Pa peštl |ir«|«Mian:
za
<*lo Uito naprej 26 K — h pol leta ,
/TSi
M M
^atrt , tawsec
13,-, 6 ,50 , 2 , 20 ,
Vspravniitvu prejeman za
eelo ieto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , četrt , , o , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narefinine in insertta ■prejema upravnlitve v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve nlice SI. 2.
RoVopnl se ne rraCajo, nefraukovana pisma ne
vsprejeroajo.
Uredništvo je v Seme-nizkih ulicah «t. 2,1., 17
izhaja vsak dan. izviemii
nedelje in praznike, oh pot 6. uri popoldne.
Štev. 283.
V Ljubljani, v ponedeljek 9. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Govor dr. Šusteršičev o slovenskem vseučilišču.
Visoka zbornica! Jako redek je slučaj, da jugoslovanski poslanci v zbornici spravijo v razgovor vprašanje, za katero zahtevajo nujnostno razpravo. Prosim pa, da iz tega ne sklepate, kakor da bi imeli tako malo pritožeb, in da vsled tega tako redko . . .
Vsenemška omika.
(Posl. Stein: Zakaj se ne ustreli ta človek ? Rekel je, da se mora ustreliti, ako višje sodišče potrdi razsodbo okr. sodišča. To je javen škandal, da sme ta človek še v zbornico. Ustreli naj se 1 omeh.')
Predsednik : Prosim, g. poslanec Stein, da ne rabite takih izrazov. To ni parlamentarno. Kličem Vas k redu.
Posl. Stein: On nima poguma, da bi se ustrelil, grdi denunciant! — (Smeh.)
Predsednik: Drugič Vas pokličem k redu. To je že preveč. (Medklici.)
Jaz moram skrbeti za prostost govora. Prosim, g. posl. dr. Susteršič, da utemeljite svoj predlog. (Nemir.)
Posl. dr. Susteršič: Prosim, da iz tega ne sklepate, kakor da bi mi ne imeli zahtev. Toda mi zbornico nadlegujemo le tedaj, kadar je nujna potreba. In nujen je naš predlog glede jugoslovanskega vseučilišča. Ta pa je tudi prvi nujni predlog, ki so ga jugoslovanski poslanci vseh strank vložili od I. 1897. Ako dalje upoštevate, da so se v tem vprašanju združile in zedinile vse jugoslovanske stranke, ki se doma sicer strastno pobijajo, potem morete, velecenjena gospoda, biti uverjeni, dt* je to vprašanje v istini nujno in važno, da to vprašanje ni strankarsko, marveč skupna stvar vsega naroda (živahno pritrjevanje), kateri nujne in odločno zahteva, da se o tem vprašanju tukaj razpravlja. (Posl. Stein: Slovenci o tem človeku nočejo slišati! Sramota za slo-
l) Teh besed, kakor znano, ni dr. Šusteršii nikdar rabil, ampak so mu jih podtaknili slovenski liberalci, ki so nahujskali tudi vsenemce, da jih spravijo v zbornico.	(Op. uredništva.)
venski narod, da sme ta človek tukaj govoriti !)
Predsednik zvoni: Prosim, da g. govornika ne motite.
Posl. Stein: Preskrbite mu dve pištoli, da se ustreli Rekel je, da se ustreli, ako višje sodišče potrdi razsodbo okrajnega sodišča. Ker pa se je to zgodilo, mora se ustreliti, sicer je bojazljivec! (Smeh in nemir)
Predsednik: Tretjič Vas kličem k redu, g. poslanec Stein ! To vendar ne gre ! Jaz moram skrbeti za prostost govora in moram zahtevati, da bodete Vi v prvi vrsti imeli toliko ozira. (Posl. Stein zopet godrnja)
Jako obžalujem, g. poslanec Susteršič, da Vam z drugim sredstvom ne morem varovati govorniške prostosti.
Posl. dr. Susteršič: Visoka zbornica ! Očitalo so nam je . . . (nemir.) Gosp. predsednik, prosim, da napravite mir. (Zopet nemir.)
Predsednik zvoni: Dajte mir!
PobI. dr. Susteršič: Očitalo se nam je, da smo to vprašanje v obliki nujnega predloga spravili v zbornico. Toda, gospoda moja, v sedanjih razmerah v tej zbornici je sploh nemogoče v drugi obliki spraviti samostojni predlog v razgovor. Nujni predlog je edina oblika, v kateri je mogoče doseči razpravo o tem vprašanju. (Nemir.) Ena sama pot bi bila še mogoča: ko bi se bil naš predlog brez prvega branja odkazal šolskemu odseku. Mi smo bili pripravljeni to storiti, ali čudno! Naša ponudba jo našla odpor ravno na oni strani, kjer so te dni vse storili, da rešijo parlament, na oni strani, ki je pri tej priliki bila v velikih skrbeh za vsako minuto, ki je določena za delo parlamenta. (Velik nemir in medklici. — Predsednik opetovano zvoni.) Zato nam ne preostaja druzega . . . (Medklici in nemir. — Predsednik zvoni.) . . . gospoda moja, nego da zahtevamo razpravo o nujnem predlogu. Nam mora konečno biti vse eno; saj vsi vemo, kakšne so parlamentarne razmere, mi vemo, da je parlament podoben hlapcu, ki more vsak čas dobiti štirinajstdnevno odpoved.
Nujnost predloga.
Jako nujno je torej, da pride to vprašanje v razgovor, preden tej zbornici morda za vedno potečo nit življenja.
Je pa še drug jako važen vzrok, ki govori za nujnost razprave o tem vprašanju. L. 1898 je kranjski dež. zbor glede našega vseučilišča storil velevažne sklepe, o katerih še pozoeje govorim. V seji dne 28. dec. 1898 je bila v dež. zboru kranjskem izvoljena posebna deputacija, da na najvišjem mestu Nj. veličanstvu spoštljivo raztolmači prošnjo kranjske deželo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
V seji dno 14. sušca 1899 je mogel deželni glavar deželnemu zboru sporočiti veselo vest, da hoče Nj. veličanstvo milostno sprejeti deputacijo kranjske dežele. Le čas vsprejema ni bil šb določen. To, gospoda moja, jo bilo dne 14 sušca 1899. Minulo je dve leti in blizu devet mesecev, a deputacija še vedno ni bila poklicana na cesarski dvor. (Cujte, čujte!) Mej tem je prišlo in odšlo že več vlad, vsaka je smatrala, da se strinja ž njeno dolžnostjo, ako so postavi med cesarju zvesto udano deželo in najvišji prestol ter deputaciji našo dežele zapre pot do cesarskega prestola. (Lujte, čujte!) Tako so postopa z deželo, ki jo cesarju zvesto udana.
Torej nam 110 preostaja druzega, nego da spravimo v zbornico to vprašanje na dnevni red, to tembolj, ker se jo mej našim narodom pojavilo živahno gibanje. Pri-prost delavec, kmet, obrtnik, meščan, du-hovska in svetna inteligenca, vse jo edino, vse nujno zahteva, da so za Jugoslovano v Ljubljani ustanovi vseučilišče. Vlada ne sme prezirati take zahtevo, za katero se oglaša ves narod kot eden mož. (Pohvala.) Taki zahtevi so tudi mi poslanci no smomo in ne moremo upirati, marveč jo dolžnost naša, da tako zahtevo tukaj v zbornici zagovarjamo.
Naša zahteva opravičena.
Dovolite mi, gospoda moja, da nekoliko govorim o stvari sami. Kaj zalitovamo ? Pred vsem novo vseučiliščo v Ljubljani. Mislim, da nobona stranka no moro odre-
kati opravičenosti tej zahtevi. Avstrija gotovo nima dovolj vseučilišč. Ako pogledamo v Nemčijo, se o tem prepričamo.
Nemčija šteje 56 milijonov prebivavcev in ima 20 popolnih vseučilišč. Na 28 milijona pride torej eno vseučilišče. Tu pa niso všteta nepopolna vseučilišča, kakor je n. pr. kraljeva akademija v Milnstru itd. Avstrija šteje 26 milijonov prebivavcev in ima le 8 vseučilišč, torej pride šele na 3 en četrt milijona eno vseučilišče.
Treba pa je pripomniti, da so v primeri s številom prebivalstva avstrijska vseučilišča mnogoStevilneje obiskana, nego v Nemčiji. Po zadnjih podatkih, ki ao mi na razpolago, obiskuje tri svetno fakultete v Nemčiji 48 od 100.000 prebivavcev, v Avstriji pa 55 9. Ker imamo tako malo vseučilišč, zato so posamezna vseučilišča tudi prenapolnjena, osobito na Dunaju, kjer se zbirajo narodi iz cele države, posebno pa oni narodi, katerim država ni ustanovila vseučilišč.
Avstrija pa mora še iz druzega razloga ustanoviti nova vseučilišča. Država so mora ozirati tudi na svojo posebno narodno sestavo. Država mora skrbeti za kulturno potrebo različnih svojih narodov. Že zato mora ustanoviti potrebna nova vseučilišča, ker te svoje dolžnosti doslej ni izvršila. Država je to načelo žo priznala, ko je v Pragi ustanovila češko vseučilišče, in to načelo bode morala še dalje izvajati.
O tej točki daljo ne govorim, ker hočem le dokazati, da jo zahteva novega vseučilišča sploh opravičena. Mi pa gremo korak daljo in zahtovamo, da država us tano v i t a k o v seuči I i Sče v južnih kron o vina h. Pogled na zemljevid žo utemelji to zahtevo. V Gradcu je zadnje avstrijsko vseučilišče proti jugu. Vso obširno ozemlje pod Gradcem nima vseučilišča. T o , gospoda moja, je neopravičeno prezira nje onih dežel, ki bo bile vedno zvesto udane cesarjuin državi. (Pohvala.)
Državne koristi.
Državne koristi, gospoda moja, zahtevajo, da te južne deželo dobe najvišje iz-
LISTEK.
Sestra.
Maloruski spisal M. E Markovič, preložil J. I.
(Dalje.)
7.
Se tisti dan sem šla od njih in se nisem niti poslovila. Brata ni bilo doma. Ako mi le ne bode prehudo, tedaj se nikdar ne povrnem domov. Šla bodem daleč v svet, da mo ne bodo mogli najti in me nadlegovati! Ker jaz imam tako mehko srce, da bi jim ne mogla odreči, ko bi me začeli iz-nova prositi in moledovati. In sklenila sem, da grem v Kijev.
Sla sem tudi v Demjanovko. Dasi me pot ni ravno mimo vodila, sem vendar jako zaželela, da bi videla svojega prejšnjega gospodarja. Tam sem so naplakala, in oni so z menoj žalovali in se žalostili.
»V Kijev grem,« sem jim rekla. »Ko bodem daleč, bodo pozabili na-me.«
»Bog ti pomozi! Pojdi z Bogom! A če bi se hotela vrniti k nam, pridi! Mi te bomo sprejeli drage volje, ako bodemo živeli.«
Odšla sem od njih vesela rano zjutraj.
Izmed potnikov in voznikov, katere sem
/O	s
srečavala, mi ni nihče napravil kaj žalega, hvala Bogu! In priteče mal voziček in pripelje se težek trgovski voz in pridirja gospod s štirimi konji in oblak prahu te ovije, a s polja potegne lahen vetrič in pred teboj zazelene zopet gozdiči in stepe; tu in tam pa so zasvetlika jezero in reka, valeča s seboj hitro valčke, in nasproti mi prihajajo ljudje ter me pozdravljajo : »Bog pomozi!« In poprašam jih za pot. To so sami naši prosti ljudje, ki so pretrpeli že mnogo gorja i na poti i doma in se ne uklanjajo živi duši.
Čez teden dospem v Kijev. Krasen jo, Bože moj! In koliko je krasnih cerkva, to se ne moro popisati. In ljudi, ljudi! Brez števila, — in vsi so kakor tujci: gredo mimo, a to niti no poglodajo. Odpočijem se pred svetim Lavrom in potem grem, da si poiščem službo. Grem, grem in lazim po ulicah in uličicah. Grom v bazar: tu stoji gruča žena in devojk.
»Bog pomozi!« pozdravim.
»Hvala!«
In začno me ogledovati, kdo sem in odkod.
«No vesto li,« vprašam, »kjo hi se mogla tukaj kaka služba dobiti ?«
»Mo samo čakamo, žona!«
Glej, tudi one so prišle semkaj, da jih najame kdo.
»Ako mi dovolite,« rečem, »hočem tudi jaz pri vas stati «
»Stojto ! Mo vam ne branimo.«
Stojim in gledam. Ljudje so vrvijo ka kor na kaki žonitnini; eden se zaletava v drugega, sestajajo se in zojiet razstajajo, raz-govarjajo, krifo, i kmetje, i gospoda, i meščani; vso hrumi in vrši. Ta prodaja, oni kupuie. Dve mladi ženi se živo razgovar-jata, a ondi se prepira deca, a zopet ondi stoji prodajalka, rudeča v lico kakor žrja-vica, in pretresa lišp ter vpije: »E, e! Lepe uhane! Poglej jih, žena! Pomeri jih! Ne sramuj so! No daj, pomeri!« In vse so mota okrog debele prodajalko v belem krilu in zeleni ruti. Žena noče, a ona ji kar vržo džerdan okrog vrata in vpije: »Poglejte, dobri ljudje, kako lepa jo ženica, kakor rožica, kakor devojčica, kakor gospica!«
»Pustite me, Bog z vami!« se brani mlada žena. »Jaz vam bodem vaš džerdan raztrgala! V resnici ga bodem! Zikaj sto me napadli tako ?«
In razsrdila so jo in postala rudeča kakor jagoda, in srdito so se ji bliskale oči. Mož, kateri je prodajal staro železo, so jo zagledal semkaj, in sedaj stoji in se smejo,
in no čuje, kako ga neki meščan v dolgi suknji nagovarja:
»Moskva, Moskva! Prodajaš li to železo ?«
In tako smo celo uro tam stale, mogoče še daljo časa. Zdaj prido k nam neka stara gospa.
»Ali ni tu nobeno ženske, katera bi se na mesec pogodila?«
»Kako da je ni?« pravijo vse. »Tudi na mesec se pogodimo.«
In začno se pogajati.
»Delala mi bodeš to in ono in drugo in tretje ; pa kuhala mi boš in prala in šivala ter pomivala. I11 jaz ti dam ia mesec karbovanec."*)
»Iščite si jo kje drugje,« ji odgovore in odstopijo. A ona se obrne k meni, no privolim li morda jaz.
»Dobro, gospa !«
In grem ž njo. »Vse, kar bode treba,« pomislim, »vso bodem delala. Dela so ne bojim. Treba je živeti, a treba tudi dolati, da ne bodem imela greha pred Bogom in sramote pred ljudmi. Nikomur ne leto pečena piščeta sama v usta.«
(l)aljc prih),
obraževališče. Te dežele leže ob Adriji, kjer je glav. točka Avstrije ob svet. prometu. Kult. razvoj teh dežel pospešuje velevažne koristi države. A, gospoda moja, mi gremo še korak dalje in zahtevamo vseučilišče za Jugoslovane. 8 tem hočemo reči, da tam doli na jugu prebivajo slovanski rodovi, ki so kulturno dovolj razviti, da smejo zahtevati najvišje izobraže-vališče kot vrhunec svojegi kulturnega razvoja. Lažje, ako kdo trdi, da je naš narod inferioren. (Pritrjevanje.) Da imajo avstrijski Jugoslovani pravico do vseučilišča, to opravičuje in utemeljuje že njihova sedanja omika.
Številke govore.
Na drugi strani pa jo ta zahteva opravičena po številu prebivalstva in učeče se mladine. Po zadnjem ljudskem štetju je v Avstriji 1,822.000 Jugoslovanov. Ker pa, vemo, kako se pri nas vrši ljudsko štetje, smemo mirno trditi, da je Jugoslovanov najmanj-2 milijona. Statistika za učne zavode iz 1. 1896/97 pove, da 778 Jugoslovanov obiskuje avstrijska vseučilišča. Ako prištejemo šibo-goslovce po semeniščih, dobimo število 1 000, ki je smemo upoštevati v tem vpraša njut-Vem sicer, da bi bilo treba nekaj jih odšteti — o čemer hočem še pozneje govoritE — hotel sem le dokazati, d,* imamo dovolj učencev za vseučilišče.
Ako pa govorimo o vs eu&lišču za Jugoslovane, nikakor ne rečen ia,. da bi to vseučilišče moralo služiti izključno le Jugoslovanom. Naše stališče v tem oziru je jako tolerantno. Mi hočemo vseučil (išče v Ljubljani» ki naj bi služilo vsem naroi lom na jugu in državi sami.
Kranj 8ka dež ela.
V tem oziru zahtevamc i to, kar je zahteval in sklenil kranjski dež elai zbor 1. 1898* Kranjski deželni zbor se j e s tem vprašanjem temeljito bavil v seja! i dne 11. in 28. svečana. Te razprave in sli .lepi so tolikega pomena aa to vprašanje, d a moram obširneje o tem govoriti.
Pred vsem more.m nag laJati, da kranjski deželni zbor ni eno^no-nai odna korporacija. Kranjski deželni zbor štejo 36 izvoljenih poslancev, od teh je 11 Nemcev in 25 Slovencev. V tem nf.rodno mešanem deželnem '¿boru torej je dne 28. svečana 1898 soglasno obveljala adre&a. na presvetlega cesarja. Odstavek 11. te soglasne adre3e se
glasi (bere):
»Istotako si deželni zbor ne prikriva, da ima slovenski narod pravico, napeti vbo svoje Bile, da dospe do višje prosvete in omike in da ne zaostaja, za drugimi narodi širne Avstrije, kakor je zaostajal do sedaj. Temu narodu, ki je vsikdar kazal dobro voljo, napredovati in hojega sinovi bo v tur jini dostikrat povspeli se na prestol vede, tako da se na obnebju učenosti kakor svltle zvezde žare še dandanes njihova imena, temu narodu se prej ali pozneje ne bode mogla odreči popolna univerza, katera bi ustrezala vsem potrebam naroda slovenskega (Tako je!), katera bi pa, ustrezaje koristim celokupne države, zbirala pod svojim okri ljem ukaželjno mladino vseh Vašemu Veli čanstvu zvestih narodov avstrijskega juga.
Deželni zbor izvršuje le svojo dolžnost, če že v teh dneh posvečuje svojo skrb bodoči ti višji učilnici in najponižneje pričakuje, da bode v tem svojem naporu do bival potrebno zaslombo tudi pri osrednji vladi Vašega Veličanstva.« (Gujte, čujte!
Gospoda moja! To je naš dež. zbor kranjski soglasno, torej tudi z nemškimi glasovi sklenil dne 28. svečana 1898.
Vsporedno s to adreso se je razpravljalo o predlogu poslanca dr. Majarona z dne 4. svečana 1898, ki zahteva, naj se c. kr. vlada poživlja, da čimpreje ustavnim potom izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani.
Baron Schwegel.
Ta predlog je bil dne 11. svečana 1898 v razpravi. Dovolite mi, gospoda, da nave dem nekaj odstavkov iz pomenljivega govora enega deželnih poslancev, ki je odgovarjal na izvajanja dr. Majarona. Ta poslanec je najprvo naglašal, da v bistvu popolnoma soglaša s predlagateljem dr. Majaronom in da v načelu ni razlike. Dalje je govoril ta poslanec:
»Mi žeiiaro vseučilišče v Ljubljani. Mnogo razlogov govori za to vprašanje s stališča mesta, dežele, našega prebivalstva
in s stališča drugih ozirov, katere j« žc predgovornik pojasnil- Vesel bi bHl, ko bi bilo mogoče v feipu dobiti najvišje izobra-ževališče za Ljubljano, ki je glede šol itak na slabšem nego druga mesta v deželi. To bi jako povzdignilo duševno življenje v mestu, pa tudi v mnogem oziru pospeševalo gmotne koristi mest».«
Dalje pravi iati govornik: »Tudi državne koristi so se nagla šale. Primati moram,, da l»pe besede bivšega mučnega ministra Stre-mayerja, katere je navajal g. predgovornik, na polju naših koristi) tako jasno govore, da jim moram popolnoma pritrditi ter priznati, da so državne koristi, ki priporočajo» vseučilišče na tem m esta.«
In ko je častiti govornik opozarjal na ovire in težave, je še dostavil;
»Jaz ne menim, te ovire naj se dobro presojajo; da bi »tvar zavlekli, ampak da po gotovi poti čimpreje dosežemo svoj namen.«
Ta govarnik, gospoda moja, ki sem ga z namenom tu navajal, je deželni poslanec baron Schwegel. Upam, da prevzvišeni gospod načelnih ustavoverneg» veleposestva ne bode aatajil dežel, poslanca barona 9chwegla.
Vprašanje je bilo dne 2& svečana 1898 v deželnem sboru na dnevnem redu. V razpravi je bilo poročilo upravnega odseka o predlogu dr. Majarana. Razj irava je bila jako zanimiva. Toda. gospoda itioja, nočem vas muditi, samo konsiatujem, da so nemški in slovenski deželni poslanci v temi vprašanju načelno povsem soglašali. V imena nemških poslanoev je govoril dr. Sch« ifferr ki je pač predlagal neko premem bo.
Poročevalec pa je v končnem govoru naglašal in konstabralr da se joredlog uprav nega odseka natančno strinja s predlogom poslanca dr. Schaflerja, to je : al.o »e v smislu sklepa upravnega odseka ustano vi vseučilišče, bodo prav tako uravnano, kakor če bi se ustanovilo po predlog» dr. Schaflerja.
Načelnega nasprotja ni bilo. Bilo je le vprašanje, ah bode na tem vseučilišču, katero si mislimo utrakvistično, več ali manj nemških stolic. To vprašanje pa je mogoče nepristransko rešiti s stališča praktičnih potreb in realnih razmer.
(Konss prih.)
Obrtni shod v Ljubljani.
Včeraj popoludne se je zbralo v »Mestnem Domu« okolu 300 obrtnikov k obrtnemu shodu. Zastopnike so poslali obrtniki skoro iz vseh večjih mest in trgov, tako da je bilo na shodu navzočih obrtnikov z dežele »kolu 1S0. Ta shod je pokazal, da se tudi obrtništvo pričenja počasi gjbatii in da pričenja streiniti za stanovsko organizacijo, kar je le hvale in podpore vredno- »Slovansko središče« je na shodu zastopal drž. poslanec dr. Ž i t n i k , od liberalnih drž~" poslancev ni bilo nikogar. Na shod je prišel tudi župan Hribar z nekaterimi obČ. svetniki in ravnatelj strokovnih obrtnih šol g. Š u b i c. Odločno moramo karati, da so ljubljanski obrtniki pokazali tako malo 'zavednosti, da je na shodu bilo skoro več zunanjih udeležencev nego ljubljanskih.
Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. F r a n c h e 11 i, ki je zborovalce iskreno pozdravil. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen g. Bizjak, drugim g. A p e iz Novega Mesta, prvim zapisnikarjem g. Ivan K r e g a r, drugim g. H a b i t iz Škoije Loke.
Poročevalec o prvi točki dnevnega reda prememba obrtnega reda je bil g. K r e g a r , ki je kazal na to, da vse zlo, katero je napravila obrtna svoboda, se da pač težko popraviti. Kadar je prišel od vlade kak popravek k obrtnemu redu, bili so obrtniki vedno razočarani, ker se njihove pravične zahteve niso jemale v poštev. Razne poprave so naredile, da nimamo enotnega obrtnega zakona. Tudi sedaj predlagana prememba obrtnega zakona je takorekoč za nič. Mi zahtevamo, da pri velikih kupčijskih dru žbah morajo imeti izkušnje sposobnosti vsi člani družbe, ne pa samo eden, kakor določa prememba. Mi zahtevamo, da en obrtnik ne sme ustanoviti po več filijalk. Mnogo obrtnih društev se je izreklo, naj bi se obligatorične mojsterske bolniške blagajne odpravile, in bi se uvedlo preskrbovanje za
starost in invaiiditeto. Mi se- pa nikakor ne moremo strinjati z odpravo takih blagajn, ker bi sioer bitk med malimi obrtniki za časa bolezni že večja revščina. Pot rekurza naj se razširi kolikor mogoče do najvišje instance. Nova obrtna novela ne prinaša tistega, kar so posebno mali obrniki pričakovali. Tudi za tovarnarje zahtevamo izkušnjo sposobnosti. Ravnokar preti vsled tega ne-dostatka ljubljanskim pekom velika konkurenca s Kantzovo pekarno. Izkušnjo sposobnosti pa zahtevamo' tudi za male trgovce m za krčmarje, kakor tudi odločb proti zakotnemu delu. O nedeljskem počitku nima nov» zakon nič dblbžb. Govornik je tu ostro prijel trgovsko in obrtno zbornico, ki se niti v principu ni hotela izraziti za nedeljski počitek trgovskim uslužbencem. Govornik je pri{K>ročal solidarnost z dunajskimi obrtniki. Soglasno »ta bili na priporočilo govornikovo sprejeti naslednji resoluciji:
1. Obrtniki vojvodine Kranjske, zbrani na javnem shodu dne 8ž gradna 1901 v Ljubljani, poživljajo vlado, da premeni in dopolni obrtno predlogo po skl ep i h i ni nasvetih VI. obrtnega sestanka indruge zveze obrtnih zadrug na Dunaju.
II» Obrtniki vojvodinje Kranjske,, zbrani na javnem shodu dne 8. grudna 1901 v Ljubljani strinjajo se popolnoma v celem obsegu z nasveti, katere je stavila druga zveza 0'b'rtnih zadrug na Dunaju k p r omembi in dopolnitvi obrtnega reda.
G Franchetti je gavoril o drugi točki dnevnega reda: o delu v prisilnih delavnicah in drugih zavodih, ter spretno dokazoval krivice, ki se v tem pogledu gode obrtnikom. Število obrtnikov se vsled te konkurence manjša in tako se manjša tudi krog davkoplačevalcev. Pred 15. leti, ko še ni bilo dež. prisilne delavnice, je bilo v Ljubljani 500 obrtnih pomočnikov, po ustanovitvi dež. prisilne delavnice se je število obrtnih pomočnikov zmanjšalo na 140. Dež. zbor je že sklenil delo v prisilni delavnici omejili, a ta sklep se ne izvršuje. Poročevalec Lenarčič se je o zahtevi obrtnikov bagatelno izrazil v dež. zboru.
Imenom čevljarske zadruge jo k tej točki govoril gosp. T u m a , imenom novomeških obrtnikov g. M a 1 o v i č.
Gosp. Franchetti je predlagal naslednjo resolucijo, katera naj se izroči dež. zboru:
Udeležniki obrtnega shoda v Ljubljani zbrani dne 8. dec. v »Mestnem Domu« obžalujejo, da dovoljuje vlada odnosno justično upraviteljstvo, kakor tudi deželni zbor kranjski, da se napravljajo po kaznilnicah veliko-industrialna podjetja in napravljajo tako vsem obrtim, zlasti pa še čevljarjem, krojačem in mizarjem znatno škodo,. To je v velikam nasprotju s tem, ker se vlada vsaj tako dela, kakor da bi hotela pospeševati malo obrtniški stan, zatorej jo energično poživljamo, naj nemudoma ustavi po vseh kaznilnicah brezizjemno vsako, kakršnokoli izdelovanje stvari, katere naj se pusto obrtniku, kakor je to edino le prav m pnavično, kaznjenci pa naj opravljajo vodna ali cestna dela mesto dosedanjih laških delavcev, od katerih nima noben stan nikakega. zaslužka in tudi niso avstrijski davkoplačevalci. Izmed našega obrtniškega stanu pride naši državi največ davka, bodisi v denarju ali krvi, zato naj se tudi ona na nas ozira.
G. Lav t ar je predlagal, da stopi do-tična deputaeija tudi k dež. vladi z zahtevo, da naj ne prezira domačih obrtnikov, gosp. K r e g a r pa je predlagal, naj stopi deputaeija tudi k dež. sodnemu predsedniku g. Levičniku s prošnjo, da se omeji obrtno delo na Žabjaku.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Obširna, zanimiva razprava se je vnela pri tretji točki dnevnega reda, o obrtni organizaciji. Gosp. Franchetti je predlagal, naj se ustanovi zveza obrt. zadrug. G. M a 1 o v i č iz Novega Mesta je nujno priporočal obrtno organizacijo. Ne pustimo se nikomur izrabljati. Tako bomo tudi politična nasprotja strank ublažili, da bodo bolj skrbele za narodno gospodarstvo. I G. F r a n č i č iz Novega Mesta je kazal,
kako se skrbi za uradnike in kako malo za obrtnika, katerega skoro vsi prezirajo.
Župan Hribar je dejal, da je izzvan k besedi in da j» deželni zbor pospeševal obrtne stvari. Obrtniki naj 8e lotijo dela za obrtno organizacijo, same besede ne bodo pomagale.
Živahna razprava seje pričela o potrebi obrtniškega lista, ki bi bil glasilo zveze obrtnih zadrug. Soglasno je bil sprejet po predlogu g. Franchettija naslednji predlog:
Obrtni shod v Ljubljani skleni, da se naj ustanovi zav e za ob r t n i h zadrug za Kranjsko, ter se naj v ta namen izvoli odsek 8—10 članov, kateri naj «estavi pravila in vse zadruge k pristopu povabi ter izjave zadrug priloži pravilom in ista izroči v potrdilo dež. vladi, skliče potem ustanovni shod, pri katerem se .naj voli stalni odbor zveze.
V	pripravljalni odbor so se izvolili načelniki tukajšnjih obrtnih zadrug in načelnik mizarske zadruge v St. Vidu.
Naposled je g. K reg ar utemeljeval resolucijo za vseučilišče in v svojem govoru, tudi odločno zavračal blatenje našega naroda radi kauega posameznega slučaja. Trditev, da je naš narod surov in neizobražen , dejal je govornik, je ravno taka, kakor če bi kdo o družbi, v katero se priklati kak tat, trdil, da so v njej vsi tatovi.
Resolucija za slovensko vse-u čil išče je bila soglasno in z n a v duše njem sprejeta, nakar se je vršila v salonu »Pri zvezdi« prosto zabava, v kateri se je izpregovorila marsikatera umestna beseda. Naj bi obrtna organizacija se skoro uresničila in dosegla najlepših sadov na korist zatiranemu obrtniškemu stanu !
Foiitični pregled.
V Ljubljani, 9. decembra.
Vseučlliiko vprašanje in n.N. Freie Presse".
V	uvodniku včerajšnje nedeljske izdaje se imenovana dunajska Židinja obširno peča z izvajanji utemeljevatelja predloga glede ustanovitve univerze v Ljubljani. Ker član-kar s stvarnimi dokazi nikakor ne more dokazati »nezrelosti« Jugoslovanov za univerzo, spušča se na znano polje nemžko-nacional-nega in radikalnega časništva. Dokazuje pa, da je želja Jugoslovanov po izobrazbi samo »navidezna«, da manjka literature in da slovenski in hrvatski narod sploh prej nimata pravice zahtevati najvišjega izobraževališča, dokler se ne moreta izkazati s spričevalom »zrelosti«. Naravnost iz trte zvita in lažnjiva pa je trditev, da so Nemci že vse to imeli, kar baje sedaj manjka Jugoslovanom, ko so dobili prve univerze. To in vse druge germanske laži smo z nepobitnimi dokazi že osvetlili v sobotnem uvodniku, in vsakdo lahko izprevidi, kako malo zrelosti so mogli pokazati Germani, ko so dobili prve univerze. Konečno bi samo še pripomnili, da govor gospoda utemeljevatelja pač ni bil tako brezpomemben in prazen, kakor ga slika slov. liberalno glasilo, ker se z njim peča celo dunajska Židinja.
Prememba pri tirolskem namest-ništvu.
V	soboto se je izvršila že dalj časa napovedana prememba pri tirolskem namest-ništvu. Sedanji cesarski namestnik grof Mer ve ld t gro, akoravno še le v 58. letu, v stalni pokoj in postane dosmrtni član go-spodske zbornice, na njegovo mesto pa pride sekci|ski načelnik v notranjem ministerstvu baron Schwarzenau. Grof Merveldt je torej dovršil le še deželnozborske volitve, ki z ozirom na pereče avtonomijsko vprašanje ne pomenjajo nikakih prememb. Mož je bil sicer precej spreten pri svojem upravnem poslu, ne tako pa v politiki, kjer ni imel sreče pri pogajanjih z italijanskimi poslanci, čeprav je z njimi še bolj gimpatiziral, nego se to more morda pričakovati od njegovega naslednika. Svojo sedajo službo je grof Merveldt nastopil v letu 1891., ko se jo umaknil baron Widmann.
Deželnozborske volitve na Tirolskem so bile v soboto završene na celi črti z vo-litvijo v veleposestvu in skupini prelatov. Splošen vspeh je ta, da razpolagajo nemški konservativci, kar so tiče nemškega dola Tirol, z absolutno večino, ker razpolagajo z
22	mandati, mejtem ko imajo kršč.-scc. 10 in nemški liberalci ozir. nacionalci 11 mad-datov. Ce se pa vpošteva 6« poslanca Stein-bachcrja, ki jc izjavil, da ne bo pripadal ne konservativni no kršč.-soc. stranki, ako mu poslednja ne postavi protikandidata, kar se pa ni zgodilo, in da sicer pristopi h konservativni Btranki, Štejejo nemški konservativci
23	članov. Če pa vpoštevamo še južne Ti-role, se pokaže, da imajo katol. poslanci 44, liberalci pa 20 članov. Konservativni krogi morejo torej z izidom biti popolnoma zadovoljni.
Dogodki na nizozemskem kraljevem dvoru.
Mlada nizozemska kraljica Viljemina je res nesrečna žena. Kmalu po svoji poroki s princem Henrikom je spoznala, kako napačno je storila, da je ubogala izvestne kroge, ki so jo nagovarjali, da vzame za svojega soproga tega ošabnega Prusa. Kajti že prve tedne po poroki se je princ obnašal na nizozemskem dvoru tako, kakor da je on kralj, a ne le gost, ki je nevreden take sreče. Prvo, kar je bilo, je hotel zase in za ves dvor same nemške uslužbence, nastopal je proti starim priljubljenim osebam na dvoru skrajno razžaljivo in jih mnogo odpravil. Zdaj je jel enako brezobzirno nastopati proti svoji lastni soprogi in kraljici. Ta zadolženi pruski princ, ki ni prinesel na Nizozemsko druzega, nego svoje malovredno telo in ne-številno dolgov, jel je živeti kar na svojo roko nad vse razkošno in delati dolgove na račun kraljice. Te in take stvari so provzro-čile, da se )e kraljica z njim kmalu razstala. Prišlo je med njo in možem tudi do jako burnih nastopov, ki so provzročili prerani porod kraljičin. Kraljica je po vsem tem obolela, njen ljubeznivi soprog pa je dobil ukaz, da mora zapustiti nizozemski dvor, in je odpotoval nekam v Nemčijo. Peča naj se le drugje z lovom in igranjem, Nizozemci ne bodo žalovali za njim. Torej nov dokaz, kako je ondi, kjer ima roko vmes pruska brutalnost. V zadnjem času se sicer zopet poroča, da sta se nekoliko pobotala, toda prva ljubezen je skaljena.
Izpred porotnega sodišča.
Porotna obravnava proti »Slovencu« je končana. Izid je tak, kakeršnega je bilo pričakovati po dosedanjih izkušnjah. Porotniki soy potrdili večino vprašanj, — tndi o »Ženskem telovadnem društvu« — o katerem so zaprisežene priče izjavile, da smatrajo dr. Lampeta nekrivega.
Ljubljanski obč. očetje so storili sklep, vsled katerega našemu zastopniku ni bilo mogoče dokazovanje na podlagi uradnega zapisnika tajnih sej. Zapisniki tajnih sej prej-žnjih let, v katerih je bila me-tna blagajna še na boljših nogah, ki so bili našemu zastopniku pristopni, pokazali so marsikatero zanimivost, posebno o vprašanju prostitucije v L j u b 1 j a n i , in nas zastopnik je pred porotniki odkrito izjavljal, da je »vslovenec« govoril popolno resnico, ko je pisal: »Nravno ljudstvo je moralo kot svoje zastopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebno«.
Porotniki ljubljanski so potrdili tudi, da je obtoženi dr. Evgen Lampe priobčil (nobena priča tega ni potrdila) članek, s katerim je žalil občinske svetnike ljubljanske, ker je »Slovenec« pisal o »diktaturi neke gospode, kateri edini namen je »farška gonja . . . .« Naše stališče v sobotni »izjavi«, v kateri smo tudi navedli tožitelje in vzroke tožb, je bilo torej popolnoma upravičeno. G. Komovc je o d -stopil od tožbe, neki drugi tožitelj je zopet izjavljal, da še ne ve, zakaj se toži. Kakor smo že v soboto omenili, državni pravdnik ni hotel prevzeti tožbe magistra tove. Obtoženca se nista prišla zagovarjat.
Naš zagovornik se je postavil na stališče , da sploh nobenega porotnika ne odkloni. Sedeli so torej na porotni klopi:
A u e r Jurij, posestnik in pivovarnar v Ljubljani; Liningerlvan, trgovski agent v Ljubljani; H r o v a t i n Anton, mesar v Vipavi; L e n a s s i Julij, posestnik v Logatcu; II a r t m a n n F r„ posestnik. v Ljubljani; R a n t V i k t o r , tr govec v Ljubljani; Kopač Ivan, mesar; Marchotti Ivan, usnjar v Ljubljani; Vidmar Jože, dežnikar v Liubljani ; Poljšak iz Vipave; Prašnikar Franc, posestnik Izlake; Stupica Franc, trgovec v Ljubljani.
Sodnemu dvoru je predsedoval podpredsednik dež. sodišča g. Pajk, votanta sta bila svetnika dež. sodnije gg. P o 1 e c in Vedernjak, zapisnikar g. dr. Gras-aeli. Tožitelje sta zastopala dr. Triller
in dr. Kušar, obtoženca pa dr, P o fi e k. Uredništvo je bilo sklenilo, da sploh nobenega zastopnika ne pošlje, a ker zakon zahteva, da mora biti zastopnik navzoč, je poBlalo tjedr. Počka, amu ni naročilo nič, daga naj kaj brani proti liberalcem.
Po prečitanju dolge obtožnice občinskega sveta dr. Tavčarja in njegove gospe, Ivana Hribarja in »Ženskega telovadnega društva« so prišle na vrsto priče.
Kanonik g. K a 1 a n je povedal, kako je )ilo v uredništvu za časa njegovega uredništva. Za vsaki članek ne more vedeti šef redakter. O »Ženskem telovadnem društvu« mu je takoj drugi dan izjavil dr. Lampe, da je spis prišel proti njegovi volji v list.
G. prof. Zupančič pravi, da Lampeta ni vedno v uredništvu, da ga sliši, ker stanuje poleg njegovega stanovanja, kako časih doma na klavir igra.
Priča Štefe je izjavil, da se dr. Lampeta ne more smatrati za takega šeiredak terja, ki bi vse stvari za list prej prebral. Dr. Lampe ima preveč druzega dela, je bolehen in je časih po več dni in često po pol dneva izven uredništva. Časih daje listu smer, časih jo pa dajejo tudi drugi gospodje. Tudi pisem ne odpira samo dr. Lampe, ampak tudi drugi. Dr. Kušar pravi priči, da je v preiskavi povedal, da je članek o »Ženskem telovadnem društvu« prišel brez vednosti dr. Lampeta v list in da je dr. Lampeta radi tega drugi dan in terpeliral. Zakaj ste ga interpelirali, ako lahko potrdite, da je spis prišel brez vednosti dr. Lampeta v list?
Štefe pravi, da je v uredništvu želel, naj bi dopis iz Novega mesta izostal, a ker se je reklo, da je dopis nujen, o požaru, ni več silil. Iz tega je razvidno, da je bilo uredništvo prepričano, da je v tiskarni d o pis o požaru, ne pa oženskem telovadnem društvu, ki je bil za-vrž-n in je torej pomotoma prišel v list. Kateri sluga ga je pomotoma zanesel v tiskarno, ne ve. Dr Lampe je v uredništvu že prej ukazal, da naj se o tem društvu ne piše v listu, in je dejal: »Žensk ne bodemo napadali.« Vprašal ni samo dr. Lampeta, ampak prej še druge, sploh pa ima pravico vprašati tistega, kogar hoče. Ko je dr. Lampeta vprašal, bil je ta začuden in je tudi mislil, da je v listu dopis o požaru, zato priča smatra, da dopis o ženskem telovadnem društvu ni prišel z vednostjo dr. Lampeta v list.
Svetnik P o 1 e c vpraša, „ali piše dr. Lampe članke za »Slovenca«. Štefe izjavi, pa časih piše. a ne vedno. Tudi drugi pišejo. Dr. Triller vpraša, ali ni naloga dr. Lampeta, da važne politične članke sam bere ali pa piše. Štefe pravi, da ni bral pogodbe dr. Lampetcve, da pa ve, da vseh člankov ne pregleda in vseh ne piše. Na vprašanje, ako priča ve, da je bilo v »olovencu», da je dr. Lampe prevzel uredništvo, pravi priča : »Mogoče, da je bilo v „Slovencu".«
Dr. Triller hoče izvedeti, ali in kako izvršuje dr. Lampe nalogo šeiredakterja. Šiefe: »Sem že povedal, kako jo to smatrati.« Dr Triller: »Da ali ne?« Dr. Po-ček: »Na to bo priča lahko popolnoma določno odgovoril, ako se ga vpraša manj zvito: Vprašam Vas, priča, ali se držite vedno suknje dr. Lampetove, ali ž njim sta nujete, ali z njim obedujete ?« iVeselostmed občinstvom.) Priča: »Ne!« Dr. Triller: »Ali dr. L^mpe v uredništvu morda samo na klavir igra?« Štefe: »V našem uredništvu nimamo kla\irja, pa tudi nobenega tatu!« (Veselost.) D r. Tr i 11 e r vpraša, če so napadi na Hribarja prišli v list z odo brenjem Lampetovim.
Priča tega ne more potrditi.
Dr. P oče k: »Saj je že povedal, da se ne drži vedno Lampetove suknje «
Dr. Kušar: »Dr. Lampe je sam priznal, da so z njegovo vednostjo prišli v list.« (Opomba poročevalca : Dr. Lampe je samo priznal, da je spisal za »Slovenca« notico o Tavčarju in o debati proti nadvoi vodi Francu Ferdinandu. Tu se vidi, s kakim sredstvom je dr. Kušar delal.)
Priča Ban pravi, da dr. Lampeta zo-vejo šefredakterja, kako je pa v uredništvu, ne ve, ker je uredništvo ločeno od tiskarne. Rokopisov principijelno ne gleda.
Dr. Kušar zahteva, naj se konstatuje, da je dr. Limpe zahteval delegiranje druzega sodišča.
Sodišče je porotnikom stavilo 2 7 vprašanj.
V soboto sta govorila zastopnika obtožbe in clr. Poček. Dr. Kušar in dr. Triller sta z vsemi sredstvi znane »inteligence« udrihala po našem uredništvu l>r. Triller je celo vpil, da »hudiči čudeže delajo«. Dr. Kušar in dr. Triller sta povdarjala, da jima gre v prvi vrsti za dr. Lampeta.
Dr. Poček je dejal, da sta tožitelja v svojem govoru napihnila obtožbo, neizmerno sta pretiravala Kdor si je svoje stvari svest temu no bi bilo treba več povedati, nego je res. Ljudje, ki iščejo zadoščenja za svojo čast, nečuveno sramote druge ljudi. Naj bi si pač zapomnili: „Kakor ti meriš drugim,
pripravi se, da se ti vrača." Govornik je primerjal način »Sloven-čeve« pisave z ono »Slov. Narod a.« Ako bi obtoženoa prišla osebno pred tožitelje, tedaj bi puranu pokazala ru-dečo ruto, kajti njuna prisotnost bi s-j še bolj izrabljala v napade na njuno osebo. Ako sta < btoženca želela, da se delegira drugo porotno sodišče, hotela sta porotnikom ljubljanskim le ola|šati stališče, kajti, rekel je dr. Poček, pri politični pravdi je pač težko pristašem te ali one stranke izdati popolnoma nepristransko sodbo. Zagovornikovo stališče v Tavčarjevi aferi in o ženskem telovadnem društvu smo opisali že v sobotni številki.
O ženskem telovadnem društvu je »Slovenec« takoj obžaloval svojo zmoto in poiasnil zadevo, dočim surovih napadov na »Kršč. žensko zvezo« »Narod« še do danes ni preklical. O Tavčarju je rekel govornik, da se ne gre tu za to, kaj je dr. Tavčar mislil, ampak zato, kako se je dr Tavčar v dejaniu kazal. On je s svojim glaso vanjem Vsenemcem dajal priliko napadom na člana cesarske hiše. Glede mestnega gospodarstva je zagovornik navajal colo vrsto naprav in sklepov, o katerih se tudi zastopnika tožiteliev nista upala trditi, da so dobri. Zastopnika tožiteljev sta pravila porotnikom, da sta obtoženca obč. svetnike proglašala za goljufe in sleparje. Tega pa ni v do-tičnih člankih in porotniki se morajo držati le besedila
Porotniki so se dolgo posvetovali, naposled so prišli iz pcBvetovalne dvorane, na čelu z načelnikom, katerega so si izvolili. Načelnik p o r o t n i k o v j e b i 1 t o pot Žorž A u e r. Porotniki so potrdili glede dr. Lampeta vprašanja v 20 slučaj h, večinoma z 10 proti 2 glasovoma, na vprašanja o dr. Tavčarju soglasno. Tudi o žen skem telo\adnem društvu so porotniki izrekli, da je dr. Limpe kriv. Pri Rakovcu so večinoma potrdili le vprašanja o zanemarjenju uredniške paznosti, potrdili so pa njegovo krivdo glede članka in notice »Ljubljanske mestne volitve razveljavljene«, glede dopisa iz Novega Mesta o ženskem telovadnem društvu in glede dr. Tavčarja.
Liberalna odvetnika dr. Kušar in dr. Triller sta z vso silo zahtevala za dr. Lampeta zapor. Dr. Poček se je oziral na olajšujoče okolnosti. Kljub temu, da so porotniki vprašanja potrdili, dejal je dr. Poček ni popolnoma jaBno, ali sta obtoženca kriva, ali ne.
Sodba se je glasila: Dr. Lampe 1000 K, Rakovee 100 K, povrnitev stroškov in priobčenje razsodbe v soboto po pravo-močnosti obsodbe v »Slovencu«.
Liberalci z izidom niso bili zadovoljni. Ker nismo sprejeli poravnave proti 2000 K in preklicu, zahtevali so sedaj za dr. Lampeta liberalno zapor, a tega niso dosegli.
Tako bo se končale dolgo pripravljane tožbe proti našemu listu, na katere so je ves liberalni tabor veselil toliko časa. Kako bi bil »Narod« obstal, če bi mu bili naši somišljeniki nagromadili vse mogoče tožbo od državnozborskih volitev sem, do katerih so bili opravičeni po »inteligentni« pisavi tega liberalnega plašila!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. decembra.
Dr. Susteršičev govor v državnem zboru prinašamo danes na uvodnem mestu. In sicer ga objavljamo natančno po steno-grafičnem zapisniku z vsemi mejklici. Iz njega lahko izprevidi vsak razsoden čitatelj, kako grdo krivico so delali dr. Šusteršiču oni, ki so celo njegov odločni nastop za slovensko vseučilišče porabili le za to, da udrihajo iznova po njegovi osebi. Iz steno-grafičnega zapisnika je razvidno tudi, kako napačno je poročal »Narod«. Le od začetka so zarjoveli Vsenemci proti govorniku Koliko so bila časnikarska poročila resnična, se pač iz tega stenografičnega protokola najboljše vidi. Saj ko je govornik, ne zmeneč se za napade, ki so bolj veljali slovenskemu vseučilišču, kakor njegovi osebi, brez strahu v popolnoma stvarnem in prepričevalnem govoru dokazoval kulturno potrebo našega predloga, so morali nasprotniki utihniti, in ob sklepu je žel dr. S. pri vseh poštenih prijateljih slovenskega naroda zasluženo priznanje. Jutri se ozremo še na druge posledice tega govora.
Za vseučilišče v Ljubljani sta odposlali peticiji občini Dole pri Litiji in Cerklje na Gor. Dalje so vložile potom mestnega magistrata peticije na ministerstvo občine: Žilce pri Sv. Vidu, Č zsoča in Tinjan. Daljo prosijo za vseučilišče: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Slovensko bralno društvo v Litiji, Učiteljska zbora deške in dekliške liudsko šole v ptujski okolici.
CesaTjev dar. Za prezidavo žujino I cerkve v Cerkljah pri Krškem je daroval
cesar 1600 K, za zgradbo po požaru vni-
čene cerkve v Kočevski Reki pa 600 kron
podpore.
Osebna veit. Učiteljskemu kandidatu g. Ant. Türk je podeljeno učno mesto v Bukovju, kandidatki gdčni Mar. C ari i pa on) v Ostrožnem brdu.
Umrl je v Mariboru gosp. Fr. Kan-k o w s k y , o kr. pravni svetnik ces. nam. in okraini glavar v 56. letu svoje dobe.
Efektna loterija. Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici naznanja, da se vrši žrebanje nepreklicno dne 31. dec. t. 1. ter opozarja vse p. i. društva in osebe, ki so prevzele razpečavanje srečk, da skupiček pravočasno dopošljejo, ker veljajo po srečkanji le one srečke, ki bodo plačane do 31. dec. opoldne. Ob enem prosi omenjeno društvo, da se mu vse one srečke, za katere ni upanja, da bi se do omenjenega dne razpečale, vrnile nemudoma odboru, da jih zamore pravočasno še drugam odposlati. Ker so dobitki zares lepi in vrednostni, in ker se je njih število od prvotno določenega roka znatno pomnožilo, upa si društvo do omenjenega dne razpečati še vse srečke. Zatoraj prosimo, naj nihče z zavlačenjem ne oškodi tako koristnega društva, kojega je prireditev te loterije stala ogromni napor. Izžrebane številke objavile se bodo takoj potom listov in po razpečevalcih.
V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je bilo minuli mesec 171 bolnikov. Ozdravljenih je bilo odpuščenih 84, 11 zbo-ljšanih, 1 neozdravljiv. Umrl je en bolnik.
Ogenj je 2. t m. zjutraj vpepelil po-sestnici Mar. Pibernik v Sv. Križu pri Kamniku pod, žitnico in streho na hiši z vso zalogo. Škodo cenijo na 2400 K, zavarovana je bila za 1100 K.
Ženo z nožem napadel je 4. t. m. v Škofji Loki 561etni Jan. Kumer. V pijanosti je svoji 581etni ženi Antoniji vpričo 15 letne hčerke zadal z nožem za vrat in v hrbet več nevarnih ran.
Lisica v kurniku. Iz Smarjete pri Sneperku se nam piše, da je tam osemnajst-letno dekle slišalo zjutraj vrišč iz kurnika. Lisica se jo bila priplazila in je klala kokoši. Deklica pogumno udari po lisici. Ta jo pa precej hudo ugrizne. A to ji ni pomagalo. Lisica je svojo sladkosnednost plačala z življenjem.
Iz Maribora se nam piše : Občni zbor Slovenskega društva v Mariboru dne 8. t. m. je bil vendar enkrat sklepčen. Otvoril ga je predsednik g. dr. Ivan Glaser. Zapisnik zadnjega občnega zbora, ki ga prečita g. dr. Rad. Pipuš, se odobri. Predsednik poroča odelovanju društva, ki je obstajalo v tem, da je postavilo kandidate za državni zbor in priredilo eno zaupno zborovanje. G. 11 a p o c poroča o blagajni; poročilo se vzame na znanje. Predsednikom se izvoli zopet per acclamatio-nem gosp. dr. Ivan Glaser, ki izvolitev sprejme. Potem se izvoli 9 odbornikov in 3 namestniki. G. A. Korošec v kratkem omeni akcijo za slovensko vseučiliščo ter predlaga resolucijo za slovensko vseučiliščo v Ljubljani. G dr. 11 o s i n a podpira to resolucijo ter omenja zasluge slovenskega in slovanskega dijaštva z* to vprašanje. Dijakom in onim slovanskim narodom, ki so nas podpirali, se naj izreče zahvala. Oboje se sprejme. Gosp. Š e g u 1 a predlaga resolucijo: Mi izrečemo, da ostanemo na podlagi resolucije zadnjega zaupnega shoda spodnjeStajers'iega. Propade. G. dr. R o s i n a predlaga resolucijo : Politično društvo v Mariboru izjavlja na občnem shodu, da obsoja postopanje sedanjo vlado, katero je na škodo narodnega in kulturnega razvoja Slovencev na Južnem Štajerskem, ter izraža željo, da južno slovanski drž. poslanci uravnajo v tem smislu svojo postopanje pruti vladi in da ostanejo v vsakem slučaji v tesni zvezi s Cehi tudi takrat, če bi oni nastopili pot stroge opozicijo. Se enoglasno sprejme. Predlagajo se različni nasveti za organizacijo na Sp. Štajerskem. G. dr. B r u m e n omenja naše žalostne tiskovne razmero in stavi primeren predlog, naj se odpravi porotna klop. G. Korošec predlaga resolucijo proti lex Stallner. So sprejme. Predsednik sklene zborovanje.
Ljubljanske novice. Proti po-■draže Vanju s t a nov i n j. Nekateri
hišni posestniki so podražili stanovanja. Društvo hišnih posestnikov je preteklo nedeljo imelo shod, na katerem se je na predlog gospoda dr. Gregoriča sklenilo, protestirati proti podraženju stanovanj od strani nekaterih hišnih posestnikov. V Ljubljani kroži prošnja na vlado, naj dotičnim posest nikom ne odpiše potresnega posojila. Društvo hišnih posestnikov bode zapisnik dotič-nih hišnih posestnikov izročilo dež. vladi.— K poskušenemu samomoru, riše se nam: Ivan Gabrovšek, aspirantjužne železnice, ni imel nobenega dopusta, ampak je v torek zjutraj, t. j. 3. decembra, brez sledu izginil. Skušnjo je napravil 27. novembra in ni do sedaj iz službe niti odpuščen niti suspendiran.— Samomorilec je včeraj popoludne umrl v bolnici. Rojen je bil leta 1877 v Logatcu. Prijateljem v Ljubljani je pripovedoval, da je suspendiran. — Pred elektriški voz je planil konj posestnika J. Berganta iz Golega brda. Voznik elektriškega voza je voz takoj ustavil in tako preprečil veliko nesrečo. — Obleko izvabila je kuharici Mariji Golob delavka Marija Rakar na Marije Terezije cesti št. 5. Dejala je, da jo pošlje neka šivilja, in kuharica ji je izročila obleko svoje gospodinje. Sleparico je policija že prijela, oblečeno v ukradeni obleki. — Pomočnica tatice Marije Malovrh, ki je ukradla Mariji Camer-nikovi hranilnično knjižico v znesku 2000 K, je bila njena mati Marija Malovrh iz Doline. Mati je vzdignila denar in skrila 1000 kron v gnoj, za ostali denar pa kupila kravo in svinjo. Tatinska ženska je že v zaporu. — Umrl je prodajalec klobasic Jernej K 1 e -m e n č i č.
Dr. Antonu Dvoraku, slavnemu češkemu skladatelju na čast, je priredilo slov. umetn. društvo včeraj glasbeno akad. Vse glasbene točke, katere so se proizvajale, so bile dr. Ant Dvorakove skladbe. Ouver-turo k drami »Josip Kajetan Tyl« po motivih »Kje dom je moj«, izvajala sta čvete-roročno na klavirju gdčna M. Nedbalova in g. J. P r o e h a z k a. Po tej grandiozno osnovani točki je predaval jako zanimivo o dr. Ant. Dvofaku g. Fr. G e r b i č. Ker nam nedostaje danes prostora, opozarjamo svoje čitatelje na spis o Dvcfaku v zadnji številki »Dom in Sveta«. Dve Dvorakovi »Milostne pisnč« je pela gdč. M. R o ma n o v a, romanco v F-molu za gosli in klavir >ta izvajala gg. V e d r a 1 in J. P r o c h a z k a, dve ljubki ptsmi v narodnem duhu je pela gdč. E. N o e m i. Dve lepi klavirski točki »Na tačkach« in pa »Nočni cesta«, iz zbirke »Poeticke nalady«, je izvajal na klavirju g. Prochazka. Iz slavne zbirke »Moravski dvospevi« sta s finim čustvom peli gdčni. E. Noiimi in M.Romanova dva speva, na kar je arijo iz opero »Selma sedlak« zapel g. Vaši ček. Za »Ciganskimi melodijami«, ki jih je pela gdč. Nedbalova, sta kot krepko in briljantno sklepno točko igrala čveteroročno na klavirju gdč. M. Ne d b a 1 o v a in g. J. Prochazka, dve številki iz daleko znanih »blovanskih plesov«. Bil je res umetniški užitek, za katerega gre hvala vrlim gg. umetnikom.
Pri deželnosborski volitvi na Goriškem je v skupini trgov izvoljen dr. Tuma s 100 glasovi. Tonkli je dobil 32 glasov.
Deželnozborske volitve v Istri.
Pri volitvi za mestno skupino K a s t a v -Volosko - Lovran -Moščenice je dobil hrvaški kandidat dr. Andr. S t a n g e r 96 glasov, Italijan dr. Constantini 47 glasov. Iz Kopra se poroča: Oficijelni laški kan-
didat dr. M. Belli je dobil 100 glasov, samo stojni kandidat dr. Gambini pa 90 glasov. V volivni skupini Poreč je izvoljen dr. Julij SbiBa z 211 glasovi. Iz Pirana se poroča, da je bil izvoljen Nikolaj Zarotti in za mestno skupino Čres dr. Inocent Chersii h.
V Gorici sta bila izvoljena dr. Karol Venutti in dr. C.raziadio Luzzatto z 231 glasovi. Zdravnik dr. Pontoni je dobil 68 glasov.
Darovi
Odboru »Dijaške kuhinje v Kranju« so došli od 16. oktobra do L decembra sledeči darovi in prispevki ; poslali ozir. daro\ali so: Jak. Strupi v Gori-čici 5 K. županstvo Križ 8 K, županstvo na Bledu 20 K, »Feri« 2 K, dobljena stava 1 K, slovo na Joštu F. T. V. 3 K, po dr. Prevcu neimenovan 10 K, večernega omizja Prešernove vinarne pri »Roži« v Ljubljani šaljiva licitacija košaro pečenega kostanja s košaro in vrečo vred po upravništvu »Gorenjca« št. 42. 13 K 14 h. po istem upravništvu nedeljsko omizje, dopoldanska in večerna družba v isti vinarm v poravnanje z dne 12. okt. v »Gorenjcu« naznanjenega človekoljubnega odpadka 52 K, profesorski kolegij za oktober 9 K, za november 9 in december 8 K, Pet. Majdič, pos. valjič. mlina v Jaršah 10 K. baron Leon Baillou 20 K. slov. bralno društvo v Železnikih 24 K, dr. Anton Arko v Škofji Loki 10 K, neimenovan 5 K, udeležniki svetovnoznanega »Parapluie Abenda« in drugi častilci rdeče marele pri Puščavniku v Kranju po upravništvu »Gorenjca« 30 K 29 h, dekan Fran Kummer v Stari Loki 10 K. vpokojt-ni žup nik Lovro Krištofič v Hrastji 10 K, nadalie župniki : Ignacij Fertin v Zasipu 5 K. V. Aljančič na Dobravi 5 K, Al. Stare v Ljubljani 5 K, durakisti pri P. Mayrju 2 K 40 h, Matija Bobnar, župan in posestnik v Laho-vičah »za prešce 1 krono in 10 vinarjev, P. Mayrju 2 K 40 v., Matija Bobnar, župan in posestnik v Lthovičah »za prešce« 1 K 10 v., A L. v dober namen 6 K, »star dolg« 1 K, piké 1 K, gospa Mar. Grasselli v Ljubljani, mesto venca na krsto svoji umrli nečakinji Anici Krisperjevi v Kranju 20 K, gospa Emilija Žolgar iz Celja 20 K, Janez Sajovic, posestnik v Velesovem 5 K, dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani 5 K, dr. Avg. Mayr, okrožni zdravnik v Cerkljah 10 K, sodni adjunkt Al. aeliškar 10 K, slovo v Kamnigorici F. T. V. 5 K, »za prešce« 2 K, neimenovan s Trstenika 2 K, neimenovan dobrotnik iz Idrije 1 K. za premalo plačano licenco I. M. 1 K, povodom licitacije pri Jahaču ob navzočnosti predragega gosta iz Idrije 28 K 20 v. — Odbor se zahvaljuje najiskrenejše z\ poslano darove in prispevke ter prosi dosedanje podpornike in prijatelje revno mladine, naj izkažejo še večkrat dejanski svojo ljubezen do ubogih dijakov, spominjajoč se »Dijaško kuhinje v Kranju«.
Telefonska m or^aviia poročik
Dunaj, 9. decembra. Včeraj je bil tu velik poljski protestni shod proti na-silstvu pruskih zatiravcev, zlasti z ozi-rom na kruto sodbo gnezenskega sodišča. Navzočih nad 1000 ljudi, polj ^ skega poslanca pa nobenega. Več govornikov je najostrejše obsojalo prasko nasilstvo, in soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri se izreka ogorčenje nad postopanjem pruskih oblastnij, žrtvam pruskega sodišča, nesrečnim starišem in otrokom, se pa izreka sožalje in zahvala. Druga resolucija izraža zaničevan je poljskim poslancem v avstrijskem državnem zboru, ker nobeden niti na shod ni prišel.
Dunaj, 9. dec. Danes popoludne se začenja seja ob 3. uri. Dnevni red: 2. branje začasnega proračuna. Ogla-šenih je 29 govornikov pro in contra. Po začasnem proračunu ima priti na
vrsto nujni predlog o maloruskem vseučilišču. Z Rusini se obravnava, da bi zopet začasno umaknili predlog.
Dunaj, 9. decembra. Posl. Pražak je bil v petkovi seji, ko se je razpravljalo slov. vseučilišče, zaklical Prima-vesiju: To je nesramnost (Frechheit)! Primavesi je poslal k Pražaku dva neni-školiberalna poslanca, naj zahtevata zadoščenja. Pražak je nato k Primavesiju poslal dva mladočeška poslanca, ki sta mu izjavila, da ga Pražak s to besedo ni hotel žaliti.
Dunaj. 9. decembra. Nemški radi-kalci hočejo Wolfa zopet izvoliti. Včeraj je bilo v Trutnovu posvetovanje, pri katerem se je soglasno sklenilo, da VVolfa volijo tolikokrat, da slednjič sprejme mandat. Nemški radikalci pravijo, da je Wolf čist, ker je svojo zadevo poravnal z dvo ojem!
Lvov, 9. dec. Listi javljajo, da je grof Wodicki, ki je bil od cesarja sprejet v avdijenci, izbran za naslednika poljedelskega ministra. Izprememba se izvrši baje še pred 1. januvarijern.
Umrli ho:
V hiralnici-6. decembra. Neža Peme, posestnika žena, 51 let,
kap.
V bolnišnici:
8. decembra. Ivana Cankar, služkinja, 27 let, vsled raka.
Z i trie cene
dn<5 7. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 ....	K	8 90 do	8-91
Rž za pomlad 1902 .....„	7 63 s	7-64
Koruza za maj-junij 1902 . . .	„	5 87 „	5-88
Oves za pomlad 1902 .......7 84 ,	7 85
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april 1902 .....K	8-70	do	8-71
Rž za april 1902 ........7 86	,	7 37
Oves za april 1902........7 58	„	7'59
Koruza za maj 1902 .....,	5 58	B	5-59
lEfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	8-35	do	9 00
južne žel.........8i0	,	8*90
Rž „ „........7-40	,	7-60
Ječmen „ „......„	7 20	„	8*B0
„ ob Tisi .......6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara.......5'80	„	5-90
„ „ nova.......5-45	„	5'55
Cinkvant „ stara..........6 76	„	7-15
„ » nova . . . . „	6-3 >	„	6-50
Oves srednji..........7-61	,	7 85
Fižol............7-75	„	10-75
Bi©teoroio$£36iao p«?ra©ilo.
fiSina ead morjem 308*8m, srednji zračni tlak 788*0ain*
b j Cas ojMv--, 1 zefacift	■J jo baro-metrv T DIU.	i rmpä-0«lalja	Vitri»!	So&o	Sc 5 c ! -V 'f »C •■•* i Cu
7| 9. zve.!.	742 4"	-4 8 1 si. jug 1 jasno			00
J 7. zjutr. |2 copol.	740'; 737 0	-4*2 3 6	sl. jvzh. sr. jzah	del. oblač. pol oblač.	
8 9 zv«č.	736-0	4 9| sr. jzah | oblač.			o-o
q]7. zjutr. I \2. popol-l	732-5 730*1	—5 7 --7-6	p. m. zah. sl.zaliszali	del. jasno obiačno	
_____j..___r_______________ 49°, normale: 0-6°.
Srednja temperatura nedelje -14°, normale: 0-7°.
.v, iX, .X. .V. JL ,T. JL JVL JVL JL J^ JL JL
Stedilno leštilo za tla f!T™
Dunaji) je najceneifie in najpripravne Se sredstvo za domai-o porabo pri leštenji parketuih lužilnih in li-čilnih tAl. se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—4
Službo išče pri kakem č. g. duhovniku pridna, varčna, tiha in pobožna
služabnica,
stara 38 let. koja je služila že 14 let v farovžu, ter je vešča v vseh gospodinjskih opravilih. Potrebne informacije daje upravništvo
„Slovenca".	H81 3-1
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 34 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante.
Učenca,
krepkega in zdravega, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v Senožečah
1179 3 1
Ivan Zelen.
m- V nakup se išče
več voz
rumene pese
(rumene vrste). — Več se iz>.e : M Carion, grad Bistra pri Zagrebu, zadnja pošta Spod. B stra, Hrvatsko.	1182 3—1
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti primerni ceni hišni posestnik na Tržaški cesti štev. 55.	1166 3-3

; v.j /vi
Žrebanje
nepreklicno
16. januvärija 1902

Srečke za „toplotne sôbe".
(¡lavni dobitek i3i"-< kron 40.000 vrednosti.
Srečke PO 1 kroni priporoča J. C. Mayer v Ljubljani.
Üß ."O u. is a, j *» fe a !> o as a,„
f	| Da* 7. decembra.
žikipai ilriavni noig v notab . . (Srapni drlttvni dol;/ v »rib-u ....
Avttrijek», zlata rei;ta 4u/0.....
Avitri;ska kronska renta 4%, 200 kron
Ug«rska ilata renta 4c/0......
Ofr«rnk» kronska renta 4°/0, 200 .. . Avitro-oferske bančne 'ielnice, 600 gld.
V.rediine delnice, 160 glA.....
Sionion viiU
99 05 9b 95 . 119'-. 95-90 , 118-75 93 50 . 1603 — 655 25 .239-35'/,
Maro«ki drž. bankovci ¿a UMI m. nem.dri.veli 117-lß1/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci C. kr. takim • • .
24-44 5905 93 50 11 31
iîné 7. decembra.
3-2u/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. .	190 —
6"/„ državne srečko 1. 1860, 100 gld. . .	17150 Državne srečto 1. 1884, 100 gld. ...
4"/„ zadolžmne Rudoifove želez, po 800 kxoc ,	96 50
Tisme srečke 4u/0, 100 gld.......147" —
Dunavstii» vravnavne srečke f>"/„	265 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. tb78 Zastavna pisma av. osr.xem.-kred.bank« Pi ijoriietiie obveznice državne ielazmcs >	> južne iolezniue 3°,
'	» juine železnice 5".
» dolenjskih železnic Kreditne srečka, 100 çld. . . . 4" 0 srečke dunav. pirobr. družbe, 100 Avstrijskega rudočega križa sreči«, 10 Ogerskega > , » 5 BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . Rudolfov» čričke. LC> uld.
gld.
gld. >
106 — 'U 60 434 — sitna 15
408 -500' -4975 24-16 75 64 5)
Sa'ir.-.v« . r . . 40 gJS. .	222 —
SI Genôii srečk«, 10 gla ....	257 —
Waldsteinov« sreélt«, 20 ¡»Iti.. . .	--
Ljabijansse ¡roCse .	73 —
Akcije au:i -aviinja» .>••.ik«. 200 t;:1.	262 50
Akcije Ferdinandove .'.av. želez., 1000 gi. «v	, 5560 —
Akcije triaâke^a Uoyda. 600 gld. . .	• 818 —
Akcije j'i::ne i.;leî-jice, 200 gKi ar. .	69 25
Splošna avstrijska «tavbinska družba .	. 14H 50
Montanska druib» -ivstr. plan......406 —
Trboveijaka premogarsk» droitba, 70 gld	420- —
Panirnih rubljiv,- ino . ....	26325
Sbâ Kakup lu prodaja "XtXi t» stkovrstnib ârldvmih paptrjev, sroôk. dens.rjov itd. S»r«ov»nj» i» ignbe pri ¿rebanjlb, pn izžrebanjo naimarijAeira dobitka. — IPrOKiCse zh vsako žreiianje. K d I * o i a a i * v t * i t e v naročil n.* horzl.
riruzna
M Ml C tJ M«
l„ «ollzsil» 10 in 13, BimaJ, I., Utr^Bljasi» l
KKSKaF« -««B«?«-
<£*J/r Fojaxn'.ia»vsoti gaa^.jilai-ïkiN in nn>iiiônirt »l*arc&, potem o kursnib vrednostih vact» àpekt)laiil|«kii< vr8i!;(«sjf»lti >i>.plrjaif in vestni svèti za dosego kolifeor je mogoča rsocnja obrestovanja pri popolni varnosti ¿SjC' naloženih ar ? n -v n i c. ^a»