iuči teh obietnic je spregovori) tudi o danaSnjnem poiožaju stovenske narodnostne skupnosti na Korofkem. V zvezi s 3$. obietnico zmage nad faHzmom je predsednik ZSO poudarit doprinos koroikih Siovencev in posebej korožkih partizanov v borbi za pravice nažega tjudstva in obenem tudi za vzpostavitev neodvisne, demokratične repubtike Avstrije. Hkrati pa je opozorit na nevarne pojave neonacizma, ki danes tudi v raznih organizacijah zaka-muftirano detuje in izpodkopava demokracijo. „Čim manj temu razvoju posveča pažnjo država, ki vse take pojave, kot smo jim biti priče v tekočem tetu ztasti na Korofkem, omaiovažuje in raje vidi vsepovsod nevernost tevega ekstremizma — četo v takih prireditvah, kot je Oktobrski tabor — potem moramo biti proti temu razvoju totiko botj budni partizani-protifafistični borci, ki iz zgodovine vemo, kako se je tudi nacifažizem porajat v podobnih matih skupinicah in se potagoma vrinit v razne družbene ustanove in organizacije ter jih od znotraj zastrupit s svojim nacionatističnim, protidemokratičnem duhom." Zato je — kot je dejat predsednik ZSO — naioga nas vseh, da budno spremtjamo razvoj in pravočasno opozarjamo na nevernost, kajti svoboda in demokracija sta pridobitvi, za kateri se je treba boriti vedno znova, dan za dnem. Hagtasit je zadovotjstvo, da doprinos koroških Siovencev in ztasti partizanov za osvoboditev naše domovine izpod fašističnega jarma potagoma te dobiva pravo mesto tudi v uradni oceni in v širši avstrijski javnosti. ..Besede, ki jih je zapisat zvezni predsednik dr. Kirchschtager v knjigi ,Die Steine reden', so brez dvoma tako uradno priznanje naše borbe in našega doprinosa v boju za osvoboditev domovine in je zato upravičena naša zahteva, da po več kot 3$ tetih po zmagi nad fašizmom končno tudi koroški stovenski partizani prejmejo priznanja in odtikovanja domovine, za katero so se boriti in pretivati kri." Ko je potem prešei na 60. obietnico ptebiscita, je predsednik ZSO ugotovit, da bivši partizani sicer niso pričakovati, da bi jih kot borce, ki so se boriti za domovino in njeno osvoboditev v najtežjem času, ko jo je zbrisat z zemtjevida nemški imperiatizem, povabiti na dežetno prosiavo — „pač pa smo pričakovati, da bodo potrditi vsaj obstoj naše narodne skupnosti, ki ji je Koroška prav tako avtohtona domovina, ki smo ji koroški Stovenci izpričati svojo tjubezen in zvestobo ne te v mirnih časih, ampak predvsem v njeni najhujši stiski, in ki jo tjubimo danes prav tako in še vsebotj kot skupno domovino, ki je te ena — s krvjo in smrtjo naših posvečena. Toda na žatost za nas s stran] dežetnih predstavnikov ni bito besede — ne dobre, pa tudi ne sovražne." Govornik je nagtasit, da koroški Stovenci pozdravtjamo izbotjša-nje odnosov med Avstrijo in Jugostavijo, ker smo prepričani, da je ob botjših odnosih in ob odstranitvi števitnih obremenitev tažje reševati odprta nerešena vprašanja, med katera ne gtede na drugačne izjave spada tudi naše vprašanje. Koroški Stovenci, ki smo neposredno in krvavo doživeti nečtoveško nasitje nacifašizma, ki v obrambo in zagotovitev pravice, svobode in čtovečnosti ni dovotit druge aiternative kot borbo na živtjenje in smrt, ne žetimo obnove takega stanja, ko je mogoča samo konfrontacija site. Kot borci za mirno sožitje in razumevanje med narodi zato pozdravtjamo vzdušje dobrososedskih odnosov, v katerem za razreševanje medsebojnih odprtih vprašanj ni potrebna konfrontacija, marveč je botjše in učinkovitejše sredstvo — diatog. „Zato v tetu 3S. obietnice zmage nad fašizmom, ZS. obietnice državne pogodbe in 60. obtetnice ptebiscita ob vstopu v novo desettetje H<2 7. trebo po nadaljnji krepitvi sodelova-nja z drugimi borčevskimi organizacijami, po drugi strani pa bo morala ZKP posvetiti še več pozornosti tistim nekdanjim borcem in aktivistom, ki so ostareli in so danes nujno potrebni pomoči. Glavni poudarek v svojih izvajanjih je dal tovariš Kolenik gojitvi in širjenju tradicij protifašističnega narodnoosvobodilnega boja ter je opozoril, da je na Koroškem več kot 40 partizanskih grobišč, spomenikov in obeležij, ki nas stalno spominjajo na našo preteklost ter nam nalagajo dolžnost, da moramo to preteklost tudi skrbno čuvati in braniti, če hočemo ostati svobodni. „Čas je že, da se izleti, ki jih pripravljajo posamezne organizacije, zavestno usmerjajo k tem postajam našega križevega pota. Tja je treba usmerjati predvsem mladi rod, da bo znal dojeti in ceniti, kaj je mora) naš narod prestati in žrtvovati, preden smo lahko spet zaživeli kot ljudje. Nisem še opazil, da bi kak šolnik napravil s svojimi učenci izlet v te kraje; prav tako tudi ne prosvetna društva, ki bi morala biti nosilci nove dobe in črpati svojo moč prav iz teh kovačnic novega časa." Nič nimamo proti temu, če se na veliko obiskujejo „bolj sveti kraji", je menil tovariš Kolenik, toda ne moremo dopustiti, da bi našega človeka zaslepljevali in vodili samo tja, kamor določenim svečenikom bolj ugaja. „Skušajmo odpuščati, nikdar pa ne smemo pozabiti časov, ko je bil naš narod obsojen na smrt. Bodimo budni in aktivni, da ne bo nekoč prepozno. Smo za akcijsko enotnost in sodelovanje z vsemi tistimi, ki naši narodni skupnosti želijo dobro. Nikdar pa ne smemo spustiti iz rok naše v borbi rojene in S krvjo prepojene zastave, na kateri piše ,Smrt fašizmu — svobodo narodu!'. Ta zastava nas je vodila v času boja in ta zastava je tudi danes jamstvo, da bomo uspešno nadaljevali našo zgodovinsko pot in delo!" Ne smemo spustiti iz rok zastave na kateri piše ,Smrt fašizmu - svobodo narodu!' \/ Kako obširno in mnogostransko dejavnost je razvijala ZKP tudi v minuli poslovni dobi, je bilo razvidno iz obsežnega delovnega poročita, ki ga je občnemu zboru podal dosedanji tajnik Lipej Kolenik (ki je bil sedaj izvoljen za podpredsednika naše borčevske organizacije). V njegovem poročilu so bile nanizane najrazličnejše akcije, ki jih je izvedla ZKP tekom minulih treh let od zadnjega občnega zbora: Poleg sej in posvetovanj odborov so bile navedene tradicionalne in občasne spominske svečanosti ob obletnicah važnih dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe, kakor je bila sploh velika skrb posvečena ureditvi partizanskih grobišč širom naše zemlje ter gojenju tradicij protifašističnega boja; v tem okviru sta zlasti pomembni vsakoletni svečanosti na grobovih obeh padlih koroških narodnih herojev Matije Verdnika-Tomaža v Svečah in Franca Pasterka-Lenarta v Železni Kapli, medtem ko osrednjo spominsko svečanost ob Dnevu mrtvih priredi ZKP vsako leto v drugem kraju. V zadnji delovni dobi ZKP je bil obnovljen in svečano odkrit zločinsko razstreljeni spomenik na Komlju, kamor je bil uspešno izveden tudi prvi spominski pohod „Po poteh Domnove čete", ki naj bi postal tradicionalna vsakoletna prireditev. ZKP je tudi v minuli dobi vzdrževala in utrjevala stike z raznimi organizacijami protifašističnih borcev in žrtev fašizma tako pri nas v Avstriji kot še posebno v Sloveniji in Jugoslaviji. Ustanovljen je bil Koroški partizanski pevski zbor, ki je že začel z vajami in bo organizirano gojil partizansko in borbeno pesem. V zadniem času pa je ZKP utrpela tudi težke izgube: umrl je ustanovitelj in dolgoletni predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper, niti dva mese- ca pozneje pa še jugoslovanski predsednik maršal Josip Broz-Tito, pod čigar vrhovnim vodstvom so se v drugi svetovni vojni bojevali tudi koroški partizani. Podrobno nizanje podatkov o dejavnosti ZKP v minuli dobi pa je bilo te del delovnega poročila, kajti tovariš Kolenik je izčrpno spregovoril tudi o nalogah, ki našo borčevsko organizacijo Čakajo v bodoče. Pri tem je postavil na prvo mesto skrb, ki jo naša slovenska koroška mladina to nalogo prevzela in jo v polni meri tudi izpolnila. Kot nositeljica idej naše partizanske borbe se mora nenehno boriti za mir in sporazumevanje med narodi; biti mora odprta in široka, kot je bila nekdaj naša Osvobodilna fronta, da zajame v svoje delovanje čim več ljudi, ne glede na njihov svetovni nazor in politično usmeritev." Med nadaljnjimi nalogami je tova- mora ZKP posvečati mladini, „tisti naši mladini, ki je napredna in ima posluh za našo slavno zgodovino narodnoosvobodilne borbe". Mladina mora v bodoče še bolj krepko stopati po poteh naše težke, a slavne preteklosti, je naglasil govornik. Mladina je tista, ki mora prevzeti ideje in pridobitve našega partizanskega boja in jih širiti. ..Prepričani smo, da bo riš Kolenik omenil skrb za zbiranje in čuvanje dragocenih dokumentov iz zgodovine protifašistične narodnoosvobodilne borbe in o trpljenju našega človeka v dobi nacističnega nasilja. Ugotovi) je, da je s tem delom treba pohiteti, „kajti gre za zgodovino, za najbolj slavno preteklost našega ljudstva, ko je šlo oboroženo v boj za boljši svet". Poudaril je po- SLOVENSKI KOLEDAR ZA LETO 1981: Obsežen a!manah Slovenske izseljenske matice Slovenska Izseljenska matica v Ljubijani je te dni predstavita „Siovenski koiedar" za ieto 1981, pri čemer gre za 28. zaporedni zbornik, namenjen siovenskim izseijencem širom sveta. Je to izredno reprezentančen aimanah, ki siovenske rojake seznanja z dogodki v domovini, pa tudi o njihovem živijenju izven meja matične države skratka, je tisti povezovaini čien, ki izseijence vsako ieto razveseijuje kot dober prijateij. Uredniškemu odboru, ki ga sestavijajo Juš Turk, France Vurnik in Jože Prešeren, je tudi tokrat uspeio pripraviti izredno pester izbor čtiva v katerem bo sieherni rojak v tujini naše! košček svoje domovine. ..Siovenski koledar 81" ima na nasiovni strani fotografijo Predjamskega gradu na Primorskem, sicer pa je razdeljen na štiri vsebinska področja: 1. Koledarski del, 2. Domovina, 3. Literarni almanah in 4. Slovenci po svetu; k temu pride še dodatek v angleškem jeziku. Ra- zen tega ne gre prezreti cikel barvnih slik ter drugih slikovnih ilustracij za katere odgovarjata Janez Zrnec in Dragan Arrigler, medtem ko je celotno knjigo oblikovno in tipografsko zasnoval Andrej Habič. Tako na skupno 314 straneh sodeluje 74 avtorjev, ki pišejo o raznih Umri je Maksim Gaspari SEordj cnfM deset/eti; je /mg^ti/ s/ot?e?M^O MZis^OVd/ vret/- Hote s/ot?ews^egd /jKt/s^egd izroči/d, širi/ s/i^grs^o Eg/tMro wed we /jgc/i :n ngše/ povsod rope/ odwev. Zdg; AZg^sinM Ggspgrijg n; več, vs