Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Dim. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 18. V Ljubi. iani, petek 22. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg tštev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'—Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3— Din. Pri večjem številu objav popust. Po hudem trpljenju je umrl včeraj naš Perič. Proletarski otrok je bil, sin že-lezničarja-delavca je bil. V slabih razmerah, v pomanjkanju je zrasel nas Perič. Zgodaj je izgubil očeta, pa je zato tem bolj vzljubil svojo mater, ki je ob nizki pokojnini vzgajala svojega Ljudevita. Ko je študiral še pravne nauke v Pragi, je že vstopil v socijalistično stranko. Bil je prj nas med prvimi, ki so spoznali, da je tudi inteligentu mesto le v razredni stranki. Izza tistih let dalje je Peričevo ime tesno združeno z zgodovino slovenske socijalne demokracije. Soci-jalni demokraciji je ostal zvest do smrti. Ko je prišel po prevratu iz ujetništva domov, je šel takoj vneto na del° za stranko, od tega časa dalje začenja tudi njegovo bolj in bolj \ luno m intenzivno javno politično udejstvovanje. Slovenski proletarijat je cenil in spoštoval svojega Periča. Poveril mu je važne naloge in misije. Poslal ga je že takoj po prevratu kot'vrednega zastopnika na prvo mednarodno konferenco dela v Washington. Obiskal je ob tej priliki tudi slovenske proletarce in njihove organizacije. Imel je nešteto shodov in sestankov širom Amerike. In, ameriški delavci, sodrugi se še sedaj prav dobro spominjajo Periča, kateri jim je ostal najboljši prijatelj. Po povratku iz Amerike pa je poslala socijalistična stranka Periča v občinski svet ljubljanski. S tem pa je začela zanj najvažnejša, s težkimi boji in žrtvami združena, pa vendar z najlepšimi uspehi kronana življen-ska doba. Kot župan ljubljanskega mesta se je zavedal, da je zaupnik in predstavnik delavstva, izkoriščanega in zapostavljenega ljudstva, da mora zato predvsem služiti njemu, da je predvsem njemu odgovoren za svoje delo. Znal pa je biti pri tem vendar strogo objektiven. Kot človek pa je bil itak,srčno dober, kot sodrug, prijatelj zvest in udan. Kratka je ta ka-rateristika Periča kot bojevnika in človeka, a točna in dovelj zgovorna. V težki dobi je županoval Ljubljani. Vse težave pa je odporno prenašal in — zavedajoč se svoje velike naloge pa zaupanja, ki ga je vži-val med svojimi somišljeniki in v javnosti, je odločno vztrajal na svojem stališču in pri svojem delu. Ustvaril je za Ljubljano mnogo koristnega in velikega. V časih, ko so se naziranja v stranki križala, je znal Perič blažiti in zravnavati nasprotstva, združevati vse zdrave sile za nadaljne boje iu uspehe. Ob njegovi smrti lahko povemo, da je nemala njegova zasluga, če je končno zavladala v stranki enotnost in složnost. Težko je pisati nekrolog sodrugu in prijatelju, ki smo ga cenili in ljubili. Revne so te vrstice, — pero nam zastaja. Še bo prilika, da pišemo o njegovem delu. Od nas je šel v dobi, ko smo ga najbolj potrebovali, v dobi, ko se proletarijat prerojen in združen zopet dviga, pripravlja na nove borbe in zmage. Proletarijat ne pozabi svojih najboljših mož — ne bo tudi pozabil svojega prvega župana in vnetega sobojevnika v njegovih organizacijah. S čustvom trajne hvaležnosti polagamo na njegov grob žarečo cvetko našega spomina. Komisar ministra za socijalno politiko v Ljubljani. Včeraj je prispel na podlagi Puc-Uevp zahteve in klerikalnega prosjačenja v Ljubljano odposlanec ministra za socijalno politiko. Po ministrovem naročilu bo ugotovil vse .nerednosti", (se tudi o Paši- (J)0- {*(,yein. po v ra tiku pojavljajo in p r;i.l‘JJo najrazličnejše kombinacije. Lin računajo, da bo Pašič odložil ministnsko pmlisodstvo, drugi pa, da bo lalko.j po povratku zlomil n a j v pl i v n oj s ega rad iika I a gov ort*. Da bo on, svetoval in rešil Vsa pereča vprašanja ea radikalno stranko. Z veliko napetostjo pričakujejo, kako bodo rešili spor iz Maksimovičem. Ta minister je dosledno nasproten Radiču in .sedaj zavisi njegov izstop iz vlade oid tega, kako sta se isporalzumela Radič in Pašič. Belgrad, 22. jan. Finančni odbor je po običajnem načinu 'sprejel .proračun vrhovne, uprave. Brez črtanja je odobril kraljevo civilno listo in a,parna žo princa Jurija, ki se po svolječa&ni odredbi inabaja v Bel ju. Proračun za. kraljevo civilno listo in princa Jurija apanažo znaša Din 24,180.0(X). Za narodno skupščino so določili Din 47,024.023, za iniin.istrsko predsedstvo pa Din 2,923.940. Pri proračunu pokojnin pa so seveda črtali in štedili. Še več. Žari opni k mi n istrskega predsednika tljuričič je ipri razpravi o tem proračunu izjavil, da bo vlada 'zahtevala iizprememibo uradniškega zakona, predvsem v vprašanju zvišanja službenih let. Tudi je izjavil, da .bo po novem uradniškem zakonu urad-ništvo samo moralo iskrtnrii za svoj pokojninski fond. Redukcija uradniških plač in prejemkov ji* torej netizogibna in le vprašanji* je, kako se bo uredništvo tej nameri uprlo. Preiskava falzjfikatorske afere. Budimpešta, 22. jan. Na včerajšnji seji iso zahtevali socijalni demokrati ponovno, da se 'se,stavi parlamentarna komisija, ki naj .preišče ozadje falzifikatonslke afere. Pod pritiskom svetovnega javnega. mnenja je končno pristala tudi Bethlcinova. vlada na to, da -e vodi vzporedno s sodno preiskavo tudi s strani parlamenta preiskava, ki naj ugotovi in. preišče predvsem politično ozadje gnusne afere. V parlamentarno komilsijo so izvolili 25 članov. Komisija 1 k> pričela, talko j poslovati in bo v najkrajšem času poročala parlamentu. Pred uposfavitvijo diplomatičnih odnošajev med Rusijo in Švico. Berlin, 22. jan. Pogajanja za upo-stavitev diplomatičnih odnošajev med Rusijo in Švico, ki so bili vsled Vorovskijevega umora prekinjeni, so stopili v nov stadij. Posredovalno vlogo sta namreč prevzeli Nemčija in Francija. Kakor zatrjujejo, posreduje Nemčija po zaprosilu švicarskih trgovcev, ki so morali doslej trgovati z Rusijo preko Berlina. Po dosedanjih izgledih, se bo na-sprotstvo med Rusijo in Švico v kratkem času poravnalo in tako bi odpadel najvažnejši razlog za rusko abstinenco na razorožitveni konferenci. koalicijo in dobil volilni .mandat. Še mi,iver verjetnosti pa ima verzija, »a se bo iizvršila tekom bližnje ibo-1 ueiijosli temeljita pregrupaci ja po-i ičnih strank. Pr,grupacija bi so l'ik‘11 fvi> da bi se združile ra-• ' ‘V. raidic(*v.ska, demokraLsika m muslimanska stranka. Na dob. pa so škarje naravno ze isile, da bi talko pregrupaci,jo one-in preprečilo. 'udi o prihodu Ace Stojanoviča NOVA PREGANJANJA. Beograd, 22. jan. Nepričakovano je aretirala belgrajska policija zopet več delavcev, poleg tega pa še bivšega poslanca dr. Novakoviča in dr. Simo Markoviča. Kakor Rumunija, tako se tudi Jugoslavija boji, da bo po komunističnem kongresu znova pričela komunistična propagandistična akcija. Vse to pa je le dobrodošel izgovor za brezmejno in neču-veno preganjanje- delavskega raz reda. PRED DEMISIJO BRATIANOVE VLADE. Bukarešta, 22. jan. Sedaj je uvedla Bratianova vlada najstrožjo cenzuro tudi za inozemsko časopisje. Kljub temu pa Bratianu ni uspelo, da bi zadušil odpor in upostavil v deželi normalne in vzdržne razmere. Bratianu je zahteval, da se odgodi zasedanje parlamenta. S tem poizkusom ni uspel, zato pa je izjavil, da bo vlada predložila parlamentu v najkrajšem času osnutek novega volilnega zakona. To Bratianovo napoved tolmačijo poučeni krogi tako, da bo parlament takoj po sprejetju tega volilnega zakona razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. NOVA NEMŠKA VLADA. Berlin, 22. jan. Kancelar dr. Luther je predložil udeleženim strankinim voditeljem sledečo ministrsko listo: Kancelar: dr. Luther, zunanje ministrstvo: dr. Stresemann, notranje ministrstvo: dr. Kiilz, finance: dr. Reinhold, gospodarstvo: dr. Curt-nis, ministrstvo dela: dr. Braun, pravda: Mar.\, vojska: dr. Gessler, promet: Krolme. Po krajšem posvetovanju so se izjavili za to listo cen-trumaši, nemška ljudska stranka in bavarska ljudska stranka. Tudi demokrati so sklicali sejo iu z neznatno večino sprejeli predlagano ministrsko kandidatno listo. RAZLASTITEV IMOVINE NEMŠKIH KNEZOV. Berlin, 22. jan. Socijalisti in komunisti zastopajo zahtevo, da se mora knežja imovina razlastiti brez odškodnine. Zato pa pripravljajo veliko akcijo potom plebiscita in kar je najvažnejše: izvrševalni odbor socialistične stranke je predlagal splošni nemški strokovni zvezi, da naj posreduje pri komunistih, da bosta obe stranki v tem vprašanju nastopali skupno in obe predložili parlamentu en sam zadevni osnutek. AVSTRIJSKI FINANČNI MINISTER O BREZPOSELNOSTI. Dunaj, 22. jan. Finančni in proračunski odbor je imel včeraj sejo, na kateri je novi finančni minister razvil svoj program. Uvodoma K*e je finančni minister obširneje bavil z vprašanjem brezposelnosti in je pri tem ipovdaril, da bo z vsemi sredstvi podpiral akcijo, da se odvišno industrijsko delavstvo zopet vrne k poljedelskemu delu. Prav talko pa bo podpiral stremljenje ornih, Iki lio-čejo potom preselitve delavstva v Rusijo omiliti brezposelnost. Pred sijajno zmago delavstva. Sramota! Sodrugi — pozor! Povejte vsem volilcem, da so gla-sovniec, katere pošljejo po pošli krajevnim volilnim odborom, ne ve I jav ne! Krajevni volilni odbori so upravičeni sprejemati glasovnice na dan 2. februarja od volileev, ki bodo glasovnice osebno oddali. Glasovnice, katere prejme Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico pred 2. februarjem 1926, bodo n e v e 1 j a v n e. Vse volilce pozivamo, da oddajo glasovnice našim zaupnikom. Te glasovnice bodo predstavniki »Združene delavske strokovne zveze« osebno oddali glavnemu volilnemu odboru v času med 2. in 7. februarjem 1926. Ne trgajte oddajnih listlov s ku-verl! V kuverti mora ostati rjava glasovalna legitimacija in naša tislbiaflia glasovnico: Glasujem za listo »Združene delavske strokeUiie zveze Jugoslavije.« Volilni odbor ZDSZ. Po pravi in zmagoviti poti — naprej! Delavski razred Jugoslavije je od »Gbiznane« dalje izgubljal eno pravico za drugo. Mlada jugoslovanska, hur žuazija je hotela potom »Otenane« in drugih odredb izmozgati iz delavstva zadnjo moč, izsesati zadnjo kapljico krvi za utrditev in povečanje svojega profita. Delavstvo je vedno bolj stradalo — vzporedno « tem je pa 'naraščalo število bank in profit poediuih podjetij. Pod izgovorom industrijske krize so kapitalisti začeli teptati zakon o zavarovanju in zaščiti delavcev, uvajati 10—12 urnik, uvedel sc je 3J5% davek na ročno delo, Zveza industrij-cev je začela agitirati za ukiujenje Delavske zbornice, za poslabšanje bolniškega zavarovanja. Vlada je seveda šla injdustrijce.m na roko in je odpovedala vse kredite za invalidno in. oue-rnoglostno zavarovanje, češ, da naša industrija ne prenese izdatkov za pio-skrbo onih delavcev, ki so izgubili svoje zdravje v več desetletnem delu za one, ki rajajo ob šampanjcu. Vsako leto je pomenilo nov križ za delavski razred. Soči j ali i i položaj delavstva v Jugoslaviji je danes najslabši izmed vseh civiliziranih dežel na svetu, delavske plače maj nižje, 'draginja pa najvišja. To je rezultat sedmletne »soei-jalne» politike vseh mašili meščanskih atrak. ki so se menjavale na vladi kakor svinje pri koritu. Vse: klerikalce, demokrate, radikale, samostojneže zadeva ista krivda. Počim slo vse te stranike nalagale vedno hujša bremena ma delavstvo, so prihajale med njega Ob vsakih volit- vah s hinuvsko, licemersko frazo o »skrbi za delavske interese«. In delavstvo se je v svoji večirni res spozabilo tako daleč, da ga bodo spravili v nebesa tisti, ki so mu pripravili pekel, da ga biodo pobožali isti rablji, ki so spletli bič za njega. Manjšina delavstva je ohranila v vseh teh letih reakcije, demoralizacije ii>n korupcije trdno zavest, da je mogoče zboljšanje delavskega položaja le potom utrjenja, povečanja in ozdravljenja delavskih razrednih organizacij, ki jih je začasno zlomil deloma policijski in podjetniški: teror, deloma početje onih brezvestnežev z desne in leve, ki so smatrali, da je treba pri združevanju kapitalistov delavske organizacije razbijati in cepiti. Razredno-zavedna manjšina je v teh letih doprinesla čudovite žrtve za proletarski razred, trpela in krvavela v zavesti, da tse mora delavsko gibanje prej ali slej povzdigniti, ko bodo spoznali delavci pravo reakci-jomamo lice demokratov, klerikalcev in drugih. Tej proletarski stvari vedno vdani avantgardi se je tudi posrečilo združiti prej razcepljene strokovne organizacije. S Skupnega strokovnega kongresa o božiču so pohiteli delegati v sto in sto krajev s klicem: Delavci, vkup! V enotne organizacije! Delavsko zb o rnico — del a v eem! Najprej navoji ti Delavsko zbornico. osvojiti prvo postojanko proti s.o-cijalni reakciji. Potem pa ne počivati, ampak naskakovati naprej, zasedati en strelski jarek za drugim in zadaviti reakcijo! — To je smisel sedanjega volilnega boja v Del. zbornico. Na eni strani: kapitalistična reakcija (demokrati, klerikalci, radikali), na drugi strami združeno zavedno delavstvo. Na eni strani Zveza industrije!1 v im bankirjev, na drugi strani Združena delavska strokovna zveza, ki zastopa vstajajoči delavski razred. Delavstvo razume ta boj. Bojno razpoloženje je na višku. Sovražniki so presenečeni in stokajo in čivkajo po »Jutru«, »Sllovencu« in Nar. Dnevniku«. Delavstvo razume vznemirjenost gospode, delavstvo ve. da je na pravi in zmagoviti poti, kadar protestirajo klerikalci in demokrati proti »rdečemu terorju.« Če pomeni vstajenje delavskega pokreta rdeči teror, potem se strinjamo s »Slovencem«, da danes po vseli tovarnah zmaguje rdeči teror. To je oSvobojenje delavstva izpod črnega in belega terorja. To je kazen za one, ki so sedem let terorizirali delavstvo. Sodrugi, te zadnje dni boja napilili1 vse svoje moči za veličastno zmago. Ha/ženite sovražnike delavskega razreda! Dvignite kvišku rdeči prapor! V vsakem volilnem boju so ostra nasprotja med posameznimi strankami ali organizacijami skoro neizbežna. Mi, ki smo se udejstvovali že v neštetih volitvah, smo se navadili na marsikatero ostrost in presenečenje, vendar moramo priznati, da smo ostrmeli, ko smo izvedeli za najnovejšo podlost naših klerikalcev. Ta dična stranka, katero predstavja v belgrajskem parlamentu 21 ukročenih tigrov, v Sloveniji pa 2 škofa, 28 kanonikov, 600 fajmo-štrov, 1800 kaplanov, 800 mežnarjev in ministrantov ter cele garde marijinih »devic« in bratovščin, se je ponižala ter prosila poslanca samostojne kmetijske stranke Puclja, naj skupno ž njimi intervenira pri ministrstvu za soeijalno politiku Siunonoviču, da pošlje v Ljubljano posebnega komisarja, ki naj preišče in ugotovi, kako bodo naši sodrugi volili v imenu mrtvih, izseljenih itd. Ta zastopnik ministra naj bi preiskal vse goljufije, ki jih baje vrše posamezne stranke, izvzemši klerikalnih goljufij seveda, ki so se izvršile v imenu svete vere in za katere je že v naprej podan popolni odpustek. Smešno! Klerikalna stranka prosi za milost edinega poslanca samosfo.i-nežev, dasi se na vsa usta hvali, kako je močna in mogočna. Mi pozdravljamo sklep ministra so-cijalne politike, da pošlje v Ljubljano posebnega 1 delegata in smo na to pripravljeni. Gg. klerikalci! Dajali boste odgovor za svoje mahinacije v tovarni Pollak, (kavarni »Union« in drugje. Pripravite zagovor, kako so agitirali vaši kaplani, kako so grozili vaši delodajalci itd. Zmagi v Delavsko zbornico sc bo pridružila zmaga nad klerikalnimi sleparijami in intrigami. Zaupamo v i objektivnost belgraj-skega vladnega zastopnika, vemo pa tudi, da samostojna kmetska stranka, odnosno njeni zastopniki, ne bodo reševali naših klerikalcev, ki so .sc neštetokrat posluževali proti samostojni kmetski stranki istih gnusnih .sredstev, ki se jih danes poslužujejo proti nam. 'Samostojna kmetska stranka ima Kotovo več socijnlnega čuta in smisla kakor klerikalna. njena fronta razredno zavednega delavstva z leve in desne. Ta sklenjena fronta je porazila in po gazila to čedno družbo. Naša kandidatna lista je sijajno zmagala. Naši sodrugi do dobili pri volitvah 13 mandatov, vse ostiale, v tem famoznem, vnebovpijočem bloku združene združene stranke, pa (amo 4 mandate! Tako je odgovoril zavedni G uš tam j a a naš poiziv, tako zmaguje vsepovsod delavska enotnost, delavska razredna revotueijonarna zavest! Guštanjski župan se bo volil iz vrst naših sodrugov. Absolutna večina v Guištanjiskem občinskem svetu je naša! Prosili so časi zmed, nerganja in oklevanja, delavstvo stopa znova zmagovito na plan. Kdor bo skušal ustaviti ga, ali motiti v tein njegovem silnem enotnem .pohodu, bo neusmiljeno pogažen. Vse kaže, da je naša politična, smer pravilna, da odgovarja nujni potrebi, da sloni na objektivni, pravilni presoji položaja. Proletarijat so je »družil, in evo, že zmagujemo, že se zvija vsa gadja 'zalega naših odkritih in prikritih sovražnikov. Silno probnjonjc in vstajenje delavstva pri borbi za. »Del. zbornico«, sijajna zmaga pri volitvah obratnih zaupnikov na. Gorenjskem, in .sedaj še sijajnejša zmaga naših sodrugov pri občinskih volitvah v Guštanju. Ali niso to dovolj zgovorna znamenja, ali niso to dovolj .glasni dokazi naše nove sile, naših novih, še hrupnejših zmag? Povsod zmagujemo, in zmagali bomo prav gotovo tudi pri volitvah v Del. zbornico«. Ne varajte se, podle klerikalne in druge vam enake kapitalistične duše! Guštanjskim sodrngom čestitamo na njihovem uspehu, ki jo obeniem lep uspeh vsega združenega razredno re-volucijouarnega delavstva. Naprej! Sijajna zmaga združenega delavstva v Guštanju. O občinskih volitvah v Guštanju ,mo že obširno poročali v našem listu. Nedeljske volitve v Guštanju so pokazale, da je združeni proletarijat povsod na pohodu, da povsod zmaguje. Nasproti meščanskemu bloku, v katerem s o bili iiiajzagrizenejši klerikalci poleg najsrditejšega demokrata, najgrši nemičur in avstrofilec poleg najvuo-tejšega jugoslovenskega supernacijo-nrili stičnega' orjnnaša, je stala s.kle- Pravijo... Klerikalci so sprejeli miiistnske-ga komisarja z vsemi častmi. Depu-tacijo so poslali ik njemu in sam Žebot iz Maribora je vlekel to de-putaeijo. Žebot je govoril v -tokavšeitii, Gosar v jokavščiin, Kremžar, 'kot gromovnik pa v ikajkavščini. Vsa depo taci ja v izboru pa v lažavšč-Lni. Gospod komisa j je bil velsel, da slovensko narečje tako lepo aveni in se tako grdo glasi... Po tem zvočnem in sočnem sol-zo-nju, (-morjenju im javkanju pa bo pričelo zopet blagoslovi je m> grme-nje in bobnenje prleškem, ljubljanskem, ribniškem in .gorenjsikem milem (slovenskem narečju. Začno pa grmenje proti vladi z nesoči ja Iniui pojmovanjem, proti vladi naldaijnelga izmozgavanja im obremenjevanja slovenskega ljudstva. Charles Dickens: 1S Božična pesem lic „Pusti me! Vedi me nazaj! Ne straši me da- v prozi. Scrooge postane pozornejši ko kdaj, ko vidi, da sede gospodar, ob katerem nežno sloni hčerka, z njo in njeno materjo k domačemu ognjišču. Ko misli, da bi ga lahko tako-le bitje, prav tako ljubko in nadebudno, klicalo za očeta in bilo pomlad v pusti zimi njegovega življenja, mu postanejo oči motne. „Belle,“ pravi mož smehljaje se ženi, »danes popoldan sem videl starega tvojega prijatelja. „Koga neki?" »Ugani!" Kako bi mogla? Ka.i, ali ne vem? doda takoj in se smeje z njim vred. »Gospoda Seroogeja." Gospod Scrooge je bil. Šel sem mimo okna njegove pisarne. Ker ni bilo zaprto in je imel notri svečo, sem se težko izovcnil* da ne bi videl, m-žabnik, kakor slišim, umira in tam je sedel on sam, sam na vsem božjem svetu. „Duh!“ zaihti Scrooge uničen, »spravi me stran odtod!" »Povedal sem ti, da so to sence stvari, ki so bile," reče duh. »Da so, kakor so, se ne huduj nad menoj!" »Proč odtod!" zavpije Scrooge, »tega ne morem prenašati!" Obrne se proti duhu in videč, da ga gleda z obrazom, v k oje m se na čuden način zrcalijo delci vseh obrazov, ki mu jih je pokazal, se z njim spoprime in bori. V borbi, če se lahko imenuje borba, pri čemer je ostala prikazen, ki ni nudila nikakega vidnega odpora, vsem sovražnim napadom Scroogejevim nedostopna, zadnji opazi, da gori njena luč visoko in svetlo. Na slepo spravi to svetlobo v zvezo z njenim vplivom nase, pograbi gasiluik in ga ji z naglo kretnjo povezne na glavo. Prikazen se zgrudi, in gasilnih jo pokrije: to da naj tišči Scrooge pokrivalo še s tako silo, ne more zadušiti svetlobe, ki sije v neprekinjenem toku izpod njega po tleh. Čuti', da ie izmozgan in •zlomljen od zaspanosti in da je doma v spalnici. V slovo še enkrat na vso moč pritisne gasilnik in roka mu omahne, .ledva še ima čas, opoteči se v posteljo, preden se pogrezne v globoko spanje. Tretja kitica. Drugi izmed treh duhov. Ko se Scrooge sredi neznansko zateglega smrčanja zbudi in v postelji vzravna, da bi zbial raztresene misli, mu ui treba šele praviti, da bo bila ura takoj zopet ena. Čuti, da se je prebudil ravno o pravem času za sestanek z drugim slom, poslanim mu po posredovanju Jakoba Marleya. Ko pa zapazi, da ga je ob misli, katerega izmed zastorov bo odgrnilo novo strašilo, obšel neprijeten mraz, potegne kar sam vsakega posebej na stran. Nato zopet leže in sklene z vso napetostjo motriti okolico. Hoče namreč duha poklicati, brž ko se bo prikazal ter ne želi biti iznenaden iu prestrašen. Ljudje, ki se ne dajo od česarsibodi iznenadaiti in se ponašajo, da znajo več kot hruške peči ter so običajno pripravljeni na vse. naj pride, kar hoče, izražajo velik obseg svojih zmožnosti za pustolovino, češ da so zmožni vsega od nedolžne brce do uboja. Med tema dvema skrajnostima lezi' brez dvoma precej dolga iu pisana vrsta stvari. Ne da bi hotel trditi o Scroogeju takih goiostast-nosti, se prav nič ne pomišljam izjaviti vam, da je bil pripravljen na celo nepregledno kopico strašnih prikazni in da se ne bi bil bogzna koliko čudil, pa naj bi bilo prilomastilo karkoli od dojenčka do samega nosoroga. Ko je tako pripravljen skoro na vse, pa ni na noben način pripravljen na nič: in zato se ga loti silen trepet, ko udari zvon eno, prikazni pa odnikoder ni! Mine pet minut, mine deset minut, mine četrt ure, ne pride pa nič. Ves ta čas le^1 na svoji postelji ravno sredi sijaja rdeče svetlobe, ki se je pojavila, ko je udarilo eno. Dasi le..^ ~ loba — bra vznemirja bolj od dvanajstine uu v, ker mu ni moči dognati, kaj pomeni ali kaJ J--Večkrat se mu vsiljuje neprijetna misel, ua nuui morda pravkar velezanimiv sjučaj h'j c e-hotnega vnetja, in to brez edine tolažilne okolnosti, da bi sam za to vedel. A '1 ; acilc. misliti — kar bi mislila »1,.d\av 'a‘! H’ zakal nikdar ne pride v zadrego. kdo. k‘J. j® v 'bej storiti in to tudi stori >• , > , začne misliti da bi mogel biti ski iv m vn te tajmstvene či vsosedni sobi, odkoder se mu po nadaljnji reiskavi zdi, da izvira. Ker ga ta misel popolno-obvlada, tiho vstane m drsa v brezpetnikih vrat0,n- (Dalje prih.) luči pri ma k Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-’ LIŠCA V LJUBLJANI. Drama. Petek, 22. .jan.: »Krpam mlajši«, D. sobota, 23. jan.: »Periferija«, delavska predstava, izv., Opera. Petek, 22. jan.: »Aida«, A, sobota, 23. jan.: »Zvedave ženske«, B, t »Obrt gospe W«rren»ve.« (Bernard Shaw.) Občinstvo je premijero sprejelo z odobravanjem in razumevanjem. Kaj je namen gledališke umetnosti? Umetnost umetnosti? Umetnost zabavi? Ne prvo, ne drugo. Že Grki so nam za dobe Aristofana, Evripida, Sofoklcja in drugih poudarili etični moment: očiščenje (katharsis), podvig srčne kulture. Morda se bodo ljudje izpodtikali nad 'zvodnico Warrenovko. Toda tri resnice so tu: prva, da so jo v to »obrt« (Prisilile socijalne razmere, ki jim je kot čuteča in trpeča ženska, ljubeča svojo hčer, podlegla in strupeno nastopa i proti sebi i proti družbi; kapitalizem jo je v mladosti zgrabil in jo izkoriščal; sedaj se maščuje in ga sama izkorišča. Lepo to ni, a je logično utemeljeno. Druga resnica nam dopoveduje o družinskih razmerah. Odno-šaji med materjo in hčerko, ki ne ve, čigava hči je, so silno tragični, bolj tragična od Medeje, ki je košček -za koščkom svojega deteta metala v morje, da se izogne svojemu preganjalcu. Ona pride soai jalnim razmeram za hrbet in jih izrablja. Tretja resnica pa se nam predstavlja baš v logični doslednosti hčerka Ona kot resna sluša-teljica vseučilišča, kot najvišje znanstvene institucije, no more več soglašati z »obrtjo« svoje matere, dasi bi ji 'avno ta rada priskrbela najlepšo bodočnost, kot bi si jo mogla pridobiti s •svojini študijem. Dramatikov imamo na svetu mnoga med Francozi, Angleži in Španci nam izkazujejo nekateri po .-Jo in še več del. Moderna doba jih je po večini zavrgla. Ko je nastopil na angleškem oilru Bernard Sliaw, so ga gledali nezaupno kot propagatorja .-mci jalizma. On je bil tudi eden onih velikih umdtinikov. ki, se je pridružil mednarodnemu socialističnemu gibanju. Kot dramatik se odlikuje po .svoji izvirnosti — ne .tako kot Francoz Scribe — ki se je jiudo ponavljal in pisal včasih duhovite, večinoma pa prav banalne stvari. In vendar je prodrl i s svojo umetnostjo, i s svojimi tendencami. Kot znanstvenik prihaja v poštev 'kot saei-jblog, kot pisatelj fanatik aforizma in paradoksa, kot novinar — iznajdljivec ironik. Bernard Shuvv nastopa kot soeija-lon reformator. Z .neizprosno logiko motri socijalne razmere v sodobnem življenju. Dosleden je v vseh svojih dosedanjih delih. Bil je prvi, ki je pričel širiti marksizem na Angleškem. Dvanajst let se je boril proti reakciji, proti kon servatizmu lordov, proti konservatizmu krogov okoli liista ‘Manchester Guardian«, zlasti pa pro-11 ituperijalizmu, ki si je osvojil veči-110 kolonij po vsem svetu. On je izrazit satirik: skoro vsa njegova dela so polemične vsebine. On bije v obraz hinavščini in licemerstvu sodobne družbe. Baš v 'komediji »Obrt gospe W arrenove« se nam Sha\v predstavlja kol na.io.strejšega sarkasta in obtoževatelja javne morale. Od Sliniva imamo Slovenci prevedenih že nekaj del, n od njih je vsekakor nn.jučin.ko-vitejrše v besedilu imenovano. Značaji v igri so začrtani ostro, zladi izrazito je označeno razmerje med materjo in hčerjo ter med pastorjem in sinom. Največja tragika je v tem. ker vsi skupaj ne vedo (ali nočejo vedeti), kdo je oče .mladi \\arrenici. . Obe ženski ulogi (ona gospe Na-om k(’ 111 g(,spe Medvedove) sta bili ,®Vuni lepo. V splošnem pa nasto-igralci preveč afektirano. Malo ' življenja, prosimo! Režija g. Skr »inška .je bila neoporeeena. Delavska predstava v drami. V soboto, dne 23. t. m. priredi ljubi jamska drama prvo delavsko predstavo v letošnji seriji, in sicer uprizori Langer-jevo dramo »Periferija«, ki jo režira g. Šest. Ker so cene za poset te predstave močno znižane, bo omogočena udeležba najširšim ljudskim slojem. Predprodaja vstopnic se ho vršila od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Režiser splitskega gledališča g. Rado Pregare je nevarno obolel in bo te dni v Zagrebu operiran. Ata je smešen. Lepo je, da »Slovenski Narod« pove v četrtkovem uvodniku »svojim« otročičem delavcem, kakšne naloge ima Delavska zbornica.*!), to je hvalevredno; ali tako naivnih naukov ne bi smel dajati in pa več pedagoških talentov bi moral pokazati pri svojem poučevanju. Mi mu sicer odpuščamo, toda ne verujemo, da bi njegove božajoče besede kaj zalegle, ker so otročje naivne. Predvsem pripoveduje članka r. da klerikalci in socijalisti niso takih načel, da bi prav delali v zbornici. Klerikalci že po svojem programu ne morejo biti zastopniki delavstva, socijali-sti pa tudi ne, ker ne marajo sporazuma v vseh gospodarskih in socialnopolitičnih vprašanjih z interesiranimi sloji. Če podjetniki zahtevajo carino, morajo biti socialisti zanjo, če zahtevajo podjetniki znižanje plač, podaljšanje delavnika, odpravo socialnopolitičnih.in delavskovarstveuih zakonov, morajo delavski zastopniki v zbornici biti tudi za to. In ko našteje modri elankar vse te dolžnosti, pa pove, kaj hoče: Socijalna borba mora sloneti na socdjalni solidarnosti vseh interesi ranili slojev. Tako! To je pa tisto, kar zagovarjajo klerikalci, demokrati in narodni socijalci, kakor smo že zadnjič dokazali. In kakšna razlika naj še bo med njimi ? Pred volitvami v Delavsko zbornico «o torej vse navedene stranke jasno povedale, da bo naloga njih zastopnikov v Delavski zbornici ta, da bodo delali v sporazumu z buržuazijo in kapitalisti proti delavstvu, dasi vsak delavec ve, da v boju med' dvema razredoma v bistvu ni sporazuma in da tudi takozvanih skupnih interesov ni. Propadu industrija, s očija hi o poli ti ko in delavsko varstvo demontirajo l>o notah, toda člankar se doslej so ni •spomnil, da tudi gospodom priporoča u>cijalno solidarnost. Nas hoče učiti! O, take limanice pa no bodo držale! Brez naslova. Nov dokaz volilne sleparije in pritiska. Po Ljubljani kroži te .dni naslednja zaupna okrožnica: »Vaše blagorodje! Dne 2. februarja t. 1. se vrše volitve v Delavsko zbornico. Volilno pravico ima vsak uslužbenec ali uslužbenka, ki je bila 5. decembra 1925 zavarovana pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (prejšnja Okrajna bolniška blagajna). Tudi pri vas zaposlujete 2 uslužbenca, ki sta vpisana v volilni imenik in imata volilno pravico. Glasovnice pa se ne dostavljajo na dojn, temveč mora vsak volilni upravičenec po glasovnico osebno. Glasovnice se izdajajo samo do 27. januarja t. k, pozneje ne več. Pošljite takoj vaše uslužbence z delavsko knjižico ali drugo legitimacijo po glasovnico v novo poslopje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na, Miklošičevi cesti poleg sodnijske palače. Glasovnice tvorijo uradne .kuverte in se dobijo vsak dan od 9. do 12. ure in od 3. do 8. ure, tudi v nedeljo. Na kuverto, ki se jo dobi, naj se uslužbenec podpiše zadaj ter isto izroči Vani. Vsakemu uslužbencu zabičajte, da nuorti kuverto zanesljivo prinesti domov in jo izročiti Vam. To kuverto potem takoj vročile, podpisanemu, ki bo skitbel, da pride na pravo mesto, SDS podpira Neodvisno delaven 1 i sto, katere nosilec je gospod lln-loll .In vau. Pričakujemo, da •«<.• zanesljivo odzovete temiu pozivu pravočasno. Gospodarsko in politično društvo KUS za poljanski okraj. Fovejjo sedaj klerikalci in demokrati,'kdo slepari, kdo pritiska, kdo terorizira? Dnevne 1’ogreb pokojnega sodr. Ljudevita Periča bo v Soboto ob pol 4. pop., s hiše žalosti na Miklošičevi cesti 16. t Vse soriruge in organizacije (politične, kulturne, gospodarske, strokovne) vabipio, da se korporativno udeleže pogreba našega zaslužnega in nepozabnega sodruga Ljudevita Periča. Prozorna igra. Včeraj smo omenili, da izrabljajo klerikalci celo opazke in izjave v »Delavsko kmetskem listu« za svojo gonjo proti delavstvu in proti Delavski .zbornici. Seveda izrabljajo oni te izjave v krivem in potvorjenem smislu, del sodrugov, ki se zbira okolu »D. K. L.«, ima sicer v gotovih pogledih svoje različno mnenje — kar ni prav nič slabega, ker socialisti nismo sekta, marveč stranka, široko ljudsko gibanje —, vendar so tudi ti sodrugi glede volitev v »Del. zbornico« mnenja, da mora tu delavstvo soglasno in enotno v boj, da morajo vsi zavedni delavci brez razlike glasovati za tisto »Združene del. strokovne zveze Jugoslavije«. Ti sodrugi so to ponovno in dovolj jasno povedali: Meščanski listi in meščanski politični krošnjarji so pa posamezne besedo v »D. Iv. L.« izkrivili tako, da more nepoučen delavec dobiti vtis, da je en de! delavstva proti enotnemu nastopu pri teh volitvah. Prozorna je ta igra. Zato je toliko bolj potrebno, da vsi delavski listi pazijo, kaj in kako pišejo zlasti v času, ko se bije hud boj za temeljiti poraz nasprotnikov. Uverjeni smo pa, da tudi ta najnovejša meščanska intriga ne bo zalegla. Priznanje. Pod naslovom »igno-rantstvo« priznava včeraj »Nar. Dnevnik« svoje ignorantstvo, kakor tudi, da se je glede Radičevega .shoda zmotil. Tako je prav. »Nar. Dnevniku« bomo dali rade volje vsikdar prav, kadar bo odkrito priznal svoje ignorantstvo in svoje zmote. Mlekarstvo v krizi. V nedeljo so zborovali v Ljubljani zastopniki mlekarskih zadrug in družb. Razpravljali so baje o kritičnem položaju mlekarstva. O stanju mlekarstva v Sloveniji je poročal mlekarski nadzornik g. Pevec in iz njegovega poročila posnemamo nekaj suhih številk. Slovenske mlekarne prevedejo v enem letu približno 10 milijonov litrov mleka, ‘Od teh konsumirajo mesta 12 milijonov litrov, 6 milijonov litrov predelajo v sii-, iz 2 milijonov litrov pa napravijo surovega masla. Ker pa je izvoz mleka skoro popolnoma prenehal, v letu 192(i, ga bodo izvozili približno le 20011 litrov, zato trdijo, da se nahaja mlekarstvo v akutni in težki krizi. — Za delavstvo in uradništvo je ta razprava zelo poučna in zanimiva, to pa zategadelj, ker delavske in uradniške družine prav nič ne čutijo, da bi bilo mleka preveč. Nasprotno. *Ni še minul mesec, ko so, mlekarne napovedovale in obečale povišanje mlečnih cen in grozile s podražitvijo mleka. In za praznike mleka in sirovega masla enostavno ni dobiti na trgu. Zato bo kriza m lekarni va — ne pa seveda dobičkarskih in špekulativnih mlekarskih družb in zadrug '— rešena takoj, kadar bo ceAa mleku sedanjim razmeram primerna in za delavske in uradniške plače zmogljiva. Monopolizirano oddajanje mleka potem dobičkarskih podjetij je ustvarilo sedanjo krizo mlekarstva. Proti temu monopolu in nekontroliranemu izžemanju pa bo treba energičnega nastopa. Zastonjska telovadba. Ljubljana ima čisto svojevrstni šport: hojo po obcestnih hodnikih. Poleg drsalnic, ki so si jih pripravili gibčni in nadebudni sodarji, 'da hitrejše strgajo, slabe Pollakove podplate, -krbe hišni posestniki, da se drsajo in da drse po hodnikih tudi odrasli, pametni ljudje. Seveda pa niso vsi p as a ni i tako gibčni, da bi jim bilo drsanje iin padanje v abavo.. Po zapadlem snegu se nahajajo obcestni hodniki naravnost v škandaloznem stanju. Velika večina hišnih posestnikov se sploh ne zmeni, da. bi sneg odkidala h hodnikov, listi pa, ki so sneg odmetali, ne potrošnjo hodnikov in povzročajo zato smrtno- riovice. nevarno hojo po Ljubljani. Zahteva mo energično, da napravi policija red. Pihalni stroj je ukradel Brijevec (Brinjevič) Ivo iz Dalmacije v Breži cah in po tatvini sprotno pobegnil. Stroj je vreden 490(1 dinarjev. Posel razprodajalcev, vozačev premoga ni baš prijeten, zlasti ne, ker se na cestah kar križajo in je konkurenca dosegla vise mogoče višine. In prodajalcu B., ki si ga je najel G. Jakob, ta posel vsekakor ni prijal, ali vsaj zaslužek mu ni zadoščal. Prodajal je premog, žvižgal in žvižgal. Ko je izpraznil voz, je konja izpregel, voz zapeljal pod streho, se pri gospodarju miti zglasil, pač pa z izkupičkom odjadral v svet. Svota ni 'bila ravino velika, opomoči se ni mogel dosti — na izpregled ga pa le še ni bilo in tudi policija ga še ni dobila v roke. Povrnila, s® je k stari šem mlado letna Dragica Grebenc, o kateri smo zadnjič pisali, da jo je izvabilo v svet. O motivih, ki so jo izpeljali do tega koraka, mam še ni ztnano. Energična gostilničarka. Monter Pečnik Jakob se je hranil v gostilni Emilije Trelc v Rožni 'dolini cesta. II. 36 im gospodinji nudil tudi razile uslu ga Napeljal ji je v stanovanje elektriko in bil sploh uslužen možakar. Kar nakrat mu je pa zaplenila kovčeg n njegove nezaklenjene sobe. V njem je Pečnik deponiral svoje perilo in obleko, vse skupaj vredno 1909 dinarjev. Pečnik jo je ovadil, ona se je pa izgovarjala, da kovček takoj Vrne, čim on poravna račun 449 dinarjev .na hrani im pijači. On pa trdi, da je to svoto odslužil, ker ji je napeljal elektriko. Vsekakor je stvar zagonetna in bo končno osvetlila napeto razmerje med gospodinjami in v plačilnem razmerju odvisnimi »podaniki.« Prijateljsko popivanje čestokrat preide v prepir, je pač taka zahteva alkohola. Prijateljsko sta popivala V. in F. Ker sta bila že oba vinjena, sta .šla v debati predaleč, sporekla sta so, in V. se je lotil F., 'ki pa. ni pobegnil, .temveč korenito odgovarjal. Zbil mu je baje umetno zobovje in mu pri zg dejal še nekaj znatnih poškodb. Cel .prizor jo opazoval C., pa je slabo na letel. V. ga je nahrulil in mu za popotnico priložil še nekaj krepkih. So pač zahteve in naknadni davek alkohola precej znatni. Policijska kronika. 29. januarja 1926 iso bile izvedene sledeče aretacije: 1 radi .poneverbe ter vložene sledeče ovadbe: 1 radi telesne poškodbe, 1 radi prilastitve tuje lastnine, 4 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi pijanosti, 1 radi amulacije pobega, 3 iradi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prekoračenja obrtnega reda, 12 radi prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 1 radi razmer na kolodvoru, 1 radi varnostne luči v kino »Ljubljanski dvor.« IZJAVA. * Povodom izjave ljubljanske Krajevne Socijalistične Omladine Jugoslavije, priobčene v 48. številki »Delav-sko-kmetskega lista« in »Napreju« z dne 1. januarja 1926., izjavlja izvršni odbor Saveza Soci jalistične Omladime Jugoslavije, da v Sloveniji še ni formiran Oblastni Odbor SSOJ in vsled tega tudi ni mogel podajati take izjave. Sarajevo, 5. januarja .1926. Izvršni odbor Saveza Soc. Omladine Jugoslavije. Celje. Celjski klerikalci se jezijo, ker so izgubili enega najbolj uglednih občinskih odbornikov, g. Švigeta, kateri je pre lupil v Radikalni klub. Radikalcem ipa če-ditamo na novi pridobitvi. Samo pazijo naj, da tudi njim ne uide, kajti demokrati bi ga tudi radi imeli Sodrugi in so družice na delo! Zadnje dni so 'začeli naši nasprotniki z vsemi napori 'siliti zadnjega posla, Iki .ii na njihovi špugi, da vzdigne svoje gkv-ovnieo v bolniški blagajni in dar jo nese domov svojemu gospodarju, da ž njo prosto razpolaga. To se pravi, da bo kuverto oddal svoji politični organizaciji in na ta način glasoval proti delavskim interesom. Agitirajte pri vaših znancih, da ne bo nobeden naših somišljenikov zamudil dvigniti svoje glasovnice. Glasovnice se dobijo vsak dan od 8. zjutraj do 14. popoldne in od 18. pa do 20. zvečer v uradnih prostorih bolniške blagajne. Vsak naj vzame s seboj delavsko knjižico ali krstni list. Ker mnogi ne vedo kaj in kako, opozarjamo, da pride lahko vsak delavec ali delavka med gori navedenimi uradnimi urami v naš volilni lokal, v tajništvu, Vodnikova ul. 3, po potrebna pojasnila in informacije. Samomor iz strahu pred operacijo. »Slovenec« in »Jutro« sta. prinesla oba eno in isto poročilo, da je izvršil J. A. invalid v Invalidskem domu v Celju samomor. Bolehal je deli j časa na nogi, pravita poročevalca »Slovenca« in »Jutra«, in zdravniki tniso vedeli drugače pomagati, kot da mu amputirajo bol n« nogo. Nadalje pravi »Slovenec«: Ubogi invalid, ki je v vojni in še po vojni spoznal vse grozne bolečine, so je pa amputacije tako ustrašil, da je raje izpil strup in šel prostovoljno v smrt. — V krogih izven Invalidskega doma pa krožijo govorice, ki pripovedujejo ravno nasprotno. Pravijo, da je revež ueštetokart prosil zavodnega zdravnika, da mu naj amputirajo nogo, ali kakorkoli pomagajo, da ga »rešijo groznih muk. Pravijo, da se tej njegova žellji ni hotelo ugoditi. Zdravnik se je protivil. Baje je ta revež tarnal in prosil, da se mu amputira, cele mesece, toda ni bil uslišan. Naposled, ko je videl, da je v,se zaman, ise je odločil za pi-ostovoljno smrt. Govori se, da se niso hoteli odločiti za amputacijo vsled tega, ker bi moral v tem slučaju bolnik v »drugo »bolnico, »kjer »bi mogli morda biti mnenja, da se ni prav ravnalo. 'Po je vest, ki kroži po Celju. Ne moremo skoro verjeti, da bi bilo vse to resnično, pač pa bi želeli, da se zadeva preišče in po jasni, ker bi sicer bili primorani zanimati se za raz- mere v Invalidnini. Nočemo delati nobenemu krivice, tudi vodstvu zavoda ne, le omenjamo kot kronisti to govorice, da se zadeva pojasni in javnost pomiri. »Pirota«. Tako se imenuje tvornica umetnega ognjemeta v Celju. V tej tvornici se je že zgodilo več nezgod. Ema je imela celo smrtaiouosne posledice. Kolikor. smo doznali, se podjetje ne drži predpis«v, ki »so za takšna nevarna podjetja določeni. Zakaj pa »bi se tudi predpisov držali? Saj ni nobenega nadzorstva, ki bi se za taka podjetja brigalo. Če se pripeti nesreča, takrat se hitro pro fotima vse odstrani, kar ni dovoljenega, komiisijonirati pa pridejo »kvečjemu orožniki in teharski župan, ki se sami dosti ne razumejo, kaj je treba in kaj ne. Inšpekcija dela ima najbrže druge naloge, samo take ne, ki bi mogle zaščititi interese delavstva v podjetjih. Opozarjamo merodajne oblasti posebno rna to podjetje, da ga »strogo nadzirajo, pa ne samo takrat, kadar se spet pripeti kaka »nesreča, da ima podjetnik priložnost odstraniti vse, kar bi delalo njega odgovornega, temveč s»e mora nadzorovati »slična podjetja nepričakovano. Želimo, da bi nam o tem podjetju ne bilo treba več pisati. Prekmurske novice. Murska Sobota. Shod, ki se je vršil v nedeljo 17. t. m., je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan in kar je najbolj važno je to. da so prišli na shod sami delavci-volilci v Del. zbornico. Sodr. Čeh iz Maribora je v lepem govoru pojasnil reakcijonarno postopanje vseh meščan-kih .vlad, posebno pa sedanje, ki hoče odpraviti celo vrsto socijalniih ustanov. Za tem je prešel na volitve v Del. zbornico ter končno pozval navzoče delavce, naj agitirajo za listo* Združene del. strok, zveze« ter naj »se ne »pustijo od delodajalcev in priganjačev meščanskih »strank terorizirati. Protestna resolucija proti de-montiranju socijalnih inštitucij je bila »z živahnim odobravanjem »soglasno »sprejeta. Ne bo vam nič pomagalo. Že zadnjič smo poročali, kako so začeli gotovi l judje pritiskati na »delavce in v.olil-ce v Del. zobrnieo ter .jim izvabljati glasovnice na nedopusten način. Stvar se seveda nadaljuje in posebno gospodje demokrati »se izkazujejo kot izvrstni pritiskači pri — služkinjah, na katere »so se vrgli potem, ko so spoznali, da pri delavcih nič ne opravijo. Da pri tein sodelujejo tudi narodne in nenarodne dame, se samoobsebi razume, ker drugače bi stvar ne bila dovolj zabeljena. To si bomo seveda zapomnili za takrat, ko bodo gotovi ljudje očitali drugim »madžarstvo in druge take reči. Za danes vam rečemo, da ste prišli prepozno, »ker tudi, če dobite vse služkinje in kuharice na vašo stran — kar se vam seveda »ne bo posrečilo — ostanejo delavski glasovi za »Združeno dela»vsko strokovno zvezo«, ki bo v Prekmurju dobila večino. Ne boste, ne, kaše pihali! Demokrat je in klerikalci so si tudi »pri nas složni v tem, da očitajo delavskim zaupnikom volilne goljufije in teroriziranje. Na vsa tu blebetanja rečemo samo, da kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na solnce! Saj »se poznamo, kaj . ne1? Ah, ta prokJeta mašina... Nekateri gospodje se silno hudujejo, da nimajo za volitve »v Del. zbornico volilnega aparata v svojih rokah. Ker »se oni na take aparate vrlo »razumejo«, misli jo, da izvršujejo tako kunšt tudi drugi, zato slišijo travo rasti. Da, da, je že res, »da »brez mašine gre bolj težko... Ljutomer. Na shodu, ki smo ga sklicali preteklo nedeljo, je »govoril s. Komavli in nam razložil ikako hočejo meščanske vlade polagoma ukiniti vse ustanove v zaščito delavcev. Nadalje nam je poročal o volitvah v »Del. zbornico, za katero se potegujejo razni prijatelji delavstva pod krinko »delavskih« krščanskih in nelkrščanskih list. Sprejeta je bila »protestna resolucija proti odpravi socijalnih ustanov. Hrastnik. Čudno, a vendar resnično. Ta»ko je n. pr. pri nas za časa volitev v Del. zbornico neki rudar D ... zvest pristaš in zagovornik krivoverskega berno-tiizma, jako »presenečen nad skupno li-•sto »Zdr. del. ».strok. Zveze Jug-.« »Ker se pa zavedajo, da ne »zaleže kritika naperjena na razdružitev enotne fronte »na strokovnem polju, so ti ,slavni brrrrrnotovski »protikompromiisarji »stopili v ožji stik »s črnim »klerikalizmom s čedno motivacijo, »da skupno z njimi delajo proti volilnemu redu, na podlagi katerega so volitve v Del. zbornico deloma že »zavržene s tem, da je vsak, ki je čutil potrebo in spoznal svojo dolžnost, oddal svojo lastnoročno podpisano »glasovnico za gori imenovano 1 iis»to, na kateri edinole so taki delavski zaupniki, ki hočejo resnično pomagati bedinemu delovnemu ljudstvu iz današnjega mizernega, brezpravnega stanja. Da vas črne in lažmleče »bratce ta sloga delavstva boli, to mi vemo i,n vam tudi povemo, da čeravno vodih: protiakcijo skupno z raznimi meščanskimi strankami, vam to »zločinsko im. hinavsko delo »ne bo uspelo, nasprotno, še bolj vas bo ubilo. Ker .se razum bistri, fraze raznih »demagogov in filistrov n»e zaležejo več. Meščanskim strankam, katerih sluge so postali tudi »nekateri hrastniški brrrrnotovei, nočemo več »služiti. Sreča, Ida vas je vsega skupaj 7—8, če vas štejemo kot opozicijo in odbor skupaj. Vedite torej zaenkrat še to, da »tako podilo izdaj »stvo še tnalo ne odgovarja markisistie-■no-revolueijonarnemu načelu javnosti,, katerega ste polni in ki ga — žulibng — uporabljate »samo v svrho prikritja ■svojega h i n a vs k o-šo v i n ističnetga in »sadističnega početja. Ali vsako tako in enako početje si razredno zavedno delavstvo zabeležuje v svoj album, kar s.e končno tudi o»stro kaznuje ts prole-tar-lkim paragrafom. Nič ne bo ostalo nenfiaščevano. Idealist. širite »Del. Politiko«! Mestna občina Ljubljana sporoča prelužno vest da je danes preminul gospod Dr. Ljudevit Perič advokat v Ljubljani kateri je bil med leti 1921 in 1924 dvakrat ljubljanski i mestni župan in je blagru naše občine posvečal vse svoje mlade sile-Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926 ob polštirih popoldne iz stanovanja, Miklošičeva c. št. 16. Preblagi pokojnik ostaja našemu mestu v najčast-nejšem spominu! V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. Naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak Dr. Ljudevit Perič nas je v četrtek, dne 21. januarja ob desetih dopoldne, v 42. letu svojega dela in blagru posvečenega življenja, za vedno ostavil v žaiosti in neutolažni tugi. Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926 ob polštirih popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 16 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo čitala v cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. Cirila Perič roj. Golta » svojem in v imenu vseh sorodnikov. Sporočamo, da je član naše organizacije, sodrug dr. Ljudevit Perič dne 21. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni umrl. Še mlad dijak se je navdušil za ideale socializma in jim ostal zvesl do smrti. . , Kot discipliniran elan naše organizacije je vseKuar vneto vršil poverjene naloge svoje organizacije. Pogreb pokojnika se bo vršil v soboto, dne 28. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše na Miklošičevi cesti st. > na pokopališče k Sv. Križu. Sodrugi, ohranimo mu časten spomin! V LJUBLJANI, dne 21. januarji« J926. Krajevna politična organizacija SSJ v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. lisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.