.1 ^trM .a v A AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN .I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 216 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MORNING, SEPTEMBER 15, 1937 LETO XL — VOL. XL, V nedeljo je dan naše mladine V nedeljo praznuje Cleveland in okolica svoj slavnostni dan. Nastopilo bo v petih zborih nad 500 slovenskih malčkov, fantičev in deklic, ki bodo zapeli visoko pesem svojega slovenskega rodu. Tak nastop je mogoč samo v največji slovenski naselbini v Ameriki, v slovenskem Clevelandu, kjer je tisoče in tisoče slovenskih otrok, in ti otroci niso samo po rojstvu sinovi in hčere slovenskih staršev, pač pa so tudi ponosni v srcu in v duši, da so — Slovenci. K tej čednostni in karakteristični zavesti jih je pripeljala naša slovenska pesem. Brez te pesmi bi se vsa ta tisočera mladina porazgubila^, postala bi mrtva na narodnem telesu. Ta pesem je vlila otrokom spoštovanje do njih slovenskih očetov in mater, vlila jim je močan slovenski značaj, ustvarila je v mladini ponos, da se štejejo hčeram in sinovom slovenskih očetov in mater. In ta ponosna, zavedna in značajna slovenska mladina praznuje v nedeljo 19. septembra svoj veliki dan. Pel močnih mladinskih zborov bo skupno nastopilo v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. ob 3. uri popoldne pod vodstvom učitelja in voditelja vseh teh zborov, g. Louis Šemeta. Danes pišemo te vrstice o skupnem mladitiskem koncertu zlasti za naše naročnike in prijatelje, ki prebivajo izven Clevelanda, tako da se lahko še pravočasno odločijo in pridejo v nedeljo v Cleveland v goste k naši zlati mladini, ki bo pela izredno lepo izbrane slovenske pesmice. Prijazno vabimo zavedne rojake Warrena, Girarda, Loraina, Barbertona, Cant ona, Massilona, Kenmore, Ak-rona, Nilesa, Youngstowna, Sharon in Farrell, Penna., in iz vseh drugih bližnjih naselbin, da pridejo v nedeljo v Cleveland na koncert skupnih slovenskih mladinskih pevskih zborov. Užitek, ki ga boste imeli pri pogledu na našo nade-polno, vzorno in značajno mladino na odru, vam bo bogato in stotero poplačal vaš trud in stroške. Pridite iz vseh krajev, komur je le mogoče! Prijazno boste sprejeti in počutili se boste mnogo bolje, ko boste odhajali. Nastopili bodo sledeči zbori: Škrjančki, Slavčki, Kanarčki in pevska zbora od Slovenskega doma na Holmes Ave. ter od Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. In ta mladina ne poje mehanično, pač pa poje s srcem in dušo ter obenem dobro razume pomen krasne slovenske pesmice. Vsega skupaj bodo zapeli 24 slovenskih pesmic, deloma narodnih, deloma podeželskih, umetnih, in vse so tako spretno izbrane, da se čudimo finemu okusu g. voditelja in učitelja Louis Šemeta. Pridite torej, mladina vas pričakuje! Od vašega odziva je odvisno, če bo naša mladina tudi naprej živela pošteno slovensko življenje v Ameriki. Ac vzemite otrokom Poguma za delo v bodočnosti. Pokažite se, kako visoko cenite in odobravate slovensko pesem, ki se iz src nedolžne niladine najslajše glasi! = _ Pogreb pionirja Danes ob 9. uri se vrši v cerkvi Sv yjda, pogreb pionirja Jo-SePh Princa, ki je podlegel hitri smrti v nedeljo. Pokojnega se smatra, da je bil steber pr-naseljencev, mož dela in mož ružine. Odkar je prišel v Ame-je bil član livarske unije , ; 218. Obnašal se je vzorno, 11 Je mož dela, pa tudi skrben fužinski oče. Vzgojil je častno fužino, 9 sinov in hčera, od ka-flh jih je 6 poročenih, eden pa j, . en trgovec z grocerijo Louis na Norwood in Bonna. j.ai*jki je imel številne prijate-' ki so se danes tako častno . . VaH k pogrebu in vzeli zad- nirv. let gStanovitelj dveh društev št. 5 • Z. in društva sv. Josipa ter društva Srca Jezusovega. 0r tako ravna v življenju mu - °d ob smrti tudi izkaže čast. 1136 slovo, potem ko je bival 46 v tej deželi. Ranjki je bil ,progi, kot ostali družini So *odnikom naše globoko sožalje Razprodaja ves teden in so-t Jer: 5y Bohinc in John Suš- itfk , lastnika Norwood Appli- 6U9 ? Furnit"re Co., 6104 in d • Clair Ave., naznanja-Ua'h v Se Vrši v nJih prodajalca Doi^.Sv ta teden razprodaja ^dmenT in VSeh električnih — -............— ta 1 • Ako kupite pri njih sim starše in odbornike, da skr- Potovanje v domovino Sinoči je odpotovala proti New Yorku Mrs. Ana Cerar, ki se danes vkrca na parnik Nor-mandie, ki jo popelje k možu v Št. Vid nad Ljubljano. Tam ima trgovino in posestvo. Mrs. Cesar je hči dobro poznanih Mr. in Mrs; Mike Zavasnik, 1377 E'. 43rd St. in je prišla pred meseci k svojim staršem na obisk. Tvrdka A. Kollander je preskrbela potrebni prevoz. Starši bi jo radi še nekaj časa pridržali v Ameriki, toda dolžnost do moža in) trgovine jo je napotila v domovino. Želimo ji srečno pot in veselo snidenje s soprogom. Denar je zginil Mr. George Tatarka, 11718 Griffin Ave., je bil mnenja, da je njegova klet najbolj varen prostor na svetu! za hranitev denarja. Vsak prihranek je sproti nesel v neko luknjo v kotu svoje kleti. Včeraj je pa žalostno naznanil policiji, da je njegova klet slaba banka. Nepoklicani lopov mu je izmaknil $1,500.00 prihrankov. Združeni mladinski zbori Generalna vaja združenih mladinskih pevskih zborov se vrši v soboto ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. Pro- Proa teden, °So denar hi*kih !aJalne in si boste prihranili J&- Stopite v njih cenahi se prepričajte o bijo za prevoz in da držijo red, da se otrokom kaj ne zgodi. Vhod pri stranskih vratih. — L. šeme. Ali je sodnik Black v resnici Ku Kluxar? New York, 14. septembra. Na predvečer primarnih volitev v New Yorku je senator Cope-land, demokrat, ki je Tammany kandidat za župana v New Yorku, dvignil velik krik, češ, da mora novo imenovani sodnik najvišje sodnije, Hugo Black nemudoma odstopiti, ker je baje član Ku Klux organizacije. Cope, landu sta se pridružila senator Brown iz Michigana in senator Walsh iz Massachusettsa, oba de-j mokrata, ki zahtevata, da Black odstopi. Drugi senatorji zopet so se pa potegnili za Blacka. Predsednik Roosevelt molči, toda ! oglasil se je generalni pravdnik, ki je izjavil, da je Black absolutno sposoben za urad, v katerega ga je Roosevelt imenoval in da ni resnica, da je senator Black Kluxar. Black sam se nahaja v Evropi in se ne more dobiti od njega poročila. Toda dr. Hiram Evans, vrhovni načelnik Klux-arjev, je energično zanikal, da bi bil Hugo Black član njih organizacije. --o-— 100 bojnih ladij bo lovilo submarine v Sredozemlje London, 14. septembra. — Angleški in francoski admirali v Sredozemskem morju so dobili povelje, od svojih vlad, da spravijo skupaj mogočno bojno mornarico kakih 100 ladij, s katerimi naj začnejo takoj patrolno službo v Sredozemskem morju. Admirali imajo povelje, da streljajo, kakor hitro se pokaže napadalni sub-marin. Bojnim ladjam bode v pomoč vojaška letala, ki bodo opazovala gibanje subma-rinov. Angleška vlada je dala mi razpolago 40 torpedovk, in enako število tudi francoska vlada. K temu je treba prišteti še torpedne rušilce in lahke križarke, ki so za patrolno službo najbolj pripravne. Pričakuje se, da bo tudi Rusija poslala nekaj bojnih ladij v Sredozemsko morje. --o-- Narodne noše, pozor! Vabljeni ste vsi, možje in žene, ki imate narodne noše, da se udeležite parade, ki se vrši v petek zvečer po mestu, in pri kateri bodo zastopane vse narodnosti. Natančen čas in prostor zbi. rališča ni bil še določen za te skupine. Objavljeno bo v časopisu v četrtek. Kdor se želi priglasiti za to parado, naj to stori takoj pri Mrs. Frances Poni-kvar, 1030 E. 71st St., Mrs. Agnes Žagar, 3569 E. 80th St., Mrs. Mary Lušin, 387 E. 163rd St., Mrs. Frances Kosten, 20687 Miller Ave., ali pri spodaj podpisani. Potrebno je, da vemo za gotovo število, da bo vse v redu na večer ogromne parade. — Albina Novak, 1135 E. 71st St. -o-- G. šubelj pozdravlja Na parniku "Van Ransael-ler," v bližini Paramaribo, Južna Amerika, se je spomnil operni pevec g. Anton Šubelj tudi čitateljev Ameriške Domovine, katerim pošilja lepe pozdrave iz svojega pota proti Caracas, glavnemu mestu republike Venezuela, kjer bo gostoval v več operah kot član Metropolitan operne družbe. Mr. Šubelj se vrne šele proti koncu oktobra v Zedinjene države. 150-letnica ustave V petek 17. septembra se uradno prične slavnost in proslava 150-leinice ustave Zedinjenih držav. Razglas te slavnosti je bil izdan direktno od predsednika F. D. Roosevelta. Po vseh mestih Amerike se bodo na ta dan vršile vsakovrstne slavnosti in parade, in tako tudi v Clevelandu. Ker smo tudi mi Slovenci doprinesli svoj delež k razvitju in rasti mesta Clevelanda zato se bomo tudi mi odzvali vabilu, ki je bilo poslano na vse narodnosti, da ne udeležimo velike parade, ki se začns v petek zvečer ob 6. na Euclid Ave. in 30. cesti in koraka proti Jezerski razstavi. Podrobnosti tozadevno bomo poročali v nadaljnih številkah. Mrs. Albinu Novak je bila pozvana, da skliče skupaj uniformirane skupine in jta narodne noše, kakor tudi godbe. Prepričani smo, da bomo imeli Slovenci pri tej paradi častno zastopstvo. Mr. Anton Grdina ima v oskrbi "floto," ki bo predstavljala škofa Friderika Barago, kot prvega slovenskega našeljenca in misijonarja v Ameriki. -- Nyon, Švica. — Poroča se, da je Rusija odnehala z mržnjo napram Italiji in da se bo Italija pridružila ostalim velesilam za patroliranje Sredozemskega morja. Patroliranje proti sub-marinom se začne v 48. urah. Geneva, Švica. — Liga narodov je zavrnila prošnjo generala Franca za priznanje. Nadalje je priznala Liga narodov sedež zastopniku Abesinije v silno jezo Italije, španska in Kitajska zahtevati definitivne akcije glede vojne. šangaj. — Japonci nadaljujejo s svojimi zmagami. Kitajci se dosledno umikajo, šest važnih kitajskih postojank je padlo tekom včerajšnjega dneva. Japonci so izkrcali nadaljnih šest divizij ob kitajskem obrežju. Hendaye, Francija. — šest brigad nacionalistov se bliža zadnjemu severnemu pristanišču v Španiji, ki je še v rokah madridske vlade — Gijonu. Letala so nacionalistom odprla pot prav do sovražnikovih postojank. » Nueremberg, Nemčija. — Adolf Hitler je zaključil kongres nemških nazijev, ko je v svojem zadnjem govoru izjavil, da bo Nemčija posredovala, kjerkoli bi se hotel boljševizem pojaviti. -o-- Še ena poroka Nahant, Mass., 14. septembra. Najmlajši sin predsednika Roosevelta- in edini v> družini, ki ni še poročen, John Roosevelt, se namerava poročiti z mlado krasotico Anne Clark iz Bostona. Mati neveste je vdova po nekem bogatem bankirju v Bostonu. Mladi par je bil že precej časa zaročen. Poroka se vrši, ko bo John graduiral na Harvard univerzi. Mladi Roosevelt je star 21 let, nevesta pa 19. --o--_ Zgubljena denarnica Zgubila se je bela denarnica na Norwood Rd." Pošten najditelj je prošen, da jo prinese na 6509 Edna Ave. Roosevelt se v naglici vrnil v glavno mesto Masarik velik prijatelj Jugoslovanov Washington, 14. septembra. v „, v , , ... v . , Predsednik Roosevelt je v na- ]o Globo^ žalost se je vlila v čehoslovaško naselbino v Cleve- glici zapustil svoje poletno bi-1 l^J pa *udl v ^uge slovanske naselbine v Clevelandu, ko je ,.w TT , , • -v , dospela vest o smrti očeta cehoslovaske republike — Tomaža Ma-valisce v Hyde parku in pnsel I garjka nenadoma v Washington, ker! v . . , , . , • , v .' , Mnogi se se spominjamo moza-filozofa, ki je tako vztraino ga skrbi evropski položaj, ob-! ; , .. x . , . ' J u' ______ ^____„„ .____j kljub tisočerim zaprekam, vodil svoj narod do politične samostoj- nsti in svobode, tako da je čehoslovaška danes spoštovana dežela na svetu. cal oredsednik državnega tai Masarik je bil tekom svetovne vojne, pa tudi že pred njo več. cal predsednik državnega taj-, krat y Clevelandll Pomemben je bil dan 19. junija> 191g> ko so d Z"11 šli predstavniki Slovenske narodne zveze v hotel k Masariku, da se mu poklonijo in poslušajo njegova izvajanja o svetovnem položaju. V pogovoru z našim urednikom in drugimi predstavniki Slovenske narodne zveze je tedaj Masarik izjavil, da on stoji absolutno z Jugoslovanskim odborom, s katerim je tedaj delovala tudi "Ameriška Domovina." "Jaz in Jugoslovanski odbor sva eno in isto," je svečano rekel Masarik. Eden brez druzega ne moremo biti. Kdor deluje proti Jugoslovanskemu odboru, ta deluje za kajzerja in je izdajalec naroda." To so lastne besede Masarika. Čula sta' jih tedaj tudi gg. Petrovič in Truger, ki sta tudi prišla k Masariku glede "Republičanskega združenja." Oba je g. Masarik pokaral, posvaril in dejal napram njima: "Strašno se motite, ako mislite, da je vprašanje republike poglavitna zadeva. Glavna naša borba sedaj je poraz kajzerja. Delujte složno z Jugoslovanskim odborom in Slovensko narodno zvezo, pa boste dosegli uspeh." Ko je bil Masarik v Chicagu, so se pri njem oglasili zastopniki' Slov. rep. združenja. Tedaj je "Prosveta" pisala, da Masarik odobruje idejo Slov. rep. združenja. Ko je Masarik o temi zvedel, je ogorčeno zavrnil "Prosveto" rekoč: "Slov. rep. združenje me skuša izkoriščati v svoje nečedne namene. Slov. republičansko združenje je na popolnoma napačni poti in deluje direktno v korist kajzerja in Avstrije, ker cepi narod v dva dela." Masarik je ponovno izjavil, da stoji z Jugoslovanskim odborom in ne prizna pri Jugoslovanih nobenega drugega gibanja za svobodo. In tisti, ki so vodili republikansko združenje, sio pozneje postali — kraljevi komisarji! . . . enem pa dogodki na Daljnem vzhodu. Takoj po svojem prihodu v glavno mesto je poklical predsednik nika Hulla, ki je predsedniku tudi na kosilu, i Obenem je predsednik sklical izredno kabinetno zasedanje, ki je tajnega značaja. Roosevelta svetovni položaj zelo skrbi in se prizadeva na vse načine, da Zedinjene države ne pridejo do vojnega položaja. Mnogi se pritožujejo, ker Roosevelt dosedaj še ni razglasil nevtra-litetne postave napram Kitajcem in Japoncem. Nekateri tudi očitajo predsedniku, da ne zna varovati ameriških interesov v Šangaj u. -o- Ameriške ladje ne smejo prevažati orožja Washington, 14. septembra. Predsednik Roosevelt je v torek odredil, da ameriške ladje ne smejo prevažati orožja in stre-Ijiva iz Amerike na Kitajsko ali Japonsko. To se tiče vse ameriških vladnih ladij. Teh je 37, katere lastuje vlada, toda jih ■operirajo privatne družbe. Ostale ladje pa, ki plovejo pod ameriško zastavo, bodo morale prevažati streljivo na svoj lastni riziko. Povelje predsednika je bolj ugodno za Japonsko kot za Kitajsko. Kitajska nima nobenega trgovskega brodovja, dočim ima Japonska mogočno flotilo, s katero lahko prevaža v Ameriki kupljeno blago na Japonsko. -o- Zbor sv. Pavla Cerkveni pevski zbor hrvatske župnije sv. Pavla priredi v nedeljo 19. septembra v Sach-senheim dvorani na 55. cesti velik koncert. Pri "koncertu sodeluje tudi mnogo slovenskih pevskih moči. Pričetek koncerta je ob 4. uri popoldne. Direktor je Mr. Frank Vauter. Mnogo slovenskih pesmi bo zapetih. Občinstvo je prijazno vabljeno. Vzroki paralize Dr. Irwing Sherwood, Specialist za otroške bolezni, je včeraj izjavil, da je eden poglavitnih vzrokov za otroško paralizo, ker se truplo otroka izpostavlja preveč soncu in ker otrok ne dobiva dovolj sadja med drugo hrano. Seja šole šola "Moderne Umetnosti" ima sejo v sredo zvečer ob 8 uri v SI. N. Domu na St. Clair Ave. Stariši učencev in učenk so pro-šeni, da se gotovo udeleže. Mr. Somrak še kandidat Ker so se razširile govorice, da je Mr. Frank Somrak umaknil svojo kandidaturo za mestnega odbornika v 23. vardi, sporoča, da je še vedno prav agilen kandidat. L. Zdešar vabi Louis Zdešar, 687 E. 200th St. vabi žene in dekleta, da si ogledajo fine Grand peči, Maytag pralne stroje in Apex pral-nike. Najfinejša roba in tudi cene vam bodo ugajale. 3 obletnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušni-ca za pok. Jakob Pristavcem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Republikanci trdijo, da je predsednik Roosevelt preveč prijazen napram delavcem New York, 14. septembra, Republikanci trdijo, da je predsednik Roosevelt preveč prijazen napram delavcem in da slednjim v korist zapostavi je druge ameriške interese. Na drugi strani pa je Roosevelta zadnje čase obdolžil John Lewis, da je pozabil na delavce in na njih borbo. Tozadevno je zadnje čase The Institute of Public Opinion, zavod za ugotovitev javnega mnenja, vpeljal glasovanje po vseh državah, da se ljudje izjavijo sami, kaj je resnica pri tem. Izmed 100 vprašanih jih je povedalo 45, da je Roosevelt preveč naklonjen unijskemu gibanju, dočim jih je trinajst izmed sto izjavilo, da Roosevelt ni dovolj prijazen napram delavcem. In 41 izmed vsakih sto je povedalo, da je Roosevelt na pravem stališču. Med onimi trinajstimi izmed 100, ki trdijo, da Roosevelt ni naklonjen delavcem, se nahaja tudi John Lewis, ki je Zadnje čase zaporedoma indirektno napadel predsednika Roosevelta radi njegovega stališča v delavski borbi. Lewis je mnenja, da bi Roosevelt lahko posredoval v jeklarskem štrajku in bi nastal takoj mir in sporazum. Republikanci so pa popolnoma druzega nazi-ranja, ko trdijo, da je Roosevelt preveč prijazen in popustljilv napram delavcem. Izmed vsakih 100 republikancev, katere so vprašali radi Roosevelta in njegove naklonjenosti napram delavcem, jih je 80 odgovorilo, da Roosevelt zanemarja ostale ameriške intere-i se in se bori la za delavce. Počasni plačniki Dasi preostajata samo še dva dneva za plačilo davkov, pa je nabral okrajni blagajnik šele $12,000,000 v davkih, torej manjka še $13,000,000, kar mora biti plačano v dveh dneh, ako se lastniki hiš želijo ogniti kaznim in obrestim. Delo v volivni koči Kot nam sporoča Mr. John L. Mihelich, vardni vodja 23. var-de, je na razpolago še nekaj del v volivnih kočah na volivni dan. Kogar zanima naj se zglasi pri Mr. Mihelichu na 1200 Addison Rd., med 6. in 7. zvečer. ' V bolnišnici V Lakeside bolnišnici se nahaja Louis Jevnikar v sobi št. 45-M. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. * Tri močne potresne sunke so včeraj čutili tekom pol ure v1 ga zadušenega od plinov v gara-Los Angelesu, Cal. 'ži. Mr. in Mrs. Jančar bolna Naznanja se nam, da se nahaja Mrs. Jacob Jančar v St. Alexis bolnici, kjer je prestala te dni srečno operacijo. Obiski za enkrat še niso dovoljeni. Na domu se pa nahaja bolan Mr. Jacob Jančar, 10302 Prince Ave. Njega pa prijatelji lahko obiščejo. Obema želimo, da bi skoro ozdravela in bila zopet vesela, kot je bila vedno njiju navada. Zadušnica V četrtek ob sedmih se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. Antonom Majerjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Hruby umrl Umrl je v Clevelandu najbolj poznani pianist in učitelj glasbe Lawrence Hruby, ki je poučeval tudi mnogo Slovencev. Našli so "IMERilMA DOMOVINA" AMERICAN BOME S117 en Olalr Avenue Published dally except Sund&ys and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: 3a Ameriko in Kanado, na leto «5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00, Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto. $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 lor s month*; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriera. $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEEEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1870,_______ No. 216, Wed., Sept. 15, 1937 Županska kampanja v Cleveland*! Odkar pomnijo državljani v Clevelandu nismo imeli še tako dolgočasne, brezpomembne in suhe županske kampanje v našem mestu kot letos. Nekako štirinajst dni' je še do važnih primarnih volitev, toda slišati je le redko od tega ali drugega kandidata te ali one stranke. Zdi se kot da je slehernega strah stopiti pred javnost in nekaj povedati, kar bi odmevalo med volivci. Mogoče se bo v nekaj dnevih županska kampanja nekako oživela, toda nikakor pa ni pričakovati letos enakega blatenja, mlatve slame in političnega fanatizma, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih. Ali je to le znak miru pred viharjem, ki zna izbruhniti ne more vedeti nihče. Na vsak način, ako izbruhne vihar, ne bo trajal dolgo, kajti primarne volitve se vršijo že 28.,septembra. Dva glavna kandidata za župana, republikanec in sedanji župan Harold Burton, in demokrat McWilliams, oba bi lahko danes izginila iz Clevelanda in se podala na pot v Afriko ali Avstralijo, pa naši državljani niti vedeli ne bi o tem. Vzrok temu je, ker pri letošnjih .primarnih volitvah nimamo tretjega, močnega- kanddata, ki bi delal rabuko in tolkel na politični boben. Brez vsakega dvoma je, da bosta McWilliams in Burton'nominirana pri primarnih volitvah. Vsi ostali kandidati bi že lahko danes, se podali v pokoj in stokrat škoda je za vsak cent, ki ga potrošijo v kampanji. To se tiče socialistov, komunistov in raznih "neodvisnih" kandidatov, ki delajo tekom kampanje le sebi reklamo,1 ne da bi bili sami prepričani da imajo le pol procenta možnosti, da bi bili izvoljeni. Vzrok, da ie kampanja tako tiha in mirna je brez dvoma dejstvo, da so danes časi boljši in se politikarji ne borijo toliko za korita in ostalo prebivalstvo, ki je zaposleno, ne zahteva javnih služb. Kadarkoli je kriza, tedaj je v volivnl kampanji potres in smrtno sovraštvo, ko se pa časi izboljšajo se naroda poloti letargija in mu je skoro vse eno kdo gospodari v mestu, v državi ali kjerkoli, samo da je delo m za-služek " Pa vendar ima Cleveland silno važna vprašanja in probleme, ki morajo biti rešeni v korist ali v škodo prebivalstva Pred vsem je tu problem cestne železnice. Sedanji župan je ta problem zavlačeval in ga hotel popolnoma potlačiti v nemalo veselje kompanije. Koristno za nas je bilo, da smo imeli v mestni zbornici councilmane, ki so povzročili, da pride ta problem pred narod, ki bo povedal svoje mnenje pri volitvah. Drugi problem je vprašanje naravnega plina. Mestni eksperti trdijo, da Clevelandčani mnogo preveč plačujejo za naravni plin. Zahteva se, da se plin poceni za najmanj 15 odstotkov. Sedanja Burtonova administracija je znala spretno se ogibati temu problemu, kar je pač v korist kom-paniji, a v velikansko škodo državljanov, ki čutijo, da danes nimajo v mestni hiši svojega zagovornika v županu Burtonu, pač pa da slednji raje posluša strune kapitalistov. Tretji problem je delavskega značaja. Cleveland je letos, tekom zime, tekom spomladi in tudi tekom poletja doživel'silne Stpajke, ko so se delavci v raznih industrijah borili za izboljšanje svojega položaja in za priznanje svojih pravic. Sedanji župan Mr. Burton ni bil v vsej tej delavski borbi naklonjen delavcem. Slednje sicer nikakor ne sovraži, pač pa jim skuša biti prijatelj, toda najbrž je imel napačne svetovalce, ki so mu le prepogosto* svetovali, naj se udriha po delavskih glavah tekom štrajka, namesto, da bi se v mnogih slučajih lahko udarilo tudi po glavah velekapitali-stov, ki so mnogo več krivi za neznosni1 položaj kot pa delavec,'ki je pritiran do skrajnosti, kadar se vse draži okoli njega,'a plače ostajajo tam, kjer so bile. Povedali smo, da se gre v sedanji županski kampanji samo za dva kandidata: za Burtona in za McWilliamsa. Noben drug ne pride niti iz daleka v poštev in so ostali kandidati le umetne figure na političnem pozorišču. In dočim je treba priznati sedanjemu županu Burtonu, da je bil dober gospodar — ker je imel tudi denar na razpolago —, pa njegovo srce ni čutilo z ogromno večino srednjega in delavskega stanu. V takem položaju ne bo težko izbirati ljudem pri primarnih volitvah 2Š. septembra. Zanimanje za radio programe Girard, O. — Tudi v našem Girardu z zanimanjem poslušamo radio program, ki se oddaja vsako nedeljo na WGAR radio postaji. Zato izrekam iskreno zahvalo gospej Jean-ette Juttner za tako bogat program vsako nedeljo. To je dokaz, da ga ona vodi z visokimi študijami svoje glasbene izobrazbe. Ravno tako zasluži priznanje dr. J. Mally kot oglaševalec, ki razlaga program s tako milobno govorico. Tako vsaj malo pokažemo svetu lepoto naše slovenske govorice. Posebno v nedeljo se nam je depadel program. Louis Gr-dina je j ako ljubko zapel vss pesmi in tudi mlade gospodične so nas jako lepo zabavala s svojim petjem. Le tako naprej, za izobrazbo našega naroda. Vas vse lepo pozdravlja John Dolčič. ---o- Poslovilni večer v Newburgn z velikim veseljem smo pričakovali zastopnikov iz domovine. Lepo smo jih sprejeli in po naši skromnosti zabavali. Dr. France Trdan je že odpotoval v domovino, da prevzame svojo službo kot profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Ravnatelj g. Slapšak je pa še ostal pri svojem sinu, Father Slapšaku. Sedaj si pa tudi on želi zopet-nega snidenja s svojimi domačimi tam v lepi Sloveniji. V soboto večer 18. septembra se bo poslovil, zato se vrši poslovilni večer v dvorani SND na 80. cesti. Vabi se vse Slovence iz vsega obširnega Clevelanda, da se še enkrat vidimo, da si še enkrat podamo roke, pred-no nas naš mili gost zapusti. Gospod Slapšak se je priljubil vsem, kateri smo imeli priliko ž njim govoriti. Kot zastopnik stare domovine je nastopil v kulturnem vrtu. Kot zastopnik naših bratov, živečih onkraj širnega oceana, je bil pozdravljen, ko je prišel prvikrat med nas in kot zastopnik naših dragih, živečih na naših rojstnih domovih, odhaja zopet nazaj v svojo in našo rojstno domovino. Da se izkažemo hvaležne, bi bilo želeti, da v soboto večer vsi pridete v dvorano, da se poslovimo in mu voščimo srečno pot. Vabi sa tudi rojake, prijatelje, tudi od daleč, da pridejo in da vsi skupaj še enkrati rečemo: Zbogom g. Slapšak in srečno se vozite proti domovini! Program se prične točno ob osmih zvečer, zato, se prosi, da ste pravočasno na mestu. Odbor se. pripravlja, da boste vsi udeleženci zadovoljni. Zato h pridite! Pozdrav vsem in na •svidenje. J. Resnik. --—o—;- naši državi, po sedanji vladi, predvsem pa po .slovenskih "klerikalnih" zastopnih oblasti. Liberalno in komunistično časopisje slovenskih izseljencev se v načinu pisanja o konkordatu prav nič ne razlikuje od liberalnega tiska v domovini. Oba dela sta v tem primeru vpora-bila najpodlejše laži o demonstracijah in pokoljih v domovini. Zavedala sta se namreč, da bo sedaj prilika da oblatita vlado, ki bo radi tega gotovo padla in stolčke bodo zasedli oni. Uredništvo TORD-a je nalašč počakalo s poročilom o gonji proti konkordatu; hotelo je, da se nevihta poleže, da se bo moglo pokazati, kako sijajno je dr. Stojcidinovič znal izpeljati to težko stvar in kako brezplodna in slabotna je bila gonja nasprotnikov. Zelo čudno vlogo je v tej borbi odigrala srbska pravoslavna cerkev: dokler je imela ona v državi nekako nadrejeno vlogo, je pridigala o sami toleranci ter obsojala vsako najmanjše versko poudarjanje drugih verstev v državi in to brž smatrala za vzbujanje verske mržnje. Katoliška cerkev ima o takem ravnanju nemalo dokazov! Sedaj pa, ko se naj bi uredilo tudi vprašanje katoliške cerkve v; Jugoslaviji, ko naj bi enako-močno oziroma še nekoliko močnejše verstvo dobilo enake pravice in to urejene z zakonom, smatra to pravoslavna cerkev za napad na sebe, čeprav pri tem nje nihče ni omenjal niti kakorkoli spravljal v zvezo. Vso gonjo je uprizorila srbska cerkev sama in to brez najmanjšega povoda. Nikjer ne stcn'i, da bi pravoslavje pri tem kaj izgubilo, gre samo za to, da se da tudi drugim, kar jim pripada. Kje je potem mogoče govoriti v Jugoslaviji o verski strpnosti, če nam je pravoslavje pokazalo tako žalosten zgled? Iz ravnanja pravoslavne cerkve govori pohlep po absolutni oblasti: Misli si: dokler sem jaz edino močna, je vse v redu in je prav, da ti govoriš o krščanski strpnosti, če pa hočeš enake pravice, nisi več krščansko strpen. Mi vemo od kod taka mentaliteta: do začudenja se namreč strinja z velestrbstvom. Ali po slovensko povedano: je to ono integralno jugoslovenstvo; v Jugoslaviji naj bo en narod — srbski (nihče ne dvomi, da bi bil tu mišljen kateri drugi!) en jezik — srbski (Jugoslovani se že dosledno po tem ravnajo!) in ena cerkev — srbska! Pravoslavna znamenja že stoje po slovenskih tleh. Cisto jasno je torej sedaj, da je pravoslavna cerkev napravila iz konkordata politiko, ker se je za- Kaj pravite! Sodnik Frank Lausche je pametno ukrenil, ko je rekel, da ne bo na njegovi sodni j i nihče dobil razporoke, predno poteče štiri mesece od časa, ko je bila vložena prošnja. Pametno! V štirih mesecih bo že vsak možiček pogrešal domačo kuho in vse bo zopet o. k. * * * Neki kmet v Slavoniji je imel na prenočišču goste, ki so mu pustili dosti bolh. Vse je poskusil, pa se jih ni mogel iznebiti. Ves obupan je nanosil v hišo slame in jo zažgal, meneč, da bodo bolhe zgorele. In, tudi so. Pa tudi hiša ž njimi, kakopak. «< * Ne bodi samoljuben! Ako imaš kako stvar, ki je ne potrebuješ, daj jo komu, ki mu bo prav prišla. S tem storiSl dobro delo, ne da bi te kaj stalo. čela bati za svojo posvetno oblast in vpliv. Še moramo omeniti vlogo o-pozicije (to je predvsem stranke JNS) ob sklepanju konkor-data. Vloga je popolnoma podobna oni, ki jo je igrala srbska cerkev. Dokler so bili liberalci na vladi (do leta 1935), so z bičem vtepali ljudem idejo jugoslovanstva v zgoraj označenem smislu. Pri tem pa so na široko delili ljudstvu nauk, češ, glejte jo enakopravnost "jugoslovenskih plemen." Kakšno "enakopravnost" pa uživamo po njihovi krivdi, ki je rodila nesrečni centralizem, še danes Slovenci in Hrvati, o tem ve že vsak ljudskošolski otrok. Stranka JNS in velesrbski he-gemonizem sejeta pri nas politično nestrpnost in plemensko mržnjo. Jugosloveni, katerih naj vnete j ši zagovorniki so ravno slovenski liberalci (!) obupno vpijejo po enakopravnosti sedaj ko niso na vladi. A ko so imeli priliko, da bi sami izvajali enakopravnost, so uganjali diktaturo najhujše vrste. Sedaj trobezljajo o demokraciji takrat pa nam je cenzura branila, da bi mogli poročati sploh kaj o njihovem nasilju. Da jim ne gre za aru-;-o kot za oblast, je razumljivo iz naslednjega: Dokler so bili na vladi, so sami pripravljali konkordat z Vatikanom. Saj je sam pokojni kralj Aleksander vneto zagovarjal misel, da se uredi vprašanje katoliške cerkve v državi. Sedaj pa, ko niso več na vladi, so najhujši nasprotniki konkordata in glasujejo proti njemu. Stvar, ki je bila prej dobra, je sedaj slaba — popolnoma materialistično naziranje! Še sedaj, ko so že pogoreli, sejejo med ljudstvom razdor in širijo najgo-rostašnejše laži, češ, da se bodo radi konkordata zvišali davki, da bodo državnim uradnikom znižali plače itd. itd.,: vse to samo za to, da bi šun-tali mirno ljudstvo, s tem povzročali izgrede, ter dosegli padec vlade. Tako so zaslepljeni, da ne vidijo, v kakšno blamažo so v svetu s tem spravili sebe in svojo državo. A njim je to seveda postranska stvar. Upamo pa, da jih bo tudi narod radi tega smatral za postransko-nevažno stvar ter z njimi več ne bo računal. — TORD." doma iz Zadobrove v Škof j i vasi. Brečko Ivan je prišel v pon-deljek 2. avgusta k tvrdki Nerad kakor običajno ob navadnem času. Podal se je na delo in si ves čas potiskal klobuk na čelo. Tekom dopoldneva je opazil eden izmed delavcev, da si je potiskal na čelo neko rastlino in da je ves krvav po glavi, zato je šel takoj v pisarno in prijavil zadevo svojemu šefu. Le-ta je poklical Brečka v pisarno in ga vprašal, kaj si je storil. Povedal je, da je padel in da ga skoro nič ne boli. Kljub temu pa je šef tvrdke zahteval, da je iskal zdravniško pomoč. Zdravniku se rana ni zdela nevarna, rano mu je obvezal in mu svetoval, naj ne opravlja zidarska 'dela. Kljub svarilu je šel Iv. Brečko na delo in opravljal posel do srede. V sredo dopoldne se je zdel delavcem močno sumljiv, bil je radi bolečin močno zmešan. Tvrdka je na to opozorilo zahtevala, da si poišče zopet zdravniško pomoč, vendar je Brečko zagotavljal vodstvo, da mu ni nič in da se bo rana sama pozdravila. Zatem se je vsedel na kolo in se odpeljal v Zadobrovo. Prihodnje jutro je poslala tvrdka zdravnika k bolniku, ki je odredi! takojšen prevoz v bolnišnico. V pisarni bolnišnice se je izjavil, da mu je zadala rano opeka, ki mu je padla na glavo. Zdravnik, ki je pa ranjenca operiral, pa temu ni verjel, ker je poznal, da je bila zadana s topim predmetom. Po daljšem oklevanju je končno priznal, da ga je ranil s koso njegov sin v ponedeljek zjutraj na domačem travniku. Oče je sina svaril, naj ne zahaja v gostilno, nakar se je razvil med njima prepir in je sin v jezi udaril s koso očeta po glavi. Oče je zadevo tajil radi tega, ker ni hotel, da bi bil sin radi njega zaprt. Tajil smrtno rano in umrl Ni še dolgo od tega, kar je umrl v Celju šofer Drofenik, pri katerem je bil glavni vzrok smrti ta, ker ni maral zdravniške oskrbe in je v svoji preveliki vnemi kljub rani še hotel opravljati svoj posel. Radi utaje rane je dne 10. avgusta t. 1. izdihnil v celjski bolnišnici Brečko Ivan, 62 letni preddelavec pri tvrdki Nerad, V soboto 7. avgusta so prišli Brečkovi po očeta, češ da ga bodo zdravili doma s pomočjo zdravnika iz Vojnika. Vojni-ški zdravnik pa je zopet odredil prevoz nazaj v bolnišnico, kjer je danes zjutraj izdihnil. Rana sama na sebi ni bila smrt-nonevarna, bržkone je nastopilo zastrupljenje, ker je imel na rani več dni zamazano zidarsko kapo. Pokojni Brečko je bil izredno priden in zmožen delavec in je bil uslužben pri tvrdki Nerad že okrog 20 let v splošno zadovoljstvo šefa, le žal, da je v svoji preveliki gorečnosti tudi s tako rano delal kljub prepovedi vodstva. Čudovita dogodivščina Ribič David Emmerton v Forsterju na Angleškem je pravkar hotel potegniti ribiške mreže iz morja, ko se je nenadoma prikazal 13 čevljev dolgi morski volk in skušal ugrabiti ribe v mreži. Emmerton je vzel sekiro v roke in je s svojega motornega čolna hotel na manjši čolniček, da bi dosegel morskega volka, a je pri tem padel v vodo in ga je zverina takoj napadla. Ribič je udrihal s sekiro in morskega volka močno ranil. A morski volk se je obrnil in takoj spet napadel ribiča. Vnel se je srdit boj in le v poslednjem hipu se je ribiču posrečilo, da je ušel strašnemu žrelu morske pošasti. Toda morski volk ga je pri tem vrgel v zrak, nesrečni Emmerton je padel prav na hrbet zverine, a preden ga je morski volk vrgel s hrbta, je ribič še v tretje zamahnil s sekiro po njem. S četrtim zamahom šele se je končal ta siloviti boj. Morski volk se je obrnil s trebuhom navzgor in Emmerton je bil slednjič rešen. ■-o- Človek, ki ima največ smole na svetu Kakor poročajo iz San Francisco, Cal., je zdaj v bolnišnici v Ayrshireu neki James Gee-lan, ki je pravkar prejel ponudbo največje ameriške radio družbe, da bi za visok honorar pripovedoval v radiu zgodbe svojih nezgod. Mož jc znan, da ima največ smole na svetu, saj se je v 35 letih že 200krat ponesrečil. Zdaj leži ta 61-letni kmet zato v bolnišnici, ker ga je avto povozil. Od leta 1831 je moral že 12krat po berglah hoditi. Ni ga povozil le avto, povozili so ga tudi že vozovi, tramvaji in vlaki. Najhujša nezgoda ga je zadela nekoč, ko so mu morali odrezati levo nogo, ker je sekal drevo, pa je zamahnil po nogi namesto po drevesnem deblu. Zlomil si je tudi že obe roki, ko je nekoč padel s skednja. A nekoč bi bil moral pri transfuziji krvi dobiti kri, a jo je pomotoma oddajal tistemu, od katerega bi jo bil moral dobiti. Dasi dvomijo, ali bo to pot ostal še živ, pa nesrečnik sam ni vendarle nič obupan in pravi: "Tudi to pot bom smrt za nos potegnil!" Pridobivajte člane za S. D. Zvezo te verjamete al' ga sig Zastopnik časopisa se oglasi pri trgovcu ter ga vpraša, zakaj ne oglašuje svoje bogate zaloge* da bodo ljudje bolj pridno kupovali. "Kaj misliš, da sem neumen/ reče trgovec. "Enkrat sem bil dal oglas v Ameriško Domovino, pa je prišlo toliko ljudi, da tri popoldneve nisem mogel balinat." Ljubljana, Jugoslavija Z veseljem ugotavljamo v domovini, da so zadnje tedne slovenski izseljenski listi v A-1 merilci povečali malo več pozornosti vprašanjem v domovini !j Žalostni pa smo, da so to sto-, rili p c polno m a pristransko.1 Čudno to prav za prav ni, saj so črpali vesti iz amerikanskih listov, mesto da bi čakali au-tentičnih vesti iz domovine. Tako se je tudi slovenskim izseljenskim listom, ki so liberalne, če ne komunistične ba-že, zdelo primerno, da dan za dnevom pišejo o jugoslovanskem konkordatu in to v taki zvezi, da so lahko udrihali po MLADINSKI ZBOR NA HOLMES AVE. Mladinski pevski zbor na Holmes Ave. je najmlajši mladinski zbor. A kljub temu je že priredil štiri koncerte, ki so mor.a'n° gmotno izborno izpadli. Poleg koncertov je priredil tudi eno spevoigro in pri raznih prilikah velikokrat nastopil. V ociDoru je ono oostanka mladinskega zbora malo sprememb. KRIŽEM PO JUTROVEM Po »mik* ta-rlrmikm K. Hiri Trde so bile te besede, še ttieni so hudo dele. Pa moral sem ga skregati. Res je bilo, da me je zvesto spremljal po vsem potovanju. Vse nevarnosti je delil z menoj. Pa še kake nevarnosti! In domovino je zapustil in celo svojo Hanno, ženo vseh žen in cvetlico vseh cvetlic. Ljubil sem ga, hvaležen sem mu bil, pa preveč sije upal zadnje čase, drzen je Postajal. Ni bilo prvikrat, da je tako Nastopal. Pa vsikdar sva se še znala izmazati. Seveda sem s<-vedno postavil za svojega Ha-lefa. In to ga je poošabilo, predel se je. Vse si je upal, saj seje zanašal na mene. Njegova drznost m> je utegnila še sitnosti povzročati. Nevarnosti so nas čakale, vse bolj se je zoževal krog ljudi, ki so nam stregli po življenju, bližali snio se krajem, kjer so neomejeno gospodovali hajduki in kajaki, skrajno previdni smo morali biti. In zato nič ni škodilo, če sem Halefu njegovo gorečnost in predrznost nekoliko ohladil. Resno svojih besed seve ni-sern mislil, še veselilo me je, da je lena mrha policijska dobil svoj delež, in samo po sebi je bilo umljivo, da bom tudi topot izvlekel Halefa iz zagate. Berač Busra in Muebarek Krenili smo po bližnici nazaj na cesto in zavili na desno. Visok hrib je vstal pred nami. Listnat gozd je kril pobočje in vrh. Iz zelenja je gledalo sivo zidovje v dolino. "Tisto je Ostromdža!" je razlagal Turek. "—ki jo Srbi Strumico imenujejo, po reki, ki teče mimo mesta," sem pridjal, da pokažem svoje zemljepisno znanje. Strumica je majhno mesto s Približno deset tisoč prebivalci "—vsaj tistikrat jih ni bilo več— umazano in nesnažno, kakor vsa majhna mesta na turškem Balkanu. Hiše so postavljene v turškem slogu, nizke so, deloma lesene. Ulice ne poznajo Uaka, ob deževju so pravo moč-virje, ob suhem vremenu pa gaziš do gležnjev v prahu. Tako je bilo mesto, ki so nas v njem čakali važni, morebiti Usodni dogodki. Ali mi bo uspe-lo> da bom v Strumici ugnal lju-ki smo se za njimi podili že 0(* Odrina sem? Upal sem. Halef je prijezdil na mojo stran. Njegov obraz je bil obraz česanega, potrtega grešnika, ^ežko vest je imel. Mesto mu je vzbudilo misli na zle posledice Njegovega nepremišljenega de- janja. "Jaz? Saj sem vendar jaz pod tvojim varstvom! Saj praviš, da si moj prijatelj in zaščitnik!" "Gospod, ne zameri mi teh besed! Dobro vem, in tudi ti sam dobro veš, da si ti mene vedno ščitil, ne pa jaz tebe!" "Ne, ljubi Halef, vedno ne! Tudi ti si mene že pogosto ščitil in mi rešil življenje! In tega ti ne bom pozabil,! Videli bomo, ali se bodo ti ljudje drznili, da bi se lotili slavnega hadžija Halefa Omarja!" "Hamdulillah! Velik kamen se mi je odvalil od srca, tako velik, kakor je tisti breg tamle, ki leži mesto ob njem. Vse lahko prenesem, le tega ne, da bi bil moj gospod jezen na mene! Saj nisi jezen?" "Nisem." "Daj mi roko!" "Tule!" Pogledal me je tako nežno ii? zvesto, kakor—skoraj bi rekel —kakor pes pogleda svojega gospodarja. Globoko mi je segel njegov pogled v srce. Zvest, neprecenljiv tovariš in prijatelj mi je bil. Srečen človek, ki najde takega prijatelja! Prišli smo do prvih hiš. In tam smo zagledali človeka, ki mi je bil usoden skoraj za ves čas mojega potovanja po Balkanu. Na kamenu ob cesti je sedel, žalostna podoba bede in propa-losti. Pravzaprav ni sedol, zdelo se je, da sedeti vobče ne more. Ležal je s sključenim hrbtom napol na strani in poleg njega so ležale bergle. Bose noge je imel ovite v umazane cunje in povezane z vrvjo. Njegova edina obleka je bila nekaj, ker je bilo pol suknji podobno, pol površniku. Ovito je imel tisto obleko krog pasu. Za pas si je menda zavezoval mi-lodare, kruh, sadje in kar so mu ljudje dajali. Kakor debela klobasa se mu je ovijala obleka krog pasu. Njegovo telo je bilo umazano, rjave barve in neskončno mršavo. Vsa rebra bi mu bil lahko preštel in ključnice so se odražale kakor pri kostenjaku. Glavo so pokrivali duštvari, sršavi lasje, ki že menda leta niso občutili glavnika. "Kdo je tisti človek?" sem vprašal handžijo. te kraje. Neki tajfun, ki je planil pred leti na Kalkuto, je povzročil povodenj, da je v petih minutah narasla voda v reki za 12 metrov! Tedaj je bilo v luki 195 ladij raznih velikosti in samo 23 jih ni bilo poškodovanih; 80,000 ljudi je bilo mrtvih. A kakor strašno je trajalo tajfunovo razsaja-nje na suhem, še groznejše je bilo na morju. Lani sem videl angleško tovorno ladjo v nekem kitajskem pristanišču, ki je prestala tajfunov napad in je bila videti, kot bi bila bombardirana. Neki kapitan mi je pripovedoval, kaj je doživel v času tajfuna na morju: Morfski valovi so merili od spodaj do grebena 25 metrov. Spodaj se ni zganil niti vetrc in bilo je vroče, da bi te skoraj zadela kap. Vrhu grebena pa je hotel tajfun mojo 8000 tonsko ladjo naravnost vreči iz vode. Zdaj pa zdaj se je skozi črne grmade oblakov prikazalo vodeno sonce in je posijalo na tako strahoto, kakršne si ne želim več videti. Borili smo se 24 ur za življenje. Kako da smo ostali živi, še danes ne vem, a slednjič je tajfun pojenjal in prizibali in o-potekli smo se v luko s poslednjo tono premoga v kotlih." V takih tajfunih tvori veter velik vrtinec krog majhnega dela tišine, to je tako zvani "vortex." Tajfun se napove z viharnim valom, z množino vode, ki se podi pred orkanom, medtem ko nastane v "vor-texu' "hurrikanov val," neskončna gora vode, ki ga drže viharji, ki krožijo okrog njega, ko v kleščah. Gorje ga ladji, ki zaide v take klešče!" IZ DOMOK Nisem ga pogledal. "Gospod,!" je začel. Naredil sem se, kot da ga ne slišim. ' ! "Gospod—!!" Napeto sem ogledoval mesto, j v "Gospod—ali ne slišiš, alino-Ceš slišati?" "Slišim." "Naj pobegnem?" "Ne." "Saj bi tudi ne. Pa kroglo si p°ženem v glavo." Pornolčai .je. "Ampak—" je nadaljeva" P°^asi, "kadi me bo vtaknil 'le^o. Misliš, da naj se ne dam | 2aPreti?" "Kakor hočeš!" 'Rajši bi tudi njemu kroglo DoSnalv glavo!" te tem zanesljiveje vtak-v ječo!" ^Pet je molčal. tim^ pa misliš> da na;> st0" "Ne vem. Treba bo čakati." t>og PoSakal bom- Ali me vzel v svoje varstvo?" "Tisti je Busra, hromi berač, ki sem ti o njem pravil." "Ki je bil pri tvojem sosedu, tistikrat, ko si mislil, da ga je obiskal svetnik Muebarek?" "Da." "Berač je? Mu dajete miloščino?" , "Da. Ne more delati. Niti hoditi ne more." "Je bolan?" "Hrbtnega mozga nima.'1 "Hrbtnega mozga nima? Neumnost.! Kdor nima več hrbtnega mozga, ne more živeti." i Tega ne razumem. Pravijo | pač tako. Po berglah hodi in j noge vlači za seboj. Noge so I mu otrpnile. Razen tega je be-1 bast, le nekaj besed zna povedati. Od milodarov živi, vsak mu nekaj da. Če boš nekaj dni ostal v Strumici, ga boš pogosto videl." "Odkod pa je?" "Nihče ne ve, odkod je pri-v šel." "Tajfun!" Tajfun, ki je nedavno besnel preko Šanghaja in opustošil pokrajine ob reki Jangtse, so razni mornarji in potovalci že večkrat opisali. Zlasti živo o-pisuje Anglež Tiltman strahotno silo teh orkanov, ki od julija do oktobra besnijo preko Tihega morja. "Ko sem se zbudil," piše po-topisec Tiltman, "sem začutil čudno tišino v ozračju. Nebo je bilo zastrto. Niti sapica se ni zganila. Soparno je bilo ko v vroči kopelji. Ptiči so umolknili. V tej smrtni tišini so v malem pristanišču na Filipinih javili svarilo: 'Tajfun se bliža!' Ob desetih zvečer smo dobili drugo • svarilo: 'Tajfun pride po tej poti.' Ciz uro nato so po hišah spustili taj-funske oknice nizdol in policija je izdala ukaz, naj bodo vsi ljudje v hišah. Ko je iz-nenada dosegel tajfun mesto, ga nisem videl, ampak sem ga le slišal: tulil je, da je kar kr poledenela in bolj in bolj se je bližal. In potem se je zdelo, ko da so se vsi elementi sprostili. Vihar je skušal mesto uničiti. Ploha je prasketala na zaprte oknice, ko da bi streljale strojnice. Zdaj pa zdaj je butnilo tudi kaj drugega nanje, kako drevo ali kos pločevinaste strehe, ki je ko pero frfotala skozi ozračje. Trdno zidana hiša se je v strašni vihri kar majala. Toda obstala je. A ni obstalo na deset tisoče ubožnih in lažje zgrajenih bivališč, posebno ne po okoliških vaseh. A ničesar ni bilo moči storiti, dokler se taj fun ni polegel. Nobeno žive bitje se bi ne bilo moglo upre ti njegovemu nasilju. Videi sem ladje, ki so hotele nazaj -luko, in ki so jim bili čolni, mostički in dimniki ko odrezani. Ta orkan je bil za zglea vsem drugim. Bil je skora 800 km dolg in se je premika v polkrogu s hitrostjo 30 kn na uro, dokler se ni porazgubi' v neskončnosti Tihega morja. Ko je bil že mimo in smo spet mogli odpreti vrata, ne da bi nas vrglo na tla, je bil svel ves spremenjen. Vas, ki se je bila naslanjala ni griček, je izginila. Palmov drevored, ki je obrobljal glavno cesto, ni bil le omajan, ampak tudi iz-puljen. Telefonske in brzojavne zveze so bile pretrgane. Več dni in celo tednov je trajalo, da so mogli sestaviti spisek vseh nesreč. Vsi prebivalci so mi zatrjevali, da je bil ta tajfun le navadne vrste. Vsako jesen in ^ tudi spomladi pričakujejo taj-1 v Kamniku pri Preserju, in si fun na Manili, v Hongkongu, i je nevesto poiskal v Preserju, Kalkuti in drugod — in ga tu-j kjer se je bila rodila v Encer-di dočakajo. Več ko 600 taj- jevi družini leta 1869. Pred ol-funov je v 25 letih opustošilo! tar sta stopila na veliki šmaren 1. 1887 v Preserju. Ivan Mazi je služboval pri državni železnici v raznih krajih Istre. Ob prevratu se je preselil v Ljubljano, kjer je potem leta 1923 stopil v pokoj. Zgledna zakonca sta vzgojila 11 otrok, izmed katerih žive štirje sinovi in dve hčerki. Trije sinovi so v železniški službi, ena hči je poročena v Beogradu, druga pa je še materi v pomoč pri gospodinjstvu. —.Strahotna ljubavna žalo-igra se je odigrala v Radoniču pri šibeniku. Mato Nakič je bil poročen že osem let in je bil v zakonu, v katerem se mu je rodilo troje otrok, sprva zelo srečen. Pozneje pa je zaslutil, da zvestoba njegove žene nekam peša. žena se je med tem namreč spoznala z nekim 22-letnim kmečki mfantom. Pred snoč-njim je mož zalotil tega ljubimca pri svoji ženi in ga je to tako razjezilo, da je potegnil nož in fanta nekajkrat zabodel v prsa, hrbet in v obraz. Ko je žena vsa-preplašena videla, kaj se dogaja, je pograbila še ona nož in ga zarinila možu v hrbet. Mož je padel na hrbet, vendar pa je imel še toliko moči, da je zopet segel po nožu ter v silovitem sunku zabodel ženo naravnost v srce, da se je zgrudila brez besede mrtva. Oba moška se borita s smrtjo. Ljudsko mnenje, ki obsoja pokojno ženo, bo najbrž pravilno. —Na Igu pri Ljubljani umrl Anton Dolenc. BHElilEST je —V Hotedršici je umrl g. Ivan Šemrov, posestnik, star 82 let. —V Rajhenburgu je umrl Boris Agrež, učitelj v žabnici. —V Slovenj gradcu je umrla ga. Berta Gabron, soproga davčnega upravitelja v pokoju. —Starodavni stolp v Mariboru je zgorel.—Dne 19. avg. je nastal ogenj v starodavnem obrambnem stolpu na Pristanu v Mariboru. Na kraj požara so kmalu prispeli mariborski gasilci z vsem gasilskim orodjem. Kmalu zatem so prihiteli tudi studenški in železniški gasilci. Stolp, ki je last upokojenega mornariškega oficirja Reiserja je zgorel do zidu. —Zlata poroka.—Te dni so v šiški imeli lep družinski praznik, in sicer sta praznovala zlato poroko g. Ivan Mazi in ga. Marija, ženin se je rodil 1862. ta v Rusiji. Eden teh konzulatov se nahaja v Odesi, ki je glavno rusko pristanišče ob Črnem morju. Drugi japonski konzulat, ki je bil zaprt, je v Novo Sibirskem, v Sibiriji, ob važnem železniškem križišču trans-sibirske železnice. Preko tega mesta bi morali voziti vsi ruski vojaški vlaki za slučaj vojne z Japonsko. Sovjetska vlada je dala čas samo 24 ur, da japonski konzuli odpotujejo, torej ni mogoče o zadevi debatirati. Obenem je poslala Rusija Japonski skrajno ostro noto, ki kaže na napetost, ki prevladuje med Rusijo in Japonsko. Rusija opravičuje za-tvoritev japonskih konzulatov s tem, da ima Japonska osem konzulatov v Sibiriji, dočim jih ima Rusija samo šest na Japonskem. -o-- Na španski fronti I-Iendaye, 14. septembra. Nacionalisti zadnje dneve napadajo1 važno mesto Gijon v Biskajskem zalivu. Gijon je zadnje važno mesto, katerega imajo še lojali-sti' v rokah na severni obali. Deževje zadnjih dni je zadrževalo napadalce, vendar se neprestano vršijo manjše praske na fronti. Medtem se pa zbirajo armade nacionalistov kot lojalistov na aragonski fronti. Pričakuje se, da pride tu do odločilnega boja med nasprotnikoma. Po številu sta obe armadi enako močni. Vsaka šteje nekaj nad 80,000 mož. Od te bitke bo odvisen padec ali obstoj Madrida. --o- Toženi direktorji Cleveland. — Na Common Pleas sodniji je bila te dni vložena tožba od strani dveh delničarjev Republic Steel Co., ki tožijo dvanajst direktorjev iste družbe, da so na nepošten način osleparili delničarje z delnicami za svoto $1,40,000. Omenjenih .12 direktorjev je obtoženih, da so na tajen, nepošten in sleparski način prodajali eden drugemu delnice kompanije po $6.00, dočim so bile delnice Republic Steel Co. tedaj v resnici vredne $4:00 vsaka. Na ta način je kom- na katerega je srdita, ker je poslal vojaštvo pred tovarne tekom jeklarskega štrajka. -o- s. i Kandidat O'Donnell Včeraj je imel neodvisni županski kandidat v Clevelandu Walter O'Donnell, napram unij-skim tiskarjem govor, tekom katerega je zlasti napadal župana Burtona, ker je zlomil s pomočjo policije, deputy šerifov in vojaštva jeklarski štrajk v Clevelandu. Povedal jim je, da je bil Burton obsojen od American Federation of Labor in od Committee for Industrial Organization. Burton je šel v boju za osebne koristi Tom Girdlerja, predsednika jeklarske kompanije, tako daleč, da je pozabil na Wagner j evo postavo in poklical vojaštvo, ki je zlomilo štrajk. -o- , , , j Pritožbe zamorcev Liga zamorskih odvetnikov v Clevelandu se je pritožila, ker lastniki gotovih poslopij v osrčju mesta nečejo dati v najem pisarne zamorskim odvetnikom. Liga pravi, da se bo pritožila na sodnijo. 23 ameriških državljanov ubitih v Španiji Na aragonski fronti, Španija, 14. septembra. Pred kratkim je padlo pri naskoku na mesto Belchita v Španiji 23 ameriških državljanov, ki so se borili v madridski armadi. 60 jih je bilo ranjenih. Med temi Amerikanci so ljudje raznovrstnih poklicev, med njimi je eden celo profesor na univerzi v Californiji. Kakih 500 ameriških državljanov se nahaja še vedno na aragonski | panija zgubila $1,40,000, docim fronti. Iz Catragene se poro- MALI OGLASI Delo dobi inteligentna oseba, ki jo veseli sprejeti urad za posredovanje posestev in hiš. Je to izredno dobra prilika. Oglasi se lahko tudi podjetna gospodična ali gospa. Za nadaljna pojasnila se zglasi-te med 7* in 10. uro zvečer, in v nedeljo 19. septembra od 10. ure dopoldne do 5. popoldne. Mr. Jelarčič 3492 E. 93rd St. vogal Union Ave. Tel. Diamond 0340. (219) ča, da skušajo vladni potapljači dospeti do potopljenega submarina, ki leži na dnu Sredozemskega morja v bližini Catragene. V submarinu je še živa posadka, s katero se potapljači lahko telefonska potom menijo. Posadka submarina je dala vedeti, da jim bo v kratkem zmanjkalo zraka. --—o- Rusija je dala zapreti japonske konzulate Moskva, 14. septembra. — Nepričakovano je sovjetska lada odredila, da se zapreta dva glavna japonska konzula- so omenjeni direktorji spravili dobiček v svoj žep. Med toženimi je tudi znani zloglasni nasprotnik delavstva, Tom Girdler, predsednik Republic Steel Co. -o- Owens kandidat John Owens, državni direktor C.I.O. gibanja v državi Ohio, bo baje kandidat za governer-ja države Ohio v prihodnjem letu. C.I.O. organizacija ne pozna drugega kandidata, ki bi bil zadovoljiv. Owens je demokrat. C.I.O. unija v državi Ohio šteje nad 200,000 članov. Ako C.I.O. unija ne bo postavila lastnega kandidata, tedaj se bo upirala izvolitvi sedanjega governerja Daveya Naprodaj je vinska stiskalnica in mlin ter dva socla. Vse v dobrem stanju. Proda se po zmerni ceni. Vprašajte na 1103 E. 64th St. _*_(216) Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Stay nights. Naslov se poizve v uradu tega lista. (217) Išče se prodajalec ki bi prodajal moko groceri-sicm v elevelandski okolici. Mora biti star nad 35 let. Vprašajte pri Minneapolis Flour Co., 6000 Park Ave., Tel. Michigan 0762. (216) Naprodaj je hiša za dve družini, 5 sob zgo-rej in spodaj, v bližini Delavan Rd in E. 177th St. Cena za hitrega kupca samo $4950, takoj $800, drugo kot rent. Bungalow, 5 sob, fino kopališče in ognjišče, na Ormiston Ave., veliko podstrešje, se lahko priredi še ena soba. Cena $4300, takoj $900, drugo je Home Loan La Salle Realty Co. F. J. Turk 838 E. 185 St. KEn. 3153-W (218); 'Ima sorodnike, znance ? j 'Ne. čisto sam živi in zapuščen." ! 1 "Kje pa živi?" "Nikjer. Kjer dobi jesti, tam je, spi Pa tam, kjer se od one- j moglcsti zgrudi. Beden človek je, velik revež. Allah mu bo v raju dal, kar mu je v življenju vzel." Približali smo se mu. (Dalje prihodnjič.) LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebfičine za dom.