PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od'18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)^533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 296 (13.829)
Trst, sobota, 29. decembra 1990
Premier Markovič devalviral dinar za približno 30 odstotkov
Novo leto - nov dinar
Nov tečaj jugoslovanskega denarja bo s 1. januarjem 9 dinarjev za 1 nemško marko Inflacija naj bi se v prihodnjem letu gibala med SO in 40 odstotki^ če bodo omejili porabo
Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič
JANJA KLASINC
BEOGRAD — Tisto, o čemer se je zadnji mesec dni, še zlasti pa zadnje dni šušljalo po celi Jugoslaviji, se je tudi zgodilo. Včeraj popoldne je namreč zveznemu parlamentu jugoslovanski premier Ante Markovič sporočil, da bo s 1. januarjem, po včerajšnjem sklepu zvezne vlade, dinar devalviral. Sedanji odnos z nemško marko, na katero se dinar navezuje, in ki znaša 1:7, se bo po novem letu spremenil v odnos 1:9.
Beograd in Jugoslavija v celoti pa zadnje dni nista govorila samo o tečaju dinarja. Mnogo se je ugibalo o tem, ali bo predsednik jugoslovanske vlade sploh obstal. Namreč, vprašanje ni bilo v tem, ali bodo njego odstop zahtevali iz kakšne ali več republik. Večji problem je bil to, ali ne bo odstopil premier sam. Namreč, že več kot pol leta se proti Markovičevi vladi vodi ostra kampanja iz treh najpomembnejših jugoslovanskih republik: Srbije, Hrvaške in Slovenije. Krilatica, da nekdanja kraljevina SHS leta 1990 ruši zvezno vlado, je še kako resnična. Toda, rušiti ali zrušiti ni isto. Namreč, objektivno gledano, v današnjih časih cepljenja Jugoslavije in poudarjanja republiških interesov, nikomur hi v interesu, da bi Markovič res padel, saj bi bil tp res lahko konec Jugoslavije. Na sinočnjem predsedstvu države, katerega so se udeležili tudi vsi republiški
predsedniki razen gospoda Tudjmana, je bil menda ostro za Markovičev odstop samo Slobodan Miloševič. Delno, a vendar ne enako zagreto so ga menda podpirali tudi predstavniki Vojvodine in Črne gore. V Beogradu se sliši, da je to zato, ker ima Miloševič že pripravljenega človeka za Markovičevo mesto. To naj bil bil dr. Oskar Kovač, ekonomist, ki je bil v Jugoslaviji precej cenjen, po tistem, ko pa ga Ante Markovič ni sprejel v svojo vlado, pa je popolnoma izgubil ves ugled, saj je postal eden glavnih Miloševiče-vih ljudi, ki branijo družbeno lastnino in socializem.
Kakorkoli že, Ante Markovič včeraj ni odstopil. Še v naprej misli nadaljevati politiko svoje vlade. Ta pa je jasna. Tržno gospodarstvo, pri čemer je treba uveljaviti, poleg trga blaga, ki je že zaživel, tudi trg delovne sile in kapitala, ki še stojita. Zagotoviti je treba konvertibilnost dinarja, učinkovito devizno in denarno politiko, porabo je treba zadržati v okvirih dogovorjene politike, v dobršni meri pa je treba tudi sanirati bančno in denarno politiko. Markovič je nekajkrat tudi opozoril, da je jugoslovanska državna blagajna prazna. Za to so krive predvsem republike, ki ne upoštevajo nobene finančne discipline do federacije in tisto malo denarja, ki ga imajo, zadržujejo v svojih republiških blagajnah. Zani-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pasquarelli prepovedal oddajanje intervjuja s Sadamom
RIM — Generalni direktor RAI Gianni Pasguarelli je zahteval od direktorja televizijskega dnevnika TG1 Bruna Vespe, naj ne pošlje v oddajo intervjuja z iraškim diktatorjem Sadamom Huseinom, češ da bi v sedanjem političnem trenutku, ko je Italija začasni predsednik Evropske skupnosti, intervju utegnil imeti negativne politične odmeve.
Vespa je zahteval pogovor s Pasguarellijem, do katerega bo prišlo takoj po novem letu. Direktor TG1 je v svoji izjavi tudi opisal težave, ki jih je imel zato, da bi lahko dobil intervju s Sadamom.
Solidarnost z Brunom Vespo in ogorčenje nad cenzuro, ki jo izvaja direktor Pasguarelli so izrazili sindikalni odbori novinarjev televizijskih in radijskih dnevnikov ter obenem izrekli zaskrbljenost nad svobodo informacije v državni televizijski hiši.
V Zalivu se ob diplomatskem molku nadaljuje psihološka vojna med Washingtonom in Bagdadom
Rumeni alarm za ameriške čete Nova ladijska eskadra v Zaliv
Bagdad, washington — Minus
°?emnajst: tako se lahko glasi odštevanje, . 9a delajo v najvišjih diplomatskih kro-91« v Bagdadu in Washingtonu, ko čakajo . usoden datum 15. januarja prihodnjega eta' ko zapade ultimat OZN Iraku za umik zasedenega ozemlja Kuvajta. Vendar je c®raj diplomatska dejavnost povsem usahnila, zato pa so se stalno vrstila maj-psihološka in besedna »špikanja«.
, Ze v dopoldanskih urah so v ameriški azi v Savdski Arabiji uvedli »rumeni ^rm«, ki je kar drugi v stopnji alarmov 'uajnižji je beli, najvišji pa rdeči, ki prav-aPrav pomeni, da smo prav na robu voj-j Z radarjem so namreč zaznali izstreli-v rakete zemlja-zemlja v iraškem zrač-i Prostoru. Vest je kmalu nato potrdila aska vlada, njen glasnik pa je tudi dodal,
rov«
80 za štiri ure »zaradi vojaških manev-
: zaprli iraški zračni prostor.
Psihološka vojna se torej nadaljuje s pol-Puro in zadobiva nove odtenke. V okvi-r, slednje je včeraj ameriški predsednik e°rge Bush dejal, da ne bo naredil nobe-ie9a kompromisa s Sadamom Huseinom,
iraški minister za informacijo Latif Nassif pa je kot odgovor v nekem intervjuju za ameriško televizijsko mrežo ABC dejal, da je »iraška vlada sposobna in pripravljena v vsakem trenutku braniti svoj narod«.
V psihološko vojno se je vključil tudi iranski predsednik Rafsandžani, ki je včeraj na neki tiskovni konferenci v Teheranu med drugim dejal, da se ni »Irak ničesar naučil od zgodovine. Še nikdar se ni neka okupacija tuje države končala pozitivno...«. Rafsandžani je svoj poseg zaključil z zahtevo, naj Irak umakne svoje vojaške sile iz zasedenega Kuvajta, obenem pa je pozval tudi ZDA, naj takoj odpokličejo svoje vojake iz Savdske Arabije.
Včeraj je iz pomorske vojaške baze v Norfolku v Virginiji odplulo kar 17 ameriških vojnih ladij, med katerimi sta tudi dve letalonosilki (Roosvelt in America). V Zaliv bodo priplule predvidoma v sredini januarja, prav takrat torej, ko naj bi se začelo »zares«. Obenem je Pentagon objavil novico, da bodo čimprej cepili ameriške vojake, ki se odpravljajo v Zaliv s protibakte-
rijskim cepivom. V Washingtonu so namreč prepričani, da se bo Irak v primeru vojne poslužil najsodobnejših bakterioloških orožij, med katerimi tudi tistih, ki povzročajo tifus in kolero. Problem je sicer, kako cepiti tako maso ljudi, ki jih predstavlja 300 tisoč ameriških vojakov, ki se že nahajajo na kraju dogajanja in drugih 130 tisoč, ki se tja šele odpravljajo, vendar pa računajo, da bodo uspeli opravili popolno cepljenje.
Medtem se je prvič zgodilo po petindvajsetih letih, da je bila Velika Britanija prisiljena vpoklicati 390 civilnih rezervistov v vojsko, ter jih nato poslati v Zaliv.
Po drugi strani naj bi se v iraškem veleposlaništvu v Moskvi zglasilo več tisoč oseb (!), ki bi se radi kot prostovoljci vključili v vojsko Sadama Huseina. Zanimivo je, da je med prostovljci mnogo upokojenih vojakov, intelektualcev in delavcev.
Edini žarek upanja je torej včeraj predstavljal odhod v Bagdad jugoslovanskega zunanjega ministra Budimira Lončarja v svojstvu predsednika neuvrščenih držav.
Obvestilo
bralcem
k tehničnih razlogov dan: tiU dnevniku nismo mogli pi pr,| ičajne televizijske pr: ni1	izšla v jutrišnji no
številki, ki bo, kot je n< ]-lo15lorskega dnevnika, veliki
prj, ^asopisa. roieg leievi in poročanja o vsake viivi ^°9aianju bo v nedeljsl . i še: celoletni horoskop, zan?nBravB Kozmoastro, za kat S 0 ^ar9i Tereziji in ske^re9a avtor je dopisnik 10
*^—*■*"•■**	IVS V A AAAAA\S
Potovanf S Podrob,nim Pro9: Pom u P opozorilo na ne m*'one obletnice in še dn niniivo branje.
Več kot 200 vozil vpletenih v verižnem trčenju pri Milanu
MILAN — Na avtocesti med Milanom in Bergamom je včeraj ob pol enajstih dopoldne pri Cavenagu prišlo do množičnega verižnega trčenja, ki je terjalo eno smrtno žrtev in kakih petdeset ranjenih, med katerimi so številni v kritičnem stanju.
Po prvih ugotovitvah je vsemu botrovala gosta megla, spolzko cestišče in pretirana hitrost. Najprej naj bi nenadno zavrl neki šibkejši avtomobil, ker se je baje znašel v še gostejši megli. Vozilo, ki mu je sledilo, se je zaletelo vanj, drug za drugim pa so se v prve razbitine zaletavali drugi, nekatere je zaneslo celo na drugo cestišče, tako da je bilo v verižnem trčenju vpletenih več kot 200 osebnih avtomobilov in tovornjakov.
Avtocesta je bila na tem odseku zaprta v obeh smereh več kot štiri ure. V reševalni akciji je sodelovalo na desetine rešilcev, gasilci pa so s 30 vozili odstranjevali razbitine z obeh cestišč.
Megla in poledica pa sta včeraj terjali številne nesreče v skoraj vsej severni Italiji. Tudi na tabeljski cesti je nekaj vozil zaneslo s cestišča, da so se znašli v jarkih. K sreči je vse minilo brez hujših posledic, gmotna škoda pa je bila kljub temu precejšnja.
Zaman so bili torej pozivi na previdno vožnjo in opozorila pri vstopnih postajah, kjer navajajo omejeno vidljivost zaradi megle in odseke, kjer je nevarnost poledice. Vozniki so tudi tokrat krepko pritiskali na plin kljub ne-kajmetrski vidljivosti.
Vse do novega leta bo po meteoroloških napovedih zaradi visokega pritiska in toplotne inverzije nad Padsko nižino megla iz dneva v dan gostejša. Temperatura bo še nekoliko padla, tako da ne izključujejo poledice na bolj osojnih cestnih odsekih in na viaduktih. Previdnost v teh prazničnih dneh je torej obvezna.
Ul
v

' ' '■****&*'
Ameriška oklopna patrulja v savdski puščavi
Nova politična »kriminalka«, ki buri vode znotraj večine
Spori med vlado in liberalci zaradi volilnih referendumov
RIM — Med liberalci in vlado so izbruhnila ostra nasprotja v zvezi z odločitvijo, ki naj bi jo sprejel ministrski svet 17. novembra letos in v kateri je zapisano, da bi se vlada pritožila pri ustavnem sodišču, če bi prišlo do razpisa treh referendumov v zvezi z volilnim sistemom. Podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori trdi, da je bila taka odločitev sprejeta soglasno, liberalni ministri s Sterpo na čelu pa trdijo, da o tem niso ničesar vedeli. Obeta se nam torej prava politična »kriminalka«, ki bo lahko vplivala na odnose v večini.
Včeraj je Cristofori z uradnim sporočilom objavil del zapisnika s spornega zasedanja ministrskega sveta. V njem je dobesedno zapisano: »Ministrski svet že zdaj odloča, da se bo takoj pritožil na ustavno sodišče, čim bo objavljeno sporočilo o referendumih. Ta odločitev je bila sprejeta soglasno.« Toda Sterpa je včeraj odločno zatrjeval, da o vsej stvari ni vedel ničesar in je zato treba o vsej stvari ponovno razpravljati. Tesni Andreottijev sodelavec Pomicino pa takoj odgovarja in trdi, da se dobro spominja, da je Sterpa takrat sedel ob njem. Tudi ta mu ni ostal dolžan in je Pomicinov »dober spomin« pospremil z ugotovitvijo, da sam vedno sedi ob Pomicinu, ker je tam pač njegovo mesto. Sterpa je še dejal, da dvomi, da bi se lahko Pomicino tako dobro spomnil, ali je bil tam prisoten ali ne. »Zanesljivo pa
vem, da o stvari nismo razpravljali in da jaz o njej nisem vedel ničesar,« je zaključil minister Sterpa.
Ob vsem tem so bili zelo kritični komunisti, ki to dejanje ocenjujejo kot »politično resno«, ravnanje vlade pa kot »formalno nekorektno in nesprejemljivo.« Tajništvo KPI posebej poudarja, da v nobenem sporočilu ministrskega sveta ni sledu o morebitni razpravi in odločitvi v zvezi z volilnimi referendumi.
Toda ta odločitev razdvaja tudi večino in tudi nekatere stranke v njej. Če liberalci tej odločitvi nasprotujejo, pa jo odločno zagovarjajo socialisti. Tajništvo PSI je v posebnem sporočilu ocenilo, da je odločitev vlade povsem na mestu, saj »vlada mora ukrepati, kadar obstaja sum, da je lahko neka zahteva po referendumu neustavna.«
Razdeljena pa so mnenja znotraj KD. Andreottijev! in Forlanijevi pristaši vlado zagovarjajo, zelo kritična pa je levica, ki daje razumeti, da »sta ministrski predsednik in tajnik stranke padla pod vpliv socialistov.« Tudi združenje ACLI poudarja, da taka vladna odločitev predstavlja hud pritisk na ustavno sodišče. S tem v zvezi je predstavnik demokristjanske levice Cabras še dejal, da za tistimi, »ki so za bojkot referendumov, stojijo iste osebe, ki na ves glas zagotavljajo, da je vsa Italija za predsedniško republiko.«
G. R.
Huda nesreča pri Madridu
MADRID — Včeraj se je na avtocesti med Madridom in Vigom zgodila srhljiva prometna nesreča (na sliki AP), v kateri je izgubilo življenje enajst oseb, 35 pa je bilo ranjenih, od katerih je nakaj v smrtni nevarnosti. Po prvih analizah nesreče, je šofer javnega vozila na blagem ovinku izgubil nadzorstvo nad avtobusom, ki je najprej podrl semafor, nato predrl ograjo in zgrmel na spodnje cestišče. Razloge nesreče še raziskujejo
Zidovski terorist je ranil z rafalom tri Palestince
»Suverenost« Ruske federacije je za Gorbačova lahko usodna
MOSKVA — Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze, ki se je po desetdnevnem zasedanju predsinoč-njim zaključil v Moskvi, bo v zgodovini ostal zapisan kot kongres korenitih sprememb.
S spremembami in dopolnili k ustavi so v Sovjetski zvezi uvedli predsedniški sistem, ki daje Gorbačovu še večja pooblastila, kot jih predvideva francoski predsedniški sistem. Povsem razumljivo se je s tem spremenil tudi organizacijski sistem najvišje sovjetske oblasti.
Kongres pa bo šel v zgodovino tudi zaradi burnih in nenadnih preokretov, ki so bili do nedavnega povsem neo-
• Novo leto -
NADALJEVANJE S 1. STRANI miv je podatek, da je predvčerajšnjim prispelo v zvezno blagajno okoli milijon dolarjev, vsak dan pa bi moralo vanj prihajati od 300 do 400 milijonov dolarjev. Tako so močno ogrožene vitalne funkcije države. Ustvarjena je takšna erozija sistema, da v primeru, če se ne zaustavi, nobena makroekonomska politika ne bo mogla rešiti države, je dejal Ante Markovič. Zato je gospodarsko zlomljena in politično nestabilna Jugoslavija eno najnevarnejših kriznih žarišč v Evropi, je še poudaril jugoslovanski premier.
Jugoslovanska prihodnost je tako v dobršni meri odvisna od tega, ali bo zvezni parlament jutri in pojutrišnjem podprl Markovičeve osnovne cilje ali ne. Kljub temu, da je napovedal devalvacijo, pa je povedal, da bo mogoče v letu 1991 zadržati inflacijo med 30 in 40 odstotki samo v primeru, če bo Jugoslavija pripravljena omejiti porabo, predvsem pa plače. Povprečna
bičajni za Sovjetsko zvezo, kjer se je vse odločalo v vrhovih partijskega ce-kaja. Nedvomno so najznačilnejši prav odtop zunanjega ministra Eduarda Še-vardnadzeja in zapleti z izvolitvijo podpredsednika Genadija Janajeva. Odstop ministra Ševardnadzeja je bila nedvomno največja senzacija, ne samo za Sovjetsko zvezo temveč tudi za ves svet. »Umirjeni Gruzin« je svoj odhod obrazložil kot protest, »ker država drsi v diktaturo«, o svoji nameri pa ni obvestil niti Gorbačova, kar potrjuje prepričanje, da je sovjetski predsednik vedno bolj osamljen in se kot utapljajoči oprijema vsake rešilne bilke, ki pa sta ta trenutek armada in KGB. To
nov dinar
letošnja plača je znašala okoli 800 nemških mark, kar je nad jugoslovanskimi zmožnostmi. Z inflacijo do 40 odskotkov in omejitvijo porabe, bi po Markovičevih besedah, uspeli spodbuditi tudi izvoznike, pa tudi ublažiti želje po povišanju cen, ki se neprestano povečujejo predvsem v družbenem gospodarstvu, medtem ko se zasebniki obnašajo tržno in cene znižujejo.
Navkljub raznim sumon in nerazumljivi domači blokadi Markovičeve vlade, pa tujina te ukrepe podpira. Prav v včerajšnjem referatu je Ante Markovič Jugoslovanom sporočil, da je generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dal javno podporo sedanji jugoslovanski vladi in njenim najnovejšim ukrepom in povedal, da bo v primeru, če bodo ti ukrepi sprejeti, IMF januarja poslal v Beograd svojo misijo, ki se bo dogovarjala o podpisu novega stand-by aranžmaja v vrednosti okoli milijarde dolarjev.
pa vzbuja upravičen sum, da sovjetski perestrojki grozi inverzija.
Pri tem nedvomno krepko pomagajo radikal-populistične sile, ne toliko, ker so tudi same poskrbele za senzacijo, ko so skupaj z najbolj togimi predstavniki partijskega aparata prvič preprečile izvolitev Genadija Janajeva, temveč ker so v bistvu soodgovorne za razkrajanje sovjetske federacije.
Gorbačov se je nekako že sprijaznil s separatističnimi težnjami v Pribaltiku, nacionalistični izpadi in krvopre-litje v Zakavkazju mu prav tako ne povzročajo večjih preglavic, ker ima vse razumevanje Zahoda za take težave. Da pa mu »njegova« Ruska federacija po zaslugi njenega predsednika Borisa Jelcina zabode nož v hrbet, ko zniža za 119 milijard rubljev (približno 240 tisoč milijard lir) svoj prispevek za zvezni proračun, je vseeno prehudo.
Že pred tednom dni je Boris Jelcin jasno poudaril, da »Rusija ne sprejema več kremeljskih diktatov«. Predsednik Ruske federacija je nedvomno s tem sklepom zadal smrtni udarec novemu zveznemu sporazumu. Da pa bi bila mera polna, Rusija ni samo proglasila svoje suverenosti, temveč rešuje svoja notranja nacionalna trenja mimo zvezne oblasti in po vsem sodeč še kar uspešno. Boris Jelcin je predčasno zapustil kongres ljudskih poslancev in brez specialcev odpotoval v Jakutsko ASSR, ki je pred dnevi proglasila svojo suverenost. Včeraj je pomenljivo sporočil, da ima vsaka republika pravico določiti svoje obveze in pravice v sklopu federacije. Kot zadnje je treba navesti včerajšnjo vest, da so predstavniki Ruske federacije, Ukrajine, Belorusije in Kazahstana že sestavili okvirni sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki v bistvu izničuje zveznega. Jelcin pa je še povedal, da RSFSR ne bo sodelovala na Gorbačovovem referendumu o usodi federacije.
JERUZALEM — Žide in Palestince vedno bolj ločuje zid slepega sovraštva. Prejšnjo noč je neznanec v neki vasi nedaleč od židovske naselbine Guš Etzion med Hebronom in Betlehemom v Cisjordaniji z rafalom težko ranil nekega 40-letnega palestinskega zdravnika, krogle pa so oplazile tudi neko Palestinko in njeno komaj 9-me-sečno hčerko.
Po pričevanju ženske je vanje streljal moški v uniformi iz avta z izraelsko evidenčno tablico. Kasneje je s telefonskimi pozivi dnevniku Jediot Aharonot, izraelski televiziji in radijski postaji izraelske vojske odgovornost prevzela do sedaj neznana skupina »Sionističnih maščevalcev«, ki je obenem napovedala še hujše napade proti Palestincem. Izraelski obrambni minister je napad obsodil kot zločinsko dejanje in obljubil, da bodo storili vse za izsleditev krivcev.
Na sliki (telefoto AP): težko ranjenega zdravnika so prepeljali v jeruzalemsko bolnišnico.
Vrsta nevšečnih vprašanj admiralu Stanetu Brovetu
BEOGRAD — Med včerajšnjim zasedanjem jugoslovanske skupščine v Beogradu je slovenski poslanec Vilko Jelen namestniku zveznega sekretarja admiralu Stanetu . Brovetu zastavil več vprašanj. Zahteval je, naj mu odgovori, v kateri skupščini oziroma skupščinah republik delujejo ilegalne teroristične organizacije, katere so te republike, kako se imenujejo organizacije in po katerih merilih so te organizacije ilegalne, saj, kot pravi, če delujejo pod okriljem kakšne skupščine, imajo verjetno tudi njeno legitimnost.
Poslanec Jelen je zahteval tudi pojasnilo, na temelju katerih meril
so te organizacije teroristične in katere akcije so doslej izpeljale. Vprašal je, kakšna je vojaška »oznaka« za delovanje skupin, ki so na javnih cestah izvajale diverzantske akcije (miniranje, postavljanje barikad, ropanje družbene lastnine oziroma JLA).
Vilko Jelen je zahteval pojasnilo pojmov »izdaja in kapitulacija« in kdo se ukvarja s temi dejavnostmi. Njegovo zadnje vprašanje je bilo: ali po Brovetovem prepričanju obstajajo stične točke med pojmi izdaja, kapitulacija, terorizem in pravica naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve.
Albanci? Premalo jih je, da bi kaj šteli
BEOGRAD — Predsednik jugoslovanskega predsedstva dr. Borisav Jovič izraža v odgovoru na pismo predsednika Akademije znanosti in umetnosti Kosova globoko zaskrbljenost, ker so dejavnosti akademije ušle iz okvirjev njenih temeljnih funkcij. Predsedstvo kosovske akademije je poslalo predsedstvu SFRJ in njegovemu predsedniku Joviča dva dopisa, s katerima ju menda želi seznaniti z »represijo nad albanskim narodom, kar počno republiški organi Srbije«.
Predsednik Jovič v odgovoru opozarja, da akademiki »spregledujejo bistvena dejstva: da je avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija del Srbije in Jugoslavije, da ni republika in da Albanci v Jugoslaviji nimajo statusa naroda«. Celo več, sestavljajo le okoli 14 odstotkov srbskega prebivalstva in ne morejo imeti legitimne pravice za odločanje o statusu, ustavnopravnem položaju in ustavni ureditvi kateregakoli področja republike Srbije in Jugoslavije. (dd)
Veriga tragičnih smrti v pragozdu Mato Grossa
niči v Douradosu pa se zdravijo trije fanti, ki so poskusili samomor.
Vlada je včeraj poslala na področje južnega Mata Grossa skupino antropologov, ki naj bi raziskala okoliščine, zakaj prihaja do teh množičnih samomorov. Hipotez je vsekakor več, splet okoliščin pa je prispeval k izjemni zaostritvi tega stanja. Prvi razlog je prav gotovo neverjetna revščina, v kateri živijo Indiosi, drugi pa neprilagodljivost življenju v rezervatu, ki je ponavadi zelo majhen in neprimeren za življenjske potrebe Indiosov.
Sicer dvoumna vladna ustanova Fi' nai, ki že dalj časa raziskuje življenjske pogoje pragozdnih domorodcev ima svoje teorije, v katerih je na prvem mestu »kolektivna depresija« IB' diosov. Slednji so getizirani v premajhnih rezervatih, v katerih ravnajo 2 njimi, kot z divjimi živalmi, katere so zaprli v kletke. Iz tega naj bi izhajal alkoholizem, nezmožnost sprejemanja življenja, ki so jim ga imponirali beh prebivalci in izguba dostojanstva, k1 izhaja iz tega, _da so prisiljeni cele dneve beračiti. Če k temu dodamo, da so Guarani ponosno pleme, ki jim nis° tuja »herojska« ali pa kakorkoli ekstremna dejanja, saj so se pred štirim1 stoletji raje dali skoraj popolnoma i2' trebiti, kot da bi jih zasužnjili, je slik® tragičnega stanja Indiosov v BraziliJj
popolna. Od tod obup, brezizhodnost in samomori.
SAO PAULO — Včerajšnji samomor 14-letnega Indijanca plemena Guarani iz amaconskega področja Mato Grosso v Braziliji je sprožil val verižnih reakcij po vsem svetu. Že dalj časa se problemi avtohtonega prebivalstva v Amaconiji in v drugih neobljudenih področjih občasno pojavljajo, vendar pa je tragična veriga samomorov dala vsej zadevi svetovno razsežnost.
Fant je že triinšestdeseta oseba manjšega plemena Caiovas, ki živi v bližini mesta Dourados v južnem Matu Grossu in ki spada v večje pleme Guarani, ki je izbrala nasilen prostovoljni način prekinitve lastnega življenja. Na božično vilijo se je namreč obesil drugi šestnajstletni fant, v bol-
Preimenovanje ulic
LJUBLJANA — V sredo je še zadnjič v starem letu zasedal mestni izvršni svet. Člani so se med drugim pogovarjali o predlogu komisije za poimenovanje naselij in ulic v Ljubljani, o katerem naj bi na naslednjem zasedanju spregovorili tudi delegati v mestni skupščini. Zanimivo je, da se tokrat niso lotili Titove ceste. O njej naj bi se namreč pogovarjali šele v drugem podobnem odloku. Najprej se morajo namreč dogovoriti, kako jo razdeliti in šele po tem kako jo drugače poimenovati. Znano je le to, da naj bi se osrednji del, po predlogu od Šubičeve ulice do Smeltove stavbe za Bežigradom imenoval Dunajska cesta, tako kot se je že včasih, (dd)
Številne »diity free« trgovine morajo te dni zapirati vrata
Praznične dni popestrili z lovsko kuhinjo
Z »robuto« priskrbeli nove zvonove
KOPER — Nekaj sto »duty free trgovin po Jugoslaviji bo v ponedeljek, 31. decembra, zaprlo vrata. V skladu z novimi predpisi - znanimi že v poletnih mesecih - bodo te prodajalne lahko delovale le še na morskih ali kopenskih mednarodnih mejnih prehodih in v marinah, kar pomeni, da bo treba »djutiče«, ki so kot gobe po dežju zrasli vsepovsod, kjer so prodajalci imeli močnejše potrošniško zaledje, zapreti. Med največjimi v Jugoslaviji je prav gotovo reški Brodoko-merc, ki ima okrog 250 takšnih trgovin, med slovenskimi pa koprska Emona Obala, ki je še sredi tega leta imela okrog 90 »duty free« trgovin.
Spremenjeni predpisi so, še Pred napovedanim zaprtjem, »duty free« trgovine, ki niso bile locirane na mejnih prehodih, te prodajalne postavili v hekoliko drugačen položaj, kot so ga imele sprva, a so obstale. Kot nam je povedal Zmago Furlan, direktor Emone Obale, so pri njih 23 trgovin po končani turistični sezoni zaprli, saj so trgovine delale dobro le v turistični sezoni in niso bile tako kot nekateri razlagajo na Posameznih primerih - trgovi-
TPPZ
v Zagrebu in Kopru
KOPER — Nastopanje ob Dne-vu jugoslovanske ljudske armade je za Tržaški partizanski pevski zbor Pino Tomažič nekaj že tradicionalnega, najbrž pa še nikoli doživel, da bi za ta Dan nastopal kar dvakrat zaporedoma in sicer najprej v Zagrebu nekaj dni pozneje pa v Kopru. Obakrat je bil TPPZ Pino Tomažič 9ost Zveze rezervnih vojaških starešin.
V Kopru so tržaški pevci nastopili minulo soboto, v Zagrebu Pa teden dni prej. Proti pričakovanju glede na jugoslovanske razmere in na javne nastope vo-diljev JLA sta bili koncertni dvorani, kjer je nastopil TPPZ, obakrat polni.
Oba nastopa sta partizanskemu ansamblu zapustila znaten vtis. Še posebej v Kopru, kjer je da slavnosti nastopil tudi koprski župan Avrelio Juri, ki je prisotne pozdravil v imenu občinske skupščine. Napovedovanje jo bilo dvojezično in tudi zastave so odražale še duh, ki preveva rezervne vojaške starešine, saj so imele tako slovenska kot jugoslovanska in tudi zastava italijanske narodnosti peterokrako rdečo zvezdo. Tudi to je po svoje odraz različnih pogledov Da razmere v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Po podelitvi priznanj (tudi rPPZ so podelili plaketo zveze vojaških rezervnih starešin) je tržaški ansambel nastopil s svojim tradicionalnim sporedom, v katerem so prevladovale slovenske partizanske pesmi, ob njih Pa so podali še partizanske pesmi drugih jugoslovanskih in ev-ropskih narodov. Pesmi sta z recitacijami povezovala Stane kaztresen in Alojz Preselj, kot solistka pa je ob spremljavi zbo-ra in orkestra nastopila sopra-Dtstka Edit Kocjan.
Zelo toplo je bil TPPZ sprejet Dekaj dni prej v Zagrebu, kjer so njegovemu nastopu prisos-vovali tudi vidni častniki JLA. *udi ob tej priložnosti so zboru '^Točili plaketo JLA, predsednik bora Igor Pavletič pa je po ratki zahvalni besedi gostite-.Jom podaril knjigo s fotografi-
jami
vseh spomenikov in spo-
jbtuskih obeležij, ki so bili po-avljeni na Tržaškem v spomin Padlim za svobodo.
Koncert je tako. v Kopru kot v t^agrebu vodil Oskar Kjuder, ka-fega so p0 zagrebškem nasto-Pj Povabili, naj Vodi orkester , A na koncertu, ki bo v krat-em v Beogradu.
ne s tehničnim blagom. Večino prometa v teh trgovinah še vedno »naredijo« alkohol, cigarete, kozmetika in podobni izdelki.
Od trgovin, ki so ostale, jih je 25 na mednarodnih mejnih prehodih in bodo tudi naprej normalno delale; druge bodo po novem letu zaprli, naredili inventure, obračune in odprli trgovine s specializirano ponudbo konfekcije (Stefanel, na primer), kozmetike, alkoholnih pijač in podobnega. V skladu z novimi predpisi pač. Zaradi sprememb bodo v teh »navadnih« trgovinah izdelki dražji od 10 do 20 odstotkov v primerjavi s sedanjimi cenami. Zmago Furlan je optimist in ocenjuje, da bodo od 60 do 70 odstotkov prometa, ki ga »dju-tiči« ustvarijo zdaj, realizirali tudi v bodoče; v manj trgovinah a z več povpraševanja. Veliko večino trgovin - razen 6 v Srbiji, kjer jih bodo dokončno zaprli, ker so pogoji dela nesprejemljivi - bodo ponovno odprli februarja in marca, zaradi teh sprememb pa ne bodo odpustili nobenega delavca, je zagotovil direktor Emone Obale.
DUŠAN GRČA
Iz sežanske Kosovelove knjižnice
SEŽANA — Sežanska Kosovelova knjižnica, ki prireja mesečno srečanja svojih bralcev z uglednimi slovenskimi ustvarjalci, skrbi in posveča veliko pozornost tiudi mladim bralcem. Vsak četrtek potekajo v prostorih otroškega oziroma pionirskega oddelka ob 16.30 pravljične urice, kjer jih knjižničarka Marija Godnič popelje v pravljični svet in ob koncu nadobudno mladi preizkušajo svoje umetniške talente z barvami, ko prenesejo na papir vsebino pravljice.
Ob novem letu je v sežanski knjižnici nadvse lepo. Marljive knjižničarke so pripravile novoletno jelko in okrasile prostore. Tudi letošnje praznične pravljične urice so potekale v znamenju pričakovanja dedka Mraza. Začele so se v polovici tega meseca in se zaključile prejšnji četrtek, ki je bil namenjen prazničnim novoletnim pravljicam.
SEŽANA — Gostišče Stari grad v Senožečah je poznano po tem, da večkrat v letu pripravi najrazličnejše kulinarične dneve. Tako se mimoidoči gostje radi zaustavijo na dnevih kmečkih in gobjih jedi, člani zelene bratovščine in vsi, ki so jim pri srcu lovske jedi, pa se bodo v teh dneh razveselili tradicionalne lovske kuhinje. Marljiva gostilničarja Marta in Marijan Sotlar jo prirejata že več let zapored, hkrati pa poleg kulinaričnih dobrot poskrbita, da gost odide tudi duševno bogatejši. Stene njihove restavracije krasijo slike priznanih likovnih mojstrov. Žal pa letos niso pripravili razstave likovnih del, a kljub temu nudita ob bogati ponudbi jedi prijazno in toplo okolje in prisrčen sprejem.
Letošnja tradicionalna kuhinja pri Sotlarjevih prinaša tudi letos vrsto specialitet in jedi iz divjačine. Od prvih jedi velja omeniti lovsko pašteto z brusnicami, od glavnih jedi pa pripravljajo lovski golaž s polento, pečenke iz divjega prašiča, jelena, srne in medvedje pečenke.
Ob koncu lovskih dobrot pa se velja posladkati z gaziranimi orehovimi palačinkami ali pa prekmursko gibanico.
Da pa bi jedi boljše teknile, so pripravili družabne večere ob zaključku tedna.
Za prijetno razpoloženje in ples bodo igrali ansambli kot denimo Veseli Kraševci, Torbarji iz Postojne in domači fantje zadnjo soboto v letu. Sicer pa bo tradicionalna lovska kuhinja v Senožečah trajala do 2. januarja.
Sežana: o osnutku slovenske ustave
Borci za človekove pravice
SEŽANA — V sežanski občini je edinole občinski odbor Zveze združenj borcev NOV organiziral široko javno razpravo oosnutku nove slovenske razprave po vseh policentrih občine. Stališča in predlogi, ki so bili izne-šeni v razpravi, je obravnaval tudi občinski odbor borčevske organizacije. V razpravi so se dotaknili številnih vprašanj, ki jih osnutek ustave ne predvideva, sicer pa so menili, da je osnutek preobširen in formalen ter je v njem precej dvoumnosti, za kar bi bilo potrebno le te spremeniti ali popraviti.
Ena izmed glavnih pripomb sežanskih borcev se nanaša na varstvo človekovih pravic in se tako pridružujejo mnenju odbora, ki ga vodi prof. Bavcon, neodvisnim sindikatom in drugim, ki ugotavljajo v svojih razpravah o osnutku ustave, da so:
—	socialne pravice skopo odmerjene,
—	v osnutku ni upoštevana evropska socialna listina, ki med drugim vsebuje tudi pravico do samoupravljanja in s tem merilo za vključitev v svet Evrope,
—	da velja očitati osnutku, da ne zagotavlja socialne varnosti in nas vrača v prejšnje stoletje,
—	da ni upoštevana mednarodna konfederacija o enakopravnosti moških in žensk,
—	da je sporna omejitev pri pravicah in svobodi združevanja, če ogroža socialna varnost,
—	da ni nikjer zagotavljena pravica do brezplačnega najnujnejšega zdravstvenega varstva, socialne pomoči, delovne in starostne pokojnine, bivališča, možnosti brezplačnega šolanja, itd.,
—	da delavcu, ko ostane brezposelen, mu ne zagotavlja dostojnega življenja,
—	da nova ustava večini delavcev ne bo dala niti pravice do lastnega doma,
—	da bodo delavci naprodaj delavna sila. Zaradi navedenih razlogov soglašajo s predlogom, po katerem naj bi v posebnem členu ustave zagotovili pravice do socialne varnosti vsem občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. V poglavju, kjer osnutek ustave govori o ekonomskih in socialnih razmerjih, sta po mmenju sežanskih borcev premalo poudarjeni delo in samoupravljanje. Tako naj bi delo in uspehi pri delu določali družbeni in materialni položaj človeka. Bistvenega pomena za motivacijo pri delu in za delavčevo človeško dostojanstvo je vsekakor pravica do samoupravljanja tudi v novih tržnih in lastninskih razmerjih kot temeljna in neodtujljiva pravica.
»Po osnutku je lokalna samouprava omejena na občino, ta pa v kontekstu nima velikega vpliva na republiko ali državo. V osnutku niso določene krajevne skupnosti, čeprav izkušnje pri nas in tudi drugod po svetu kažejo na izredno pomembnost takega povezo-
vanja ljudi in krajev. Občina je v osnutku premalo definirana, predvsem pa je premalo definiran odnos občina -republika. Položaj občine nujno širše določiti ter tudi opredeliti način njihovega finansiranja. Slovenija je zelo heterogena. Že doslej je bila močna, a ne uresničena težnja po policentričnem razvoju Slovenije. Tudi tu v ustavi bi morali imeti določilo kot osnovo enakopravnega in enakomernega razvoja vseh delov Slovenije. Sedanji ustavni koncept pa daje velik poudarek centraliziranemu razvoju: dopolnilo tega pa bi morala biti policentrična koncepcija celotnega razvoja. Posebno za Primorsko velja, da bi edinole ena-kopravilen policentričen razvoj omogočil izkoristek nacionalne strukture, specifike, vključno celotno obmejno problematiko,« je v razgovoru dejal Emil Škrlj, predsednik sežanske borčevske organizacije.
Sežanski borci pa so dali pripombe na osnutek ustave še glede določb o varstvu borcev NOV, civilnih in vojnih invalidov, žrtev fašističnega nasilja, borcev za severno mejo, itd., kar je po sedanjem osnutku ustave izpuščeno. Sicer pa so se pripombe nanašale še na grb, volitve predsednika republike, varovanje naravne dediščine, pridobivanje lastninske pravice, pravice do stanovanja, itd.
SEŽANA — V kraški vasici Skopo, kjer v 65. gospodinjstvih živi 250 prebivalcev, so s prostovoljnim delom ali »robuto« kot se po domače reče, vaščani postorili mnogo prostovoljnih delovnih ur. Z udarniškim delom so si napeljali telefon, vodovod, uredili ceste in nenazadnje tudi kulturni dom. Številnim delovnim zmagam pa se je pridružila še ena te dni.
V vaškem zvoniku so po dolgem času zopet zazvonili vaški zvonovi. Vsako gospodinjstvo je za obnovo prispevalo po 2 tigoč dinarjev, prejšnji počen zvon, težak 1.350 kg, pa je izvajalec Filli Clochiatti iz Vidma prelil v tri nove zvonove. Ob krstu zvonov je bil v vasi pravi praznik. Okrašena cerkev, urejena okolica, slavoloki in sejem, sprejem povabljenih gostov itd. Poleg vaščanov so k novi delovni zmagi prispevali še krajani, ki so se odselili iz vasi, ter nekateri obrtniki sežanske občine. Krajani pa nameravajo vas še polepšati. Tako bodo zraven kulturnega doma zgradili balinišče, obnovili dotrajane asfaltne obloge po vasi, nujno pa bi bilo tudi asfaltirati cesto Skopo-Kraj-na vas.
Največ zaslug za obnovo vaških zvonov ima poleg predsednika krajevne skupnosti Bojana Noviča tudi Franc Gec, eden glavnih organizatorjev akcije. Gec nam je predstavil tudi kratko zgodovino zvonarstva v krajevni skupnosti Skopo. »Nekoč so bili tu štirje zvoniki v skupni teži 2700 kg. Prva svetovna vojna jih je vzela. Italijani so nam leta 1929 vrnili zvonove kot vojno odškodnino. V 2. svetovni vojni smo bili zopet ob dva zvonova. Ostal je še eden, ki je tehtal 1350 kg. In še ta je počil v znak kulturne dediščine. Da ne bi ostali brez zvona, smo se lotili akcije. Aprila smo sprejeli pobudo na zboru občanov in akcija je skoraj 100 odstotno uspela, saj je skoraj vsako gospodinjstvo prispevalo po 2 tisoč din. V Udi-nah so nam zvon prelili in smo tako dobili kar tri zvonove,« je dejal Gec.
Poleg duhovnika Efrema Mozetiča imajo farani velike zasluge za ta podvig, saj bodo tako v Skopem zopet zvonovi pozvanjali ne le k maši, ampak tudi k prostovoljnemu delu, ki se ga v Skopem ne ustrašijo. Zahvala gre tudi sorodnikom v inozemstvu in prijateljem vasi Skopo. Da je bil praznik lepši, so prispevali tudi nekateri obrtniki: Okrepčevalnica Gril Sežana, gostilna Mahorčič-Cebohin Rodik, gostilna Race Rodik, gostilna Ratoša Merče, gostilna Obersnel Lokev, Pršutarna Šepulje, Restavracija AS Godnje, Okrepčevalnica Center Sežana, Gostilna Osterman Kačiče, gostilna Ukmar Dutovlje, bife Šport Komen, gostilna Ravbar Dol pri Vogljah, gostilna Škapin Šmarje, gostilna Križman Tublje, gostilna Godina Materija, bife Lipa Krvavi potok, bar Fontana Hrpelje, gostilna Žnidarčič Matavun, bife Kljunov hram Divača, gostilna Muha Lokev, bistro Šega Gabrče, bistro Skok Štorje, gostilna Tomaj, gostilna Šajna Šepulje, gostilna Perhavec Povir, gostilna Koritnik Dolenja vas, obrtnik Benko Marjan Branica, Rudnik Hugo Štanjel, Slavko Ravbar Vrhovlje, Miro Škrlj Kopriva, Rossanese Marčelo Fernetiči Italija, gostilna Grgič Sežana in nenazadnje tudi 92-letni Rudolf Ivančič iz Proseka.
Prav od obrtnikov so zbrali 15.400 dinarjev namensko za obnovo vaških zvonov. Ob tem se jim KS Skopo zahvaljuje.
-oks-
»Nakupovalna« mrzlica je zajela tudi zmikavte
KOPER — Prednovoletna "nakupovalna" mrzlica je zajela tudi zmikavte. Na Obali so v teh de-cemberskih dneh zelo aktivni, saj so kriminalisti na koprski UNZ samo v drugi polovici tega meseca registrirali okrog 20 večjih vlomov v trgovine, trafike, gostinske lokale, pa tudi v stanovanja. Pri tem seveda niso upoštevani številni "drobni" vlomi v avtomobile ali pa druge manjše tatvine. Kako in časa vse se lotijo zmikavti?
V Paderni sta J. S. in S. G., doma s Kosova, vlomila v stanovanjski .objekt in odnesla kasetofon, videorekorder in dva potovalna kovčka. Vse to sta lepo skrila v grmovje ob Šmarski cesti in ko sta v Umagu našla kupce za blago, sta z njimi prišla po robo. Med potjo proti Umagu so se sporekli glede cene, vse skupaj je bilo tako glasno, da so se vmešali tudi miličniki in zadevo hoteli razčistiti. Nazaj so dobili ukradeno blago, J. S. je sicer ušel, a so ga "na poti" v
Avstrijo (prek meje ni šel po cesti, ampak skozi gozd..j) ujeli. S. G. sicer še beži, a je vprašanje nekaj dni, ko se bo tudi ob ujel v policijske mreže. V teh sta se znašla tudi B. N., ki občasno biva v Izoli in D. E. iz Umaga, ki sta pri S.M. iz Izole skrila za 35 tisoč din raznovrstnega blaga, ki sta si ga nabrala ob "nakupu" v trgovini v Pridvoru. Nekaj blaga sta zmikavta že prodala, nekaj alkohola, cigaret in delikatesnih izdelkov pa so miličniki našli v "skladišču". Slednjega so odkrili kmalu potem ko so na sečoveljski bencinski črpalki pri delu ujeli D.E., ko se je v nočnih urah "zanimal", če je v blagajni ostalo kaj denarja in če je na črpalki "odveč" še kaj orodja in podobnih predmetov, ki jih je moč prodati. V pogovoru z njim so izvedeli tudi to, da je pred tem "delal" v Pridvoru.
Dvema mladoletnikoma iz okolice Celja je bilo doma dolgčas, pa sta se odpravila malo na morje. V
nedeljo, 16. decembra, sta bila v Kopru in si privoščila obisk na šoli Pinka Tomažiča. Nič nista ukradla, pač pa malo razmetavala, uničevala, streljala z zračno puško, itn. Prenočevala sta v neki kamp prikolici v Fiesi, ko pa sta si zaželela hrane in pijače, sta "obiskala" plažni objekt pod hotelom Metropol v Portorožu. Ko sta bila tega potepanja sita, sta se sama javila na koprski UNZ, povedala, kaj sta naredila in seveda prosila, da jih vrnejo domov. To se je tudi zgodilo. In naštejmo še nekaj drugih tatinskih zgod in nezgod z Obale. Zmikavt, ki se je odločil, da obišče vrtec v Šalari, je tod odnesel radio in gramofon, ker je bil sladkosned pa še paket kinder jajčkov; slednjih vlomilec v lucijski vrtec ni našel, našel pa je hranilnik, ga razbil in odnesel 30 dinarjev. Več plena so odnesli zmikavti iz nove Krasove trgovine na "Ogrlici" v Kopru, saj so pobrali tri pršute in dve panceti, podobno
mesno usmerjeni tatovi pa so si v mesnici v Strunjanu nabrali dobrih 30 kilogramov klobas in drugega mesa. Za gotovino in zlatnino se je "zanimal" obiskovalec hiše na Istrski cesti v Kopru, ki je odnesel za okroglih 10 tisoč din vrednosti. Bržčas je bil manj vreden tudi monitor osebnega računalnika v portoroški Drogi, a ker je nekdo to potreboval, si je to tudi vzel. Morebiti je celo dopolnil lani ukradene dele enakega osebnega računalnika. Idej in "ciljev" tatičem ne zmanjka. Tudi B. S. iz Kopra je med njimi. Pred dvema mesecema je prišel iz zapora in začel na novo "delati". Sumijo, da je obiskal nekaj trafik in trgovin, odkrili pa so ga, ko je hotel počistiti 8 avtomobilov pred Metropolom. Namesto, da bi opravil "delo", so ga prijeli miličniki, za njim pa je ostalo veliko škode na avtomobilih, ki jih je odpiral brez ključa.
DUŠAN GRČA
Nemška pristanišča kršijo določila Evropske skupnosti in s tem oškodujejo Trst
Pogovor z novim predsednikom Konzorcija Pavlom Coljo
Kako se tovorni terminal pri Fernetičih pripravlja na nove evropske izzive
V razpravah o usodi oziroma o nadaljnjem razvoju tržaškega pristanišča zadnje čase vse več pripomb leti na (ne)delovanje italijanskih železnic. Kot kaže pa je položaj tržaškega pristanišča z vidika uslug železnic v evropskih okvirih še bolj neugoden, ker so povezave na raznih relacijah Trst-Srednja Evropa veliko dražje od poti, ki po tirnicah vodijo npr. iz nemških pristanišč. Podatki, ki jih je zbralo Deželno ravnateljstvo za vprašanja EGS, so celo navedli deželni odbor Furlani-je-Julijske krajine, da je pri italijanskih osrednjih organih sprožil postopek o preverjanju metod, ki so se jih konkurenčna pristanišča poslužila v odnosu do Trsta, v domnevi, da so kršila določila EGS.
Raziskava, ki jo je izvedel že omenjeni deželni urad in na osnovi katere je ustrezno poročilo sestavil odbornik Carbone, je namreč izredno jasno pokazala, da so kilometri, ki jih opravi tovor namenjen iz ali v Trst, veliko dražji, kot pa če se njegova pot začne ali zaključi v kakšen severnejšem pristanišču. Primerjava, ki je izhajala iz večmesečne raziskave, je za Trst tako očitno neugodna, vloga njegovega pristanišča pa prizadeta do takšne mere, da je deželni odbor poveril odborniku Carboneju nalogo, da poseže v Rimu.
»Iz podatkov, ki smo jih zbrali,« je zapisal Carbone v svojem poročilu, »izhaja vrsta pomembnih in nespornih ugotovitev o obstoju v evropskem okviru takšnih cenikov, ki umetno preusmerjajo promet v korist nemških pristanišč in zato oškodujejo tržaško.« Da ne gre za neosnovane ugotovitve, pričajo nadalje razgovori, ki jih je imel pred kratkim Carbone v Budimpešti: veliko japonskih družb, ki ustanavljajo svoje sedeže v madžarski prestolnici, se namreč nagiba k temu, da bi zaupala neki hamburški družbi vse prevoze, tako po morju kot po ko-
pnem. Pri tem velja podčrtati, je še dejal Carbone, da je Hamburg oddaljen kar 3.200 milj od Sueza in 1.414 kilometrov od Budimpešte, medtem ko je Trst oddaljen le 1.400 milj od Sueza in 616 kilometrov od madžarskega glavnega mesta. In končno velja še opomniti na dejstvo, je poudaril Carbone, da je 23. februarja letos stopil v veljavo sporazum med Italijo in Madžarsko, ki se je predvsem nanašal na večjo izkoriščanja tržaškega prista-. nišča s strani madžarskih podjetij.
Po oceni odbornika Carboneja je odločitev deželnega odbora velikega pomena, ker odločno postavlja zahtevo o spoštovanju določil EGS glede konkurence (člena 85 in 86 rimskih sporazumov), istočasno pa se poteguje za pravilno vrednotenje vloge tržaškega pristanišča.
Carbone je v dokaz svojih trditev seveda navedel vrsto podatkov: tako npr. prevoz dvoosnega vagona natovorjenega z 20 tonami bombaža na relaciji Trst-Augsburg preko Trbiža (609 km) stane 2.696 nemških mark, daljša pot, ki iz Trsta vodi v Augsburg preko Brenerja (710 km), je cenejša za več kot 270 mark, najcenejši pa je prevoz na relaciji Bremen-Ausgburg (niti 1.800 mark za 707 km). Do sličnih rezultatov pridemo, če primerjamo dve povezavi (vedno preko Trbiža oziroma Brenerja) Trst-Ehingen z relacijo Bre-men-Ehingen. Iz raznih primerjav in ob upoštevanju dejstva, da je cena italijanskih železnic na mednarodnih trasah nižja od nemške, je torej več kot očitno, da gre za odločno podporo bremenskega pristanišča.
Če primerjamo prevoz natovorjenih kontejnerjev, ugotovimo, da so povezave med nemškimi pristanišči oziroma med temi in Rotterdamom za več kot 30 odstotkov cenejše kot s Trstom, medtem ko se razlike precej znižajo, ko gre za prevoz praznih zabojnikov.
Tovorno postajališče pri Fernetičih sodi med največje obmejne terminale v Italiji in v Evropi. V lanskem letu je šlo skozi terminal skoraj 180 tisoč kamionov, ki so prevažali nad dva milijona ton raznovrstnega blaga, v naslednjih letih pa računajo, da se bo blagovni promet, tudi spričo velikih sprememb v Vzhodni Evropi, skoraj podvojil. Kako se tovorno postajališče pripravlja na nove naloge in na gospodarske izzive ter s katerimi problemi se trenutno sooča, smo se pogovarjali z novo izvoljenim predsednikom Konzorcija terminala Pavlom Coljo, repentabrskim županom in slovenskim socialistom. Najprej smo ga vprašali, kako je sploh dozorela ta njegova (nepričakovana) kandidatura za to pomembno iunkcijo.
»Vprašanje kandidata za predsednika so spremljali precejšnji politični spori, tudi znotraj moje stranke. Resnici na ljubo nisem pričakoval te ponudbe, ki sem jo sprejel na izrecno povabilo pokrajinskega tajnika PSI Perellija, potem ko mi je zagotovil, da predstavlja moja kandidatura tudi jasen signal strankinega vodstva slovenskim socialistom. Poklicno gledano sem sicer zelo obremenjen, predsedniško mesto pa sem sprejel z zadovoj-stvom in se bom zaradi tega potrudil, da bom nekaj koristnega tudi naredil.«
Vi ste predsednik Konzorcija tovornega postajališča, a ste istočasno tudi župan Občine Repentabor, na ozemlju katere stoji terminal. Se Vam ne zdita ti funkciji nezdružljivi?
»Županska dolžnost je zame najpomembnejša funkcija in tista, ki mi je tudi čustveno gledano res najbližja. To bo tudi v prihodnosti. Mislim pa, da je tudi v interesu občinske skupnosti dejstvo, da predsednik Konzorcija dobro pozna krajevne probleme, čeprav bi se lahko interesi obeh usta-
Novi predsednik Konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih Pavel Colja
nov v teoriji lahko tudi križali. Glede sestave izvršnega odbora Konzorcija pa bi rad izrazil zadoščenje, da je med mojimi sodelavci tudi slovenski gospodarstvenik Ivo Širca, ki kot predstavnik avtoprevoznikov zelo dobro pozna situacijo in probleme terminala.«
V preteklosti se je večkrat govorilo o potrebi oziroma o možnosti širjenja postajališča. Kaj mislite Vi o tem?
»O širjenju se je govorilo predvsem v zvezi s pobudo Trieste-Gros, ki smo ji mi kot Občina nasprotovali predvsem, ker je bila v nasprotju z občinskim regulacijskim načrtom. Širjenje avtoporta bi nedvomno prizadelo občino in vso krajevno skupnost. O tem pa se sedaj ne govori več. Vsa naša
prizadevanja so namenjena izboljšanju storitev in posodobitvi notranjih struktur. Številna dela so že v teku, nekatera pa se bodo začela v kratkem. Glede poslovanja se bomo v marsičem zgledovali po sežanskem terminalu, ki deluje zelo dobro in zasluži naše priznanje.«
Kako pa je s cestnimi oziroma avtocestnimi povezavami, ki so bistvenega pomena za postajališče?
»Dela za avtocesto se bližajo koncu in tukaj ni večjih problemov. Vzeti pa moramo resno v poštev potrebo po gradnji še ene cestne trase za hitro izhodišče kamionov, ki sedaj preveč bremenijo celotni terminal. Ustvarjajo se dolge kolone, ki povzročajo hude težave najprej šoferjem samim in špediterjem. Kolone pa tudi zelo onesnažujejo okolje, česar se v prvi vrsti zavedajo prebivalci Fernetičev in tudi vsi, ki so zaposleni na postajališču in na mejnem prehodu. Treba bo pomisliti na hitro iztočno cesto, tako da se bodo lahko tovornjaki (včasih jih je tudi več kot dva tisoč) čim hitreje vključili na avtocesto.«
Terminal pri Fernetičih je v preteklosti plačeval hud gospodarski davek zaradi kroničnih stavk uslužbencev carin, ki dejansko vsakič paralizirajo postajališče. Kaj mislite Vi o tem?
»Protestne akcije carinikov ne zadevajo naših pristojnosti in seveda niso odvisne od nas. Prestali smo res težke trenutke, sedaj se, kot kaže, razmere počasi urejujejo in upamo za stalno. Na krajevni ravni moram povedati, da ni problemov v odnosih med Konzorcijem in carinsko službo, zlasti odkar je nastopil novi ravnatelj carine dr. Portale, ki kaže veliko odprtost in razumevanja za probleme našega postajališča.«
Razgovor zapisal SANDOR TENCE
Največ prispevkov bodo namenili športni dejavnosti ter gledališkim hišam na Tržaškem
Na zadnji letošnji seji pokrajinskega sveta odobrili niz pomembnih finančnih posegov
Zadnja seja pokrajinskega sveta v letu 1990 se je zaključila v rekordnem času. Na dnevnem redu je bilo vsekakor nič koliko odprtih vprašanj, predvsem pa kopica problemov, ki bi jih bili morali rešiti s primernimi odloki.
Že pred sejo so se namreč sestale komisije, ki so razčlenile posamezna vprašanja in se tudi domenile za sprejem ali odklon odlokov. Seja je zato potekala brez prave razprave, kar je odločno vplivalo na njeno »dolžino«. Pri tem pa moramo naglasiti dejstvo, da je pokrajinski svet odločal o delitvi finančnih prispevkov za leto 1990. V tem okviru je svet sprejel tri pomembne ukrepe, ki jih je predstavil odbornik za proračun Salvatore Cannone. Odbornik je namreč predlagal, da bi stopila v veljavo tudi druga faza študije in načrtovanja urbanistične ureditve Ribiškega naselja, poleg tega pa je namenil prispevek v vrednosti 11 milijonov lir za uvedbo boljše in smotrnejše povezave z letališčem v Ronkah, kjer so še posebno pomanjkljive povezave ob pristajanju letal, ki krijejo mednarodne proge. Tretja pobuda odbornika Cannoneja pa je zadevala delno finančno kritje stroškov za uresničitev večnamenskega informacijskega centra, pri katerem bo soudeležena tudi Pokrajina. V ta namen naj bi pokrajinska uprava odštela 124 milijonov lir. Pokrajinske finančne podpore bosta deležna tudi Konzorcij za Vojni zgodovinski muzej ter Konzorcij laboratorija morske biologije. V prvem primeru bodo 24 milijonov lir namenili komisarski upravi, ki trenutno vodi Vojni zgodovinski muzej, biološki raziskavi pa bodo prispevali s 15 milijoni za konzorcij ter z dodatnimi 55 milijoni za raziskavo o algah. Podpredsednik Pokrajine Giovanni Cer-vesi je namreč osebno podprl zamisel, da bi poverili laboratoriju morske biologije nalogo, naj izvede študijo o zastru-
pitvah, ki jih lahko povzročajo alge. Trst naj bi se tako vključil v širšo deželno raziskavo o onesnaževanju Severnega Jadrana. Pokrajina je sprejela tudi Cervesijev predlog o preverjanju javnega mnenja glede vprašanja o novih prijemih na področju smetarske službe. Na rezultatih te raziskave naj bi potem sestavili pokrajinski načrt za smotrno odstranjevanje odpadkov. Težko pričakovane so bile tudi odločitve o finančni podpori, ki naj bi jo za leto 1990 Pokrajina nudila gledališkim ustanovam. Skupno vsoto 180 milijonov lir so porazdelili med Stalnim gledališčem Rossetti, Verdijem, Slovenskim stalnim gledališčem ter gledališčem La Contrada.
Odbornik Raffaele Dello Russo je nato predstavil seznam prispevkov, ki naj bi jih črpali iz deželnega sklada za rekreacijo in športne dejavnosti. Skupni vsoti približno pol milijarde lir je treba dodati še 296 milijonov lir, ki so namenjeni izključno obnovi opreme in športnih igrišč (med prejemniki so tudi Občine Milje, Dolina in Repentabor).
Dodatnih 140 milijonov lir, ki prav tako prihajajo iz deželnega sklada, bodo porazdelili približno osemdesetim športnim združenjem, sicer pa so devinsko-nabrežinsko občino vključili v seznam tistih združenj in uprav, katerim bo Pokrajina pomagala pri širjenju rekreacijske dejavnosti.
Ob odprtju zasedanja je predsednik Dario Crozzoli pozitivno ocenil dnevni red, ki ga je izglasoval deželni svet, v katerem Dežela podpira načrt reforme italijanske države v federalističnem duhu. Crozzoli je dejal, da je krajevna avtonomija in zato decentralizacija oblasti lahko osnova, na kateri naj bi zgradili trdnejšo državo. V tem okviru pa bi po njegovem mnenju tudi tržaška Pokrajna morala zaživeti v novi luči, predvsem kar zadeva odnose z Deželo.
Predstavitev pobude prostovoljcev civilne zaščite Nord-Est
Novi elektronski geofon na prenovljenem sedežu
Včeraj opoldan so na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu predstavili prenovljen sedež skupine Nord-Est, to je enote prostovoljcev civilne zaščite. Sedež enote je v paviljonu L, vendar je to začasna lokacija skupine, ki že
Veliko Tržačanov se je odločilo za praznovanje božiča in novega leta na tujem
Prazniki v družinskem krogu? Ne, raje na Tajskem!
Medtem ko se mnogi Tržačani pripravljajo, da bodo novoletne praznike pričakali doma, v družinskem krogu, ali pa na kosilih in večerjah v številnih gostinskih obratih, predvsem v bližnji tržaški okolici, pa tudi goriški pokrajini, so si drugi privoščili počitnice in praznovanje daleč od doma. Nekateri so začeli praznovanje še pred božičnimi prazniki in ga bodo nadaljevali za novo leto, pa morda še dlje, drugi se odpravljajo na potovanja v zadnjem trenutku -torej tik pred zdajci...
Kje bo del Tržačanov preživel slovo od starega in začetek novega leta, je bilo zato prvo vprašanje, ki smo ga zastavili odgovornemu za potovalno agencijo Aurora Egonu Krausu, ki deluje v strogem mestnem središču. Seveda smo morali na začetek razgovora malo počakati. V uradih agencije so se kar naprej vrstili ljudje, ki so želeli še zadnje informacije o razpoložljivih mestih v gostinskih obratih v Istri, pa tudi podatke o možnosti potovanja z letali v bolj oddaljene države. Ko je obisk klientov nekoliko ponehal in so tudi telefoni nekoliko utihnili, smo začeli razgovor.
»Številni Tržačani so že božične praznike preživljali v hribih - od Piancavalla, do Južne Tirolske, Avstrije, veliko manj kot sicer pa v Kranjski gori; to pa zato, ker so jo letos zasedli turisti iz Nizozemske in Angleži. Mnogi od teh bodo počitnice še nadaljevali, tako, da so vse hotelske zmogljivosti v teh krajih polno zasedene. Lastniki gostišč so presrečni, da je letos dovolj snega, gostje pa tudi.«
Pa so se Tržačani odločali tudi za druga potovanja, za drugačno praznovanje novega leta, smo ga vprašali?
»Seveda. Ponudba je bila velika, izbira tudi. Tako se je kar precej someščanov odločilo za potovanje v južne države - Tunizijo, Maroko, Egipt in to kljub napetemu političnemu položaju v tem delu sveta.« Veliko pa je bilo tudi potovanj na Tajsko, v Indonezijo, Singapur in v razne države Južne Amerike, predvsem na primer v Rio de Janeiro. »Dejstvo je, da so bile vse letalske zveze z raznimi bolj ali manj oddaljenimi kraji in državami že več dni pred začetkom božičnih in novoletnih praznikov do kraja zasedene.«
Torej ne velja več stari pregovor, da preživljajo ljudje božične in novoletne praznike v družinskem krogu?
»Po vsem tem sodeč bi rekel, da je pregovor izgubil na svoji vrednosti. Danes se ljudje odločajo za drugačno praznovanje božiča in novega leta. Ta trend je v teku že nekaj let. Letos je bil morda še bolj občuten. Imam občutek, kot bi si želeli ljudje privoščiti čim več, videti in obiskati čim več oddaljenih krajev in letovišč. Seveda izbirajo med raznimi aranžmaji; vendar je njihova glavna želja, da bi to praznično obdobje čim lepše in bolje preživali s tem, da bi se tudi spoznali z novimi kraji in tamkajšnjimi običaji in navadami.«
Pretekle božične praznike so mnogi Tržačani preživeli tudi na Bledu, v Rogaški Slatini in v raznih krajih Istre.
»Moram reči, da politične razmere v Sloveniji in Jugoslaviji niso vplivale na njihovo izbiro, čeprav jih ni bilo malo, ki so nas spraševali, kakšna je sedaj situacija in če je položaj dovolj miren.«
»Mnogi naši klienti bodo preživeli novoletne praznike v Tuniziji, v Tajski in v Bangkoku. Manjše je letos zanimanje za Kanarske otoke, ki so bili nekaj časa zelo v modi. Zato pa je letos v modi praznovanje teh praznikov na primer v Pragi, veliko manj v Budimpešti, ki je bila v preteklih letih zelo privlačna turistična točka. Potem je tu tudi večja skupina Tržačanov, ki bo preživela novoletne praznike v Moskvi in Leningradu, medtem ko za skandinavske države ni pri nas še velikega povpraševanja, to pa zato, ker so tam cene raznih uslug, predvsem v hotelih, za naše razmere zelo visoke.«
Koliko pa je med vsemi temi Tržačani, ki bodo praznovali daleč od doma, tudi Slovencev?
»Rekli bi, da prihaja na sto Tržačanov italijanske narodnosti približno 20 Slovencev, ki se sicer raje držijo bližnjih krajev, čeprav se tudi med njimi vse bolj kaže želja in tendenca po daljših potovanjih.«
Agencija je v teh dneh v močnem delovnem zagonu. Pa se boste potem kaj spočili?
»Nič ne bo s počitkom. Saj. veste, da smo, skupno s Primorskim dnevnikom, organizatorji vsakoletnih že tradicionalnih potovanj. Kam bomo tokrat popeljali bralce in prijatelje Primorskega dnevnika, ne morem še povedati, ker bo vse objavljeno v novoletni številki. Na vsak način pa lahko rečem, da gre za tri zelo zanimiva potovanja: enega bodo izletniki opravili z avtobusi, druga dva pa z letali.«
NEVA LUKEŠ
dolgo let nudi oporo »uradni« civilni zaščiti. Da bi primerno proslavili prenovo sedeža, so si prostovoljci skupine Nord-Est nabavili še četrto geofonsko elektronsko enoto, to je napravo, ki so jo izdelali po načrtu slovenskega tehnika Toneta Kablarja. V vrhniški delavnici so nastale tudi prve tri geofon-ske naprave, s pomočjo katerih je mogoče zaznati prisotnost še živih oseb pod ruševinami.
Predsednik Pokrajine Crozzoli se je udeležil včerajšnje otvoritve in je tudi prisostvoval vaji v paviljonu, ki je do; volj obsežen, da so v njem postavili tudi šotor, pod katerim je prostora za deset ležišč. Crozzoliju so pokazali tudi tehnično opremo sedeža, kjer imajo še telefax in računalnik.
Enoto prostovoljcev civilne zaščite Nord-Est sestavlja 60 članov, vendar niso vsi stalno aktivni. S celotno opre; mo razpolaga namreč deset najbolj izurjenih članov, ki skrbijo tudi za povezave s kolegi iz drugih držav. Prav oktobra letos so se udeležili vaje v Ilirski Bistrici, kjer so bili gostje tamkajšnje enote civilne zaščite.
Na sliki (foto Magajna) prostovoljca enote civilne zaščite Nord-Est v prenovljenih prostorih društvenega sedeža na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu.
9	Otroška bolnišnica Burlo Garofo-
10	razpisuje natečaj za štiri štipendije' Natečaj je namenjen diplomiranim zdravnikom in kirurgom, med katerimi bodo, glede na točke in na izid kolokvija, izbrali štipendiste, ki bodo sodelovali pri raziskovalnem delu Inštituta. Prošnje na kolkovanem papirju (5.500 lir) in priloženo dokumentacijOi ki jo zahteva natečaj, morajo interesenti izročiti tajništvu Inštituta (t-U' deiristria 65/1) do 12. ure 17. januarje 1991. leta.
Na sinočnji seji v Nabrežini večina doživela popoten razkol
Edini predstavnik SSk iz protesta zapustil dvorano občinskega sveta
Včeraj na mejnem prehodu pri Fernetičih
Tradicionalna izmenjava voščil ob izteku leta
Sinočnja seja devinsko-nabrežinskega odbčinskega sveta, ki je v trenutku, ko zaključujemo redakcijo, še v polnem teku, je nedvoumno potrdila, da so v sedanji fazi nesoglasja med KD, PSI in SSk, ki so do nedavnega tvorile večino, nepremostljiva, saj je Martin Brecelj kot edini Predstavnik SSk iz protesta zapustil dvorano, Istočasno pa so na seji - ki so ji že v predvidevanjih napovedovali izjemno dolg potek, saj so zagotovili dvojni turnus prevajalske službe - glasno prišla do rzraza različna gledanja med nekdanjo Večino in manjšino na vsebino nekaterih nezanemarljivih postavk v konvenciji nied Občino in družbo Fintour glede Uresničitve turističnega projekta za Ses-tjanski zaliv. Nenazadnje pa so sejo označevala povsem različna tolmačenja občinskega pravilnika in vodenja razprave v tem izvoljenem telesu.
V imenu večine oz. KD in PSI je župan Locchi poudaril, da je dogovor med tremi strankami predvideval odobritev proračuna (do česar je že prišlo) in dejansko splavitev projekta za Sesljanski zaliv (predlog °_popravku konvencije je bila prva točka včerajšnjega dnevnega reda). Šele natp je nameraval odstopiti in z njim ves odbor, "p njegovem mnenju, ki ga pa po njegovih zagotovilih delijo tudi pokrajinska in krajevna vodstva KD in PSI, si zato SSk Prevzema težko odgovornost, ko krši do-Sovore.
Stališče SSk, ki jo je na sinočnji seji zastopal izključno načelnik svetovalske skupine Brecelj, pa je povsem drugačno, ke-ta je v skladu s stališčem, ki ga je njegova stranka zavzela že na prejšnji spji, zahteval preložitev obravnave točk, ki so bile na dnevnem redu, in takojšen °dstop župana. K temu naj bi Locchija Poleg navadne upravno-politične korektnosti obvezoval tudi sporazum, na osnovi katerega je bil izvoljen občinski odbor. “Ob tej priložnosti,« je poudaril Brecelj, “moram vsekakor ponovno najodločneje Onikati, da bi med KD, SSk in PSI obsta-kak dogovor glede odobritve popravkov h konvenciji za Sesljanski zaliv.« Po-trdil pa je, da njegova stranka zahteva
odstop župana Locchija v prvi vrsti zaradi pisma, ki ga je poslal notranjemu ministru Scottiju o uvedbi italijanskih osebnih izkaznic. Glede prve točke dnevnega reda pa je še poudaril, da kolikor je njemu znano, odborniki SSk sploh niso bili vabljeni na sejo odbora, ki je bila 24. decembra in na kateri so sklepali o spremembi sklepa občinskega sveta z dne 19. septembra. Ce je tako, je dejal Brecelj, gre za izredno hud dogodek, ob katerem si SSk pridržuje pravico, da ukrepa tudi na drugih ravneh.
Nad takšnim razpletom so svojo osuplost najprej izrazili komunisti: Depangher je ugotovil, da nekdo ne govori resnice, ker sta verziji o sprejetih dogovorih povsem različni, podprl pa je Brecljevo zahtevo glede razprave. V imenu svetovalske skupine PSI pa je Di Giorgio označil zadržanje SSk za instrumentalno. Brece-Ijev predlog, da bi preložili razpravo o konvenkciji, je svet zavrnil z 12 glasovi proti 5, nakar je predstavnik SSk v znak protesta zapustil sejno dvorano.
Po tem, ne povsem nepričakovanem razpletu in začetnih polemikah v zvezi z izvajanji župana Locchija, se je pravzaprav šele začela^ razprava o prvi točki dnevnega reda. Že prej je župan ostro napadel predstavnika zelenih Sgambatija, da namerno zavlačuje razpravo (pripravil je namreč 113 amandmajev), predvsem pa, da razpošilja neprisebna tiskovna sporočila z neosnovanimi obtožbami na račun odbora in župana. Zaradi nastalega položaja, je rekel Locchi, bo večina, se pravi KD in PSI, glasovala proti vsem predstavljenim popravkom (113 »zelenim« je treba prišteti še 8 komunističnih) in ne misli posegati v razpravo. To je seveda povzročilo takojšnjo reakcijo opozicije, ki se je dokaj enotno v pisani sestavi komunistov, zelenih in MSI izrekla za podporo vsem amandmajem. Vsekakor pa sta KD in PSI lahko računali na 10 glasov, medtem ko je »združena« opozicija prišla na 5. Zadržanje SSk je torej omogočilo, kot je bilo poudarjeno med sinočnjo razpravo, da je kljub razkolu nekdanja večina v glasovanjih le obdržala večino, (bip)
Iniciativa Trgovinske zbornice za uveljavitev mednarodnega statusa tržaškega pristanišča
Tržaška Trgovinska zbornica je izdala tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da pozorno sledi težavnim pogajanjem za nov italijansko-avstrijski sporazum o tovornem prometu, ki jih vodita pristojni ministrstvi. Na zadnjem zasedanju mešane komisije za uporabo tržaškega pristanišča, ki je bilo pred dvema mesecema v St. Poltemi, je bilo namreč določeno, da bo reševanje specifičnih problemov, ki zadevajo naše pristanišče, vključeno v ta širša meddržavna pogajanja.
Tržaška Trgovinska zbornica je s pomočjo pristaniškega študijskega urada s tem v zvezi oblikovala posebno noto, ki jo je predsednik zbornice Tombesi posredoval ministru Berniniju in v kateri so zaobjeta tako stališča, ki sta jih uskladili tržaška in avstrijska zvezna gospodarska zbornica, kot pripombe in stališča tržaških stanovskih združenj, še zlasti špediterjev. Nota izhaja iz določil starega italijansko-avstrijskega sporazuma o uporabi tržaškega pristanišča, podpisanega 22. oktobra 1955, katerega vsebina je bila nato
vnešena v novejši sporazum iz leta 1985. Že v protokolu iz petdesetih let pa je bilo v zvezi z internacionalnostjo tržaškega pristanišča rečeno, da je »tranzit blaga iz Avstrije preko Trsta proti čezmorskim deželam svoboden« in da bo potekal »brez diskriminacij in carinskih dajatev«. Iz analize tega sporazuma je torej razvidno, da so njegovi sestavljalci že takrat smatrali, da gre v primeru tranzita iz Srednje Evrope čez italijansko in avstrijsko ozemlje proti morju in nazaj za izrazito »mednarodni tranzit«, sai ie bilo tržaško prosto pristanišče obravnavano kot brezcarinsko območje.
Akcija, ki jo je tržaška zbornica sprožila v sporazumu s pristaniško ustanovo, teži torej k čimširšemu in dokončnemu priznanju posebnosti oziroma mednarodnosti tržaškega pristanišča, ki mora biti izkoriščeno v prid gospodarstva obeh držav, pa tudi drugih zainteresiranih, kot so še zlasti Nemčija, Madžarska in Češkoslovaška.
Tradicionalna izmenjava novoletnih daril in voščil med pripadniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov je bila včeraj na Fernetičih še posebno prijateljska in slovesna. Ob navzočnosti podprefek-ta dr. Volpeja, ki je nadomeščal tržaškega prefekta De Feliceja, in šefa jugoslovanske obmejne policije Duj-moviča so imeli funkcionarji z obeh strani meje prijetno družabnost v prostorih sežanskega tovornega terminala, kjer so tudi nazdravili trem obmejnim delavcem, ki odhajajo v pokoj: samemu Dujmoviču, funkcionarju na jugoslovanski carini Han-zlu in marešalu Voniju. Tu so bili prisotni tudi župana Sežane in Re-pentabra Vodopivec in Colja ter šef sežanskega terminala Kovačič.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnja izmenjava daril na mejnem prehodu pri Fernetičih.
Ob spodbudni ugotovitvi, da se vsaj ob praznikih hospitalizacije niso povečale
Križi in težave ostarelih bolnikov
. Sprejemov v tržaške bolnišnice je običajno okrog 3.500 na mesec s konicami ob nedeljah, ko se zaradi ^žnih nezgod in prometnih nesreč nabere povpreč-n° 60 novih pacientov. Po neuradnih podatkih, ki ^hio jih zbrali na raznih sprejemnih oddelkih te dni, J16 kaže, da bi božični in novoletni prazniki bistveno vPuvali na te standarde.
»Ne, število bolnikov, še posebno pa število osta-“®lih pacientov se v zadnjih predprazničnih in praz-fhtnih dneh ni bistveno zvišalo. Iz svoje izkušnje lanko zanikam, da bi v Trstu bil razširjen tako imenovani pojav "parkiranja" ostarelih, se pravi, da se Sorodniki, ki gredo na zimske počitnice, znebijo ostarelega očeta ali matere tako, da ga spravijo v oolnico. Res pa je, da so medicinski in geriatrični oddelki vedno pod pritiskom, in to od 1. januarja do L decembra, ker je pač Trst mesto starih, saj ima
Tržačan na tri več kot 65 let.« Tako nam je zatr-nn primarij 1. medicinskega oddelka katinarske bol-nišnice dr. Minuttillo, na "katerega smo se obrnili z ..Prašanjem, ali praznični dnevi vplivajo na hospita-'^acijo ostarelih občanov.
n v zadnjih dneh so bili dežurni za sprejeme tudi /r 3. geriatričnem oddelku (po novem 5. medicin-.{rem), kjer nam je Minutillova opažanja potrdil tudi ..arnkajšnji primarij dr. Bonini. »Ni opaziti pojava Parkiranja', smo pa v običajnih težavah zaradi veli-jte9a števila starih pacientov, ki nimajo akutnih obo-j?nJr a na domu ne morejo imeti ustrezne pomoči. k°t vedo že vrabci na strehi, pa je na oddelkih malo °mičarjev in tudi ti imajo, prav zaradi preobreme-
njenosti, pravico do dopusta. Zato se dogaja, da je med prazniki posebno "gosto". Verjetno imajo na kirurških oddelkih v tem času manj problemov, ker pač paciente v pričakovanju rutinskih operacijskih posegov lahko začasno pošljejo domov.«
Velik problem pri dobršnem delu starih pacientov je namreč ta, da so sami, da živijo v visokih nadstropjih brez dvigala, da imajo hladne in nehigienske domove in da prav zaradi teh nezdravih razmer obolijo. Dovolj je že prehlad, ki ovira normalno dihanje in povzroča naduho, dovolj je driska, močan kašelj, malo temperature... in že se zanje odpirajo vrata bolnice. »Tudi če niso sami, se njihovi sorodniki obrnejo na domačega zdravnika s prošnjo za hospitalizacijo, kajti danes živimo v enocelični družini, v kateri sta oba partnerja zaposlena, imata nevrotičen ritem življenja, da ne omenjam izgube časa zaradi težav v prometu (toda tudi to močno pogojuje, če živi sorodnik v drugi četrti), vse to otežkoča oskrbo na domu. Če k tem razlogom prištejemo objektivno pomanjkanje teritorialnih storitev, ustrezne pomoči na domu, nizke pokojnine, potem lahko razumemo, zakaj je za bolne ostarele zdravljenje v bolnišnici tako samoumevno. Moram pa še opozoriti, da se je to stanje v zadnjih mesecih poslabšalo zaradi preustroja oddelkov za dolgotrajno zdravljenje. Enega so ukinili, drugi je prešel pod Deželo kot ustanova za kronične bolezni z omejenim številom ležišč (največ 90), ostaja pa še geriatrični oddelek v bolnišnici Santorio. Težavam zaradi neustrezne oskr-
be starostnikov je seveda sledil množični pojav odpiranja zasebnih domov, ki so zrasli kot gobe po dežju. Ne smemo pozabiti, da se vanje steka ogromna količina pokojnin in prihrankov ostarelih ter njihovih družin in da gre torej za pomemben ekonomski zalogaj. Kljub temu pa v teh domovih poskrbijo, da ob najmanjši zdravstveni težavi spravijo starega človeka v bolnišnico. Tako se znebijo odgovornosti, pa tudi intenzivnejše oskrbe, saj štedijo pri osebju«, nam je povedal dr. Minutillo.
Da se s starimi ne dogaja najbolje, smo ugotovili tudi iz pripovedi bolničarja, ki je že dolgo let zaposlen na geriatričnem oddelku v bolnišnici Santorio. »Veliko je sorodnikov, ki tudi iz objektivnih težav pri organizaciji svojega družinskega življenja želijo, da bi njihov starček ostal čim dlje na oddelku. Zgodilo se je celo, da smo ga z rešilcem zapeljali domov, nihče pa nam ni odprl vrat. Opazil sem, da so glede tega precej očitne socialne razlike: revnejše družine bolj skrbijo za svoje ostarele člane, premožnejše pa rade pozabijo nanje. Vsekakor nimajo ti stari lahkega življenja niti v bolnišnicah. Ponoči sta za denimo 60 bolnikov, porazdeljenih v dva paviljona, le dva bolničarja, ki si pri dvigovanju pacientov morata pač pomagati, tako da se pogosto zgodi, da ostane en paviljon brez bolničarja. Kdor nas potrebuje, mora kričati, tudi midva se kličeva kar na glas, saj sta hodnika dolga skoraj sto metrov, in vse to kričanje, pa vzdihovanje in ječanje ponoči res ne ustvarja spokojnega vzdušja.»	jg p
Prenovljeni vodstvi poklicnih zbornic
V teh dneh so v Trstu obnovili vodstvene organe pokrajinske Zbornice far-macistov. Po odločitvi dolgoletnega predsednika Dina Papa, da ne kandidira več, je bil za novega predsednika izvoljen Gianni Rubino, vodstveni svet zbornice pa sestavljajo še podpredsednik L. Merluzzi, tajnik G. Gioitti, blagajničarka E. Frontah ter svetovalci M. Derosa, G. Furigo in G. Papadia. Nadzorniki so L. Gusmitta, W. Leschiutta in P. Torresini.
Že konec novembra pa so obnovili tudi vodstvo pokrajinske Zbornice živi-nozdravnikov, katere novi predsednik je Sergio Giamporcaro, podpredsednik A. Paronuzzi, tajnik C. Abatangelo, blagajnik S. Carli in svetovalec M. Cocevari. Novi nadzorniki so E. Drioli, G. Skuta-rich in G. Grandi.
»J- Na tiho nas je zapustila naša draga teta in svakinja
Anica Prukar vd. Flego
Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Skedenj.
Žalujoči sorodniki
Trst, 29. decembra 1990
Tudi upokojenci in bivši aktivisti so si izmenjali novoletna voščila
Znani gospodarstvenik Elio Geppi nepričakovano podlegel infarktu
g0s.čj*°venski upokojenci in bivši aktivisti s Tržaškega so se sinoči zbrali v zdra • * Sard°č v Prečniku, da bi si voščili in zaželeli srečo in še zlasti Zflr JI® v novem letu. Številne udeležence prijetnega večera so v imenu in m., aktivistov in upokojencev nagovorili Srečko Colja, Evgen Dobrila v°dst 3 ^>a*lor' za slovensko pesem je poskrbel kriški moški zbor Vesna pod vom Matjaža Ščeka, za smeh pa hudomušni Vanča in Tonca.
^drni® sl’k* (foto Magajna) številna omizja med pozdravom predsednika ehja bivših aktivistov Srečka Colje.
V četrtek zvečer je za posledicami srčnega infarkta nepričakovano umrl Elio Geppi, vidna osebnost povojnega tržaškega gospodarskega življenja. Geppi, ki je imel 69 let, je svojo dejavnost, posvečeno v pretežni meri trgovskemu in terciarnemu sektorju sploh, začel leta 1952 kot direktor tržaške Zveze trgovcev. To funkcijo je opravljal vse do leta 1981, sodelovanje s stanovsko organizacijo tržaških trgovcev a je ohranil do današnjih dni, saj je il njen svetovalec za zunanje odnose. Medtem je bil nekaj časa tudi tajnik Deželne trgovske zveze, leta 1977 pa je odločno pripomogel k ustanovitvi konzorcija zunanjetrgovinskih podjetij Friulgiulia, ki ga je nato dolgo let vodil najprej kot ravnatelj, nato pa kot pooblaščeni svetovalec.
Elio Geppi pa se je preizkusil tudi kot javni upravitelj, saj je bil v petdesetih letih v vrstah republikanske stranke izvoljen v tržaški občinski svet. Nekaj časa je opravljal tudi naloge odbornika za urbanistiko, kasneje pa je postal podpredsednik tržaškega zavoda za ljudska stanovanja IAČP. Med zadnjimi nalogami, ki jih je opravljal še posebno zavzeto, pa moramo omeniti njegovo novinarsko delo, saj je bil direktor periodičnega časopisa Economia Giuliana. Na njegovih straneh je Geppi razvijal svoje pogle-
de na tržaško gospodarsko stvarnost, ki je nikakor ni videl v omejeni perspektivi, čeprav ni nikoli zatajil svoje »trgovske duše«. To je prišlo do izraza tudi v burnih letih protiosimskega protesta, ko se je v marsikateri polemični razpravi odlikoval po svojem realizmu, v zadnjem času pa je v zvezi s polemikami o pristanišču in namembnosti njegovih površin odločno nastopal proti vsakemu omejevanju pristaniške vloge našega mesta.
Konec komisarske uprave zavoda ITIS
Po skoraj desetih letih komisarske uprave se je včeraj prvič sestal novi upravni svet Tržaškega zavoda za socialne posege (ITIS). Končuje se tako dolgo in zapleteno obdobje, v katerem so.tržaške javne ustanove za socialno skrbstvo dobile novo upravno podobo. Naj spomnimo, da je inštitut ITIS bil pred reformo v občinski pristojnosti kot skrbstvena ustanova ECA. ITIS vsekakor še naprej upravlja dom za nepremične ostarele v Ul. Pascoli, njegovo predsedstvo pa je prevzel Giorgio Satti, ki ga je sicer kot komisar vodil že od leta 1985.
ZAHVALA
Ob izgubi najine mame
Marije Mirošič
(Lokev 164}
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo pospremili na njem zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala za pomoč sosedom in pogrebnemu društvu iz Lokve. Zahvaljujeva se tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za občuteno zapete pesmi.
Nika in Drago z družinama Koper, 29. decembra 1990
Ob nenadni izgubi očeta izrekajo Davorinu in svojcem iskreno sožalje prijatelji iz Bazovice
Ob 9. obletnici smrti nepozabnega
Mirana Pertota
se ga spominjajo
neutolažljiva mama Santina in brata z družinama
Trst, 29. decembra 1990
Na natečaju o gobah je prejel nagrado za najboljšo risbo
Spodbuden uspeh učenca barkovljanske osnovne šole
NK BOR vabi DANES na
koncert v »pomoč Sloveniji« z ansamblom KRT in s solistom Albertom Gregoričem
Začetek ob 20.30 na Stadionu 1. maj in na
»veselo« silvestrovanje z ansamblom KRT
31. t. m., tudi na Stadionu 1. maj.
Informacije in vpisovanja na tel. 51694 od 17.30 dalje.
gledališča
V prostorih prirodoslovnega muzeja Hortis na istoimenskem trgu so pred kratkim odprli razstavo risb, ki so jih učenci kar 45 osnovnih šol iz tržaške pokrajine poslali na natečaj o gobah. Skupno je bilo razstavljenih kar 1050 risb, med katerimi je posebna komisija izbrala pet najboljših. Štiri najboljše in najbolj izvirne risbe so nagradili s pokali, ena risba je bila deležna plakete.
Med štirimi nagrajenci je tudi učenec 5. razreda osnovne šole F. Šaleški Finžgar iz Barkovelj Tilen Tomšič, ki je prejel priznanje prav zaradi originalnosti svoje risbe, v kateri je, namesto barv, uporabil besede. In prav to okoliščino je komisija ocenila kot zelo izvirno. Seveda je bila barkov-Ijanska šola te nagrade za svojega učenca še posebno vesela.
Na sliki (foto Magajna) Tilen Tomšič prejema pokal za svojo originalno risbo.
Komorni orkester Slovenicum nastopil v stolnici sv. Justa
VERDI
Operna sezona 1990/91
V	petek, 4. januarja 1991, ob 20. uri
(red A) baletna predstava GRAN GALA. Ponovitev 5. januarja ob 20. uri za red B. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni.
V	petek, 4. januarja 1991, ob 21. uri
bo na sporedu KONCERT kantavtorja ENRICA RUGGIERIJA z naslovom "II falco e il gabbiano". Predprodaja vstopnic od 2. januarja dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 ponovitev dela C. M. Henneguina in P. Vebra LA PRESIDEN-TESSA, ki ga je priredil Umberto Simo-netta. Režija Mario Licalsi.
Jutri ob 16.30 zadnja predstava. Gledališče UL Ananian Naslednja predstava bo kriminalka CHI L'HA VISTA? v izvedbi PARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo na sporedu 4„ 5. in 6. januarja 1991.
koncerti
Komorni orkester Slovenicum iz Ljubljane je v četrtek zvečer nastopil v stolnici sv. Justa na božičnem koncertu, ki ga je priredila 'Cappella civica". Pred številnim občinstvom je pod taktirko Marca Sofianopula izvajal skladbe Haendla, Von Herbecka, Berlioza, Radoleja in samega Sofianopula ter za konec še pet božičnih ljudskih pesmi, ki jih je za komorni orkester priredil sam Sofianopula in ki so bile še posebno deležne toplega aplavza poslušalcev.
Na sliki (foto Magajna) nastop ljubljanskega komornega orkestra Slovenicum v stolnici sv. Justa.
Spominski večer posvečen Mariji Mislej
Združenje književnikov Primorske in Radijski oder Radia Trst A sta pripravila v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti spominski večer posvečen Mariji Mislej, dolgoletni prizadevni učiteljici, pisateljici, pa tudi večletni sodelavki Radijskega odra tržaške radijske postaje Trst A.
Njena nenadna smrt je močno odjeknila v naši javnosti, kar so pokazali in potrdili tudi številni posegi na svečanosti, ki jo je začela Matejka Peterlin - Maver. Sledili so govori Borisa Pangerca, predsednika Združenja pisateljev Primorske, katerega članica je bila tudi Mislejeva, Ivana Buzečana, ki je spregovoril v imenu igralske skupine Radijskega odra, nastop Marjana Kravosa in Matejke Maver s čitanjem odlomkov iz knjig, ki jih je Mislejeva objavila, pa se zaključne besede pesnice Irene Žerjal, osebne prijateljice Marije Mislej, s katero sta v.samozaložbi izdali knjigi "Morje, ribe, asfalt" in "Burja in kamni".
»Marija Mislej je bila v številni srenji primorskih, še posebej tržaških piscev, samohodec. Na tej poti je vztrajala, ob moralni pomoči zelo tesnega kroga soustvarjalk, ki so v njenem pisanju slutile tragiko osamljenosti in ji vlivale poguma, da ni odnehala,« je med drugim dejal Pangerc.
Lep in občuten govor je imela o pokojnici Irena Žerjal. »Verjela je v to, kar je pisala in delala. Verjela je v idejnost v literaturi ter je v svojih delih združevala tisto sanjavost Cankarja s prozo in impresijami Kosovela. Današnji svet zahteva več dinamike,« je še dejala govornica, »Svet Mislejeve pa je bil poln simbolov, sonca, lastovk in metuljev, ki je odkrival bralcu širok in bogat lirični svet.« (ni)
Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah
Urnik velja od 3. septembra 1990
Za	Št. poleta		Odhod avtobusa'	Odhod letala	Prihod letala
MILAN	AZ 313	dnevno	5.35	7.05	7.55
RIM	AZ 307	dnevno	6.00	7.30	8.40
MUNCHEN	LH 5499	od pon. do sob.	4.45	6.15	7.30
MUNCHEN	LH 5491	od ned. do pet.	13.30	15.00	-16.30
RIM	AZ 301	dnevno	10.00	11.30	12.40
MILAN	AZ 315	dnevno	14.00	15.30	16.20
RIM	AZ 311	od pon. do pet.	14.30	16.00	17.10
RIM	AZ 303	dnevno	17.40	19.10	20.20
Iz	Št. poleta		Odhod letala	Prihod letala	Prihod avtobusa’
RIMA	AZ 300	dnevno	9.30	10.40	11.30
MUNCHNA	LH 5490	od ned. do pet.	13.05	14.30	15.20
MUNCHNA	LH 5498	od ned. do pet.	21.25	22.50	23.40
MILANA	AZ 314	dnevno	13.50	14.40	15.30
RIMA	AZ 310	od pon. do pet.	14.00	15.10	16.00
RIMA	AZ 302	dnevno	17.10	18.20	19.10
RIMA	AZ 306	dnevno	20.55	22.05	22.50
MILANA	AZ 312	dnevno	21.40	22.30	23.10
•) Avtobusna proga od terminala pri tržaški železniški postaji do letališča in obratno.
tel.
tel.
tel.
tel.
tel.
tel.
Letalska agencija (Trst, Trg sv. Antona 1):
Splošne letalske storitve ........
Potniške rezervacije..............
Potovanja-križarjenja-počitnice —
Menjalniške storitve .............
Terminal ne železniški postaji ...
Blagovni ekspedit (iz Trsta)......
Blagovni ekspedit (iz Ronk).......
Urnik potniške agencije:
od ponedeljka do petka............
ob sobotah........................
Urnik urada na železniški postaji:
od ponedeljka do petka ...........
ob sobotah .......................
(040)68017-630143-65108 (040)61506-61507 (040)61996 (040)61996 (040)422711 (040)62105
tel. (0481)778000 (FAX 474437)
8.30-	12.30 in 14.30-18.30 zaprto
5.30-	7.00, 8.30-12.00 in 13.30-18.00 zaprto
Urnik blagovnega ekspedita:
od ponedeljka do petka............ 8.30-12.30 in 14.30-18.30
ob sobotah........................ zaprto
Agencijski uradi so zaprti ob sobotah, nedeljah in praznikih, avtobusni servis je vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprti, lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko (0481)7731.
včeraj - danes
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA.
Božični koncerti
V mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo danes ob 18. uri na sporedu koncert dua Emmanuele in Lorenza Baldinija (violina in klavir). Na sporedu Bruch, Franck, Schumann, de Serasate.
Jutri, 30. t. m., ob 11. uri koncert "La voix humaine" s sopranistko LUISO CASTELLANI ob klavirski spremljavi Roberta Repinija. Režija in branje libreta Barbara Bernardi.
Vstop prost.
KD KRAŠKI DOM
vošči
srečno in uspešno novo leto.
Danes, SOBOTA, 29. decembra 1990
DAVID
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 5.15.
Jutri, NEDELJA, 30. decembra 1990
RAJKO
PLIMOVANJE DANES: ob 0.56 naj-nižja -7 cm,ob 7.00 najvišja 49 cm, ob 14.14 najnižja -62 cm, ob 20.58 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb, narašča,veter 10 km na uro, severovzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefania Avon, Roberto Andrejic, Francesca Podgornik, Massi-miliano Minca, Alessandro Renda, Car-lotta Peselj, Felix Peselj, Carlotta Del Bello, Giacomo Mania.
UMRLI SO: 77-letna Anna Prucar, 90-letna Anna Gergnul, 89-letna Matilde Pecchiarich, 63-letna Fulvia Ferfoglia, 94-letna Marinella Lanza, 60-letni Gio-vanni Felician, 67-letni Lodovico Podreka.
OKLICI: uradnik Lorenzo Tommasoni in študentka Laura Calci, gradbenik Silvio Bazlo in uradnica Alessandra Ferrara, uradnik Roberto Rudi in uradnica Patrizia Borrelli, farmacevt Aldo Tononi in zdravnica Novella Novel, Roberto Marcucci in Elisabeth Friederike Pek-niczek, geometer Andrea Dissette in uradnica Marina Petronio.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote,
29. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO sta odprla v Borštu Roža in Rafael Kosmač.
DRAGULJARNA MALALAN na Opčinah obvešča cenjene stranke, da obratuje v mesecu decembru vsako nedeljo in ponedeljek od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30.
PRODAM na Kontovelu/Proseku prostore za pisarno ali podobno, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri.
PRODAM stanovanja na Strada del Friu-li/Kontovel, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri.
PRODAM alfo romeo T. spark 75, 2000 cc, letnik '89, 35.000 km, v dobrem stanju. Tel. 327250 ali 327404.
PRODAM smučarske pancerje znamke munari št. 41 in san marco št. 42. Tel. 226271.
PRODAM foxterierje, tribarvne, z rodovnikom. Tel. (003861) 741379.
čestitke
KD in ŽPZ L Grbec iz Škednja voščita vsem članom in prijateljem ter vsem kulturnim društvom zdravja, miru in uspeha v letu ’91.
PUB LI E ST s.r.I
Ul. Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611
obvešča, da v mesecu DECEMBRU sprejema telefonska naročila in objave
VSAK DAN
OD 10. DO 12. URE
osmrtnice običajnem	in sožalja pa po delovnem urniku.
	
-	kino
ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserto,
r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 15.15, 22.15 Rocky V., i Sylvester Stallone.
EKCELSIOR AZZURRA - 14.30, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Tartarug-he Ninja alla riscossa.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i-Ornella Muti.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di torza, i. A. Schwarzenegger.
MIGNON - 15.00, 22.15 La storia intini-ta 2.
EDEN - 15.30, 22.00 La porcona di Las Vegas, porn., O □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Ghost - Fantas-
ma, i. P. Swayze.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Presuto inno-cente, r. A. J. Pakula, i. Harrison Ford-ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavoia.
RADIO - Zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom □ □	•
razstave
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do ponedeljka, 31. t. m., odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do ponedeljka, 31. t. m.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
Na Gradu sv. Justa (Bastione fiorito) bo do 6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik
10.30-	13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00. Razstava bo zaprta
I.	1. 1991.
V	Palači Economo na Trgu Liberta ? je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. januarja 1991, na ogled pa je ob delavnikih od 9-do 13. ure.
V	Beneški hiši v Miljah (Calle Oberdan 14) bo do 20. januarja 1991 odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HIS' TRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih 10.30-13.00.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je na ogled razstava slikarja LIVIA ROSIGNA' NA. Razstava bo na ogled do 11. januarja 1991 s sledečim umikom: ob delavnikih
10.30-	12.30, 17.30-19.30, ob praznikih
II.	00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. t. m» uradi zaprti.
prispevki
Ob smrti drage mame Marije Ravbar vd. Prinčič daruje Albina z družin^ 50.000 lir za KD Skala iz Gropade, 50.00 lir za Skupnost Družina Opčine in 50.00 lir za gradnjo Kulturnega doma v BrB£' kih.
Namesto cvetja na grob pok. Manj Ravbar vd. Prinčič daruje Zofija Kri*" mančič (Gropada 93) 20.000 lir za k Skala iz Gropade.
V spomin na pok. Antonijo Guštin > na pok. Marijo Ravbar vd. Prinčič daru) družina Natural (Gropada) 10.000 lir ŠZ Gaja in 10.000 lir za KD Skala iz Gr°' pade.
menjalnica				_ 		 28. 12. 1990		
	FIKING	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVC’
TUJE VALUTE		 MILAN	TRST		MILAN	trst
Ameriški dolar .		 1138,85	1120.	Japonski jen 		8,367	8,2°
Nemška marka .		 754,09	745,—	Švicarski frank		882,32	870.- 105,5°
Francoski frank		 221,38	218.	Avstrijski šiling		107,15	
Holandski florint ...	668,35		660.—	Norveška krona		192,40	187 —
Belgijski frank		 36,488	35,50	Švedska krona		200,90	197-- 'I —
Funt šterling ..		 2169,80	2140.-^	Portugalski eskudo .	8,448	7-
Irski šterling ..		 2006. -	1980.	Španska peseta 		11,795	\\^
Danska krona .		 195,36	192.—	Avstralski dolar		876,70	800-
Grška drahma.		 7,185	6,50	Jugoslov. dinar 			
Kanadski dolar		 981,40	900. -	ECU		1545,45	
					
Pogačnikova Kavarna A stori a doživela dober sprejem v Kairu
Slovenski film
Slovenski film Kavama Astoria se je pred kratkim predstavil na mednarodnem filmskem festivalu v Kairu, na katerem je sodelovalo več kot 200 filmov iz 53 držav. Film je bil lepo sprejet in mala slovenska kinematografija si je utrla še eno pot v vednost drugih o nas.
Slovenski režiser Jože Pogačnik je pred dvema letoma posnel film po delno avtobiografski literarni predlogi znanega slovenskega pisca in avtorja aforizmov Žarka Petana, ki sta ga naslovila Kavarna Astoria. Ta prijetna, malce nostalgična in ža kanček ironična zgodba o družini mariborskega kavarnarja v časovnem obdobju od predvojnih let do časa po osvoboditvi si je pridobila srca mnogih gledalcev, predvsem seveda v Mariboru, potem pa se je tako kot večina slovenskih filmov umaknila nekam na stranski tir naše zavesti. Letos poleti je film sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih, ki je nosil posebno obeležje: na njem so predstavili celo vrsto filmov, predvsem iz vzhodne Evrope, ki so po nekaj letih »bunkerja« spet, ali pa sploh prvič, zagledali luči kinematografske dvorane. V tej zveneči druščini je selektorica mednarodnega festivala iz Kaira Mary Ghadban, ki je v Karlovih Varih iskala filme za svoj festival, izbrala filmsko pripoved o mejnem mestu in njegovih strasteh, Kavarno Astoria, in po manjših zapletih, ki jih je povzročil negotovi položaj Vibe filma, se je Pogačnikov film res pojavil v Kairu.
Mednarodni filmski festival v Kairu je velikanska prireditev, prava podoba moči in ambicij egiptovske kinematografije. Ta je nedvomno vodilna in naj večja v arabskem svetu, saj približno 200 zasebnih producentov posname od 60 do 100 filmov letno. Glavni trg, ki je egiptovskemu filmu omogočil takšen razcvet, so seveda sosednje arabske države, ki kupujejo njegove izdelke. Festival je star komaj štirinajst let in je na svojem začetku imel velike težave s priznanjem s strani mogočne Mednarodne asociacije producentov. Ko pa ga je ta enkrat priznala, so Egipčani vpregli vso svojo domišljijo, predvsem pa izrabili svoje finančne zmožnosti in naredili iz filmskega festivala orientalni bazar. Prireditev se financira sama, brez pomoči države, izključno 'z izkupička od prodaje vstopnic med festivalom, ki traja kar dva tedna. Vzrok za to je razumljiv, samo poznati ga je treba: stroga arabska cenzura iz religioznih vzrokov ne dopušča v filmih, tujih ali domačih, nobenih prizorov spolnosti ali nasilja. Vse ameriške filme, ki jih letno uvozijo kar 340, neusmiljeno »režejo«, toda ameriški producenti ob tako Pogoltnem in bogatem trgu, kot je arabski, rade volje zamižijo na obe očesi. Samo za časa trajanja festivala je dovoljeno to pravilo kršiti, kar pomeni, da se vsi gostujoči filmi vrtijo v originalnih verzijah. Navdušenje občinstva je nepopisno, množice ljudi, ki jim je film najljubša zabava, v dneh festivala dobesedno preplavijo štiri najuglednejše dvorane v Kairu, kjer se vrtijo festivalski filmi. Najbolj presenetljivo je dejstvo, da je ta lakota tako velika, da ni nobene razlike tned predstavo ameriške uspešnice ali vzhodnonemškega
na poti v svet
avtorskega filma, ljudje v Egiptu gredo gledat vse, samo da ni cenzurirano. Cena vstopnic je seveda zasoljena in pri petindvajsetih razprodanih projekcijah na dan zasluži festival v dobrih dveh tednih milijon egiptovskih funtov. S tem proračunom potem krijejo stroške nastanitve gostov, ki jih je bilo letos okoli 500, izdatke za organizacijo in podobno.
Srce festivala je v impozantni zgradbi supermodernega hotela Semiramis International, ki se dviga nad lenimi valovi Nila v samem središču velemesta. Glavni stan festivala je zasedel praktično celo nadstropje. Čudovite terase z bujno vegetacijo in panoramo kairskega »cityja« v ozdaju pa so s pomočjo improviziranih senčnic spremenili v središče filmskega marketinga. Ta je zelo pomembna, če ne celo najpomembnejša komponenta te mednarodne filmske revije, tukaj se namreč odvija velikanska trgovina med evropskim in ameriškim Zahodom ter arabskim delno azijskim Vzhodom. Distributerji in producenti so kupovali in prodajali filmske, video in televizijske pravice za prikazovanje filmov ameriških, francoskih, indijskih in drugih velikih svetovnih kinematografij. V organizacijskem središču festivala so imeli konec prvega tedna že tudi delne podatke, po katerih je vrednost podpisanih pogodb na marketingu dosegla 10 milijonov dolarjev. Egipčani so bili več kot zadovoljni, saj je kazalo, da bodo prehiteli svojega najostrejšega tekmeca, mnogo starejši in uglednejši festival v Kartagini in Tunisu. Gostujočih držav je bilo 53. Jugoslavijo pa je ob Kavarni Astoria predstavljal še film Rajka Grlica Hudičev raj. Po projekcijah so prirejali tiskovne konference, na katerih je velika množica v glavnem arabskih novinarjev spraševala vse mogoče, glavne zvezde takšnih pogovorov pa so bili seveda Američani in Sovjeti. Izrazito močno zastopstvo so imeli Francozi, ki se zaradi tesnih kulturnih stikov z Egiptom počutijo tu kot doma, večje število filmov pa je predstavila tudi italijanska kinematografija. Novinarske projekcije so bile v dvorani Kleopatra v hotelu Semiramis, bile so dobro obiskane in zato praktično ni bilo filma ob katerem bi se njegovi predstavniki utegnili počutiti odrinjene ali manjvredne. Za to je poskrbela tudi izjemna gostoljubnost gostiteljev, ki so ob vsaki priložnosti poudarjali, da so veseli prav vsakega filma po izboru svojih selektorjev, predvsem pa izdelkov iz malih nacionalnih kinematografij. Slovenski film je bil zato odličen »vzorec« takšne selektorske politike in koncepta festivala, ki zaradi svojega datuma ob koncu leta dejansko izbira med najboljšim, kar ponuja skoraj zaključeno filmsko leto, od svetovnih uspešnic do avtorskih filmov in nekomercialnih izdelkov.
Predstavitev delčka slovenske filmske produkcije na kairskem festivalu je bila torej uspešna in če se oba prostora, evropski in arabski, zdita še toliko oddaljena eden od drugega, je to samo na videz. Film je univerzalna govorica, ki povezuje svet in takšne vezi slovenski film še kako potrebuje.
ŽIVA EMERŠIČ MALI
Ob praznih kinodvoranah večji odziv za šport in ples
V primerjavi z istim lanskim obdobjem so Italijani v prvih šestih mesecih 1990 potrošili 150,8 milijard lit več za kulturno-zabavno-razdvedrilne dejavnosti. Po podatkih, ki jih je objavila SIAE - Italijansko združenje avtorjev in založnikov, se je namreč v blagajnah najrazličnejših organizatorjev, ki delujejo na omenjenem področju, od januarja do junija 1990 nakopičilo 1.749,7 milijard, kar primerjalno z lansko vsoto predstavlja 9,4 odstotkov absolutnega poviška (upoštevajoč inflacijo pa približno 3,2 odstotka). Znesek obsega ves denar, ki ga je italijansko občinstvo odštelo za ogled filmov, gledaliških del, koncertov klasične in lahke glasbe, športnih prireditev, razstav, cirkuških nastopov, »ljudskih« praznikov, pa tudi za ples in druge zabave, kot so lahko video igre, bili-jard in podobna razvedrila.
Med vsemi je stanje najbolj zaskrbljujoče za filmski svet: kinematografskih dvoran se je namreč izognilo največ ljudi, ki so svoj prosti čas raje zapolnili z drugimi dejavnostmi. Sicer je bila za ogled filmskih predstav potrošena ista vsota denarja kot v prvem lanskem polletju (približno 285 milijard lir), letos se je zmanjšalo število dni predvajanja in s tem tudi prisotnosti občinstva v kinodvoranah. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je tudi zaznavno zvišala povprečna cena vstopnice (od čistih 5.960 do prav tako
čistih 6.370 lir). Obratno sorazmerno z nazadovanjem, ki ga pri pozornosti občinstva doživlja filmska tovarna sanj, pa narašča uspeh »najlepše igre na svetu«: v isti dobi je bilo za nogometne tekme izdanih 9 milijonov 300 tisoč vstopnic za skupnih 294,6 milijard lir. S tem dosežkom - ob upoštevanju seveda tudi letošnjega svetovnega prvenstva - se je nogomet prebil na vrh najpriljubljenejših italijanskih športnih panog in odločno prekosil popularnost košarke, motociklističnih dirk, tenisa in odbojke, ki je »zbrala« le 4,9 milijard.
Iztekajoče se leto pa je predstavljalo pravo finančno razočaranje za svet rock glasbe: v poglavju lahkoglasbe-nih koncertov in prireditev »raznih umetnosti« je SIAE sicer zabeležilo naraščajoče število manifestacij, a pravi upad glede na odziv občinstva, ki je za tovrstno razvedrilo odštelo 15,4 odstotkov manj denarja. Dovolj nenav-dušujoči podatki spremljajo tudi operno, baletno in koncertno dogajanje, ki je sicer zabeležilo izenačenje računov, a le zaradi poviška povprečnega stroška za vstopnico, saj je v gledališke in operne dvorane stopilo približno 6 odstotkov manj ljudi. Ob porastu števila gledaliških in glasbenih prireditev (ki pa ne odgovarja odzivu občinstva) doživlja najboljši uspeh plesno razvedrilo, ki čedalje množičneje privablja ljudi v diskoklube in plesne dvorane.
V kratkem še tretja slovenska TV mreža
Enajst partnerjev komercialne družbe TV 3 je včeraj v Ljubljani potrdilo svojo poglavitno programsko identiteto. To bodo oblikovali po tretji TV mreži, na kateri bodo zaživele lokalne in regijske oddaje v Sloveniji. Projekt bo vključeval vse programsko-produkcijske skupine in posameznike, domače in tuje, izrazito komercialne. Moratorij za ustanavljanje TV 3, ki ga je 26. t.m. razglasil svet RTV Slovenija pod predsedstvom Rudija Šeliga, ne velja za družbo TV 3, saj je ta zunaj sistema RTV Slovenija. Snovanje in delovanje TV 3 bosta pomenili demonopolizacijo TV medija v Sloveniji, ustvarjanje pogojev za zdravo programsko konkurenco in odpiranje TV mreže novim partnerjem. Za programe TV 3 ne bo treba plačati RTV naročnine. Nekateri partnerji bodo že v bližnji prihodnosti začeli na 34. TV kanalu in za širšo ljubljansko kotlino predvajati samostojni komercialni TV program.
'r-1.:'1.

današnji televizijski in radijski spovedi
r~(t rai i__________________
6.55	Film: Rob Roy, il bandite di Scozia (pust., ZDA 1954, r. Harold French)
8.30	Tečaj španščine in nemščine
9.00	Dok.: Drugi obraz
9.30	TV film: Un detective dal paradiso
H-10 Nagrada Braille
H.55 Vreme in kratke vesti
12.05	Sobotni sejem
12.25	Rubrika: Check-up
13.25	Loto in dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Igra: Toto-TV Radiocor-riere
14.35	Film: Piccoli ladri di ca-valli (dram., ZDA 1977, r. Charles Jarrot)
•6.30 Risanke
17.00	Otroška oddaja: II Sabate dello Zecchino
18.00	Kratke vesti in loto
18.10	O zdravju in lepoti
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik in Posebnosti
24.00	Nočni dnevnik
8 20 Film: Ore 20 - Scandalo in diretta (dram., Fr. 1985, r. Serge Leroy, i. Philippe Noiret)
C__________________________
8.00	Nanizanka: La famigli Brady
8.30	Film: II nipote picchit tello (kom., ZDA 1955, Norman Taurog, i. Jen
1 n l'ewis. Dean Martin)
. '30 Rubrika: Gente comun
2.00	Kviz: II pranzo e servit
J2.45 Rubrika: Gara TV
3.30	Kviza: Čari genitor
14.15	II gioco delle cof
Is P*6
00 FilmcSusanna e le giul be rosse (i. Shirley Ten
17 n ple>
1 n n ^°lc.: Arca di Noe 00 Kvizi: O.K. II prezzo giusto!, 19.00 II gioco d< n°ve, 19.45 Tra moglie
20,, Zarito
a Varieteja: Striscia la nc tizia, 20.40 Sabato al cii
22 i CO
® IJmetnostno drsanje Nutrasweet Challeng
24.00	°i Ch]ampions
Predstavitev noveg bertoluccijevega filma
0 7o o nel deserto
n' ,n Striscia la notizia
Nanizanki: Starsky . Hutch, 1.50 MacGrudc &Loud
CANALES
^ RAI 2__________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Izobraževalna oddaja: II far da se
10.35	Nanizanki: Lassie, 11.05 L'arca del dottor Bayer
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi R. Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Športna rubrika: Drib-
bling
14.00	Variete: Ricomincio da due (2. del)
15.55	Žrebanje lota
16.00	Izobraževalna oddaja: Caramella 2
16.30	Rotosport: odbojka Gi-vidi Milano-Philips Mo-dena in košarka Clear Cantu-Livorno
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Quo vadiš? (zgod., ZDA 1951, r. Mervyn Le Roy, i. Robert Taylor, Deborah Kerr)
23.30	Dnevnik in vreme
23.45	Film: Accadde una not-te (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra, i. Claudet-te Colbert, Clark Gable, Walter Connoly)
RAI 3	[
9.30	Koncerti RAI 3: Agosti-no Orizio dirigira Komorni orkester Mednarodnega klavirskega festivala iz Brescie in Bergama (Haydn, Mozart, Beethoven)
11.15	Spoznavati Alpe Jadran
11.45	Pred 20 leti
12.15	Magazine RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.25	Okolje Italija
15.05	Film: II prigioniero del terrore (krim., ZDA 1944, r. Fritz Lang, i. Ray Milland)
16.35	Film: Stanotte ed ogni notte (glas., ZDA 1945, r. Victor Saville, i. Rita Hayworth)
18.10	Drobci
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Tednik: On Off
20.30	Film: Lo sgualo 2 (srh., ZDA 1978, r. Jeannot Szwarc, i. Roy Scheider)
22.30	Aktualnosti: Harem
23.35	Nočni dnevnik
0.15 Film: Rapina a mano ar-mata (krim., ZDA 1955, r. Stanley Kubrick, i. Sterling Hayden)
RETE 4________________
8.00	Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria - La gelosia di Laura
10.00	Nadaljevanka: La mia piccola solitudine
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.35	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La donna del miste-ro, 16.30 Andrea Celeste
17.30	Nadaljevanki: Amando-ti, 18.10 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.35	Aktualno: Linea conti-nua (vodita Rita Dalla Chiesa in Andrea Barberi)
19.45	Nadaljevanka: Marilena
20.30	Aktualno: Linea conti-nua (2. del)
23.00	Film: Vivere alla grande (kom., ZDA 1979, r. Martin Brest, i. George Burns, Art Carney, Lee Strasberg)
1.00	Nanizanki: Arabesgue -Una formula per la ven-detta, 2.00 Detective per amore - Aspettando Mic-helle
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes (7.10) risana filma Black Beauty in (7.50) D Artacan e i tre moschettieri
10.00	Film: Le avventure di Aliče nel paese delle me-raviglie (fant., VB 1972, r. William Sterling, i. Peter Sellers, Dudley Moore)
12.00	Nanizanki: Poliziotto a guattro zampe, 12.30 Tale padre tale figlio -Una scelta difficile
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Glasba: TopVenti
15.30	Dok.: Antartica
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.35	Variete: Natale in časa Gabibbo
20.00	Risanke
20.30	Film: Scuola di medicina (kom., ZDA 1985, r. Alan Šmithee, i. Parker Ste-venson, Eddie Albert)
22.20	Eno leto športa
23.20	Šport: Pariz-Dakar
23.55	Nanizanke: La banda dei
sette, 0.55 II giustiziere della strada, 2.00 Lady Blue
[	TV Slovenija 1	~|
9.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj,
9.10	Čebelica Maja -Pajkovka se ušteje, 9.35 nan. Alf, 10.00 nad. Tovarišija Petra Grče,
10.30	Zgodbe iz školjke
11.00	TV Mozaik: večerni gost - dr. Franc Rozman in Bogomil Gerlanc
11.50 Oči kritike
12.30	Film: Veliki lov lokomotiv (ZDA)
13.45	Sova (pon.)
14.45	Šport v letu 1990
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Muppet Show: Roy Clark
17.30	Spored za otroke: Pravljice iz mavrice - Veter Peter potepouh, 17.50 nad. Waitapu
18.25	Dok.: Divji svet živali
18.55	Že veste?, risanka, Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.25	Žrebanje 3x3
20.45	Ona + on
22.20	Dnevnik, šport in vreme
22.40	Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Neučakana pištola, kratki film Zadnje pismo in film Casanova (1. del)
OPEOH____________-
7.00	Božič na Triveneti
13.00	Rubriki: Top motori,
13.30	Blu news
14.00	Dok.: Diario di Soldati
14.30	Rubrika: Beyond 2000
15.00	Film: War and love (dram., Izrael 1986, r. Mosche Mizrani, i. Se-bastian Keneas)
17.00	Film: L ultimo viaggio (dram., ZDA 1983, George Schaefer, i. Bette Davis, James Stewart)
19.00	Filmi in risanke
20.00	Šport: American bali
20.30	Film: Agenzia Omicidi (kom., ZDA 1984, r. An-thony Harvey, i. Kathari-ne Hepburn, Nick Nolte)
22.30	Film: Ai confini della cit-ta (dram., ZDA 1987, r. Mark Stouffer, i. Robert Logan, Levon Hom)
24.00	Aktualno: Promo che passione
TMC___________________
8.30	Risanke: Snack
11.30	Snežni planet
12.15	Rubrika: Crono
13.00	Šport Show
17.15	Film: La capanna dello zio Tom (dram., ZDA
TV Koper
11.15	Mednarodni nogomet
13.00	Am. nogomet NFL
14.30	Rubrike: Assist, 15.00 Supervolley, 15.45 Bor-do Ring
16.45	Rubrike: Sportime
17.30	Angleški nogomet
19.00	TVD Stičišče
19.25	Nabožna rubrika
19.35	Otroški spored: Lanter-na magica in nan. Gior-no per giorno
20.00	Film: Kombatt
21.30	TVD Novice
21.40	Nanizanka: Mod Sguad
22.30	Angleški nogomet 0.15 Španski nogomet
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 8.10 Kulturni dogodki: 8.40 Veliki uspehi Beatlesov; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas: 9.45 Orkestralna glasba: 10.10 Koncert v Stolnici sv. Justa v Trstu: organist Hubert Bergant; 11.30 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina: 12.30 Istrumentalni solisti; 12.40 Božične pesmi: mešani pevski zbor sv. Jernej z Opčin: 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi; 16.10 Mi in glasba: z letošnjega tekmovanja Lipizer v Gorici; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Igra: Goljufa (Z. Bajsič, r. Adrijan Rustja); 19.20 Zaključek sporedov.
fa' TV Slovenija 2
16.15	Koncert Raya Charlesa
17.05	Primorsko vinogradništvo in vinarstvo
18.10	Slovenska kuhinja z ansamblom Avsenik
18.30	Kratka filma: Koko -smučarski prvak, 18.40 Moj kolaček in risanka
19.00	Nanizanka: Mati in sin
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Za brado jaz tebe, ti mene držiš (Fr.)
21.50 Šanson Rogaška 1990 in Bojan Adamič
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Poslušalci čestitajo;
14.40	Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Aktualni mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Kratka radijska igra;
22.40	Veliki orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
1981, r. Stan Lathan, i. Bruce Dem)
19.30	Športna rubrika: High Seven
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La bottega magica (kom., VB 1987, r. David Wheatley, i. Tom Bell, Patricia Kerrigan)
22.30	Film: II mascalzone (krim., VB 1971, r. Michael Tuchner, i. Richard Burton, lan McShane)
0.15 Film: Di pari passo con F-amore e la morte (dram., ZDA 1969, r. John Hus-ton, i. Anjelica Huston)
TELEPRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Risanke
18.00	Dok.: Črno in belo
19.00	Nanizanka: Lo zio dA-merica
19.30	Večerne vesti
20.00	Športne napovedi
20.30	Nad.: Olga e i suoi figli
22.00	Iz parlamenta
22.30	Nočne vesti
23.00	Variete: Te lo do io il Brasile!
0.15
0.30
Športne napovedi Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Radio Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj;
8.00	Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka tedna;
15.00	Sestanek z...; 16.00 Glasbena oddaja;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.32	Instrumentalni solisti; 19.00 Folk glasba; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
Veter krize iz Tržiča sega do Goriške občine
Zaradi preverjanja v koaliciji odložili glasovanje o proračunu
Tudi večinska koalicija na Goriški občini se vidno maje zaradi premikov v Tržiču. Včeraj je goriški občinski svet z glasovi večine (vendar z nekaterimi pomembnimi odstopi) sklenil, da odloži glasovanje o proračunu in počaka na razjasnitev odnosov med strankami večine na pokrajinski ravni. Svet naj bi se ponovno sestal 8. januarja, tik preden zapade zadnji rok za odobritev. Isti dan bo seja tudi na Pokrajini: ko bi spet ne prišlo do odobritve proračunov, bi v obeh primerih morali imenovati komisarja, razpustiti izvoljeni telesi in sklicati predčasne volitve, tako kot velevajo določila zakona o reformi krajevnih uprav.
Kot je bilo pričakovati je odložitev glasovanja o proračunu predlagal socialist Zucalli. Dejal je, da gre za zgolj tehnično odložitev, ki naj bi ne imela konkretnih posledic za delovanje občinske uprave, je pa potrebna kot izraz protesta zoper kršitev pokrajinskih sporazumov med večinskimi strankami. »Socialisti se vsekakor obvezujemo«, je dejal Zucalli, »da bomo na naslednji ji omogočili odobritev proračuna kakorkoli naj se raz-šijo sedanji politični vozli. Omogočili bomo delovanje goriške občinske uprave, pa naj bomo tudi sami v njej ali pa ne«, je zaključil in s tem namignil na izstop PSI iz koalicije v Gorici, če bodo vsled sporazuma KD-KPI izločeni v Tržiču.
V imenu vseh strank opozicije se je proti temu predlogu izrekel misovec Coana. Za občinski svet je žaljivo, da pogojujejo njegovo delo interni spori med KD in PSI. Po drugi strani je predlog podprl načelnik KD Obit. Dejal je, da je bila občinska uprava izvoljena na osnovi sporazuma, ki je predvideval homogene večine od Gorice do Tržiča in preko Pokrajine do Dežele. Če nekje pride do sprememb, je poudaril, je treba preveriti, ali sedanja večina sploh še obstaja. Nekateri so to njegovo izjavo povezali z ostro kritiko na račun župana Scarana na prejšnji seji in jo razumeli kot znak nesoglasij tudi znotraj KD, med večinsko strujo, ki ji pripada Obit, in manjšinsko, v kateri so tako Scarano kot večji del tržiš-ke KD, ki se zavzema za koalicijo s komunisti.
Še pred glasovanjem o tem predlogu je občinski svet z glasovi vseh svetovalcev večine zavrnil drug predlog,
seji
re:
ki ga je postavil Fiorelli ih ga je v imenu KPI podprl Bratina. Po tem predlogu naj bi razprave ne odložili, pač pa se ji celo odrekli. Ne gre za zgolj formalno razliko, saj bi v tem primeru bili dve možnosti: ali bi prišlo do takojšnjega imenovanja komisarja in volitev, ali pa bi župan že v ponedeljek spet sklical občinski svet za glasovanje o proračunu, pri čemer bi se morale večinske stranke izjasniti. Nedopustno je, so menili predstavniki opozicije, da prihaja do prvega preverjanja komaj dobre štiri mesece po izvolitvi nove uprave in da tajni dogovori pokrajinskih tajništev pogojujejo delovanje in obstoj izvoljenih teles.
Ta Fiorellijev predlog je podprla vsa opozicija, kompaktno pa so ga zavrnili vsi svetovalci večine. Manj kompaktna je večina bila ob glasovanju o Zucallijevem predlogu za odložitev odobritve proračuna. Predlog je bil sprejet z glasovi 18 svetovalcev, trije svetovalci KD (med njimi odbornik za urbanistiko Fornasir) so se vzdržali, proti predlogu pa je skupaj z opozicijo glasovala tudi predstavnica zelenih smejočega se sonca Boileau, ki se je v zadnjem času že nekajkrat ogradila od stališč koalicije, četudi njena skupina podpira upravo.
Po tem glasovanju se je vzdušje v sejni dvorani precej naelektrilo, tako da so svetovalci opozicije iz protesta zapustili sejo, ki se je nadaljevala še kratek čas za odobritev nekaterih nujnih sklepov v zvezi z gradnjo slovenskega šolskega središča, o čemer poročamo posebej.
Včerajšnji razplet na goriški občini ne obeta nič_do-brec ča,
tajni!
li sedanje skrhano zavezništvo. Sestanek je bojkotirala tržiška KD, ki ne odstopa od namena, da sklene zavezništvo s komunisti in izloči socialiste iz uprave. Ponoven poskus posredovanja naj bi vodstva strank opravila 3. januarja, malokdo pa verjame v možnost uspeha. Kaj bo potem na Pokrajini in na Goriški občini? Šocialisti naj bi, sodeč po dosedanjih izjavah, zgolj tehnično podprli proračun, takoj zatem pa naj bi povzročili krizo.
Nastopilo je nad trideset gojencev
Lepa božična produkcija gojencev Glasbene matice
Glasbena matica je v tednu pred počitnicami pripravila praznično (božično) produkcijo gojencev goriške in drugih glasbenih šol. Prijetnemu popoldnevu v Kulturnem domu, kjer so mladi izvajalci dokazali solidno znanje, kar priča o kakovosti pouka na šoli Glasbene matice, je sledilo lepo število staršev in ljubiteljev glasbe. Nastop je z odlomkom Beethovnove 9. simfonije - Himne radosti pričela skupinica najmlajših violinistov, ki so jo sestavljali Simone Bais, Janina Cotič, Jana Jarc, Maja Klede in Katerina Tomšič. Kvintet (na sliki - foto Ču-bej) sta na klavirju spremljala David
Dežurne
bencinske črpalke
GORICA
IP - Ul. di Manzano, ESSO - Ul. Aguileia, ESSO - Ul. Trieste, TO-TAL - Trg Municipio, AGIP - Ul. Lungo Isonzo
TRŽIČ
TOTAL - Drevored S. Marco, AGIP - Ul. Valentinis, IP - Ul. 4. Novembra
KRMIN
ESSO - Drevored Venezia Giu-lia
POLJAN IP - Ul. III Armata GRADIŠČE ESSO - Trg Unita ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta ŠTARANCAN
CHEVRON - na glavnem trgu ŠLOVRENC
AGIP - na državni cesti štev. 56
MEDEA
TEXACO - na državni cesti štev. 305 KOPRIVNO TOTAL - Ul. Verdi
FARA
CHEVRON - Ul. Gorizia ROMANS AGIP - Ul. Aguileia
MARJAN
IP - pri mostu preko Idrijce
GRADEŽ
AGIP - Trg Ponte Nuovo, TOTAL - Obrežje Foscolo
Dograditev sedaj predvidena do meseca maja
Še milijarda za šolski center
Goriški občinski svet je včeraj odobril dva sklepa, ki naj bi končno omogočila pospešitev del za ureditev novega slovenskega šolskega centra v Ul. Puccini. Kot smo že večkrat poročali, so bila dela letos dalj časa ustavljena, ker je zmanjkal denar. Občinska uprava si je že pred nekaj meseci zagotovila anticipacijo iz Goriškega sklada, ki naj bi omogočila nadaljevanje del v pričakovanju dodelitve dodatnega posojila od državnega zavoda Cassa Depositi e Presti-ti. Na včerajšnji seji pa je župan v odgovor na kritike svetovalca Ivana Bratine, ki je očital upravi zamude in brezbrižnost pri iskanju finančega kritja za šolski center, povedal, da so
se nato premislili. Raje kot pri omenjenem državnem zavodu bodo posojilo najeli pri Goriški hranilnici, kot dovoljuje začasni vladni odlok. S tem naj bi bil denar (čeprav za dražje obresti) hitreje dodeljen, po drugi strani pa izbrana procedura ne dovoljuje uporabe denarja iz anticipacije Goriškega sklada.
Najem posojila je občinski svet odobril na včerajšnji seji. Gre za okroglo milijardo lir, ki bo potrebna za kritje večjih stroškov pri izvajanju načrta. Povečanje stroškov so izvajalci del ugotovili ob preverjanju stanja del meseca julija, občinski svet pa je zadevno varianto odobril včeraj skupaj s sklepom o najemu posojila. Mi-
lijardo več bodo potrebovali izključno za gradbena dela, saj v njej ni vključena cena zemljišča, ki je tudi večja od začetnih predvidevanj, a jo bodo krili z drugimi finančnimi viri. Povečanje stroška za gradnjo gre najbrž povezati - podrobnejših pojasnil na včerajšnji seji niso dali - z ureditvijo kletnih prostorov pod telovadnico, ki v prvotnem načrtu ni bila predvidena. Po vsej verjetnosti pa odvisi podražitev tudi od zamudam pri izvajanju načrta, ki se je zavleklo krepko čez svojčas predvidene roke. S posojilom, ki bi ga morali prejeti že januarja, pa naj bi šolsko središče dogradili do meseca maja, je včeraj zagotovil župan.
Piccolo in prof. Erika Zavadlav. Bogat spored je nadaljevala Helena Plesničar, ki je na klavirju zaigrala skladbico "Mizo sem ribala". Sledil ji je Dejan Klanjšček, ki je na harmoniko podal narodni motiv Izidor. Na prireditvi so nastopili še: Mitja Vižintin (harmonika), Katja Batistič (klavir), Kristina Spadari (klavir), Matija Pipan (harmonika), Katja Bresciani (klavir), Sara Devetak (klavir), Aleksander Spadari (flavta), Boris Prinčič (klavir), Martina Fabris (klavir), Vanja Batistič (harmonika), Maja Kragelj (klavir), Neva Klanjšček (klavir), Erik Figelj (kitara), Kristina Di Dio (klavir), Sanja Ferlan (flavta), Maja in Katja Ožbot (klavir), Diego Naccini (harmonika), Barbara Cotič (klavir), Maja Humar (klavir), Danja Bagon (klavir), Martina Gereon (kitara), Tanja Kovic (klavir), Florinda Mastroianni (klavir), Vesna Cescutti (kitara) in Majda Klemše (klavir). Posamezne točke sta povezovali Katja Ožbot in Maja Kragelj.
razna obvestila
Društvo upokojencev sporoča vozni red avtobusov za silvestrovanje v Izoli: prvi avtobus odpelje ob 15. uri s Travnika, smer Oslavje, Števerjan, Podgora, Štandrež; 2. avtobus odpelje ob 15.30 s trga v Štandrežu, postanka v Sovodnjah in Gabrjah.
Knjižnica Damira Feigla je zaprta do vključno 1. januarja 1991.
Štandreška mladina vabi na Laguna’s party - silvestrovanje. Informacije: Peter Braini (šola Cankar), Dimitri Braini (šola Galilei) in Sonja Bastiani (šola Zois).
SDZPI obvešča, da so njihovi uradi zaprti do 7. januarja.
Občina Doberdob sporoča, da bodo med prazniki pobirali smeti samo v petek, 4. januarja.
Danes so sicer banke zaprte, vendar tudi če bi bil običajni delovni dan, bi se glede kotacije dinarja nič ne spremenilo. Tako v podjetjih, kakor v bankah čakajo na napovedano uradno razvrednotenje. Nekateri celo vedo že za novi tečaj. Obnašanje bank in trgovin je dokaj različno.
Na Kmečki banki so delno zamrznili odkup dinarjev, poprečni tečaj se je sukal med 70 in 80 lirami. Pri Goriški hranilnici so povsem ustavili menjavo dinarjev. V veleblagovnici Standa dinarjev ne sprejemajo že od začetka tedna, v velebalgovnici Oviesse pa so dinarje včeraj sprejemali v izrednih primerih, vendar je bila njihova vrednost precej nižja od uradne.
Sicer pa se je zadnje dni dotok dinarjev, potem ko se je razširila vest, da je menjava skoraj povsod zamrznjena, znatno znižal.
SMReKK
vabi na
SILVESTROVANJE
Kulturni dom. Vstop samo z vabili
Tradicionalno srečanje na meji in izmenjava novoletnih voščil
Mejni prehod pri Štandrežu je bil včeraj dopoldne prizorišče tradicionalnega novoletnega srečanja upraviteljev obeh mest in mejnih organov. Po pozdravnem nagovoru predsednika Sdaga Bruna Brunella in predstavnika novogoriških podjetji, ki trgujejo s tujino Dina Velikonje, je goriški podžupan Mario Del Ben podčrtal pomembnost obmejnega trgovskega poslovanja na Goriškem. S tem v zvezi pa je naglasil potrebo, da se čimprej dokončno uresniči načrt cestne povezave z Razdrtim.
Predsednik skupščine občine Nova Gorica Sergij Pelhan pa je poudaril idejo dveh Goric in enega samega mesta ter ugotovil, da si je naše območje z vsakodnevnimi stiki in prijateljskimi vezmi že zagotovilo mesto v Evropi.
Na sliki (foto Pavšič); trenutek z včerajšnjega srečanja na štandreškem mejnem prehodu.
Prijeli pobeglega zapornika priznal je umor A. Bitežnik
Umor 67—letne Alojzije Bitežnik iz Grgarja, 23. julija letos, je kot se zdi pojasnjen. V Veroni so karabinjerji 17. t.m. prijeli jugoslovanskega državljana 24—letnega M.D. M.D. so italijanske oblasti že izročile jugoslovanskim. Osumljenec je kriminalistom priznal dejanje in proti njemu je že bila vložena kazenska ovadba.
Delavci organov za notranje zadeve v Novi Gorici so tako v nekaj mesecih z vztrajnim delom in tudi v sodelovanju z republiškimi organi uspeli razvozlati zagoneten primer in izlediti morilca. Besedo bo imelo zdaj naprej sodišče.
Po umoru priletne ženske se je med prebivalstvom Grgarja in tudi sosednjih krajev širila vznemirjenost in strah. Pojavile so se celo govorice o nekakšnem čudaku, ki naj bi na samotnih odsekih cest v okolici Nove Gorice, zlasti proti Trnovemu in Če-povanu, skušal zaustavljati avtomobi-listke. Delavci milice so sleherno informacijo skrbno preverjali in skušali možaka izslediti. Nekaj dni za umorom v Grgarju pa so v raznih krajih na območju Grgarja, Vojskega in Cola ugotovili več vlomov v hiše in tudi vikende. Prav na podlagi teh elementov so kriminalisti prišli do domneve, naj bi uboj zagrešil 24—letni M.D. Gost KPD na Dobu. Prve dni julija je namreč omenjeni zapornik odšel na tridnevni dopust, od koder pa se ni več vrnil.
Začela se je zatem široka poizvedovalna akcija v Sloveniji in Jugoslaviji.
Organi pregona so obvestili tudi italijansko policijo.
M.D. so zasačili karabinjerji v Veroni ter ga, kakor so nam povedali na upravi za notranje zadeve v Novi Gorici, že izročili jugoslovanskim oblastem.
Umorjeno Alojzijo Bizjak je v ponedeljek, 23. julija letos, okrog 12. ure našla soseda. Čudno se ji je zdelo, da ženske, ki je živela sama v stari kmečki hiši,kljub pozni uri še ni na spregled. Stopila je do hiše in jo poklicala. Ker se nihče ni odzval je stopila še v notranjkost, kjer je na tleh ležalo truplo. Sosedje so takoj obvestili postajo milice v Novi Gorici. Stekel je postopek predviden v takih primerih. Ugotovljeno je bilo, da je ženska Umrla zaradi hudih poškodb z nožem. Nekaj časa so preiskovalci iskali v vse mogoče smeri, končno pa se je klopčič le pričel odvijati in v nekaj mesecih so prišli do človeka, ki je dejanje priznal.
Mojstri dela
V preteklih dneh so v Tržiču izvolili novi pokrajinski odbor mojstrov dela za triletje 1991/93. Izvoljeni so bili Ferruccio Sandri, Giorgio Stabon, Sal-vatore Furlan, Agostino Tacchinardi, Duilio Barbieri in Enzo Lesizza. Funkcijo pokrajinskega konzula bo opravljal Giorgio Stabon, tajnik združenja in istočasno podkonzul bo Ferruccio Sandri.
Novi odbor je podelil častno priznanje Giovanniju Pausigu.
_________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Dominika Grilla daruje družina Devetak Marče-lo, Vrh 49, 50 tisoč lir za Gospodarsko zadrugo Vrh.
Namesto cvetja na grob Ernesta Pit-tolija daruje Jožef Primožič z družino 100 tisoč lir za KD Briški grič.
V isti namen daruje Boris Pintar z družino 100 tisoč lir prav tako za društvo Briški grič.
_______________kino__________________
Godca
CORSO 15.30-22.00 »Atto di forza«.
VERDI 18.00-22.00 »Rocky V«. Igra S. Stallone.
VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«-Walt Disney. Risani film.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Ghost«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Ore dispera-te«. Igra M. Rourke.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlFOrso Bianco (dr. Tavasani) - Cor-so Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel-790338.
KD Briški grič izreka Silvanu PK' toliju in družinskim članom sožalj6 ob smrti očeta Ernesta — Ninita.
Ocene predsednika goriškega združenja ASCOM
Kupci iz Slovenije bodo določali utrip goriških trgovin tudi v prihodnosti
SKD Vipava poskrbelo za lepo presenečenje
Revija Kresna noč je očarala gledalce
Kakšen je utrip trgovinske dejavnosti v Gorici v teh predprazničnih dneh, ko seveda pridejo . na dan poleg ugodnih Ugotovitev tudi tiste z drugačnim predznakom?
Dejstvo je, da je Gorica že lep čas spet eilj zelo številnih kupcev iz sosednjih območij v Sloveniji, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev.
Gorica postaja spet zanimiva tudi zaradi lažjega in hitrejšega prestopa meje, kjer zaenkrat ni kilometrskih vrst pred ■hejnimi prehodi. V nekem smislu je ®esto ohranilo stik s svojim zaledjem. Domačnost in-možnost sporazumevanja v slovenščini v malodane vsaki trgovini le hekaj pomenita.
Kakšen je utrip trgovinske dejavnosti v mestu, smo skušali te dni izvedeti v Pogovoru s predsednikom združenja goriških trgovcev Sergiom Rovisom. Na mestu predsednika je sicer le kakšen mesec, vendar ima za sabo bogate izkušnje. Naj zadostuje le podatek, da je v trgovski dejavnosti tako rekoč doma in ua že štiri desetletja vodi znano drogerijo na Travniku.
»Goriška trgovina je v dobršni meri odvisna od kupcev iz sosednje Slovenije. Razlogov je več. Od ekonomske računi-Ce. do bogatejše izbire, ne gre pa' niti zanemariti ugotovitve, da Gorica še zmeraj velja za nekakšno naravno središče širšega območja.«
Kupcev iz sosednje države je v zadnjem času precej, vendar se stari časi Po vsej verjetnosti ne bodo nikoli več mmili, ugotavlja sogovornik, čeprav bo Dorica tudi v bodoče ohranila vlogo trgovskega središča. Vprašanje zase je, Rako bodo goriški trgovci znali obdržati dosedanje kupce in pritegniti nove. Tudi
del tistih, ki se danes raje odpeljejo proti Vidmu ali še dlje.
Kako doseči ta cilj? Težko je dajati recepte, meni predsednik ASCOM, ki pa v pogovoru vendarle daje razumeti, da je ena od poti tudi preko kvalitetne ponudbe in korektnih odnosov. Sicer pa sta ta dva elementa že zdaj na splošno prisotna v goriški trgovini.
Ce ima Rovis kot predsednik združenja trgovcev zelo jasno zamisel, kako goriški trgovini omogočiti kvaliteten skok (utegne se namreč zgoditi, da bo katero manjše središče odtegnilo precej kupcev, kar se tudi že dogaja), zgleda, da je bilo doslej bolj malo posluha za nove prijeme s strani tistih, ki sicer prisegajo na trgovsko vlogo Gorice.
»Tako je tudi letos propadla zamisel, da bi praznično okrasili Travnik med božičem in novim letom. Vsi trgovci smo bili pripravljeni tak načrt tudi finančno podpreti. Odpovedala je Občina, oziroma mestno podjetje, menda zaradi električnega omrežja, ki da ne ustreza varnostnim predpisom. Čudno je da so to ugotovili malo pred prazniki.« Ob tem Ser-io Rovis ne prizanese s "pohvalo" goriš-emu županu, ki ima pomembno funkcijo v okviru ASCOM. »S takim pristopom bomo zaman čakali na kvaliteten skok. Treba bo marsikaj storiti,« napoveduje predsednik, ki mu v začetni fazi njegovega mandata prav gotovo ni mogoče očitati pomanjkanje iniciative.
Ker je dobršen del kupcev v goriških trgovinah iz sosednje Jugoslavije seveda v pogovoru ni moglo izostati vprašanje o italijanskih pokojninah in pobudi neke stranke, ki jo je s podpisom podprlo
okrog pet tisoč Goričanov. Gre za peticijo, da se ukinejo italijanske pokojnine jugoslovanskim državljanom.
»Najmanj kar lahko rečem je, da je taka pobuda nesmiselna in proti koristim goriških trgovcem in tudi trgovcev v drugih krajih in ne nazadnje tudi proti koristim širše pokrajinske in deželne skupnosti. Trgovci smo tu tudi, nekateri bolj, drugi manj, zaradi kupcev z druge strani meje. Koliko ljudi je zaposlenih v trgovinah. V moji so štirje uslužbenci. Štiri družine dobivajo dohodek iz tega. Jugoslovanski državljani imajo pravico do pokojnine ker jim to priznava zakon. Mirne duše povem, da 80 ali 90 odstotkov teh pokjnin ostane v Italiji v obliki nakupov. Vsakdo, ki je ali vsaj skuša biti objektiven, bo to tudi priznal. Upam, da me zaradi te moje izjave ne bodo proglasili za panslavista. Sicer sem že ob različnih priložnostih dokazal, da nimam dlak na jeziku. Glede pobude pa moje mnenje ne more biti drugačno, kot da gre za veliko neumnost.«
In nazadnje nas je zanimalo še, kako gleda predsednik ASCOM na dogajanje v sosednji republiki in kako se bo to odražalo na gospodarstvo Gorice, katerega eden stebrov je prav trgovina.
»Zmeraj smo beležili dobra in manj dobra obdobja. Nihanje je pravzaprav postalo konstanta. Menim, da bo tako tudi v bodoče, saj bo Gorica še kar precej let tako ali drugače ostala središče širšega zaledja. Spremembe v gospodarskem in političnem sistemu v Sloveniji in Jugoslaviji odpirajo nove možnosti. Nekaj pa je gotovo: odstraniti bo treba tisto patino, ki je utesnjevala goriško trgovino doslej.«
Od 1. januarja nove listine za prevažanje pošiljk vina
Konzorcij za zaščito briških vin opozarja na novost, ki bo stopila v veljavo 1. januarja in ki se nanaša na spremne listine za prevoz vina.
Namesto dosedanjih listin, označenih z VA 1 in VA 2 bodo morale biti pošiljke opremljene z naslednjimi dokumenti:
Posode s prostornino do 60 litrov (steklenice in pletenke) s spremno listino (Bolla beni viaggianti — Bolla XAB o bolla IVA) ali s fakturo.
Za pošiljke v posodah s preko 60 litri prostornine (vino v sodih ali cisternah) pa bo treba uporabljati posebno listino imenovano "Documento commerciale omologato" (na kratko tudi "Doco").
Torej je uporaba dosedanjih spremnih listin možna le do ponedeljka, 31. t. m.
Konzorcij obvešča, da listin "Doco" še ni na razpolago na županstvih, pač pa jih je mogoče nabaviti v tiskarnah, oziroma papirnicah, kjer prodajajo tovrstne obrazce. Nabavo obrazcev je treba vpisati v poseben register, pred uporabo pa jih je treba žigosati na občini, podobno kakor je do zdaj veljalo za obrazce VA 1 in VA 2.
Za podrobnejša pojasnila je na razpolago pisarna Konzorcija (tel. 630303).
»Kresna noč« je vsekakor navdušila številne gledalce, ki so prejšnjo soboto in nedeljo do zadnjega kotička napolnili občinsko telovadnico v Sovodnjah. Lepo kotalkarsko prireditev so pripravili člani in članice Kulturno-športnega društva Vipava s Peči. Člani društva, ki se na Goriškem edino bavi s kotalkanjem, so namreč v poldrugo uro dolgem programu dokazali, česa so res sposobni, tako v tehničnem obvladanju kotalkanja, kot tudi v izrazni moči. V prvem delu večera so nastopile miške - najmlajši. Za to priložnost so se spravili na kotalke tudi nekateri bolj pogumni starši. Po kabaretnem nastopu štirih "postavnih deklet" (beri Franko Pahor, David Černič, Aljoša Kuzmin in Walter Peteani), ki so se zavrtela ob znani Cockerjevi glasbi iz filma "Devet tednov in pol", je bila na vrsti osrednja točka večera, uprizoritev 'Kresne noči". Srečnima staršema se v tej noči rodi Kraljevič (glavno vlogo je dobro opravil David Černič), ki so mu rojenice in sojenice napovedale hude težave in smrtne nevarnosti vse do polnoletnosti, ko bo doživel Srečo (Katja Tommasi). In res, noč pred 18. letom se je Kraljevič spopadel s Podvodnim možem, ki mu je ugrabil Srečo, pa z Volkodlakom in drevesnimi pošastmi, s Smrtjo in Zapeljivko. Kakor v vsaki pravljici, se je tudi tokrat vse lepo izteklo in zaljubljenca sta srečno odkotalkala v življenje.
Prijetno božično revijo je na koncu obiskal tudi Božiček, ki je med drugim obdaril trenerki, Nado Devetak in Mari-zo Florenin, scenografa Albina Devetaka, maskerko Kristino Rijavec in upravitelja telovadnice Egona Petejana. Sobotno m nedeljsko prireditev je tudi letos popestril s humorističnimi utrinki tržažki ka-baretist Andro Merku.
Na slikah (foto Čubejj: zgoraj prizor iz predstave, spodaj Andro Merku.
Jutri novoletni koncert društva Rodolfo Lipizer
, Tradicionalni, enajsti novoletni Koncert društva R. Lipizer bo na sporedu jutri ob 20.30 v Verdijevi P v orani. Pokrovitelja prireditve sta
bčina Gorica in Goriška hranilnica.
Letos bo koncertna prireditev še Pomembnejša in kvalitetnejša, saj o poleg članov Filharmonije iz Su-etov pod vodstvom priznanega di-J9enta Jožefa Wilkomirskega natopila tudi japonska violinistka Mi-i<f0 ^anno- Japonska glasbenica, ki stara 21 let, je goriškim Ijubite-Jem tovrstne glasbe znana, saj je L av letos osvojila prvo mesto na r cPnarodnem violinskem natečaju uPizer v Gorici.
, Glasbeniki bodo v prvem delu ^Ohcerta podali uverturo Rossinije-®9a Šiviljskega brivca" in koncert gP;. 26- za violino in orkester C. Saint VofnSa’ ^>ru9^ del programa bo "no-ti ,etnl z znanimi Straussovimi mo-Kad Ine^ Katerimi ne bo manjkala ho Ozkega koračnica. Vstopnice za od.0 etni koncert, za katere je treba r, 15 tisoč lir, oziroma 12 tisoč lZani), prodajajo v turistični Uenciji IOT v Ul. Oberdan.
Ob tej priložnosti prireditelji z zaskrbljenostjo opozarjajo na vse večje težave glede razpolaganja s primernimi prostori za koncertno dejavnost. Vprašanje je, kje bodo čez leto dni priredili podoben novoletni koncert. Tedaj bo namreč tudi Verdijeva dvorana zaprta zaradi obnovitvenih del, zato bo le težko najti primerno dvorano, kjer bi lahko nastopil simfonični orkester.
Na sliki: finalni koncert letošnjega tekmovanja Lipizer; nastopa zmagovalka violinistka Mieko Kanno.
Obvestilo INPS
Ravnateljstvo državnega zavoda za socialno skrbstvo INPS sporoča, da zapade v ponedeljek, 31. t. m., rok za odkup delovne dobe za babice, ki so vpisane v poklicni seznam, vendar opravljajo poklic zasebno. Odkup se nanaša na delovna obdobja pred 30. junijem letošnjega leta. Podrobnejše informacije nudijo v uradih INPS na Travniku vsak delavnik od 8.30 do 12.00.
9 £§:	S.V.A.G. DIZ0RZ
GORICA - UL TRIESTE 138 - TEL (0481) 521830 - 890 - 801 TRŽIČ - UL S. POLO 19 - TEL. (0481) 776250
Srečno novo leto za volanom avtomobila LANCIA
■ Do trideset milijonov lir, ■ V prvem letu boš brezplačno ki jih boš lahko vračal z	razpolagal z vrsto posebnih
ugodnimi mesečnimi obroki zavarovanj, ki smo si jih v časovnem roku do štirih let zamislili v sodelovanju s SAI
■ (0481)387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil, katerokoli pojasnilo
»
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica

V košarkarski A-l ligi
Danes start v francoskem Vincennesu
Na svetovnih in evropskih prvenstvih so osvojili 304 kolajne
Danes po TV Clear-Livorno
V italijanski košarkarski A-l ligi bosta danes na sporedu dve anticipi-rani tekmi 1. povratnega kola. TV gledalci si bodo lahko (približno ob 17.30) ogledali dvoboj med Clearom iz Cantuja in Libertasom iz Livorna, ob 21. uri pa se bosta pomerila še Knorr iz Bologne in Auxilium iz Turina.
Tržaški Stefanel bo jutri popoldne gostoval v Rimu pri II Messaggeru, ki je (tesno) že zmagal v Trstu. Težko je pričakovati, da bodo Tanjevičevi varovanci pripravili presenečenje.
Dogandžič trener Olimpije
LJUBLJANA — Vodstvo Olimpije je za novega trenerja ljubljanskega nogometnega prvoligaša imenovalo Slobodana Dogandžiča, ki je bil do zadnjega v balotaži s Korpčanom Perti-čem. Dogandžič je v '70 letih kot branilec že igral za Olimpijo in dobro pozna svoje novo trenersko okolje, a zanj je to prva preizkušnja v najvišji jugoslovanski ligi.
Dogandžič, ki je nazadnje treniral pri Borcu iz Čačka, bo zamenjal Šoški-ča, ki je s svojega položaja nepreklicno odstopil po jesenskem delu prvenstva, v katerem je Olimpija po njegovem mnenju dosegla dve točki manj od načrtovanega.
Kar se tiče igralskega kadra je Olimpija kot znano odstopila Novaka Partizanu, iz Beograda pa sta v zameno prišla Pantič in Radi voj evič. Od slovenskih igralcev je ljubljanski klub najel le Judeža od NK Ljubljana, vsi ostali pa so mu ušli.
Avtomoto dirka Pariz-Dakar je letos še bolj zahtevna
PARIZ — Na današnjem štartu 13. avtomoto dirke Pariz-Dakar na dvorišču grada Vincennes se bo zbralo okrog 400 udeležencev. Pri načrtovanju znane dirke po afriških dunah so letos prireditelji priviligirali vzdržljivost in spretnost pilotov, da bi zmanjšali premoč osrednjih hiš. Po štirih izvedbah, na katerih je Peugeot povsem pregazil konkurenco, se je dirka, ki je bila na začetku nič več kot pustolovščina v ozkem krogu prijateljev, spremenila v pravo tekmovalno razkazovanje moči dveh, največ treh konstruktorjev, ki razpolagajo s kolosalni-mi sredstvi in so povsem zasenčili amaterje. Vse to je po eni strani privedlo do »kvalitetnega skoka«, a tudi do znatnega padca zanimanja za tekmovanje, med drugim pa se je precej zmanjšalo tudi število vpisov, če vemo, da je na tej dirki že nastopilo tudi več kot 550 tekmovalcev.
Gilbert Sabine je zato letos zarisal 6747 kilometrov res zahtevne proge, težavnostni višek pa bo tekmovanje doseglo, ko bodo na sporedu štiri »maratonske« etape brez počitka in tehnične asistence. Prireditelji so si za cilj postavili, da bi bila dirka negotova vse do prihoda v Senegal, ko se bodo »preživeli« udeležili etape od Tichita do Kiffe v Mavretaniji. Prvi dve etapi na francoskih tleh (Cler-mont Ferrand in Marseille) sta tranzitnega značaja, prava dirka se bo začela 2. januarja s štartom v Tripoliju.
Med avtomobili sodijo med favorite Citroen (glavni pilot je Finec Vatanen, ki je dirko osvojil že trikrat), Mitsubishi in Lada, med motorji pa naj bi pri-
šlo do dvoboja med Cagivo in Yama-ho oziroma kar se tiče pilotov med Italijani (Orioli, De Petri) in Francozi (Neveu, Lalay, Peterhansel), ■ vmešajo pa se lahko tudi Španci (Mas, Arca-rons).
Poskrbljeno je tudi za varnost. Sodelovalo bo namreč 36 zdravnikov, ki bodo na voljo imeli tudi letalo anionov z vgrajeno operacijsko sobo in tremi tonami zdravstvenega materiala.
Poletovi kotalkarji so se spet odrezali
V	kraju Vazzoli pri Trevisu, kjer je bilo pred dnevi državno tekmovanje v kotalkanju za 1. trofejo občine Vazzola, so se kotalkarji openskega Poleta odlično izkazali, saj so v konkurenci šestih draštev osvojili prvo mesto ekipno in si tako tudi zagotovili lično trofejo.
V	kategoriji najmlajših so pole-tovke osvojile kar vsa tri prva mesta. Zmagala je namreč Tanja Romano pred Karin Cirssani in Mamško Hrovatin.
Zmagala je tudi Maja Berzi med začetnicami. Povejmo še, da je v okviru tega tekmovanja imel ekshibicijski nastop tudi letošnji svetovni prvak, poletovec Samo Kokorovec.
Poletovi kotalkarji se medtem že pripravljajo na 6. mladinsko tekmovanje, ki bo 24. februarja v kraju Citta di Carpi (Modena).
Primotor klub načrtuje strateško preobnovo
Vrnitev k izvirnim ciljem
Primotor klub, edino slovensko motociklistično društvo pri nas, ki združuje v svojih vrstah tako tržaške kot goriške ljubitelje motorizma, stopa v peto leto svojega delovanja, a si je v razmeroma kratkem času že pridobil velik ugled, ne le v slovenskem okolju (kjer je na športnem področju zapolnil precejšnjo vrzel ob premoči tradicionalnih panog), temveč tudi v deželni in celo vsedržavni stvarnosti tega športa.
Na rednem občnem zboru društva, ki je bil pred nedavnim v Šoščevi hiši na Proseku, je prišla do izraza ugotovitev, da društvo zdaj celo preživlja neko krizno obdobje, ki pa je v bistvu posledica njegove nagle (in nepričakovane) rasti. Tako se je društvo v zadnjem obdobju vse preveč posvetilo dirkalni dejavnosti in pa organizaciji pomembnih tekmovanj, premalo pa je poudarilo družabni aspekt svojega delovanja, čeprav je bilo prav združevanje slovenske mladine v društvu eden od poglavitnih ciljev, ki so si ga postavili ob nastanku Primotor kluba. Tako je po eni strani društvo prodrlo v italijanski moticiklistični svet in se uveljavilo bodisi z nastopi svojih tekmovalcev, bodisi z izvedbo tekmovanj, še zlasti pa Trofeje Alpe-Jadran (letos so bile tri dirke, ob tem pa še končno nagrajevanje v Gorici, med drugim pa je Primotor klub priredil tudi društveni praznik »motomiting«, šest skupinskih izletov in pa izlet v Bologno ob priliki razstave »motorshow«), po drugi strani pa je bilo v samem društvu občutiti določeno nezadovoljstvo, ki je v minulem letu privedla celo do zmanjšanja števila članov.
Na občnem zboru so se zato dogovorili za reorganizacijo društva, posebno še za strateško preobnovo s povratkom k izvirnim ciljem društva, postavljenim ob njegovem nastanku. Tako bodo odslej na tekmovalnem področju največ pozornosti namenili nastopom lastnih pilotov (to so Jasna Parovel, Andrej Kosmač, Peter Braini, Edmund Hlabian in Adriano Petelin), povečali pa bodo tako imenovano turistično dejavnost. V ta namem bodo izdali letni program izletov. Udeležba in organizacija Trofeje Alpe-Jadran sta še vprašljivi, kajti na reškem dirkališču Grobnik so v teku preureditvena dela
(po lanskih številnih, tudi smrtnih nesrečah - 52 padcev v dveh dneh). Menda pa je najzanimivejša novost ta, da je v polnem teku postopek za pridobitev lastnega dirkališča za motokros na Goriškem.
Soglasna izvolitev širokega, štirinaj-stčlanskega odbora (76 glasov za, en proti, en vzdržan), je najboljše jamstvo za uresničitev načrtov v novi mandatni dobi, za katero se obeta, da bo še bolj zahtevna od dosedanjih.
Na sliki: z nedavnega slovesnega nagrajevanja Primotor kluba za trofejo Alpe-Jadran v goriškem Kulturnem domu
Leto 1990 nadvse uspešno za jugoslovanske športnike
BEOGRAD — Leto, ki se bo na Silvestrovo izteklo, je bilo za jugoslovanski šport kar se da uspešno. Kljub veliki politični, gospodarski in družbeni krizi, ki maje temelje jugoslovanske države, so dosegli športniki v modrih dresih preteklo leto presenetljivo dobre rezultate: v članski in mladinski konkurenci so na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojili skupno 103 kolajne, h katerim je treba dodati še 27 osvojenih trofej v tekmovanju invalidov in gluhonemih.
Dvestodvajset jugoslovanskih športnikov je osvojilo 258 individualnih kolajn, medtem ko je 34 invalidov dobilo 46 posameznih trofej, tako da je leta 1990 254 športnikov poseglo na mednarodnih tekmovanjih po 304 individualnih odličjih.
Te podatke, ki pričajo o vitalnosti jugoslovanskega športa, je včeraj objavil Športni informacijsko-dokumentar-ni center Jugoslovanskega zavoda za telesno kulturo in medicino športa v Beogradu. Med udeleženkami svetovnih prvenstev je Jugoslavija zasedla skupno 9. mesto s 27 osvojenimi odličji (6 zlatih, 7 srebrnih in 14 bronastih kolajn), medtem ko je na lestvici z evropskih prvenstev uvrščena na 11. mesto z 19 odličji (4 zlatimi, 5 srebrnimi in 10 bronastimi kolajnami).
Država, ki je takorekoč v razsulu, je — paradoksalno — dosegla največje uspehe prav v ekipnih športih. V prvi vrsti gre omeniti velik dosežek moške košarkarske reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu v Argentini osvojila zlato kolajno. Košarka je bila tudi letos nasploh jugoslovanski »paradni« šport. Svetovnemu naslovu gre prišteti prvo mesto na Igrah dobre volje v Seattlu ter, seveda, evropski klubski naslov, ki si ga je drugo leto zapored priborila splitska Jugoplasti-ka (sedaj POP 84). Njen košarkar Toni Kukoč je bil proglašen za najboljšega evropskega košarkarja, na lestvici najboljših športnikov, ki jo vsako leto objavlja francoska tiskovna agencija APF pa je zasedel osmo mesto. Triumf jugoslovanske košarke je dopolnila ženska reprezentanca, ki je na svetovnem prvenstvu v Maleziji za las zgrešila svetovni naslov in se je morala zadovoljiti z drugim mestom.
Srebrno kolajno so si na svetovnem prvenstvu priborile tudi rokometašice, medtem ko so bili nogometaši na italijanskem mundialu peti. Za »modre« je to največji uspeh na svetovnih prvenstvih po četrtem mestu leta 1962 v Čilu. Ob tem je treba še pripomniti, da so Prosinečki in soigralci dobro štartali na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo leta 1992 na švedskem.
Vaterpolisti so zmagali na Igrah dobre volje, osvojili so prvo mesto v evropskem pokalu v Rimu ter so tudi med favoriti svetovnega prvenstva, ki se bo začelo čez nekaj dni v Perthu v Avstraliji. V klubskih tekmovanjih je zagrebška Mladost osvojila naslov evropskega prvaka, beograjski Partizan pa je osvojil naslov evropskega pokalnega zmagovalca.
Jugoslovanski športniki so bili letos uspešni tudi v individualnih športih. V atletiki je postal Dragan Topič v Plovdivu svetovni mladinski rekorder s skokom 2,37 m, v Splitu pa se je okin-čal z zlato kolajno evropskega članskega prvaka. Snežana Pajkič je na evropskem prvenstvu osvojila zlato kolajno v teku na 1.500 m z novim jugoslovanskim rekordom; v skoku v višino je bila Biljana Ristič druga.
Atletom sledijo po številu uspehov teniški igralci, strelci, balinarji, namiznoteniški igralci, rokoborci, veslači,
Svetovni košarkarski prvak: Jure Zdovc (Smelt Olimpija)
karateisti, padalci, kajakaši na divjih vodah, alpinisti in šahisti.
Teniška igralka Monika Seleš se je letos prebila na drugo mesto svetovne lestvice, Goran Ivaniševič je osvojil nekaj prestižih zmag. Rajmond Debevc, Jasna Šekarič, Mirjana Horvat, Ester Poljak, Mirela Skoko, Goran Maksimovič in Nemanja Miroslavljev so se proslavili na velikih mednarodnih strelskih tekmovanjih. Balinarji so na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku osvojili skupno 19 kolajn. Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Goteborgu so »modri« posegli po eni zlati kolajni (Lupulescu in Primorac v moških dvojicah) in dveh bronastih kolajnah.
Rokoborec Šaban Trstena je postal evropski prvak, v prostem slogu v kategoriji do 52 kg, svetovno prvenstvo v grško-rimskem slogu v Rimu pa je »prineslo« Jugoslaviji še dve bronasti kolajni.
Po dolgi pavzi so se spet proslavili tudi telovadci: Lojze Kolman je na evropskem prvenstvu v Lausannu osvojil tretje mesto na drogu.
Zelo dobro so se odrezali tudi padalci. Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo na Bledu, je v skokih na cilj Branko Mirt osvojil svetovni naslov, Mira Grčič pa je bila v isti disciplini druga med mladinkami.
Med športniki, ki niso osvojili kolajn, a so vseeno ponesli jugoslovanski šport v sam svetovni vrh (oziroma med najvišje vrhove...), so bili alpinisti. Med vsemi dosežki odmeva prvenstvena smer Toma Česna v Južni steni 8.510 m visokega Lothseja, ki jo je Re-inhold Messner imel za »alpinistični problem leta 2.000«. Letos se je na Everest povzpela prva Jugoslovanka, Slovenka Marija Štremfelj, in to v okviru mednarodne odprave Alpe Adria Sagarmatha, ki jo je organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst. Tudi zamejci smo torej prispevali k letošnjim uspehom jugoslovanskega športa...
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 5-12-11. Dobitnikov je bil° 105, prejeli pa bodo po 11.522.600 lir.
Spodbudni nastopi tekmovalne skupine plavalnega kluba Bor
Plavalni klub Bor je letošnjo sezono sicer začel z nekaj zamude zaradi vzdrževalnih del v bazenu pri Alturi, kjer poteka vadba. Kljub temu pa so člani tekmovalne skupine kaj kmalu dosegli zadovoljivo formo, tako da so že prve dni novembra bili na nekaterih tekmovanjih. Ti nastopi so bili bolj preizkusnega značaja, medtem ko zadnji kažejo na zelo velik napredek. Izredno razveseljivo je, da se je tekmovalna skupina letos precej okrepila, zlasti z zelo mladimi člani, kar daje misliti o veliki perspektivnosti tekmovalne dejavnosti. Mimogrede omenimo, da je število članov letos naraslo na 90, kar zagotavlja klubu že pomembno vlogo ne samo na področju tekmovalne dejavnosti, šole plavanja in rekreacije, ampak tudi pri ohranjevanju zdrave narodne zavesti.
Rezultati dveh nedavnih tekmovanj na deželni ravni:
»Trofeja delfini«
50 M HRBTNO DEČKI: 1. D. Radin (82) FIN 45"6; 22. M. Kalc (82) 1'02"4; 35. O. Perosa (83) 1T5"0; 43. L. Peric (84) 1'27"8; 44. W. Bullo (83) 1'28"8; 50. D. Bu-kavec (82) 1'38"3; 52. W. Zanon (84) vsi Bor 1'52"4.
50 M HRBTNO DEKLICE: 1. F. Later-za (83) USTN 56"8; 16. B. Cesar (83) 1'20 "1; 17. M. A. Glavina (84) 1'21"3; 19. A. Bandino (83) 1'22"0; 29. F. Ciacchi (83) vse Bor 1'34"9;
25 M DELFIN DEČKI: 1. L. Mirabile (82) ASC 20"6; 21. M. Kalc (82) Bor 35"5.
Začetniki A in B (medpokrajinski)
200 M MEŠANO DEKLICE (A kat.): 1. T. Bernardi (79) USTN 2'50"3; 14. N. Co-rossez (79) 3'25"8; 23. J. Simčič (80) 3'47"1; 24. I. Perosa (79) vse Bor 3’57"3.
100 M DELFIN DEKLICE (B kat.): 1. G. Galletti (81) USTN r32"8; 6. M. Kovačič (81) Bor 1'57"2.
200 M PRSNO DEKLICE (A kat.): 1. D. Chmet (79) Edera 3T0"2; 17. N. Corossez (79) 3'54'7; 19. J. Simčič (80) 4 03 "0; 22. I. Perosa (79) vse Bor 4'25"5.
200 M PRSNO DEKLICE (B kat.): 1. A. Scarpellini (81) Altura 3'53"8; 11. E. Fran-dolič (81) 4'48"3; 12. M. Kovačič (81) obe Bor 4'55"3.
200 M PRSNO-DEČKI (B kat.): 1. M. Ugrin (80) Altura 3'30"7, 10. D. Carli (81) Bor 4'29 "5.
Zamejsko šahovsko prvenstvo za memorial Zlatka Jelinčiča
Danes ob 15.30 se bo v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljevalo 8. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI za 4. ma-morial Zlatka Jelinčiča. Na sporedu bodo prvi finalni boji. V finale A, iz katerega bo nato izšel prvak, so se uvrstili Filipovič, Fabjan, Bednarik, Rudež, Bajc, Antončič, Lakovič in Pertot, v finale B pa Povše, Jelinčič, Benedetič, Prašelj in Ukmar. Turnir je v aktivnem šahu, zaključil pa se bo prihodnjega januarja.
»Kresna noč« v sovodeniski telovadnici
Kotalkarji in kotalkarice kulturno športnega društva Vipava s Peči so prejšnji konec tedna (v soboto in nedelj®! priredili v občinski telovadnici v Sovodnjah prijetno božično revijo na temo "Kresna noč"	(foto CubU)
Na državnem kvalifikacijskem turnirju v Modeni
Krasovi tretjekategorniki so bili tokrat manj uspešni
Pred božičnimi prazniki so Krasovi tretjekategorniki opravili drugo preizkušnjo za kvalifikacije na državno prvenstvo. Turnir je bil v Modeni, pet Krasovih namiznoteniških igralcev pa ru ponovilo velikih uspehov iz Piacenze. Rezultati so seveda bili, vendar ne
taki kot smo si jih nadejali. Kaže, da forma krasovcev upada, kar pa še ni vzrok za preplah. Med božičnim premorom bi se morala telesna pripravljenost ponovno dvigniti, tako da bo v vuponu na začetku drugega dela prvenstvenih lig. Poglejmo najprej rezultate Krasovih igralk: tretje do četrto mesto Biserke Simoneta, peto do osmo mesto Tanje Ravbar in uvrstitev med prvih šestnajst Monike Radovič. Igor Milič si je priboril prvo točko za kvalifikacije. V sicer izenačeni konkurenci se je uvrstil od 16. do 32. mesta. Napredek v igri je pokazal Marjan Milič, vendar brez vidnejših rezultatov.
Deželne priprave
Predvčerajšnjem so se v zgoniški telovadnici pričele štiridnevne deželne priprave nekaterih namiznoteniških igralcev. Na priprave so bili poklicani naraščajniki, to je mlajši in starejši pionirji, vendar na njih manjkata najboljši pionirki Jadranka Cergol (Bor) in Katja Milič (Kras), ki sta bili poklicani na državne priprave. V Zgoniku trenira dvanajst predstavnikov osmih deželnih društev (Bora, Krasa, Sakure, Latisane, Azzurre, CMM, Chiadina in San Marca) pod vodstvom trenerja Šercerja (Kras) in Coscianija (CMM) ter sparing partnerjev Monike Radovič in Biserke Simoneta (Kras), Fanto-lina (San Marco) in Alessandre Cosci-ani (CMM). Treningi potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času s premorom organiziranega kosila. Skupne priprave bodo športniki zaključili danes. (J. J.)
Promocijsko košarkarsko prvenstvo na Goriškem
Domovci pod pričakovanji
Prejšnji teden se je na Goriškem iztekel prvi del letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva. Izkupiček domovcev bi bil lahko znatno izdatnejši, saj so v sedmih srečanjih doživeli kar štiri poraze. Igralci so sicer dokazali, da so zmožni presenetiti tudi najmočnejše ekipe prvenstva. Po dveh uvodnih spodrsljajih, ko so nastopili brez strelca Puiattija, so zabeležili tri zaporedne zmage. V tem delu prvenstva so igrali res brezhibno, saj je obramba končno začela pravilno delovati, v napadu pa so polnili nasprotnikov koš z res učinkovitimi, večkrat tudi atraktivnimi akcijami. Žal jim je v odločilnem srečanju na domačih tleh proti vodeči Albi iz Krmina sreča obrnila hrbet. Kljub izjemni obrambi so v napadu odpovedali in pomembna zmaga je tako splavala po vodi. Ta poraz (v srečanju proti Albi se je med drugim hudo poškodoval standardni bek Or-zan) je verjetno psihološko vplival tudi na nedavni zadnji nastop v Gra-dežu, ko so ponovno odpovedali na vsej črti.
Prvenstvo je sicer še zelo dolgo, saj bodo po. povratnem delu igrali še dodatnih sedem srečanj na podlagi posebnega sistema, ki ga bo federacija izoblikovala na podlagi uvrstitve na skupni lestvici. Z napredovanjem letos verjetno ne bo nič, toda priložnosti za boj za osvojitev prestižnega mesta tik pod vrhom bo prav gotovo še veliko.
O prvem delu prvenstva nam je Domov trener Peter Brumen povedal: »Pred pričetkom letošnjega prvenstva smo želeli ustvariti ekipo, ki nam bi prinesla najmanj borbo za prestop v višjo ligo. Ce že nismo uresničili vseh
začetnih zastavljenih načrtov, da bi ekipo okrepili z dvema igralcema, nam je uspelo pridobiti vsaj enega. Zaradi težav, ki pač nastopijo v ekipi, katere igralci so redno zaposleni ali obiskujejo šolo, se nismo uspeli preriniti med najboljše postave. Zal mi je, da nismo vidnega napredka v igranju kronali z večjim uspehom.«
»Značilna tekma in tudi ena izmed odločilnih za naš bolj smeli jutri,« je nadaljeval Brumen, »je bila tista z vodečim Krminom, kjer smo odigrali eno najboljših obrambnih inačic Domove košarkarške ekipe. Žal nismo uspeli odnesti pomembnih točk zaradi nekoliko neupešnega dne najboljšega strelca, pa tudi zaradi nenadejane poškodbe drugega ali tretjega igralce v ekipi. Verjetno je, tale neuspeh negativno vplival na vso ekipo, kajti v zadnjem
srečanju prvega dela sezone smo igrali brezkrvno. To pomeni, da si nismo bili podobni samim sebi. Ne obramba, ne napad nista delovala tako, kakor bi morala. Naši najboljši igralci niso dali od sebe tistega, kar bi po vseh pokazateljih morali dati.«
»Zaključiti prvi del prvenstva s tremi zmagami na sedem odigranih tekem,« je še povedal Brumen, »ni najbolj spodbudno. Letošnje prvenstvo bo sicer nekoliko daljše ■— s tem se ne želimo tolažiti -— ampak pričakujem, da bomo v naslednjih dveh mesecih uspeli našo igro pripeljati do neke logične izpeljave napadov in obrambe in s tem potrditi ali uresničiti tiste vnaprej vdane želje«, (af)
Na sliki (Foto Čubej): Domova postava, ki nastopa v letošnjem promocijskem prvenstvu.
Kot rezultat večje strokovnosti in združevanja moči na Goriškem
Dvajsetletni strelec z Jazbin
Mladi slovenski nogometaši v ospredju
Združena postava najmlajših Juventine
Če velja ugotovitev, da je slovenska odbojka na Goriškem že dobro deset-lotje v ospredju, drži tudi dejstvo, da Se letošnja mladinska nogometna prvenstva odvijajo v znamenju slovenskih postav. Dosedanji prvenstveni po-j,ek naših ekip je izredno pozitiven in časi, ko so naše postave zapuščale ig-fišča z desetimi in več zadetki v mre-so že mimo.
Od petih postav, ki nastopajo na Ooriškem, sta dve na vrhu lestvice, ostale pa sodijo med najboljše. Razlo-9oy za letošnji uspeh je brez dvoma yeč. Po našem mnenju pa sta k zdajšnjemu stanju v največji meri prispevala večja strokovnost tehničnega kadra in združevanje moči.
Odgovorni pri naših nogometnih društvih so namreč spoznali, da si tudi Mladinske ekipe zaslužijo strokoven *n s tehničnega vidika dobro priprav-gen trenerski kader. Mladinske ekipe hišo več postranska dejavnost posameznih društev. Postale so primarna skrb in to dokazuje tudi zanimanje, ki 9a društveni odborniki in drugi kažejo z rnnožično prisotnostjo na prvenstvenih tekmah.
Vprašanje združevanja moči pa je da Goriškem aktualno že dobrih de-^etidi- Scenarij, ki je predvideval Združevanje predvsem članskih vrst, se ni uresničil, zamisel pa se je udeja-hila v mladinskih vrstah. Od petih go-^skih ekip so namreč kar štiri izraz druževanja. Le doberdobska postava Uhanov Mladosti se je »izognila« tej zhiri, predvsem zaradi velikega števi-a mladih kraških nogometašev. Ne , de na to so Doberdobci želi izreden UsPeh.
, hlaraščajniška postava Juventine, ki Je v bistvu izraz treh slovenskih druš-ev' Mladosti, Sovodenj in Juventine, j® med najboljšimi, in to v prvenstvu, Me izredno kakovostno tudi zaradi Prisotnosti Pro Gorizie, Cormoneseja, i?u99esane in Gradeseja, katerih anske vrste nastopajo v meddeželni zirorna promocijski ligi. Postava trenja Evgena Ferfolje, ki ima veliko asmg, da je na Goriškem prišlo do
združevanja moči, je dokaj homogena, čeprav izstopajo nekateri posamezniki. Zato ni slučaj, da so nekateri igralci iz te ekipe že nastopili v članski enajsterici Juventine v 1. AL (Marušič, Peršolja, Peteani, Devetak).
Goriške nogometne izvedence pa je izredno presenetilo prvo mesto, ki so ga dosegli najmlajši Juventine. Slednja je ravno tako izraz združevanja moči in je doslej žela vrsto uspehov ter je tudi glavni kandidat za končno zmago, kar bi za slovenski nogomet na Goriškem predstavljalo zgodovinski uspeh.
Mesto med najboljšimi si je po prvem delu prvenstva zagotovila tudi postava začetnikov Sovodenj. Ravno tako uspešni so cicibani Sovodenj, ki so izraz najmlajših predstavnikov Juventine in društva ob sotočju Vipave in Soče.
V mladinskem nogometnem okolju prihaja do izraza tudi ekipa cicibanov Mladosti, ki je zabeležila 8 zaporednih zmag z razmerjem v golih 37:4. O teh zavidljivih uspehih smo se pogovorili s trenerjem Darijem Frandoličem, ki
nam je povedal, da so odlični rezultati sad velikega truda in požrtvovalnosti društva, Otrok in družin samih. Odlično sodelovanje med raznimi okolji je bilo podlaga za dobro in sproščeno delo na tehničnem področju. Ekipa šteje 20 igralcev, od katerih je 18 redno vpisanih v nogometno zvezo. Za naše razmere je število enkratno, saj razen redkih izjem vsi obiskujejo osnovno šolo v Doberdobu. Vsekakor je bil letošnji uspeh delno pričakovan, ker so igralci Mladosti Sobema tudi starejši od vrstnikov. Po Frandoliče-vem mnenju gre za ekipo, ki veliko obeta tudi v bodočnosti, seveda pod pogojem, da bodo igralci vseskozi vestno trenirali.
Tudi predsednik Mladosti Nordio Gergolet se je laskavo izrazil o ekipi cicibanov in delu trenerja. Podčrtal je hvalevredno prizadevnost odbornikov društva, ki so skrbeli za ekipo, in nadvse koristen doprinos staršev. Kot trener Frandolič, je tudi doberdobski predsednik izrazil zahvalo sponzorju Sobema, ki že tretje leto podpira mladinske ekipe Mladosti. Gergolet meni, da je uspeh ekipe cicibanov spodbuden za samo društvo, ki je ubralo pot vrednotenja mladih domačih nogometašev. (r. p. - m. j.)
Danes prijateljska tekma Juventina - Azzurra
Štandreška Juventina ne pozna počitka. Campijevi varovanci so namreč v nedeljo nastopili v Pierisu v okviru deželnega pokala, danes ob 14.30 pa bodo v Gorici, v Stražicah, odigrali prijateljsko tekmo proti Azzurri, ki predstavlja največje presenečenje letošnjega goriškega prevenstva v 3. amaterski ligi.
Tabaj in tovariši, ki staro leto zapuščajo na 2. mestu na skupni razpredelnici, si nadejajo, da bodo tako uspešno tudi nadaljevali. Prvo nedeljo v novem letu bodo gostovali v San Gior-giu di Nogaro, prvi del prvenstva pa bodo sklenili na domačem igrišču proti Aguileii.
Cicibani Mladosti, ki vodijo na lestvici
Edi Skok blesti
Edi Skok, dvajsetletni fant z Jazbin, je z vrsto uspehov zaključil svoje nastopanje v mladinskih strelskih vrstah. Letos je zabeležil nekaj res izjemnih uspehov. V začetku sezone je bil sicer nekoliko slabši, tako da si je verjetno zapravil vključitev v mladinsko državno reprezentanco, zato pa je kasneje premagoval tako vrstnike iz reprezentance kot tudi vrsto starejših strelcev. Tako je na primer celo zmagal na eni izmed tekem svetovnega pokala v streljanju na glinaste golobe, in sicer v double trapu, bil je najboljši v tej disciplini tudi na državnem prvenstvu in tretji v klasičnem olimpijskem trapu ffossa olimpica').
Ko smo ga pred dnevi obiskali, smo ga zmotili pri vsakodnevnih opravilih na kmetiji. Po očetovi smrti je prevzel vse njegove odgovornosti na posestvu, ki ga upravlja s stricem Armandom. Armando Skok je sploh odkril strelske sposobnosti mladega Edija in ga vpeljal v ta šport. Edi Skok je sedaj član kluba iz Gradišča, kjer ima razmeroma dobre pogoje za vadbo, čeprav ne takšnih, kot jih imajo njegovi glavni konkurenti. V Italiji je strelstvo izredno razvito in perspektivni strelci iz najbolj bogatih klubov se udeležujejo posebnih taborov, kjer jih fizično in psihično pripravljajo na tekme.
Pogovor z Edijem se je usmeril v zamujene priložnosti lanske sezone, med katerimi je bila osrednja neposredna uvrstitev na olimpijske igre v Barceloni 1992. leta: zmago na tekmi za svetovni pokal bi bil moral potrditi še z dvema nastopoma na drugih dveh pokalnih tekmah, a za to sploh ni vedel oziroma ga niso prijavili. V njegovem pripovedovanju ni čutiti zagrenjenosti. Najbrž verjame, da bo še dovolj priložnosti za uveljavitev.
V športu, ki zahteva bliskovito reagiranje, močno koncentracijo in seveda ostro oko, je priprava na tekme izrednega pomena. Skok išče sam zbranost v gozdu in med tratami, vadi pa na strelišču društva v Gradišču. Pri trapu imaš na razpolago dva strela, da zadeneš glinasto ploščico — "goloba", ki frči s hitrostjo 120 km/h par deset metrov pred teboj. Če ga ne zadeneš v prvo, lahko še popraviš z drugim strelom, medtem ko imaš pri double trapu dva strela za dva goloba. Ta razmeroma mlada disciplina mu je prinesla tudi največje uspehe, čeprav osebno šteje za bolj pomembne uveljavitve v trapu, kjer že sedaj nastopa vsa itali-
Edi Skok
janska, s tem pa tudi svetovna strelska smetana.
Novo leto začenja Edi Skok s prehodom v člansko konkurenco. Trda bo, pravi. Toda čeprav je skromen in tih, je tudi ambiciozen. Domači ga brez zadržkov podpirajo in mu običajno sledijo na tekmovanjih. V letih nastopanj v mladinski konkurenci si je nabral mnogo izkušenj, ki jih bo s pridom uporabil tudi v članski konkurenci. Seveda, lažje bi mu bilo, če bi imel močnega sponzorja ali bogat klub, če bi semtertja tudi kdo drug poskrbel za kritje stroškov, ki pri tem športu res niso majhni. "Nekaj patron dobi od tovarne, to je vse", benti stric Armando. Ko zmaguje, si z nagrado pokrije del potnih stroškov. Toda na tekmi, kjer odstrelja vse serije od izločitvenih do finala, shujša tudi po dva kilograma.
Edi vsaj na videz ob takih razmišljanjih niti ne trene. Verjetno mu ni vseeno, ko mu kak sodnik namigne, naj spremeni priimek, ko vidi, da imajo mnogi manj talentirani bistveno boljše pogoje za napredovanje v tem športu. Doslej je zvečine "nastavljal nogo" drugim, rušil sheme napovedanih rezultatov in blestel kot joker. Seveda lahko po tej poti tudi nadaljuje in še nadalje meša štrene najboljšim. Še bolj pa bi njegove sposobnosti lahko prišle do izraza, če bi v druščini najboljših tudi uradno bival. (T. G.)
_______obvestila - obvestila - obvestila
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG priredi smučarske izlete s tečaji 13., 20., 27. januarja ter 3. februarja 1991. Vpisovanje in informacije v telovadnici v Dolini v četrtek, 3. in v petek, 4. januarja, od 20. do 21.30.
SK DEVIN
priredi smučarske tečaje in izlete štiri nedelje v januarju: 6., 13., 20. in 27. v Podkloštru (Arnoldstein). Vpisovanje in informacije vsak torek od 20.30 do
21.30	ali na tel. št. 200236 in 200782.
SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja januarja '91 smučarske tečaje in izlete. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Informacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Fac-hinu (tel. 742488).
ZSŠDI
obvešča, da bo od danes, 29. t. m., do 5. januarja urad v Trstu zaprt.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 29. decembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mati dvojčkov bo odgovarjala za en detomor
RIM — Namestnik državnega pravdnika Malerba je Marianno Digio Battista obtožil namernega uboja v obtežilnih okoliščinah, padla pa je prvotna obtožba dvojnega namernega umora. Obdukcija trupelc dveh nedonošenčkov, ki ju je Battistova v sredo zjutraj rodila in nato vrgla v koš za odpadke, je namreč pokazala, da je bila ob rojstvu najbrž živa le deklica, medtem ko naj bi bil njen bratec, ki je bil tudi mnogo manj razvit, rojen že mrtev.
Ti rezultati naj bi potrdili izjave nekega bolničarja, ki je povedal, da je približno ob 9. uri zjutraj -približno 2 uri po porodu - iz koša za odpadke slišal nekakšne šume. Po drugi strani pa vse to demantira trditve Battistove, ki je preiskovalnemu sodniku povedala, da sta bila dvojčka rojena mrtva in »ker ni vedela, da je noseča, je iz sramu trupelci vrgla v smeti«. Ženska je tudi trdila, da naj bi jo septembra pregledal neki ginekolog, ki tudi ni odkril nosečnosti. Poleg tega je še povedala, da naj bi v starosti 11 let že rodila mrtvega otroka, ko naj bi jo posilil neki moški. Vse to in pa strah, da bi 16-letni hčerki priznala, da se sestaja z nekim moškim, ki ni njen oče, naj bi Battistovo prisililo, da je trupelci vrgla v smeti.
Po napadu v UL Gobetti v Bologni, ki je terjal dve smrtni žrtvi
Prefekt zahteva, naj občina zgradi 5 naselij za nomade
BOLOGNA — Včeraj je bolonjski prefekt Giacomo Rossano v noti, ki jo je poslal županu Renzu Imbeniju, v njegovi odsotnosti pa jo je prejel njegov namestnik Franco Degli Esposti, formalno zahteval od občinske uprave, naj uresniči načrt, ki ga je občina predstavila leta 1987, izglasovala pa januarja letos. Načrt predvideva ureditev petih naselij za nomade. Noto je prefektura napovedala že včeraj takoj po sestanku pokrajinskega odbora sil javne varnosti, v katerih slednje ostro odgovarjajo na napade župana. Ta je namreč dejal, da bi morali policaji drugače ukrepati ob priliki napada na nomadsko taborišče v Ul. Gobetti, ki je zahteval dva mrtva in dva ranjena.
Občina bi morala pet nomadskih naselij dograditi do sredine prihodnjega leta, vendar pa je očitno v zamudi, saj sedaj delujeta le dve.
Škofov vikar v Bologni Claudio Stagni je v neki reviji napisal, da sta nedavna umora v nomadskem taborišču in na bencinski črpalki pri Bologni (na telefoto AP) »strašno znamenje« današnjih trdih časov, kjer »ni več prostora za človeške vrednote«.
V tem oziru je stanovski sindikat FAIB-Confesercenti izdal tiskovno sporočilo v katerem je rečeno, da so črpalke v glavnem majhne, nepraktične in dotrajane, kar le spodbuja roparje pri njihovem umazanem poslu.
Zadnji statistični podatki potrjujejo stalno naraščanje populacije
Na svetu je več kot 5 milijard ljudi
RIM — Svetovno prebivalstvo stalno narašča, tako da zadnji statistični podatki za leto 1990 navajajo, da je na našem planetu približno 5 milijard in 24 milijonov ljudi. Številka je le približna, ker na obširnih območjih sploh ni popisov prebivalstva, a je po mnenju strokovnjakov precej verodostojna.
Iz teh podatkov izhaja, da je povprečna gostota 34 prebivalcev na kvadratni kilometer. Seveda pa so precejšnje razlike v gostoti tako glede na celine kot na države. Najgosteje
naseljena je Azija, ki ima brez azijskega dela Sovjetske zveze 107 prebivalcev na kvadratni kilometer. Sledi ji Evropa, ki ima brez evropskega dela Sovjetske zveze in Turčije 100 prebivalcev na kvadratni kilometer. Pod svetovnim povprečjem je Afrika z '20 prebivalci na kvadratni kilometer, sledijo ji Amerika (16), Sovjetska zveza (13) in Oceanija, ki ima le 3 prebivalce na kvadratni kilometer.
Tudi na posameznih celinah pa porazdelitev ni homogena. V Evropi je najmanj ljudi na Skandinavskem po-
lotoku, na Norveškem le 13 prebivalcev na kvadratni kilometer, še redkeje pa je naseljena Islandija, ki ima le dva prebivalca na kvadratni kilometer. Povsem razumljivo so najgosteje naseljene mestne državice. Monakovo ima tako kar 18 tisoč 121 prebivalcev na kvadratni kilometer, Gibraltar 4 tisoč 861 in Vatikan 2 tisoč 273 prebivalcev. Italija je nad evropskim povprečjem, saj ima 191 prebivalcev na kvadratni kilometer pred njo pa so še Velika Britanija (233), ZRN (246), Belgija (325) in Nizozemska (357).
Tisoče izgubljenih je bilo najdenih v hladilniku in v pralnem stroju.
H. GOSPODINJSKI STROJI - Z uporabo najbolj razširjenih gospodinjskih strojev se vsako leto izgubi v nic na tisoče kilovatnih ur in mnogo denarja. Povrhu pa se tega niti ne zavemo. Gre • za žrtve toplotne disperzije ali slabega delovanja. Da bi ohranili ta denar v žepu in tako rešili energijo, ki bi se sicer izgubila v nič, potrebujemo samo malo dobre volje. Dovolj bi bilo, če bi odpirali hladilnik samo takrat, ko je to potrebno in če bi uravnali termostat na srednjo temperaturo. Dovolj bi bilo prižgati vodni grelec samo čez noč, naravnati temperaturo na 50 do 60 stopinj in preprečiti, da bi topla voda tekla brez potrebe, Ce uporabljamo pralni in pomivalni stroj samo takrat, ko sta povsem napolnjena, ne da bi pretiravali s temperaturo, lahko vsak izmed nas prihrani dodatni denar. Italija pa več kot 2 milijardi kilovatnih ur, kar pomeni 400 milijard lir. Ce tore] pogledamo malo dlje, bomo odkrili, da imamo v svojih rokah najbolj cenen in čist vir energije, kar jih poznamo. To je inteligentna poraba. Tista, ki preprečuje izgube in ki nas ne stane denarja in niti žrtvovanj. ENEL vlaga veliko sredstev za bolj učinkovite in čistejše elektrarne in v iskanje obnovljivih energetskih virov. Pri tem pa od vsega začetka skrbi za informacije in svetovanje o »inteligentni porabi« energije, kar opravlja njegovih več kot 600 za javnost odprtih uradov na vsem državnem ozemlju. Konec koncev lahko vsak izmed nas naredi veliko, dovolj je le malo dobre volje. Če bomo združil' svoja prizadevanja, ne bo to od nas zahtevalo nobenega truda-
INTELIGENTNA
PORABA
Zanimalo bi me prejeti podrobnejše brezplačne informacije o inteligentni porabi; še posebej glede gospodinjskih strojev.
IME
t A
"/C
PRIIMEK .
ULICA,
.ŠT..
POŠTNA ŠT____KRAJ .
SPOL M
PREDSTAVLJA NOV VIR ENERGIJE
I I zl i STAROST I	02/W
Izrezati, izpolniti in poslati v zaprti ovojnici na naslov:
ENEL - »C0NSUM0 INTELLIGENTE«
Ui. G. B. Martini 3 - 00198 RIM
ENEL
J