Leto LXIX Stev. 218 a V Ljubljani, v sredo, 17. septembra I94I-XIX Poštnino platari. , gotovini t>reK0 _ CcBS L 0.70 Naročnina mesečno ^^^^ ^ ^ ^^m Abbonamenti: Me«« ^ M "'^i) gM^, B ^Bg^^^m ^ «2 Lire: Estero, me- deljska Izdaja ce- ^^^^^^ JWE ^BB ^H ^Bl M JhIrHA flffi^ f ffliMif »nno 34 loletno 34 Lir. ta ^Hf Hf ^ fflf W H ^SSBBkff flMg 9 fSSlf Lire. Estero 50 Lire inozemstvo 50 Lir. ^ ^^M ^^M M HH K ^SSBKSH Kxtt& C, C Pj Lubian* Ček. rat Ljubljana W ^ J^ ŠOK _ Jj _ ^ffljSL J* 10.650 per .bbo- 10.650 za naročnino ^^^^ ^^^^ flBI^^ ^ ^TlIT |,ggf ^fgV^«^ oamenU: p« in 10.349 za inserate, J. inserziooi. Podrutnioai Izhaja vsak dan (jutra) raten ponedeljka ln dneva po praznika. Filiale t Novo mesto. Novo mesto. a Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselusiva per la pubblicita dl provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Telelon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana ■tvo 20 Lir — ne- se 20 Lire, Edizione Po prehodu čez nemških divizij Dnjeper - razmah proti jugovzhodu Vzhodno bojišče, 16. sept. As. Posebni dopisnik agencije Štefani prikazuje splošni položaj na vzhodnem bojišču takole: Pri Murmansku je poveljnik nemških sil general Dieti začel operacije v obsežnem pre-, delu proti železniški progi, ki drži v Petrograd.* Okoli Petrograda je delovanje oblegovalnih sil vedno bolj živahno in se vzporeja z nepretrganimi razbijalnimi akcijami topništva in težkih letalskih oddelkov ter s prodiralnimi akcijami napadalnih skupin. 4 Jugovzhodno od Petrograda nemške sile z uspehom nastopajo zoper važne cilje. Na osrednjem predelu se operacije razvijajo ugodno. Bolj proti jugu so Budjenijeve vojske stisnjene med Dnjeprom, Doncem in Donom. Teži jih pritisk od severa in skušajo s krvavimi akcijami onemogočiti napredovanje zavezniških sil. Tudi na tem, čoz vse važnem predelu, potekajo boji, ki dajo vnaprej sklepati na sijajne uspehe. Na spodnjem Dnjepru skušajo Budjenijevi oddelki, razporejeni po levem bregu reke, s krajevnimi akcijami dobiti v klešče nemške sile, toda usoda teh oddelkov je že zapečatena. Pri Odesi pa nemško-romunski oddelki neprestano žanjejo uspehe med trdnjavicami in okopi v varstvenem predelu obleganega mesta. Posebno nemško poročilo: Devet sovjetskih d v tn uničen h, ogromen vojni plen Hitlerjev Glavni Stan, 16. sept. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil je objavilo naslednje izredno vojno poročilo: V zadnjih dneh so bile od nemških čet dokončno pobite sovražne čete, ki so pripadale 11., 27. in 34. sovjetski armadi. Pobite so bile južno od jezera Umen. Nemške čete so bile pod poveljstvom generalnega polkovnika Buscha, pri tem pa so jih podpirala letala pod poveljstvom generalnega polkovnika Kellerja. Popolnoma uničenih jc bilo 9 sovražnih divizij, 9 ostalih divizij pa je bilo razpršenih. Sovražno izgube so bile nad vse krvave. Zajeli smo nad 53.000 ujetnikov, zaplenili pa 320 tankov, 695 topov vseh vrst, prav mnogo vojnega gradiva pa je tudi bilo zaplenjenega ali uničenega. Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 16. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: V Ukrajini so oddelki nemške vojske z uspešno podporo nemškega letalstva z drznimi napadi ustvarili najvažnejše mostno oporišče nad širokim dolnjim tekom Dnjepra. Potem, ko so bila ta oporišča po večdnevnih bojih proti močnim sovražnim napadom deloma s pomočjo tankov ohranjena in razširjena, so se sedaj nemške divizije na širokem bojišču zmagovito razmaknile dalje proti' vzhodu. Na ozemlju južno od Ilmenskega jezera so bile, kakor je bilo objavljeno s posebnim uradnim vojnim poročilom — v zadnjih tednih skupine 11., 27. in 34 armade od nemških čet pod vodstvom generalnega polkovnika Buscha s podporo letalskega brodovja in generalnega polkovnika Kellerja odločilno premagane. Devet sovražnih divizij je bilo popolnoma uničenih, devet pa po najbolj krvavih izgubah za sovražnika_ razbitih in razpršenih. Zajeli1 smo 53.000 sovjetskih vojakov, zaplenili ali pa uničil} smo 320 tankov, 695 topov vseh vrst in mnogo vojnega gradiva. V boju proti angleškemu oskrbovalnemu hro-dovju jc letalstvo podnevi zahodno od Hebridov potopilo petrolejsko ladjo s 7300 tonami. Ponoči sta bili v konvojih okoli Anglije potopljeni dve veliki trgovski ladji, med drugim jo bila zažgana prevozna ladja. V severni Afriki so nemške čete na bojišču pri Sollumu izvedle uspešen tankovski izvidniški sunek. Pri Tobruku so bile po hudem boju zavzete važne višine. V letalskih bojih in od protiletalskega topništva je bilo dne 14. septembra v severni Afriki sestreljenih 8 angleških letal brez lastnih izgub. Poskusi angleškega letalstva, da bi včeraj napadla nemški zaliv in nizozemsko obalo, se niso posrečili. Lovci so sestrelili dve sovražni letali. Angleška letala so ponoči metala bombe na razne krajo v severozahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je zlasti v Hamburgu imelo več mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili devet napadalnih bombnikov. Berlin 16. septembra. AS. Dne 15. septembra so nemška letala sestrelila na vzhodnem bojišču 57 sovjetskih letal. 30 letal je bilo sestreljenih v letalskih bojih, 14 letal pa je sestrelilo protiletalsko topništvo, 13 pa jih je bilo uničenih na tleh. Finski in nemški oddelki zavzeli 150 utrdb Helsinski, 16. septembra. AS. Na finskem bojišču so nemške in finske čete nadaljevale s svojim prodiranjem in so dosegle velike uspehe. Med posameznimi spopadi so čete zavzele 150 sovjetskih utrdb, ki so imele za nalogo, da bi izčistile prometne zveze. Vsi sovjetski protinapadi so bili odbiti in sovražnik je imel velike izgube. Sovjetske čete se umikajo iz Karelije Budimpešta, 16. sept. lp. Večerni listi so objavili n^ zelo vidnem mestu poročila iz Hel- sinkov, ki pravijo, da je sovjetska vlada ukazala izpraznitev ruske Karelije, ker sovjetsko vojno poveljstvo ne more več clržuti fronte, ki je dolga 1500 km. Sovjetske čete bi tedaj zapustile polotok Kolo in sicer bi se sovjetske cele umaknile onstran jezeru Onega, da bi se tako izognile nevarnosti obkolitve. Boji z minskimi polji Berlin, 16. sept. AS. Divizija nemške pehote je dne 11. septembra na odseku pri Petrogradu zavzela hrib, ki so ga Sovjeti branili z minami in številnimi utrdbami. Med tem napadom so Nemci uničili 50 sovjetskih ulrdb, med temi tudi nekaj »kazemat«. ki so imele betonske stene po dva metra in kovinske kupole, ki so se dale vrteti ter so bile sploh najmodernejše vrsle. Boljševiški oddelki so zastonj skušali zavzeti hrib nazaj z napadi tankov. Povsod so bili odbiti. Dne 12. septembra so nemški pionirski oddelki na odseku ene divizije uničili nad 10.000 min. Skupno s pehoto so namreč izločili iz boja 41 utrdb, med temi pa je bilo 16 utrdb največje vrste. Prod.ranfe zavezniških čet v Ukrajini Vzhodno bojišče, 16. 6ept. AS. Posebni dopisnik agencije Stelani poroča: Po poročilih, ki jih je prejel madžarski generalni štab, so zavezniške čete na raznih odsekih prodrle daleč naprej in so zasedle važna sovražna središča. Na odseku madžarskih čet vlada precejšen mir. Deluje samo sovražno topništvo. Sovjetske čete se omejujejo na obrambna dela. Madžarska letala so bombardirala sovražne postojanke in več kolon, ki so vozile hrano in vojno gradivo. Priprave za napad na Krm Stokbolm, 16. sept. as. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je dopimik »Timesa« sporočil 6vojemu listu, da so turški krogi prepričani, da pripravlja nemško poveljstvo večjo ofenzivo na odseku južno od Kijeva. Sile Osi bodo napadle Krim iz zraka, na morju in na suhem, cilj ofenzive pa je doseči Kavkaz še pred zimo. Ko bodo nemške čete na Kavkazu bo omajana vsa angleška moč v Iranu in Iraku ter na Bližnjem vzhodu. Angleži bodo morali tja poslali velike okrepitve in zato bi morali razbremeniti svoje sile v Libiji. Dnevno povelie maršala Antonesca Bukarešta, 16. sept. AS. V svojem dnevnem ukazu pravi maršal Antonescu: »Med srditimi boji pred Odeso so topničarji iz 24. topniškega polka dokazali izredno junaštvo, ko so s srditimi spopadi razbili sovražne poskuse, da bi prodrli do naših baterij. Sovražnik je skušal prodreti do upših postojank s tanki, bil pa je povsod odbit in je pustil v naših rokah mnogo ujetnikov. Zaradi tega izrekam vsemu moštvu mojo zahva'0 in zahvalo države, ko jih navajam kot vzgled junaštva vsej vojski.« Zadušnica za generala Schoberta v Bukarešti Bukarešta, 16. sept. AS. Včeraj pojx>ldne je bilo v protestantski cerkvi v Bukarešti slovesno cerkveno opravilo v spomin nemškega generala, armadnega poveljnika von Schoberta, ki je junaško padel na ukrajinskem bojišču. Slovesnega cerkvenega opravila so se udeležili namestnik predsednika vlade z .vsemi člani vlade, nemški, italijanski in japonski pftslanik in najuglednejše osebnosti iz političnega in vojaškega sveta Namestnik predsednika vlade Mihael Antonescu je izrekel kratek govor, v katerem je poveličeval junaško osebnost generala von Schoberta, ki bo ostal svetal vzgled požrtvovalnosti in drznosti. Svoje vojake je povedel v zmagovite boje v Bukovim, Besarabiji in Ukrajini, kjer je poveljeval nemškim in romunskim vojakom. Vo|no poročilo štev. 469 Ofenzivni napad vzhodno od Sofiusna Obsežno delovanje letalstva v Severni Afriki - Sovražni poskusi v Vzhodni Afriki odbiti Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nemški oklepni oddelki so s sodelovanjem nekaterih oddelkov letalstva Osi izvedli dne 14. in 15. septembra odločen ofenzivni napad na egiptsko ozemlje od S o 11 u m a, kjer so angleške čete prisilili, da so se umaknile. Nemška in italijanska lovska letala so se ponovno spopadla s sovražnimi letalskimi silami in so sestrelila 12 sovražnih letal. Od naših letal se 10 letal ni vrnilo. Druga letala so se vrnila poškodovana. Nekaj oseb je bilo ranjenih med povsadko letal. Druge edinice Kraljevega letalstva so ponovile ponoči bombne napade na trdnjavo Tobruk in na pokrajino okoli Marsa Matruha. Bombe so zadele naprave in skladišča, kjer so nastali požari, prav tako pa so bombardirala avtomobilska vozila in železniške naprave. Uspehi zavezniškega letalstva na vzhodnem bojišču Berlin, 16. sept. as. Včeraj je nemško letalstvo nadaljevalo s svojimi razdiralnimi napadi zlasti na osrednjem odseku in jugovzhodnem delu bojišča. Poročila iz vojaških virov potrjujejo, da so letala močno poškodovala sovražne postojanke in sovražne kolone. Uničenih je bilo 25 letal na tleh in več hanganjev je bilo zažganih. Letala so uspešno bombardirala mesto, kjer so bili zbrani močni oddelki sovražnih čet. Nastalo je več požarov. Kolodvor v tem mestu je bil popolnoma razdejan. Berlin, 16. sept. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da je nemško letalstvo vzhodno od Dnjepra z velikimi letalskimi skupinami nadaljevalo z napadi na sovražne čete. Letala so zlasti napadala postojanke topništva, j>oljske utrdbe, prevozne kolone in tanke. Nad 500 avtomobilskih vozil je bilo uničenih. Prav tako je bilo uničenih 5 topov in en sovjetski oklepni vlak je bil izločen iz boja Letala so bombardirala 6 sovjetskih vojaških vlakov in vlaki so obležali na progi. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so nemška lelala izvedla napade proti zbiranju sovjetskih čet in sovjetskega topništva. Letala so uspešno bombardirala nekaj baterij na otokih Oesel in Moon, kjer so sovjetska letala na letališčih napadla z nizkim poletom. Izvidniška letala so mogla ugotoviti veliko škodo rdečega letalstva. Rim, 16. sept. as. Letalski vojni dopisnik »Messagera« poroča z vzhodnega bojišča o novih uspehih italijanskih letalcev. Tako je bila italijanska letalska skupina 20 minut v zraku, ko se je pojavila sovražna skupina letal, ki je letela v bližini oblakov. Poveljnik italijanskih lovcev je prvi napadel sovražna lelala, ki so se hotela izogniti boju. Vkljub manevru sta bili dve sovražni letali vrste »Curtiss« zadeti v polno in sta v plamenih padli na tla. Italijanska letala so nato napadla sovražno skupino in še dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Berlin, 16. sept. AS. Izvedelo se je iz vojaškega vira, da so nemška letala nadaljevala s svojimi zmagovitimi operacijami proti pomorskim ciljem ob Črnem morju. Vzhodno od Odese so letala potopila sovjetsko prevozno ladjo 6 5000 tonami, prav hudo pa je bil poškodovan trgovski parnik 6 3000 tonami. Ko so se vračala, so lelala s strmoglav-skim jjoletom bombardirala še dva druga parnika, ki sla 6e potopila. Sovražna protiletalska baterija je skušala preprečiti napad nemških letal, pa je bila bombardirana in prisiljena k molku. Berlin. 16. sept. AS. Nemški listi povdarjajo, da so uradna poročila z vzhodnega bojišča zelo kratka in resna, vendar pa so zelo zgovorna in pomembna. Obleganje Petrograda je vedno hujše in na vsej črti vzhodnega bojišča se boji razvijajo z vso silo. Propagandna kampanija pošilja jx>ro-čila o l)ojili okoli Petrograda, ki so zelo jasna, prav tako pa tudi o bojih pri Kijevu in v ožini, ki vodi na Krim. Pri tem podčrtavajo zlasti izredno močno delavnost letalstva, ki neutrudno napada sovražne čete in ruši postojanke in utrdbe, železnice in ceste. Ti napadi na prometne zveze so pomembni zlasti v taki državi kakor je Rusija. Sovražna letala so bombardirala Ben-ghazi brez posledic. Vzhodna Afrika: Veliko delovanje topništva, možnarjev in avtomatičnega orožja v odseku pri Uolšefitu. Pri postojanki pri Culkvabertu so bili odločno odbiti sovražni poskusi približanja. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala z bombami zadela in močno poškodovala sovražno trgovsko ladjo. Letalski napadi na Aleksandrijo Berlin, 16. sept. AS. V noči na 15. september je nemško letalstvo ponovilo svoje uspešne napade na pristanišče v Aleksandriji. Podrobnosti o teh napadih še niso znane. Letala so dne 14. septembra napadla tanke in avtomobilska vozila, skladišča in zbirališča angleških čet v bližini Bir Habat. Istega dne so nemška strinoglavska letala uspešno bombardirala zbirališča angleških čet in tankov onstran egipt-ske meje. Mnogo sovražnih vozil je bilo uničenih Nemci ne bodo posnemali Napoleona Bern, 16. sept. AS. Dne 14. septembra je minulo 129 let. kar je Napoleon zasedel Moskvo. Danes so na vzhodni fronti lOkrat večje sile, kakor pa jih je imel Napoleon. Napoleonu se ni posrečilo drugega, kakor da je v treh mesecih potisnil onstran Moskve glavne ruske armade. Toda nemško poveljstvo, ki se uči iz Napoleonovega zgleda in iz svojega lastnega vojskovanja za časa svetovne vojne, pa nasprotno hoče, da na mestu uniči vse ruske armade. Seveda ie razumljivo, da v nekaj tednih ni mogoče uničiti večmilijonske armade na tako ogromnem ozemlju kakor je Eu-sija. Napoleon je lahko nadaljeval svoj pohod na Moskvo, ker slabe ruske sile na levem in desnem krilu mu niso mogle bistveno škodovati. Nemci leta 1941 pa niso mogli korakati na Moskvo, dokler niso uničili velikih ruskih armad na južnem in severnem krilu. Letalska vojna na zahodu Berlin, 16. sept. AS. Dne 15. septembra so nemška letala skušala izvesti polete nad zasedeno ozemlje ob Rokavskem prelivu. Sestreljen je bil en bombnik in lovsko lelalo vrste »Hurricanec. V noči na 15. september je nemško protiletalsko topništvo v severni Franciji sestrelilo angleški bombnik vrsle »Lockhead Htidson«. Nemška letala za dolge polete pa so sporočila brezžično, da so na Atlanliku in sicer 350 km od Hebridov potopila angleško petrolejsko ladjo, ki je imela 6 do 8000 ton. Podrobnosti o tem napadu še ni. Berlin, 16. sept. as. Ponoči je angleško letalstvo letelo nad raznimi kraji severnozahodne Nemčije. Letala so metala zažigalne in eksplozivne bombe, ki so napravile nekaj škode v stanovanjskih predelih, kjer je bilo tudi nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Po poročilih, ki so dosedaj prispela, so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 6 angle- Pemfski šah odstopil Carigrad, 16. sept. AS. Radijska postaja v Teheranu je objavila danes ob 12.10 novico, da je perzijsk} šah odstopil in da se je odpovedal prestolu na korist svojemu sinu. Burna se'a ameriškega parlamenta Washington, 16. sept. AS. Ameriški parlament se je 6ešel na sejo teden dni poprej, kakor pa je bilo to predvideno. Na eeji so se obravnavala finančna vprašanja in razprava je postala takoj izredno srdita. Na govore je zlasti vplivala zadnja Rooseveltova izjava o ameriškem »obrambnem vodovju«. Železniška nesreča v Španiji La Corogna, 16. 6ept. as. Pri Aragni v pokrajini La Corogna je prišlo do hude železniške nesreče. Dve lokomotivi in osem železniških voz je bilo uničenih. Oba strojevodja sta mrtva, tri osebe pa so bile težko ranjene. Pri Villardi sta trčila 6kupaj dva vlaka. Strojevodja in vlakovodja sta bila takoj mrlva. Tovorna letalska proga Newyorkom in Lizbono med Lizbona, ?6. sept. as. Dne 25. septembra bodo uvedli hitro letalsko tovorno progo med Newyor-kom in Lizbono. Letalsko progo bo uvedla družba »Panamerican Air\vayst. ških letal. Romuni so bili vedno proti komunizmu Bukarešta, 16. septembra. AS. Diplomatski urednik agencije Rador piše, da je romunski narod že podal mnogo dokazov, da zanj komunizem ni nalezljiv. Prvi dokaz je romunski narod doprinesel v letu 1917., ko so se v Moldavijj bolj-ševiške čete morale umakniti in pustiti na bojišču ves svoj nakradeni plen. Ko je v letu 1919. komunizem uvedel svoj režim na Madžarskem, so bile zopet romunske čete tiste, ki so spodile Belo Kuna iz Budimpešte. Ko so v juliju 1940 boljševiki zasedli Besarabijo, so pri romunskem narodu samo še povečali sovraštvo do komunizma, sedanja vojna je Romuniji dala priliko, da si iz-vojuje nazaj Besarabijo, pri tem pa si utrdi obrambo svojega narodnega ozemlja, socialnega režima, vere in civilizacije. Nikdar ni bila Romunija tako odločena, da se mora vojskovati do popolnega uničenja sovražnika. ItallJanSiina brez uiltella Iz tržaškega športnega živSjenfa Pred pHčetkom nogometne sezone - Trst v znamenju prvenstvenih prireditev - Zanimivosti z dirkališča Trst v septembru. yirektorij italijanske nogometne zveze v Rimu je sestavil in objavil koledar nogometnega prvenstva v sezoni 1941-42. Vsa športna javnost ga jc z napetostjo pričakovala V objavi se uvodoma naglasa, da sta že odobreni dve mednarodni reprezentančni srečanji v prvem delu sezone: z reprezentancama Madžarske in Hrvatske Priče-tek tekmovanja za italijanski pokal bo v nedeljo, 5. oktobra. Dne 26 oktobra pa se bodo pričela prvenstvena tekmovanja divizij A, B in C. Trst ima eno moštvo v A in eno v B razredu. Trie-stina, Iti bo igrala v A razredu, bo imela po vrsti naslednje nasprotnike: Lazio, Ambrosiana, Livor-no, Modena, Napoli, Bologna, Juvcntus, Genova, Roma, Milano, Atalanta, Venezia, Fiorentina, Torino in Liguria. — Med tem časom so bili tudi že odobreni prestopi članstva v druga moštva. Iz-premembe so prav znatne, poznale se bodo tudi Tricstini Najbolj bo občutila izgubo izvrstnega Trevisana, ki bo v novi sezoni nastopal za Genovo. Tudi drugi tržaški nogometni klubi so izgubili letos precej igralcev, posebno nekaj izvrstnih juniorjev. Šport pretekle nedelje, 8. septembra je bil v znamenju prvenstev. V ospredju sta bili posebno dve prireditvi: prvenstvo lahkoatletov iz Julijske Benečiie in državno prvenstvo v roko-borbi. Lahkoatletska prvenstva so se vršila na krasnem igrišču Stadio Littorio. Udeležba je bila dobra, v prvi vrsti iz Trsta, slabo so bili zastopani atleti iz Vidma, Gorice, Tržiča in Pulja, kjer so sicer močna atletska središča Rezultati so bili bolj srednji, presenetil je mladi, komaj 17 letni Delli Comoagni v metu diska. Evo nekaj izidov: 100 m Furlan (Giovinezza, Trst) 11.04; 1500 m Rc-buttini (Giov.) 4.26.06; 110 m zapreke Mazzoli (G) 17,04; skok v višino Hribar (Grion Pola) 1,70 mj Finska ne bo sk!en!!a tačenega miru Finski trgovinski minister jc v posebnem govoru zatrdil, da Sioše Finska svoje meje Helsinki. !6. sept. As. Finski trgov, minister Tanner je imel v Waasa dolg govor o položaju finske v sedanji vojni in je zavrnil vse govorice, ki so se razširile v tujini, da misli Finska skleniti ločen mir. V nekaj manj kot letih je morala Finska za svojo svobodo in neodvisnost Ik>-jevati tri izredno težke vojne,« je rekel min. nister Tanner. »Prva teh treh vojn je bila jjotrebna za dosego neodvisnosti, druga za obrambo dosežene svobode pred surovim boljševiškim napadom, tretja pa za odstranitev vojnih krivic in za utrditev trdnejših temeljev bodočnosti, V dolgi zimski vojni, ki je trajala 105 dni se je morala slabo oborožena in nepripravljena Finska umakniti. Ko danes govorimo o sedanji vojni, je treba vedeti, kako ogromna vojna sila se je stalno zbirala na mejah finskega naroda. Moskovski mir je sovražnik izrabljal za vedno močnejši pritisk v notranjosti in za spletke, s katerimi je pripravljal nov napad. V vsakem primeru pa tudi Finska spričo položaja ni držala križem rok. Ko se je Nemčija odločila za borbo proti boljševizmu in 6e obrnila tudi na Finsko, nam ni preostajalo drugo, kot da smo se lotili orožja v svojo obrambo. V tem pogledu med finskim ljudstvom ni bilo nobenih razlik.« Ves sedanji svet se je močno spremenil. Nemčija je sedaj nasprotnik boljševizma, Anglija in Združene države pa sta priskočili boljševikom na pomoč. Sedaj poskušajo vmešavati se v vodstvo finske vojske. Že dva tedna se širi na zahodu velika propaganda proti Finski po radiu in časopisju in se objavljajo neresnične vesli, po katerih naj bi Finska že utrpela veliko škodo in izgube v sedanji vojni. Njeno ljudstvo bi po teh propagandnih govoricah že bilo sito vojne. Dalje govore, da se na Finskem nahaja velika mirovna struja, ki zahteva sklenitev miru s Sovietsko Rusijo. Navzlic vsem zanikanjem finske vlade se te govorice nezadržno širijo naprej. Cilj, katerega zasleduje ta propaganda, je jasen, je nadaljeval minister Tanner, cilj je namreč stretje protibolj-ševiške fronte, da bi se na ta način izboljšal vojaški položaj Sovjetske Rusije tako pri Petrogradu kakor tudi ob železnici proti Murmansku. Seveda so vse te govorice popolnoma neutemeljene. Niti s strani finske vlade niti s strani finskega naroda ni prišla nobena pobuda za sklenitev ločenega miru. Postavlja se sedaj tudi vprašanje, s kom naj bi sklepaii mir ali premirje? Mi nikakor ne moremo zaupati nikomur od sedanjih vladarjev v Kremlju, ki so bili doslej poteptali vse pogodbe. Razven tega, je rekel Tanner. je izven dvoma, da bo Sovjetska Rusija izgubila vojno proti Nemčiji. Tako bi bila vsaka sklenitev miru že sama po sebi ničeva. Jasno je, je pristavil Tanner, da je v polnem zamahu vojne nemogoče dajati sovražniku podatke. Ali bomo obstali ali pa bomo korakali naprej? Do kje? To bi bila za sovražnika dragocena strateška informacija. Naši cilji so jasno določeni. Vsi smo si enega mišljenja, kaj pomeni ta vojna za Finsko. Berlin, 10. sept. AS. Listi obširno objavljajo govor, ki ga je imel v Waasi trgovinski minister Tanner. Listi zlasti povdarjajo, da je finski trgovinski minister odločno odbil laži, ki se širijo iz Londona in iz Washingtona, češ da bi Finska hotela skleniti ločeni mir s sovjetsko Rusijo. Seveda bi židovski plutokrati z navdušenjem pozdravili tak inir, ker bi to zelo razbremenilo sovjetsko fronto pri Petrogradu. Toda zakaj bi Finska morala skleniti ločeni mir, ko je pa jasno, da bodo Sovjeti vojno izgubili. Ni znano, s kom bi Finska morala skleniti mir, ker bi bil ta mir že razveljavljen, preden bi bil sklenjen. Hcm'r3 v Perzifi Rim, 16. sept. as. Dopisnik »Messagera«_ poroča iz Ankare, da so v Perziji izbruhnili veliki neredi in sicer zlasti v llamadanu, Kastlanu, Lu-ristanu in Kuzistanti. Vse te pokrajine so v rokah upornikov, ki so oboroženi z modernim orožjem, 6 strojnicami, tojjovi in ročnimi granatami. Dne 13. septemra je prišlo v Teheran jioročilo, da so uporniki zajeli angleškega diplomatskega kurirja in sicer Richarda Dutibeldaya, prav tako pa tudi dopisnika »Timesa« Johna Hollborna. Ujiorniki hočejo šaha prisiliti k odstopu. Šah je zaklad kraljevske hiše že spravil na varno. Zanimivo je, da so Angleži poprej upornike podpirali in sicer proti šahu, da bi zahlevali »demokracijo« od svojega vladarja. I troskok Vallon (G) 12.93; 400 m Ferassutti (Udi-nese) 50.5: 5000 m Burlo (Acpgat) 6.5; met diska ' Delli Compagni (Giov.) 41.75; met kladiva Oretti (Giov.) 46.94. Druga zanimiva prireditev je bilo državno prvenstvo v prosti rokoborbi. Italijanska roko-borba je na veliki višini, tako tehnično, kakor kvantitativno Samo Trst ima več športnih društev, ki zelo goje to športno panogo. Posebno pozornost ji posveča Dopolavoro, saj je težko-atletski šport že od nekdaj najbolj razširjen med delavskimi sloji, med katerimi ima tudi največ pristašev in gledalcev. Državno prvenstvo se je vršilo v dvorani društva Ginnastica Triestina. — Udeležili so se ga poleg domačinov še atleti iz mest Genova, Pisa, Milan Rim, Faenza, Benetke, Lucca, Reggio Calabria. Visoko stopnjo tržaške težke atletike dokazuje končni rezultat: tržaški atleti so si osvojili pet državnih naslovov izmed sedmih. Konjske dirke na Montebellu so še vedno najbolj privlačna športna prireditev, ki privablja vsako soboto in nedeljo popoldne na tisoče gledalcev. Letošnje tržaške dirke so med najbolj uspelimi tovrstnimi prireditvami, kar jih je bilo zadnja leta v Trstu in tudi drugod v Italiji. To dokazuje posebno izvrstna udeležba. Še vedno prihajajo namreč novi konji ter prinašajo med dosedanje favorite presenečenja in negotovost. Posebno je presenetila preteklo nedeljo kobila Mojca iz Ljubljane, ki jo je vodil Ivan Krušič. Mojca je zmagala v dirki »Italijanska moda« v izvrstnem času ter v hudi konkurenci ter je na mah stopila v ospredje med favorite letošnjih dirk. Dosegla je še poseben rekord v totaliza-torju, ki je izplačal v tej dirki za vsakih 10 lir kar 832 lir. Le da je bilo menda malo tistih, ki so stavili na Mojco. Slabše se ie dosedaj plasirala Kad-Jana F. Kodele iz Ljubljane. Hrvatski poeftank za propagando na po&j v R«m Zagreb, 16. sept. AS. Državni podtajnik za propagando eksc. Milkovič je pred svojim odhodom v Rim podal dopisniku agencije Štefani naslednjo izjavo: Italija, ki jo bom sedaj obiskal na vabilo ministra Pavolinija, mi ni neznana. V Italiji sem več let bival kot politični begunec, in sicer se moram pri tem zahvaliti za plemenito gostoljubje Fašističnih oblasti. Te oblasti so v času velikega dela imele mnogo zaupanja v vstajenje neodvisne hrvatske države in tako sem skupno z drugimi hrvatskimi bojevniki lahko delal tudi v izgnanstvu. S pomočjo Sil Osi se je boj ustaškega gibanja zaključil z ustanovitvijo neodvisne hrvatske države, ki se je takoj navdušena priključila tem državam, ki se vojskujejo za red, ki bo slonel na socialni pravičnosti. V naši skupni borbi za ta novi cilj je propaganda važno sredstvo, ker se z njo lahko vojskujemo proti sovražnim lažem in lahko delamo za boljše medsebojno spoznavanje. Srečen sem, da se bom lahko sešel z italijanskim ministrom za ljudsko kulturo, žiasti zaradi tega, ker bo to sestanek med dvema revolucionarjema in revolucionarji ne žele drugega, kakor srečo svojih narodov. Naš skupni cilj je, delati za boljše medsebojno poznavanje, kajti cenijo se le tisti, ki se poznajo med seboj. Temelji našega sodelovanja pa slone na prisrčnem prijateljstvu, ki vodi odnošaje med Ducejem in poglavnikom in ki je poroštvo za naš uspeh in prav tako je zanimivo dejstvo, da je bil hrvatski prestoi ponuden članu Savojske hiše, vojvodi Aimonu di Spoleta. Zagreb, 16. sept. AS. Danes dopoldne ob 11.30. je odjioloval z letalom v Rim državni podtajnik za propagando eksc. Milkovič. Z njim je odpotovalo nekaj uradnikov iz tiskovnega urada, iz predsedstva vlade, iz zunanjega ministrstva in njegov posebni tajnik. Ministra spremlja tudi načelnik tiskovnega urada pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu, dr. Sorro. Pri odhodu je bil navzoč odpravnik poslov italijanskega poslaništva, vojaški odposlanec, načelnik Strankinega zastopa stva, številne krajevne osebiu iti in mnogo italijanskih in hrvatskih časnikarjev, Birmanija preti Angležem Newyork, 16. sept. AS. »Newyork Times« objavlja novico iz Rangoona, ki pravi, da je domače prebivalstvo odločno proti vsakemu sodelovanj« z Angleži. Odfior birmanskega prebivalstva je zaenkrat samo pasiven, vendar pa je to dovolj, ker Angleži ne morejo vključiti Birmanije v okvir svoje vojaške delavnosti. Ameriške vojne ladje so začele spremljati ladje na Atlantiku Washington, 16. sept. lp. Državni tajnik za mornarico Knox je izjavil, da bodo od danes naprej, to je od dne 16. septembra ameri.škel vojne ladje ščitile vse parnike, ki bodo vozili na morju med ameriškim kontinentom in Islandijo. Knox je tudi pojasnil, da bo ameriška; vojna mornarica ščitila katero koli ladjo, ki vozi gradivo v smislu zakona o najemanju in posojanju. Vendar pa Knox v izjavi ni maral rabiti besede konvoj. Tako je ameriška vlada sklenila nadaljevati svojo diktatorsko politiko. Odslej naprej namreč nobeno ameriško ]>odjetje ne bo smelo odkloniti izdelovanja vojnega gradiva. Rim, 16. sept. as. »Piccolo« komentira stališče Amerike po K.noxovih izjavah in pravi, da se Amerika ne bo mogla izogniti drami. Narod sicer tega noče, toda med raznimi osebnostmi cementarna, ki bo s svojimi izdelki mogla kriti potrebe naše pokrajine po cementu. Nekaj posebnega bo razstava italijanske umetnostne obrti, kjer sodeluje 60 razstavljencev iz 16 pokrajin s svojimi odličnimi izdelki, tako keramika, glasbila, zlatarska dela, tapeta, tiskane tkanine, izdelki iz terakote, alabastra, slame in stekla, filigranska dela, razne tkanine, oblačilni predmeti, modni izdelki in še mnogo drugega. Na bivšem veseličnem prostoru v paviljonu »K« kmetijska razstava ljubljanske pokrajine, ob zunanji strani pa razstava malih živali, zraven v bivšem velikem restavracijskem paviljonu pa bo prokušnja italijanskih vin in bife z italijanskimi delikalesami. Razstava goriške pokrajine zavzema svoj paviljon, kjer bo podala sliko svoje industrijsko-obrtne in kmetijske de- Delne moh lizacije v Bolgariji ni Sofija, 16. sept. AS. Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena odločno zanikati novico, ki jo je razširila neka tuja radijska |>ostaja, češ da bi bila bolgarska vlada ukazala delno mobilizacijo. Bolgarska vlada zatira motilce reda Sofija , 16 sept. lp. Včeraj so se na vladni ukaz bolgarske oblasti odločile, da začno odstranjevati iz državne službe in sploh iz javne službe osebnosti, ki so na sumu, da so pristaši protinarodnih gibanj. Istega dne so Židje morali izročiti državi posest svojih zemljišč. V vsej državi se nadaljujejo aretacije protidr-žavnih elementov. V zadnjih 2+urah je bilo nad 100 moskovskim agentom preprečeno, da bi še mogli škodovati. Policijski načelnik v Sofiji je objavil ukaz, ki pravi, da morajo vsi trgovci in zasebniki izročiti oblastem takoj vse orožje. Kdor tega ne bi storil, bi bil strogo kaznovan. Bolgarska ladja zevozila na nrno Sofija, 16. septembra. AS. Bolgarski tovorni parnik >šipka< (4000 ton) je iz Varne proti Baltiku vozil žilo. V bližini gradiča Evksinograd je parnik zavozil na mino in se potopil. Vsi člani posadke so se rešili, samo en mornar je ranjen. Atentat v šanghaju Šanghaj, 16. sept. as. Včeraj sla dva Kitajca z revolverskimi streli ubili Ivanova, načelnika ruskega emigrantskega odbora. Morilca sta pobegnila. Prednik Ivanova je bil ubit na isti način in sicer so ga ubili kitajski teroristi, ort na 400 ma, razstava poljedelskih 6trojev in orodja pa bo še mnogo večja. Tako bo letošnji Ljubljanski velesejm res nekaj prav posebnega. Polovična voznina na železnici velja v času od 4. do 13. oktobra s povratkom 13 dni. Uvoz cclolozncga lesa. Z zakonom, objavljenem v rimskem Uradnem listu dne 11. sept., je za leto 1941 počenši s 1. jan. prost uvoz carin uvoz 4.1 milij. met. stotov navadnega lesa za izdelovanje celuloze pod pogojem, da se upoštevajo predpisi in kavtele, ki jih je predpisalo ministrstvo financ. Za surov les se smatra navadno sekan les. Metan namesto premoga. Na železnicah v Ka-labriji in Lukaniji so začeli za pogon littorin porabljati metan namesto premoga, kar pomeni velik prihranek pri uvozu premoga. Goriška mestna podjetja. Podjetja, ki jih je prevzelo mesto Gorica, izkazujejo za lansko leto 0.68 milij. lir čistega dobička pri bilančni vsoti 18.94 milij. lir. Glavnica znaša 12.6 milij. lir. Elektrarna je dala 371.000 lir čistega prebitka, plinarna 372.000 lir. Od čistega dobička pa je odbiti izgubo vodovoda v znesku 60.000 lir. Reje malih živali ne smemo podcenjevati m smatrati Ie za žport. Pod imenom reja malih živali smatramo gojenje raznih vrst živali: kokoši, rac, gosi, puranov, kuncev, koz, ovac ild. Kaj dobimo od perutnine, je že itak splošno znano. Saj dobimo od njih jajca in okusno meso. Gosi gojimo največ zaradi mesa in perja (puh). Od puranov dobimo mnogo okusnega mesa, saj dosežejo marsikateri ležo tudi preko 10 kg. Od kuncev dobimo okusno meso, ki v hranljivosti prekaša celo teletino. Poleg tega dobimo od njih tudi krzno, ki ga lahko nosimo tudi v naravni barvi. Lahko se da striči in barvati in tako pre-narediti, da se prav nič ne loči od žlahtne kožu-hovine. Krzna leopard, tiger, činčila, bober, divja mačka itd. so navadno iz kunčje kožuhovine. Poleg lega dobimo od angorcev tudi dragoceno angor-sko volno, ki je najfinejša surovina za prejo. Koze gojimo največ zaradi mleka, saj dobimo od dobre mlekarice preko 4 litre mleka dnevno. Koza je zadovoljna z vsako hrano in u«peva tudi tam, kjer bi goveja živina morala od gladu poginili. Od ovc dobimo znano surovino ovčjo volno, brez katere 6i ne moremo zamisliti ljudskega oblačila. Celo od golobov imamo gospodarske koristi. Od nekaj tednov starih mladih golobov dobimo preko pol kg okusnega mesa, ki je pravo zdravilo za bolnike. Golobji gnoj je najmočnejši in ga vrtnarji najbolj cenijo. Na podlagi tega vidimo, da je reja malih živali važna gospodarska panoga, ki je ne smemo omalovaževati. Katere živali so za naše prilike primerne in od katerih imamo res gosjX)-darske koristi, bomo videli na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktrobra. Konoplja na Hrvatskem. Za industrijo in trgovino s konopljo je ustanovljena v Zagrebu posebna delniška družba »Albert«, katere 60% delnic bo imel Pogod. Potrebni stroji za konopljarno sfi že naročeni v Nemčiji, Karto za kruh v Budimpešti. Budimpešta in okolica dobijo z dnem 22. sept. krušne karte. Nekaj sličnega je bilo vpeljano že pred prehodom na novo žetev v nekaterih mestih, pa je bilo ukinjeno. Sedaj pa nameravajo, da se izognejo bodočim težkočam, vpeljati krušne karte tudi v Budimpešti. Težaki dobe 600 gramov, ostali fizični delavci 400, vsi drugi pa 2.50 gramov kruha dnevno, poleg tega pa 2 kg bele moke mesečno. Krušne karte se lahko po želji zamenjajo v karte za moko. Zemlje se bodo dobile na odrezke za fino moko. Novo finsko notranje posojilo. Finska vlada je sklenila najeti novo notranje posojilo v znesku 2 milijard finskih mark. Veliki komadi po 10.000 ki 100.000 mark bodo nosili 4.75%, manjši komadi pa 5.6% pri tečaju 97. Amortizacijska doba je I iei. Gospodarstvo Suhokrajinski vodovod se gradi naprej Velike čistilne naprave ob zajetju bodo dograjene — Povečalo se bo tudi vodovodno omrežje Največja vodovodna zgradba v Ljubljanski pokrajini je po razsežnosti nameravanega vodovodnega omrežja suhokraniski vodovod, ki naj bi ob dokončni zgraditvi imel tri višinske pasove in oskrboval vso visoko planoto Suhe Krajine, kakor tudi dolino reke Krke, ki zaradi kraškega značaja V6ega ozemlja nima zadosti izvirkov zdrave pitne vode. Ko je bilo pred leti začeto to veliko gradbeno delo, je bil gradbeni načrt ta, naj se zgradi najprej obsežno zajetje kraškega izvirka Globočec pri Zagradcu. V prvo gradbeno obdobje je spadala tudi zgraditev tlačnega voda do velikega glavnega rezervoarja na Stražnem vrhu nad vasjo Ambrus v Suhi Krajini. Ta gradbena dela so bila srečno končana. Istočasno so bile urejene velike strojne naprave ob zajetju. Potrebne so bile za črpanje vode v rezervoar na Stražnem vrhu. V6e te naprave so bile dokončno urejene že lansko leto. Ker je Globočec kraški izvirek, v katerega pritekajo skozi razpoke v skladih apnenca nadzemne vode, ki so onesnažene z organskimi snovmi, je razumljivo, da voda Globočca ni vedno najprimernejša za pitje. Ob suhem in lepem vremenu je Globočec vedno čist. Ob večjem deževju pa prihaja iz izvirka močan potok, ki je celo kalen. Kljub dolgi podzemni poti se voda ne očisti dovolj. Prav zaradi tega je možno, da bi izvirek nosil s seboj tudi razne bolezenske klice. To je bilo treba preprečiti in zato naj bi dobila črpalna naprava v Globočcu še velike sodobne čistilne naprave, ki za čiščenje in razkuževanje vode dolčajo takoimenovano ozonizacijo. Vse te naprave 60 bile naročene pri italijanski tvrdki v Milanu, ki je vse strojne naprave in aparature letos spomladi in v poletnih mesecih tudi že dobavila. Čistilne naprave obsegajo več velikih bazenov, v katerih se voda najprej umiri. Hkrati ležejo na dno trdi delci blata, peska in podobnih netopljivih snovi. Odtod odteka voda v posebne mešalnike, kjer 6e s pomočjo pri-mešanih kemikalij izločijo iz vode najrazličnejše raztopljene snovi, ki kvarijo kakovost vode. Odtod pa prehaja voda v naprave za ozonizacijo, ki vodo popolnoma razkužijo, tako da noben mikroorganizem ne preide iz naprave naprej v bazen za čisto in zdravo pitno vodo. Iz tega bazena pa črpajo črpalke vodo najprej na rezervoar v Stražnem vrhu, od koder odteka voda po vodovodnem omrežju. Ker so vse strojne naprave za filtracijo že v Globočcu, bodo v kratkem začeli čistilno napravo montirati. Sedaj čakajo Ie še na strokovnjaka-monterja tvrdke, ki je dobavila naprave. Ta bo namreč vodil sestavljanje strojev in nadziral njihovo vgraditev. Zanimivo je, da je tovarna poslala naravnost iz Milana tudi najfinejši zmleti pesek, ki bo služil za predhodno čiščenje vode, v običajnih filtrih. Bolj grobi pesek, ki bo služil za predhodno čiščenje vode, pa dovažajo sedaj iz Novega mesta. Vse strojne naprave in zgradbe v Globočcu so popolnoma končane. Le v bazenih za čiščenje vode manjka vodotesni omet. Ta pa pride na vreto takrat, ko bodo vzidavali strojne naprave za čiščenje. Tudi zadnje ureditve travnatih pobočij ob zajetju se zaključujejo. Vzporedno s temi deli gre tudi graditev na-daljnega vodovodnega omrežja v Suhi Krajini. Medtem, ko dobivata vasi Ambrus in Kal že vodo iz Globočca, čakajo druge vasi še na priključek. Kal in Ambrus sta prejemala doslej 6eveda neočiščeno vodo, ki pa je bila zdrava. Vodo so namreč črpali zaradi majhne uporabe v še nedograjenem omrežju le takrat, kadar se je prečistila že sama po sebi na dolgi podzemni poti. Pred nedavnim so bile razpisane vgraditve novih vodovodnih cevi od Ambrusa naprej do vasi Višnje. Ta proga meri z odcepi 4 kilometre. Licitacija za izkop jarkov, kamor bodo polagali cevi je že uspela. Te dni pa je na licitaciji tudi polaganje in montaža cevnega voda. Cevi za ta odcep so že na mestu in bodo torej lahko v kratkem začeli z delom. Od Visenj nameravajo graditi v bližnji prihodnosti vodovod še naprej, tako, da bi se približal vasi Kamni vrh, katere pa seveda zaradi visoke lege vasi ne bo mogel doseči. Na koncu te proge bo jx>stavljena posebna izlivka, kamor bodo lahko hodili prebivalci Kamnega vrha po vodo. Veliko gradbeno delo, ki bo izrednega pomena za gospodarski in zdravstveni napredek Suhe Krajine, lepo napreduje in je razveseljivo zlasti dejstvo, da bodo najvažnejše in tudi najdražje naprave ob zajetju v Globočcu v kratkem poplnoma končane. Cenik za zelenjavo in sadje št. I veljaven od 18. septembra dalje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni (prva številka pomeni na debelo, druga na drobno). Česen 5.15, 0.20, čebula 1.60, 2, Glavnata solata I. vrste 2.95, 3.65, Solata II. vrste 1.50, 2, Špinača 2, 2.60, Paradižniki 1.60, 2, Jabolka 1. vrste 3.05, 3.75, jabolka II. vrste 2.55, 2.95, hruške I. vrste 3.40, 4.10, hruško II. vrste 3, 3.70, češplje I. vrste 3.15, 4, češplje II. vrste 2.50, 3, Breskve I- vrste 3.70, 4.85, breskve II. vrste 3.50, 4.65, grozdje 4.95, 6.50, limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50, limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45, krompir domač pri kmetu 0.80, 1.10, krompir uvožen 1, 1.20. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, re-netke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, De-liziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Impe-ratore, Abbondanza, Sergente, Annurche. — Hruške I. vrste so: Williain, Passagrassana, Kaiser, Esperen, Bergamote, Spadone, Sonuner Citronen, Butirre, Ardepont, Decana, Duchessa, Abate. — Breskve I. vrste so rumene in Coclie. — Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvo- | ženo blago izvzemši domači krompir. * Ljubljana, dne 15. septembra 1941-XIX. Zakaj ie SeSos toliko poljskih miši Iz Dolenjskega, 14. sept. Letos se Dolenjci pritožujejo, da jim delajo poljske miši silno škodo po poljih in njivah, posebno na krompirju, pa tudi na drugih rastlinah, kakor na fižolu, peteršilju i. dr., kjer izpodjedajo korenine, da se rastline posuše. Posebno po krompiriščih je polno mišjih rovov, zato pa je krompir močno objeden, poleg tega, da je drob-nejši in tudi gnije, da bo pridelek dosti slabši od lani. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je krivo temu, da so se poljske miši tako namnožile, to, da je zadnji dve leti pri nas nenavadno malo postovk, katerim pravijo nekateri tudi stopovke ali šprince. Znano je. kako koristne so postovke, ki pobirajo jjo njivah miši in drugi škodljivi mrčes in golazni. Že kakih 16 let opazujem tu ptičje življenje, kar sem priobčeval vsako leto do letos v svojih spisih v »Lovcu« pod naslovom sOrnito-loška poročila«, pa ne pomnim nobeno leto, da bi bilo tako malo postovk, kakor lani in posebno še letos. Dace nadura motorizirani bataljon Italijanske Afriške Policije, ki je na vajah v nekem kraju " Osrednje Italije. Ze v letošnjem »Lovcu« str. 65, ki je pa s št. 4 prenehal izhajati, sem pisal za lansko leto: »Postovk je bilo letos pri nas nenavadno malo, kakor jih ne fiomnimo zadnjih 15 let, kar.so mi pritrdili tudi naši cerkovniki naših jjodružnic, ki so jih opazili samo na kake pare, ko jih je bilo druga leta po več parov. Tudi v naši vasi jih je bilo pra-' malo, ko so druga leta gnezdile postovke na zvoniku in cerkvi po več parov, na šoli, mlekarni itd.< — Pa tudi v naši okolici jih je bilo nenavadno malo, kakor na primer na Velikem Gabru, kjer so še pred malo leti gnezdile na cerkvi in zvoniku v več parih in sem jih opazoval včasih kar po 12, 15 do 20, ki so letale po Temeniški dolini. Pa saj so imele ravno na Velikem Gabru obilo prilik, da so si iskale in dobivale obilo hrane zase in za svoje mladiče po obširnih poljih in njivah okoli Vel. Gabra in njegove razsežne okolice. Pred nekaj leti pa so tudi tam izostale in se pojavile v prav majhnem številu, namesto njih pa so se pojavile na cerkvi in zvoniku škodljive kavke. Kaj bi bil vzrok, da je pri nas posebno zadnji dve leti tako malo postovk, bo pač težko dognati. Gotovo je le, da se jih je lani in posebno še letos manj vrnilo k nam iz svojih prezimovališč, kakor prejšnja leta. Resnica pa je: Manj ko je postovk, več je poljskih miši in druge golazni in mrčesa po njivah in poljih, in slabši so poljski pridelki. J. Š. Rdsči križ poroča Očfščujoče delo Tudi sedanji časi niso za nas prazna sanja, temveč živa resničnost. Tudi v teh časih jo treba živeti in spolniti svoje poslanstvo, ki ga ima vsak narod in vsak človek posebej. Da, imejmo to živo pred očmi: tudi sedanji čas, vsak dan posebej, zahteva od nas, da izpolnjujemo svoje dolžnosti. Torej tudi sedunji čas ni primeren za brezdelno pohajkovanje, za poslušanje in prenašanje praznili čenč in marenj. Tudi v teli časih, polnili zmed in blodenj, je za nas vse. ki smo živi, dan, ki nam veleva delati, da ne pride noč, ko no b» mogoče ničesar več storiti. V delu, in sicer v vsakem resničnem delu, je nekaj plemenitega in očiščujočega Kakor lenoba in brezdelje vodita človeka v močvirje in obup, ga delo dviga, krepi, mu razjasnjuje pojme in mu daje veselje do življenja. Resno delo človeka iztrga svetu sanj in utvar, bolnih prividov in votlih strahov ter ga vrne »vetu resničnosti in naravno stvarnosti. Delo je najboljši korektiv, vsake teorije in sleherne književne modrosti. Zato delovno življenje človeka približa resničnosti in globljim spoznavanjem — vsaj tistim spoznavanjem, ki so za življenje potrebna — bolj kakor pa leta golega učenja iz knjig. Resno in marljivo logiki«. Bil je domači učitelj barona Ivana Her-barta pl. Lamberga, ki je obiskoval 1637 graško jezuitsko akademijo; po dveh letih je šel po takratni navadi z njim na potovanje. V jeseni 1639 je prišel Debelak s svojim gojencem v Bo-logno, kjer je nameraval končati svoje akademske pravne študije. Debelak si je kmalu pridobil zaupanje svojih tovarišev, ki so mu poverili upravo knjižnice. Na zborovanju, ki so ga imeli viso-košolci 8. februarja 1640 v dominikanskem samostanu v Bologni, da bi, kakor so določali univerzitetni štatuti, vsako četrtletje izpopolnili nižje službe, se je pojavil J. U. Cand. Urban Debelak kot knjižničar. Kot bibliotekar je pripadal z obema konsiliarijema (svetovalcema), sindikom in kvestorjem, k odboru, ki je moral skrbeti kot zastopnik visokošolcev za tekoče zadeve. Kakor ostalim dostojanstvenikom je spadala tudi njemu čast, da sta bila v novem letniku letopisa za leto 1640 na naslovni strani njegovo ime in grb. Na tem zborovanju je postal Debelak, seveda glede na svoje odlično pravno znanje, »syndicus natio-nis«, ki je bilo izmed najvišjih mest univerzitetne uprave. Bilo je 10. marca 1640, ko je napravilo večje število visokošolcev izlet iz Bologne v romantično dolino reke Reno in obiskalo dve in pol milje oddaljeno cerkev Madonna del Sasso. Jahali so v veselem razpoloženju, opasani po takratni visokošolski navadi z meči. Poleg Urbana Debelaka in še več ostalih visokošolcev so se nahajali v pri- jetni družbi kranjski plemiči Joannes Herbordus L. B. a Lamberg, brata barona Georgius Carolus in Joannes Jakobus Maschkhon ter Jacobus Knechtl, Styrius Marburgensis, v spremstvu oboroženih slug. Ogledali so si v vrtoglavi višini na strmi skali stoječo cerkev in se nato okrepčali v gostilni. Marsikdo si je privoščil sladke kapljice čez mero, tako tudi naš Urban, ki je na povratku nekoliko nerodno sedel na konju. Zato si ga je sluga baronov Maškonov privoščil in ga imel za norca. Debelak mu je zasramovanje zameril in grozil z mečem slugi, ki jo je nato popihal proč. Na pol r>ota je čakal del družbe, ki je jezdila naprej, pri neki krčmi na zaostale, med katerimi se je nahajal tudi Urban Debelak. Ta je zapazil tukaj spet svojega zasramovalea in ca je takoj napadel z mečem, vendar je mlajši baron pl. Ma-škon zabranil spopad s tem, da je odrinil napadalca, ki se je nato j>omiril. Zal pa je bilo bas Maškonovo poseganje povod za pretep, ki se je krvavo končal. Baron pl. Lamberg je smatral svojega domačega učitelja za ogroženega, ootegnil ie meč in dvakrat udaril na barona pl. Maškona. Maškonov domači učitelj Jakob Knechtl, ki je bil nekoliko oddaljen, se je urno približal in je Debelaku, ki ga je pač smatral za povzročitelja pretepa, potisnil meč v desno stran. V prvem hipu ni nihče mislil na to, da bi bila rana smrtna, niti ranjenec sam, ki je poklical svojega gospodarja in odjahal z njim proti Bologni, še manj pa drugi, ki so ostali na mestu in šele čez četrt ure nadaljevali pot domov, niti najmanj sluteči, kako slabo stoji stvar. Baron pl. Lamberg ni prišel daleč s svojim domačim učiteljem, kajti ranjenec je zgubil mnogo krvi. Debelak nazadnje ni mogel več naprej in so ga morali spraviti v neko hišo oh cesti Poslali 60 takoj po bližnjega župnika. Toda pre- den je ta prišel, smrtno ranjeni že ni mogel več govoriti. Na vprašanje, če se kesa svojih grehov in odpušča storilcu, je mogel le še v odgovog stisniti roko. Kinalu nato je Debelak Bogu vdano izdihnil svojo dušo, uro poprej se je še gibal v mladostni prešernosti! Vest o dogodku so sporočili sosedi še isti večer v Bologno univerzitetnemu pedelu, ta pa konsiliarijem. Po kratkem posvetu z drugimi odborniki so nesrečni dogodek sporočili kardinalu-legatu Sacchettiju. ki je v posebni milosti prenesel preiskavo dogodka konsiliarijem kot zastopnikom visokošolcev in v tem smislu obvestil tudi redne kazenske sodnike. Pa tudi storilec Jakob Knechtl je med tem zvedel o žalostnem izidu svojega nepremišljenega dejanja. Doma se ni čutil dovolj varnega, zato je prihodnje jutro zbežal v frančiškanski samostan, ki mu je nudil zavetje. Zastopniki vseuč,Hiške uprave so v tem težkem primeru storili vse mogoče in preudarno da bi zaupanje, izkazano jim od kardinala-legata' tudi popolnoma zaslužili. Najprej je bilo 11. marca 1640 po Debelakovi smrti prazno in haš takrat tako važno mesto sindika z izvolitvijo VVestfalca •l. U. Dr. Rexingka izpopolnjeno, in je ta po prisegi takoj nastopil svoje mesto; nato pa je bilo treba preprečiti, da bi bil nesrečni smrtni primer povod za nadaljnji razdor med diiaštvom. Konsi-lianji so zato še isti dan odredili za vse udeležence pri izletu brez izjeme domači zapor, nato pa so začeli takoj z zapriseženim zasliševanjem, da bi dognali bližje okoliščine dogodka. Iz istega vzroka tudi ni ifnel umorjeni slovesnega pogreba. lJebelakovo truplo, ki je bil 11. marca ob dveh popoldne pripeljano v Bologno, ie bilo v vsej tišini pokopano v vseučiliški grobnici pri domini-kaneh, niti ni bilo slovesnega žalnega cerkvenega opravila, pač pa je dal brati marsikdo od visoko- novice Koledar flreda, 17. septembra: Kvatre; Rane svetega Frančiška, Lambert, škof in mučenec. Četrtek, 18. septembra: Jožef Kupertinski, spoznavalec; Irena, muč.; Zofija, muč. Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov lični zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. je dnevno do 22. septembra. Zahtevajte osebno aH pismeno nove prospekte. — Za uvoženo sadje, uvoženo zelenjavo, za uvoženi in tudi za domači krompir je Visoki Komisar dne 15. septembra izdal cenik št. 1, ki bo veljaven od četrtka, .18. t. m. dalje. Ker so te cene veljavno za proizvajalce in za trgovce na debeio ter tudi za prodajalce na drobno, mora cenik viseti v vseh prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Vsi trgovci na debelo in na drobno naj po cenik takoj pridejo v mestni tržni urad, kjer ga dobe po povrnitvi stroškov 0.50 lire za izvod. — Na realni gimnaziji v Kočevju ne bo mogočo začeti pouka dne 22. septembra, kakor je hilo uradno določeno, ker gimnazijsko poslopje še vedno ni izpraznjeno in bodo po izpraznitvi potrebna popravljalna dela. Kdaj se bo nouk začel, bo pravočasno nabito na uradni deski in tudi objavljeno v časopisih. — Ravnateljstvo. — Ribniška »siiha rob,k prihaja na Kras. Ko so se odprle meje med Ljubljansko pokrajino in Italijo, so se pojavili na Krasu takoj Ribničani s svojo >siiho robo«, ki so jih ljudje na kmetih v resnici pogrešali. Ribničani so s svojo robo sedaj y.e vsakdanja prikazen po vsem Krasu in tudi v Trstu se tu in tam že prikažejo. Delajo prav dobre kupčije. — Po nalivu lepo vreme. V ponedeljek popoldne se .jo močno zoblačilo. Ob 16.15 se je nad mestom vlila huda ploha, ki je trajala dobro poldrugo uro. Pozneje ob 22.45 je sledila druga ploha, trajajoča samo 10 minut. V času 1 ure in 45 minut se je nad mestom zlilo do 0.3 mm dežja. Torkovo jutro je bilo hladno in megleno. Nad Barjem je stala visoka megla in je neknj minut malo dežilo. Pozneje se je zjasnilo in nastopilo je lepo, sončno vreme. V torek zjutraj je bila najnižja jutranja toplota 8.6 C, v ponedeljek najvišja 10.8 C. V ponedeljek je barometer kazal 761.3 mm, v torek dopoldne 766 6 mm. Bil je lep jesenski dan. — čez Sv. Ahac na Turjak Danes hočemo na kratko opisati pot 17. Škofljice čez Ahac na Turjak in dalje na Velike Lašče. Ugodno zvezo imate sedaj v zgodnjih jesenskih dnevih, ko dolgo leži megla po dolinah, ako krenete z vlakom ob 7 51 iz Ljubljane do Škofljice. Takoj za postajo vodi pot po ccsti dalje čez se-lišče Klanec ter kraj Barje v Gumnišče. Eno uro hoje je vas Pijava gorica. Po gozdni poti pridemo na cesto, kjer je dopoldne v hladu pravcata promenada. Dalje gre pot čez senožeti in poljska pota do golice Vrh s cerkvico sv. Petra poleg etare. košate lipe. Že tukaj se odpre obsežen razgled na Karavanke, na Barje, na Ljubljano, Magdalensko goro in Krimsko pogorje. Oltar v tej cerkvici je iz 17. stoletja ter znamenitost, ki jo je vredno pogledati. Z Vrha vodi »teza po gladkih travah v vas Vel. Ložnik in dalje skozi hladno bukovo hosto na vrh Ahca (749 m). Ta gora ima obliko kosmatega stožca. Na vrhu stoji gotska cerkvica Sv. Ahca, poleg cerkvice je samostojen nizek stolp, še nižje dve košati lipi. Pogled v daljavo je lep. še lepši bi bil, re ni se drevje na vrhu nekoliko posekalo. Na tem holmu so se svoječasno bili krvavi boji s Turki, ki so napadali naše domove. Po bližnjici krenemo v naselje Mali Ločnik, ki se tudi ponaša s košato lipo sredi vasi. še nekoliko hoje in že zagledamo trg Turjak, nad katerim ee dviga iz zelenja veličastni Turjaški grad. Ni kraja v naši pokrajini, ki bi tako naravno kazal zgodovinsko razmerje m "d našim narodom in grajsko gospodo: zgoraj nekdanja silna moč in oblast, utelešena v mrkem zidovju, spodaj ponižno k vznožju gradu pri-slonjena skromna vasica grajskih podložnikov. Poseben muzej v gradu razkazuje zgodovinske znamenitosti tega kraja. Zanimiva je tudi grajska kapela. Skozi drevored krenemo naprej po hladnem gozdu in odprti pokrajini v Rašico, kjer se je leta 1508 rodil prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. Še čez dva položna klanca in že stojimo v Velikih Laščah, od koder nas odpelje vlak ob 19 nazaj proti Ljubljani, kamor prispe kmalu po 20. Ako se zanimate za te lepe predrle naše zemlje, odločite se v nedeljo za ta izlet — Med spanjem jo je pičila kača. V sredo, 10. septembra popoldne se je pripetil nevaren primer kačjega pika pri Sv. Križu pri Toma.ju. 28-letna Emilija Macarol je zaspala na polju, med spanjem pa je z roko zadela na modrasa, ki jo je šolcev po svojem srcu eno ali več črnih maš za svojega pokojnega tovariša. Čez nekaj dni so bile poizvedbe končane. Visokošolski zastopniki so šli h kardinalu-legatu in mu izročili poročilo, izgotovljeno od sindika, kakor tudi prošnjo za milostno obravnavo nesrečnega dogodka. Kardinal je milostno sprejel oba spisa, izrazil svoje mišljenje, da se umor ni zgodil po premisleku in hote, temveč po nesrečnem naključju, resno pa je opozoril predstojnika, ki naj skrbi za to, da bo vsak razdor v kali zatrt in da med nasprotnima strankama zavlada mir. Predstavnik di.jaštva je poklical predse barona pl. Moskona in Lamberga ter ju vprašal, ali imata kaj drug proti drugemu. Ko sta to zanikala, sta podpisala primerno izjavo, s katero naj se kaznuje mirovni prelom z globo 500 dukatov, nato sta si morala barona seči v roko ter nazadnje v znak sprave piti iz ene čaše. Končno so poklicali še sluge, katerim je bil strogo prepovedan vsak nadaljnji prepir. Naslednji dan so bili spravljeni nasprotniki predstavljeni v avdionci kardinalu. Baron Jurij Karol pl. Moskon mu je zrekel v dobro sestavljenem govoru v imenu prizadetih zahvalo in ga je prosil še za nadaljnjo naklonjenost dijaštvu. Kardinal je to obljubil in v milosti odpustil visoko-šolce. S tem je bilo izključeno poseganje oblasti v to zadevo. Storilca, ki je našel zavetje v frančiškanskem samostanu, niso nič ovirali, ko je hotel zapustiti mesto. Kmalu nato, 25. maja, s je vpisal v Padovi kot Jacobus Knechtl, Styrus — Marburgensis. Nekaj časa so sindika še zaposlovala ureditev zapuščine, pisma s poročili o dogodku pokojnikovim sorodnikom, kranjskemu deželnemu glavarju ter skrbnikm baronov pl. Lamberga in Moskona. (Dr. Arnold Luschin v. Ebengreuth: Mitteilungen des Mus.-Vereines f. Krain, 1894). R. D. pičil v zapestje. Zatekla se je v tržaško bolnišnico, kamor pa je prišla skoraj prepozno, vendar so ji zdravniki še pomagali ter ji rešili življenje. — Od doma je odšel dijak. 30. avgusta t. 1. je šel od doma 15 letni fant, dijak II. razr. gimn. v Ljubljani. Kant je srednje (»stave, ima svetle lase. Na sebi ima sivo obleko z dolgimi hlačami, črne čevlje, je razoglav. Pri sebi ima dijaško knjižico in šolsko spričevalo. Kdor kaj o njem ve, naj naznani prvi orožniški postaji ali naj ga pripelje domov. Vsi stroški se povrnejo. — B., pridi brez skrbi takoj domovi Ljubljana 1 Licitacija za graditev zatvornice na Ljubljanici uspela. V ponedeljek 15. septembra je bila na tehničnem odseku že druga licitacija za dograditev zatvornice na Ljubljanici ob stari cukrarni. Proračun za ta gradbena dela je znašal 704.015 lir. Prva licitacija ni uspela zato, ker se je oglasil en sam podjetnik. Pri drugi licitaciji pa sla nastopila že dva podjetnika. Ugodnejšo ponudbo je stavil inž. Tomaž Štrukelj iz Ljubljane. Ponudil je 9% popusta na proračunski znesek in tako izliciliral graditev za 640.653 lir. Ker je ta ponudba ugodna, bo prav gotovo potrjena. Zaradi tega lahko pričakujemo, da se bo graditev zatvornice v kratkem začela. Ker so dosedanja dela končana tako, da bo mogoče z delom nadaljevati tudi ob večji vodi, bo graditev zatvornice lahko šla izpod rok vse do pozne zime, ko bo zmrzal ustavila sleherna zidarska in betonska dela. Za Ljubljano pomenjn ta zgradba dokončni in pravi zaključek vseh regulacijskih del v strugi Ljubljanice skozi mesto. Po načrtu bo zatvor-nica tudi arhitektonsko zaključena celota, tako srednji steber, kakor tudi krajna opornika bodo vsi obloženi s kamnom. Zunanja zatvornica bo prav živahna in bo v veliki meri poživljala vso okolico. Prav verjetno je, da bo graditev zatvornice mogoče končali že prihodnje poletje, tako da bomo na jesen imeli že v Ljubljani, polno strugo Ljubljanice. Tedaj bo Ljubljana mnogo pridobila, sai bo za vedno izginilo velikansko in skoraj vedno prazno betonsko korito skozi meslo speljane Ljubljanice. Odpadla bo tudi zatvornica na Špici in promet s čolni bo lahko tekel do nove zatvornice, tovorni promet s čolni pa se bo končno lahko poslužil lepo urejenega trnovskega pristana, ki že nekaj let sameva, ne da bi mogel služiti svojemu namenu. 1 Obvezno cepljenje proti davici bo jutri, v sredo 17. t. m. ob 16.30 v ljudski šoli za Bežigrad o in. Opozarjamo starše in skrbnike, da je cepljenje proti davici obvezno za vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo, in tudi za tiste, ki bodo lotos začeli hoditi v šolo. Zaradi prekršitve obveznosti bodo starši ali skrbniki kaznovani z globo do 1.000 Lir. 1 POZOR! Obiskovalce ljubljanskih pre-miernih kinematografov opozarjamo, da se od danes dalje vršijo kinematografske, predstave ob delavnikih ob 16 in 19; ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15. 17 in 19! 1 Novost na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo tudi to, da bo celo sejmišče odprto tudi zvečer. Razstavni paviljoni bodo razsvetljeni in občinstvu dostopni rlo 21. Vcselični prostor z bogato pokušnjo domačih in italijanskih vin ter delikates kakor tudi gostinskimi obrati pa bo predvidoma odprt do pol 22. Tako bo zvečer po popoldanskem delu vsakomur še mogoče ogledati si ves velesejem. Vstopnina m višja od prejšnjih let in je 4 lire. Sejemska legitimacija za Ljubljančane pa stane 15 lir. 1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču je bilo do 15. t. m. podanih v tem letu 905 sodnih odpovedi za izpraznitev stanovanj ter raznih obratnih in trgovskih lokalov. Večjidel so bila odpovedana mala stanovanja zaradi neplačila najemnine. V nekaterih primerih pa so gospodarji odpovedali, ker rabijo stanovanja za svojce. Lani do tega časa je bilo vloženih že 1458 odpovedi. V avgustu samem je bilo odpovedanih 106 stanovanj, lani v avgustu pa 140. Letos v septembru je bilo odpovedanih 42 stanovanj. Pri sodišču je bilo predlaganih do 30 deložacij. 1 Vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk obveščamo, da šola Glasbene Matice še vedno sprejema gojence za V6e predmete in oddelke na svojem zavodu. Vpis je mogoč vsak dan od 8 do 12 ter od 15 do 18 in takoj po vpisu tudi redni pouk. Zanimanje za glasbeni pouk je v letošnjem letu veliko, zaradi rednega posečanja priporočamo čimprejšnji priglas. 1 Zavese za ckna, posteljna pregrinjala, Erenroge, tekače, odeje dobite pri Goričar, juuljana, Sv. Petra cesta. 1 Seznami davčnih osnov ROstilnifarjcv z začetno črko A—K so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo v vratar-jevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 29. t. m. Radio Ljubljana Sreda, 17. septembra. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. Med odmorom ob 8. napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pestra glasba. — 13. Napoved časa in poročila v italijanščini. — 13,15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petra-lia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Italijanske bojne himne in pesmi pod vodstvom mojstra Arlandija. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert violinista Edmonda Malanotte. — 17.40 Koncert sopranistinje Bianche Bucci. — 19. Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba. — 20. Napoved časa in poročila v italijanščini. — 20.20 Komentarji k dogodkom v slovenščini. — 20.30 Orgelski koncert prof. Pavla Rančigaja. — 21. Predavanje v slovenščini. — 21.10 Koncert so-pranistke Karle Šlehan in basista Friderika Lup-še, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 22. Koncert orkestra Glasbene Matice pod vodstvom Lucijana Marije Škerjanca. — 22.45 Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Koinotar, Vič — Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Zlato verižico sem našla na Zriniskega cesti, ob Jožefišču. Dobi se v Slreliški ulici 14. Šop ključev je bil najden na Šmartinski cestj. I)ob> se v trafiki, Šmartinska cesta 18, poleg pekarne Ciniperman, pti g. Ani Grajzer. Oseba, ki je v petek dne 72. t. m. vzela črn damski dežnik pri sloinici magistrata, kjer se prodaja krompir, je znana. Zalo jo naprošam, da dežnik vrne pri zgoraj omenjeni stojnici, sicer bo proti n je i potrebno ukrenieno. Poročni prstan sem našel 4. t. m. Dobi se Pečar Miha, Bernekerjeva 13, Ljubljana. Damski črn dežnik sem pozabila v petek 12. t. m. dopoldne na živilskem trgu pri stojnici magistrata. Pošten najditelj naj ga odda Gajeva 1-IV Majdel. Pr sds tava 01 16. In 19. url, ob nedal'ah In prainltdh pa ob 10.30. 15.. 17. In 19. url, Natveftil imetniki rilmskpun platna Armando Fnlconl. Lnurn Solnri, Mnurizio D'Ancnra Id Donizettileve nesmrtne melodije v velefllran DON PASQUALE KINO M A T 1 C A TEL. 22-41 D.a nam ta filma junaSkih pa to.ovAfiin-Teror zapade z Tom Koeiip, Betty ^onip*on in leklcnl Šerif z F red Ser,ton), pt-vccm z zlatim Klasom KINO no GA - T E U. 2/-30 Monumeutalno filmsko delo po rom. T. Groasija Marco ViscontI Odlomki iz tntins»vene knjiga o sredn;em vekn. Carlo Ninchi, Aiariella Lotii, lioberto Villa in dr. & I N O UNION ■ TEL. 22-21 Iz Goriške pokrajine Cesta Col—Godovič. Važna prometna žila, ki iz Ajdovščine čez Col, Črni vrh in Godovič gre v Idrijo, veže Vipavsko dolino % Idrijsko kotlino in je ena najvažnejših cest v zahodnem delu naše pokrajine. Oni del te ceste, ki leži med Colom in Godovičem, 6edaj temeljito popravljajo. Številne trume delavcev so razmeščene na raznih odsekih. Ponekod ces,to širijo, drugod jo hočejo nekoliko preložiti, jo izravnavajo, jemljejo ovinke in klance ter gradijo nov tlak. Tudi na moderno izpeljavo odtokov mislijo in ne pozabijo na vodovodne naprave. Z delom močno hitijo, ker bi ga radi dokončali pred zimo. Prenovljene ceste se vesele vse vasi in naselja, ki leže ob njej, v korist bo pa vsej deželi. Nove orglo. Prijazna Pliskovica na Krasu bo v kratkem dobila za svojo župno cerkev nove orgle. V nedeljo, 28. septembra ob štirih popoldne bo slovesna kolavdacija. Spored otvoritvene svečanosti predvideva tudi koncert priznanih mladih mojstrov gg.. župnika Mirka Žileja iz Mavhinj, bogoslovca. Renerja in slepega umetnika Franca Špacala, po rodu iz Kostanjevice, ki navzlic svoji nesreči igra tako dovršeno, da ga občudujejo povsod, kjer nastopi. Orgle so delo priznanega mojstra Valička iz Gorice. Izdelane so deloma iz starih orgel, v glavnem so pa nove in so stroške pokrili župljani, ki so na pobudo podjetnega g. župnika Ivana Delpina požrtvovalno zložili kar 21.000 lir. Iz Trsta Prvi Tržačan, ki je padel na vzhodnem bojišču, je mladi 21 letni bersaljerski podporočnik Ivan Buich. Rodom ie iz Trsta, kjer je njegov oče ladijski kapitan. V sedanji vojni je služil v 11. bersaljerskem polku, s katerim je prišel v Ljubljano, od tam pa je bil premeščen v Verono ter dodeljen italijanskemu ekspedicijskemu zboru za boj proti boljševikom. Smrt mladega junaka je vzbudila med Tržačani ponosno sočutje. Poletje se poslavlja z nevihtami. Tudi v Trstu smo občutili, da se je poletje za letos od nas poslovilo. Slovo pa je burno in bučno, povezano z velikimi nevihtami in nalivi. Posebno hudo so divjale nevihte v nedeljo, 7. septembra. Prva se je pripodila s Krasa nad mesto popoldne. Naliv je bil tak, da so bili nižje ležeči predeli mesta kar hitro zaliti z vodo. Je pa kmalu prenehalo deževati ter je nastal nato lep, pa soparen nedeljski popoldan. Ponoči pa je sledila nato druga nevihta, še vse hujša in besnejša od prve. Bliskalo in grmelo je tako, kakor da bi nebeška artilerija streljala bobneč ogenj, strele so udarjale na raznih mestih v izpostavljene točke. V ponedeljek je nato nastopila huda burja, ki je pihala nekaj dni. Ozračje je sicer očistila oblakov, toda prinesla je jesensko hladno vreme. Poletna vročina se najbrž ne bo več povrnila. Udar strele. V nočni nevihti, ki je silovito divjala po Krasu in po tržaški okolici v nedeljo onoči, je udarila strela v Tržiču v hišo Riharda aichen. Porušila je del strehe, dva dimnika ter poškodovala stanovanjske prostore, ljudem pa se k sreči ni pripetilo nič zalega. Škoda, ki jo je povzročila strela, se ceni na 5000 lir. Ajda krasi mestne parke. V mestnih parkih in nasadih so leto« že drugič pospravili pridelek z »vojnih vrtov«. Izkopali so krompir in korenje. Pridelek je bil prav dober ter j« zelo prav prišel raznim dobrodelnim zavodom, katerim ga ie mestna občina poklonila. Prazne grede pa so sedaj za-sejali z ajdo, ki lepo rase ter bo kmalu nastavila cvetje. Be'.a ajda menda še ni cvetela po tržaških livadah in parkih Za mnoge meščane, ki ajde skoraj ne poznajo, bo to posebna prilika, da vidijo njeno lepo, duhteče cvetje. Iz Srbije General Nedič odgovarja generalu Simovi- ču. Na zadnje očitke in napade generala Simo-viča na sedanjo srbsko vlado, ie odgovoril sam predsednik vlade general Nedič prav tako z govorom, ki ga je imel prejšnji teden na bel-grajskem radiju. Odgovoril mu je izredno ostro ter ga javno obtožuje, da je odpeljal s seboj bivšo jugoslovansko zlato podlago ter je 27 državnih bombnikov uporabljal zato, da je vso svojo družino, veliko število svojih sorodnikov in celo svojo kuharico prepeljal v Anglijo. General Nedič je nadalje v svojem govoru napovedal, da bodo najuglednejši pravniki v Srbiji sestavili j>osebno ijudsko sodišče, ki bo imelo samo nalogo ugotoviti, katere osebe so zakrivile razpad bivše Jugoslavije in vse krivce obsoditi. Končno je gene-al Nedič izjavil, da bodo odsedaj smatrali vse ostale sorodnike prejšnjih vladnih članov, ki so pobegnili v Anglijo, za talce, ki bodo vsi do zadnjega postreljeni, če bi bil izvršen atentat na katerega koli člana sedanje srbske vlade. V Belgradu je umrl znani srbski prof. dr. Mile Rajčevič. Iz Gorenjske Preosnova gasilstva v Šenčurju. Kakor v ostalih občinah so tudi v Šenčurju preosnovali tainošuje gasilstvo ter med gasilce sedaj sprejemajo samo mlajše moči. Vudijo jih orožniški uradniki. Nov nadučitelj nn Bledu. Za nadučitelja na Bledu je imenovan Seb. Jerolitsch iz Sel. V Podbrezju je umrla v 83. letu starosti Manca Paulinova iz znane Franckove družine. Pokopali so jo na župnijskem pokopališču. Ureditev srednješolskega vprašanja na Gorenjskem. Načelnik oddelka za šolske zadeve pri načelniku civilne uprave objavlja naslednji razglas: I. Dijaki, kj stanujejo ob progi Bohinj ali Jesenice, lahko nadaljujejo študij v Beljaku ali Celovcu: 2. Dijaki Mežiške doline naj prosijo za sprejem v kako višjo šolo na Koroškem; 3. Dijaki ostalega ozemlja lahko vstopijo v višjo šolo v Kranju, če izkaže polletno ali celoletno izpričevalo »odličen« ali »prav doberc uspeh; 4 Nižji gimnazijci, ki niso mogli sprejeti, lahko vstopijo v najbližjo glavno šolo, iz katere je pozneje mogoč prestop v višjo šolo; 5. Dijaki, ki niso mogli biti sprejeti, bodo prejeli pismeno obvestilo. Žrtev komunističnega zločina pokopana. Na Jesenicah je bil oni dan slovesno pokopan Ignac Koritnik, ki so ga zaplotniško ubili komunistični elementi. Iz Spodnje štajerske Visoko odlikovanje šefa civilne uprave. Vodja Reicha Hitler je odlikoval pokrajinskega voditelja in državnega glavarja za Štajersko ter šefa civilne uprave za Sp. Štajersko dr. Ueberreittherja za njegove zasluge in izvedbo za vojsko važnih del z visokim odlikovanjem za vojaške zasluge prvega razreda. Iz Hrvatske Novi veliki župan. S posebno naredbo je imenovan za velikega župana dr. Viktor Gutič, dosedanji zaupnik za biv. Vrbasko banovino in dodeljen na službovanje notranjemu ministrstvu. Hrvatski prosvetni minister govori delavcem. Na zadnjem sestanku »ustmenih novin« v Zagrebu je govoril v prostorih Delavske zbornice tudi prosvetni minister dr. Budak. V svojem daljšem Tovoru je poudarjal potrebo, da se mora ves tudi, da bi naj kletve izginile z ulice. Delavstvu in vsem ostalim je tudi obširno govoril o potrebi lepših odnosov moškega do ženske, ki je- ponekod še vedno prava sužnja. Nastopil je tudi proti pijančevanju. V nedeljo, dne 14. f. m. so slovenso položili temeljne kamne za novo moderno šolo, cerkev in župnišče v Kustošiji pri Zagrebu. Žensko kaznilnico v Zagrebu so zadnje dni preselili v Požego, zavod za slepce pa v Zemun. POSTNI Pl LOT XIX. Junak se je povrnil! Medtem pa so bili na letališču vsi v skrbeh zaradi Miška. Prišla je tudi Miška in je bila neskončno žalostno. »Gospod Suhec,« je z drhtečim glasom zaprosila dolgina, »ali imate kaj pošte od Miška?« »Oh, draga moja, prav nič ne,« je odvrnil Suhec žalostno, »toda vsa letala so se vrnila in se bo brez dvoma tudi njegovo« Miška je koj zaslutila nevarnost in Suhec se ji je zazdel brez vsakršnega upanja. »Ali si kaj mislite, kaj da bi bilo?« je trepetajoče vprašala Miška. »Nič, hčerkica moja,« je odvrnil Suhec. »Veste, jaz se sploh lrojim kaj misliti.« Ta odgovor je ubogo Miško tako v srce zbodel, du je izbruhnila v glasen jok. Saj je slišala, da nj nobenega upanja več, da bi se Mišek še kdaj vrnil! Brezupno se je jokala. »Nikar, nikar se ne jokaj!« jo je tolažil Suhec in iskal primernih besed. »Mogoče se bo pa le še vrnil: kdo bi vedel!« KULTURNI OBZORNIK Prof. Umberto Urbani: Franc Šaleški Finžgar in Ksaver Meško, dva slovenska pisatelja - prijatelja Italije Franc Šaleški Finžgar in Ksaver Meško zaslužita, da ju Italijani spoznamo, ne le kot velika pisatelja, ampak tudi zaradi ljubezni, ki sta jo pokazala za našo deželo v številnih svojih delih. Franc Šaleški Finžgar je zagledal luč sveta 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznici, v slikoviti okolici Blejskega jezera. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in v Radovljici je dovršil gimnazijo in bogoslovno fakulteto v Ljubljani. Bil je kaplan in pomožni župnik v raznih krajih Slovenije, nakar je bil župnik v Sori od leta 1907. do leta 1918., ko mu je bila zaupana trnovska župnija v Ljubljani, kjer sem se v svoje zadovoljstvo z njim srečal in seznanil. Finžgar, ki od leta 1922. vodi Družbo svetega Mohorja, ima zaslugo za veliki razmah te kulturne ustanove, ki med svoje člane, ki jih je preko 50 tisoč, razdeli vsako lelo nad 300 tisoč knjig. Tudi Mladika, ki izhaja mesečno in ie namenjena družinam, je delo zaslužnega župnika. Tudi v mnogovrstnem kulturnem delovanju je mogel Finžgar, kakor v svojih izvirnih delih, ki so prevedena na mnogo jezikov, uresničiti svoje geslo: »Največja umetnost je pisati istočasno za ljudstvo in za izobražence.« Franc Finžgar je začel s pisateljevanjem že kot študent; med nova dela spada tudi epska pesem »Triglav«. Napisal je tudi nekaj dobrih balad s socialnimi motivi, ki bi se mogle meriti z onimi Antona Aškerca. Toda pozneje je pustil poezijo in se posvetil izključno noveli in romanu, ki sta ga bolj privlačila. Socialni črtici »Kvišku« od 1. 1899. je sledil 1. 1901. pesniški dnevnik »Oranže in citronc, čudovit sad potovanja po Italiji, in leta 1902. ljudska igra »Divji lovec«. Povesti in novele, izdane v teh letih, razkrivajo — s svojimi kontrasti, refleksijami, ki niso vedno spontane, in z izbranimi opisi — boj, ki ga je lirski pesnik bojeval v samem sebi z epskim pripovednikom in realistom; kot romanopisec je našel svojo pravo pot s socialnim romanom »Iz modernega sveta«, ki je začel leta 1904. izhajati v reviji Dom in svet, preden je izšel kot samostojna knjiga. Pisatelj je, kot je razvidno iz romana, od blizu proučeval družabni boj, ki ni prizanesel niti industrijskim predelom Slovenije. V letih 1906. in 1907. je Dom in svet pri-občeval velik roman »Pod svobodnim soncem«, ki je dosegel izreden uspeh in postal najbolj priljubljen roman Finžgarja in morda vse slovenske književnosti. Škoda pa je, da zaposlenost v službi pisatelju ni dovoljevala, da bi še nadaljeval študij zgodovine, ki bi mu bil dal možnost zaključiti ciklus romanov, v katerih je Finžgar hotel prikazati najpomembnejše zgodovinske dobe slovenskega naroda. Tako imamo v romanu »Pod svobodnim soncem« prikazan naval Slovanov na Balkanski polotok in sijaj cesarskega Bizanca. Za obdelavo predmeta, ki mu ga je nasvetoval sociolog Krek, se je Franc Sal. Finž.;ar posvetil študiju zgodovine starih Slo-venov in zgodovini Bizanca — kažipot mu je bil Prokopij — in uspelo mu je pronikniti v duha tedanje dobe ter pravilno posneti barvo in značaje. Finžgar se je polagoma osvobodil vsakršnega literarnega vpliva, in moramo ga občudovati zaradi njegove zlate preprostosti in plastične ter moške prirodnosti. Po izdaji drugih manjših del je Finžgar izdal leta 1910. klasičen opis lova »Nad petelina«, leta 1911. »Naš vsakdanji kruh«, leta 1912. je opisal življenje učiteljice na deželi v noveli »Sama« in leta 1913. je izšla ena njegovih najbolj priljubljenih in najbolj ganljivih povesti »Dekla Ančka«. Leta 1912. je tudi izšla drama v štirih dejanjih »Naša kri«. Grozote svetovne vojne so dale močnemu pisatelju navdiha za knjige »Prorokovana, »Boji« in »Kronika gospoda Urbana«. Med manjšimi spisi sta povesti »Strici« in »Sivi ženin« prava dragulja pripovedne umetnosti. Cenjeni so tudi kritični eseji, ki jih je Finžgar napisal o Prešernu, Gregorčiču, Medvedu, Ivanu Cankarju, Mešku, Zupančiču in drugih modernih pesnikih in pisateljih. Franca Sal. Finžgarja, ki je znal v svoji umetnosti čudovito združiti tudi to, kar imala najboljšega simbolizem in naturalizem, moremo smatrati za stvaritelja čistega slovenskega realizma. Priljubljeni pisatelj je ustvaril šolo in našel ne malo posnemovalcev med mlajšimi pripovedniki. Ksaverja Meška smatramo za predhodnika slovenske moderne in poleg Ivana Cankarja za reformatorja slovenske proze. Rojen je bil dne 28. oktobra 1874 v Sv. Tomažu pri Ormožu v Slovenskih Goricah; gimnazijo je dovršil v Ptuju, licej v Celju, bogoslovne nauke v Mariboru. Bil je kaplan in pozneje župnik v raznih krajih na Koroškem. Ko ga ie sveti oče imenoval za monsignora, je živel nekaj let v Slovenj Gradcu, ki ga je večkrat zapustil, da je obiskal Italijo. Med vojno je mons. Meško kot politični osumljenec iskusil celo ječo v Beljaku, ker so ga Avstrijci obdolžili, da je dajal italijanskim četam svetlobne signale. Če pesmi, ki jih je mala Pepika inspirirala svojemu sošolcu v gimnazijskih razredih, niso prinesle pesniku lovorjevega venca, je postal Meško znan leta 1896. z novelo »Hrast«, ki je izšla v Ljubljanskem Zvonu. — Svoj sloves je pisatelj dosegel leta 1897. z romanom »Kam plovemo« Pisatelj ni okleval izogniti se naturalizmu, da bi postavil svobodno voljo proti fatalizmu in determinizinu naturali-stov, katerih tehniko si je znal prilastiti. Združitev simboličnih in psiholoških elementov je podelilo Meškovemu slogu nekaj novega. Odličen psiholog se je pokazal v noveli »Bolnik«, v kateri opisuje predsmrtno borbo študenta, v »Beraču«, ki umira v snegu, v povesti »Zaradi mačka«, v kateri ubije neki mlinar starega delavca, ki mu je potopil v reki mačka, ker mu je maček požrl klobaso. lina najjačjih novel je »Drama na vasi«, v kateri starec Megla umre od tuge, ko sluti, da bo sin Ivan zapravil premoženje, ki ga je pridobil v mnogih letih dela. Še bolj izviren in ves svojski je Moško v svojih povestih, v katerih je proučeval boje človeka in duhovnika, ki jih je izkusil v samem sebi. »Kot psihološki avtobiograf«, piše profesor Anle Petrovič, hrvatski prevajalec Giousčja Carduccija, »Moško morda sploh nima tekmeca v evropski literaturi.« K tej vrsti spadajo knjige »Moje življenje«, »V tihih večerih«, »Božji mir« in deloma ludi roman »Na Poljani«, v katerem je simboliziral Slovenijo. Knjiga »V tihih večerih« je s povestmi »Človek, ki sloji oh grobovih in plaka«, »Legenda o čudovitih očeh«. »Izgubljena duša«, »Življenja večerna molitev« najboljše delo mons. Meška. Čudovito je umetnik opisal dramatičen boj. ki se razvija v duši Človeka in duhovnika, med mesom in duhom, med Bogom in ženo, to je med Bogom neskončnosti in Boginjo ustvarjenega sveta Mons. Meška cenijo zaradi drame »Na smrt obsojeni« in »Mali«, knkontudi zaradi * Legende o sv. Frančišku« in dveh zvezkov »Mladim srcem«. Zdi se mi potrebno posebej omeniti knjigo »Slike« z lepo novelo 1 italijanskim motivom »Dur/ kiparja Marije«. To je Meško pesniški opisal cvetoče Firence in sanjavo Toska-no v času Angelika in očrtal železne like rodbin Medici in Colonna. V nasprotju s Cankarjem ni Meško prijatelj satire in sarkazma. V njegovi lirični in nežni duši prekipeva frančiškanska ljubezen za slabotne, za uboge, za ruzdedinjene in za vse blodeče človeštvo. V svojem sentimentalnem temperamentu je našel pesnik ta osebni slog, zaradi katerega je postal znan in priljubljen tudi onstran meja svoje male domovine. Spor! Financiranje športa v inozemstvu Dandanes šport ni več privilegij bogatašev. Vsakdo ga naj goji, vsakdo ima pravico do športa. I)a bi se omogočila popularnost športa med najširšimi sloji, prejemajo športne zdru-be precejšnje državne in druge javne podpore. Kdo pravzaprav finansira šport? Finančni zveza bo imela pravico nastopiti z dvema štafetama in ne samo z eno, kakor doslej. Smuški strokovnjaki sodijo, da bodo zaradi tega tekme zanimivejše, hkrati pa tudi pravičnejše. Tako se ne bo več dogajalo, da bi država, ki razpolaga z odličnimi smuškimi tekači, zuradi slučajne nesreče edine štafete izgubila pri tej panogi smučanja . . . vse točke. Pri oceni skokov bodo v bodoče takole viri športnih organizacij so skoraj v vsaki dr- j postopali: sodili bodo trije sodniki; najboljša in žavi različni. Zlasti uspešno so rešili finansira- { najslabša ocena bosta odpadli, obveljala pa bo nje športa na Finskem. .Ustanovili so državno priznane in registrirane ustanove za športne stave. Dohodki leh športnih totalizatorjev so zelo visoki. Dosedanji čisti dobiček znaša 1.7 milijona finskih mark. Od te vsote je prejel finski šport nič manj kot 1.6 milijona. Večino tega denarja so porabili za zidavo novih športnih igrišč. Razume se, da finski šport ni odvisen le od omenjenih dohodkov. Državne in samoupravne ustanove imajo v svojih proračunih izdatne podpore za finske športne združbe. Tudi na Švedskem prevladuje razumevanje za materialno podpiranje telesne kulture. Nedavno je podari! švedski kralj 48.000 kron za propagando zidave kopališč. Športne zveze prejemajo od države zmerne, vendar redne subvencije. Tako je n. pr. za švedsko gimnastično zvezo predvidenih v letošnjem švedskem državnem budžetu 150.000 kron. Bolgarska nacionalna športna federacija je prejela letos podporo v znesku 850.000 levov. V tej federaciji so samo nogometna in lahkoatletska društva. 550.000 levov je podelila fede- racija športnim društvom v Sofiji, ostanek pa podeželskim klubom. Omenjene podpo selitev i re je šport- dala bolgarska vlada izrecno za urei nih igrišč. Iz Španije poročajo, da je država poklonila lahkoatletski zvezi 170.000 pezet. Denar bodo porabili za gradbo šest lahKoatletskih prostorov. — Najboljši način finansiranja športa je najbrže finski. Dohodki, katere prejemajo finski športniki od ustanov za športne stave so izdatni, obenem pa razbremenjujejo državno blagajno. Kakor Finci, tako imajo svoje športne totalizatorje tudi Švedi in Švicarji, Norvežani pa jih bodo še letos ustanovili. Iz smuškega športa V Garmisch-Partenkirchenu bodo tekmovali po novih pravilnikih. Istočasno, ko so Nemci prejeli pooblastilo, da organizirajo prvenstvo Fise za 1. 1942, so predložili tudi nekaj predlogov za spremembo smuških tekmovalnih pravilnikov. Po predlogih sodeč gre zlasti za to, da pridejo predstavništva močnih smučarskih narodov bolj do veljave in za to, da se pravilniki poenostavijo. V rednih razmerah more sklepati o tem vprašanju le kongres Fise. Ker pa vojne razmere ne dopuščajo, da bi Fisa sklicala vse predstavnike narodnih smuških zvez, je bilo predsedstvo Fise mnenja, da lahko začasno samo reši to vprašanje. Kakor je izjavil grof Hamilton (Švedska), sedanji predsednik Fise, so bili spremenilni predlogi Nemcev v glavnem sprejeti. Odločitev Fise je seveda začasna-. Pri svetovnem prvenstvu v Ga-Pa bodo nove pravilnike preizkusili, končno pa bo razpravljal o njih prvi kongres Fise, katerega bodo sklicali po vojni. Kakšni so predlogi Nemške smuške zveze? Zahtevali so v pravilniku jasno določilo o enakopravnosti alpske in klasične kombinacije. Doslej je namreč to bilo nejasno. K vsaki posamezni točki svetovnega prvenstva bo pripuščenih po osem predstavnikov posameznih dfžav. Naslov prvaka bo podeljen za vsako panogo alpske kombinacije posebej, to je za smuk, slalom in kombinacijo. To velja tudi za ženske. Vsaka državna Z razstave pri Obersnelu. Perko: Orač. (Olje). ocena sodnika, ki je dal srednjo oceno. Srednjo, to je veljavno oceno, bodo morali sodniki takoj objaviti. Razume se, da gre pri tem le za oceno stila (lepota in pravilnost skoka), medtem ko so dolžino skoka tudi doslej objavljali sproti. Glede ocene smuških skokov, daljših od 60 m, švedska | smuška zveza misli, da bi bilo prav na jti način za posebno priznanje drznih dolgih Skokov. V glavnem gre za to, da se zmanjša vrednost stila in prizna prednost dolžini. Zdi se, da je to opravičeno, zakaj jasno je, da morajo biti skoki nad 60 m pravilni in lepi, sicer skakač ne bi skočil tako daleč in ne bi sigurno doskočil. O tem spre-menilnem predlogu bodo še razpravljali nemški in švedski smuški strokovnjaki. Predlog Norvežanov, da bi v bodoče ocenjevali le še dolžino skokov, ne glede na stil, je bil s strani predsedstva Fise odklonjen. * Športni derby na Dunaju: Dunaj:BerIm 5:2. V dunajskem Pratru sta odigrali preteklo nedeljo nogometni reprezentanci Berlina in Dunaja svojo 35. tekmo. Doslej so zmagali Dunaj-čani 21 krat, Berlinčani na 9 krat. Podobna je i bila tudi diferenca v golih 93:49. To so številke, ki so tik pred malimi jubileji. Lahko nalogo so imeli Berlinčani — dati 50 gol, za Dunnjčane pa je bila naloga težka: 5 golov je manjkalo do okrogle številke. Po izidu sodeč pa so bili dunajski strelci odlično razpoloženi: (petkrnt se je stresla mreža berlinskega vratarja, publika pa je imela dovolj razloga, da je podpirala svoje odlično razpoloženo moštvo. Izid tekme je 5:2 za Dunaj, prvi polčas 2:1. Stanje golov po 33. medmestni tekmi je 100:51. Tekmi je prisostvovalo 60.000 gledalcev. Nogometnn turneja Hrvatov po Slovaškem. 16.000 gledalcev je prisostvovalo meddržavni tekmi med hrvaško in slovaško nogometno reprezentanco v Bratislavi. Do konca prvega polčasa je bilo stanje 0:0. Šele dve minuti pred odmorom je zabil Beda prvi gol za Hrvate, takoj za tem pa je izenačil Vvsoki. Kakor poročajo inozemski listi, so bili Hrvati tehnično boljši in hitrejši, izid pa je ostal izenačen 1:1. Na tekmi v Žilinu so zmagali Hrvati z rezultatom 6:3. Propaganda lahke atletike. 60.000-glava množica gledalcev, ki je v nedeljo prisostvovala nogometni tekmi Berlin-Dunaj, je bila v odmoru prijetno presenečena. V areni so se po- EIAR-Radio Ljubljana PARLIAMO L' ITALIANO! Schcma della XVI sezione che verri tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mcrcoledi il 17 settembre 1941—XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku itali|aničine po radiu Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19 uri zveSer LEZIONE SED1CESIMA Una marcia d'estate. Era una bella giornata d'agosto, senza una nuvola e senza un solilo di vento. La strada, per cui il reggimento camminava, era larga, diritta e lunga che non se ne vedeva la fine, e copcrta d una polvere finissima che si sollevava a nuvoll, penetrava negli occhi, nella bocca, sotto i panni, imbiancava i capelli. A destra e a sinistra della strada non un albergo, non un cespuglio, non un palmo d'ombra non una goccia d'acqua. La cam-pagna era secca, nuda, deserta, e le poehe čase 6parse qua e la parevano disabitato. Non si po-teva fermar lo sguardo sulla via, ne sui muri, nč sui campi, tanto vi batteva il sole Si camminava a capo basso e a occhi socchiusi Insomma, era una belissima giornata d'agosto e una possima giornata di marcia. (Secondo Edmondo De Amicis) L'avverbio pronotninalc; n e Ho dieci lire. Ne ho dteci. — Quante lire hai? Ne ho dieci. — Hai dieci lire? Non ne ho. — Ho poco tempo. Ne ho poco. — Quanto tempo avete? Ne ho poco. — Avete molto tempo? No, non ne ho molto, ne ho poco. Non sono contento dl questo libro. — Non ne sono contento — Sei contento di questo libro? No, non ne sono punto contento. Non si vede la fine della strada. — Non se ne vede la fine. Si ž innamorato pazzamente di sua sorella. — Se n'e innamorato pazzamente. Esercizio. Rispondete alle seguenti domande e nelle risposte usate 1'avverbio pronominale ne: Quanto denaro avete? — Quanti anni avete? — Quanto latte ci ancora? — Avete comprato molta carne? — Quanti iratelll avete? — Avete parlato di queH'aifare? — Ti accorgi ora dell'errore? — Quante cartoline avete mandato? — Ci sono mol-ti soldati in questa citta? — Avete due ombrelli? — Siete certo di ci6 che dite? — Quante botti-glie di vino abbiamo ancora in cantina? — Chi č il proprietario di questo bel vlllino? — Avete mai veduto tanta gente al teatro? — Chi 6 1'autore di questo romanzo? — Quanto domanda di que-sto orologio da polso? — Avete bisogno di denaro? — Ouante sigarette fumate al giorno? — Quanti metri di tela avete comprato? — Quanti litri di vino avete bevuto? — Vi ricordate ancora delle belle ore passate insieme? *mmmmBmmmmnmnatammnmBmmmmmmmn^* javili tekači, ki so nastopili k finalni iekmi za prvenstvo Vzhodne marke. Zlasti veliko je bilo zanimanje za štafeto 3X1000 m, pri kateri je nastopilo pri izločilnih tekih v soboto 33 moštev. Prvenstvo so si priborili predstavniki Celovca (KAC) v času 7:57.5. V štafeti 4X 400 m so zmagali Dunajčani z rezultatom 3:27.t. — Prav bi bilo. če bi se od časa do časa tudi ljubljanski atleti pojavili na nogometnih tekmah. To bi bila lepa propaganda atletike, najlepšega klasičnega športa. V Celovcu so imeli v gosteh nogometno moštvo SVS iz Beljaka. Izid je bil tale: KAC (Celovec) :VSV (Beljak) 4:1 (0:0). Prvi dan tekem za italijansko nogometno prvenstvo. Nogometni direktorij v Rimu je objavil koledar za prvenstvo B serije. Prva srečanja bodo: P. Patria — Alessnndria, Pescara — Savona. Padova — Bnri, Reggiana — Prato, Pisa — Vicenza, Fanfulln — Udinese, Bresoia — Fiumana, Siena — Lucchese, Spezia — No-vara. 133.618 športnih znakov so podelili Nemci moškim tekmovalcem v zadnjih dveh letih Gre za vidne znake, neke vrste odlikovanja, katera dobijo športniki, če dosežejo povprečne rezultate v raznih vrstah športa. Ženskam so podelili 22.048 znakov Lahkoalletski tečaj v Tivoliju. SLAZ (služ-bono). Pozivamo seniorje in juniorje, seniorke in jtiniorke, da pridejo v sredo ob 3 popoldne na igrišče- v Tivoli, kjer se prične lalikoatlet-ski tečaj, ki bo trajal do nedelje. Vodil ga bo dopoldne in popoldne trener e. Cumer. Atletinje naj prinesejo s seboj potrebno opremo. Tečaj je strogo obvezen! Tri ruska mesta so trenutno v največji nevarnosti pred nevzdržnim zaletom združenih nemških in italijanskih armad ter njihovih zaveznikov na vzhodnem bojišču: Odesa, Kijev in Pelrograd. Vsa mesta združeno orožje sil osišča stalno obstreljuje tako s topovi, kakor tudi z letalstvom. Trenutno še kljubujejo vsem tem gigantskim napadom, toda njihov odpor bo prej ali slej strt in zlomljen in se bodo morala vdati. Odesa je bila že v starih časih grška kolonija in pristanišče. Mesto se je imenovalo Odessos. V tretjem stoletju so to staro grško kolonijo razrušila razna aziatska ljudstva. V 18. stoletju so na istem mestu zgradili Turki novo mesto in pristanišče. Mesto samo so tudi utrdili. Leta 1789 so ga zavzele ruske čete. Po mirovni pogodbi v Jašiju leta 1791 je tako mesto samo, kakor tudi njegova okolica pripadla Rusiji. Po načrtih, ki jih je izdelal zmagovalec admiral de Ribaš, Francoz, ki je služil v ruski armadi, so mesto takoj razširili in napravili tudi veliko pristanišče. Zgcadili so tudi nove utrdbe. Zgraditev samega mesta je prevzel knez Richelieu, ki je pozneje po Napoleonovem padcu igral važno državniško vlogo pod Bourboni. Mesto se je zelo hitro širilo. Lela 1802. je imelo samo 9000 prebivalcev. V glavnem so bili Italijani, Grki, Albanci, Romuni in nekaj Nemcev. Pozneje je prišlo v mesto še več judov. Leta 1832. je živelo v mestu že 60.000 ljudi, leta 1862. 120.000 in leta 1892. 320000 prehivalcev. Mesto je gradilo več znanih italijanskih in francoskih arhitektov prve polovice 19. stoletja. Zgradili so predvsem palače raznih plemičev, uradna poslopja, ceste in parke kakor tudi znane marmornate stopnice, ki vodijo k pristanišču. Odesa je kmalu postala največje rusko izvozno mesto za žito. V sredini prejšnjega stoletja je šlo skozi to mesto skoro 37 % vsega ruskega žitnega izvoza. Leta 1909. je odstotek izvoza padel za 9.5%. Vsekakor v korist sosednjih luk Cherson, Nikolajev in še drugih pristaniških mest. V šestdesetih lelih prejšnjega stoletja je dobila Odesa železniško zvezo s Kijevom in Srednjo Ukrajino, I kar je zelo pospeševalo njen nadaljni razvoj. V Odeso so prihajale ogromne količine drugih deželnih pridelkov za izvo«. Tako predvsem sladkor, els, kože itd. Mesto je v ruski izvozni trgovini zavzemalo takoj za Petrogradom drugo mesto. V mestu samem se je pričela že precej zgodaj razvijati industrija predvsem za izdelavo in predelavo raznih življenskih potrebščin, kar je bilo zelo važno za poljedelski značaj Ukrajine. Delavstvo v teh tovarnah kakor tudi pristaniško pa ni bilo najboljše plačano in ie bilo lahko dostopno raznim revolucionarnim geslom. Leta 1905. se je mesto »proslavilo* z uporom nekaterih vojaških ladij v pristanišču. Med temi je bila tudi velika oklopna križarka »Knez Potemkin«. Upor se je z ladij prenesel tudi na ulice, kjer so divjali krvavi boji. Po izbruhu sovjetske revolucije je mesto zelo trpelo Nasproti so si stali boljševiki, Ukrajinci in Belo Rusi pod vodstvom Denikina. Mesto so zasedale zdaj te, zdaj zopet druge čete. V medsebojnih borbah je padlo na desettisoče ljudi. Prebivalstvo je pa kljub temu ostalo še nadalje zelo pestro. V mestu živi še vedno močna italijanska kolonlia. Drugi prebivalci so pa Rusi, Kav-kazijci, Ukrajinci. Grki, Armenci, judi in Romuni. Pod sovjetsko vlado se je to precej spremenilo. V mesto se je nateplo od vseh strani vse polno judov, ki imajo vso važno trgovino v rokah. Mesto je dobivalo tudi vse bolj ruski značaj zaradi prihoda vedno večjega števila uradnikov in meščanov. Razen tega je »n Odesa pričela postajati tudi vnžno lndu«triisVr* 6redi cerkve, pazeč, da ne stopijo na dolgo dragoceno vlečko. Vsi se ustavijo končno pri sv. Petru. Ljudje jim narede prostor. Moški se dotakne 6 prstom nog svetega Petra, poda svoji mladi ženi na prstu ta dotik, oba se prekrižata ter gresta na sredo cerkve, kjer je klečalo jx>d kupolo. Tu sta pokleknila sama in se zatopila v molitev. Bela vlečka je jx>čivala na tlaku. Ljudje so se zbrali okrog oltarja.- Tu so zbrani v koru nekaj dostojanstvenikov cerkve v rdečih plaščih, v modrih kapah ter v rdečih in črnih 6U-tanah. Sede v klopeh z rdečimi knjigami v roki in ponavljajo molitve. Kor jim odgovarja, od času do časa z glasovi dečkov, ki stoje na prostoru nad njimi. Vedno pa se iz njih čuje en glas, ki naprej moli nekaj stavkov, na kar drugi jx>nove, in pr čaka, da pride zopet na vrsto. To se ponavlja tu V6ak dan. Barv je v cerkvi neizmerno. Na oltarju je zlato, bron in marmor, okrašen in obrušen na najrazličnejše barve. Je nekaj desetk angelov, jiapeš-kih ključev in tiar, nagrobnikov, klopi, balustrad. Mnogo svetilk iz zlate kovine visi pod kupolo. Ljudje sede f» cerkvi ter 6e pri odhodu zadržujejo pri stranski kapeli: »Povera Madonnal« govore žene pred kipom zelo žalostne Marije iz belega marmorja, ki drži Jezusa, pravkar snetega 6 križa, v naročju. Žalosten je tudi Jezus z drobnimi nogami, zelo drobnimi. Tudi Marija ima drobne roke, z de6no drži mrtvo Sinovo Telo, levo pa je spustila od žalosti brez moči navzdol. Samo s to kretnjo izraža svojo žalost in izmerno bol. Nad trgom sv. Petra je veliko neba. Nebo sije na stebrovje, ki obdaja trg in ob kapelo bazilike, ki je resnično nekaj veličastnega. Nebo nad kapelo je belosinje kakor kupola sama. Ljudje pod njo hodijo in se zadržujejo na trgu, so majhni, če se jih gleda odtod, z vrha stopnic pri izhodu. Ko pridejo bliže, gledaj<$ na vrata, kovana z bronom, opazujejo menjavo 6traže, ki 6e menja na meji med Vatikanom in Rimom. Pri tem se ohranja popolnoma vojaški značaj: vojaški pristop, pozdrav, izpoved gesla. Uniforme straž so pisane, rumene, granatno rdeče. Na tej pisani obleki nosijo črne pelerine in črne baretke na glavah, bele rokavice na rokah ter navadno vojaško puško in bajonet ob pa6u. >Na rame!« »Pozdrav!« komandira oficir. Stražniki napravijo obrat, s paradnim korakom napravijo štiri korake na eno stran in štiri na drugo. Eden izmed njih ostane potem na straži. Drugi pa gredo za častnikom zamenjat naslednjo stražo. Videti je, da so do dna prepričani o' globoki nalogi in važnosti svojega opravila ter trdega udarjanja z nogami ob tlak. Črni avtomobili vozijo skozi vatikanska vrata. Najlepša v Rimu in najbogatejša. Nosijo tablico S. C. V. — Stato Citta Vaticano. Hudo- Rim: Michelangelo: Pieli, mušneži si tolmačijo te črke tudi na svoj način: Si Christo Vede. Na meji ni mnogo prometa. Iz Vatikana vozi ven tovorni avto rimske pivovarne »Birra Peroni«. Nekaj avtov s kardinali vozi ven, nekaj taksijev z vatikanskimi uradniki in obiskovalci pa noter. Je namreč sreda, dan, na katerega sprejema sv. Oče. Zato gre mnogo žensk in moških čez vatikanski tre sv. Petru. Gredo na desno k drugemu vhodu. Tudi tu stoje stražniki. Železne čelude z rdečimi peresi imajo na glavi ter visoke helebarde v rokah. Ljudje hodijo v pro-