I V 4 Cj)I£5om NO yuMlce.. & ^^saasas NO. 47 OMOVIIMA CIS AM6RICAN IN SPIRIT FORC5GN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 7, 1963 SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€0 ŠTEV LXI — VOL. LXI llnip oioilia bojkot i!ii§rf§f35iskih ladij 3 Novi grobovi Jugcslovanuki p o s lanik v Roman Tomele Včeraj zjutraj je v Suburban Community bolnišnici na , Warrensville Rd. umrl Roman ’i i aslj^šu t,j-nu je ^ o s 1 a 1 Toniele z 5220 Josenh St. uniji pristaniške^ ^v-:Maple Hgts_; 0 star je bil go s~%a tejegiam z zatiCslora, je|» rojen v Brežah na Koro-da so jugoslovanske brc danke družbe jicdjctja' ‘neorivisna NEW YORK sredovanje zvezne N.Y. — Na vlade rojen v ikem, od koder je prišel kot mladenič. Njegov oče Markus Ije umrl 1. 1959, mati Mary pa po 1. 1951. Zapušča ženo There- in so, roj. Lindič, sina Michaela se v™°-ža 'Sen. Frank J. Lau.vs.che, demo-V zvezi s tem bi rad zavrl krat z Ohia, je mnenja, da glavnem predsedniku AFL-CIO !.in (v Connecticut) brata Ber-G. Mkanvju je Unija pristani- ta. 3il je član Društva France šuma delavstva odložila boj ko-, Prešeren št. 17 SDZ in Dru-tiranje jugczlcvanskčh ladij za-. ^va Crusaders žt. 538 SNPJ. rad: prevažanja in odvažanja |Bil je veteran druge svetovne tovora na Castrovo Kubo. vojne in je sodeloval pri skav- Jugcslovanski poslanik Velj- tih. Delal je v Clev. Twist ko Micunovic je v posebnem te-j Drill Co. Pogreb bo v soboto teoremu zatrjeval uniji prista-Pjutraj ob 8:45 iz Zakrajsko- Ivega pogrebnega zavoda v s v. Venceslava n a ' j Maple Hgts. ob 9:30, nato na ruškega delavstva (ILA), da so jugoslovanske brodarske druž- j cerkev ■te neodvisna podjetja ter da ni-rrm država na njihovo poslova-;pokopa]-^e Kalvarija. Truplo mm nobenega neposrednega;bo položeno na mrtvaški oder vpkva, zato tudi ni ona odgo- daneg popoldne ob petih. vorna za to, ali njihove ladje | plovejo na Kubo in se ustavlja- i _ Frank Žnidaršič jo v njenih pristaniščih ali ne.! Po 5 mesecih bolezni je pre-Unija pristaniškega delavstva1 minul v St- Alexis bolnici je že pred časom sklenila, da Frank Žnidaršič, star 55 let, stanjem člani ne bedo razkladali lnui0:;' na E. 170 St. BjI je ne nakladali ladje tistih držav |3amec- Tukaj zapušča brata in tistih brodarskih družb, ki'AuSusta iri Edwarda, sestro 01-Vzdržujejo promet s pristanišči i S° P°je> nečakinje Judy in. Vir- je mnenja, priliv ameri'kega kapitala bi morali imeti delavci pri V Evropsko gospodarsko volitvah o tem, katera unija skupnost. jih naj zastopa' pri pogaja- njih, tudi možnost izreči .st sploh proti vsaki uniji. Sena-1 tor je dobil pritožbo od neke- j uslužbenca United Air; hi nabiti M REFORMO PARIZ, Fr. — Pretekli četrtek se je vlada Združenih držav obrnila na francosko vlado s predlogom,. naj Francija kupi za . .. 150 milijonov dolarjev ameiu- jJnes’ da ha glasovnici, žkih bendov z zapadlostjo 15 odo me-Lfu ^ n-.hko mesecev " “ i pisal “Jaz ne maram Amerika bi rabila tako lrjp--L“jf u“'1,c ‘ T , , i , . . , ijene franke, da premosti 'more- j kjen' “ ' ..musc u.^ i- ce.,u bitno večjo pbvpraševanio po‘sv°lim tovarišem .v Senatu, francoski valuti na ameriškem |da ^ bil ^tormiran. da je to a § y denarnem trga. Amerika je ta-T'Prasan-,e se^a-l Prad som - , / R , , ce kratkoročne kredite že dobi-ia®em> pa dodab df" b0 Pretp :a v Nemčiji, Italiji in Švici. !ožil Senatu, da ^pejseže vmes, Sedanji posel ne predstavlja to-,soctisče odločilo, da ne rej nič posebnega ali izrednega, j pnde na . .mesto, z: De Gaulle bo- verietno ven-l3'^as P10‘' ur.ijb. Predsednik Združenih držav je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da še vedno zastopa stališče, naj ho- znižanje davkov združeno z davčno reformo. S to izjavo je do neke mere popravil vtis govora preteklega tedna bankarjem, da mu gre v glavnem za znižanje davkov ter je za. to pripravljen reformo odložiti. iz Clevelanda in okolice na Castrovi Kubi. O svojem sklepu je obvestila vse prizadete družbe in države*, med drugim tudi Jugoslavijo. Od vseh je zahtevala zagotovilo, da ne bodo več njihove ladje plule na Kubo in vozile blago ali ljudi tja in od'tam..............".... Komur so razmere v Jugoslaviji količkaj poznane, ve, da ima gornje zatrjevanje kaj o-s-nove le v črki in zunanji for-nu, ne pa dejansko. V Jugoslaviji je vsako podjetje, prav posebno pa ona, ki poslujejo izven nreja, pod budnim vladnim in Partijskim nadzorom. Krišna Menon se bori za svoj stari vpliv new DELHI, Ind. — Krišna Menon, nekdanji obrambni mi-Pister in ožji sodelovec in svetovalec Nehruja, je moral v času kitajskega vdora v Indijo Preteklo jesen zapustiti svoje faesto, ker je bila indijska ar-Urada poražena in ker se je Me-hun sam vedno in povsod vneto zavzemal za Kitajce. Indija je od tedaj svoje sta-hsče do komunizma, posebno pa 'to rdeče Kitajske, močno spre-tPonila. Menona vse to ne plaši, Pa vsak način bi se rad vrnil tued vodilne može indijske poli-uke. VSe kaže, da javnost in poetični krogi tem njegovim načrtom niso naklonjeni. Kneževina Monako je dobila prvega komunista v senat MONTE CARLO. — Kneže-^ na Monako ima tudi svoj se-bat, ki je pa v njem le 13 sena-0rjev. Doslej ni bilo v senatu Nobenega komunista. Zadnjo Tod el j o jo bil pa izvoljen pivi komunist v senat, dobil je ^ 1'aj 1,000 glasov. sko- Večinoma oblačno in naleta-vanje snega. Naj višja tempera- tU,:a S6» ginio ter več drugih sorodnikov. Oče Frank je umrl leta 1948, mati Frances pa leta 1941. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen pa v County Treasurer’s office zadnjih 14 let. Bil je član Ijruštva Carniola Tent No. 1288 T.M. Pogreb bo v sobOtcf Zjutraj ob 10:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 453 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Mary Cernigoy V Woman’s bolnici je preminula Mary Cernigoy, roj. Zajc, stara 71 let, stanujoča na 654 E. 160 St. Bila je vdova, soprog Anton je umrl leta 1951. Tukaj zapušča otroke Antona, Ann Turk in Henrya, pet vnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Češnjice, fara Zagradec na Dolenjskem, kjer zapušča brata Jožeta, sestro Pepco ter druge sorodnike. Tukaj js bivala 54 let in je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Podr. št. 10 SŽZ in Društva Coilinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Pogreb bo v soboto zju-uraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 453 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Joseph Skedel Sr. Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu Joseph bkedel, er., star 68 let, stanujoč na 1230 E. 168 St. Bil je vdovec. Zapušča otroke Josepha, Dorothy Cecelic in Henrya, 11 vnukov in vnukinj, sestro Josephine Oklesen in vec drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Mihovo pri št. Jerneju na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Marijo Marc. V Ameriki je bil 52 let. Zadnja 4 leta je bil v pokoju, prej je bil zaposlen 21 let v Eaton ivlfg. Co., v American Steel & Wire Co. pa 27 let. Bil je član Društva Kras št. 8 S.D.Z. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete, nato v družinski grob na Kalvariji, čas še ni določen. verjetno ven-iarle porabil to priliko, Ja opozori Ameriko na njeno sledno finančno taktiko. Na eni stran: išče posojila v tujku, da zavaruje stabilno vrednost dolarja, na drugi strani pa prav stočasno zapušča ameriški ka-odal domačo deželo in'išče. zaposlitve po svetu, na primer tudi v Franciji. De Gaulle bi na ta način rad sprožil vprašanje, ali se ne bi dalo na kak’ način regulirati prelivanje ameriškega kapitala v tujino. Njegova diplomacija je hotela načeti to vprašanje že na zadnjem ministrskem sestanku Evropske gospodarske -okupncRi, pa Ra ■ Nizozemska in Italija zavrnili debato. ned o- 2 'iN 5 C — V letu 1961 je bilo v Združenih državah izdanih 11,8 milijonov lovskih dovoljenj. Ameri--iki lovci ipostrele po nesreči letno 600 do 800 oseb in jih ranijo' nad 10,000, f Jorfesisi n®¥a zarote prsti kralja feejšiMi AMAN, Jordan. — Jordanska policija je odkrila novo zaroto proti kralju Hušejinu. Zarotniki so ga hoteli umoriti zadnji petek, ko je šel molit v glavno mošejo. Uradni krogi dolžijo pristaše egiptovskega diktatorja Naserja, da so skovali tudi to zaroto, kot so jih že nekoliko v preteklosti. Zadnji petek je po-'icija tako strogo postopala z vsemi, ki so hoteli iti molit v mošejo, da je celo pri ministrskem predsedniku napravila o-sebno preiskavo. BHfaslja Mi eno fitebne mtelsfrsivo Vojno brodovja, skozi stcl.it-• ja najvažnejša veja britanske oborožene sile, bo potisnjeno pod en klobuk z vojsko in letalstvom. LONDON, Vel. Brit. — O-brambni minister Peter Thor-nrycroft je objavil v parlamentu, da bo Velika Bri-anija dobila skoro eno samo, skupno 6-brambno ministrstvo, v katerem bedo združena syJanje vojno ministrstvo, acimRaliteta in letalsko ministrstvo. Pri razlagi potreb narodne o-brambe je minister dejal, da nove' razmere ne dopuščajo več ločenih s r e d s tev posameznih vej oboroženih sil, da je zato potrebna njihova ■ združitev. Poudaril je naraščajoče izdatke narodne obrambe in obljubil, da bo te držal v meji 7% skupnega narodnega dohodka. Nevo skupno obrambno ministrstvo v Vel. Britaniji bo o-hranilo na znotraj tri oddelke pod ministri za vojsko, mornarice in letalstvo, ki bodo tudi sami odgovorni parlamentu. Thornevcroft je izjavil, da bo Vel. Britanija ohranila neodvis-j no atomsko oboroženo silo, ker bi bila sicer ogrožena njena ne- Morda so bili zamešani v celo1 odvisnost. Za ukinitev neodvis-zadevo tudi komunisti. Iraški ne britanske atomske sile se je poslanik pri ZN se je namreč izjavil vodnik delavske stranke zadnje dni bridko pritoževal, da |H. Wilson. Ta je zavrnil tudi riso komunisti v Iraku še zmeraj! stanovitev skupnega obrambne-zelo aktivni, akoravno jih je no-j ga ministrstva češ, da hoče vla-vi režim posadil kakih 500 na' da s tem ukrepom le obrniti po-hladno. Potom radija in podtal-1 zornost javnosti od svojih ne-nega rovarjenja skušajo znova | uspehov na polju narodne o-zanetiti izgrede in nemire y, bramtoe. Bagdadu in drugih večjih ira-: ______o-____- ških mestih. Poslanik seveda — Deset ten padajoče vede da trdi, da se je sedanji iraški re-, približno en kilovat električne žim uveljavil Sneg (kopni naglo tudi po breg:h Slovenije in skoro bodo pogledali na kopnini zvončki iz tal, za njimi pa trobentice. — Pomlad sili na dan in mrzli dih 'zime jo ne more več dolgo zadržati. WASHINGTON, D.C. — Včeraj dopoldne ob enaj-slšh je imel predsednik John F. Kennedy tiskovno konferenco, na kateri je najprej razpravljal o vprašanju znižanja davkov in izvedbe davčne reforme. Dejal je, da je še edno na stališču, da je predlog, ki ga je poslal Kongresu njem je predložil postopno znižanje davkov tekom treh let za 13.5 bilijonov dolarjev. V predlog je bil vključen načrt za reformo davkov, ki bi prinesel okoli 3.5 bilijona novih davčnih dohodkov. Na ta način bi dejansko znižanje davkov tekom treh let znašalo le okoli 1 j bilijonov dolarjev. Včerajšnja predsednikova izjava o aavidh je bila važna v iciiko, ker je v govoru bankarjem pretekli teden napravil vtis, da mu je v glavnem za znižanje °' . marfa davkov, ki naj bi pognalo narodno gospodarstvo v hitrejši: b1'6^ posiopjem tek, da pa je voljan pri temnega konzula v predlog za reformo davkov “od-138 is. Bellevue pl. z letaki in Titovega konzula SsSila iz IM zahtevajo CHICAGO, 111.—V nedeljo, je več sto srbskih priseljencev d e m o n s triraio jugoslovan-Chicagu na tožiti”. Zaradi tega vtisa je prišlo v Kongresu in v delu javnosti do ostre kritike. Predsednik se je zameril vodnikom v Kongresu, ki igrajo v vprašanju znižanja davkov in davčne reforme glavno vlogo, med drugim zlasti kong. Millsu, sen. Byrdu in ostalim zastopnikom konservativne finančne politke. Kennedy ni povedal jasno, ali bo sprejel samo znižanje davkov ali bo hotel imeti oboje, znižanje in reformo. S trditvijo, da je načrt, ki ga je predložil Kongresu, najboljši, se je jasnemu in neposrednemu odgovoru izognil. Vsekakor so udeleženci tiskovne konference dobili vtis, da hoče imeti predsednik oboje. Eiskulf napovesta! konec fisife gen, Saulfa LONDON, Vel. Brit. — Bivši predsednik francoske vlade in bivši zunanji minister George Bidault je v razgovoru, posnetem na trak, ki ga je prenašala angleška televizijska mreža, razlagal, da ima njegova organizacija “Svet narodnega odpora” dovolj moči in sredstev za prevrnitev vlade Charlesa Dej Gaulla. To vlado je označil za nekako vrsto diktature. Dejal je, da ima njegovo gibanje' med Francozi dosti pod- velikimi napisnimi tablami z j zahtevami, da mora generalni j konzul FLRJ Vladeta B. Selič ' iz Združenih držav, ker da je “odgovoren za strahovite eksekucije tisočev nedolžnih ljudi med drugo svetovno vojno”. Demonstracija je bila mirna in dostojna, kot je izjavila policija. Predsednik Srbske 'narodne odbrane, ki je po vsem sodeč ves nastop organizirala, je razložil časnikarjem in policiji, kdo je generalni konzul Selič in kaj je počel med drugo svetovno vojno. Kot je znano, so neznani nasprotniki Titove komunistične vlade v Jugoslaviji vrgli v jugoslovansko poslaništvo pretekli mesec bombo, ki je napravila nekaj škode, pa nikogar ranila. Konzul V. Selič je po poročilih listov trdil, da so napad izvedli hrvaški ustaši. ; Pozdrave pošilja— Na potu po Daliji, Nemčiji in Jugoslaviji se je John Komick z Kalifornije ustavil tudi v Gorici, od koder pošilja pozdrave svojim rojakom v Ameriki. Predavanje— V nedeljo, 10. marca, ob štirih popoldne bo v Baragovem domu na St. Clair Ave. govoril dr. Mina Krek o sedanjem mednarodnem položaju. Bo zanimivo! — Vsi vabljeni! Iz bolnišnice— Anton Sestan s 3435 W. 60 St. £e je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za dopisnice in cvetlice. Obiski na domu so dobrodošli! Tudi na Senkierju bo možna prijava— Mestni odbornik Edmund Turk nam je sporočil, da bodo prihodnji teden dva ali po potrebi tri dni sprejemali prijave nad 65 let starih oseb za izkaznice za znižano vožnjo na mestnih avtobusih v St. Clair Recreation Center. Čas bo še sporočen. Zadušnica— V soboto ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Piriha ob 5. obletnici smrti. — Z navadnim svinčnikom je mogoče potegniti okoli 35 milj dolgo črto. Republikanci bi radi zmanjšali federalni proračun za $10-15 bilijonov WASHINGTON, D.C. — I Republikanski člani kongresa j so s pomočjo strokovnjakov iz j bivše Eisenhowerjeve uprave, posebno p a proračunskega direktorja Stansa, naračunali, pore in da računa pri svojih na- da b’ se halo črtati v proračunu $10-15 bilijonov. Podrobnosti nočejo povedati, ne taji-o pa, da se da brez škode j zmanjšati obrambni proračun za kake $3 bilijone za ravno nasprot- črtih tudi na napake nika (De Gaulla). Nastop Bidaulta na britanski H televiziji je povzročil veliko ne-voljo v vladnih krogih v Paru, zu. Francoska vlada je izdala za^ob^0 W'K podpiranje tujine. Bi danit om že precej davno tira- Hemckratje pa sploh ne jem-lico zaradi njegovega proti- rePut>likanskih načrtov državnega delovanja in njego- za resrie M svoje nasprotnike vih zvez s Tajno armadno orga- sarno sprašujejo, kdaj bodo nizacijo. Angleške oblasti trdi-'Pn®b na ^an s konkretnimi io, da jim ni nič znanega, da bi'pred’0sT Republikansko slači] Bidault, od kar je pobegnil.Fšče je politično važno samo iz De Gaullove Francije, kdaj v tako daleč, kolikor bo repub- Veliki Br taniji. Ukancem povišanju federalno olajšalo boj proti gornje meje za zadolžitev kot tudi MOnobiiSv Ameriki3™'’/"' ^ NEW YORK, N.Y. — Uprava njujorškega mestnega muzeja je spravila sliko Mone Lise v zaboj, da jo pošlje nazaj v Francijo. Slika je bila razstavljena v New Yorku 26 dni. Prišlo jo je gledat nad milijon ljudi. Skoraj pol milijona gledalcev je pa slika privabila v Washing-tonu. : - • Četverčke zdrave! LIMA, O. — Zdravniki izjavljajo, da so četverčke, ki jih je v St. Rita’s bolnišnici rodila pretekli ponedeljek 26 let stara Barbara Axe, zdrave in trdne, čeprav so bile rojene nekako en mesec prezgodaj. Upajo, da bodo vse štiri ostale pri življenju. Zadnje vesti ATHENS, O. — Voda je začela upadati in okoli 800 študentov na tukajšnji državni univerzi, ki so morali v torek zaradi narasle reke Hocking, ki je poplavila del campusa, iz svojih stanovanj, čaka, kdaj se bodo lahko vrnili na svoja stara mesta. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci dejal, da ni zadovoljen s sedanjim umikanjem ruskih čet s Kube, zavrnil pa je predlog o blokadi otoka kot sredstva, ki naj bi prisililo Ruse, da gredo z otoka. PARIZ, Fr. — Rudarji v Loreni so zavrnili De Gaullovo zahtevo, naj se vrnejo v rove. Izjavili so, da bedo štrajkali, dokler ne bodo sprejete njihove zahteve po skrajšanem delovnem tednu iin po višjih plačah. Njihove zahteve podpirajo nekatere druge unije s kratkimi protestnimi štrajki. WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je odrezal od sredstev, ki jih je predložil kong. Powell za svoj odbor, 40 odstotkov. Powella so kritizirali njegovi tovariši v Kongresu in javnost zaradi uporabe odberovih sredstev v lastne namene. NEW YORK, N. Y. — Združene države sc sporočile Združenim narodom, da bodo v bodoče plačevale samo svoj delež za kritje stroškov varovanja miru ZN na Srednjem vzhodu in v Kongu, če ne bodo ostale članice redno plačevale svojih deležev. Reden delež ZDA znaša 32G, za operacije ZN v Kongu pa so dejansko prispevale preko 50'i. BONN, Nem. — Zah. Nemčija je izjavila, da je pripravljena prispevati moštvo in do 400 milijonov dolarjev za skupno atomsko oboroženo silo v okviru NATO. Francija je ta načrt za\7rnila, podpirajo pa ga ostale evropske članice NATO, ftMEKiSim Bommm 6M7 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAi Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. nacionala smatrala za zmotne in za zgraditev jugoslovanskega komunizma škodljive, da so med tem Jugoslovani že uredili na notranje in zunanje političnem področju. (Konec jutri) Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 47 Thurs. March 7, 1963 Sovjetska hvala in priznanje Titu “Svob. Slovenija”, v Buenos Airesu v Argentini izhajajoči slovenski tednik, je prinesla pod gornjim naslovom 21. februarja sledeči uvodnik; Po izgonu Titove Jugoslavije iz kominforma leta 1948 so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zelo spreminjali. Spočetka so bili napeti in polni medsebojnih očitkov ter obtožb, pozneje, po nastopu Hruščeva, so se zboljšali pa spet poslabšali, dokler ni prišlo do lanskega pomir-jenja, ki je dobilo vidno obliko v obisku sovjetskega predsednika Brežnjeva v Jugoslaviji in Titovega v Sovjetski zvezi. Za sedanje odnose med obema komunističnima državama, ki ju vodita tako ambiciozna moža, kot sta Hruščev in Tito, od katerih vsak smatra, da mu je določena izpolnitev posebnega poslanstva v razvoju svetovnega komunizma, pa poznavalci jugoslovanskega in sovjetskega komunizma pravijo, da nikdar niso bili tako dobri, tako prisrčni, kot so danes. Samo nekaj primerov za to. Titu so ob decembrskem obisku v Sovjetski zvezi pripravili tako slovesen sprejem, kakršnega ni bil deležen se nobeden drug komunistični veljak. Izkazovali so mu tako pozornost, da je bilo vsemu svetu očito, da Moskva Tita postavlja na mnogo višjo stopnjo v lestvici svetovne komu-nitične hiearhije kot vse ostale voditelje komunizma po raznih državah sveta. Tako veliko priznanje je dobilo delo, ki »a Tito z izdatno ameriško dolarsko pomočjo na svoj način opravlja ne samo za utrditev komunizma v Jugoslaviji, ampak tudi za njegovo še uspešnejše razširjanje v svetu. Kakor hitro sta se Hruščev in Tito znova pobratila in se dogovorila za nadalnje delo, so se dvignili kitajski komunisti. Začeli so s silovitimi napadi na jugoslovanski komunizem in osebnimi izpadi na Tita samega. Voditeljem komunizma v Jugoslaviji očitajo izdajstvo leninistične-marsistične ideje in komunističnega sistema. Pravijo, da so plačanci ameriških imperialistov, ki morajo razbijati enotnost komunističnega sveta, v lastni državi da pa zatirajo delavski stan in ustvarjajo novi buržoazni razred in podobno. Ti napadi so bili sloviti zato, da je bilo vsemu svetu povedano, da preko Beograda lete tudi na Moskvo. 'Kajti kitajski komunisti so istočasno udarjali tudi po Hru-Ščevu, ko so zavračali Titovo prizadevanje za “mirno koeksistenco” med komunističnimi in nekomunističnimi državami- -T- « • Vsi ti kitajski izbruhi sovraštva proti Titu in njegovemu socializmu” niso mogli omajati prijateljstva med Moskvo in Beogradom. To je Hruščev pred vsem svetom potrdil na zadnjem kongresu vzhodno nemške komunistične stranke januarja meseca v Vzhodnem Berlinu. Na ta kon-greQ Qo bili povabljeni zastopniki 90 komunističnih stisnk iz raznih držav sveta. Prvič po letu 1948 so bili povabljeni na kongres tudi predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije. To ni mala stvar v komunističnem svetu, posebno, če je kongres tako važne komunistične stranke, kot je vzhodno nemška, na katerega je prišel sam vodnik svetovnega komunizma Hruščev. Spričo tega dejstva so kitajski komunisti poslali na kongres svojega bivšega veleposlanika v Beogradu \Vu Siu Chuanu-a, da bi kot poznavalec razmer v komunistični Jugoslaviji pred komunističnim svetom znova obtožil Tita in dosegel obsodbo njegovega “socializma”. . _ Dogodki, ki so se odigravali ob kitajskem komunističnem napadu na komunistično Jugoslavijo, so znani. Predsednik kongresa Paul Werner je izpade kitajskega delegata na Jugoslavijo javno na kongresu zavrnil in jih obsodil ter z največjo odločnostjo vzel v zaščito “drage goste iz Jugoslavije”. Celo tako daleč je šel, da ni pustil vnesti v stenografske zapiske najhujših kitajskih izpadov. Med govorom, v katerem je kitajski delegat obtoževal Tita m 'njegov način graditve socializma-komunizma, je pa bilo v dvorani tako vpitje, da komunistični delegati dostikrat Kitajca sploh slišati niso mogli. Ker se med komunisti nič “spontano ’ ne dogaja, ampak je vse vnaprej preračunano in določeno, je bilo tudi vnaprej določeno, da bodo voditelji komunizma iz vseh držav po svetu z vso odločnostjo branili Tita in njegovo komunistično Jugoslavijo pred kitajskimi izpadi. To se je zgodilo. In ker se je to zgodilo na kongresu, na katerem je bil sam Hruščev, je to dejstvo v komunističnem svetu še pomembnejše. Najnovejšo pohvalo in priznanje je pa dobil Tito prejšnji teden naravnost iz Moskve od glasila komunistične partije “Pravda”. Pisec uvodnika “Za marksistično in leninistično edinstvo in zvezo socialističnih držav” v njem zatrjuje, da se Jugoslavija vedno bolj naslanja na socialistične države. Veliko zadev, ki jih je komunistična inter- Waukegan, 111. — V North Chicago bodo imeli letos v aprilu važne volitve. Volili bodo mestnega sodnika in sedem al-dermanov. Mesto North Chicago zadnja leta hitro raste. S priključitvami okoliških soseščin v meje mesta raste in se množi hitro prebivalstvo, s tem pa nastajajo novi problemi za vse razne slučaje. Ker North Chicago v svoji okolici, zlasti z novimi priključenimi okolicami in nekatere še računajo priključiti, ima zdaj več prostora, napovedujejo, da bo v nekaj letih North Chicago prekosil Waukegan. Citatelje po drugih naselbinah včasih vprašujejo, če sta North Chicago in Waukegan dve naselbini. Po imenu in političnih upravah sta. Drugače za nas Slovence pa je bolj ena naselbina. Deseta cesta deli nas, to je North Chicago in Waukegan. Slovenci smo na obeh straneh te meje. V prejšnjih letih, ko glasno govoriti v našem tisku, govoriti o našem sedanjem društvenem življenju in drugem. Saj naša društva so še vedno naša in tisti, ki jih vzdržujemo, imamo ja menda še vedno nekaj pravice govoriti o njih. če tega ne delamo, je to znamenje, da je nam vseeno, kaj se1 pri društvih in jednotah godi. Da sprejmemo vse, kakor kake “u-merjene škornje,” češ, če so drugi s tem zadovoljni, pa naj še nam pašejo in bodimo z njimi zadovoljni.” Tako je1 Jože skušal vzeti na znanje Frankovo opazko in njegovo gledanje na sedanjost med nami. Frank je nato tole odgovoril: “Jože, iz tvojih besed razumevam, da čutiš nekaj takega, kakor jaz. o vsem tem? Le čisto naravnost nisi nameril odgovora, morda se bojiš, da bi koga zadel in ranil. Je mogoče, da bi. Razumem, da je previdnost na mestu. Čemu zbadati, če ni potrebno. A včasih pa zgleda, da je! In jaz sem mnenja in čutim, da malo zbadanja smo vsi, potrebni, kolikor nas je! Malo več slovenskega življenja med nami, ne samo pri nas, ampak po vseh naselbinah bi bilo lahko. Kako pa to, da ga je bilo toliko v prejšnjih letih? Ali med nami ni nobenih voditeljev več, ki bi kar vsak zase gledali v duhu na to Frankovo izjavo. Najbrže je vsak gledal na vse kakor Frank, pa ni hotel izraziti svojega mnenja. Je res težko komu peti očitajoče litanije, ko smo •si pač kolikor toliko krivi. Resnica pa je in ostane: ameriški Slovenci smo, kar se tiče voditeljev, precej podobni suhi Sahari, vsaj kar se tiče našega narodnega slov. življenja, gibanja in dela. Včasih ni bilo tako, danes pa žal je precej tako. Morda je nastopila v tem oziru doba “sedem suhih let”. Kdo ve? Naj jenjam. Oprostite pikro-stim! Njih namen je le predramiti nas vse, če je to še moč! Vsem iskren slovenski pozdrav! Vrhenšk Tine ------o------- smo bili še doli po Market cesti imeli navdušenje za slovenstvo? in tam okrog, nas je bilo več v Waukeganu. Zdaj jih je več v North Chicagu, ko so se ljudje selili bližje cerkve in Doma. Slovenska cerkev in Dom sta na severni strani desete ceste, zato sta oba v Waukeganu. Je pa zadnje čase tudi več in več naših ljudi v mejah Waukegana, ker mnogi mladi so si postavili domove zunaj tam v waukegan-ski “Jugoslaviji” preko proge in naseljujejo se še vse dalj naprej od Lewis ceste tja proti zapa-du, kjer v novih predmestjih grade nove stanovanjske hiše. Ta oblika se s časom spreminja, kakor po drugih krajih. Kakor doslej znano, bodo menda tudi trije Slovenci kandidirali za aldermana v North Chicago v raznih aldermanskih okrožjih. Volitve bodo 16. aprila in podrobneje o tem bo še čas poročati. * “Z NAMI ZGLEDA, DA JE NEKAJ NAROBE .. .” Ta opaz- Ljubifeffeiti lepega peSfa €e ni moč tistega jačiti doma za morjem na lastnih rodnih tleh, zakaj bi ga ne pospeševali tu med nami? Saj nam tega nihče ne preprečuje. To delamo le sami z našo mlačnostjo, to je s tem, da je nam vseeno, ali naj slovenstvu jutri sije sonce ali pa ne? LILIJA vabi na predstavo mm m mmmi V SLOV. DOM NA HOLMES 17. marca 1963 ob 3:30 pop. Kar nekam nemo smo vsi o-stali poslušali ta besedni razgovor, ki je tu in tam sličil besednemu dvoboju, a nihče ni vedel, kak naj bi bil na vse to točen odgovor in pojasnilo. Nekaj je imel prav Jože, pa je imel zelo prav tudi Frank. .Frank je na to še enkrat povzel besedo in omenil tole: Da nimamo inteligentov med PATERSON, N. J. — Sinoči sem v Carnegie Hall v New Yorku poslušal koncert moškega in deškega zbora iz Poznanja na. Poljskem. To je bilo naj-lepše petje, kar sem ga kdaj slišal. Mnogo lepše kot tisto dunajskih Saengerknaben. Zbor ima 25 moških in 50 deških glasov. Zadnja leta je gostoval po vseh večjih evropskih mestih, v Ameriki je zdaj prvič. Prihodnjo nedeljo bodo v Wa-shingtonu, potem v Chicagu, itd. Tudi v Kanado pojdejo. Komur je do lepega petja, naj gre poslušat te dečke, ki pojejo kakor angelci. Takega soprana, kot ga ima ta zbor, ne boste slišali drugje. Pojejo latinske cerkvene pesmi iz 16. stoletja in poljske narodne ter umetne. Čeprav prihajajo iz komunistične! dežele, so vsi dobri katoličani, saj je zbor nadaljevanje peznanjskega stolnega z b o r a , čeprav je zdaj odvisen od po-znanjske Filharmonije. Prepričan sem, da mi bo vsak, ki pojde na ta koncert, hvaležen, da sem ga opozoril na ta res umetniški užitek. Pri poljskih župnikih lahko zveste, kdaj bodo kje. Nastopajo pod imenom The P o z n a n Choir. Vstopnico je treba kupiti že prej, ker se Poljaki za nje trgajo. Rev. Fr. Blatnik, SDB. ka je padla iz ust mojega prija-! seboj, to ne drži. Imamo jih, telja Franka s Park Avenue, ko smo govorili v našem narodnem hramu na deseti cesti o sedanjih slovenskih razmerah pri nas in (drugod po naselbinah, ši-rem Amerike. j Vsi smo ga nekam malo bolj debelo pogledali, češ, kaj pa ti vre pod kapo, France? Jože doli z Victoria ceste ga je par kar naravnost vprašal: “Well, pojasni nam, kaj se ti zdi, da je narobe z nami?” “Kaj naj še pojasnjujem? Ali sami nič ne vidite, nič ne čutite? Kako Slovenci bolj in bolj utihujemo, kakor da vseh nas le še par čaka na bus, ki vozi v po-zabnost?” — je nam kar pikro odgovoril Frank. Jože in vsi drugi smo bili res kar v mali zadregi, kaj naj bi odgovorili Franku, da bi mu prav pojasnili, zakaj tako v sedanjih časih z nami Slovenci. Nazadnje pa le odpre usta Jože in začne s svojim pojasnilom. “Well Frank, tvoja opazka je sicer kar na mestu, morda povedana malo preostro, morda ne jemlješ v vpoštev okoliščin v sedanjih razmerah in še marsikaj drugega, ki bi znalo razložiti zakaj tako. Ampak povedal si, četudi malo ostro, pa kar prav! Da bi se morali Slovenci malo bolj gibati, v tem imaš kar prav. Nihče nam ne maši ust, da bi ne smeli malo boij rekel, kar cele kadre. Sposobni za vse. Drugo seveda je, če so njih srca prežeta s pravim slovenstvom? To je sicer ostro vprašanje, ki ga tudi jaz težko zastavi j am. Nikomur bi ne delal rad kako krivico! Ampak, če so prejšnji kritični časi v preteklih desetletjih tega stoletja našli preprostega slovenskega sina Antona Grdina, patra Zakrajška, Jožeta Zalarja, Jakoba Debevca in celo vrsto drugih na katoliški strani, na nasprotni pa Kristana, Adamiča in druge, ki so se med sdboj razlikovali po mišljenjih in prepričanjih, am pak kadar je šlo za slovenstvo, so se postavili na čelo ljudi njihovih mišljenj in se niso strašili povedati svojih mišljenj, pa tudi ne se postaviti v borbo za iste. To imam jaz v mislih! Dandanes pa nihče več ne ve, ali pa se boji povedati javno in jasno kak nasvet, kako se čuvati “prehlada”, ki škoduje slovenski zavednosti. Ta mlačnost se mi zdi podobna nekaj takemu, kakor da danes med nami Sle venci v tujini nihče ne ve pravega nasveta, na kateri bus naj sedemo, ki naj nas vozi bodočnost, da bi pripeljal nas in| Konec poti preteklo nedeljo je (Slovenski oder v iSlovenskem narodnem domu na St. Clairju, postavil na deske Sheriffovo dramo Konec poti, zgodbo iz prve svetovne vojne — prav za prav ne zgodbo___bolj duševni prerez mož v zaikopu, ki čakajo na zadnji napad. Dramatik. Sheriff je to napisal po prvi vojski za namene nekega moškega kluba, zato samo moške vloge, toda drama j;e tedaj vžgala in šla čez mnoge svetovne odre. Zasedba vlog v nedeljo je bi la močna in posrečena. Glavno vlogo poveljnika čete Stanhopa je upodobil Milan Dolinar. Imel je na splošno zelo dobro igro, tu in tam morda malce dekla-matorski glas, toda posebno zadnjem, dejanju je bil močan doživetim podajanjem. Zelo dober je bil Gerdinov o-blikovanec, stari častnik Osborn. Mirna narava, pod katero pa tli pristno človeško čustvo. Nič vihravega, samo mirno pričakovanje konca, za katerega ve, da je neizbežen. Bil je v igri protiutež Stanhopu in njegovim divjim izbruhom. Flegmatičnega oficirja Trot-terja, ki ljubi pred vsem domačo, dobro kuhinjo in si stvari ne žene k srcu, je igral Milko Pust. Vedno prijazen in dobrodušen oficir, ki se mu ne da, da bi povsem pozabil civilno življenje in vendar opravlja svojo vojaško službo, ker jo je pač treba prignati do konca. Pusto-v,a igra je bila zrela. Odličen je bil v podajanju bolnega, živčnega častnika I! b-berta Mate Resman, zlasti v tistem delu, ko je na vsak način hotel priti v zaledje — v bolnico. Prizor med njim in poveljnikom je bil močan in resničen. Mladega častnika. Raleigha je igral Božo Pust, ki se je hitro spravil iz enoličnosti v prvem dejanju v močno igro, v razočaranje nad’ Stanhopom. Na koncu šele vidite, da mislita s Stanhopom isto, le vsak na svoj način. (Stanhope ubija žalost, strah in spomine v žganju, on v pre-mišljanju in grizenju. Konec ob sveči in v sesipanju zakopa, kjer najde smrt tudi Stanhope, je (bil višek igre obeh in tudi scenarij sko najbolj dovršen del igre. Mogočen polkovnik je bil Jernej Slak. Morda za spoznanje preveč očetovski, premalo rezan za polkovnika, toda v igri in govoru vendarle močan in prikupen. Narednika je igral Pavle Borštnik izelo dobro. Odrezavo zapisovanje poveljnikovih odredb, malo vpraševanja — tip vojaka, ki je postal narednik, ker je vedel, da je vojska izpolnjevanje ukazov. Imenitno se je vživel v vlogo kuharja Masona Jože Dovjak. Vljuden, hiter, vedno pripravljen s kosilom in čajem, v skrbeh, ker so prišle v zaboju marelice namesto ananasa in po svoje čuteč z vsemi, ki jih je imel na skrbi. Kratko vlogo nemškega ujetnika je odigral Jure .Švajger prav zadovoljivo. Režijo je vodil Milan Dolinar, šepetalka je bila Dragica Koritnik. Konec poti je bila dobra igra, umetniško dokaj zrelo delo, čeprav morda težko za razumevanje. Toda vsak, ki je igri sledil in ji prisluhnil, je v besedah ujel vse tisto, kar je igra hotela povedati. Ustvarila je vtis zakopa (oder je bil urejen odlično, v zadnji sceni naravnost vzgiednoj in razgrnila notranje življenje1 mož, ki po svoje trpe ob misli na konec. Osbornov poročni prstan na mizi in spominčki, ki jih je nosil s seboj — sveča, ki gori ob mrtvem Ra-leighu — žalostno, tiho kričanje proti vojski in neizgovorjena prošnja za usmiljenje. Vsak je to lahko doumel, če je igri sledil. Igra in igralci so vredni vse. pohvale. Karel Mauser lapl Ferk Sis prevzel mesto okrajnega akterja Ralph J. perk/ ' Cleveland, O. —V ponedeljek ob desetih dopoldne bo v dvorani mestnega sveta v Mesini hiši položil službeno prisego za o-krajnega avditorja sedanji mestni svetovalec Ralph J. Perk. Zaprisegel ga bo sodnik prizivnega sodišča J. J. Corrigan, vso slovesnost pa bo vodil A. Polk, odvetnik in dolgoletni prijatelj novega okrajnega avditorja. Javnost je vabljena, vstop prost! R. Perk je prijatelj narodnostnih skupin v Cuyahoga o-kraju, kot je pokazal tekom votivne borbe. Mi!®J mek šmm-s že pol stoletja obravnavajo znanstveniki teorijo o premikanju celin. Razmeroma neopazno je mi- raziskane, bi bilo lahko pojas- nil te dni svojevrsten jubilej: pred petdesetimi leti je obja- niti, če bi znanost priznala teorijo o premikanju celin. vil geofizik Alfred Wegener Tako bi vedeli, od kod geolo- svojo teorijo o premikanju celin, ki je povzročila dolgoletne razprave. Po Wegener j evi teoriji, nakazani v razpravi “Nastanek celin”, so se izoblikovali kontinenti iz praceline, ki se je razcepila nekako pred 250 milijoni let. Potem so se celine premikale podobno kot na primer ledene gore v polarnih morjih. Teorija se je naslanjala na takrat znanstveno potrjeno ugotovitev, da se celine in oceani pogrezajo v mehko zemeljsko notranjost glede na svojo težo. Posamezne geološke, zemljepisne in biološke posebnosti, ki še vedno niso povsem V hotelu na kolesih po evropskem severu _____ Švedski turistični vlaki, ki našo staro domovino v boljšo'jih sestavljajo spalniki, jedilni bodočnost, ki je vredna dela in j vozovi ter salon in vagon za oseb-žrtev.” j je, prevažajo po navadi 120 turi- Ta izjava Franka je na vseli |Etov, ki jih spremljajo turisti-nas pustila, globok vtis. V,si smo ’ oni vodniki na krožnem potova- nju po severnih pokrajinah dežele. Tak vlak, ki mu pravijo hotel na kolesih, vozi v glavnem ponoči, čez dan pa turisti veslajo v fjordih) obiskujejo laponske naselbine in hodijo na izlete v okolico, katere posebna značilnost je izredno bujna rast zaradi zelo kratkega poletja. Med prvimi SAN FRANCISCO, Calif. — To mesto je v pogledu bančnih sredstev na tretjem mestu v deželi, za New Yorkom in Chicagom. Tam je največ j a banlka v vsej deželi. ška sorodnost in oblikovna podobnost obal na raznih kontinentih, ki so zdaj daleč vsaksebi (na primer jugozahodna afriška in jugovzhodna ameriška obala). Po Wegener jevi teoriji se je Amerika odcepila od afriške-evrazijske gmote, Antarktika, Avstralija in Indija so bile nekoč prav tako povezane z Afriko. Svoje mnenje je Wegener dokazoval z enakimi rastlinskimi fosili na območju južnega tečaja h'1 v Indiji ter s posebnim praprotnim drevj cm v J u ž n i Afriki, Južni Ameriki in An" tarktiki. Znanstveniki imajo še zda.1 različna mnenja o tej teoriji; čeprav je po zaslugi modernih pripomočkov, izboljšanih metod in tudi najnovejših oceanografskih odkritij ponovno oživela domneva o premikanju celin, ki se — seveda zelo počasi — oddaljujejo tudi v naši dobi. Po 50 letih še vedno ni dokončno jasno, ali gre za smelo rešitev ene izmed geoloških ugank ali le za prebojno domišljijo znanstvenika-Wegener je razmeroma malo časa branil svojo teorijo, ke* je umrl že leta 1930 (v starosti 50 let) med eno izmed geoloških ekspedicij na Grenlandiji. jjiSUULSUCZZSULSaUCSC^^ p( _ _ g O ° j'oo,o'cro'QT)~oo~o~p'tro~troo-o~ooi a o Issued Every Thursday for the Jugoslav« in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu i O O o o vSiSt i w L' ‘rVvi.'?- ^ ' * a BTnnnnnnro o o 6