St. 404.
V Ljubljani, sreda dno 12. aprila 1911.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. Telefon Številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Izven Ljubljane in Trsta 6 vin.
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Naše barje.
Ljubljansko barje, ali kakor navadno pravimo „morast“ je zelo zanimiva pokrajina na zunaj in — na znotraj. Dasi nam leži prav pred mestom, se vendar malo zanimamo zanj. Le kadar je nastala povodenj na pomlad smo šli na Grad in smo gledali zanimivi prizor. Morda smo komaj pomislili, kak zaklad leži v njem za vse barjanske gospodarje in tudi za Ljubljano. Bolj so se morda s tem vprašanjem ukvarjali oni možje, ki so spoznali vrednost barja in so ga skušali osušiti in pospešiti njegovo obdelovanje. Že pred sto leti je bilo to vprašanje važno, toda rešuje se šele sedaj. Razrešitev bo važna za posestnike na barju in za naše meščanstvo.
Imamo tudi » Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja“. Širši javnosti je morda to društvo komaj po imenu znano, toda smatrati moramo to društvo za važno gospodarsko društvo. Pravkar je izdalo društvo svoja izvestja, ki jih je sestavil tajnik ing. J. Turk. Društvo slavi svojo desetletnico. Ob tej priliki pravi:
Dne 8. novembra 1910 je preteklo deset let, odkar se je vršil ob navzočnosti 36 članov prvi, oziroma ustanovni občni zbor našega društva.
Eno desetletje ne pomenja sicer mnogo v kulturnem razvoju človeštva; toda naravnost sijajni uspehi delovanja našega društva nam izpričujejo, da se more tudi v tako kratki dobi časa prav mnogo dobrega in koristnega storiti in doseči.
Društvo je bilo ustanovljeno v času, ko je bil drugod moderni način barskega obdelovanja že v polnem razvoju. Ne moremo se torej ponašati, da bi bili nekaj novega započeli. Toda že s tem, da je naše društvo z vso vnemo, vztrajnostjo in pozornostjo sledilo napredku novodobnega barskega obdelovanja ter je presadilo tuja izkustva modernega kmetijskega znanstva na domača tla, je storilo dovolj, ker je postavilo tudi pri nas barsko obdelovanje na edino zdravo moderno podlago.
Započeto delo našega društva še ni in tudi ne bo še tako kmalu zavr-šeno. Eno pa je že sedaj gotovo, da je društvo v času svojega obstoja vzbudilo in ohranilo pri svojih članih pravi smisel za novodobno barsko kulturo ter ta smisel z vzgledi na podlagi številnih poizkusov in z oddajo raznih kmetijskih potrebščin tako okrepilo in utrdilo, da se je upravičeno nadejati, da bo postalo Ljubljansko barje še za vzgled napredujočemu domačemu kmetijstvu.
Če pa si hočemo predočiti in pravilno oceniti kulturno delo, ki je je izvršilo naše društvo tekom svojega desetletnega obstoja, predstaviti si moramo predvsem kulturno stanje Ljubljanskega barja, kakršno je bilo pred ustanovitvijo društva. Duševna tema in siromaštvo sta dotlej neomejeno vladala na tej prekrasni in obširni barski planoti. V dim in pepel so izpreminjali Barjani šotni barski svet,
prav, kakor da bi bil ta svet ničvredna in brezpravna zemlja, ki se mora čimprej požgati in uničiti. Sto-tisoči in milijoni so se na ta način pognali z dimom v zrak in vse to za peščico pepela, na kterem je slonela vsa tedanja barska kultura na Ljubljanskem barju. In če bi ne bilo naše društvo ničesar drugega storilo in doseglo, nego da je skoraj docela izpodrinilo ta barbarski in roparski način barbarskega obdelovanja ter do-malega razpršilo oblake dušečega dima iznad Ljubljanskega barja, pridobilo bi si že s tem neoporečnih in nevenlji-vih zaslug. A ne samo to, ampak mi opazujemo na Ljubljanskem barju obči gospodarski napredek, kateri ves je sad desetletnega društvenega neumornega delovanja.
Naloga, katero si je stavilo naše društvo, ni lahka in potreba je bilo zaraditega napornega, vztrajnega in smotrenega dela, preden je premagalo in odstranilo mnogostranske ovire, ki so se postavile njegovemu delovanju nasproti. Boriti se mu je bilo zlasti proti prastarim in podedovanim navadam in tradicijam, katerih se Ba. jani pravtano krčevito drže, kakor vsi ostali naši kmetovalci. Izpodbiti mu je bilo poleg tega stotere pomisleke in predsodke, ki so jih imeli Barjani proti uporabi modernih kmetijskih sredstev in pripomočkov. Naše društvo si je moralo takorekoč zaupanje Barjanov šele priboriti, da je moglo svoje de» lovanje plodonosno razviti in uravnati. Še nam je v spominu, kako so Barjani z glavami majali, ko so videli trositi umetna gnojila na prvih poizkuše-vališčih. „Blažev žegen" so dejali; in prav ta »žegen“ rosi danes pravi blagoslov na Ljubljansko barje. Samo 1. 1910. je oddalo naše društvo svojim članom in na svoja poizkuševališča 40 vagonov umetnih gnojil. Sem sicer še nismo dosegli viška, vendar pa se mora že ta množina imenovati naravnost ogromna, ako se pomisli, da pomenja desetino vseh umetnih gnojil, kar se jih porabi na Kranjskem, dasi obsega Ljubljansko barje komaj šestdeseti del dežele.
Bilo je potreba mnogo dela in truda, preden si je društvo osvojilo teren. Trud in delo pa sta obrodila obilen sad in z uspehi, ki se more ponašati z njimi naše društvo, je izginila nezaupnost do društva med Barjani. Da je temu v resnici tako, nam izpričuje veselo dejstvo, da se število društvenikov neprestano množi in, da je tekom desetih let naraslo od 50 na 647 članov. S uspehi, ki jih izkazuje društvo, pa si širi tudi društveni delokrog, kar dokazuje društve ni denarni promet, ki se je povzpel od letnih osemsto na letnih stotisoč kron.
Ob desetletnici se društvo spominja nekaterih mož, ki so posvetili društvu svoje sile: dr. E. Kramerja, vi Koppensa, pa tudi ljubljanskega občinskega sveta, dež. odbora in poljedelskega ministrstva.
Izvestja obsegajo celih 94 strani z 61 podobami. Poleg poročil o društvenem delovanju 1. 1909. in 1. 1910.
in zapisnikov občnih zborov, najdemo tudi važen članek s slikami: Umno pridelovanje krme na Ljubljanskem barju. Opozarjamo vse barjanske gospodarje na delovanje tega društva, kajti skupno in modro uravnano delo bo rodilo sad v bližnji bodočnosti, ko se bo na mestu sedanjega barja razprostirala lepa rodovitna ravnina in bo nudila svojim prebivalcem in meščanom mnogo prirodne krasote in obilnih naravnih darov.
Iz slovenskih krajev.
Iz Črnuč. Malo se je dosedaj čitalo v časopisih o Crnučanih, ker nimamo navade, blatiti in trgati se po časopisih. Sedaj je mera naše potrpežljivosti napoljena. — Oni čas, v katerem vsak rad malo ponori, namreč predpust, je že davno minul; ali naš župnik menda tega še ne ve, sicer ne bi uganjal prepustnih burk v postu. Mnogim čitateljem je morda naš možakar še neznan. Ker bomo imeli mogoče še čast, srečati se s tem junakom, si hočemo najprej njegovo delovanje od njegovega prihoda do današnjega dne malo ogledati. Njegovo slavno ime je: Nikolaj Stazinski. Ko je pred par leti prišel na Črnuče, smo ga sprejeli z veseljem, meneč, da zavlada sedaj v fari toliko zaželjeni mir. In res smo bili nekaj časa prav zadovoljni z njim, dokler ni pokazal svojih rožičkov. Ni še minulo leto po njegovem prihodu — je že ustanovil Marijino družbo, v katero je z velikansko agitacijo zbobnal večino deklet. Par mesecev pozneje je že ustanovil izobraževalno (?!) društvo, hranilnico in posojilnico. Izobraževalno društvo deluje res plodonosno I Njegova knjižnica vsebuje v celem nekaj večernic, koledarjev, zbirk ljudskih iger, modrega Jankota, »Dom iu Svet*, »Zoro\ »Mentorja11, »Našo moč", »Zlato dobo", »Slovenec*, »La?iijub“ in »Bogoljub*. Mnogokrat se sliši kakega člana: „Član izobraževalnega društva sem, plačujem, pa ne vem čemu. Dobička nimam prav nobenega.“ Ako že sami člani društva tako sodijo, kako naj sodijo potem o društvu šele drugi! ? Naj še tako prihajajo Črnučane izpod-bujat možje, kot so n. pr. Trseglav, Krhne itd., društva ne bodo tako kmalu izboljšali. Iskrena želja župnikova je, iz članov izobraževalnega društva skuhati »čukulado11, česar pa Črnuče, hvala bogu, ne bodo še kmalu doživele. — Kdor hoče spoznati sliko črnuškega župnika, naj se potrudi eno nedeljo poslušat njegove pridige. Jako darežljivo obsipa liberalce in socijalne demokrate z najlepšimi imeni (pes, baraba, ciganski pes, gobec, crkniti itd/) Po njegovem mnenju svobodomiselc ne umre, ampak crkne kot pes. Grozno divja zoper protiklerikalne liste in priporoča toplo vse klerikalne cape (Lažiljub je po njegovem mnenju najlepši in najboljši list v Avstriji.) Menda je ta človek izgrešil popolnoma svoj cilj; bolje bi opravljal službo policaja kot dušnega pa-
stirja. Ker so fantje na vasi prepevali, kot je že navada na kmetih, je poklical v vas orožnike, naznanil fante sodišču in na ta način srečno požrl vsakemu par težko prisluženih kronic. No, kaj se hoče, krščanska usmiljenost I
O	abstinenčnem krožku še ne govorim. Ako pa potreba, pogledamo malo natančneje tudi tja. Ko je bila pret. leta meseca junija volitev župana, je župnik v cerkvi prosil in rotil volilne može, naj ne volijo brezverca za župana, ampak krščanskega moža. Seveda je moral to žalitev proti sedanjemu gospodu županu preklicati. Moral se je udati v svojo usodo. Ko je bil g. D. izvoljen, smo čitali v »Domoljubu": »Veselo so pokali topiči in naznanjali, da je izvoljen županom g. D. Upamo, da bode mož na svojem mestu! Bog ga živi.* Toda, ker isti ne sledi kakor psiček njegovim zahtevam, je začel gonjo proti njemu. Kmalu smo brali župnikovo tožbo v »Domoljubu11, kako bridko se je zmotil nad novim županom. Toda mi se nismo zmotili. O tem priča jasno preddan njegovega godu. — Pred pustom smo imeli nekaj svatb, kjer so plesale tudi dekleta Marijine družbe. Klicane so bile na odgovor v župnišče. Ko mu je ena ugovarjala, je kričal nad njo, kakor kak hlapec: »MolčiI Ali ti več veš, ali škof in jaz. S takimi barabami plešešl* — Pred nekaj časa je zopet rohnel na prižnici, da ni ^cerkev ne njegova, ne županova last. Čemu nam to pripoveduje?! Saj ga ni nihče vprašal za njo? — Mogoče bo to dovolj velik piruh! Če bo premajhen, prinesemo še enega iz predzgodovine župnikove pred prihodom na Črnuče!
Črnučan.
Slovanski jug.
Srbi in Hrvati na mednarodni umetniški razstavi v Rimu. Znano je, da je več hrvatskih umetnikov z ozirom na to, da Hrvatom na mednarodni umetniški razstavi v Rimu ni bilo dovoljeno postaviti lastnega paviljona, v znak javnega protesta sklenilo, razstaviti svoja dela v paviljonu kraljevine Srbije in tako obenem manifestirati za srbsko-hrvatsko narodno edinstvo. Ta sklep je postal sedaj kljub raznim mahinacijam od gotove strani tudi dejstvo. V srbskem paviljonu, ki je bil otvorjen dne 27. marca je razstavilo svoja dela 14 hrvatskih in 9 srbskih umetnikov. Na čelu vseh stoji slavni srbski kipar Ivan Meštrovič. Skupno je razstavljeno v paviljonu 236 del v vrednosti 1,284.000 frankov.
V	svrho lažje orijentacije dobe po-setniki srbskega paviljona katalog v italijanskem in francoskem jeziku, kjer so spisani životopisi posameznih umetnikov.
Vprašanje jadranske železnice. Kakor poroča poluradna „Zia“, hoče turška vlada sicer na vsak način upoštevati trgovske interese Srbije, vendar ji pa nikakor ne more žrtvovati svojih gospodarskih in strategičnih interesov. Tudi za slučaj, če bi Srbi zahtevali kot pogoj za ohranitev pri-
jateljskih razmer med obema državama
—	severno progo, vendar Turčija nikakor ne bi hotela opustiti južne proge od Skoplja čez Kalkandele in Gostivar, ki tvori najkrajšo zvezo med Solunom, Bitoljo in Skadrom in je za Turčijo velike strategične važnosti. List „Zia“ nasvetuje, naj se za zvezo turških prog z bolgarskimi ne uporabi niti proga Kumanovo—Egri—Palanka, niti Demirhissar—Džumabala, ampak Ištib—Kočana—Čarevo. V tem slučaju se Srbom ne bi bilo treba bati konkurence od strani Bolgarije, ker bi imeli tudi po progi Skoplje—Gostivar krajšo zvezo z Jadranskim morjem, kakor Bolgarska.
Ban Tomašič zopet snubi. Ban Tomašič nima sreče na Hrvatskem. Kljub temu, da je z velikansko težavo ustanovil nekako vladno večino, vendar je sedaj prišel do popolnega prepričanja, da je ta večina skrajno nezanesljiva, ker obstoji iz samih malih strančic, ki stoje med seboj v najhujšem boju. Da banu Tomašiču ni predobro pri srcu, se razvidi iz.tega, da je pričel sedaj snubiti še srbske radikalce. Res zelo slabo znamenje, če sj kdo išče za zaveznika slabiča. Čudno se nam zdi sedaj le to, da je srbska radikalna stranka, ki je svojega edinega poslanca v saboru dr. Iviča radi tega, ker je stopil v banov klub, izključila iz stranke, sedaj naenkrat mahoma pripravljena paktirati z banom. Bivši poslanec dr. Gjorgje Krasojevič je sklical za včeraj, dne 11. t. m. ekse-kutivni odbor stranke k seji, na kateri se bo razpravljalo o paktu srbske radikalne stranke z banom. Referiral bo dr. Ivič. Prepričani smo trdno, da ban tudi s to stranko ne bo ničesar pridobil, kajti jedro hrvatskega in srbskega naroda je odločno proti njemu.
Italijani za Albance. Manifest komiteja »Pro Albama11 (Za Albanijo) poživlja ves italijanski narod, naj prispeva po moči za albanske begunce in vdove in otroke v boju padlih albanskih vstašev. Njih nadloga je tako velika, da vpije do neba.
Splošni pregled.
Jugoslovani in vladna večina.
»Montagsrevue11 poroča: BaronBienerth je Jugoslovanom obljubil, da jim da eno ministrsko mesto, ako se priklope vladni večini. V nemških vrstah pa baje vlada strah, da bodo izvoljeni poslanci, ki ne bodo pristopili k večini.
Španija in Maroko. Canalejas je pojasnil v zbornici položaj v Maroku. Vlada mora zasigurati svoje pozicije. Pri tem ne namerava ničesar, kar bi presegalo proračun. O kakih posebnih četah ni govora. Zbornica je obljubila vladi pomoč.
Boj v Tuzl. Arnavti so se po zadnjih pomožnih četah zopet okrepili in so potisnili turške čete nazaj. Vsled izborne obrambe je bilo četam nemogoče Tuzo zasesti. Črna gora varuje mejo in je zasedla celo črto s topovi. Zveza s Skutari je pretrgana.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Nato je povzel:
— In zdaj, mojster Aretino, si oglejva načrt v velikih potezah. Podrobnosti premislimo kasneje. Pred vsem je treba vedeti, če je Veliki Zlodej tak človek, da bo sprejel zavezništvo, ki mu ga ponujam. Treba ga je spretno preiskati in mu še-le polagoma razodeti celoto načrta, ki sem ga zasnoval, ter se umakniti brez vseh nepotrebnih besed, ako začutite, da ste naleteli na odpor.
— Svetlost, je dejal Aretino, jamčim vam za uspeh. Poznam Ivana de Medišis. Spal sem z njim v istem šatoru. Imel sem svoj delež od njegove radosti, zaupal mi je svoj nemir. In zato poznam tudi ovinke, po katerih pride človek do njegove prave misli. Sicer pa je on priprosta, nekomplicirana duša. Njegova edina strast je vojna. In če mu ponudim možnost, vojskovati se s podvojenimi močmi, sem dobil svojo igro.
— Zatorej, mojster, odpravite se na pot, čim najhitreje vam je mogoče. In mislite na to, da nosite s seboj srečo vse Italije . . .
Tvojo in svojo lastno! je dejal Aretino sam pri sebi, ko se mu je priklonil do tal.
Odšel je, in Bembo z njim.
— No, je vzkliknil kardinal, ko sta bila zunaj palače, kaj praviš o najini aventuri ?
— To pravim, in vsi satani bo mi priča, da je takšna skrivnost več vredna, nego pettisoč Srebrnjakov!
— Potrpi, potrpi! Zdaj si še-le ob začetku.
— To mislim, pri tiari Svetega Petra, mojega patrona I
XXIX.
Črna jama.
Bembo se je vrnil v svojo palačo. Ni se brigal za dvoje slabo oblečenih ljudi, ki sta mu bila sledila do doževske palače
zagledal v obleki
pa se
in sta ga spremila tudi nazaj grede do hišnih vrat.
Bila sta nekaka lazaroniia, ista dva, ki jih je bil pod svojim oknom. Ta hip jih je došel tretji moški, barkarola, in je par trenotkov govoril z njima.
— No ? je vprašal.
— Odšel je, v vojvodsko palačo.
— Sam ?
— Ne; v spremstvu tistega, ki piše povesti. Vrnil je sam.
— Ne izgubita ga izpred oči, in nocoj ob enajstih ne pozabita dogovorjenega znamenja. Kaj je z barko?
— Barka je priklenjena pred Kurtizanino palačo.
Barkarol je zadovoljno pokimal in odšel.
Dan je potekel Bembu brez posebnega dogodka. Ure so minevale s počastnostjo, ki ga je delalo norega. Njegov duh se je izročal edini misli na Bianko. Napočil je večer. Ob osmih je Bembo nadel obleko, na pol vojaško, na pol civilno, vtaknil za pas samokres ter se prepričal, da je nabasan. V rokavu je skril bodalo s	krepkim	rezilom; tako opremljen,	se	je	zavil	v	širok
plašč ter	odšel iz	svoje palače.
Ko je dospel pred palačo Imperije, je bila ura še-le polde-setih. Skoraj dan je še bil. Bembo je skočil v bližnjo gondolo ter velel barkarolu:
— Vozi me, kamor hočeš, in glej, da sva proti deveti uri zopet tu.
— Dobro gospodar, je rekel barkarol.
Ob zvoku tega glasu se je bembo zdrznil ter
gledal gondolirja, ki je veslal z znano brezbrižnostjo gibčnostjo beneških mornarjev.
Očividno pomirjen, se je zleknil v ozadju šatora,	dajaje	se
gibati sladostrastnemu gibanju čolna. Glava mu	je	gorela.	Tre-
petal je od nestrpnosti. Nazadnje, čez kakih dvajset minut, ko se ni mogel več premagati, je ukazal:
—	Pelji me	nazaj, tja, kjer sem sedel	v	čoln.
Ko	se je gondola dotaknila nabrežja,	je	bilo	ravno	udarilo
devet. Noč je bila dospela, in šumi mesta so ugašali drug za drugim. Nabrežja so postajala zapuščena.
— Vendar že enkrat I je zamrmral Bembo.
pozorno po-in spretno
Plačal je gondolirja, ki je mirno privezal svojo barko, sko’ čil na kopno in izginil.
—	Zakaj, je premišljal Bembo, je ta človek	hotel, da	naj
bom	že	ob devetih tukaj ?	Kako	bom	prestal ti	dve	uri, ki	jih
še imam do trenotka . . .
Proti poldesetim je kurtizana Imperija kramljala z Aretino-vim tajnikom. Ta jo je bil pritegnil k oknu, ki se je odpiralo na kanal.
— Poglejte! je dejal ter ji pokazal človeško postavo, ki je hodila po nabrežju semtertja.
I	— To je on! je zamrmrala kurtizana in vzdrhtela.
—	Da, on! On, ki se	klati	vsak	večer okoli	naše	hčerke in
preži	na	ugodni trenotek .	. .
— Oh, vi ste mi obljubili, da rešite mojo hčer . . .
— Da I Ako je še čas 1
— Kaj hočete reči ? je	vzkliknila	Imperija	vsa	prestra-
šena . . .
— Ali ga imate za takega, da bi samo iz brenčanja postopal ob luninem svitu ? ... Ne, ne 1 On premišlja, kuje in snuje, on pripravlja svoj zločin ter tehta primerne ukrepe . . . Morda bo v dveh ali treh dneh že prepozno I . . . Toda jaz bom storil še jutri, kar je potreba I
— Rešite mojo hčer I je	zamrmrala Imperija	in	sklenila
roke . . .
— Ponavljam vam, milostljiva: vaša hči bo še jutri
oteta.
S čudnim povdarkom je izrekel to besedo; nato je dodal:
— Nadejam se, da se ni prekasno I Pri človeku, kakršen je kardinal, moramo biti vedno pripravljeni tudi na tisto, kar nam niti ne pride na um . . .
Ura je udarila deset.
Aretinov tajnik se je poslovil od Imperije. Deset minut kasneje je Roland pod šatorom neke velike gondole zopet oblekel obleko barkarola, v kateri je prej nastopil kot Betnbov veslač.
Napotil se je kroginkrog Imperijine palače. Vse je bilo zapuščeno.
______________________________________________ (Dalje)
Velika nesreča v ameriških ru-dokoplh se je zgodila v teh dneh v Littleton v državi Alabama. 140 ljudi je mrtvih, 190 ljudi je zasutih. Le 20 rudokopov se je rešilo. Pri reševanju se je ponesrečilo mnogo oseb. To je ena največjih nesreč nove dobe.
Veliki požar v Tokio. V predmestju Jošivara je izbruhnil požar, ki je uničil 5000 hiš. 6000 oseb je brez strehe. Ker je na morju divjal hud vihar, se je ogenj hitro razširil in je uničil celo okolico. Človeških žrtev ni bilo. Vzrok požara ni znan.
DNEVNE VESTI.
Kedaj bodo zmagali klerikalci?
Klerikalen govornik je na nedeljskem shodu dejal krilate besede:	»Glejmo,
da na dan volitve še vsak enega pripelje seboj na volišče in zmaga bo naša!" Mi pa pravimo, da bi še potem klerikalci ne zmagali. Tako pa še veliko manj, kajti mi bomo že gledali, da ne bo nihče klerikalcev »še vsak enega pripeljal na volišče." Sami bodo volili klerikalci in pokazali bodo 23. aprila, kako čudovito malo jih je! Še manj jih utegne biti kot Nemcev, ki so jih spravile v občinski svet, te izdajice!
Tuje živine ne smemo pustiti v deželo. Tako je kričal Povše na nedeljskem shodu. »Jaz za svojo osebo"
—	je dejal — »ne odstopim za pičico od načela, ki nam je kmečkim poslancem v državnem zboru veljalo kot evangelij." Mesta pa kriče, da naj se odpro meje za uvoz živine in za-pro meje za izvoz živine. Sedaj vidite Ljubljančani, kakšni ljudje kandidirajo v ljubljanski 'občinski svet. Če se meje ne odpro, mora poskočiti cena govejemu mesu še na 3 ali 4 krone! Če bi pa sedeli v ljubljanskem občinskem svetu veleagrarci, kakršni so Povše in njegovi kompanjoni, pa ne bi bilo nikogar, ki bi se še zavzel za Ljubljančane. Ne le konsument, tudi mesar mora priti na kant, če bi »evangelij* klerikalcev prišel tudi v ljubljanski občinski svet in če bi tudi tu razni Povšeti proklamirali načelo: Tuje živine ne smemo pustiti v deželo!
Čisto nedolžna in koristna zakona kakor za celo deželo tako tudi za Ljubljano sta novi cestni zakon in melijoračni zakon, ki so jih klerikalci sklenili v deželnem zboru. Samo pol milijona novih doklad bo treba Ljubljančanom več plačati. To je za telečje glave, kakršne imajo klerikalci »prazen strah", ki je znotraj votel od zunaj ga pa nič ni. Tako so slepili v nedeljo klerikalci ljudstvo v svojem »Domu" in na svojem shodu.
V	resnici sta pa oba zgoraj omenjena zakona največja nesreča za Ljubljano, vsled katere se bode zopet vse za 20 odstotkov podražilo In to ni prazen strah in ni nedolžen zakon!
Povše sam priznava, da je kmečki poslanec. V nedeljo je imel Povše v Stepanji vasi shod, na katerem je — kakor poroča »Slovenec" — dejal tudi tole: »Očitajo pa kmečkim poslancem, da smo mi zakrivili to draginjo." S tem je Povše sam priznal, da je kot kmečki poslanec zastopnik protlmestnih interesov. Zakaj se pa tak človek štuli med mestne občinske zastopnike. Zakaj klerikalci kandidirajo v ljubljanski občinski svet vele-agrarce, ko je vendar njihova politika Ljubljančanom tako strupeno škodljiva?
Klerikalci, Puij in Ljubljana.
»Slovenec" je pred par dnevi pisal o državnozborskih volitvah v Pulju. Med drugim piše »Slovenec":	»Kakor	bo
še marsikomu v spominu, so se vr-
M ALT LISTEK.
Letošnja opera.
Kakor se čuje, imamo letos zadnjič opero in ob tej priliki se spomnim onih, ki so nam pripomogli do mnogo lepih večerov, polnih užitka in naslade, ki so s svojim trudom in umetnostjo dodevali lavorjeve liste k velikanom glasbene umetnosti. In res smo videli letos, zadnjič morda na slovenskem odru, glasbene velikane, kakor že ne mnogo let. Kakor da se poslavljajo od one male peščice Slovencev, ki jim je še ostala zvesta, šli so čez oder, ne s povešeno temveč zmagujoče ponosno glavo. Videli smo Wagnerja, Webera, Humperdincka, Smetano, Puccinija, Gounoda, kako so korakali ponosno s svojimi deli mimo nas; naslajali smo se ob njih delih in ostal nam bode lep spomin na srečne ure tega užitka. In sedaj ob zaključku sezije, naj se poslove za vedno od nas ? Ne od mene in posameznikov, od slovenske glediške publike je odvisno, da nam ne ostane le spomin na velikane glasbe, temveč, da jih bodemo imeli priliko občudovati tudi še v bodoče Za letos se poslavljam od tebe muza draga, upam pa da se vidiva skoro.
šile zadnje državnozborske volitve v Pulju v znamenju ljutega volilnega boja. Iz takratnega volilnega boja so izšli puljski Slovenci in Hrvati z lepo moralno zmago. Dosegli so, da je prišel takratni kandidat dr. Laginja z laško liberalnim kandidatom dr. Riz-zijem v ožjo volitev. Že to je bil za puljske Slovane velikansk uspeh, kajti do tedaj je veljal Pulj za izključno laško-liberalno mesto. In kaj porečemo mi Ljubljančani? Ali ni še veliko večji in še mnogo, mnogo bolj velikanski uspeh, ki so ga v Ljubljani Nemci dosegli z novo volilno reformo? Brez ožjih volitev se bo vršila volitev, Nemci bodo izvoljeni. A izvoljen ne bo samo en Nemec, marveč kar pet. In komu se imajo Nemci zahvaliti za ta velikanski uspeh? Klerikalnim pro-palicam, tem gnjusnim narodnim izdajalcem, ki so po 30 letih odprli Nemcem in nemškutarjem na ljubljanskem magistratu vrata. Takega izdajstva, takega lopovstva se menda še v nobenem narodu ni pripetilo. In naj Ljubljančani, ki nosimo v srcu še slovensko čuteče srce, ki imamo še narodni ponos, naj mi sedaj še te izdajalce volimo? Ne, nikdar ne! Narodnih izdajlc ne!
»Slovenec* se jezi, ker smo povedali, da so Velkaverh, Simončič in še več drugih klerikalnih kandidatov za občinski svet, analfabetje, ki še pisati in brati ne znajo. »Tako se list, ki hoče, da ga kupuje ljudstvo, norčuje iz obrtnikov in delavcev, ki so na naši listi." »Slovenec" naj nikar ne meče naših naročnikov in bralcev v en koš z njegovimi matadorji, ki so na klerikalni listi. Kdor kupuje »Jutro" ni analfabet in zna čitati in pisati. En sam naš naročnik pa je v duševnem oziru več vreden kot 10 takih analfabetov, ki slepo drve za klerikalci in so se dali še celo kandidirati. To ni naše mnenje, to je ljudska sodba, da so vsi kandidatje, kolikor so jih klerikalci postavili, taki, da bi najboljše sodili v turščlco, kjer bi vrabce podili. Tako je! »Slovenec" naj svoje neumnosti nikar na druge ne preklada. Stara stvar je, da imajo skoraj vsi klerikalci, pa naj so to dohtarji ali pa delavci, ene in Iste lastnosti. Eni so tepci, drugi pa lumpje! Pametnih, izobraženih in poštenih ljudi je med njimi tako malo kot belih vran! Mi klerikalcem ne moremo pomagati, če se sami svojih kandidatov sramujejo!
Na zadnjem klerikalnem shodu v bisaškem domu v Streliški ulici, ka terega so se udeležile same tercijalke in koritarji, se je neko duševno revše osmelilo trditi, da je prejšnji mestni zastop ljubljanski zavlačeval zadevo glede samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. To je tako nesramna laž, da jo more iztuhtati samo kak možakar, ki stoji na pristno katoliški podlagi. Vsem Ljubljančanom je dobro znano, da je vso to zadevo zavlačeval edino le naš dični klerikalni deželni odbor. Šele dogodki 20. septembaa 1908 so klerikalni deželni odbor spomnili na njegovo prokleto dolžnost. Kajti drugače bi se dotični akt, kakor se je celo neki klerikalni deželni odbornik sam že opetovano izrazil, še danes valjal po prašnih mizah deželnega odbora.
Dr. Krekova skrb za trgovske vajence. V nedeljo je priredila »Slov. kršČ. socij. zveza* predavanje za trgovske vajence. Predaval je znani veliki socijolog dr. Evang. Krek. Predavanje je bilo sicer dobro obiskano, samo s tem razločkom, da vajenci niso ničesar profitirali. Kajti dr. Krek je le malo preveč agitiral za »ljudski dom", mesto da bi se držal teme. Naše mnenje je, da trgovski vajenci ne spadajo med »kršč. socijal. zvezo",
Že lanski kritik »Jutra" je obljubil donesti nam nekak resume čez vse naše igralce, žal da svoje obljube iz neznanega mi vzroka ni držal. (Če se ne motim je zapustil pred zaključkom sezije Ljubljano.) Nisem osebni prijatelj nobenega naših igial-cev, protežirati nočem ne tega ne onega, toda držati se hočem resničnih faktov.
Vzemimo v pretres v prvo celotno sliko letošnje opere. Ne da bi se spuščal v podrobne vrline posameznikov, smemo reči, ta opera je bila dobra, in še več, dostikrat na umetniški stopnji. Če vračunamo neznanje našega jezika, materijal ki se drzne iti na 6 mesečni angažma, okolnosti naše, za pevce vprav nevzdržne zime in megle, rečemo lahko, letos so se zbrali pevci, ki delajo svojemu poklicu ponos in bi nam morali vzbuditi več gorečnosti do njih. Hladnokrvnost je naša najboljša lastnost že od pamtiveka.
Velike ensemble-nastope, kakor jih zahtevajo: Dalibor, Tannhauser, Čarostrelec, Faust in Boheme se je izvedlo vselej eksaktno, soloscene z nekaterimi izjemami pa dostikrat umetniško.
Preidimo k posameznikom.
Škoro v vsaki operi se vrti celo dejanje krog soprana in tenorja, ta dva zastopata največkrat dejanje samo;
ampak naj se raje poprimejo ravnokar se ustanavljajoče .Trg. mladinske skupine", ki bi potom različnih kurzov in predavanj skrbela za strokovno izobrazbo trg. vajencev.
Postrežček z zeleno kapo štev. 16, ki stoji navadno pred Prešernovim spomenikom je tudi klerikalen kandidat Mi tudi zato nič ne moremo, če ga sedaj njegovi stanovski tovariši prav pošteno vlečejo. Eden mu je dejal : »No, ti boš pa prišel na rotovž, kadar te bo policaj gori pripeljal!" Pa bo zopet pisal »Slovenec" in bo hud, da se ljudstvo norčuje iz njegovih kandidatov. Utajiti pa tega ne more, da bi bili klerikalni kandidatje čisto dobri občinski svetovalci v Horjulu, da pa v ljubljanski občinski svet ne sodijo, o tem so prepričani prav vsi. To razume vsak delavec in vsak obrtnik ki bere »Jutro". Klerikalci bodo to uvideli šele 23. aprila, ko jo bodo dobili pošteno po grbi!
Še samo kurje očesa bodo strigli v deželni bolnici, če bodo še dolgo tamkaj gospodarili klerikalci. Na vsak način hočejo pregnati iz dežele vse najboljše strokovnjake. V Novem mpstu so tako dolgo sekirali dr. De-franceskija da se je moral umakniti v Gorico, v Ljubljani pa so službovanje velezaslužnemu in izbornemu strokovnjaku, kateremu daleč na okrog ni para, tako pristudili, da se je naveličal klerikalnih šikan in se zahvalil za mesto primarija. Sedaj bodo po naših bolnicah imeli prvo besedo taki ljudje kot je dr. Zajc. Čudno ni, če bodo naše bolnice tako padle, da bodo v njih strigli različni Zajci — kurje oči. Morda bi pa fabrikant Lurške vode rad postal kak primarij.
Viški patri na delu. Viški patri so v zadnjem času popolnoma zmešani. Noč in dan imajo seje in grun-tajo, kaj bi vse porabili za agitacijo Spoznali so, da spovednica v Ljubljani in okolici ne funkcijonira več tako dobro, kot nekdaj, kajti to prokleto »Jutro" zve vse in obelodani v javnost vsa lopovstva, katere ne bi smeli uganjati kaplani v spovednicah. Zato so zadnje čase viški patri popolnoma obupali nad svojo močjo in celo pozabili, kaj je njih delo in opravilo v velikonočnem času. Predvčerajšnjem zvečer je prišlo v viško cerkev kakih 10 grešnikov k spovedi. Ker le nobenega patra dolgo časa ni bilo od nikoder, je šla neka gospodična poklicat spovednika v zakristijo. A tamkaj stoječi pater izjavi, da frančiškani sedaj nimajo časa odvezavat grešnikom grehe, ker imajo »neko" sejo, nakar so vsi odšli ogorčeni iz cerkve s trdnim namenom, da jih letos ne bo več k spovedi. Naravno, da patri sedaj nimajo časa spovedovati, ker imajo preveč dela za agitacijo. Ljubljanske ob činske volitve stoje pred durmi, toda Vič je kljub njih večletnemu delovanju za klerikalce izgubljen. To je, kar viške frančiškane tako boli, da ne vedo ne naprej, ne nazaj.
Klerikalna agitatorica. Klerikalci so se vpričo bližajočih se volitev vrgli z vso silo na agitacijo. Ker razni možakarji kakor Štefe in tesarski mojster Franc Pust pri agitaciji nimajo sreče, so klerikalci poskusili z ženskami. Ena izmed najhujših klerikalnih agita-toric je neka Pepca Kačar, ki se noč in dan peha za klerikalno stranko. Posebno piko ima na trgovke in obrtni-ce, katere neprestano nadleguje. Kljub temu, da so jo nekatere zavedne trgovke in obrtnice že čisto navadno vrgle čez prag, nikakor noče odjenja-ti Toliko na znanje našim naprednim trgovkam in obrtnicam. Najboljše mazilo za take agitatorice je — cesta.
Železniška nesreča pri vhodu iz državnega kolodvora na južni kolodvor, ki se je prigodila dne
drugi glasovi pa ga izpopolnjujejo. Seveda so tudi izjeme in slučaji v kojih stopajo drugi glasovi zelo v ospredje (Čarostrelec, bas; Trubadur alt, bariton; Rigoletto, bariton; Figaro, bariton itd.). Začnimo torej tudi mi s sopranom.
M. Nadasova. Tuje nam je bilo to ime, predno nismo čuli prekipevajočih akordov njene umetnosti. Z dvomom smo jo sprejeli, nihče je ni hvalisal, nihče pisal dolgih člankov o njeni umetnosti. Kakor ledeno tujko smo jo pričakovali in vendar — očarni smo bili tembolj, ker se nam je pokazala vedno in vsaki vlogi dovršena pevka, izborna igralka, ki je vlila v svoje partije dušo in pripomogla tako vsaki vlogi do popolnega uspeha. Zenit umetnosti našega odra je gospica Nadasova in smelo lahko trdimo, da so take umetnice redke. Tembolj nas veseli, da je prišla ta pevka k nam, k malemu narodu, ki je glasbeno komaj v prvih povojih, a žal nam je bilo, ko nas je zapuščala. Njena Milada v Daliborju nam je pričala o razumevanju vloge. Bodisi v maščevalki v I. dejanju, kakor v ljubimki v II. in III. dejanju, v strasti in obupu, v nežni ljubavi in sovraštvu, povsod je pokazal zvok glasu občutek duše. In kak je bil ta čut, kako globok polen razumevanja, ne le prazno petje not. Kako pretresljivi so bili vselej
22. decembra p. 1. in koje posledice so se — kakor poročamo na drugem mestu — včeraj zaključile pred sodiščem, je prinesla marsikaj na dan, kar v interesu javne varnosti zasluži grajo o upravi pri naših železnicah. Zlasti odprava z enega kolodvora na drugi kolodvor je, dokler se ta nesreča ni zgodila, bila tako pomanjkljiva, oziroma tako nesoglasujoče z obstoječimi predpisi urejena, da se kar čudimo, da se ni že več nesreč zgodilo. Kakor je bilo na kakem kolodvoru glede odprave vlakov v navadi, tako so jih odpravljali, ne glede na to, kako navado imajo na sosednem kolodvoru. Morala je priti še le nesreča, da je železniško upravo opozorila, da treba odpravo vlakov enotno po predpisih urediti. Dr. Šolar iz Trsta je imel kot zagovornik prizadetega strojevodje čisto prav s svojo grajo na naslov železniške uprave. Da je bilo preje tako urejeno, kakor je sedaj po nesreči, bi te nesreče ne bilo in ne njene žrtve, obsojenega strojevodje. Morda nam kak veščak navaja primeren nauk iz te nesreče ?
Pogreb Frana Dermastije se vrši danes na Ježici ob 5. popoldne.
Iz društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani. Dne
5. t. m. je imel novoizvoljeni društveni odbor svojo tomesečno sejo, pri kateri se je naklonila enkratna podpora vkup 45 K za nabavo obleke. V drugem slučaju se je nakazal znesek 60 K za obleko trgovskemu vajencu v tekočem letu. K rejnini zapuščenega 7 let starega otroka bo društvo zasedaj skozi 4 mesece prispevalo po 8 K, za dva nadaljna zanikarni materi odvzeta zanemarjena otroka pa po 34 K skozi tri mesece. Takisto se bo eno leto staremu detetu, čigar življenje je bilo pri slaboumni materi v nevarnosti, prispevalo k rejnini v zavetišču Angela varuha skozi leto dni po 4 K, dočim se ostali del rejnine izterjuje od očeta. Za dete, ki mu je pravkar umrla mati za jetiko, je takisto prevzelo društvo plačilo še nepokritega dela rejnine za dobo enega leta. Enemu varovancu se je plačala vožnja domov da se mu prihrani odprava po odgonu, 12 let starega, močno zanikarnega, tujemu imetju nevarnega dečka spravi društvo začasno na svoje stroške v Salezijanski zavod, dokler se za te stroške ne dobi drugod pokritja. Slednjič se je društveni sirotinski skrbnici dovolilo, da na društveni račun nabavi potrebnega perila telesno močno zanemarjeni, dasi sicer pridni šolarici. Ta slučaj se dotika enega raznovrstnih opravil, katera spadajo v delokrog sirotinske skrbnice in jih vsa izvršuje vestno in stvarno. O priliki tega slučaja se je poudarjalo v odbo-rovi seji izborno delovanje omenjene sirotinske skrbnice, usmiljenke Ane Tomec iz kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega, ki ji gre v polni meri zahvala za plodonosno njeno skrb in brigo. — Rešuje navedene slučaje, kakršnih ni noben mesec manj, je moralo društvo seveda postopati z najskrajnejšo varčnostjo, ker se društvena sredstva, žal, vidno krčijo. Zato se blagi dobrotniki in iskreni prijatelji mladine nujno poživljajo, da pristopijo društvu. Letnina znaša 2 K. — Tudi z obleko, obuvalom in perilom je društvu močno ustreženo. Sirotinska skrbnica skrbi za to in nadzoruje, da se obračajo taka darila res v prid potrebni deci. Kdor bi hotel kaj take robe nakloniti potrebni mladini, naj sporoči svoj naslov društvenemu tajniku deželno sodnemu svetniku Franu Milčinskemu, ki pošlje sirotinsko skrbnico na dom.
»Učiteljsko društvo za laški okraj“ si je izvolilo na svojem zadnjem zborovanju sledeči odbor: Anton
njeni tragični momenti, že naprej si v glasu spoznal prihod tragike in njene kretnje so pritrdile temu dejstvu, kako mil je bil zvok v pesni ljubezni, kako hrepeneč in željan. In vrisk v dosegu cilja kakor obupni klic v trenotku katastrofe, polen žarenja in strasti, polen izraza in propada in uničenja. Iz njenega napeva je žarela vselej vsebina, bistvo petja.
Znanje pevca se mora soditi po takozvani: »Tragfahigkeit des Toneš". Ne le močno bobnenje v ff temveč, dalekosežno donenje pp priča o zmožnostih pevca. In temvečja je resonanca pevca v glavni duplini, tem lepši je njegov pp, prostejši, narav-nejši. V teh vrlinah nas je presenetila gdč. Nadasova gotovo nad pričakovanje. Njen pp je ljubek, polnodoneč, tuj onemu drgnenju kož v vratu in glavi, ki je vobče poznat kot p, a ni druzega kot prosto izpihavanje skoz usta in zavijanje glasu v vratu^ Prehod iz pp v mf in iz mf v ff, izražala nam je vselej v lepem portamentu, z cre-scendiranjein kakor tudi finim poin-tiranjem.
Najbolje se je pokazala v omenjeni vrlini pač pri Tannhauserju kot Elizabeta v III. dejanju. Njena molitev je imela že sama na sebi nekaj svetega, tih pp in gorečnost v izraženi prošnji, obup v besedah: Njega pa
Gnus, načelnik; Fr. Mečko namestnik; Janko Sorčan, blagajnik; Lebar in Umberger, tajnika; Bučaj, knjižničar; Vole, pevovodja; Ivan Četina in Jos. Valenčič, odbornikg; Tone Kuhar, poročevalec. To so stanovsko zavedni, dela zmožni možje; njih preteklost jamči za uspeh v vsakem oziru.
Železniška nesreča ob prelazu Dunajske ceste pred sodiščem.
Spominjate se še dobro, da bi se bila dne 22. decembra popoldne ob železniškem prelazu na Dunajski cesti vsled trčenja dveh vlakov zgodila še večja nesreča, kakor se je. Gorenjski vlak, št. 1715 ki prihaja ob 4i7 pop. na južni kolodvor, je vsled pregoste megle zapeljal na tir, kjer je stal drugi vlak, pri katerem se je malo pred prihodom gorenjskega osebnega vlaka opravljalo delo premikanja vozov. Trčenje teh dveh vlakov je povzročilo poleg materijalne škode na obeh vlakih tudi nekaj malih poškodb pri potnikih gorenjskega vlaka. Da se ni zgodila večja nesreča, se je zahvaliti le zavednemu postopanju strojevodje pri gorenjskem v 1 a k u; uvidevši namreč nevarni položaj, je takoj vlak ustavil.
Mnogo se je razpravljalo o vzrokih te nesreče. Vsestransko pa se je glavni del vzroka pripisoval na rovaš tedanji gosti megli. Tudi državno pravdništvo se je zanimalo za ta dogodek in tako je prišla ta železniška nesreča pred tukajšnje okrajno sodišče, ki je o tem obravnavalo včeraj in že v pondeljek popoldne. Obtoženi so bili: strojevodja A. Beltram, praktikant pri juž. železnici Robert Herrisch, nad-premikač Martin Klančar ter čuvaj A. Strosak. Sodnik dr. Pompe je skušal posebno ugotoviti razmerje vožnje, oziroma odhoda ter odprave vlaka iz državnega kolodvora na južni kolodvor in sicer kako je z odpravo vlaka »mit Block* in kako je »ohne Block". To vprašanje pa je pretežno le interesa železniškega osobja. Omejimo se le na bistveni posnetek iz obširne razprave.
Kakih 15 minut pred prihodom gorenjskega vlaka je Klančar premikal vozove tovornega vlaka blizo ob že omenjenem prelazu. Delo bi se bilo kot navadno izvršilo še pravočasno, a vsled megle so nastale razne ovire, tako, da se je vlak zakasnel. Ker Klančar od zadej ni dobil signala, če sme nazaj voziti, je vlak obstal in čakal. Medtem je bil gorenjski vlak na državnem kojodvoru že pripravljen za odhod. Takrat na južnem kolodvoru službujoči Herrisch je dal svojemu tovarišu na državnem kolodvoru asistentu Repovšu aviso: »Bahn frei". Nato je Repovš odpravil vlak z besedami: »Abfart frei Normal". Strojevodja pa je razumel: Abfahrt normal frei, ohne Block. Kot je bilo preje v navadi, se to tako razume, da vlak vozi ne glede na to, kakor stoji semafor, to je ona visoka signalna naprava, ki strojevodje opozarja, jeli tir prost, ali ne, ko pa pride mimo prosto pot kažočih di-stančnih plošč, na menjalo (Wechsel) št. 89, začuti, da nekaj ni v redu. V istem trenotku zapazi vlakovodja, da je semafor postavljen na Stoj I česar pa strojevodja vsled para in megle ni mogel opaziti. Avizira strojevodjo, da ustavi vlak, toda strojevodja je tedaj že izprevidel nevarnost, ter se z vso močjo trudil s protiparom ustaviti vlak, kar se mu je tudi posrečilo. Vendar je bilo že prepozno. Medtem ko je vlak 'ustavljal, je že trčil ob na istem tiru stoječi že omenjeni drugi vlak.
med njimi ni . , . vse ti je pričalo čustovanje. Nedolžnost in naivnost je odsevala iz njenega speva v II. dejanju, potem vzplamenečenje do višjih ciljev, do rešitve Tannhauserja, privedba izgubljene duše nazej k veri in sreči.
Mimi! Res preskromni so izrazi, da bi ji povedal, kako dovršena se mi je zdela za naš oder. Ljubezenski duet v I. in II- dejanju in prihod smrti v IV., vse si bral iz njenega glasu. Tretja slika je pač najlepša in v tej je pokazala vso lepoto svojega glasu, v prihodnji je interpretirala zadnji hip ljubezni in smrt. Kako so žarele oči, kako pojemale in ugasnile, tiho, nežno . . .
Skrb za ljubljenca v Čarostrelcu, njeno vzhičenje ob pogledu nanj in obup ob njegovem prognanstvu, veselje ob združenju, vse, vse mi je v spominu in vesel bi bil, gledati še večkrat takoAgato na slovenskem odru.
Partija čarovnice v Janko in Metka, nikakor ni za primadono, dasi zahteva precej tehnične izvežbanosti glasu. Edino ta partija se jej ni prilegla in prepričan sem, da jo je pela, ker jo je morala.
(Dalje.)
Kaj je na to sledilo, smo že zgorej kraiko povedali.
O dogodku je bil Herrisch potom telefona po čuvaju obveščen. Herrisch je takoj nato svoje tovariše opozoril, da stoje kontrolna znamenja v prometni pisarni vsa na „Stoj!“
Kot priče zaslišanih je bilo več uradnikov iz obeh kolodvorov. Sajovic, prometni kontrolor na južni železnici je kot izvedenec glede vzroka nesreče izpovedal: Četudi strojevodja signala ni videl, bi moral ustaviti, ko je prišel do semforja. Odprava „Bahnfrei“ ne da strojevodji še dovoljenja za prosto vožnjo, ampak mora pri »Richtungs Signalu" počakati, posebno če vsled megle ne vidi, kako kaže. V tem slučaju je strojevodja prevozil „RichtungsSignal“, dasi navno je kazal na „Stoj!“ Veliko je to nesrečo zakrivila tisto popoldne naravnost .katastrofalna' megla. Kot zas. udeleženec takrat poško-vani vojak Vilhar iz Postojne ni prišel k razpravi Namesto njega je prišel — pomotoma — neki Volk, ki pa seveda ni zahteval nobene odškodnine. Vesel pa je bil, da ga je ta pomota poslala — po dolgem času kot je rekel — zopet v Ljubljano.
Strojevodjo je zagovarjal dr. Šolar Trsta, ostale obtožence pa dr. Tekavčič in dr. Oblak.
Razsodba:
Strojevodja Anton B e 1-tran se obsodi na tri dni strogega zapora. Ostali trije:	Herrisch, Klančar in
Strossak pa se oproste vsake krivde.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila
m
Khuen v avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 11. aprila. Ob 1. uri popoldne je bil ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Poročal mu je o tekoči razpravi o brambeni reformi. Kot se v dobro informiranih krogih zatrjuje, se cesar glede ogrskih zahtev še ni odločil, ker hoče počakati na definitivni sklep avstrijske vlade, oieer je grof Khuen-Hedervary na cesarja zelo pritiskal, da bi tozadevno podal kako izjavo, a cesar tega ni storil in odložil definitivno odločitev na poznejši čas. Nato so ogrski ministri odpotovali nazaj v Budimpešto. Pogajanja med obema vladama bi se sicer nadaljevala še ta teden, vendar se bo nadaljevanje vršilo šele po vrnitvi cesarja iz Walsee, kamor odide cesar še ta teden. Najbolj sporna točka med obema vladama je § 3. starega brambnega zakona, ki določa ustanovitev deželne brambe v monarhiji. Ker pa je sedaj tudi Bosna in Hercegovina priklopljena državi, zahtevajo Ogri »nkorporacijo teh dveh dežel odločno zase, čemur pa se avstrijska vlada trdovratno upira.
Vstaja v Albaniji.
Cetinje, 11. aprila. Turške čete, k' s° bile včeraj odposlane proti Tu-ziji, so prodirale v več kolonah naprej. Kar naenkrat pa so albanski vstaši iz zasede napadli največjo kolono. Vnela se je huda bitka, v kateri so bili Turki popolnoma poraženi Na bojišču je obležalo 90 Turkov mrtvih, nebroj ranjenih, 120 vojakov pa so Albanci vjeli. Ostali so pobegnili na Črnogorsko, kjer so bili razoroženi. Po zmagi se je albanska četa razdelila na dva dela. Ena je prevzela zasledovanje, druga pa je odkorakala proti Skadru.
Podgorica, 11. aprila. V bližini kraja Kupnika so turški prostovoljci in redni vojaki nenadoma zadeli na albanske vstaše. Po dolgotrajnem boju so bili Turki poraženi in pognani v beg. Vsa skadrska okolica je že v posesti vstašev. Odličnejše turške rodbine se iz Skadra že izseljujejo v Črno goro. Položaj je skrajno kritičen. Vsak čas je pričakovati, da vstaši pri-derejo pred Skader in mesto zasedejo.
Carigrad, 11. aprila. Vesti o zadnjih uspehih albanskih vstašev so povzročile pri tu iški vladi veliko razburjenje. Turška vlada javno očita Črni gori, da je edino ona kriva turških porazov in da je ona inscenirala albansko vstajo. Vsi časopisi poživljajo vlado, naj energično nastopi proti Črni gori.
Carigrad, 11. aprila. Zadnje dni se razširjajo vesti, da se jutri popoldne vrši seja turškega ministrskega sveta. Narod zahteva odločno od vlade, da izroči črnogorski vladi svoj ulti-matum. Napetost med Črno goro in Turško vedno bolj narašča. Konflikt med obema državama je skoro neizogiben.
t Dr. Dragotin Neumann.
Zagreb, li. aprila. Danes ob 11. uri dopoldne je umrl po dolgotrajni bolezni predsednik hrvatskega sabora, dr. Dragotin Neumann.
Konferenca banovih pristašev.
Zagreb, 11. aprila. Danes se je nadaljevala konferenca vladne večine. Poslanec dr. Spevec je predlagal, da naj hrvaške delegacija v ogrskem državnem zboru odiočno zahteva ustanovitev hrvaške domobranske kadetnice in brani hrvaške zahteve pri pogajanjih glede nove brambene reforme in novega vojaškega kazenskega zakonika. Ban Tomašič je sicer podpiral predlog dr. Spevca, vendar je zahteval, da mora hrvaška delegacija priti v zbornico s popolnimi dati. Popoldne pa je poslanec Papratovič prišel s popolnimi dati na dan in dokazal potrebo ustanovitve hrvaške domobranske kadetnice. Pri tej priliki je prišlo med banom in Papratovičem do ostrega konflikta.
Zborovanje italijanskih akademikov na Dunaju.
Dunaj, 11. aprila. Danes se je vršilo na Dunaju veliko zborovanje italijanskih akademikov. Sprejeta je bila resolucija, naj se ital. akademični komite obrne na vsa italijanska politična društva s pozivom, naj laški vo-lilci volijo samo one kandidate, ki bodo v resnici pripravljeni žrtvovati vsd svoje moči v boju zs ital. pravno fakultvto. Če ne bi bilo drugače, morajo poseči tudi po obstrukciji. Za časa velikonočnih počitnic nameravajo italijanski akademiki prirediti po vseh laških krajih velike manifestačne shode za italijansko pravno fakulteto, takoj po počitnicah pa prirede na Dunaju in v Gradcu zopet demonstracije v prilog svojim vseučiliškim zahtevam.
Nesreča na morju.
Opatija, 11. aprila. Med Lovra-nom in Iko je na nekem transportnem parniku nenadoma eksplodirala večja množina dinamita. Pet delavcev je bilo nevarno ranjenih. Dva sta na potu v bolnico že umrla. Tudi stanje ostalih treh je obupno.
Poljska Ljudska Stranka in nove volitve.
Krakov, 11. aprila. Eksekutivni komite Poljske ljudske stranke je i-inel včeraj posvetovanje, na katerem je razpravljal o taktiki stranke pri novih državnozborskih volitvah. Po daljši debati je bil sprejet predlog bivšega poslanca Stapinskega, da postavi Poljska ljudska stranka v večini poljskih okrajev svoje lastne kandidate. Stranka bo sklepala kompromise z vsemi drugimi poljskimi strankami, razven z Vsepoljsko stranko Glombin-skega. Ta sklep P. L. S. se smatra kot popolen prelom med poljsko ljudsko stranko in Vsepoljaki, Stapinski bo s svojimi pristaši postopal v novi zbornici popolnoma samostojno in se ne bo več udajal zahtevam in sklepom Vsepoljakov. Sicer se pa splošno domneva, da se bo pridružil opoziciji, katera-bi s teni jako mnogo pridobila
Razne vesti.
* V Berlinu je pogorela velika plinarna v predmestju Mariendorf. Škode je več tisoč mark.
* V Rimu sta trčila skupaj tramvaj in automobil. Dve osebi sta mrtvi, štiri težko ranjene.
* Milijonar Carnegle je daroval zvezdami v Kaliforniji nov zvezdogled, s katerim so našli 61.000 novih zvezd.
* Lada jugoslov. umet. društvo priredi prih. leto razstave v Belgradu in Sofiji 1913 pa na Cetinju.
* Vinska statistika. Prijateljem vina navajamo statistiko vina v zadnjih letih:	J
Leta Avstrija,	Ogerska
1907	4,250.442	hi.	3,068 427	hi.
1908	8 142	194	„	6,515.282	„
1909	6 252	571	„	3 284.873	„
1910	2,507	927	„	2,560.000	,
Kakor se vidi je lanska letina najslabša, zato imamo letos tako drago in slabo vino.
* Zoper tuberkulozo. Pariški bakteriolog Doyen je našel novo sredstvo proti tuberkulozi ali jetiki. Po dolgoletnih poskusih se je pokazalo novo sredstvo kot zelo uspešno. Imenuje se Mytolisine. Od 2080 jih je ozdravilo 1399.
* Vrednost časopisa. Znani časopis „Vossische Zeiti;ng“ je kupila frankfurtska banka za 7,300.000 mark. Vossische Zeitung je eden najstarejših nemških časopisov in ima izborne informacije s celega sveta.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivuu Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url ivežt»r.
1’rnzna Skatljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte.	U 30/15—1
D.niKM In dekliški slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica
Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika.
Odd« se 35 kvadratnih metrov obsegajoča zračna suha in v sredi mesta ležeča klet Pripravna je za vsako trgovsko obrt. Več pove upravništvo .Jutra*.	56/4—1
Skoraj no»o pohištvo se ceno proda. Zaloška cesta štev. 15. II. nad.	58/3—1
Domačo svinjsko mast raztopljeno proda F. Cvek v Kamniku.	57/3—1
Najboljše In najemej^e steznike za kolke držce za prsa priporoča M. Kojcan, Sv Petra cesta 18.	216/2—1
Dva ključavničarju se takoj sprejmeta. Naslov pove »Prva anončna pisarna*, Frančiškanska ulica 8.	214
lep hlev za 2 konja in šupa se odda za majev termin D. Rovšek, Kolodvorska ulica.
215 2—1
KORESPONDENCA.
Hlad krojaški obrtnik se želi seznaniti z izobraženo gospodično z nekoliko premoženjem. Cenjene ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati pod šifro »Obrtnik«, poštno ležeče, Trst.	U	56	1—1
Kdor išče*aliJoddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob pre-bridki izgubi našega preljubega
Dragotina
izrazili sožalje, ki so mu v zadnji pozdrav poslali krasne vence in šopke in ki so ga v izredno velikem številu spremili k večnemu počitku izrekamo globoko ginjeni svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo slavnemu učiteljskemu zboru I. drž. gimnazije in bivšim sošolcem predragega pokojnika za darovana krasna venca, imenovanemu zavodu za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu in gospodom pevcem za ginljivi žalostinki.
V Ljubljani, 20. aprila 1911.
Rodbine:
Andrej Senekovič, dr. Bogumil Senekovič in Adam Jos. Kosin.
Ji Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolsteravrhu p. Guštanj (Koroš.)
Kuč
za slabokrvne in prebolele
A je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kaj najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.60.
Br. Novakovič, Ljubljana.
A, feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
655. pomočnika
samo za boljše delo in salonske suknje sprejme takoj v trajno delo ter z dobro plačo Fr. Kraigher, krojaški mojster Ljubljana, Gosposka ulica 7.
POTICE
orehove, rozinove, mandljeve, medene, šarklje, pince in titule priporoča
za velikonočne praznike
= slaščičarna =
J. ZALAZNIK
Stari trg štev. 21. Fiiljaike:
Mestni trg 6. Kolodvorska ulica 6.
Koncert
restavracija .Črni orel“, Gosposka ulica št. 3. Vsak dan damski tercet. Pri navadnih cenah.
nnc-ove
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon št. 391.
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Tovarniška znamka „IKO“.
CJ
U
■a
rd
>
O
CJ
ti
CL)
e. >
C/l
1 ..a
\p
iti
•	O- £)
*	ose s .
58
P
05
U
s 55
D. .
V} D3
Lastna tovarna ur v Švici.
Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naročfna",, Jutro", ali pa najde novega “naročnika!
MHIMMIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIlllltll
milil IIlil  ..................IIIlllllllllMIIIIIIIIIMMIII«llllllll
ANA GOREČ, Ljubljana
Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek),
Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike.
vS",aX* Izposojevanje koles.p#stretta 10
• iiiiiTiiiiiiiiiiiiitiimii m milimi mini iiiiiiiHimiii
čna in solidna.
Illllllllllllllllllll || Hill lil IIIII || IIIIIIMIIIIIIllll|lil||||||||||||ll|||||ll|||l||||||l7|ll|||
Priporoča se največja zaloga oblek
za gospode in dečke.
Vedno najnovejša
konfekcija 5‘tHr=
A. LUKIČ
(St
Solidna postrežba!
Nizke cene!
JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
na-slednjlli. to“to
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska - ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar.!; domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčilik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Oradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. • Treo, Sv. Petra cesta. Kpšar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Iiemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica Zadel, Karlovška cesta. Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ijubljana, Zidovska ulica št. 1. Iz proste roke se proda
hiša v Ljubljani
na zračnem kraju, z ograjenim vrtom, obstoječa iz treh sob in dveh kuhinj, kleti in pralnice. Natančneje se poizve v „Prvi anončni pisarni“, Frančiškanska ulica št. 8.
Pri c. kr. poštnem In brzojavnem uradu v Borovnici na Kranjskem se
sprejme s 1. majem (ali nekaj dni pozneje)
poštna poEnoonioa.
Plačilo K 400 na leto, prosta hrana, stanovanje in perilo.
Potrebna je poštna in brzojavna skušnja. Ponudbe se naj pošiljajo pismeno na c. kr. poštni urad v Borovnico.
Čemu bi ne pisali
po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke:
A. Tomec,
razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem
če nas to nič ne stane!
Ant. Stipjošek
sobni in dekoracijski ~ slikar ter pleskar
Ljubljana, Marija Terezija cesta 6
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnlžjlh cenah.
Sprejema naročila tudir na deželo.
ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schvveigerja.
Cene zmerne.	Postrežba	solidna.
Največja zaloga
čevljev
domačega tu tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Naročajte in kupujte JUTR0“!
Izvod samo po 4 vinarje.
J. ,1, i, i- A A
IrroTrec
Šelenburgova ulica štev. 6.
se priporoča slavnemu občinstvu, za
pokrivanja in popravljanja vsakovrstnih streh
po najnižjih cenah.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepojfin belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
 - OLIMPIA	.
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
■ OLIMPIA —
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 ‘20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Pravkar je izšlo
Damir Feigel: p0| litra VlpaVCa
8*. S 'h pole. Cena vezani knjigi K 2-GO, broširani K P80.
Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek .Gaudeamus igitur* prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; .Uredniške tajnosti* odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek .Holmes in njegova smrt' je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek .Iz četrte dimenzije* se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si .Pol litra vipavca*.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigama.
Čudovito!
V velikonočnem ::	cene veliko
pri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke, ter konfekcijah za dame in deklice!!
Angleško skladišče oblek
O. Bernato
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Vse dosedanje iznajdba skladnih stolov, klopi in miz celega sveta pre-::	sega	J. Lojk-ova iznajdba ::
Železnih skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih izdeluje in zalaga
parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Sp. Šiški.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Vzorce pošiljam po povzetju. — Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vpla-^ čani denar.
Rač trn fš e~vplaču jejo neposredno le meni.
j |j | v
^Avstrijski patent g/jfe št. 46.347.
TPatentovano v i“ j&« državah. J., j s
gjj
felOGER
3
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar —
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
•"je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur *Union“ v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE7*1
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
prodaia.*:
Nedosežnojvelika izbira.^ Večletno jamstvo. E ICeniki zastonj in poštnine prosti.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Rezervni zaklad
nad pol miljona
Ljubljana, Sodna ulica*3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnižji ceni.
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
vlog dvajset
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI .
Dunajska cesta štev. 18
Julij
Meinl
>aa
obrestuje hranilne vloge po čistih
 ..........................i\\	SI -
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Pogojuje na zemljišča *br“rpoSot.na amorti'
Eskomptuje
trgovske menice.
P
l
uvoz	kav
velepražarna. Nova podružnica
v	Ljubljan
Šelenburgova ul. 7\
Ustanovljena == leta 1882. EEE
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-—
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000'—
Lfnbllanska kreditna banka v Unblfanl
Stritarjeva ulica »štev. S.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trsta, Sarajevu in Gorici.
na*.. .	a	„	A_	_T	__.JL._-«	^	^	V*	A	/VI	CJ
Del. glavnica: K 5,000.000.
Baz. fone nad iB 1 610.000
ruuruzmue v upijctu,	-	---
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje ^	00	čistih	4	|*