OBČINA SREDISCE OB DRAVI URADNO GLASILO Številka: 10/ 2012 Letnik IV SREDISCE OB DRAVI: 25. SEPTEMBRA 2012 Izdajatelj Uradnega glasila: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ISSN 1855-7767 VSEBINA: 35. ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 36. SKLEP O POTRDITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 37. SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČENGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2011 38. PRAVILA ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI V VOLILNO TELO ZA VOLITVE ČLANA DRŽAVNEGA SVETA TER ZA DOLOČITEV KANDIDATA ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA 39. DOPOLNITEV SKLEPA O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2012 40. SKLEP O NABORU UKREPOV ZA PORABO KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO 41. SKLEP O NAROČNINI NA OBČINSKO GLASILO 42. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO Občinski svet občine Središče ob Dravi je na podlagi 52. člena ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO - 1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDRR in 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPR-A v nadaljevanju ZPNačrt), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur.l. RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občina Ormož, št. 8/07) ter sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št 12/11/07) na svoji 15. redni seji dne 20.09. 2012 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (uvod) (1) S tem odlokom se sprejeme Občinski prostorski načrt občine Središče ob Dravi (v nadaljevanju OPN), ki ga je izdelal R.C.R., d.o.o. (Razvojni center Radovljica, d.o.o.), pod št. projekta 15/2008, junij 2012. 2. člen (izhodišča) (l)OPN je izdelan na podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega načrta, lastnih razvojnih potreb ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. 3. člen (vsebina) (1) Besedilo odloka obsega poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del II./1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II./2 Zasnova prostorskega razvoja občine II./3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena II./4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana II./5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve II. /6 Usmeritve za prostorski razvoj občine lil. Izvedbeni del III. /1 Enote urejanja prostora lil./2 Območja namenske rabe prostora lil./3 Dopustna izraba prostora III. /4 Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) IV. Končne določbe (2) Obvezne sestavine odloka so grafično prikazane v kartografskem delu, ki obsega: I. Strateški del OPN II. Izvedbeni del 1. Pregledna karta občine Središče ob Dravi z razdelitvijo na liste M=1:25.000 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M=1:25.000 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M=1:5.000 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, M=1:5.000 5. Legenda (3) Priloge prostorskega akta 1. Izvleček iz strategije prostorskega razvoja Slovenije 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve v OPN 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 5. Obrazložitev OPN 6. Povzetek za javnost 4. člen (pomen izrazov) (1) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z ZPNačrt-om, z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 - popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02 - ZGO-1, 47/04 - ZGO-1A, 102/04 -ZGO-1-UPB1, 14/05 - popr. in 126/07 - ZGO-1B, 108/09-ZGO-1 C). (2) Pojmovnik - Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija - Nadomestna gradnja: je kadar na mestu obstoječega objekta zgradimo novega in se obstoječi objekt odstrani - Gradbena parcela: je stavbišče objekta skupaj s funkcionalnim zemljiščem - Funkcionalno zemljišče: je zemljišče, na katerem so urejene površine, ki služijo objektu - SPRS : Strategija prostorskega razvoja Slovenije - EUP: enote urejanja prostora - PIP: prostorski izvedbeni pogoji - PNR: podrobnejša namenska raba - OPN: občinski prostorski načrt - OPPN: občinski podrobni prostorski načrt 5. člen (meja območja urejanja) (1) Meja območja urejanja sovpada z mejo občine Središče ob Dravi. Ureditveno območje obsega naslednje katastrske občine z naselji (naziv v oklepaju) k.o. Grabe pri Središču (Grabe), k.o. Obrež (Obrež), k.o. Središče ob Dravi (Središče ob Dravi) k.o. Šalovci pri Središču (Šalovci) ter del k.o. Vodranci (Godeninci). II. STRATEŠKI DEL II./1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 6. člen (izhodišča prostorskega razvoja) Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, značilnosti in teženj ter možnosti prostorskega razvoja (1) Občina Središče ob Dravi je nastala z izločitvijo iz občine Ormož leta 2006. Velika je 31 kvadratnih kilometrov, obsega pet naselij (Središče ob Dravi, Godeninci, Šalovci, Grabe in Obrež). Naravne značilnosti (2) Občina Središče ob Dravi je del Podravske regije, leži ob slovensko-hrvaški meji, kije hkrati zunanja schengenska meja. (3) Od nacionalnega središča mednarodnega pomena - Maribora je občina oddaljena cca 60 km, od središč nacionalnega pomena - Ptuja cca 35 km, od Murske Sobote cca 50 km, od središč regionalnega pomena - Ormoža cca 10 km, od Ljutomera cca 20 km, od bližjih hrvaških mest - Čakovca cca 15 km, od Varaždina cca 20 km. Relief (4) Glede na osnovne značilnosti prostora lahko občino razdelimo na dve makroenoti: ravninski del Prva Dravska terasa in severni del občine Druga Dravska terasa. Voda (5) Najpomembnejši vodotok v občini je reka Drava s svojimi pritoki, ki so večinoma hudourniškega značaja. Poplavna območja so ob reki Dravi, ob potoku Libanja in Trnava. Del območij katastrofalnih poplav ob potoku Trnava je v naselju Središče ob Dravi. V spodnjih delih strug potokov Črnec, Libanje in Trnave so bile izvedene regulacije vodotokov. Drava je vodotok 1. reda, vsi ostali vodotoki v občini so vodotoki 2. reda. Gozd (6) V gozdovih Slovenskih goric v občini prevladujejo listavci bukev, gaber, hrast ter črna jelša na močvirnatih tleh. Od iglavcev je avtohton le črni bor. Gozda je največ na osojnih legah, s prisojnih se je umaknil kmetijski izrabi. Kmetijske površine (7) Kvalitetna kmetijska zemljišča predstavljajo večino površine občine, raztezajo se od Drave do gozdov Slovenskih goric. Kmetijske površine prekinjata glavna prometna žila z naselji vzdolž nje in železnica. V območju Slovenskih goric je kmetijskih površin manj in so manj kvalitetne. Poplavna območja (8) Na poplavnih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko sprožili naravne procese in ogrozili poselitev in človekove dejavnosti. Ustvarjene razmere Poselitev (9) V študiji Arhitekturne krajine in regije Slovenije (prof. Peter Fister s sodelavci) je območje občine uvrščeno v skupino Podravsko - Pomurskih arhitekturnih regij. To regijo določa geografska pripadnost plodnemu območju vzdolž Drave in delu Slovenskih goric. Pestrost pokrajine je pogojevala tip poselitve. Prevladujejo razložena obcestna naselja bodisi razvejana ali z gručastim jedrom. Prebivalstvo (10) V občini živi 2307 prebivalcev. Po gostoti poselitve je občina podpovprečno naseljena, saj gostota prebivalcev znaša 74 prebivalcev / km2, slovensko povprečje je 99, povprečje v regiji je 147 prebivalcev / km2. Glede na stopnjo urbanizacije je občina redko poseljeno območje. (11) Glavni urbani razvoj občine je vzdolž glavne ceste Ormož-Središče ob Dravi, kjer so se razvila naselja Središče ob Dravi, Grabe in Obrež. Prvotni urbanistični vzorec vasi na robu kmetijskih površin ob gozdnem robu se je prelevil v vedno bolj značilno obcestno pozidavo vzdolž državne ceste. (12) Osnovna demografska značilnost območja je upadanje števila prebivalcev v občini zaradi preseljevanja prebivalcev iz ruralnih območij v večja mesta. (13) Glede na delovne migracije je občina pretežno bivalna občina. Cca 20% zaposlenih s prebivališčem v občini je zaposlenih ali samozaposlenih v občini, 80% je delovnih migrantov. Polovico vseh delovnih migrantov je zaposlenih v občini Ormož. Občina zaposluje enakovreden delež svojih prebivalcev in prebivalcev drugih občin. (14) Značilnost občine je relativno odmaknjena lega od večjih gospodarskih in kulturnih središč ter prevladujoča agrarna aktivnost prebivalstva, upadanje števila prebivalcev v občini. Teženje in možnosti prostorskega razvoja (15) Značilnost Občine v preteklosti je bila njena lega ob pomembni prometni povezavi in njen odnos do naravnega zaledja v Hrvaškem Medžimurju, saj ja bila oddaljenost od pomembnih regionalnih središč v Sloveniji prevelika. Z vstopom Hrvaške v EU in postopno odpravo Schengenske meje bo pomembne cilj čezmejni razvoj vključno s skupnim angažiranjem evropskih razvojnih sredstev. (16) Razvojne možnosti in cilje je potrebno uskladiti z razvojnimi potrebami sosednjih občin oz. mikroregije in hkrati aktivno predstaviti razvojne možnosti katere nudi obmejna lega, možnost izrabe različnih razvojnih vzpodbud ter nizka cena stavbnih zemljišč ter razpoložljiva delovna sila, ki se je sprostila s propadanjem tradicionalne industrije v sosednjih večjih urbanih središčih, posledica česar je, da brezposelni migranti razvojne možnosti iščejo v domačem okolju za kar je potrebno zagotoviti možnosti prostorskega razvoja posameznih konkretnih dejavnosti, kar bo lahko pripeljalo do potreb po organski prilagoditvi obsega stavbnih zemljišč v postopkih sprememb in dopolnitev OPN Središče ob Dravi. (17) Za območje je bila v preteklosti izjemno značilna živilsko predelovalna industrija -oljarna, mlini, zbiralnica gob in podobno. Z ohranitvijo kvalitete naravnega okolja, kar zagotavlja tudi obsežno območje vključeno v Naturo 2000 daje velike možnosti razvoja biodinamičnega kmetijstva. (18) Nizke cene zemljišč omogočajo manj intenzivne oblike kmetijske proizvodnje, kar je potrebno načrtno stimulirati in izrabiti pri oblikovanju ekološke kmetijske pridelave. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije (19) Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije izhajajo iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. Ob tem imajo pomembno vlogo procesi regionalizacije in večanje vloge regionalne ravni, krepitev pomena prostorskih razmerij kot lokacijskih dejavnikov, demografski trendi, migracije ter spremembe v gospodarski in socialni strukturi prebivalstva, spreminjanje vrednot in načina življenja, povečana mobilnost podjetij in kapitala, večja vloga tujega kapitala, prilagajanje evropskim standardom in merilom ter uveljavljanje novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij prometa in zvez. V lokalnem središču naselju Središče ob Dravi se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. (20) Temeljne razvojne potrebe občine so zagotavljanje in varstvo kakovosti okolja, ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Občina sprejema in upošteva usmeritve širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj. Razvojne potrebe občine so zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja ter preudarno upravljanje in ohranjanje narave in kulturne dediščine. (21) S spodbujanjem in usmerjanjem prostorskega razvoja težimo k razvoju in doseganju družbene blaginje in svobode posameznika. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljno vodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje. (22) Občina je območje s posebnimi potenciali in specifičnimi prostorskimi značilnostmi zaradi lege ob meji s Hrvaško, razvojne potrebe občine so zagotoviti pogoje za kakovostno delo in za doseganje konkurenčne razvitosti območjem v sosednji državi. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin (23) Občina je ena od manjših občin v Sloveniji, zato je tesno vezana na sosednje občine in središča. Najmočnejša je navezava na mesto Ormož in bivšo matično občino Ormož, s katero ima izoblikovanih vrsto skupnih služb (npr. komunala, del upravnih občinskih služb, zdravstvo, kultura, izobraževanje idr.). V širšem prostoru republike je občina vezana še na Ptuj, Ljutomer in Maribor. Občina je obmejno območje s Hrvaško, s katero se spodbuja skupno reševanje prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih, gospodarskih vprašanj, da se ohrani tradicionalna povezanost prebivalstva. (24) Občina Središče je povezana s sosednjo občino Ormož in s sosednjo Hrvaško z dobro urejeno cestno mrežo, katere osrednja cestna povezava je glavna cesta GI-2 Ormož -Čakovec in z železniško progo E69 (Čakovec) Središče - Koper. Omrežje javnega potniškega prometa je zagotovljeno z avtobusnimi in z železniškimi prevozi. 7. člen (cilji prostorskega razvoja) (1) Večja konkurenčnost območja v regiji: - razvoj cone za proizvodne in storitvene dejavnosti - manjšanje delovnih migracij - manjšanje stalnih migracij iz podeželja v mesta (2) Kvaliteten razvoj in privlačnost naselij: - zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti, dobre prometne povezanosti - vključevanje kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij - izrabiti naravne danosti z urejanjem atraktivnih zelenih površin zlasti na obvodnih lokacijah - sanirati degradirana območja - razviti potencialna območja - spodbujanje razvoja družbenih dejavnosti, šolstva, športa, turizma (3) Skladen razvoj regionalnih območij: - povezanost obmejnih urbanih in drugih območij (4) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij - izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju - dopolnjevanje funkcij mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti (5) Preudarna raba naravnih virov - smotrna raba prostora za urbanizacijo - ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo (6) Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami - usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, kijih ogrožajo naravne ali druge nesreče (7) Ohranjanje narave - ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja - varovanje območij vključenih v Naturo 2000 in izraba kot potencial prostorskega razvoja (8) Varstvo okolja - zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije) - racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki (9) Varstvo kulturne dediščine - celostno ohranjanje kulturne dediščine - trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine - dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga lahko občina izrabi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja - ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni -območje Slovenskih goric (10) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom - zmanjševanje tveganje zaradi naravnih nesreč in drugih nesreč s preventivnim načrtovanjem (11) Trajnostna razvojna usmeritev, ki uravnoteženo upošteva tako okoljsko-prostorski, družbeno-kulturni kot ekonomski vidik razvoja turizma. Na ta način bi se povečala dostopnost do nacionalnih in EU razvojnih sredstev za investicije, prav tako bi se dolgoročno ohranili naravni in kulturni potenciali razvoja turizma v občini kot lokalni turistični destinaciji. (12) Cilji občine na področju rabe in oskrbe z energijo: - večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini, - spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini, - zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora, - zmanjšanje emisij, - sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, - spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.), - kjer obstajata plinovod ali toplovod se teži k čim večjemu številu priklopov na omrežja, tako za gospodinjstva, še posebno pa za večje porabnike energije itd. I./2 Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) (1) Prednostna območja za razvoj poselitve v občini so znotraj meja obstoječih naselij ob glavni poselitveni osi Ormož - Središče, kot zgoščevanje in zapolnitev vrzeli v urbani strukturi.Sekundarna območja za poselitev so znotraj meja obstoječih vasi v območju Slovenskih goric.Območja razpršene poselitve so evidentirana v severnem delu občine v Slovenskih goricah in se ohranjajo v obstoječem obsegu. (2) Krepi se vloga Središča ob Dravi kot občinskega središča s koncentracijo in krepitvijo centralnih dejavnosti ter usmerjanjem poselitve v naselje. (3) Prednostno območje za razvoj dejavnosti je predvideno ob vzhodnem robu naselja Središče ob Dravi v smeri proti mejnemu prehodu, obsega novo poslovno cono Lipje v nadaljevanju obstoječe cone do glavne ceste, izkorišča dobro prometno infrastrukturo, bližino mejnega prehoda in lego ob državni meji. Območja obstoječih gospodarskih con, ki so na robovih naselja Središče ob Dravi na dislociranih mestih, se zaradi ekonomske upravičenosti ohranijo na obstoječih lokacijah. (4) Ob naravnih potencialih - jezero, reka, gozd, na robovih naselij se razvijejo zelene površine za rekreacijo na prostem in druge zelene površine; ribnik Obrež, Športni park Trate, Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici. (5) Najboljša kmetijska zemljišča, ki obsegajo največji del občine, od reke Drave do Slovenskih goric, so območja za razvoj poljedelstva. Območja gozdov Slovenskih goric so osnova za razvoj gozdarstva. Obe območji imata potencial izkoriščanja obnovljivih virov energije. (6) Turistični razvoj se bo vezal predvsem na obstoječe naravne vire občine. Potencial v občini je za razvoj turističnih kmetij, turizma na podeželju... 9. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij) (1) V občini so naslednja naselja - Središče ob Dravi: lokalno središče s funkcijo občinskega središča, tip podeželsko naselje - Obrež: ostala naselja, tip podeželsko naselje - Grabe, Šalovci (Zgornji in Spodnji) in Godeninci (Godeninci in Breg): ostala naselja, tip vas. (2) Središče ob Dravi je lokalno središče s funkcijo občinskega središča, tip podeželsko naselje, zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter ustrezno raven javnih funkcij. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi pomembnejšimi lokalnimi središči mora zagotavljati zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Urbanistični načrt je izdelan za naselje Središče ob Dravi. (3) V ostalih naseljih v občini ni središčih funkcij razen posameznih izjem kot npr. v Obrežu kulturni dom in gasilski dom, na mejnih prehodih so specifične funkcije javne uprave in varnosti. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) (1) Smer Ormož - Središče ob Dravi -Čakovec je temeljna smer prometnega povezovanja, ki povezuje naselja Obrež, Grabe in Središče ob Dravi v občini in v nadaljevanju občino s širšo regijo - Ormož, Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica, Koper ter Čakovec, Hrvaška v drugi smeri. 11. člen (druga pomembna območja) (1) Posebna območja, kjer se ohranjajo ali razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih in/ali arhitekturnih značilnosti so: - območje Drave - spodnja Drava (območje Natura 2000) - območja gozdov Obrež (območje Natura 2000) - ekološko pomembno območje Spodnja Drava (območja EPO) - območja enot registra kulturne dediščine: Središče ob Dravi- vas (naselbinska dediščina), Cerkev Svetega Duha Grabe Površinske vode: - Drava s svojimi pritoki - potoki Libanja, Trnava, Črnec (2) Na območju občine država ni podelila rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, podeljena pa je rudarska pravica za raziskovanje nafte in zemeljskega plina na raziskovalnem prostoru, ki obsega celotno občino. (3) Na območju občine ni odlagališča odpadkov. (4) Na območjih naravnih kvalitet prostora se ohranja kmetijska in gozdarska dejavnost v sožitju z naravno dinamiko. Na območjih ustvarjenih kvalitet prostora, v naselju Središče ob Dravi, ki je naselbinska dediščina - vas, se razvijajo panoge v skladu s funkcijo lokalnega središča pri čemer oblikovanje stavb sledi tradicionalnim kvalitetnim vzorom in konkurenčnega obmejnega naselja z razvojem poslovnih con, območje ob potoku Trnava in ob opuščenem mlinu in ob ribniku v Obrežu in Športni park Trate bodo namenjena zelenim površinam in rekreaciji na prostem. Mejni prehod na meji s Hrvaško je urejen v skladu z DPN, Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi. (5) Poplavna območja so območja, ki so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga temu odloku in so povzeta iz opozorilne karte poplav. Če opozorilna karta ne prikazuje območja poplav in erozije, iz novih podatkov ali analiz obravnavanega območja pa izhaja, da na območju posega v prostor ali izvajanja dejavnosti obstaja možnost poplav in z njimi povezane erozije, je treba pri presoji posegov in omejitev upoštevati nove podatke in z njim opozorilno karto dopolniti. « Če na podlagi novih podatkov in analiz obravnavanega območja izhaja, da na območju ne obstaja možnost poplav, čeprav je območje po tem prostorskem aktu opredeljeno kot območje možnih poplav, se omejitve za posege na poplavnih območij ne upoštevajo. 12. člen (območje urbanističnega načrta) (1) Urbanistični načrt je izdelan za naselje Središče ob Dravi, ker gre za lokalno središče občinskega pomena, UN obsega naselje Središče ob Dravi s predlaganimi širitvami, razlogi za izdelavo so načrtovane širitve naselja in notranji razvoj. II./3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 13. člen (prometna infrastruktura) Cestno omrežje (1) Preko območja občine poteka državna glavna cesta Ormož - Čakovec, ob njej je mednarodni cestni mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško, ki je eden bolj obremenjenih v Sloveniji. V Središču ob Dravi je tudi mejni prehod za obmejni promet. (2) Občinske ceste, lokalne ceste in javne poti, v skupni dolžini 70,5 km, zagotavljajo ustrezno prostorsko dostopnost manjših naselij v občini. (3) Javni potniški promet povezuje vsa naselja v občini s Središčem ob Dravi in s sosednjimi regijami. (4) Načrtovana je izgradnja izven nivojskega križanja glavne železniške proge E69 (Čakovec) Središče - Koper in glavne ceste GI-2 Slovenska Bistrica - Središče. Načrtovana je izgradnja lokalnih cest v območjih širitve naselja, lokalnih povezovalnih cest ob železnici v naseljih Obrež in Središče. Železniško omrežje (5) Preko območja občine poteka železniška proga E69 (Čakovec) Središče - Koper. V občini sta dve železniški postaji Obrež in Središče, ter mednarodni železniški mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. (6) Na območju občine Središče ob Dravi poteka železniška proga Pragersko - Ormož, ki je predvidena za rekonstrukcijo in elektrifikacijo, predvidena pa je tudi za gradnjo 2.tira. 14. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Občina bo spodbujala razvoj in izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in naprav za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo kot tudi povezovanje in združevanje obstoječih komunikacijskih omrežij. Mobilne telekomunikacije (2) Za zagotavljanje zanesljivih storitev brezžičnih komunikacij na celotnem območju občine se dopolnjuje omrežje baznih postaj. Umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom se skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednost. Zaradi bližine državne meje, mednarodnega mejnega prehoda, cestnega in železniškega transporta ter zagotavljanja komunikacij za potrebe civilne zaščite in reševanja se spodbuja povečanje števila baznih postaj operaterja mobilne telefonije. Z namenom celostne in trajnostne rešitve vprašanj umeščanja objektov mobilne telefonije se prednostno izbira obstoječe infrastrukturne objekte in naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti. (3) Posebna območja komunikacijske infrastrukture v občini niso načrtovana, potreba po izboljšanju pokritja območja z mobilnim signalom, se bo zagotavljala z dopolnjevanjem omrežja baznih postaj zgrajenih prednostno na obstoječih objektih. 15. člen (energetika) Energetika (1) Celotna primarna toplotna energija za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v občini je 46,9% pridobljena iz ELKO (ekstra lahko kurilno olje), 39 % iz lesa in lesnih odpadkov ter 12% iz ZP. Delež porabljene toplotne pridobljene iz ostalih virov energije znaša 2,0%. Sistem daljinskega ogrevanja v občini ni zgrajen. (2) Mestni plinovodi d.o.o. Koper opravljajo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Središče ob Dravi. Skozi občino Središče ob Dravi poteka primarni vod zemeljskega plina (ZP), ki obratuje z delovnim tlakom do 4 bar. Iz primarnega voda je predvsem v centru naselja Središče ob Dravi izpeljano sekundarno omrežje ZP, s katerim se trenutno oskrbuje 68 porabnikov. Možnost priključitve je tudi v naselju Grabe ter Obrež. Celotna dolžina plinovoda v občini Središče ob Dravi je 6 km. Plinovod je bil projektiran in izveden tako, da je njegova življenjska doba daljša od 50 let. Plinovod je bil zgrajen leta 2002. Poraba utekočinjenega naftnega plina (UNP) predstavlja le 1,1 % rabe energije iz tega energenta v občini Središče ob Dravi. Elektroenergetski sistem (3) Območje občine Središče ob Dravi organizacijsko pokriva območna enota distribucije Ptuj, Elektro Maribor d.d. Oskrbovanje občine z električno energijo poteka iz 25-tih napajalnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV, ki so napajane iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Ormož preko dveh 20 kV izvodov: Središče in Krčevina - Hum. Njuno prenapajanje je možno iz sosednje RTP 110/20 kV Ljutomer. RTP 110/20 kV Ormož je vzankana v t.i. 110 kV prekmursko zanko in je tako njeno napajanje možno z ene ali druge strani. Po območju občine Središče ob Dravi trenutno poteka 9 km nadzemnega in 2 km podzemnega 20 kV omrežja. Povprečna starost srednje napetostnega omrežja znaša 27 let, nizkonapetostnega omrežja pa 31 let. Potenciali obnovljivih virov energije (OVE) v občini (4) Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Potenciali obnovljivih virov v občini so biomasa, v občini je 38,5 % gozdnih površin, bioplin in elektrika iz zelene biomase, ki ju proizvaja bioplinska elektrarna v Središču ob Dravi ter toplote kot stranski produkt bioplinarne in sončna energija. Spodbuja se uporaba in razvoj obnovljivih virov energije v občini. Načrtovana območja energetskih objektov v občini (5) V skladu z Lokalnim energetskim konceptom občina ne načrtuje novih območij energetske infrastrukture. 16. člen (komunala, vodovod in varstvo okolja) Vodovodno omrežje (1) Oskrba prebivalstva s pitno vodo je dobro zagotovljena. Omrežje javnega vodovoda v občini je razvejano in oskrbuje večino gospodinjstev. Izjema so posamezna gospodinjstva, ki so precej oddaljena od javnega vodovodnega omrežja, zato črpajo vodo iz vaških vodovodov. Odvajanje odpadnih komunalnih vod (2) Občina je sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne vode v Občini Središče ob Dravi. S tem programom so glede na državna izhodišča določena območja naselij in delov naselij občine, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je potrebno načrtovati in izvesti investicije objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav. Občinski svet je sprejel Program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini Središče ob Dravi v letu 2007 in 2008, kot prilagajanje določbam direktive Sveta ES 91/271/EGS. Občina ima na svojem območju že delno prisotne kanalizacijske sisteme. Potrebno bo slediti izvedbi kanalizacijskih sistemov in načinov čiščenja v skladu z Operativnim programom. Za zagotovitev skladnosti z vodno direktivo Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ES in direktivam, ki so združene v njen okvir, bo občina zagotavljala naslednje ukrepe in obveznosti: - izpoljevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda do leta 2013 izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva spitno vodo preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območij izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode (3) Razvoj urbanizacije poveča količino padavinskega odtoka in zmanjša kakovost padavinske vode, zato je pomembno ustrezno odvodnjavanje padavinske vode. Za zaščito vodnih virov, kakovosti vode in naravne hidrologije je potrebno zmanjševati vpliv urbanizacije, ohranjati naravno vegetacijo in zemljo ter dobro upravljati s padavinsko vodo, da se zmanšuje količina padavinskega odtoka. 17. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov se uporablja odlagališče nenevarnih odpadkov izven območja občine, ki ima pridobljeno ustrezno dovoljenje. 18. člen (območja za dopolnitev ali obnovo omrežij) (1) Naselje Središče ob Dravi je območje dopolnitve in obnove obstoječe gospodarske javne infrastrukture (GJI), razen v delih, kjer je predvidena širitev naselja. (2) Območje izgradnje nove gospodarske javne infrastrukture je nova poslovna cona Lipje vzhodno od naselja Središče ob Dravi, ki bo opremljena z vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo - vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijsko omrežje. Območje se navezuje delno na obstoječo infrastrukturo ob glavni cesti GI-2 Slovenska Bistrica - Središče - dovoz, vodovod ter delno na obstoječo gospodarsko cono na vzhodu naselja, v delu je predvidena izgradnja novega omrežja npr. kanalizacije s skupnim iztokom v čistilni napravi, telekomunikacijskega omrežja... (3) Ostala naselja v občini: Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci so večinoma območja izgradnje in obnove obstoječe GJI. (4) Na območju občine ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno obnovo in izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav: Povezovalna 20kV kablovoda: - 20 kV KBV TP Središče Slog - TP Središče Ortrade - 20 kV KBV TP Šalovci 2 - TP Obrež 2 Obnova NNO: - NNO Šalovci 1 - NNO Obrež 4 - NNO Ortrade - Slog - NNO Središče 1 - NNO Godeninci (5) Območje ribnika Obrež, Zelene površine Splavnica in Športni park Trate, kjer je predvidena ureditev turistično rekreativnega prostora, je potrebno opremiti z vodovodnim omrežjem. II./4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 19. člen (območja naselij) (1) Naselja v nižinskem delu (Središko polje): Središče ob Dravi, lokalno središče, tip: podeželsko naselje Obrež, po SPRS ostala naselja, tip: podeželsko naselje Grabe, po SPRS ostala naselja, tip:vas Gostota prebivalcev v Središkem polju je večja kot v ostalem delu občine. V območju Slovenskih goric je gostejša poselitev zaokrožena v vaseh: Zgornji Šalovci, po SPRS ostala naselja, tip: vas Spodnji Šalovci, po SPRS ostala naselja, tip: vas Godeninci, po SPRS ostala naselja, tip: vas Breg, po SPRS ostala naselja, tip: vas (2) V občini ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, ni območij razpršene gradnje, ki se sanira kot novo naselje in ni območij razpršene gradnje, ki se sanira kot posebno zaključeno območje. II./5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 20. člen (območja razpršene poselitve, razpršene gradnje) (1) Za območja razpršene poselitve je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, kot pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967. Območja razpršene poselitve so demografsko ogrožena. V občini je razpršena poselitev prepoznana izven območij vasi v Slovenskih goricah, posamezne razpršene poselitve so v nižinskem delu občine. (2) Razpršena poselitev so večinoma kmečke stanovanjske stavbe, kmetijska gospodarstva in objekti dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu oz. gozdarstvu. Območja razpršene poselitve so stavbna zemljišča prikazana kot so opredeljena v veljavnih planskih aktih in jih je možno v OPN tudi načrtovati kot nove površine predvsem v smislu manjših razširitev obstoječe poselitve. (3) Razpršena gradnja so območja neracionalne izrabe prostora, katere značilnosti so praviloma: nizka gostota pozidave, neizrabljene proste površine, nezadostne oziroma nedefinirane javne površine, nezadostna opremljenost ali izrabljenost infrastrukture. Razpršena gradnja v območju občine ni evidentirana. II./6 Usmeritve za prostorski razvoj občine Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 21. člen (usmeritve za razvoj naselij) (1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. Razvoj vseh naselij v občini je usmerjen primarno v notranji razvoj, to je v zapolnitev nezazidanih stavbnih površin. Oženje območja naselja v delih, ko obstoječa meja naselja predstavlja naravno mejo ali urbanistično zaokrožen prostor ni dopustno. V nadaljevanju so usmeritve za razvoj naselij opisane po naseljih. Središče ob Dravi (3) Za naselje Središče ob Dravi je načrtovan predvsem notranji razvoj, na območjih treh večjih nepozidanih površin znotraj naselja, se načrtuje notranji razvoj naselja s podrobnimi prostorskimi načrti. Površine v naselju ob potoku Trnava so poplavna območja, zato je v tem delu naselja razvoj omejen. Širitev naselja je načrtovana za poslovno cono Lipje vzhodno od naselja, zaradi razvoja dejavnosti, zgoščevanja, za ureditev zelenih površin ob opuščenem mlinu severno od naselja in kjer širitev predstavlja funkcionalne zaokrožitve. Usmeritve na podlagi urbanističnega načrta: - Ohranja se obstoječ urbanistični vzorec, stanovanjski objekti so razvrščeni ob cesti, v notranjosti parcele je gospodarsko poslopje ali garaža, sledijo sadovnjaki in travniki. Tako v notranjosti stavbnih karejev obstajajo otoki zelenih površin, ki vzdržujejo distanco med pozidanimi površinami. - Območje večine naselja Središče ob Dravi ter območje pripadajočih zelenih pasov med robovi naselja je zaščiteno kot kulturna dediščina Središče ob Dravi - Vas, evidenčna št. 6304, zato se za naselje predvidi ustrezne prostorske izvedbene pogoje, ki bodo zagotovili varstvo in ohranjanje kulturne dediščine. Od celotnega naselja so izven območja enote kulturne dediščine le poslovna cona na vzhodu, tako obstoječa kot nova in del poslovne cone na jugu, južno od železnice. Oblikovanje poslovne cone bo sodobnega značaja. Obrež (4) Naselje Obrež je deloma obcestno naselje na Središkem polju ob glavni cesti Ormož Čakovec in deloma razloženo do gozdnega roba Slovenskih goric. Znotraj območja naselja so značilna nepozidana stavbna zemljišča med glavno cesto in pozidavo, kjer so travniki in njive, ki smo jih v OPN opredelili kot zelene površine za vrtičkarstvo. S tem smo usmerjamo poselitve v lokalno središče, znotraj Obreža pa jo kontrolirano. Načrtovana je ureditev zelenih površin za oddih in rekreacijo ob ribniku Obrež južno od naselja. Manjše širitve naselja so zaradi funkcionalnih in prostorskih zaokrožitev. Interes po izvzemu od stavbnih zemljišče je izrazito velik, južno od glavne ceste se ohranja meja naselja, meja naselja se manjša, ker se zemljišča neposredno navezujejo na obstoječa kmetijska zemljišča. Grabe (5) Razvoj naselja Grabe se usmerja kot notranji razvoj. Posamezne širitve so funkcionalna dopolnitev obstoječih programov. Šalovci (6) Za naselje Zgornji Šalovci se načrtuje notranji razvoj naselja in širitev obstoječe dejavnosti za potrebe kmetijske proizvodnje. Za naselje Spodnji Šalovci se načrtuje notranji razvoj naselja, ki se usmerja ob cestno povezavo. Širitev naselja je le v delih na zaradi funkcionalnih zaokrožitev, ožanje naselja je dopustno za površine, ki mejijo na kmetijska zemljišča. Godeninci, Breg (7) Za naselji Godeninci in Breg se načrtuje notranji razvoj naselja, ožanje meja naselja v delih, ki mejijo na kmetijska zemljišča. 22. člen (razvoj dejavnosti po naseljih) (1) Stanovanjska gradnja se usmerja na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, največ teh površin je v naselju Središče ob Dravi in Obrežu. Znotraj naselja Obrež se ohranjajo večja nepozidana stavbna zemljišča kot zelene površine za vrtičke, razvoj poselitve, se usmerja v naselje Središče ob Dravi. (2) Centralne dejavnosti se razvijajo v naselju Središče ob Dravi, kjer se krepi funkcija občinskega središča. V ostalih naseljih širitev centralnih dejavnosti ni načrtovana. (3) Območja za razvoj proizvodnih dejavnosti so načrtovana v naselju Središče ob Dravi na obstoječih dislociranih območjih proizvodnih dejavnosti. Od teh je razvoj proizvodnih dejavnosti prednostno usmerjen v obstoječo in ob njej novo poslovno cono Lipje. Na obstoječih lokacijah se posodabljajo in po potrebi širijo obstoječe proizvodne dejavnosti. Širitev obstoječih površin za kmetijsko proizvodnjo je načrtovana v Zgornjih Šalovcih. (4) Območja zelenih površin so načrtovana v naselju Središče ob Dravi, kot zelene površine za šport in rekreacijo (Športni park Trate, Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici) ni kot druge zelene površine, retenzijske površine ob potoku Trnava, površine za vrtičkarstvo, pokopališče. V Obrežu so zelene površine za šport in rekreacijo ob ribniku Obrež, znotraj naselja so površine za vrtičkarstvo. (5) Posebna območja za razvoj turizma niso definirana. Turizem se razvija v povezavi s podeželjem, npr. pridelovanjem bučnega olja, kmetijstvom, konjerejo... 23. člen (sanacije in prenove razpršene gradnje) (1) Sanacija razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območja v občini ni. 24. člen (ohranjanje poselitve) (1) Območja, ki so šibka in oddaljena od naselij so večinoma samotne kmetije, ki so prepoznana kot območja razpršene poselitve. Evidentirana so predvsem v območju Slovenskih Goric in posamezna v Središkem polju. (2) Ohranjenost poselitve oddaljenih območij bo občina zagotavljala s krepitvijo in spodbudami za povezovanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. 25. člen (urbanistično oblikovanje naselij) (1) V okviru bodočega razvoja je kljub težnji po zlitju naselij v enoten obcestni urbanistični prostor potrebno ohraniti obstoječe meje med posameznimi naselji zaradi ohranjanja kmetijskih površin in značilne tipologije naselij. 26. člen (območja celovite prenove) (1) V občini ni območij celovite prenove. Naselje Središče ob Dravi je naselbinska dediščina, za naselje so določeni podrobni PIP glede na smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine. (2) Kvaliteto bivalnega okolja v naseljih je treba izboljševati z novo rabo slabo izkoriščenih ali opuščenih objektov in s temeljitim urejanjem ter opremljanjem javnih površin. 27. člen (usmeritve za razvoj v krajini) (1) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - kmetijstvo so: Območja najboljših kmetijskih zemljišč predvsem na območju Središkega polja, ki predstavljajo največji delež površin občine in se razprostirajo severno od naselij Obrež, Grabe, Središče do gozdov Slovenskih goric ter južno od naselij do reke Drave Območja najboljših kmetijskih zemljišč v območju Slovenskih goric (2) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - gozdarstvo so: območje gozdov Obrež območje gozdov ob reki Dravi območje gozdov ob Hrvaški meji Najbolj poudarjene funkcije gozdov v območju občine so proizvodnje funkcije, ekološke funkcije in socialne funkcije. (3) Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na narave vire - vode, turizem in rekreacija so: mlin in rekreativni prostor pri Splavnici ob potoku Trnava ribnik Obrež športno rekreacijski park (nogometno športno igrišče na jugu naselja Središče ob Dravi) (4) Občina ima potencial razvoja turizma na podeželju, ekoturizma (turizem na kmetijah), turizma kulinarike, zdravja in dobrega počutja, turizem narave (območja naravnih vrednot, tradicionalnih krajin, Nature 2000). (5) Na območjih varstva kulturne dediščine in v kulturni krajini širšega območja, kjer se kmetijske površine pojavljajo fragmentarno in mejijo na gozdni rob, se praviloma ohranja obstoječ obseg kmetijskih zemljišč kot pomemben element kulturne krajine. (6) Na območju občine država ni podelila rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, podeljena pa je rudarska pravica za raziskovanje nafte in zemeljskega plina na raziskovalnem prostoru, ki obsega celotno občino. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). 28. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) Poplave (1) Poplave v občini Središče ob Dravi se pojavljajo razmeroma redko, pogoste poplave so ob reki Dravi, zelo redke ob potokih Libanja, Trnava. Potok Črnec in Trnava sta regulirana v spodnjem toku na10 letno povratno vodo. Najpogostejše so poplave ob obilnih deževjih v spomladanskem in jesenskem času, možne pa so tudi v poletnem času zaradi nenadnih dotokov velike količine padavin v kratkem času (vodne ujme). Na območju občine je pričakovati poplavljanje stanovanjskih objektov, poplavljanje neurbaniziranih področij - kmetijskih površin in poplavljanje prometnih površin. (2) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. (3) V območja ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne sme posegati oz. se jih ne sme spreminjati na način, ki bi poslabševal razmere oz. zmanjševal funkcijo. Plazovita območja (4) Na območju občine ni plazovitih oz. podornih območij. Lokacije možnih ekoloških nesreč (5) Na območju občine ni proizvodnih obratov, ki bi se ukvarjali s proizvodnjo nevarnih snovi kot končnim proizvodom ali skladiščenjem nevarnih odpadkov. Ceste, predvsem najbolj obremenjena glavna cesta, GI-2 Ormož - Čakovec, preko občine je potencialno nevarna, da bi na njej prišlo do izliva nevarnih snovi pri prevozu v cisternah in v primeru prometnih nesreč. Železniška proga E69 (Čakovec-) Središče -Pragersko - Zidani Most - Dobova v občini, je območje možne nesreče ob železnici, do katere bi prišlo zaradi trka ali iztirjenja vlaka. V primeru nesreče pri prevozu nevarnih snovi, je možno iztekanje le-teh in nastanek požara oz. eksplozije. Verjetnost, da bi v občini prišlo do ekološke nesreče, je izredno majhna. Visoka podtalnica (6) Na območju občine ni evidentiranih območij visoke podtalnice. Potres (7) Občina Središče ob Dravi leži v potresno srednje ogroženem predelu Slovenije s stopnjo potresne ogroženosti 7 po MCS, rušilnih potresov ni pričakovati. Ob potresu se pričakuje manjše posledice za zdravje in življenje ljudi, kakor tudi na objektih in infrastrukturi. Od leta 1965 dalje veljajo predpisi o potresno varni gradnji na potresnih območjih. Stavbe do leta 1964 so praviloma grajene le za prenos vertikalne obtežbe. Objekti v katerih se lahko zbere večje število oseb, zgrajeni pred letom 1965 so naslednji: Cerkev Grabe, Cerkev Središče ob Dravi, Kulturni dom Sokolana in Kulturni dom Orlana. Na območju občine ni večjih stanovanjskih naselij in blokov. Prevladujejo enostanovanjske hiše, ki so v nekaterih strnjenih naseljih zelo gosto pozidane. Lokacije za delovanje ob naravni in drugi nesreči: (8) Občina ima obstoječe pokopališče v Središču ob Dravi namenjeno za pokop ljudi. Posebnih območij za množične pokope ljudi občina ne definira, saj pokopališče zagotavlja dovolj prostora tudi v primeru potrebe po množičnem pokopu. Območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali se jih sproti odvaža v zbirališče v Ormožu. (9) Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovni šoli Središče ob Dravi. Predvideva se, da bo večina ogroženih prebivalcev poiskala namestitev pri sorodnikih in svojcih, občina pa je dolžna zagotoviti namestitev vseh, ki začasno namestitev potrebujejo. Prostor za šotorišče je predviden na območju Športnega parka Trate. (10) Deponija ruševin za občino Središče ob Dravi je predvidena na območju opuščenega mejnega prehoda, kjer je parkirišče za tovornjake. (11) Na območju občine ni posebnega območja za potrebe obrambe, ki bi se v naravnih in drugih nesrečah, v primeru izrednega ali vojnega stanja uporabljalo v obrambne potrebe. 29. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) (1) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč sledijo obstoječi v namenski rabi prostora, razvojnim potrebam občine ter izraženim razvojnim potrebam drugih oseb. 30. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) (1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev sledi opredelitvi območja po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kot območje dobro razpoznavne arhitekturne identitete in usmeritvam v strateškem delu OPN. (2) Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje za oblikovanje v ostalih naselij sledijo po vzoru kvalitetne tradicionalne arhitekture območja. (3) Za posege in gradnje na poplavnih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja oz. iz veljavne zakonodaje s področja poprav. III. IZVEDBENI DEL 31. člen (vsebina izvedbenega dela) (1) Izvedbeni del določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi OPPN III./1 Enote urejanja prostora 32. člen (enote urejanja prostora) (1) Celotno območje Občine je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: oznaka EUR Ime naselja Opis enote namenska raba in območje poplav Faktor izrabe za EUR če ni navedeno, se območje ureja z OPN Člen v katerem so podrobni PIP Poseben pravni režim GO 01 Godeninci Ostala naselja, vas SK 0,2 PIP 70. člen Poplave 59. člen GO 02 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kocen A / PIP 72. člen GO 03 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Žganjar A / PIP 72. člen GO 04 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Zemlič A / PIP 72. člen GO 05 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kranjčec A / PIP 72. člen GO 06 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Leskovec A / PIP 72. člen GO 07 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kocijan A / PIP 72. člen GO 08 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Horvat A / PIP 72. člen GO 09 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Udrih A / PIP 72. člen GO 10 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Ažman, Pintar A / PIP 72. člen GO 11 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Čulek A / PIP 72. člen Poplave 59. člen GO 12 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A / PIP 72. člen GO 13 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A / PIP 72. člen GO 14 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Kolarič A / PIP 72. člen GO 15 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Horvat A / PIP 72. člen GO 16 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Erbus A / PIP 72. člen GO 17 Breg vas SK 0,2 PIP 70. člen GO 18 Breg vas SK 0,2 PIP 70. člen GO 19 Breg vas SK 0,2 PIP 70. člen GO 20 razpršena poselitev k.o. Šnajdar A / PIP 72. člen Vod ranči GO 21 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A / PIP 72. člen GO 22 razpršena poselitev k.o. Vod ranči A / PIP 72. člen GO 23 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Borko A / PIP 72. člen GO 24 razpršena poselitev k.o. Vod ranči Lašič A / PIP 72. člen GO 25 razpršena poselitev k.o. Vod ranči, k.o. Središče Lašič A / PIP 72. člen GO 26 Godeninci čistilna naprava O / PIP 81. člen GR 01 Grabe vas - južno od državne ceste SK 0,2 PIP 70. člen GR 02 Grabe vas -severno od državne ceste SK 0,2 PIP 70. člen GR 03 Grabe kmetije južno od državne ceste SK 0,2 PIP 70. člen GR 04 Grabe kmetije južno od državne ceste SK 0,2 PIP 70. člen GR 05 Grabe Cerkev svetega Duha CD 0,5 PIP 74. člen 89. člen 7 odstavek GR 06 Grabe CD 0,5 PIP 74. člen GR 07 Grabe CD 0,5 PIP 74. člen GR 08 Grabe državna cesta PC / PIP 80. člen GR 09 Grabe Druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen GR 10 Grabe Druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen GR 11 Grabe vrtički ZV / PIP 78. člen GR 12 Grabe potok VC / PIP 85. člen GR 13 Grabe razpršena poselitev A / PIP 72. člen GR 14 Grabe zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen 89. člen 6 odstavek GR 15 Grabe najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen GR 16 Grabe najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen KD 01 gozd gozd G / PIP 83. člen NAT 01/1 Natura -Drava gozd severno od železnice G / PIP 83. člen Natura Poplave 59. člen NAT 01/2 Natura -Drava gozd južno od železnice G / PIP 83. člen Natura Poplave 59. člen NAT 01/3 Natura -Drava varovalni gozd G / PIP 84. člen Natura Poplave 59. člen NAT 02 Natura -Drava druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen NAT 03 Natura -Drava vode VC / PIP 85. člen Natura Poplave 59. člen NAT 04 Natura -Drava razpršena poselitev ob železnici A / PIP 72. člen Natura NAT 05 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A / PIP 72. člen Natura Poplave 59. člen NAT 06 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A / PIP 72. člen Natura Poplave 59. člen NAT 07 razpršena poselitev k.o. Obrež Šarnice A / PIP 72. člen Natura Poplave 59. člen NAT 08 Slovenske gorice druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen NAT 09 Gozdovi Obrež gozd G / PIP 83. člen Natura NAT 10 Kmetijska zemljišča najboljša Kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura NAT 11 gozd Gozdovi G / PIP 83. člen Natura NAT 12 razpršena poselitev Marof Stari Marof A / PIP 72. člen Natura NAT 13 Obrež Druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen Natura NAT 14 Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura NAT 15 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura NAT 16 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura NAT 17 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura NAT 18 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen NAT 19 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen NAT 20 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen NAT 21 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen NAT 22 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Natura Poplave 59. člen OB 01 Obrež podeželsko naselje zahodni del SK 0,2 PIP 70. člen OB 02 Obrež podeželsko naselje vzhodni del SK 0,2 PIP 70. člen OB 03 Obrež ob cesti v Šalovce SK 0,2 PIP 70. člen OB 04 Obrež ob gozdu SK 0,2 PIP 70. člen OB 05 Obrež ob gozdu -stanovanja SS 0,4 PIP 71. člen OB 06 Obrež glavna cesta PC / PIP 80. člen OB 07 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 08 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 09 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 10 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 11 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 12 Obrež posamezne kmetije južno od glavne ceste SK 0,2 PIP 70. člen OB 13 Obrež Del naselja ob ribniku Obrež SK 0,2 PIP 70. člen OB 14/1 Obrež Pri Koračici SK 0,2 PIP 70. člen KD 54. člen OB 14/2 Obrež Pri Koračici K1 / PIP 82. člen KD 54. člen OB 15 Obrež Razpršena poselitev Poljski A / PIP 72. člen OB 16 Obrež Razpršena poselitev Slivnice A / PIP 72. člen Poplave 59. člen OB 17 Obrež Arheološko najdišče Pri cesti K1 / PIP 82. člen OB 18 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 19 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen OB 20 Obrež Kulturni dom Obrež CD 0,5 PIP 74. člen OB 21 Obrež druga kmetijska zemljišča - ob K2 / PIP 82. člen ribniku OB 22 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen 88. člen O OB 23 Obrež ribnik Obrež ZS / OPPN Z. odstavek OB 24 Obrež Podeželsko naselje SK / PIP 70. člen OB 25 Obrež druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen OB 25 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 26 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 27 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 28 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 29 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 30 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 31 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 32 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 33 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 34 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 35 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 36 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 37 Obrež vrtički ZV / PIP 78. člen OB 38 Obrež vrtički zv / PIP 78. člen SR 01 Središče ob Dravi Središče -center in naselje S od glavne ceste SK 0,4 PIP 69. člen 89. člen 3 odstavek Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 02 Središče ob Dravi del naselja ob oljarni SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 03 Središče ob Dravi center ob potoku Trnava SK 0,4 PIP 69. člen 89. člen 3 odstavek Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 04 Središče ob Dravi naselje S od Trnave SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 04/1 Središče ob Dravi naselje S od Trnave SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, 89. člen 13. odstavek SR 05 Središče ob Dravi naselje V od Trnave SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 06 Središče ob Dravi naselje S od poslovne cone Lipje SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 07 Središče ob Dravi V del naselja SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina Poplave 59. člen, Središče ob JV ob potoku naselbinska SR 08 Dravi Trnava SK 0,4 PIP 69. člen dediščina Poplave 59. člen, Središče ob JZ ob potoku naselbinska SR 09 Dravi Trnava SK 0,4 PIP 69. člen dediščina Poplave 59. člen, Središče ob naselbinska SR 10 Dravi J del naselja SK 0,4 PIP 69. člen dediščina Središče ob J del naselja naselbinska SR 11 Dravi Trate SK 0,4 PIP 69. člen dediščina Središče ob na meji Grabe, naselbinska SR 12 Dravi Središče SK 0,4 PIP 69. člen dediščina Središče ob naselbinska SR 13 Dravi obrt, naselje SK 0,4 PIP 69. člen dediščina SR 14 Središče ob Dravi Gospodarska cona južno od železnice IG 0,5 PIP 75. člen Poplave 59. člen Poplave 59. člen, Središče ob Gospodarska naselbinska SR 15 Dravi cona IG 0,5 PIP 69. člen dediščina Središče ob Gospodarska cona ob potoku, 88. člen 4 Poplave 59. člen, naselbinska SR 16 Dravi cesti, železnici IG 0,5 OPPN odstavek dediščina Središče ob naselbinska SR 17 Dravi vrtec CD / PIP 69. člen dediščina Središče ob naselbinska SR 18 Dravi ambulanta, blok CU 0,5 PIP 69. člen dediščina Poplave 59. člen Središče ob naselbinska SR 19 Dravi pošta CU 0,5 PIP 69. člen dediščina 69. člen 89. člen Središče ob 7 naselbinska SR 20 Dravi cerkev CU 0,5 PIP odstavek dediščina Središče ob naselbinska SR 21 Dravi trg CU 0,5 PIP 69. člen dediščina Poplave 59. člen, Središče ob naselbinska SR 22 Dravi občina CU 0,5 PIP 69. člen dediščina Poplave 59. člen, Središče ob naselbinska SR 23 Dravi Gasilski dom CU 0,5 PIP 69. člen dediščina 89. člen Poplave 59. člen, Središče ob 8 naselbinska SR 24 Dravi osrednja ulica C 0,5 PIP odstavek dediščina Središče ob naselbinska SR 25 Dravi CD 0,5 PIP 69. člen dediščina Središče ob naselbinska SR 26 Dravi trgovina CD 0,5 PIP 69. člen dediščina SR 27 Središče ob Dravi CD 0,5 PIP 69. člen naselbinska dediščina SR 28 Središče ob Dravi CD 0,5 PIP 69. člen naselbinska dediščina SR 29 Središče ob Dravi Kulturni dom Orlana CD / PIP 69. člen naselbinska dediščina SR 30 Središče ob Dravi CD 0,5 PIP 69. člen naselbinska dediščina SR 31 Središče ob Dravi Osnovna šola, kulturni dom Sokolana CD / PIP 69. člen naselbinska dediščina SR 32 Središče ob Dravi Oljarna IK 0,5 PIP 76. člen Poplave naselbinska dediščina SR 33 Središče ob Dravi Območje stanovanj na vzhodnem vhodu v naselje SS 0,4 OPPN 88. člen 3. odstavek naselbinska dediščina SR 34 Središče ob Dravi Območje stanovanj na vzhodnem vhodu v naselje SS 0,4 OPPN 88. člen 3. odstavek Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 35/1 Središče ob Dravi Poslovna cona Lipje IG 0,6 OPPN 88. člen 1. odstavek SR 35/2 Središče ob Dravi Poslovna cona Lipje IG 0,6 OPPN 88. člen 1. odstavek SR 35/3 Središče ob Dravi Poslovna cona Lipje IG 0,6 OPPN 88. člen 1. odstavek SR 35/4 Središče ob Dravi Poslovna cona Lipje PC / OPPN 88. člen 1. odstavek SR 36 Središče ob Dravi Poslovna cona obstoječa IG 0,5 PIP 75. člen 89. člen 11. odstavek SR 37 Središče ob Dravi Bioplinska elektrarna E / PIP 89. člen 1. odstavek SR 38 Središče ob Dravi Zelene površine ob Trnavi ZD / PIP 77. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 39 Središče ob Dravi vrtički ZV / PIP 89. člen 5. odstavek Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 40 Središče ob Dravi vode VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 41 Središče ob Dravi Razpršena poselitev A / PIP 72. člen Poplave 59. člen SR 42 Središče ob Dravi glavna cesta PC / PIP 80. člen naselbinska dediščina SR 43 Središče ob Dravi opuščen mejni prehod - PO / PIP 89. člen 4. parkirišče za tovornjake odstavek SR 44 Središče ob Dravi ob opuščenem mejnem prehodu PO / PIP 89. člen 4. odstavek SR 45 Središče ob Dravi glavna cesta PC / PIP 80. člen SR 46 Središče ob Dravi ob opuščenem mejnem prehodu PO / PIP 89. člen 4. odstavek SR 47 Središče ob Dravi Zelene površine Splavnica ZS / PIP 89. člen 2. odstavek Poplave 59. člen SR 48 Središče ob Dravi Zelene površine Splavnica ZS / PIP 89. člen 2. odstavek Poplave 59. člen SR 49 Središče ob Dravi vode - Trnava VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen SR 50 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 / PIP 82. člen poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 51 Središče ob Dravi zelene zajede kmetijske površine K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena naselbinska dediščina SR 52 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 / PIP 82. člen naselbinska dediščina SR 53 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 54 Središče ob Dravi kmetijske površine K1 / PIP 82. člen naselbinska dediščina SR 55 Središče ob Dravi vrtički ZV / PIP 78. člen naselbinska dediščina SR 56 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 / PIP 82. člen naselbinska dediščina SR 57 Središče ob Dravi Razpršena poselitev A / PIP 72. člen SR 58 Središče ob Dravi Razpršena poselitev A / PIP 72. člen SR 59 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 / PIP 82. člen Poplave 59. člen SR 60 Središče ob Dravi kmetijske površine K2 / PIP 82. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 61 Središče ob Dravi Središče ob Dravi -mejni prehod PO / Sklic na DIN -Uredba o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi (Ur.l. / RS, št. 65/2006) SR 62 Središče ob Dravi vode VC / PIP 85. člen naselbinska dediščina SR 63 Središče ob Dravi Športni park Trate CD / Sklic na LN - Odlok 0 lokacijskem načrtu ureditve Športnega parka Trate (Uradni vestnik občine Ormož št. 3/05) / naselbinska dediščina SR 64 Središče ob Dravi Športni park Trate ZS / Sklic na LN - Odlok 0 lokacijskem načrtu ureditve Športnega parka Trate (Uradni vestnik občine Ormož št. 3/05) / naselbinska dediščina SR 65 Središče ob Dravi pokopališče ZK / PIP 79. člen naselbinska dediščina SR 66 Središče ob Dravi čistilna naprava O / PIP 81. člen poplave SR 67 Središče ob Dravi Bencinski servis CD / PIP 74. člen SR 68 Središče ob Dravi podeželsko naselje SK 0,4 PIP 69. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 69 Središče ob Dravi državna cesta PC / PIP 80. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 70 Središče ob Dravi državna cesta PC / PIP 80. člen Poplave 59. člen, naselbinska dediščina SR 71 Središče ob Dravi retenzijske zelene površine ZD / PIP 77. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 72 Središče ob Dravi retenzijskezelene površine ZV / PIP 78. člen Poplave 59. člen naselbinska dediščina SR 73 Središče ob Dravi carinarnica ob mejnem prehodu CD / PIP 74. člen SR 74 Središče ob Dravi podeželsko naselje severno SK 0,4 PIP 69. člen naselbinska dediščina od glavne ceste SR 75 Središče ob Dravi zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena naselbinska dediščina SR 76 Središče ob Dravi zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena naselbinska dediščina SR 77 Središče ob Dravi zelene zajede najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena naselbinska dediščina SR 78 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen naselbinska dediščina SR 79 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen naselbinska dediščina SR 80 Središče ob Dravi najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen SR 81 Središče ob Dravi Območja stanovanj in centralnih dejavnosti SS / OPPN 88. člen 4. odstavek naselbinska dediščina SR 82 Središče ob Dravi Podeželsko naselje južno od glavne ceste SK 0,4 PIP 69. člen naselbinska dediščina ŠA 01 Zgornji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen Poplave 59. člen ŠA 02 Zgornji Šalovci farma piščancev IK 0,5 PIP 76. člen ŠA 03 Zgornji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen ŠA 04 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 05 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Trstenjak A / PIP 72. člen ŠA 06 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Zadravec A / PIP 72. člen ŠA 07 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Rotar A / PIP 72. člen ŠA 08 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kočevar A / PIP 72. člen ŠA 09 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Miško A / PIP 72. člen ŠA 10 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Zinko A / PIP 72. člen ŠA 11 Spodnji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen ŠA 12 Spodnji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen ŠA 13 Spodnji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen ŠA 14 Spodnji Šalovci vas SK 0,2 PIP 70. člen ŠA 15 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 16 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 17 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 18 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 19 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 20 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen Poplave 59. člen ŠA 21 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 22 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 23 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič, Vučjak A / PIP 72. člen ŠA 24 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič A / PIP 72. člen ŠA 25 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Kolarič, Dečko A / PIP 72. člen ŠA 26 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Malec A / PIP 72. člen ŠA 27 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Škerjanec A / PIP 72. člen ŠA 28 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Špendija A / PIP 72. člen ŠA 29 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen ŠA 30 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen Poplave 59. člen ŠA 31 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev Bauman A / PIP 72. člen ŠA 32 k.o. Šalovci pri Središču razpršena poselitev A / PIP 72. člen Poplave 59. člen ŠA 33 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 34 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 35 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 36 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 37 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 38 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 39 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 40 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 41 Spodnji Šalovci čistilna naprava O / PIP 81. člen Poplave 59. člen ŠA 42 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 43 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 44 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 45 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ŠA 46 k.o. Šalovci pri Središču druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen ZO01 Gozd G / PIP 83. člen Poplave 59. člen ZO 02 vode VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen ZO 03 vode VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen OP 01 gozdovi G / PIP 83. člen OP 02 železnica PŽ / PIP 80. člen Poplave 59. člen OP 04 k.o. Obrež Druga kmetijska zemljišča K2 / PIP 82. člen OP 05 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 06 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 07 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 08 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 09 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 10 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 11 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 12 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 13 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 14 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 15 k.o. Vod ranči gozd G / PIP 83. člen OP 16 k.o. Šalovci pri Središču gozd Gmajna G / PIP 83. člen OP 17 k.o. Vod ranči gozd G / PIP 83. člen OP 18 k.o. Šalovci gozd G / PIP 83. člen Poplave pri Središču 59. člen OP 19 k.o. Središče gozd - Breg G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 20 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 21 k.o. Šalovci pri Središču gozd - Kajn G / PIP 83. člen OP 22 k.o. Šalovci pri Središču gozd - Kajn G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 23 k.o. Središče gozd G / PIP 83. člen OP 24 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 25 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 26 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 27 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 28 k.o. Šalovci pri Središču gozd G / PIP 83. člen OP 29 k.o. Središče gozd G / PIP 83. člen OP 30 k.o. Središče gozd G / PIP 83. člen OP 31 k.o. Središče gozd G / PIP 83. člen OP 32 k.o. Središče gozd G / PIP 83. člen OP 33 k.o. Obrež gozd G / PIP 83. člen Poplave 59. člen OP 34 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 35 k.o. Grabe pri Središču zelene zajede Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena OP 36 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča - med naseljem K1 / PIP 82. člen OP 37 k.o. Grabe pri Središču zelene zajede Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen, 6. odstavek 89. člena OP 38 k.o. Obrež del k.o. Grabe pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča - med železnico in glavno cesto K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 39 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 40 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 41 k.o. Obrež Najboljša kmetijska K1 / PIP 82. člen zemljišča - med stavbnimi OP 42 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 43 k.o. Obrež Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 44 k.o. Središče, k.o. Grabe pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 45 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 46 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 47 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 48 k.o. Šalovci pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 49 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 50 k.o. Središče Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 51 k.o. Šalovci pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen OP 52 k.o. Vod ranči Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 53 k.o. Šalovci pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen Poplave 59. člen OP 54 k.o. Šalovci pri Središču Najboljša kmetijska zemljišča K1 / PIP 82. člen ZO01/1 Koračica gozdni rezervat G / PIP 84. člen ZO 01/2 Gozdovi Obrež gozd naravna vrednota G / PIP 83. člen Poplave 59. člen ZO 02 potok Trnava naravna vrednota VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen ZO 03 potok Trnava naravna vrednota VC / PIP 85. člen Poplave 59. člen IN./2 Območja namenske rabe prostora 33. člen (Določitev stavbnih, kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč, ter prikaz vodnih zemljišč) (1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe prostora. (2) V posamezni ureditveni enoti morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del vseh površin. (3) Vrste namenske rabe zemljišč v občini Središče ob Dravi so: osnovna namenska raba podrobnejša namenska raba I. stavbna zemljišča S- stanovanjske površine SS - stanovanjske površine SK - površine podeželskega naselja C- območja centralnih dejavnosti CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD - druga območja centralnih dejavnosti I- območja proizvodnih dejavnosti IG - gospodarske cone, IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Z - območja zelenih površin ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZV - površine za vrtičkarstvo, ZD - druge urejene zelene površine ZK - pokopališča P - območja prometne infrastrukture PC - površine cest PŽ - površine železnic PO - ostale prometne površine E - območja energetske infrastrukture O - območja okoljske infrastrukture A - površine razpršene poselitve II. kmetijska zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča III. gozdna zemljišča G - gozdna zemljišča IV. vodna zemljišča V - območja površinskih voda VC - površinske celinske vode III./3 Dopustna izraba prostora (1) Faktor zazidanosti je določen za posamezni EUR in je prikazan v tabeli Enote urejanja prostora (EUR). III./4 Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 34. člen (vrste dopustnih gradenj) (1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč. (2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka. (3) Če ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: - nova gradnja - dozidava ali nadzidava obstoječega objekta - rekonstrukcija objekta - vzdrževanje objekta - odstranitev objekta - sprememba namembnosti (4) Na vseh stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja naslednjih manj zahtevnih in zahtevni objektov: 21 Objekti transportne infrastrukture 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 1273 Kulturni spomeniki Splošni PIP glede lege objektov 35. člen (odmiki) (1) Odmiki stavbe od parcelne meje na ulični strani sledijo liniji sosednjih objektov (če je enovita oziroma razpoznavna). (2) Najbolj izpostavljeni del zidu načrtovanih objektov gradbene meje ne sme preseči, lahko pa se jo dotika ali je od nje oddaljen v notranjost. (3) Zahtevani odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. (4) Odmik med sosednjima objektoma ne sme biti manjši od višine kapi ali venca višjega objekta, merjeno od terena do kapi - venca. Če je obstoječ odmik manjši, se ne sme dodatno zmanjšati. (5) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj polovico višine od terena do kapi oz. venca objekta, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, merjeno od kapi objektov. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Pri nadomestni gradnji, če je odmik enak ali večji obstoječemu, soglasje soseda ni potrebno. (6) Soglasje soseda ni potrebno, če gre za tipično morfologijo naselja, kjer so objekti postavljeni z eno stranico na parcelno mejo in je odmik zidu od parcelne meje vsaj 1,0m. (7) Vzdržujejo in ohranjajo se drevoredi, ki jih določajo linije drevoredov prikazane v grafičnem delu tega prostorskega akta. (8) Odmiki od vodnih zemljišč: glej 58. člen Splošni PIP glede velikosti 36. člen (faktorji zazidanosti) (1) Stopnja zazidanosti zemljišča je določena s faktorjem zazidanosti (FZ) gradbene parcele, kot razmerje med zazidalno površino in velikostjo gradbene parcele. (2) Za naselje Središče ob Dravi, ki je lokalno središče, območje mešane rabe, je opredeljen izjemoma višji faktor zazidanosti 0,4, kot za ostala območja SK, ker pomeni večjo kakovost prostora, ohranjanje obstoječe morfologije naselja, hkrati pa je zagotovljenih dovolj zelenih in prometnih površin. (3) Če je FZ za obstoječi legalno zgrajen objekt manjši od predpisanega, se upošteva dejansko stanje. Če obstoječi faktor zazidanosti presega predpisanega, se ne sme povečati več kot za 10%. 37. člen (velikost objektov) (1) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. (2) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oziroma zaselka. Povsod je poleg predpisanega gabarita dodatno dopustna izraba mansarde in izgradnja kletnih etaž. (3) Na nagnjenem terenu lahko celotna stranica kletne etaže sega iz urejenega terena, vendar v tem delu višina objekta ne sme presegati treh polnih etaž. Splošni PIP glede oblikovanja 38. člen (oblikovanje objektov in območij) (1) Pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja za Središče ob Dravi: - če ob cesti, ulici večinsko prevladuje obulična pozidava, morajo novi objekti slediti razpoznavni liniji obstoječih objektov (2) oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselij): - ohranjajo se obstoječe dominante v prostoru: cerkev, občina, pošta v Središču ob Dravi, cerkev Grabah... - ohranja se dominantna vloga javnih objektov - ohranjajo se robovi naselja in zelene zajede (3) podrobnejše pogoje glede tipologije zazidave naselja ali del naselja - dimenzije tlorisa in višina objektov ne sme presegati obstoječe tipologije objektov istega namena v okolici (4) pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur, - morfološke strukture naselja Središče ob Dravi se ohranjajo (5) pogoji za oblikovanje urbane opreme: - oblikovanje urbane opreme mora biti enotno (6) pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet - površine za mirujoč promet, ki presegajo 30 PM za osebna vozila, je potrebno oblikovati z zelenjem - z visokodebelno vegetacijo - parkirišča za tovornjake je potrebno z visokodebelno vegetacijo ločiti od ostalih površin (7) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje objektov. (8) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s celotno stavbno maso objekta, njegovim oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. 39. člen (oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Za določanje vrste in velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. (2) Oblikovanje enostavnih objektov: - strehe so praviloma ravne ali v malem naklonu (do 5°); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUR oz. PNR. Ograje (3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne meje ali na meji. Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija naj bo odmaknjena 2 m od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. (4) Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. (5) Višina ograje ne sme presegati 1,3 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Ograja naj bo usklajena z okolico: žična, živa meja, lesena ograja, kovinska ograja. Brežine (6) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. (7) Oporni zidovi naj bodo iz avtohtonega kamna ali ozelenjeni. 40. člen (oblikovanje zelenih površin) (1) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. (2) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Splošni PIP in merila za določitev parcel 41. člen (merila za določitev parcele namenjene gradnji) (1) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji mora upoštevati: - tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele namenjene gradnji ter tlorisno zasnovo - namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, - možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, - krajevno značilno obliko parcel, - naravne razmere, - omejitve uporabe zemljišča, - lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča (2) Oblika parcele, v posameznih naseljih, kije namenjena gradnji mora upoštevati: Središče ob Dravi: - vzorec stavbnih zemljišč in način umeščanja stavb na zemljišče mora slediti obstoječim vzorcem in načinom znotraj EUR - upoštevati značilne odmike od parcelnih mej (zaporednost gradnje) Obrež - parcela je pravokotna, z ožjo stranico ob cesti, širina parcele je od 16 m do 24 m, globina naj ne presega 50m Grabe - ohranjati na komunikacijo pravokotno parcelacijo - upoštevati značilne odmike od parcelnih mej (zaporednost gradnje) - upoštevati zaporednost gradnje od ulice v notranjost parcele (stanovanjski del ob cesti, pritekline in gospodarski objekti v notranjosti parcele) Spodnji in Zgornji Šalovci, Godeninci, Breg - parcela je pravokotna, z ožjo stranico ob cesti, širina parcele je od 16 m do 24 m, globina naj ne presega 50m Za javne objekte in objekte večjih dimenzij in velikosti v obliki parcel ni omejitev. Splošni PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 42. člen (komunalno opremljeno zemljišče) 1 (1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno komunalno opremiti. (2) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste. (3) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v drugem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. (4) Na območjih varovalnih pasov infrastrukture so dopustni posegi za pod pogoji upravljavca posamezne naprave. Načrtovanje infrastrukture (5) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. 43. člen (prometno omrežje) (1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. (2) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: - pri lokalni cesti 8 m - pri javni poti 6m - pri glavni mestni cesti 12m - pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10m - pri mestni ali krajevni cesti 8m (3) Na območjih infrastrukturnih objektov (cest) in varovalnih pasov so dopustni naslednji posegi: - tekoča vzdrževalna dela - rekonstrukcije - gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč - gradnja kolesarskih in peš površin s počivališči - gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. (4) Za poseg v varovalni pas državnih cest je treba pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok: pri glavni cesti 25m pri regionalni cesti 15m (5) Za poseg v varovalni pas železniške proge je treba pridobiti soglasje upravljavca železniške infrastrukture. Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira: - železniška proga 200m - industrijski tir 80m (6) Gradnja in postavitev nadzemnih naprav ter ograj ali saditev drevja v polju preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih in priključkih na kategorizirane ceste ni dopustna. dejavnost Stanovanjski objekti - enodružinske hiše - počitniške hiše - večstanovanjski objekti poslovni prostori (pisarne) prodajni prostori gostinski objekti gostišča s prenočišči prireditveni prostori šole, vrtci obrtne delavnice, servisi pokopališča (7) Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti 4,00 m, manjši odmiki so možni v primeru, da tak odmika določa linija obstoječe pozidave in ob soglasju upravljavca. (8) Parkirani prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča. Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih prometnih površin, morajo na strešni kritini imeti snegobrane. 44. člen (parkiranje) (1) Potrebno je zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. (2) Parkirišča se praviloma zagotavljajo na lastnem zemljišču. Če to ni mogoče lahko tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopustna le izjemoma in sicer na podlagi soglasja občinske uprave. (3) Za izračun potrebnega števila parkirnih mest veljajo naslednji kriteriji: število parkirnih mest (PM) na enoto 2 PM / stanovanje 1 PM 3 PM / 2 stanovanji 1 PM na 30 minete površine 1 PM na 30 m1 2 koristne površine 1 PM na 4 sedežev 1 PM na 2 ležišči 1 PM na 4 sedeže 1 PM na 5 sedežev 1 PM na 20 otrok / učencev 1 PM na 2 zaposlena 1 PM na 30 grobov v skladu z veljavnimi predpisi. 45. člen (dovozni priključek) (1) Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti za več objektov skupni priključek. Če ureditev skupnega priključka ni možna, je dopusten individualni. 46. člen (oskrba s pitno vodo) (1) Kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba z lastno pitno vodo. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. (2) Lastnik stavbe si lahko zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, le v primeru, če je izpolnjen eden od pogojev: oddaljenost objekta od javnega vodovoda je večja od 200m ali izvedba priključka objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik objekta pridobiti vodno dovoljenje. (3) Grajeni objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3m od vodovoda. V kolikor odmika ni možno zagotoviti, je potrebno vodovod zaščititi oz. prestaviti. (4) Na trasi vodovoda ni dovoljeno graditi podzemnih in nadzemnih objektov, niti saditi dreves. (5) Odmik vodovodnega cevovoda od male čistilne naprave in drugih deponij z zdravju škodljivimi, agresivnimi in nevarnimi snovmi mora biti najmanj 5 m. 47. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) V naseljih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, se morajo vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje. (2) V vseh območjih, kjer še ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, se komunalne odpadne vode vodijo v malo čistilno napravo. (3) Na območjih, kjer se gradijo kanalizacijski sistemi, je potrebno ločeno graditi fekalno in meteorno kanalizacijsko omrežje. 48. člen (odvajanje meteornih voda) (1) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih, utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. (2) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin oz. zagotoviti začasno zadrževanje padavinskih voda na lokaciji. Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. 49. člen (odvajanje gnojnice) (1) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in veljavnimi predpisi. Gnojevka se mora takoj podorati. 50. člen (zbiranje in odstranjevanje odpadkov) (1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. (2) Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za komunalne odpadke, zbirna mesta so lahko tudi odjemna. (3) Gradbene odpadke, je potrebno odpeljati na bližnje odlagališče nenevarnih odpadkov (npr. Dobrava - Ormož). 51. člen (energetika) (1) Prioritetni vrstni red dopustnih energentov in načinov ogrevanja: - obnovljivi viri energije - daljinska toplota - zemeljski plin - utekočinjeni naftni plin (2) Oskrba z energijo iz obnovljivih virov energije Oskrba vseh porabnikov energije v občini se prednostno zagotavlja z obnovljivimi viri energije (kot biomasa, sončna energija, energija iz toplotnih črpalk, daljinsko ogrevanje...). Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000m2 in pri rekonstrukciji stavb katerih uporabna tlorisna površina presega 1000m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z Energetskim zakonom. (3) Daljinski sistem oskrbe z energijo Načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo, preučijo se možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). (4) Oskrba z energijo z zemeljskim plinom V območju, kjer je zgrajeno plinovodno omrežje, se lahko porabniki priključijo nanj. Priključitev je možna v skladu z navodili upravljavca plinovodnega omrežja Mestni plinovodi d.o.o. Koper. (5) Oskrba z energijo z utekočinjenim naftnim plinom UNP Le za obstoječe uporabnike je dopustna oskrba z energijo z UNP. (6) Oskrba z energijo z ekstra lahkim kurilnim oljem Ekstra lahko kurilno olje se uporablja kot energent le v primeru, ko investitor s posebno študijo argumentira, zakaj ne more uporabiti drugih prednostnih energentov. (7) Zahteve za posamezne vrste objektov Gospodinjstva - Popoln prehod ogrevanja gospodinjstev iz premoga na dopustne energente. - Ob rekonstrukciji ogrevalnega sistema je potrebno posodobiti obstoječe peči za centralno ogrevanje na les oz. polena, zamenjati obstoječ energent ELKO - ekstra lahko kurilno olje za obnovljive vire energije. - z izborom lokacije in orientacije objektov in ustreznimi odmiki med njimi omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju 52. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Objekti se priključijo na elektroenergetsko omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec omrežja. Novi in nadomestni električni vodi in priključki v naselju so kabelske izvedbe. Oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije (2) V Središču ob Dravi je decembra 2010 začela obratovati bioplinska elektrarna Organica Jurša 1. Neto električna moč elektrarne je 999 kW, toplotna moč pa 1070 kW. Sistem je dimenzioniran za 3 MW moči, tako je možno povečati bioplinarno še dva plinska motorja z močjo 1 MW. (3) Nove sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali kot dopolnilno dejavnost je dovoljeno načrtovati tako, da objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, ob katero se umeščajo. (4) Na strehah objektov je dopustna postavitev sončnih elektrarn in drugih naprav za izrabo obnovljivih virov energije. Javna razsvetljava (5) V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora urediti javna razsvetljava v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (npr. z varčnimi ali diodnimi svetilkami). (6) Rekonstrukcija javne razsvetljave: - Znižati je potrebno rabo električne energije za javno razsvetljavo. - Sonaravno načrtovati razširitve sistema javne razsvetljave. Izvesti rekonstrukcijo sistema javne razsvetljave po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Objekti in naprave OVE in kulturna dediščina (7) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, objektov in naprav za izrabo obnovljivih virov energije ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 53. člen (elektronsko komunikacijsko omrežje) (1) Elektronsko komunikacijsko omrežje na območjih strnjenih naselij, proizvodnih dejavnosti in turizma je potrebno graditi v podzemni izvedbi po javnih površinah, na območjih razpršene poselitve se prenosni medij izbere glede na možnost izvedbe priključka. (2) Priključitev objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje se izvede v skladu z zahtevami upravljavca omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječih omrežij, za posege v varovalnem pasu omrežij je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca. (3) Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na vsa območja stavbnih zemljišč in gozdna zemljišča na način, da je čim manj okrnjena njihova osnovna raba in je vpliv na vidne kvalitete čim manjši. Prvenstveno se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje. Lahko se jih namesti na objekte, pri čemer ni dopustna namestitev na objekte kulturne dediščine, objekte, ki so namenjeni zdravstvu, vzgoji in izobraževanju ter bivanju. Splošni PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 54. člen (splošni pogoji) Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov in infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi.V primeru razlike med prikazom stanja prostora in zadnjim področnim predpisom, se upošteva zadnji področni predpis. 55. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine) (1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, kije veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). V primeru razlike med prikazom stanja prostora in zadnjim aktom se upošteva zadnji akt o določitvi območij kulturne dediščine (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: - gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in - rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), - funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), - celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), - odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), - prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), - prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), - naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), - odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), - oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, - poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, - ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, - gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in - postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev in - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: - avtentičnost lokacije, - materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, - vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. (11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUR, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. (13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah -obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. (15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 56. člen (ohranjanje narave) (1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. (2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave. 57. člen (bližina gozdov) (1) Posege na stavbnih zemljiščih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na gozdni rob, je potrebno načrtovati tako, da ne posegajo v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike: stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba ostali objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0m če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti odmaknjeni najmanj 4,0 m od gozdnega roba (2) Manjši odmik je dopusten ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. (3) 58. člen (varstvo tal) (1) Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska. 59. člen (vode) (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek 14. člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. (2) V območju občine Središče ob Dravi ni vodovarstvenih območij. 60. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Poplavna območja (1) V enoti urejanja prostora GO 01, GO 11, GR 16, NAT 01/2, NAT 01/3, NAT 02, NAT 03, NAT 05, NAT 06, NAT 07, NAT 18, NAT 19, NAT 20, NAT 21, NAT 22, OB 16, SR 01, SR 02, SR 03, SR 04, SR 04/1, SR 05, SR 06, SR 07, SR 08, SR 09, SR 10, SR 14, SR 15, SR 16, SR 19, SR 22, SR 23, SR 24, SR 32, SR 34, SR 38, SR 39, SR 40, SR 41, SR 47, SR 48, SR 49, SR 50, SR 53, SR 59, SR 60, SR 66, SR 68, SR 69, SR 70, SR 71, SR 72, SR 74, ŠA 01, ŠA 20, ŠA 30, ŠA 32, ZO 01/2, ZO 02, ZO 03, OP 02, OP 11, OP 18, OP 19, OP 22, OP 25, OP 26, OP 33, OP 38, OP 44, OP 45, OP 46, OP 50, OP 52, OP 53 ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je za obstoječe legalne posege na poplavnem območju dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. (2) Ne glede na navedbe prejšnjega odstavka je gradnja novih objektov in posegi v območju poplav znotraj namenske rabe S, C, I in P dopustni pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag, določitvi razredov nevarnosti, za celotno poplavno območje zaradi možnosti načrtovanja in izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov, ki bodo izboljšali stanje tudi na obstoječih poplavnih površinah in ugotovitvi, da so načrtovani posegi dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Pred gradnjo je potrebno izvesti celovite omilitvene ukrepe in pridobiti vodno soglasje. Ne glede na navedbe prvega odstavka je gradnja novih objektov in posegi v območju poplav znotraj ostalih namenskih rab (Z, A, O, K1, K2, G V) dopustni pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag, določitvi razredov nevarnosti in ugotovitvi, da so načrtovani posegi dovoljeni v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Pred gradnjo je potrebno izvesti omilitvene ukrepe in pridobiti vodno soglasje. (3) Nove objekte javne infrastrukture v območju poplav (ceste, mostovi...) se gradi s koto cestišča nad 100 letno poplavno vodo in s prepusti pod njimi, v kolikor to negativno ne vpliva na stanje voda in vodni režim. (4) Za omilitev posledic oz. preprečitev poplav je potrebno redno čiščenje brežin in vzdrževanje strug vodotokov ter spremljanje nivoja vode ob daljših obdobjih padavin ali neurjih. Potres (5) Objekti morajo biti grajeni potresno varno za 7. stopnjo potresne ogroženosti po MSC in za talni pospešek g=0,125. Objekte, v katerih se zbira večje število oseb in so bili zgrajeni pred letom 1965 je potrebno potresno obnoviti. Ekološke nesreče (6) Pri vseh posegih v prostor je potrebno dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov pri delu in manipulaciji z nevarnimi snovmi. (7) Odvodnjavanje meteornih vod s parkirišč, je potrebno zagotoviti preko lovilcev olj. Varstvo pred plazovi, visoka podtalnica, vodovarstvena območja (8) V območju občine Središče ob Dravi ni plazljivih, ni plazovitih, niti erozijskih območij, ni vodovarstvenih območij in ni območij visoke podtalnice. 61. člen (požarna varnost) (1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo požarno varnost: - zagotoviti je potrebno ustrezne odmike objektov od parcelnih mej - ustrezne odmike med objekti - v kolikor ni možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje, je treba zagotoviti ustrezne protipožarne ločitve - zagotoviti intervencijske poti, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila - zagotoviti hidrantno omrežje oz. vire za gašenje (2) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno. 62. člen (raziskovalni prostor in izkoriščanje mineralnih surovin) (1) Na celotnem območju raziskovalnega prostora, ki obsega območje občine v celoti, so dopustna vrtanja in izkopi za raziskavo nafte, plina, geotermalne vode in mineralnih surovin pod pogojem, da posegi trajno ne spreminjajo namenske rabe ter obstoječega stanja na površju in v podtalju. Splošni PIP glede varovanja zdravja 63. člen (neoviran dostop do javnih objektov funkcionalno oviranim osebam) (1) Funkcionalno oviranim osebam je potrebno zagotoviti neoviran dostop in uporabo javnih objektov in večstanovanjskih stavb v skladu s predpisi. (1) Pri vseh posegih v prostor v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom. (2) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. 65. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. 66. člen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. I. RS, št. 81/07, 109/07). Tipi svetilk in drogov za svetilke se določijo enotno. 67. člen (zagotavljanje ustreznega osončenja) (1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje in prevetrenost. (2) Potrebno je zagotoviti minimalno zahtevano osončenje v vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) skladno z veljavno zakonodajo oz. vsaj po kotu vpada svetlobe 45°. 68. člen (varstvo zraka) (1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Splošni PIP na območjih razpršene gradnje 69. člen 64. člen (razpršena gradnja) (varstvo pred hrupom) (1) Razpršena gradnja v občini ni evidentirana, zato PIP zanjo niso opredeljeni. PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 70. člen (PIP za naselbinsko dediščino naselje Središče ob Dravi) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Spremljajoče dejavnosti Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih izjema Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje manj zahtevnih in zahtevnih objektov SK - površine podeželskega naselja CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD- druga območja centralnih dejavnosti IG - gospodarske cone ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZK - pokopališča ZD - druge urejene zelene površine ZV - površine za vrtičke Enako kot za posamezno podrobno namensko rabo Enako kot za posamezno podrobno namensko rabo Enako kot za posamezno podrobno namensko rabo - v centralnem delu naselja ni dovoljena gradnja proizvodnih kmetijskih objektov FZP:0,20 FZ: v skladu z okoliškimi parcelami, 0,4 za SK FZ: 0,5 zaCU, CD, IG tlorisni gabariti: - praviloma pritlični objekti izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa višinski gabariti: - do P+M - izjemoma P+1, P+2, če to dopušča zasnova naselja - balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za tip vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe) elementi oblikovanja: - strehe - simetrične dvokapnice z nakloni 33°do 45° - sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov; - napušči praviloma krajši - kritina je načeloma opečna; - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve, - prepoved nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) - priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - uporaba lesa, kamna, opeke itd.; lokacija: - upoštevanje gradbene meje in linije obstoječih objektov ob ulici - pozicija objekta na parceli naj bo skladna z zazidalno strukturo naselja; - dopustne so gradnje na isti lokaciji, kot so bili stari objekti ob upoštevanju PIP za oblikovanje podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine: - pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine; - izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna izjema - izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav naj ne bo na vidno izpostavljenih mestih - v območjih IG, CU, CD je dopustno drugačno oblikovanje streh in fasad objektov ter uporaba kritine - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas PIP za oblikovanjeenostavnih in nezahtevnih objektov Za načrtovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. Pomožni objekti za lastne potrebe: - drvarnica - podolgovat tloris, obod iz lesenih letev, streha dvokapnica z naklonom 33 - 45 stopinj, opečno kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja; - garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest - lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtovi -biti mora lesena - nadstrešek - možen, če to dopušča značaj objekta ali odrtega prostora - bazen - znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine načeloma ni dopusten -steklenjaki in rastlinjaki - niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine - rezervoar - naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; - uta oziroma senčnica - mora biti lesena - ograje - je dopustna v obliki usklajeni z morfološko analizo naselja, iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo, na območjih dediščinske kulturne krajine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva 71. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Spremljajoče dejavnosti SK - površine podeželskega naselja Površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem do 20% območja: gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo, površine za poslovne oziroma obrtne dejavnosti ali dejavnosti, ki služijo tem območjem Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih 11100 Enostanovanjske stavbe 11210 D vosta n o va njs ke sta vbe 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 12420 Garažne stavbe (tudi gasilski domovi) Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje FZP:0,20 FZ:0,3 gabariti: -tlorisni gabariti: podolžnega pravokotnega tlorisa - višinski gabariti: do P+M, P+1, izjemoma tudi P+2 če to dopušča zasnova naselja - višina slemen ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, enake namembnosti oblikovanje: - strehe: dvokapnice z nakloni 33° do 45° - sleme vzporedno z daljšo stranico objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov; - kritina je načeloma opečna, usklajena s sosednjimi objekti - fasada izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske ali naknadno določene barve Priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti: - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Oblikovanje pomožnih objektov - v skladu s splošnimi zahtevami. 72. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Spremljajoče dejavnosti Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje SS - stanovanjske površine površine, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim do 20% površin, delo na domu, poslovne, obrtne dejavnosti, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost 11100 Enostanovanjske stavbe 11210 D vosta n o va njs ke sta vbe 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe - do tri stanovanja na enoto FZP:0,20 FZ:0,4 gabariti: - tlorisni gabariti: praviloma pritlični objekti podolžnega pravokotnega tlorisa - višinski gabariti: do P+M, P+1 - višina slemen ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, enake namembnosti oblikovanje: - strehe: dvokapnice z nakloni 33° do 45° - sleme vzporedno z daljšo stranico objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov; - kritina usklajena s sosednjimi objekti - fasada izvedena v zaglajenem ometu svetle, zemeljske barve Priporočena uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti: - uporaba lesa, kamna, opeke itd. Oblikovanje pomožnih objektov - v skladu s splošnimi zahtevami. Dopustna je gradnja pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov, izjeme Če je v enoti urejanja legalno zgrajena stavba drugačne klasifikacije od dopustnih, je zanjo dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija in povečeva do 30% volumna. 73. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine A - površine razpršene poselitve razpršena poselitev namenjena bivanju, opravljanju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti 11100 Enostanovanjske stavbe 11210 D vosta n o va njs ke sta vbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe / Faktor zazidanosti Dopustne gradnje in posegi PIP za oblikovanje / - dopustne so nadomestne gradnje objektov (odstranitev in novogradnja na mestu obstoječega objekta) - dopustne so nadzidave, dozidave do 50% povečave volumna obstoječega objekta, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, ki pomenijo izboljšanje pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih ali dopolnilnih dejavnosti - zunanja ureditev: sadijo se avtohtone drevesne in grmovne vrste Oblikovanje razširitev mora biti skladno z obstoječimi objekti (glede naklona streh, kritine, obdelave fasade). 74. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Izključujoče dejavnosti Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje CU - osrednja območja centralnih dejavnosti Osrednja območja centralnih dejavnosti Proizvodnje dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo 1121 D vesta n o va njs ke sta vbe 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene 121 Gostinske stavbe 122 Upravne in pisarniške stavbe 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12420 Garažne stavbe 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas FZP:0,20 na parceli je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha FZ:0,5 Glej PIP za oblikovanje naselbinske dediščine 75. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih drugih območjih centralnih dejavnosti) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje CD - območja centralnih dejavnosti druga območja centralnih dejavnosti kot v območjih CU, brez stanovanjskih stavb FZP:0,20 na parceli je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha FZ:0,5 Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani -do P+1N+M ali P+2N - Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov - kota pritličja je na ravnem terenu največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu; - Gradnja podzemnih kletnih etaž je dovoljena povsod v obsegu kot to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov; oblikovanje: - dvokapnice z naklonom 30° do 45°, lahko tudi večkapne strehe in ravne strehe - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; - na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine - dopustne so tudi ravne ali drugače oblikovane strehe, objekt mora biti oblikovan usklajeno z okolico 76. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo v gospodarskih conah) IG - gospodarske cone trgovske, storitvene, obrtne, proizvodne, skladiščne dejavnosti bivanje uprava, gostinstvo 121 Gostinske stavbe 122 Upravne in pisarniške stavbe 12420 Garažne stavbe 125 Industrijske stavbe in skladišča FZP:0,15 FZ:0,5 Pri urejanju površin za industrijo mora investitor poskrbeti, da v okoliškem naselju in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani - višina do 13m - višina objektov naj bistveno ne izstopa iz višinskega gabarita naselja oblikovanje: - zagotovi se sodobno oblikovanje objektov - strehe so poljubnih oblik, za objekte, ki mejijo na naselje so strehe lahko usklajene z obstoječimi objekti v naselju, znotraj ene cone, naj bodo usklajene zeleni pas: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas, novi objekti v IG morajo biti od stanovanjskih območij oddaljeni vsaj 4,0m Izjema V kolikor je obstoječa dejavnost v legalno zgrajenih objektih drugačna od vrst dopustnih objektov, je dopustna, vendar naj se ne povečuje, in ostaja lokacijsko omejena na kare Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Izključujoče dejavnosti Spremljajoče dejavnosti Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje 77. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo) Podrobna namenska IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo raba Osnovna dejavnost dopolnilna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanje kmetijska proizvodnja, reja živali trgovina, uprava 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe FZP:0,15 FZ:0,5 Pri urejanju površin za kmetijsko proizvodnjo mora investitor poskrbeti, da v okoliškem naselju in zavarovanih območjih stopnja hrupa in emisij ni presežena, gabariti: - tlorisni gabariti niso predpisani - višina do 10m - višina objektov naj bistveno ne izstopa iz višinskega gabarita naselja - višina silosov do 15 m oblikovanje: - oblikovanje objektov usklajeno funkciji in okoliškim objektom - strehe znotraj iste EUP so poenotene zeleni pasovi: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IKje obvezen zeleni pas 78. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZD) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih PIP za oblikovanje ZD - druge urejene zelene površine Druge zelene površine, vrtovi, sadovnjaki / Na območju je dovoljena postavitev pomožnih objektov, enostavnih in nezahtevnih, ki služijo tem območjem. 79. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZV) Oznaka EUP Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov PIP za oblikovanje izjema OB 18, GR 11, SR 55 ZV - površine za vrtičkarstvo Vrtovi, sadovnjaki, travniki, njive Površine za vrtičkarstvo, vzdržujejo zelene cezure v naselju, v kolikor se izkaže interes in potreba po novih površinah namenjenih gradnji, se slednje lahko aktivira ob spremembi podrobne namenske rabe. delež in tip dopustnih rastlinjakov: 50% zemljišča, širina do 10m, dolžina do 20m Na območjih je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov navedenih v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost Objekti morajo biti montažni, leseni. Izjema so rastlinjaki, ki so dopustni kovinske konstrukcije. SR 55 - postavitev rastlinjakov ni dopustna 80. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih ZK) Oznaka EUR Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih PIP za oblikovanje SR 65 ZK - pokopališča Pokop in spomin na mrtve do 10% površin območja trgovina na drobno, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 24204 Pokopališča Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov: - spremljajoči objekti pokopališča - spominska obeležja, spominske plošče, spomeniki - pomožni infrastrukturni objekti - ograje - škarpe Na območju je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja 81. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih PC - površine cest PŽ - površine železnic So površine namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 211 ceste 212 železnice 214 mostovi, viadukti, predori in podhodi Ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa. 82. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) Oznaka EUR Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih GO 26, SR 66, ŠA41 O - območja okoljske infrastrukture So območja namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki 2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave Izjemoma drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. 83. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na kmetijskih zemljiščih) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Spremljajoče K1- najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča kmetijstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem dejavnosti Dopustna dela in druge - agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih prostorske ureditve - ureditve za potrebe lova in ribolova - vodnogospodarske ureditve - vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranjevanje obstoječih objektov - sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja - gradnja omrežja gospodarske javne infrastrukture in sicer: cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, vročevodi ter priključki nanje - dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja kmetijstva - gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov navedenih v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost - dopustna je adaptacija in gradnja kmetijskih gospodarskih objektov-pomožnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjakov, senikov kot enostavnih objektov, čebelnjakov, poljskih poti, molzišč, hlevskih izpustov, ograj za pašo živine) na kmetijskih zemljiščih (K1 in K2), če objekti predstavljajo dopolnitev primarne kmetijske proizvodnje investitorja - za postavitev čebelnjakov je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje Čebelarske zveze Slovenije - vzdrževanje in ureditev gozdnih in poljskih poti - ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem območju usklajeni 84. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na gozdnih zemljiščih) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Spremljajoče dejavnosti Dopustna dela in druge prostorske ureditve G - gozdna zemljišča so namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov rekreacijske in športne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti - gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih - vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti - novogradnja ali dograditev pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov - vodnogospodarske ureditve - ureditve za potrebe lova in ribolova - sanacije gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja - sanitarne sečnje - vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav - gradnja občinske javne infrastrukture - ureditev rekreacijskih in turističnih poti - postavitev čebelnjakov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije; - Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta - Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj, brest. Ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. - Ohranjati je gozdne ostanke ob vodotokih, kjer vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost - Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast - Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. - Za posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. - Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč 85. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo v območju varovalnih gozdov) (1) V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni. (2) Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh. (3) Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi tudi varovalno funkcijo. (4) Varovalni gozdovi so razglašeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Za posege v varovalne gozdove je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo in prostor. 86. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih površinskih voda) Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopustna dela in druge prostorske ureditve VC - površinske celinske vode so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe vode Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: - gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, - gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, - ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, - ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, - gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, - gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, - gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. PIP na območjih predvidenih OPPN Splošni PIP na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 87. člen (prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) (1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), so do sprejetja OPPN dopustne naslednje vrste posegov: - za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov - spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja, - gradnje, katere je možno izvajati na podlagi zakona brez gradbenega dovoljenja v skladu z namensko rabo enote urejanja prostora - gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav. 88. člen (prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih OPPN) (1) V enotah urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN, je s tem odlokom določena pretežna podrobnejša namenska raba, kije ni dovoljeno spreminjati. (2) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Pravilnika o oskrbi s pitno vodo. (3) Za nova območja se načeloma zgradijo ločeni sistemi za odvodnjavanje padavinskih vod v vodotoke, ki ne obremenjujejo obstoječih, preobremenjenih kanalizacijskih sistemov. 89. člen (prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja) (1) Enota urejanja SR 35 - Poslovna cona Lipje Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnile dejavnosti Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanja IG - gospodarske cone trgovske, storitvene, obrtne, proizvodne, skladiščne dejavnosti do 20% območja: gostinstvo, uprava FZP:0,15 FZ:0,6 oblikovanje: - zagotovi se sodobno oblikovanje objektov - strehe so načeloma ravne ali v blagem naklonu - na robovih cone je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur - parkirišča in glavne ceste je potrebno zasaditi z drevesi in drevoredi komunalna in prometna ureditev: - izgradnja komunalne opreme in cest za novi del in za obstoječi del poslovne cone (2) Enota urejanja OB 23 - Ribnik Obrež Podrobna namenska ZS - površine za oddih rekreacijo in šport raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Rekreacija, šport na prostem, oddih Gostinstvo in turizem do 24110 Športna igrišča 24122 Drugi gradbeni inženirki objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javne zelenice in druge urejene zelene površine Dopustna dela in druge prostorske ureditve Ureditev športnih igrišč Ureditev obrežja ribnika, dostopov in pomolov Sanacija ribnika za potrebe ribolova Dopustna je izgradnja objektov za dopolnilne dejavnosti (bar, klubski objekti s sanitarijami in garderobami, skupnimi prostori in prostori za opremo), vrtne ute, ograje ob igriščih, urbana oprema ... Na vstopu v območje je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja. V priobalnem zemljišču 5m od najvišjega vodostaja ribnika gradnja objektov in posegi niso dopustni, razen posegov navedenih v 85. členu. Oblikovanje objektov Objekti za dopolnilne dejavnosti so pritlični, dopustni do velikosti 100m2. Lokacija objektov ob gozdnem robu. Skupna zazidalna površina objektov za dopolnilne dejavnosti je do 10% območja. Objekti morajo biti enotno oblikovani, strehe so lahko ravne ali v naklonu. (3) Enota urejanja SR 33, SR 34 - območje stanovanjske soseske na V vhodu v naselje Središče Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost SS - stanovanjske površine območja stanovanj do 30% območja: delo na domu, ki ne povzroča prekomernega vpliva na okolje, gostinstvo, trgovine, pisarne Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanja 11100 enostanovanjske stavbe 11210 dvostanovanjske stavbe 11221 tri-in več stanovanjske stavbe - do tri stanovanja na eno enoto FZP:0,20 FZ:0,4 Oblikovanje soseske: - drevored ob osrednji ulici tlorisni gabariti: - pritlični objekti, podolžnega pravokotnega tlorisa višinski gabariti: - P+M elementi oblikovanja: - strehe - simetrične dvokapnice z nakloni 33°do 45° - sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov; - napušči krajši - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve - uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - lesa, kamna, opeke itd.; (4) Enota urejanja SR 16 - - gospodarska cona ob Trnavi, železnici in cesti Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnile dejavnosti Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za varstvo pred IG - gospodarske cone trgovske, storitvene, obrtne, proizvodne, skladiščne dejavnosti do 20% območja: gostinstvo FZP:0,15 FZ:0,6 Območje je obstoječe stavbno zemljišče v območju katastrofalnih poplav. poplavami Veljajo omejitve za poplavna območja navedene v 59. členu. Gradnja je mogoča pogojno ob predhodni izdelavi strokovnih podlag. PIP za oblikovanja oblikovanje: - zagotovi se sodobno oblikovanje objektov - strehe so načeloma ravne ali v blagem naklonu - na robovih cone je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur - parkirišča je potrebno zasaditi z drevesi in drevoredi zeleni pas: - na stiku med stanovanjskim območjem in območjem IG je obvezno zagotoviti zeleni pas, novi objekti v IG morajo biti od stanovanjskih območij oddaljeni vsaj 4,0m (5) Enota urejanja SR 81 - območje stanovanjske soseske in centralnih dejavnosti Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine Faktor zazidanosti PIP za oblikovanja SS - stanovanjske površine območja stanovanj do 30% območja preplet centralnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti z bivanjem 11100 enostanovanjske stavbe 11210 dvostanovanjske stavbe 11221 tri-in več stanovanjske stavbe - do tri stanovanja na eno enoto 11300 stanovanjske stavbe za posebne namene 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji FZP:0,20 FZ:0,4 tlorisni gabariti: - osnovni tloris je podolžni, pravokotni višinski gabariti: - P+(N)+M elementi oblikovanja: - strehe - simetrične dvokapnice z nakloni 33°do 45° - sleme vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov; - napušči krajši - fasada praviloma izvedena v zaglajenem ometu - svetle, zemeljske barve - uporaba značilnih gradiv in regionalne posebnosti - lesa, kamna, opeke ; Posebni PIP za posamezne enote urejanja prostora 90. člen (posebni PIP) (1) Bioplinska elektrarna Oznaka EUP Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilne dejavnost Vrste dopustnih objektov manj zahtevnih, zahtevnih Zelene površine SR 37 E - območja energetske infrastrukture bioplinska elektrarna Dopolnilne dejavnosti do 20%, ki služijo osnovni dejavnosti kot uprava... 23020 - energetski objekti (bioplinska elektrarna) 12713 - stavbe za spravilo pridelka / Faktor zazidanosti 0,6 PIP za oblikovanje Na območju je zgrajena bioplinska elektrarna Organica Jurša 1. Dopustna je dopolnilna gradnja za potrebe bioplinske elektrarne. oblikovanje: - objekti morajo biti oblikovani usklajeno z obstoječimi. (2) Mlin in rekreativni prostor pri Splavnici Oznaka EUP Podrobna namenska raba Osnovna dejavnost Dopolnilna dejavnosti Dopustna dela in druge prostorske ureditve SR 47, SR 48 ZS - površine za oddih rekreacijo in šport Rekreacija, šport na prostem, oddih do 5% območja: Gostinstvo, turizem - ureditve pešpoti - vodnogospodarske ureditve - krajinsko ambientalne ureditve - ureditev parkirišč, dostopov Ureditev turistično rekreativnega območja, naj se načrtuje izven območja naravne vrednote Trnava ter izven območja priobalnega zemljišča. Predvidijo naj se takšne dejavnosti, da se zaradi njih ne bo posegalo v strugo in obrežje potoka, ter ne bo poslabšano ekološko stanje naravne vrednote. Ureditev naj se načrtuje tako, da se ohrani ali obnovi avtohtona krajevno značilna lesna zarast (mejice, gozdni otoki). Posebne omejitve Celotno območje EUP je v poplavnem območju, zato veljajo splošne omejitve gradnje na poplavnih območjih (59. člen tega odloka). (3) V centru naselja Središče ob Dravi se krepi razvoj centralnih dejavnosti in javnih funkcij. (4) SR 43, SR 44, SR 46 - opuščen mejni prehod, je načrtovana ureditev parkirišča za tovornjake s spremljajočimi dejavnostmi in objekti. Nabor spremljajočih dejavnosti, deleža do 40%, je: bencinski servisi -12303, gostinstvo; gostilne, restavracije in točilnice -12112, trgovske stavbe-12301. Parkirišče za tovornjake mora biti z visokodebelno vegetacijo ločeno od ostalih površin. (5) SR 39, SR 72 so površine za vrtičke v območju poplav, gradnja objektov (enostavnih) ni dopustna. Ohranjajo se kot zelene površine, retenzijske v primeru poplav. (6) SR 51, SR 75, SR 76, SR 77,GR 14, OP 35, OP 37 - zelene zajede: gradnja pomožnih objektov v območju zelenih zajed ni dopustna, le na zemljiščih, ki so neposredno ob naselju, je izjemoma dopustna je postavitev pomožnih kmetijsko gospodarskih objektov do 5% razpoložljivega zemljišča. Ograditev posamezni delov kmetijskega zemljišča v krajini ni dopustna. (7) SR 20 in GR 05 - cerkev Marije sedem žalosti;- cerkev Svetega Duha; kulturni spomenik; varuje se zunanja podoba cerkve, ambient in njena podoba v širšem prostoru. Varuje se notranjost cerkve in inventar. (8) SR 24 - osrednja ulica v naselju Središče ob Dravi, javni prostor, enotna urbana oprema, komunalne naprave v kabelski izvedbi (9) SR 61 - mejni prehod, velja uredba: DIN - Uredba o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi (Ur.l. RS, št. 65/2006) (10) SR 63 in SR 64 ureja Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Športnega parka Trate (Uradni vestnik občine Ormož št. 3/05). (11) SR 36 - obstoječa gospodarska cona V območju ni dopustna ureditev stanovanj razen za hišnika oz. oskrbnika. Novi objekti ali deli objektov morajo biti od osrednje ceste oddaljeni enako kot obstoječi objekti. Tlorisna zasnova objektov mora biti podolžna, v razmerju stranic vsaj 1:2 in pravokotna na osrednjo cesto. (12) SR 13 - dopustna širitev in gradnja objektov namenjenih obrtni in dopolnilni dejavnosti. (13) SR 04/1 - za območje je potrebno zagotoviti izravnalni ukrep z nadomestnim volumnom retenzijskih površin (14) SR 17- vrtec Osnovna dejavnost: vrtec s pripadajočo zunanjo ureditvijo zelenih površin in manipulativnih površin Vrste objektov in dopustni posegi: dopustno je vzdrževanje, obnova, rekonstrukcija, nadzidava, dozidava ali odstranitev in novogradnja vrtca. Ureditev zunanjih zelenih površin in igrišča za otroke v skladu z normativi, z igrali, vrtnimi paviljoni in podobnimi ureditvami (terasami, nadstreški...), ki omogočajo bivanje otrok v povezavi z naravo, gradnja pomožnih objektov in ureditev, ki služijo igri in izobraževanju otrok ter ograditev območja vrtca. Oblikovanje objekta: glej PIP za naselbinsko dediščino (69. člen) Znotraj gradbene parcele vrtca ali v bližnji okolici je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest. (15) SR 31 - osnovna šola, kulturni dom Sokolana Osnovna dejavnost: izobraževanje, kultura, šport Za obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, vzdrževanje in odstranitev objekta. Okolica osnovne šole in igrišče se uredijo v skladu z normativi. Dopustna je novo gradnja pomožnih objektov namenjenih izobraževanju, športu, igri, ograditev območja šole ipd. Oblikovanje objektov: glej PIP za naselbinsko dediščino (69. člen) Za osnovno šolo in kulturni dom se zagotovi ustrezno število parkirnih mest, ta se lahko zagotovijo tudi v bližnji okolici. IV. KONČNE DOLOČBE 91. člen (odstopanja) Dopustna so odstopanja od posameznih določil Odloka in sicer: Gradbena parcela (1) Odstopanja v obliki in velikosti parcele so dopustna, če ni možno zagotoviti predpisanih širin in če bodo s pozidavo parcele izpolnjeni pogoji glede varnosti in osončenosti. Funkcionalno zemljišče (2) Velikost funkcionalnega zemljišča je lahko manjša, če je odmik objekta od parcelne meje manjši od navedenega. Odstopanje od števila parkirnih mest na enoto je možno le v primeru, da se z zmanjšanjem ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah. Ograja (3) Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne. Tlorisna oblika, velikost in višina objektov (4) Odstopanja v tlorisni velikosti in obliki objektov so dopustna v naseljih s centralno funkcijo. Odstopanja v višini objektov so dopustna, kadar gre za gradnjo objekta, ki mora biti zaradi svoje vsebine (namembnosti) višji od objektov v okolici. Oblikovanje objektov (5) Odstopanja v oblikovanju objekta, naklonu in obdelavi strehe oz. objekta so možna izjemoma pod pogojem, da objekti ne spreminjajo značilne vedute naselja ter, da drugačna izvedba oblike objekta zagotavlja večjo varnost pred naravnimi nesrečami ali v primeru gradnje nizkoenegijskih objektov. 92. člen (nadaljevanje in dokončanje postopkov oz. del) (1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali po določbah aktov veljavnih ob sklepu pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije, razen v primerih, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. 93. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti, v delih ki se nanašajo na občino Središče ob Dravi: - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni nižinski del občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož št. 8/2000) - Dolgoročni družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986 - 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/86, 9/90) - Družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/86) - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 1994, dopolnjenega v letu 1997 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/94, 33/95 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/97) - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/03) 94. člen (akti, ki ostanejo v veljavi) (1) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorsko izvedbeni akti: - Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Športnega parka Trate (Uradni vestnik občine Ormož št. 3/05) 1.1 Zasnova prostorskega razvoja, M 1:50 000 1.2 Zasnova prostorskega razvoja, M 1:50 000 2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, M 1:50 000 3 Zasnova okvirnih območij naselij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve, M 1:50 000 4.1.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, M 1:50 000 4.1.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, M 1:50 000 4.2.1 Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:50 000 4.2.2 Usmeritve za razvoj v krajini, M 1:50 000 4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, M 1:50 000 Številka: 3500-1/2007 Datum: 20.9.2012 ŽUPAN JURIJ BORKO Ir. ZAČETEK VELJAVE IN UPORABE: 11.10.2012 95. člen (vpogled, nadzor, veljavnost) (1) OPN Središče ob Dravi je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Središče ob Dravi in na spletnih straneh Občine Središče ob Dravi. (2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. (3) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. I. STRATEŠKI DEL - grafični del Na podlagi 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/2007) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji, dne 2.09.2012 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Središče ob Dravi 1. člen Sprejme in potrdi se Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Središče ob Dravi 2. člen Odlok se objavi v uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi in se začne uporabljati 15 dan po njegovi objavi. 3. člen Ta sklep velja takoj. Številka:03230-4/2012-1 Datum: 20.9.2012 ŽUPANJURIJ BORKO l.r. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 8/07) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 15 . redni seji, dne 20.9.2012 sprejel: SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2011 1. člen Sprejme in potrdi se zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2011. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2011 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2011. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter realizaciji v letu 2011. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2011 se objavi na spletni strani občine www.sredisce-ob-dravi.si. in v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. Številka: 03230-4/2012-2 Datum: 20.9.2012 ŽUPANJURIJ BORKOIr. Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve) (Uradni list RS, št. 44/92, 11/03 Skl.US: U-l-417/02-7, 73/03 Odi.US: U-l-346/02-13, 76/05, 100/05-UPB1, 95/11 Odi.US: U-l-167/10-7) Zakona o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet (Uradni list RS, št. 48/92) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni list RS, št. 13/06 in 27/06) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na svoji 15. redni seji, dne 20.9.2012 sprejel PRAVILA za izvolitev predstavnika Občine Središče ob Dravi v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta I. Splošne določbe 1. člen S temi pravili se ureja postopek izvolitve predstavnika oziroma predstavnice (v nadaljnjem besedilu: elektorja) Občine Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: občine) v volilno telo 8. Volilne enote za izvolitev člana državnega sveta ter postopek določitve kandidata oziroma kandidatke za člana oziroma članico državnega sveta (v nadaljnjem besedilu: kandidat za člana). 2. člen V skladu z določbami 40. in 41. člena Zakona o državnem svetu izvoli občinski svet v volilno telo za volitve člana državnega sveta 1 (enega) elektorja ter lahko določi 1 ( enega) kandidata za člana državnega sveta. II. Volitve predstavnikov v volilno telo 3. člen Volilno telo za volitve člana državnega sveta v 8. volilni enoti sestavlja izvoljen predstavnik Občine Središče ob Dravi. Glede na določbo 40. člena Zakona o državnem svetu izvoli Občinski svet Občine Središče ob Dravi v volilno telo 8. volilne enote za volitve člana državnega sveta enega predstavnika (oz. elektorja). 4. člen Postopek obsega predlaganje kandidatov za elektorja in njegovo izvolitev. 5. člen Kandidate za elektorja lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svetnik lahko predlaga največ 1 kandidata. Predlog mora vsebovati: ime, priimek in naslov predlagatelja ter ime, priimek, rojstne podatke in naslov stalnega bivališča predlaganega kandidata za elektorja. Predlogu kandidatur morajo biti priložene izjave kandidatov za elektorje, da s kandidaturo soglašajo. 6. člen Kandidat za elektorja je lahko polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima poslovno sposobnost in stalno prebivališče na območju Občine Središče ob Dravi. 7. člen Predloge z osebnimi podatki kandidatov za elektorja posredujejo predlagatelji Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnemu redu njihovih priimkov in ga pošlje občinskemu svetu 8. člen Občinski svet Občine Središče ob Dravi voli elektorja na svoji seji s tajnim glasovanjem. Na glasovnici so kandidati napisani po vrstnem redu, ki ga je določila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 9. člen Član občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata tako, da obkroži zaporedno številko pred največ enim kandidatom. Izvoljen je kandidat, ki je prejel največ glasov. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, se izbira kandidata določi z žrebom, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta. III. Določitev kandidata za člana državnega sveta 10. člen Glede na določbe 41. člena Zakona o državnem svetu določi Občinski svet Občine Središče ob Dravi enega kandidata za člana državnega sveta. 11. člen Predlagatelji iz 5. člena teh pravil lahko predlagajo po enega kandidata za člana državnega sveta. Predlogi kandidatov morajo vsebovati naslednje osebne podatke: ime in priimek, rojstni datum, naslov stalnega prebivališča, poklic in delo, ki ga opravlja ter pisno nepreklicno soglasje predlaganega kandidata. 12. člen Kandidat za člana državnega sveta je lahko polnoleten državljan Republike Slovenije s poslovno sposobnostjo in stalnim prebivališčem na območju 8. volilne enote. 13. člen Predloge kandidatov za člana državnega sveta posredujejo predlagatelji Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov in z navedbo predlagatelja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posreduje seznam kandidatov za člana državnega sveta občinskemu svetu. 14. člen Kandidata za člana državnega sveta določi Občinski svet Občine Središče ob Dravi s tajnim glasovanjem. Na glasovnici so kandidati napisani po vrstnem redu, ki ga je določila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Član občinskega sveta glasuje za posameznega kandidata tako, da obkroži zaporedno številko pred njegovim priimkom. 15. člen Kandidat za člana državnega sveta je izvoljen, če je pri glasovanju prejel večino glasov članov občinskega sveta, ki so glasovali. Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, se izbira kandidata določi z žrebom, ki se opravi takoj na seji občinskega sveta. 16. člen Za predstavnika kandidature za kandidata za člana državnega sveta se določi župan. Če je za kandidata za člana državnega sveta določen župan, se za predstavnika kandidature določi najstarejši član občinskega sveta. 17. člen Občinska uprava mora najpozneje 30. dan pred dnem glasovanja predložiti pristojni volilni komisiji seznam izvoljenega elektorja ter Na podlagi 7. odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin ( ZSPDPO - Uradni list RS, št. 14/2007 ) na podlagi 6. in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ( Uradni list RS, št. 14/2007 in 84/2007 ) ter 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet na svoji. 15. redni seji dne 20.9.2012 sprejel naslednjo DOPOLNITEV Sklepa O letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem kandidaturo za člana državnega sveta, skupaj s potrebnimi prilogami. IV. Končne določbe 18. člen Za izvolitev elektorjev in določitev kandidata za člana državnega sveta se uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi. 19. člen Občinski svet sprejme ta pravila z 2/3 večino navzočih članov občinskega sveta, ob pogoju sklepčnosti občinskega sveta. 20. člen Ta pravila pričnejo veljati z dnem sprejema na seji občinskega sveta. Pravila se objavijo v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi Številka: 007-7/2012 Datum: 20.9.2012 ŽUPANJURIJ BORKO l.r. Občine Središče ob Dravi za leto 2012 1. člen S tem sklepom se določi Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Središče ob Dravi za leto 2012. 2. člen Letni načrt iz prejšnjega člena se določi v orientacijski vrednosti 108.210,00 EUR. 3. člen Letni načrt iz prejšnjega člena vključuje naslednje nepremičnine: Zemljišča pare. št. Vrsta nepremičnine Orientacij ska vrednost v UER 147/6, 147/5 k.o. Obrež travnik 2.200,00 478, 481/1, 481/3, 481/2 k.o. Vodranci Njiva, travnik, gozd 2.000,00 Zemljišča v AS Središče 15 deležev 70.500,00 SKUPAJ KMETIJSKA Z1 EMLJIŠČA 74.700,00 k.o. Središče pare. Št.: Nezazidana stavbna zemljišča 2515 4342 m2 21.710,00 2324 805 m2 4.300,00 2325 754 m2 3.500,00 *76 k.o. Vodranci Stavbi šče 4.000,00 SKUPAJ STAVBNA ZEMLJIŠČA 33.510,00 SKUPAJ 108.210,00 4. člen Ta sklep je sestavni del odloka. Sklep se objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi. Sklep velja takoj. Številk:03230-4/2012-5 Datum: 20.9.2012 ŽUPAN JURIJ BORKO l.r. Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji dne 20.9.2012 sprejel naslednji SKLEP O naboru ukrepov za porabo koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 1. člen Občinski svet Občine Središče ob Dravi soglaša da se koncesijska dajatev za leto 2011, nakazana na račun Občine Središče ob Dravi v višini 582,00 € porabi za nabor ukrepov iz 2. člena Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 2. člen Sklep se objavi v uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi. 3. člen Ta sklep velja takoj. Številka:03230-4/2012-6 Datum: 20.9.2012 ŽUPAN JURIJ BORKO l.r. Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07) in 11. člena Pravilnika o podelitvi priznanj občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/2008) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji dne 20.9.2012 sprejel naslednji SKLEP o naročnini na Občinsko glasilo 1. člen Letna naročnina na Občinsko glasilo znaša 27,65 EUR brez DDV ter 30,00 EUR z DDV. 2. člen Naročnina se zaračuna do 30. Novembra za tekoče leto. 3. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi 4. člen Ta sklep velja za naročnino od leta 2012 naprej. Številka:03230-4/2012-7 Datum: 20.9.2012 ŽUPANJURIJ BORKO l.r. Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v občini Središče ob Dravi ( Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi št. 8/11 )v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08), ter Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik Občine Ormož št. 8/07) objavlja občina Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina ), Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer ukrepov varstva divjadi in biomeliorativnih ukrepov (vzdrževanje pasišč, grmišč, gozdnih jas, mokrišč in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež) (v nadaljevanju: aktivnosti) v posameznih loviščih, katerih lovna površina leži v občini. S tem želimo vzpodbuditi upravljavce lovišč k še boljšemu trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in loviščem. Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s to pogodbo, koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi. 2. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina, • ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini, • ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, • ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini. V primeru, da se sredstva ne porabijo, se ostanek sredstev enakomerno porazdeli med izbrane vlagatelje. 4. VIŠINA SREDSTEV Višina sredstev je 582,00 EUR 5. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za tekoče leto morajo biti v tekočem letu tudi porabljena. 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje: • Povabilo k oddaji vloge, • Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge, • Postopek za izbor sofinancerja, • Vzorec pogodbe, • Navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev, • Obrazce: - Obrazec - PRIJAVA NA RAZPIS, - Obrazec - IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo, od dneva objave tega javnega razpisa v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi, do zaključka tega javnega razpisa, to je do 16.10.2012 na spletnih straneh občine Središče ob Dravi 7. NAČIN, ČAS IN KRAJ ODDAJE PRIJAV NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi in sicer najkasneje do vključno 16. 10.2012 (veljadatum poštnega žiga).Na hrbtni strani ovojnice ali prednji strani levo zgoraj mora biti naveden naziv in naslovvlagatelja.Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnegapodročja na prednji strani ovojnice: • Ne odpiraj - vloga na javni razpis - sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo; Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 8. ČAS IN KRAJ ODPIRANJA PRISPELIH VLOG Odpiranje vlog bo dne 17.10.2012 ob 10 v prostorih Občine Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Odpiranje vlog ni javno. 9. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Zavržene bodo vloge: - ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki tega besedila razpisa, - ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Zavrnjene bodo vloge: - tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev in pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacij in, 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine www.sredisce-ob-dravi.si ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan, in sicer med 8 uro in 12 uro na naslovu: Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi 11. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM Pooblaščene osebe za dajanje informacij med razpisom so: Jelka Zidarič Trstenjak, tajnica občinske uprave, tel 02/ 741-66-12, ielka.zidaric.trsteniak@sredisce-ob-dravi.si Številka: 431- 15/2012 Datum: 25.9.2012 ŽUPAN, JURIJ BORKO l.r. Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak