PRIMORSKI DNEVNIK ikk’ri'na Pečana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir TRST, sobota, 30. maja 1970 VOLILNA KAMPANJA V ITALIJI v ospredju zanimanja nepričakovan preokret kampanje KD na desno Nezaupanje sindikatov v zvezi s predlogi o uzakonitvi stavk - Resni incidenti v Carlentini na Siciliji med misovskim volilnim zborovanjem 29. — Volilna kampanja je Polnem teku, pri čemer je vedno ‘J°«tno. da prihaja do neke vr- p konkurenčnega boja med KD in u za desničarske glasove in do h. VeSa predvolilnega preokreta o-pP strank proti desni. Delno je POPLAVE V ROMUNU! IN MEDNARODNA SOLIDARNOST Val blatne vode nevarno ogroža industrijski center v Galatiju v Poliv iz Ženeve vsem državam, naj pomagajo ponesrečencem - Pomoč iz Italije: odeje in hrana - Takojšnji ukrepi CK KPR in vlade za obnovitev hiš in gospodarstva - Maurer v Moskvi ^umljivo in opravičljivo z vo- razl°Si’ kadar pa se ta kam-"Jja dotika nekaterih bistvenih zlaganj družbenega življenja in lahu °^nosov s sindikati, pa je ko tudi glasnik nevarnih teženj, k antani se je tako danes v svoji11 i5°voru Ponovno dotaknil zakola' ,*P naj ureja pravico do stavke * ® naj pomeni izvajanje členov ■ >n 40. ustave. O istem vpraša-i,.. Je govoril tudi Andreotti na v°klni tribuni TV. Sindikalne organizacije z velikim ^ ,auPanjem opazujejo takšne de-ii r^tjanske pobude, saj predstav- no - kfcosti nekakšno garancijo zadnjih v odnosu do desničarskih volivcev in to je še zlasti pomembno v razdobju, ko se pripravlja sindikalna enotnost. V bistvu ne gre toliko za vprašanje, če je treba sprejeti zakon, temveč za kakšen zakon naj bi šlo. V sedanjem razdobju volilne kampanje in v razdobju kampanje proti stavkam pa omenjanje takega zakona v bistvu pomeni, da gre za pobude proti delavcem .Zanimivo je tudi, da protesti proti takim demokristjanskim pobudam prihajajo predvsem iz vrst CISL in ne toliko CGIL, čeprav seveda obstaja določena bojazen za pobude, ki so prejele tudi tako avtoritarno podporo, kot jo predstavlja Fanfani. Na kritike je naletela tudi izjava Piccolija, ki je v svojem govoru dejal, da bi bilo treba razpustiti parlament, kolikor bi se sedanja vlada levega centra znašla po volitvah 7. junija v težavah. Vendar pa je Piccoli bil polemi- n|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinT(uiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiin,||||||||||],|||||||||||||iiniiiiiimtiiii SKLEP TAJNIŠTEV TREH SINDIKATOV PREDVIDEN« ZASEDANJE 0 SINDIKALNI ENOTNOSTI Včeraj po vsej Italiji 24-urna stavka trgovskih uslužbencev Rim, 29. Danes so se sestala CISL in tajništva CGIL, *sji ^ 30 razpravljala o bližnji ^ ki Vseh treh generalnih svetov, da bo to zasedanje 30. so, 2- julija in to z napojim dnevnim redom: izkušnje, tyra,,lja in razvoj tekalne enotnosti. perspektive o^jj-danje se bo vršilo po dokaj i0(!fc'n protokolu enakosti vseh treh jSderacij, tako da bo vsak dan t^sedoval predstavnik ene izmed »^Organizacij, govornikov bo naj-išci' ° 6° bi to po 20 za organi- po 20 za organi-pred zasedanjem bodo , 'vaii komisije, ki bodo preuči-L l®®ia vprašanja in ki morajo Vac 2 delom do 24. junija. Dve »5^®“ bosta pooblaščeni, da ob-»a uaVata vprašanja tiska, poseb-pa se bo ukvarjala z rženim poročilom. tl a Niškem področju se položaj '.jj./k-issnil in so danes sindikalne Jstjh‘e dvakrat po 24 ur, ker ni kj 0 do jh-iovltve delovne pogodba '^Vhi^dnjem srečanju med pred-^ la> sindikalnih organizacij in kot ^“d^roin so sindikati ocenili kij0vsem nezadostne predloge de- lla j "^lC0V ^inrltlrnlna alrniia CP hrt loncev. Sindikalna akcija se bo t^jevala po 1. juniju, ko so že > (J^dkli osem delovnih ur stavke .tednu po pokrajinskih navo-y ^sindikatov. sporočilo so dobile danes zvečer po telefonu tiskovne ageno:je v Buenos Airesu. Neznanci, ki so telefonirali, so potrdili, da so Aram-buruja ugrabili pripadniki »Povelj -stva za narodno osvoboditev*. Dva od njih sta se zglasTa na stanovanju bivšega predsednika republike oblečena v uniformo časnikov argentinske vojske ln povedala ženi, ki jim je odprla vrata, da sta bila poslana, da varujeta bivšega predsednika. Takoj nato pa sta ga z orožjem v rokah odpeljala iz stanovanja, ga naložila na avtomobil, ki je takoj naglo izginil. Aram-buru, ki ima 67 let, je bil predsednik argentinske republike od 1955. do 1958. leta. Leta 1963 je ponovno kandidiral za predsednika, kot predstavnik »Union del pueble argentino*. RIM, 29. — Železniška uprava sporoča, da bo stopil 31. maja v veljavo nov železniški vozni red. ka predvideva pomembne spremembe voznega reda potniških vlakov. čen celo do Forlanija, ko je trdil, da obstajajo v notranjosti KD tudi skupine, ki so pripravljene pričeti razgovor s komunisti. Agencija «Adista» je objavila daljši komentar o volitvah, v katerem sc zavzema, da izginejo iz predvolilne kampanje najbolj neumna protikomunistična gesla. Ta katoliška agencija odraža mnenja raznih levičarskih katoliških krogov, ki zagovarjajo, da morajo volitve 7. junija privesti do stvarnih izprememb v odnosih. Ista agencija tudi objavlja resolucijo, ki jo je sprejela neodvisna parlamentarna levičarska skupina, ki jo vodi znani antifašist Parri. Lombardi je govoril v Rimu in je med drugim dejal, da PSI zavrača vsak integralizem in to tudi lastni in da se zaveda, da morajo alternativo socialistične demokracije zagovarjati in se za njo boriti vse obstoječe socialistične sile. Pri tem je nujen tudi prispevek katoličanov, ki so se po zaslugi ACLI osvobodili težke poslušnosti. Lombardi je očital levici v KD, da je v taki stranki vedno potisnjena v stran in da prihaja do razsodb vedno samo v korist desnice. Namestnik tajnika PSI De Martino je govoril v Foggi o stabilnosti in ugotovil, da je največje jamstvo za stabilnost v neki državi, kadar se rešujejo pereča vprašanja. Zaradi tega tudi socialisti predvsem govore o programu in jih manj zanimajo formule. De Martino je tudi obsodil proti - komunistično polemiko, ki jo vodijo PSU in desnica, saj se na tak način zagovarjajo konzervativni interesi. Resna izbira se danes ne vodi na osnovi antikomunizma ali protikomunizma, temveč ko se obravnavajo reforme, ki jih je treba izvesti. Zborovanja MSI po vsej Italiji vodijo do resnih izgredov. Tako je bil tak izgred včeraj v Turinu še pred zborovanjem in po njem rrn-sovskega prvaka Almiranteja, ko je politični oddelek kvesture aretiral 28 oseb. Zelo resni pa so bili incidenti v kraju Cadentini pri Sirakusi. V tem kraju je imel zborovanje predstavnik MSI. Paolone, s katerim je bilo kakih tridesetih aktivistov. Nekaj sto levo usmerjenih poslušalcev jih je pregnalo s trga, tako da so se morali zateči v lokalni sedež MSI, kjer je prišlo do neke vrste obleganja, ki je trajalo več ur. šele potem je policiji uspelo, da je oblegane fašiste rešila iz njih sedeža, tako da so večino z jetniški-mi avtomobili prepeljali v Augu-sto, kjer so jih zaslišali. Med bit- ko je namreč počilo več petard, čujejo pa se tudi glasovi, da so se čuli streli iz strelnega orožja. Demonstranti so zažgali tri avtomobile, ki so služili za misovsko propagando. Kasneje se je izvedelo, da je bilo pri »obleganju* zbranih okoli 1500 oseb in da jih je prepričal član vodstva KPI iz Sirakuse posl. Nino Piscitello, da so prenehali z obleganjem in da so pustili misovcem, da so zapustili svoj sedež. Precejšnje kritike je vzbudila vest, da se je v volilno kampanjo z' raznimi pobudami neposredno vmešal Vatikan. Tako se je poslužil lastne radijske postaje, ki oddaja intervjuje z demokristjanskimi osebnostmi, ki so seveda ljube cerkvenim krogom. Podobno pobudo pa naj predstavlja sklicanje predvolilnega zborovanja proti razvezi zakona, do česar bi moralo priti v nedeljo' na pobudo KD in Vatikana. BUKAREŠTA, 29. — Po vsem sve-in se širi akcija za solidarnost z romunskim prebivalstvom, ki ga __I „ ______1_1 • 1 je tako prizadela povodenj in kateremu grozijo še nove katastrofe. Iz nekaterih zbirnih centrov že govorijo o nevarnosti, da bi se med deco razširile epidemije, predvsem prebavnega značaja, zaradi zauživanja pokvarjene in nedezinfe-cirane vode. Medtem pa grozi velika nevarnost največjemo romunskemu industrijskemu središču, Galati, ki je v delti reke Donave. Val, ki r.e približuje delti, in še ni izgubil na svoji moči, ogroža namreč nasipe okoli velike železarne, v kateri je zaposleno približno 30 tisoč delavcev in je največji industrijski objekt v Romuniji. Ekipe delavcev, prostovoljcev, miličnikov, vojakov in članov odredov teritorialne obrambe se dan in noč borijo proti vodi in krepijo obrambe tega nasipa, od katerega je v veliki meri odvisna prihodnost romunske in- dustrijske zmogljivosti. Romunsko prebivalstvo medtem aktivno zbira materialna sredstva za ponesrečence, ki jih je že nad pol milijona. 250 tisoč ljudi je bilo že evakuirano s področja, ki obsega - tudi 400 tisoč hektarov obdelane in rodovitne zemlje. Cele površine rumenega žita gnijejo sedaj pod nekaj metri visoko blatno vo do in ni še minila nevarnost za Vojvodino in nekatera druga področja v Jugoslaviji. Samo v Bukarešti je prebivalstvo zbralo skoraj dva milijona levov, drugod pa skupno 32 milijonov in pol Vse kulturne, državne, glasbene in druge institucije se zavzemajo za to solidarnostno zbirko in prirejaj koncerte, razstave, predstave za ponesrečene poplavljence. Centralni komite romunske komunistične partije in vlada sta tudi razpravljala o nujnih ukrepih za takojšnjo obnovitev normalnosti na poplavljenih področij. Pri tem res ..... .......................■i|i|ii,i",»iii"iniiil||iii||||||,1111,1111111111,iiiiin,m,m........n,TIH..................................................milil,im OFENZIVA ODPORNIŠKEGA GIBANJA V KAMBODŽI Partizani vdrli v Prey Veng kjer divjajo srditi boji na nož Vladne čete so obkoljene in nimajo izhoda, ker so bili mostovi okrog mesta porušeni - Članek «Pravde» o vdoru ZDA v Kambodžo PHNOM PENH, 29. — Predstavnik kambožkega vojaškega poveljstva je sporočil, da so v teku srditi boji v Prey Vengu, glavnemu mestu istoimenske kamboške pokrajine, kamor pošiljajo partizanske oborožene sile vedno nova ojačanja. Isti predstavnik je dejal, da so kamboške čete v četrtek uspele izgnati odporniške sile iz omenjenega mesta, ki leži okrog 55 kilometrov vzhodno od Phnom Penha, da pa so ojačene uporniške sile ponovno povzele pobudo in vdrle v mesto, kjer so v teku poulični boji. Kamboški predstavnik je izjavil, da vladne čete še vedno nadzorujejo središče mesta, kjer so dejansko obkoljene ter jim ne morejo pošiljati nobene pomoči in o-krepitve. Partizanske edinice so u-ničile mostove na glavni cesti in tako spravile v obupen položaj vladne čete. Boji v Prey Rengu so zelo ostri in se v glavnem vršijo na nož, kar onemogoča vsak poseg ameriškega ali južnovietnamskega letalstva. V Phnom Penhu in v Sajgonu so danes hkrati sporočili, da so partizanske minerske skupine porušile važen most na cesti številke L ki povezuje kamboško glavno mesto z Južnim Vietnamom ..........................................................Hmiuuuimi............... PO OBSODBI DVEH ČASNIKARJEV SKRAJNE LEVICE V FRANCIJI Strah pred splošno represijo proti svobodnemu izražanju mnenja .»p. č Cermu se P°l°z3j ladjedelnice Nl9 Ono ni uredil in dosedaj niso VfPešna pogajanja. Prizadeti Hjjnj1 so danes postavili na o-trgu neke vrste barako, V** j pobirajo solidarnostne pod- Ralialza posredoval NATO vladi SFRJ ^PojP^AD, 29. — Italijanski ve-Poloo Tra.hal7.ft se le ria- ^ *r°lco TTaPalza se Je da-z Jugoslovanskim na-N it*1 za zunanje za- Miioradom Pe&lčem, katere- . —TftnuTjm Pečičem, Po navodilih italijanskega a ministra Mora obrazlo-18 pomladanskega zased a- « L 'n tofi!co 4 glede izjave Vjr^Pročnem uravnovešenem Vdevanju oborožitve. Kot je Je ministrski svet NATO Italijanskega (člen 18), da zunanjega preda be- 5? _____________________ St^^aključnega poročila vsem oviranim državam in to dr-NtLUanicam varšavskega pakta, državam in nevezanim ^rabitev bivšega ar§entinskega JNsednika v5***0s AIRES, 29. «Pove1jsUu SSSS* osvoboditev* je danes *da 1>° bivši predsednik > republike Aramburu ur ubit.* To dramatično PARIZ, 29. — Med včerajšnjimi spopadi pristašev francoske skrajne levice in policijo zaradi obtožbe bivših ravnateljev tednika «La Cause du Peuple* Jeana Pierra La Dan-teca in Michela La Grisa, ki ju je sodišče obsodilo na eno leto oziroma osem mesecev zapora, je policija ustavila 500 oseb, od katerih je danes zjutraj 30 aretirala. Med spopadi je bilo tudi mnogo ranjenih. To je bilanca «vroče noči* v latinskem mestnem predelu Pariza, kjer le prišlo do najbolj ostrih spopadov. Toda obsodba dveh časnikarjev »Proletarske levice*, maoističnega gibanja, ki je bilo predvčerajšnjim 7 zakonom razpuščeno, je sprožila številne proteste. Neodvisni levičarski list »Combat*, obsoja to »odločitev, ki ogroža svobodo tiska*. List nadalje pravi, «da obstaja nevarnost, da bo tej obsodbi sledila represija proti svobodnemu izražanju mišljenja, za katero nihče ne ve kam lahko pripelje*. Ob zaključku »Combat* poudarja: »Mi zavračamo in se bojujemo prav proti temu naraščanju represije, ki ga predstavlja obsodba dveh časnikarjev*. To načelno stališče obsojajo še drugi časopisi, kakor tudi mnoge politične osebnosti, ker predstavlja grožnjo in možnost raznih oblik zatiranja. Čeprav «Combat» kot drugi časopisi se ne strinjajo s skrajno levico in zavračajo njen način boja, pa hkrati obsojajo pretirano policijsko strogost, »ki gre predvsem v korist demonstrantom*, kot piše »Figuro*. Golistični »Pariš Jour* ugo tavlja, da bi morale politične o, sti skrbeti predvsem, da izolirajo maoiste in vse nasilneže. Toda u-speh tega nastopa zahteva, da se policijske sile izognejo nenadzorovani represiji, ker v nasprotnem primeru lahko pride do dejanske solidarnosti med »revolucionarji in ti stimi, ki želijo živeti v miru in svobodni državi*. Komunistični »Humanite* pa. po- stavlja na isto raven tako skrajno levico, katero obtožuje, »da omogoča reakcionarne načrte vlade* in vlado, »ki išče vzroke, da bi z izgredi, ki jih povzroča skrajna levica in s policijsko represijo opravičila svoj skrajno krivični zakon: »kdor razbije plača* Glede včerajšnjih dogodkov pa so skoraj vsi komentatorji in politični opazovalci mnenja, da jih ni mogoče primerjati z majskimi dogodki leta 1968. V zvezi z razpustom »Proletarske levice* so časnikarji vpra- šali pravosodnega ministra Marcel-lina, zakaj vlada ni razpustila tudi organizacijo skrajne desnice »Novi red*. Minister je odgovoril, da medtem ko so maoisti priznali, da so napravili 92 atentatov, doslej ni bilo mogoče zakonito ugotoviti, da bi »Novi red* napravil kak atentat. Minister je dejal, da če bo ta desničarska organizacija napadla državne ustanove in nasilno nastopila, jo bo doletela enaka usoda, kot je doletela organizacijo skrajne desnice «Ocddent» avgusta leta-1968. Iz kamboškega glavnega mesta poročajo, da se je nekaj ljudi vrnilo iz velike plantaže gumjevca v Prek Kaku, 160 kilometrov sevemo-zahodno od Phnom Penha, ki so jo 25. maja zasedle kamboške odporniške sile in uničile tamkajšnjo garnizijo vladnih čet. Ti očividci so povedali, da so videli v plantaži in njeni bližini na tisoče in tisoče izredno dobro oboroženih vojakov, ki naj bi po njihovem mnenju »pripadali sevemovietnamski vojski*. Te vesti naj bi potrdile domnevo, da ge uporniške sile zbirajo na omenjenem področju, potem ko jih Ame-rikanci in sajgonsld vojaki niso mogli do sedaj sploh izslediti od vdora v Kambodžo preteklega marca. Hkrati pa te vesti potrjujejo, da so bile vse dosedanje ameriške in saj- gonske vojaške operacije v Kambod ži dejanski napad na neodvisno ir nevtralno državo, ter da so bili vsi njihovi izgovori o koncentracijah se-vemovietnamske vojske in južnoviet-namakih partizanov vzdolž kamboške vietnamske meje izmišljeni, zato hočejo sedaj Amerikanci dokazati, da so z vdorom v Kambodžo dosegli nekaj uspehov. Ti uspehi naj hi se pokazali v zaplembi velikih količin materiala, živil, orožja in streliva. V Sajgonu so ameriške vojaške oblasti sporočile, da so južnoviet-namsld partizani preteklo noč napadli z minometalci in raketami deset ameriških oporišč. Moskovska »Pravda* je danes objavila obširen članek o ameriškem vdoru v Kambodžo. List ugotavlja, da so napadalci do sedaj želi samo neuspehe. Zato ne znajo, kako hi opravičili svoj poseg v Kambodži in se že bojijo, da bo končni izid te pustolovščine popolnoma v njihovo škodo. »Pravda* ugotavlja, da politika ZDA v južnovzhodni Aziji potrjuje vso demagogijo in laž ameriškega imperializma, ki govori o miroljubni politiki. « Indokitajski narodi — nadaljuje »Pravda*, ki se že 25 let bojujejo za svobodo in neodvisnost, imajo vso podporo In pomoč sovjetskega naroda in drugih socialističnih držav ter vseh naprednih sil na svetu. »Pravda* .ugotavlja, da samo tisti, ki je izgubil razsodnost, lahko misli, da je mogoče zadušiti narodnoosvobodilno gibanje indokitajskih narodov in jim vsiliti nov .kolonialni režim. niso čakali na odtok blatne vode in so sklenili izdelati v nekaj dneh načrt za zgraditev nad 5 tisoč stanovanjskih hiš na poplavljenih področjih, nadalje izplačilo državne podpore v znesku od 2 do 20 tisoč levov ponesrečenim družinam. Tn di sicer bodo družine poplavljene«-* deležne posebne državne posredne podpore. Tako bo na poplavljenih področjih gradbeni material neobdavčen in po nižjih cenah. Kmeti I-ske zadruge bodo prejele posebne podpore za gradnjo stanovanjskih objektov in tovarn, kakor tud' sredstva za obnovitev uničenih kmetijskih kultur Medtem je bilo sporočeno, da sc bliža Romuniji v velikem loku n« \ val vode, ki se pomika po Don.iv« preko Vojvodine in bo dosegel Romunijo v času od 2. do 12. jumjh Verjetno je, da bo ta val povzročil novo škodo rečnim pristaniščem, mestom in poljem, zaradi česar vlada že izdala posebne odredbe o predhodnem alarmu in evakuaciji izpostavljenih področij. Širi se medtem mednarodna solidarnost z Romunijo. Verjetno je, da se bosta o tem pogovarjala tudi Kosigin in predsednik romunske vlade Maurer, ki je prav včeraj prispel v Moskvo na uradni obisk Uradno je sicer predmet diplomat skih razgovorov »gospodarsko izdelovanje*, toda jasno je, da je treba sedaj govoriti o izdatni pomoči poplavljeni socialistični državi in ne o »sodelovanju*. Izražajo se, sc veda upi, da SZ ne bo izkoristila tega katastrofalnega položaja in i»-siljevala od Romunije spremembo njene gospodarske in zunanje politike. Italija se je prav tako aktivno vključila v solidarnostno akcijo. ENI je že nakazala 2000 odej, no tranje ministrstvo pa tudi 2000 odej in večje količine hrane. Obrambno ministrstvo je dalo na razpolago dve tovorni letali za dovažanje pomoči na poplavljena področja. V ženevski palači OZN je bila včeraj tudi seja ekonomsko socialnega sveta, ki je pozval vse države, naj pripomorejo za čimprejšnjo obnovitev normalnosti v Romuniji. DVODNEVNA STAVKA TISKARJEV V nedeljo in ponedeljek ne bo izšel noben dnevnik RIM, 29. — Vsedržavna tajništva tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL sporočajo, da so se pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe začela 26. t. m. in da so se 29. maja razbila. Založniki so predložili nesprejemljive ponudbe. Sindikalne organizacije so takoj obvestile o razbitju pogajanj ministra za delo ter ga opozorile na neodgovorno stališče založnikov. Na osnovi tega so vsedržavna tajništva sindikatov tiskarskih delavcev sklenila proglasiti vsedržavno stavko, tako da ne bodo izšli dnevniki v nedeljo, 31. maja in jutranji ter popoldanski dnevniki v ponedeljek, 1. junija. Stavka u-službencev tiskovnih agencij pa se bo začela jutri ob 7. uri in se bo zaključila ob 7. uri 1. junija. Zaradi stavke v nedeljo ne bo izšel tudi Primorski dnevnik. Predsedstvo SKGZ o bližnjih volitvah Papež obišče Avstralijo VATIKAN, 29. — Danes so uradno napovedali, da bo papež Pavel VI. obiskal v drugi polovici novembra Manilo, Filipine in Avstralijo. Do obiska je prišlo na vabilo škofov Daljnega vzhoda, ki bodo imeM ob tej priložnosti v Manili svojo konferenco. To je deveto potovanje papeža Pavla VI. izven italijanskega ozemlja. iiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiinmiiiiiui,imuni,iiiiiimiiiiinmiimmimiiiiiimiiiinimimiiuiiiii POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU NASER, GEDAFI IN NIMEIRI ZAKLJUČILI RAZGOVORE V KARTUMU V sredo se je v Trstu sestalo predsedstvo Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, ki je obravnavalo politični položaj v zvezi s sedanjimi upravnimi volitvami. Predsedstvo je ugotovilo izreden pomen deželne ureditve za vso Italijo, saj gre za pomemben korak naprej po poti napredka in demokracije. Na našem področju pa teh volitev ne bo, saj je bila dežela Furlanija - Julijska krajina ustanovljena na osnovi posebnega statuta. Na seji se je podrobno pregledal volilni položaj kot neposredno zadeva Slovence v videmski, goriški in tržaški pokrajini in je bilo ugotovljeno, da vse kaže, da se bodo slovenski kandidati dobro uveljavili na kandidatnih listah, kjer skupaj sodelujejo z italijanskimi naprednimi ljudmi, kot tudi na Tržaškem in Goriškem v okviru izključno slovenskih kandidatnih list. Predsedstvo SKGZ je ob zaključku razprave podčrtalo dolžnost vsakega volivca, da 7. junija odide na volišče in da odda svoj glas v korist splošnega napredka in v korist reševanja nerešenih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Podpisan protokol o italijansko-sovjetski kulturni izmenjavi Potrjeno zavezništvo med Egiptom, Libijo in Suda-nom in skupni boj proti imperializmu in Izraelu KARTUM, 29. — Ob zaključku i jordanskega ozemlja proti izraelske-sestanka med eg'ptovskim predsed-1 mu področju Arava. Po vesteh iz nikom Naserjem, libijskim predsed- m ‘ ' nikom Gedafijem in sudanskim pred- sednikom Nimeirjem, je bilo tu objavljeno kratko uradno poročilo, katerem se predsedniki treh arabskih držav obvezujejo, da bodo nadaljevali skupni boj »proti zarotam ameriškega imperializma, proti sionizmu in krajevnim reakcionarnim silam*. Poročilo dodaja, da so trije predsedniki razpravljali »o mednarodnem položaju s posebno pozornostjo na Bližnji vzhod in Afriko.* Poudaril so, da bodo nadaljevali z odločnim bojem proti imperializmu in sionizmu ter izrazili svojo solidarnost z vsemi narodi, ki se prav tako bojujejo proti imperializmu za osvoboditev, napredek in socialni razvoj. Poročilo dodaja, da so Naser, Gedafi in Nimeiri ponovno proučili razne sporazume o medsebojnem sodelovanju, ki vežejo tri države in sklenili, da se bodo vnovič sestali v Tripolisu prihodnjega septembra. Med spopadom v latinskem mestnem predelu Pariza. Na sliki »tudent meče kamenje proti policiji Libijski predsednik Gedafi bo danes odpotoval iz Kartuma v Bagdad, kjer se bo sestal z iraškimi voditelji. Danes zjutraj je Gedafi izjavil novinarjem, da se mu zdi «da so arabski voditelji do sedaj dovolj govorili o boju proti Izraelu.* Gedafi je dodal: »Če bomo nadaljevali samo z razgovori, bomo delali to, kar so delali naši prejšnji voditelji, ki so samo razpravljali.* V Tel Avivu so danes sporočili, da so prejšnjo noč palestinski gverilci z libanonskega ozemlja na-padli z raketami izraelsko področje ob libanonski meji. To je prvi na-pad z libanonskega ozemlja, odkar so začele izraelske edinice nadzorovati tudi mejno področje na libanonski strani. Ob zori pa je bil izvršen nov napad z raketami z Tel Aviva oba napada nista napravila nobene škode. Prav tako so v Tel Avivu sporočili, da je njihovo letalstvo danes dopoldne in popoldne ponovno napadlo egiptovske položaje vzdolž Sueškega prekopa in da so se vsa letala vrnila. V Kairu so te vesti potrdili in izjavili, da je protiletalska zaščita zavrnila sovražna leta la in jih prisilila na umik. Predstavnik egiptovske vojske je še poda je egij vedal, da je egiptovsko topništvo na zahodnem obrežju Sueškega prekopa bombardiralo izraelske položaje na Sinaju. V Tel Avivu so nadalje objavili vest, da je prišlo blizu vasi Maoz Haim do spopada med izraelsko patruljo in skupino arabskih gverilcev. V spopadu, pravijo v Tel A-vivu, je bilo deset gverilcev ubitih. Pri njih so izraelski vojaki našli orožje in sabotažni material. Izraelska patrulja ni imela nobene izgube. V Bejrutu je skupina palestinskih gverilcev, ld pravi, da je pretekli petek napadla izraelski avtobus, v katerem so se vozili šolarji, kritizirala največjo palestinsko odporniško organizacijo »Al Fatah*, ker je ta obsodila, napad na avtobus, kjer je izgubilo žMjenje dvanajst oseb, med katerimi osem otrok. Predstavnik »Al Fataha* je po napadu na avtobus obsodil to dejanje in izjavil, da bodo napravili preiskavo o tem incidentu. MOSKVA, 29. — Danes so podpisali protokol o kulturni izmenjavi med Italijo in Sovjetsko zvezo za razdobje 1970-1971. V tem okviru je predvidena turneja moskovskega gledališča Bolsoj v Milanu in Rimu, kjer bodo nastopili z baletom ter obisk genovskega stalnega gledališča v Sovjetski zvezi. Protokol sta podpisala za Italijo namestnik ravnatelja za kulturne zadeve opolnomočenl minister Vincenzo De Benedictis, za Sovjetsko zvezo pa namestnik ravnatelja oddelka za kulturne stike zunanjega ministrstva V. N. Solinski. V protokolu predvidevajo tudi vrsto pobud za zboljšanje pouka italijanskega jezika v Sovjetski zvezi ter ruskega jezika v Italiji. Prišlo bo do izmenjave umetniških del in bodo tako predstavila razstavo benečanskih slikarjev iz 17. stoletja in priredili razstavo klasičnega ruskega slikarstva v I-taliji. Sporazum poleg tega predvideva izmenjavo po osem profe-sorjev (ki bodo v Italiji prejemali po 10.000 lir dnevnic, v SZ pa od 230 do 250 rubljev na mesec). Pet italijanskih plesalcev in ple-salk bodo poučevali v Moskvi in v gledališču Kirov v Leningradu, isto število sovjetskih pevcev pa bo odšlo na pouk v milansko Sca-lo. V dveletnem razdobju bodo zamenjali po tri rektorje jezika. Sovj«tsko-romunski razgovori MOSKVA, 29. — Danes so se v Kremlju začeli sovjetsko-romunski razgovori, za katere niso znane podrobnosti. Romunsko delegacijo vodi predsednik vlade Maurer, ki je včeraj prispel v Moskvo. U-radno obvestilo govori samo, da gre za razpravo o vprašanjih, da bi nadalje okrepili gospodarsko ln trgovsko izmenjavo. V Amanu se je danes zvedelo, da so bili' v prejšnjih dneh razgovori med predstavniki »Al Fataha* in delegacijo alžirske osvobodilne fronte, ki je na uradnem obisku v Jordaniji. Na sestanku so govorili o vprašanju palestinskega odporniškega gibanja. Izšla je 2. štev. biltena za šolo-spomenik v Cerknem Izšla je 2. številka biltena za postavitev šole-spomenika v Cerknem. V njem so to pot objavljena mnenja strokovnih ustanov o bodoči šoli. Poziv sekretariata za prosveto in kulturo vsem šolam, da se vključijo v akcijo zbiranja sredstev, Poročilo finančne komisije o poteku akcije in doseženih rezultatih, članek Naši primorski učitelji med dvema vojnama, ki ga je napisal Srečko Vilhar, in pa trije krajši prispevki otrok osnovne šole v Cerknem. Na koncu je objavljen tu« seznam darovalcev. Zanimiv je zlasti Vilharjev članek, ki si ga je res vredno prečitati. Vreme včeraj: Nijvišja temperatura 20, najnižja 13, ob 19. uri 18,8 stop., zračni tlak 1015,3 stanoviten, veter 4 km/h zathodnik, vlaga 61 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 30. maja MILICA Sonce vzide ob 4.20 in zatone '» 19.44 — Dolžina dneva 15.24 — na vzide ob 1.35 in zatone ob l44o Jutri NEDELJA, 31. maja ANGELA SPOROČILO PREDSEDNIKA FRIUUE MALIPIERA «Stabilimenti Meccanict Triestini se združi z «Motori M. V.» iz Ferrare Skupna proizvodnja malih in srednjih diesel motorjev - Nove naložbe za milijardo Ur Na posebnem sestanku z dr. no je Saraval omenil vprašanje la-1 še naprej sončna ura. Poletna ura Berzantijem, s katerim sta načela dlj s kontejnerji In rekel, da so' začne veljati skupno s poletnim vrsto perečih vprašanj s področja odstranili v Rimu birokratske ovi- nadaljnje industrializacije v Furlaniji-Julijski krajini, je predsednik deželne finančne družbe Friulia dr. MaMpiero včeraj sporočal predsedniku deželnega odbora, da je Friulia pravkar sklenila sporazum, ki predvideva preusmeritev in okrepitev proizvodnje v obratu «Stabi-limenrti Meccamicd Triestini«. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino prof. Dulci, podpredsednik Friulie dr. Martina, svetovalec dr. Tomiutti, glavni ravnatelj ing. Bettini in podravnateij Gallopin, je dr. Malipiero kratko orisal glavne točke sporazuma: družba «Stabilamenti Meccanici Triestini« iz Trsta, ki pripada Iri-jevi grupi Fimmeccanica, «Socdeta Motori V. M.» iz Centa (Ferrara) in Friulia so se dogovorile, da bodo stopile v sodelovanje in začele uresničevati skupen program proizvodnje malih in srednjih Dieslo vih motorjev za industrijske potrebe, za traktorje in za ladje. «Sta-bilimenti Meccanici Triestini« se bodo združili z družbo «Motori M. V.», nova gospodarska tvorba pa se bo po vsej verjetnosti preimenovala v «Stabilimenti Meccanici V M. — Trdeste«; njeno glavnico bodo podpisali sedanji delničarji obeh družb in deželna družba Friulia. Proizvodnja se bo nadaljevala v obeh obratih, to je v tovarni v Centu in v tržaškem obratu, vendar bo vsak obrat prevzel določeno specializacijo Uspeh skupnih naporov naj bi bil kmalu viden ne le na domačem tržišču, temveč tudi v tujini, in to zlasti v nekaterih deželah v razvoju. Predvidene so nove naložbe, .in to predvsem v tržaškem obratu, kar bo predvidoma omogočilo tudi večji obseg zaposlitve. Do združitve obeh obratov naj bi pršlo nekako do Konca letošnjega leta. Dr. Malipiero, kateremu je predsednik Berzanti izrazil zadovoljstvo deželnih krogov spričo doseženega rezultata, ki pomeni med drugim tudi rešitev tržaškega obrata iz sedanjih težav, je pozneje prikazal sporazum tudi županu ing. Spacciniju, v tej zvezi pa je preciziral, da bodo nove naložbe v tržaškem obratu dosegle 1 milijardo lir, medtem ko naj bi se število zaposlenih enot sčasoma povečalo na 500. re z odločilnim posegom socialistov, zlasti pa ministra Giolittija. Tiskovna konferenca PSI o pristanišču in pomorstvu Na sedežu PSI v Ul. Mazzini so imeli snoči tiskovno konferenco v zvezi s pomorstvom Dino Saraval, Lucio Ghersi in arhitekt Luciano Semerani. Ghersi je na splošno o-risal položaj tržaškega gospodarstva, za njim pa je Saraval načel vprašanje ustroja pristaniške ustanove. Rekel je, da bi morali čim-prej spremeniti statut pristaniške ustanove in poudaril, da se socialist! že dolgo bojujejo za večjo operativno avtonomijo pristanišča. Treba je že sedaj začeti dialog s pristaniškimi družbami in z izvozniki v zaledju. Semerani pa je dejal, da je nujna predvsem politika načrtovanja tudi v zvezi s pristaniščem in pomorstvom. Pri tem je treba obno- ZAČETEK POLETNEGA ČASA Drevi točno opolnoči kazalce za eno uro naprej! Pozor, pozor! Drevi opolnoči bomo morali premakniti kazalce za eno uro naprej, ker bo začel veljati po vsej Italiji letni čas, ki bo trajal do polnoči 26.-27. septembra. Poletna ura ni več novost, saj so jo uvedli za poletno dobo že pred petimi leti. Prve dni je nekoliko nerodno, potem pa se že privadimo. Poletna ura velja za vse. V Jugoslaviji ni sprememb in velja voznim redom vlakov, ki ga objavljamo na drugem mestu. Največje spremembe so v voznem redu inozemskih vlakov. OB PRVI OBLETNICI SMRTI Škedenjski prosvetarji in šolski otroci na Martinuzzijevem grobu Ob prvi obletnici smrti gledališkega igralca Edvarda Martinuzzi-ja je delegacija prosvetnega društva iz Skednja obiskala njegov grob, kjer je položila šopek cvetic. Delegaciji se je pridružila skupina šolarjev, ki se še danes živo spominja svojega režiserja «Palč-kov*. Važno sporočilo Sindikata slov. šole Na svoji sinočnji seja je odbor Sindikata slovenske šole v smislu sklepa, lei ga je sprejel občni zbor, razpravljal o raznih stavkovnih akcijah, kd jih namerava izvesta sindikat v prihodnjih dneh, da bi protestiral proti krivičnemu zavlačevanju ureditve položaja slovenskih šolnikov in še posebej proti neizpolnjeni obljubi, M jo je lanskega junija sporočil sindikatu tedanji prosvetni minister Ferrari Aggradl O ostalih podrobnostih se bo odbor sindikata pomenil S svojimi člani na članskem sestanku, ki bo v petek, 5. junija ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Prav tako se bo pomenil za skupen nastop z goriškdm sindikatom. Vsekakor že sedaj sindikat vabi profesorje, naj ne vpišejo v redovalnice zaključnih ocen — niti s svinčnikom — naj se ne udeležijo ocenjevalnih sej niti zaključnih niti sej za ugotovitev uspeha in določitev oznak za maturante na višjih srednjih šolah. Učiteljem priporoča, naj se ne udeležijo sej za izbiro knjig. V nadaljnje stavkovne akcije bo vključena tudi protestna manifestacija v Rimu in istočasno stavka vseh šolnikov. iiiiiuiiiiiiiiiiiiiintiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiil VOLILNA KAMPANJA V MESTU IN NA PODEŽELJU Z ustanovitvijo dežel se začenja novo poglavje v demokratičnem življenju Zvišanje davkov in življenjskih rstroškov v zadnjih letih • Andreottijev govor na Trgu Goldoni Volilna kampanja se bliža višku in zborovanja so vedno bolj pogosta. Ker so po vsej državi volitve, pa so govorniki iz Rima le bolj redki in nastopajo na zborovanjih domači voditelji strank. Izjema je bil včeraj le poslanec Andreotti, ki je govoril na Trgu Goldoni za demokristjane. Za socialiste je včeraj govoril pri Sv. Jakobu podpredsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni, ki je dejal, da se z ustanovitvijo dežel začenja novo poglavje v demokratičnem življenju naše dežele. To pomeni uveljavitev ustave in avtonomističnega duha, ob katerem se navdihuje. Deželna ureditev je velika pridobitev za delavsko gibanje. Ta pridobitev označuje udeležbo socialistov v vladi kot jamstvo, da se obnovi in okrepi politika reform. Na Trgu Valmaura pa je govoril za PSI Salvo Teiner, ki je kritiziral prepočasno ukrepanje v prid razvoju tržaškega gospodarstva. Odgovorne tržaške politične sile morajo delovati za prihodnost Trsta ter zaustaviti izseljevanje tržaške mladine v tujino in v mesta italijanskega industrijskega trikotnika. Sindikalnim organizacijam tržaških delavcev so zagotovili, da bodo v Trstu zgradili tovarno, ki bo poganjala naprej gospodarski razvoj Trsta, toda ostalo je le pri besedah. Na koncu je dejal, da so socialisti zavzeli sedanje stališče zaradi premaknitve strank leve sredine na desno, pri čemer ima vodilno vlogo PSU. Občinska svetovalka KPI Jole Burlo je v svojem govoru med drugim dejala, da so se v Trstu v desetih letih življenjski stroški sploh zvišali skoraj za 40 odstotkov, stanarine pa so se zvišale za 80 odst. viti tudi zastarele naprave. Komč- SINOČI VZDOLŽ ŽELEZNIŠKE POSTAJE Tihotapca opija izstrelila štiri strele na financarje Zdi se, da gre za dva Srba ali Makedonca V avtomobilu so našli 2 in pol kg mamila Ulica F. Gloda pri tržaški železniški postaji je bila sinoči, nekaj pc 21. uri, prizorišče dramatičnega tepeža med agenti finančne straže in dvema prekupčevalcema z mamili, ko je eden od dveh, da bi se izmuznil fmancarjem, izstrelit iz samokresa štiri strele. Agenti finančne straže so že daij časa sumili, da se v našem mestu stekajo mreže prekupčevalcev z mamili, saj so bili v zadnjem meeecu številni primeri, ko so fi-namcarjd tzslec—11 in aretirali številne ljudi, zlasti tujce, ki so hoteli pretihotapiti mamila. Tako so budi sinoči postavil’ v bližani žeiezčiske postaje majhno zasedo in čakali. Pa' ne brezuspešno. Okoli 21.15 je iz Ul. Glo.a pripeljal avto znamke «giulia» z bol gtjsko widfcju'no tablico. Financarji so vozniku avtomobila ukazali, naj ustavi in ga poprašali za dokumente. Ta pa je vzel izpod suknjiča samokres, in med krajšim tepežem s financarji, pritisnil na petelina in izstrelil štiri strele v prazno. Ni še ugotovljeno, če je moški izstrelil enega ali štiri strele. Vsekakor se je eden od strelov zabil v prtljažnik avta miniminor z evidenčno tablico TS 117399, last nekega izvoščka pri železniški postaji. Avtomobil je bil parkiran v Ul. Gioia vzdolž železniške postaje. Potem, ko se je finanearjem posrečilo aretirati oba moška, so pri pregledu avtomobila našli skrita v notranjosti avta 2 in pol kilograma opija. S policijskim furgonom so ju (baje sta Srba ali Makedonca) odpeljali v koronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Prekrški, ki sta jih moška zagrešila so zelo hudi, saj pri tem ne gre samo za obtožbo prekupčevanja z mamdli, pač pa se bo tej obtožbi priključil še upor javnemu funkcionarju, nedovoljena posest orožja in mogoče tudi poskus umora. Oplazilo ga je približno dvajset vreč kave Zaradi številnih odrgnin po levi nogi ter verjetnih zlomov reber in lažjih kostnih poškodb na prsnem košu so včeraj zjutraj ob 9.15 spre jeli na kirurškem oddelku bolnišnice 23-letnega delavca Vladimira Va-lentaja iz Ul. Baiamonti 10. Mladenič, ki so ga odpeljali v bolnišnico z realnim avtom RK, je povedal, da je malo prej v novem pristanišču pri hangarju št. 51 razkladal s premičnega žerjava vreče kave, ko ga je zaradi nenadnega zaokreta žerjava oplazilo približno 20 vreč kave, ki so se iztrgale iz vrvi. Prognoza okrevanja je približno teden dni. PritpevafU m DIJAŠKO MAliCO! Naša pokrajina je giede zvišanja dohodka med zadnjimi v državi, vendar so se posredni davki, ki najbolj prizadenejo potrošnike, zvišali od 14 na 32 milijard, dohodnin ski davek pa od 4 na 12 milijard lir. Gospodarska politika KD in njenih zaveznikov je zelo prizadela družinske bilance. Zaradi tega naj tudi ženske glasujejo za KPI, ki se je vedno bojevala za zaporo stanarin, za davčno reformo ter za u-stavitev naraščanja cen življenjskih potrebščin in prevozov. Skupna slovenska lista je imela predvčerajšnjim in včeraj vrsto letečih in rednih volilnih zborovanj v raznih vaseh tržaške in dolinske občine. Na zborovanjih Slovenske skupnosti v dolinski občini so govorili Glauco Petaros, Silvester Metlika, Zorko Jurjevič ter dr. Mljač. Obravnavali so vprašanje krajevnega značaja posebej pa se ustavili pri globokih spremembah družbene in ekonomske strukture občine ki so nastale v zadnjih letih. Včeraj pa sta za SSL govorila dr. Stoka in Metlika v Gropadi, Padri-čah in Trebčah. Štoka je posebej razčlenil problematiko pokrajinskih vprašanj ter dejal, da je glas za SSL glas proti komisarski upravi ter obenem glas za afirmacijo slovenskega predstavništva v pokrajinskem svetu. V zgoniški občini pa je bil sinoči sestanek vseh kandidatov SSL v zgoniški občini. Obravnavali so dosedanje delo ter nakazali smernice za bodoče delo. Kot smo omenili v začetku poročila, je včeraj govoril za KD načelnik poslanske skupine KD Andreotti, ki ga je predstavil poslušalcem nosilec liste KD za pokrajinske volitve Zanetti. Še prej si je Andreotti popoldne ogledal pristaniške in industrijske naprave ter zlasti gradbišče tovarne Grandi Motori v Boljuncu. Andreotti je v glavnem polemiziral samo s komunisti in zavračal zlasti očitke liberalcev, da ni KD dovolj protikomunistična. Pri tem je večkrat poudaril »komunistično nevarnost*, a ni sploh omenil groženj, ki prihajajo od skrajne desnice in misov-cev. Samo na koncu je bežno omenil govorice o nevarnosti udara polkovnikov in poudaril, da demokristjani ne marajo povratka pretepačev (bastonatori), pa naj nosijo kakršno koli srajco. Zagovarjal je atlantsko zavezništvo, ki da je zagotovilo v Evropi 25 let miru, rekel da pomeni deželna ureditev uresničenje ustavnih predpisov ter poudaril, da je treba še letos odobriti zakona o davčni reformi in reformi univerz. V zvezi z zasedanjem atlantske zveze v Rimu je dejal, da bo treba uresničiti politiko stikov z vzhodnimi državami in skušati napraviti kak korak naprej na poti zmanjšanja napetosti. Za PSIUP je imel glavni govor tajnik Ezio Martone, ki je dejal, da ni potrebna javna razprava med KPI in KD, češ da je vsem dobro znano, da ni KD izpolnila nobene obljube. Za PSU je odv. Miani med drugim dejal, da hoče stranka rešiti stanovanjsko in zdravstveno vprašanje v okviru sistema socialne varnosti. Floridan pa je dejal, da se morajo rešiti vprašanja slovenske manjšine ter da se morajo o-hraniti etnične značilnosti na Krasu. Volilna zborovanja KPI: 10.30 FontaroA (Tonel), 11. Trg stara mttmdoe (Cuffaro), 17. Sv. Jakob (Sartori), 18.30 Elizejske poljane — Ul. Tonello (Cuffaro, Burlo), 18.30 Boatam (Juriše- vič), 19. Ceraja (Donadel), 19.30 Konkonel (Šema in Gombač), 20. Monte San Gicvamni - Milje (Col-11), 20. Bazovica (Spetič), 20.30 Bo-ljunec (Vidali in Lovriha), 20.30 Samatorca. Ob 19.30 pa bo na Trgu Goldoni protidmperialistična manifestacija FGCI in KPI, na kateri bodo spregovorili tajnik mladinske federacije Willer Bordon, Mauro Gialuz in v slovenščini Silverij Piciga. LSS: 18.30 Medjavas, 19. Stivan, 19.30 Devin, 20. Mavhinje, 20.30 Nabrežina (dvorana). PSIUP: Ob 10. uri na Ponterošu (Franco), 11. pred ribarnico (Mon-faloon), 12. Borzni trg (Bruna Braida), 17. Trg Oberdan (Braida), 18. Ul. Oriandind (Chersovani), od 18 do 20. ure zborovanja v Mač-kovljah in Prebenegu (Vito Jer-cog), 19.30 Trg Garibaldi (Franco). KD: Ob 17. uri Milje (Dragan), 18. Trg Garibaldi (Gozzi in Grego-rl), 18. Ribiško naselje (Belci in Parentin), 18.30 Zindis (Zanlnd in Birsa), 19 Naselje San Mauro (Bologna in Tombesi), 19. Ul. S. Martino (Bologna), 19. Trg Bonomea (Oolomi, Del Cante), 19.30 Ricma-nje (Gerld in Gombač). PSU: 11. Trg Rosmini, 11.30 Dolina (Lovero), 18. Trg Tra i Rivi, 19. Trg sv. Antona (Berce in Miani), 19.30 Slivno, 20. Devin (Flori-dan in Pahor). SLOVENSKE SREDNJE ŠOLE na Tržaškem PROSLAVLJAJO 25-LETNICO OBNOVITVE NAŠIH ŠOL S PRIREDITVIJO, KI BO V KULTURNEM DOMU V TRSTU, 2. JUNIJA 1970 OB 17. URI Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo v Kulturnem domu Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA* NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Danes 30. maja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI, RED A ter MLADINSKI V SREDO IN V ČETRTEK) V nedeljo, 31. maja 1970 ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI IN OKOLIŠKI) SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI igra v dveh dejanjih Režija in scenografija: MILE KORUN Kostumografija: MIJA JARČEVA Lektor: MIRKO MAHNIČ Glasba: BRANE DEMŠAR Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po telefonu 73 42-65. Prosimo abonente reda A, da zaradi združenih abonmajev dvignejo pred predstavo v soboto pri blagajni nove številke za sedeže. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu obvešča cenjene obiskovalce predstav okoliškega abonmaja, da zaradi stavke avtobusnih podjetij nikakor ni bilo mogoče preskrbeti prevoza. Zato prosimo, da se a-bonenti pripeljejo k nedeljski popoldanski predstavi z rednimi avtobusi; pri blagajni pa bodo dobili povrnjene potne stroške. Zadovoljstvo PSI v zvezi s tovarno SMT Tržaška federacija PSI sporoča, da je zvedela z zadovoljstvom za vest o sporazumu, doseženem za podjetje Stabilimemti meccanici triestini. Toda to vprašanje so rešili z veliko zamudo in Sede s po-segam socialista Malipiera, predsednika družbe Friidda. Rešiti pa je treba še druga tržaška vprašanja, zlasti pa vprašanje zgraditve nove tovarne, ki bd prispevala h gospodarskemu razvoju Trsta Zadovoljstvo z rešitvijo vprašanja omenjene tovarne Je izrekel na svojem volilnem zborovanju tudi socialdemokrat De Gioia. Sinoči v Rossettiju Theodorakisove pesmi Sinoči so v gledališču Rossetti nastopili Edmonda Aldini, Silvano Pantesco in Herbert Pagoni, ki so peli in recitirali tekste Mikisa Theo-dorakisa in Jannisa Ritsosa. Maloštevilno občinstvo je lahko sledilo vrsti pesmim, ki pričajo o trpljenju v zaporih in jetništvu, med vojno in v koncentracijskih taboriščih. Vse pesmi so bile spremljane samo s klavirjem. V drugem delu je Edmonda Aldini recitirala tekst o tragediji v Solunu, ko so materi med demonstracijo ubili sina. Priznati je treba, da je v tej recitaciji prišla do izraza vsa dramatična moč Aldinije-ve, medtem ko je pri petju bila mogoče nekoliko preveč neokretna. Čeprav pesmi s prevodom precej izgubijo na svoji učinkovitosti, je skupina spretno in kolikor mogoče zvesto posredovala pesmi in tekste. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) AU'Atalanta, Istrska ulica 7. Al Ga. leno. Ul. S. Cii 1 no 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Glovannl 5. Mlz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.3« do 1.3») A, Barbo, Trg Garibaldi 4. Dl Gret-ta. Ul. Bonomea 93. Godina AllTgea, Ul Glnnastica 6. G, Papo, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). SAtv Jadran in Klub zamejskih študentov iz Ljubljane prirejata v nedeljo, 31. t.m. ob 20. uri v maU dvorani Kulturnega doma večer o sodobnem gledališču in njegovi vlogi. Sodeluje ljubljanska Mala drama z delom Fernanda Arrabala ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR Nastopata Jurij Souček ln Janez Hočevar. Po predstavi prosta diskusija. Vstop izključno z vabili, ki jih dobite v Tržaški knjigami. Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 13. junija. Tajništvo Kmečke zveze Včeraj-danes rojstva, smrti in poroke Dne 29. maja 1970 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Per-tout, 36-letnl NI col 6 Peressln, 73-letna Mana Perossa por. Surace, 48-letni Mario Mandanicl, 75-letna Cedila Snaldln Cabas, 66-letni Aldo Prezzl. 79-letna Maria Furlarilc vd. Blslanl, 54-letni Glovannl Bussani, 76-letna Olga Brezigar, 83-letna Amalla Stlcotti, 68-letni Vittorlo Leone. LOTERIJA (od sobote, 16. maja) BARI 50 67 14 75 85 CAGLIAR1 67 9 6 57 26 FIRENCE 16 61 73 65 20 GENOVA 27 42 7 67 a MILAN 84 4 30 43 83 NEAPELJ 3 58 28 22 53 PALERMO 16 80 57 42 70 RIM 38 6 7 64 88 TURIN 59 49 30 22 81 BENETKE 36 4 63 14 39 ENALOTTO X 2 1 I 2 1 1 X X X X 1 Kvote: 12 točk 11 točk 15.700 lir. 100 lir. GLASBENA MATICA — TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V ponedeljek, 1. junija 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE IZ NABREŽINE Na sporedu so skladbe za klavir, violino, harmoniko, dekliški pevski zbor in m ikri in. ski pevski zbor «Kraški slavček« (Devin-Nabrežina). Vljudno vabljeni! SPDT priredi v nedeljo, 31. maja izlet z zasebnimi vozili na Gradiško turo in k Abramovemu zavetišču na Nanosu. PD Vipava je lani uredila prekrasno zavarovano plezalno pot in istočasno tudi stezo na Gradiško tu. ro Vabljeni posebno udeleženci ple-žalnega tečaja. Prijave za izlet m morebitne proste sedeže v avtih spre-jema Norči, Ul. Geppa 9 do danes zvečer. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan. * * * SPDT organizira v torek. z. junija. spomladanski izlet na Volnik s piknikom pri Malem Repnu. Ob 14.30 bo ogled zanimivega kraškega botaničnega vrta pod vodstvom dr Stanislava Budine. Odhod ob 8.30 s Trga Oberdan z osebnimi avtomobili. Kdor si hoče samo ogledati botanični vrt, naj počaka pred gostilno v Malem Repnu ob 14.30, Izlet je posebno primeren za mladino. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se danes začenja prodaja vstopnic za prihodnji koncert, spomladanske simfonične sezone, ki bo danes, 30. tjn. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bembardt Klee, kot solist pa bo nastopil pianist Michele Cam-panella. Na sporedu so skladbe: VVagner — »Leteči Holandec« — uvertura; Salnt-Saens — Četrti koncert v c-molu za klavir in orkester op. 44; Bruckner — Tretja simfonija v d-molu. POLITEAMA ROSSETTI »Teksti in pesmi Theodorakisa in Ritsosa« je naslov recitalu, ki ga bo-do v gledališču Rossetti izvajali Edmonda Aldini, Herbert Pagani in Sil-vano Pantesco. Nastop bo ob 20.30. Reoiital, ki sta ga pripravila Tinin in Vedla Mantegazza je bil že s u-spehom izveden v Milanu. Sodeluje ansambel pod vodstvom Beppa Mo-raschija. Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Za abonente na sezono Stalnega gledališča velja 50 odst. popusta. Ansambel Miramar in glasbena šola Slomškovega doma iz Bazovice priredita v nedeljo, 31. maja ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu GLASBENI VEČER Nastopilo bo nad 40 mladih glasbenikov in pevcev, ki voddita Eliana Zajec in seppe Rodolfi. Vljudno ljeni. J* Giu- vab- Razstave Tergeste v 18. do 30. 22 tržaških 159 2UU In-, 10 točk Razna obvestila Starše in učitelje obveščamo, da so v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. Fran-čiška na ogled in za naročilo slike združenega otroškega pevskega zbora, ki je učinkovito zaključil jubilej, no prireditev osnovnih šol ob 25. obletnici obnovitve. Darovi in prispevki N. N. daruje 2000 liir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Ob prvi obletnici smrti gledališke, ga igralca Edvarda Martinuzzija daruje N. N. 2000 lir za prosvetno društvo Skedenj, V isti namen darujeta Franco tn Marta Volk 2000 lir. Za šolo - spomenik NOB v Cerknem so darovil: Boris Košuta 1000, Jožef Lozar 1000, Rudolf Cok iz Lonjerja 2000, Oskar Kjuder 3000. inž. Andrej Cok 2000 lir. V umetnostni galeriji Ulici Battisti 23 bo od t.m. kolektivna razstava slikarjev, kiparjev in grafikov. V umetnostni galeriji »Loža« v Ko pru, Titov trg 4 je od 14. maja do 10. Junija razstava del Vena Pilona. Otvoritev razstave bo danes ob is. uri. Urnik vsak dan od 9. do 13. ter od 16. do 19 ure. V nedeljo po poldne zaprto. V umetnostni galeriji v palači Co. stanzi v prehodu Costanzi, je vsedržavna umetnostna razstava tržaške sekcije FIDAPA. V umetnostni galeriji «11 Tribbio« bo od 19. maja do 3. junija razstavljala svoja olja slikarka Izma Cavat. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja od 22. do 31. maja Marija Chiacigh. V sežanskem Domu TVD Partizan Je ob 100-letnici sežanskega tabora odprta razstava del Janeza Potočnika in Ivana Varla. V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta retrospektivna razstava del Riharda Jakopiča. V umetnostni galeriji Torbandena razstavlja do 12. junija svoja olja na platnu Tiziana Fantini. Na Združenju italijanskih učiteljev Furlanije Julijske krajine v Ulici Poilonio 5 razstavlja od 27. maja do 7. junija Jolanda Rosini. Otvoritev razstave danes ob 18. url. V dvoranici Avtonomne ietoviščar-ske ln turistične ustanove v Sesljanu bo v ponedeljek. 1. junija ob 19. uri otvoritev del Pabla Picassa iz zaseb-niih zbirk. Šolske vesti Osnovna šola v Borštu vabi na, Akademijo ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Tržaškem. A-kademija bo danes, 30. maja ob 20. uni v šolskih prostorih. Državna srednja šola »Igo Gruden«, didaktično ravnateljstvo in otroški vrtec iz Nabrežine vljudno vabijo — ob 25Jetnici ustanovitve ln obnovitve slovenske šole — na prireditev in v nedeljo, 31. 5. dvorani nabrežin- razstavo, ki bosta 1970, ob 17, uri v ske osnovne šole. Prispevajte za solo-spomenik v Cerknem ! Nazionale 16.00 «Come ti dirotto V jeb>. Ted Bessel, Jona Delaney. ' Technieolor. Eden 16.00 »Isabella, duchessa ** diiavoll«. Brigitte Shay, Mimmo P®*' mara. Technieolor. — prepoved®" mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Ci*akmul». Grattacielo 16.00 «1 grandi amori J# una minorenne«. Romina P°we,' Brett Halsey, Marilu Tolč. Teci!®' color. Prepovedano mladini pod 1 • letom. Excelsior 16.00 «1 due nemiri«. A*! berto Sordi, David N.ve-n. Ritz 16.00 «La maschera di cera*i Vincent Priče, Charles Bronson. Cinemascope. Technieolor. Prep®“ dano mladini pod 16. letom. Filodrammatico 16.00 «Rebus». L®£ renče Harwey, Ann Margret. * lorscope. Alabarda 16.30 «Sono Sartana H becchino«. John Garko, Klaus K ski. Colorscope. Aurora 16.30 «11 giovane nomnale®' Prepovedano mladimi pod 14. letom. Crlstailo 16.30 «Don Franco c don W cio nelTanno della contestazione • Franco Franchi, Giccio Ingras®1®’ Technieolor. . Capitol 16.30 «Indagine su un citt®*" no al di sopra di ogni s°spetW*' Gian Maria Volonte, Florinda ’ kan Technieolor. — prepoved®® mladini ood 14. letom. . Moderno 16.00 «11 capltano Nemo la citta sommersa«. Robert R7a ’ Luciana Paluzzi. Technieolor. Impero 16.30, 19.00, zadnja predst®*' točno ob 21.45 «La tenda ros® ' Peter Fynch. Claudia Cardin®1'' Sean Connery. Technieolor. Vittorio Veneto 16.30 «Quel caldo ®>' iedetto giorno di fuoco«. fecfi® color. Ideale 16.00 »Ringo nel Nebraski Ken Clark in Ivonne Bastien. w stern. Technieolor. ... Abbazia 16.00 «11 prof. dott. Gu'“, Terstlli, primario della clinica *^ la Celeste, convenzionata con mutue«. A. Sordi. .. Astra 16.30 «11 prof. dott. Guido J sllli, primario della Clinica »*,■ Celeste, convenzionata con le ® tue«. A. Sordi. KINO «|RIS» PROSTI danes ob 19.30 cinemascop0 barvni dramatični film: AMAZZALI TUTTI E TORNA SOL? Igrajo: Chuch Connors, Fran*5 WoIf, Leo Anchoriz ______^ KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni 'v'e' stem film: CERA UNA VOLTA Igrajo: Olaudia Henry Fonda IL VVESf Cardinale i®1 ................mn..........lunini... NOVI VOZNI RED VLAKOV (Veljaven od 31. marca 1970) Glavna postaja v Trstu Benetke - Milan - Pariz - Rim - Bari ODHODI 5.50 L Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna - Milan - Genova(*) 6.45 D Benetke - Milan - Turin - Rim 8.00 DD Benetke 9.28 R Benetke - Rim(*) 10.30 L Portogruaro 10.44 DD (Direct Orient) Benetke • Milan - Genova Pariz 13.20 L Portogruaro 13.45 R Benetke 16.28 DD (Lombardie Express) Benetke Milan - Pariz 17.10 L Portogruaro(**) 18.07 L Portogruaro 18.39 D Benetke - Bologna - Lecce (spalni pogradi Trst-Lecce) 19.20 L Portogruaro 20.00 DD (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan Lambra-te - Pariz (spalni pogradi) Trst - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vozovi Benetke • Pariz, Moskva Rim (***) 22.25 DD Benetke Milan - Turin Genova - Marseille (spalni vozovi in pogradi Trst - Genova) Mestre Bologna - Rim (spalni vozovi in pogradi Trst - Rim), (samo ob petkih spalni vozovi Togliattigrad - Turin). (*) Samo I. razred z obveznim prednaročilom (**) Ne vozi ob nedeljah (••*) Vozi ob ponedeljjkih, sredah, sobotah m nedeljah PRIHODI 6.25 L Cervignano (Ne vozi ob nedeljah) 7.25 L Portogruaro 7.55 DD Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vozovi in pogradi Genova -Trst in Rim - Trst) (spalni vozovi Turin - Togliattigrad samo ob nedeljah) 9 18 D Benetke 10 58 DD (Simplon Express) Pariz - Milan, Rim-Benetke (spalni pogradi Pariz - Trst), spalni vozovi Rim - Mo skva(**>, Lecce Bot ',"'> 17 05 r (spa'ni U'gradi Lecce 1" 0'J < Trst) J 19.25 L 11.30 R Benetke 13.47 D Benetke 14.16 L Cervignano 15.33 DD (Lombardie Express) Pariz - Milan - Benetke 17.30 D Benetke 18.40 R Bologna Benetke(#) 19.18 L Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais - Pariz Milan - Benetke (spalni vozovi Pariz - A-tene - Sofija - Istambul) 20.58 R Milan Rim Benetke(*) 23.00 L Benetke 23.32 DD Turin Milan Genova Rim Benetke (*) Samo prvi razred z obveznim prednaročilom (**) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih Videm - Dunaj Salzburg - MUuchen ODHODI Videm Trbiž Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm Trbiž Dunaj - MUncheti Videm Trbiž Videm Videm 14.00 DD Calalzo(*) 14.16 L Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm (Italien - Osterreich Ex Press) Videm - Trbiž Dunaj MUnchen (spalni Pogradi na MUnchen) Videm ,. °b predpražnikih od 27 junija do 5. septembra 1970 PRIHODI Videm Videm Videm Pordenone - Videm Videm (Osterreich - Italien Ex press) MUnchen - Dunaj Trbiž - Videm (spalni po gradi od MUnchna) Trbiž - Videm Videm Videm 1'idem 'idem rta. »lija Videm . Tr- do 3.52 L 5.20 L 6.15 D 6.22 L 7.12 D 8.52 D 10.05 L 12.25 D 12.50 L 15.15 D 16 .55 L 17.55 L 19.15 D 20.20 L 21.42 D 22.40 L (*) Vozi 0.34 L 6.55 L 7.38 L 8.14 D 9.00 L 9.52 D 12.02 L 14.03 D 15 07 I Opčine 1.10 D 7 25 L 8.40 D 19.48 DD Trbiž Videm 20.48 L Pordenone - Videm 22.35 L Videm 23.39 D MUnchen Dunaj biž - Videm 23.45 DD Calalzoi,*) (*) Vozi ob praznikih od 29- ®-6. 9. 1970, razen 15. avgust®, Ljubi inna Budiml*6 - Beograd ODHODI Za- Opčine Ljubljana greb Opčine (*) Opčine Ljubljana ,jflC 11.16 DD (Simplon Express) Op ^ Ljubljana Zagreb grad Krka SuboU"“ , (spalni voz Rim M”. - Budimpešta (spaln’ ^ Turin Togliattigrad nedeljah) 14 10 L Opčine Ljubijana( ) 18.15 L OpčineO rjo 19.10 D Opčine Reka (sam® sobotah) 19.55 D Opčine Ljubljana! ) 20 35 L Opčine . - 21.11 D (Direct Orient) OpclQea- Ljubljana Skopje ; , . grad Atene SoW’ { (spalni voz in pograd' - Beograd) PRIHODI ^ 6.02 D Zagreb - Ljubljana čine 7.10 L OpčineC) . - 9.10 D (Direct Orient) ®°‘ae0- Istambul Atene -, .03. grad - Skopje - voZ na Opčine (spal®1 ,„rti-od Aten Sofije - ii bula Beograda in gradi Beograd Trst) 9.59 D Ljubljana Opčine( > $ 10 30 D Reka Opčine (sad10 sobotah) 14 35 L Ljubljana Opčine( ) 19.42 DD (Simplon Express) j -tiča Reka Be®8r jju-Zagreb Ljubljana ' jjjo-dimpešta (spalni vo» j. skva)(*"*) Opčine ^ ni voz Togliattigrad rin ob petkih) 21.12 D Ljubljana - Opčine 21.37 L Opčine (*) Ne vozi ob nedeljah (**) Vozi ob ponedeljkih, sredah in petkih (***) Vozi ob ponedeljkih, sred botuh in nedeljah U jfČERAJ V PROSTORIH DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA INDUSTRIJO Prvi občni zbor Deželnega združenja trgovinskih zbornic Potrjena koristna vloga zbornic - M prihodnje občutno širša aktivnost združenja - Sprejeta obračun 1969 in proračun 1970 , ^ dvorani deželnega odboroištva j® |ndustrijo in trgovino v Ul. Trente bil včeraj prvi občni zbor dednega združenja trgovinskih zbor-c ,P° odobritvi novega statuta or-•»nizacije. Zbora so se udeležili £ bednik deželnega odbora dr. pariti, odbornik za industrijo in ta j00- ^u*c*> predsednik deželne-s združenja trgovinskih zbornic dr. r&an®0ne’ Predsedniki tržaške, go-r f® 'n pordenonske zbornice dr. (da*’ Seom. Lupieri in dr. Moro Jf' Marangone je hkrati predsed-j* videmske zbornice) ter številni ni, . Predstavniki poslovnega življe-l« iz Furlanije - Julijske krajine, slo laV-rL0 Poro®l° 0 dosedanjem po-vanju deželnega združenja zbor-in predvsem o bodočem delu or-rzacije je podal predsednik dr. J^ngone, ^i je naglasil, da ima ^zenje namero opraviti v bližnji "Rodnosti vrsto pomembnih del: C0 namerava izdati obsežen kata-deželnih podjetij, opraviti anke-;. ? Položaju podjetij, rešiti vpra-falskih zvez med Furlanijo-M j .o krajino in vzhodnoevropski-. deželami, izdati študijo o dežel-/V.[Marmorjih v štirih jezikih, po-^esiu sodelovanje deželnih podjetij j® raznih mednarodnih sejmih (tudi Frankfurtu, Plovdivu, Bukarešti), ganizirati v Milanu, v nekaterih apskih deželah in v Severni A-hki mrežo dopisnikov, ki naj bi gotavljali stalen stik nase dežele ustreznimi tržišči, pripraviti v so-, ?vanju deželnega odborništva za /'zem vrsto turističnih pristanov Jadranski obali in uresničiti še 0° drugih pobud. Jj®1 zadeva poslovanje trgovin-H i zbornic pa je dr. Marangone ^‘asil, da so bile te ustanove za p ® fašizma glede pobudnega ukre-j nJa potisnjene povsem v kot in v. ?° morale omejiti svoje posloma6 -e na reševanje raznih admi-J®tivmh vlog. Šele po drugi sve-" vojni so zbornice začeie po- videvata posege v korist industriji, | zbor med drugim odobril obračun ^vni jjjvno prevzemati gospodarske po-sM . 'n t0 njihovo vlogo je tieba v, aJ Pospešiti in okrepiti. Pred- j ^ Da io trtiho ncfv/nriti nt.ffnip p. f*0 deželno združenje aejansko letalo zaokrožena enota, kar je že-jj Vseh poslovnih krogov Furlani-JfJulijske krajine, za to pa je p^a najprej poenotiti ustroj posa-0i^mh zbornic članic združenja. V |j1 !ru specializacije posameznih de-pjLnit' ustanov za reševanje poseb-ij n®teg, kot so Friulia, Esa, Er-sj P® naj tudi same zbornice na-ip$? edino možno pot, to je pot p^alizacije vlog in naj se polno jjj,,edjo organizaciji srečanj, štu-tigj . sestankov, na koncu pa je naglasil potrebo, naj bi v naši deželi zgradili čim več stanovanj za delavce, ki naj bi tako prenehali dan za dnem potovati na delo in nazaj, s čimer naj bi tudi ponovno priklicali vsaj del izseljenih delavcev v domači kraj. Govornik je tudi izrazil upanje, da bodo osrednje oblasti kmalu sprejele in potrdile deželni zakonski osnutek, ki uvaja večjo elastičnost v poslovanju trgovinskih zbornic. Predsednik tržaške zbornice dr. Caidassi je predlagal, naj bi dali na dnevni red za prvo sejo predstavnikov združenja trgovinskih zbornic razpravo o potrebi po boljših pomorskih zvezah iz tržaškega pristanišča. Med zadnjim potovanjem po Zahodni Nemčiji je namreč videl da se čedalje več pošiljk usmerja čez severna pristanišča ne morda zato, ker bi jih iz Trsta izvabljale nižje tarife, ampak zato, ker so iz teh pristanišč mnogo bolj pogostne zveze s čez mor jem. To velja tudi za nekatera italijanska pristanišča, na primer za Livorno, čez katerega pošiljajo v svet svoje proizvode Zanussi, jeklarna Weissen-fels in druge industrije iz naše dežele. Sledil je «upravni» del zasedanja, v okviru katerega je občni za preteklo poslovno leto, in proračun za poslovno leto 1970. V popoldanskih urah se je predsednik dr. Marangone na trgovinski zbornici srečal s tržaškimi časnikarji, katerim je naglasil zlasti pobude, ki jih združenje namerava povzeti za to, da bi priklicalo v deželo izselje ne delavce. Merzagora potrjen za predsednika AG Včeraj je bil v Trstu letni občni zbor članov Splošne zavarovalnice (Assicurazioni Generali). Zboru je predsedoval predsednik Merzagora, navzočih pa je bilo 175 delničarjev, ki so predstavljali skupno 2.262 033 delnic. Na občnem zboru so člani najprej sledili poročilu upravnega odbora, nato pa odobrili obračun za leto 1969. Upravni odbor je potrdil predsedniško mesto senatorju Cesariju Mer-zagori, za podpredsednika pa je izvolil poleg grofa dr. Carla Faine, dr. Franca Mannozzija in dr. Fa-bia Padoana, ki bosta delegirana upravnika. Generalni ravnatelji so dr. Eugenio Coppola iz Canzana, odv. Emilio Daši, Carlo Polacco in odv. Enrieo Randone. PREDVOLILNA ALI REALNA ZAGOTOVILA ? Predsednik ANAS Tonutti je govoril o prometnih gradbenih delih na Goriškem Dobre prometne zveze z Vzhodom skozi gorička vrata bodo povečale možnost za gospodarsko izmenjavo s sosedi iiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiKuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii MED CELODNEVNO STAVKO PRODAJALCEV USLUŽBENCI TRGOVSKIH OBRATOV ZAHTEVAJO IZBOLJŠANJE POGOJEV Skupščine, ki je bila včeraj zjutraj, se je udeležilo veliko število stavkajočih prodajalk in trgovskih pomočnikov — Drugo kolo skupščin del. kolektivov v tržaških tovarnah Kot smo že napovedali je bila je treba ustvariti pogoje, vSeraj ves dan 24_urna stavka u. '/Hrnvpnio riPinnskn . .. ... organizaciji srečanj, sestankov- načrtov, pro-j^®l'di' povezovanju operaterjev, odborov (govornik je kot ojlj f navedel nedavno ustanovljen S °^^or z Jugoslavijo), ob vsem jo -,*1® °aj zbornice preuredijo svo-% • turo tako' da bo kos potre-k|an,'n zahtevkom sedanjega časa. , ‘oncu je dr. Marangone napo-da se bo združenje zbornic j, Vr>o sestalo v letošnji jeseni, ielj O je spregovoril predsednik de-^ dr. Berzanti, ki je pozdravil C zbor v imenu deželne uprave #1^ trdil, da igrajo trgovinske zborno.,'' deželnem gospodarstvu ne-Vljgd^stljivo vlogo, ter da bodo to hjL. Prav gotovo še okrepile v Naglasil pa je, da je V^Jtejša naloga zbornic v pro- službencev trgovinskih obratov. Res, da mestno prebivalstvo ni občutilo na svoji koži te stavke, ker je večina trgovin, predvsem z jestvinami ali zelenjavo, pa Uidi z drugim blagom, manjšega obsega in delajo v njih navadno lastniki sami in njihovi družinski člani. Pač pa je stavka uspela v velikih, trgovinah in veleblagovnicah, kjer ljenost, da se pritisk na delodajalce še okrepi z novimi stavkovnimi akcijami, ne glede na dejstvo, da razdrobljenost trgovskih obratov v Trstu onemogoča koordinirane in splošne nastope., Važna je zato vsedržavna povezanost, ki lahko rodi ustrezne in dobre sadove. V tržaških industrijskih obratih in tovarnah se medtem nadaljujejo v drugem kolu skupščine za ratifikacijo stališč, ki so jih vse- je odnos med delavci in Vlelodri j#- , državne sindikalne zveze zavzele po r>l md.ni nrinviinolriu In .... “ 'U(j ®nju novih gospodarskih po-W Dr- Berzanti je med svojim omen'' tudi tržaško pri-'n naglasil, da je njegova hi omenil tudi tržaško pri- t|i^vrtllzaci.'a in tehnična izpopol-Dok, Pr°blem, ki je živlieniskepa >toični dan, in se v prvih kioskih urah z ženo in pri- ■hj . * avMJiuuuu nat a uta- No ,!d®nčno tablico prav pred 0 in sedel na drugega, »veg«. S ja® razposajenost in prešer-J*. ltnratkega izleta, pa se je kma-Nli ,js° se zvečer okoli 23. ure >®5en itnov' spremenila v bridko boi^hie jn kajpada v sitnosti ^ijskimi organi. ;(H»w®rnaggiore skoraj ni mogel V h? ®vojim očem. Desni deflek-SsMega fiata 125 te bil skoraj S i2dn° zvit oziroma odprt s si-JtiJi 8 vrata niso bila več zakle-* ključi, avtomobilski vratni Ni'»»»■"............milimi,.................... ZA DOPOLNILNI DAVEK 1970 Seznam davkoplačevalcev iz Gorice z dohodnino nad 1,5 milijona lir (Nadaljevanje) Rocco Venuti 1.6 milijona (68 tisoč); Carlo Verami 1.7 milijona (87.000) ; Edoardi Bemjak 1.6 milijona (74.000); Livio Verni 2.1 milijona (90.000); Ferruccio Verone-se 2.4 milijona (74.000); Ugo Ver-zegnassi 2.3 milijona (89.000); Ernesta Vescovo 2.4 milijona (100 tisoč); Emilio Vesel 2 milijona (92.000) ; Livio Viatori 2.9 milijona (190.000); Luciamo Viatori 4.2 milijona (304.000); Stefano Viatori 4.5 milijona (329.000); Silvio Vidali 1.6 milijona (57.000); Manlio Vidi-mari 1.9 milijona (84.000); Maria Vidri 1.5 milijona (72.000); Augu-sto Vierthaler 2.7 milijona (196 tisoč); Miranda Villa 1.5 milijona (53.000) ; Francesco ViMa 1.8 milijona (81.000); Mario Vinci 3.6 milijona (194.000); Pieriuigi Visconti 3.5 mdmjana (122.000); Antonio Višini 1,5 milijooTa (65.000); Glauco Višini 1.9 milijona (75.000); Perdi-n«wido Visintin 2.4 mllilona (105 tisoč); Guido Visintin 1.7 milijona (89.000); Luciane Visintin 1.8 milijona (76.000); Enea Vlttori 3.2 milijona (213.000); Fides Vittori 1.5 milijona (51.000); Glauco Vittori 1.7 milijona (70.000); Oscar Vivia-ni 4.5 milijona (229.000); Vittorta Vižintin 1.6 milijona (82.000); Danila Valarfch 3.3 milijona (221 tisoč); Carlo Ghiraidini Volpa 17 milijona (552.000); Ferruccdo Volilni 1.6 milijona (76.000); Danilo Vončina 1.5 milijona (62.000); Silvano Vuga 3.2 milijona (167,000); Giuseppe Wolf 1.5 milijona (65 tisoč); Luoiano Zacoaria 2.7 milijona (127.000); Valentino Žakelj 1.7 milijona (63.000); Ubaldo Zalateo 1.6 milijona (50.000); Ernest Zam-beMi 4.2 milijona (219.000); Aldo Zaanparo 2.4 milijona (95.000); Giordano Zamparo 2.4 milijona (92 tisoč); Franco Zanardi 1,5 milijona (79.000); OdJflia Zancani 1,8 milijona (70.000); Amderioo Žani 21 milijona (118.000); Luigi Zanetti 1.8 milijona (81.000); Liliči Zanni-ni 3.3 milijona (150.000); elemente Zarodi 3.6 milijona (203.000); Enri-co Zenoovich 1.9 milijona (69.000); Bruno Zdani 1.6 milijona (72.000); Guddo Ziand 1.8 milijona (73.000); Guido Ziani 1.8 milijona (57.000); Luigi Ziand 2.6 milijona (112.000); Itaio Zittaiand 1.8 maddjana (84 tisoč); Giuseppe Zoddia 1.9 milijona (64.000) ; LulgJ Zangher 2.4 milijona (146.000); Egidio Z arzenom 3.6 milijona (252.000); Pritno Zorze-non 4.8 milijona (322.000); Giorgio Zorzemone 1.5 milijona (50.000); Giovanni Zorzd 22 milijona (81 tisoč); Giorgdo Zorrin 15 milijona (43.000) ; Ovidiio Zorzin 3.2 milijona (154.000) ; Danilo Zorzut 1.6 milijona (49.000); Virgilio Zotti 3.6 milijona (193.000); Maria Grama Zu-oaili 4.9 milijona (341.000); Sergio Zuccodo 2.5 milijona (69.000); Bru-no Zuiiand 2.6 milijona (163.000); Adone Žulili 1.5 milijona (64.000); Fausta Žulil 2.2 milijona (91 ti-•OČ); Gioasio Zuzri 2.5 milijona (101.000) , Konec Iz goriškega matičnega urada Dne 29. maja se je v Gorici rodilo 8 otrok, umrle so 3 osebe. ROJSTVA; Cristiano Boschdh, Stefano Cian, Antonedla Tuntar, Marco Bragagnind, Andrea Valentimuz-zi, Daniele Cecotti, Roberto Bor-ghasi in Massdmo Quercig. UMRLI SO: Vittorio Soranzio, u-pokojenka 76-letna Maria Zolliavd. Fantuzzi, gospodinja 86-letna Maria Ivic vd. 'Kncdc. VERDI 17.00 «Patton, generale d’acciaio», G. C. Scott in K. Mal-der; kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.15 «Barquero» L. V. Cleft In Waren Oates. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00 «E venne il giorno ded limoni neri« F. Bol-kan, Don Baky. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15 «Io Emmanuele* E. Blanc in P. Ferrari. Italijanski barvni film; mladini pod 18 leti prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30 «Sfida sul-la pista di fuoco«, D. Mc. Gavin in S. Garison; ameriški kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30 «L’ultimo palme-stro sulla terra di McMasters« B. Peters in V. Kwan Kinema-skope v barvah EXCELSIOR 16.00 »Con quale a-more, con quanto amore« — C. Spaak; film v barvah. PRINCIPE 17.30 «1 cannibali« B. Eckland. Barvni film. SAN M1CHELE 17.30 »Franco e Ciccio ed U pirata Barbanera«, F. Franchi in C. Ingrassia; film v barvah. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica) »Jaz žena« II. del. Danski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Saladco«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Komisar X«, italijansko-kanadski barvni film — ob 17 in 20. 'RENČE iiElmer Gantri šarlatan«, ameriški barvni fidm — ob 20. PRVACINA Prosto. SEMPAS Prosto. KANAL »Bolj nevarno od moških«, ameriški barvni film — ob 16 in 20. GIB DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ponoči dežurna lekarna S._______ STO, Korzo Italija 244, tel. 35-38. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRA. LE; dr. Fltz & Ennery, Trg republike 26, tel. 72341. Dežurna cvetličarna Jutri bo v Gorici odprta cvet#, čarna Gorian Renato, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. PRED VSTOPOM VELIKE BRITANIJE V E ES? 12-letni obračun skupnega tržišča Najvažnejša problema: monetarna nihanja in draga agrarna politika V kratkem se bo EGS na novo začela ukvarjati s pogajanji za vstop Velike Britanije. Za konkreten sprejem je nastal problem že leta 1965, dve leta potem, ko je Francija z De Gauliom na čelu zavrnila predlog o vstopu Velike Britanije v skupno evropsko tržišče. Od tedaj so pogajanja na neki način životarila, ne da bi prišlo do dokončne rešitve. Sedaj pa že leto dni Georges Pompidou vodi francosko politiko in zaradi tega se je marsikaj spremenilo. Preden začnemo govoriti o problemih, ki tarejo članice EGS, pa naj se na kratko spomnimo nastanka te organizacije in pomembnejših odločitev, ki jih je sprejela. Marec 1957: Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Holandska podpišejo v Rimu pogodbo o ustanovitvi EGS in Evra-toma (jedrske energije za civilne koristi). Januar 1959: prvo 10 odstotno zni- OSNOVNA ŠOLA CEKNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. žanje carinskih tarif za izmenjavo m-ud članicami EGS Januar 1961: začetek pogajanj za izenačenje carinskih tarif, ki jih je določila vsaka članica EGS za svoje trgovanje z državami, ki so izven EGS Januar 1962: prva pogajanja za organizacijo skupne agrarne politike. Januar 1963: general De Gaulle zavrne predlog za diskusijo o vstopu Velike Britanije v EGS December 1964: sporazum o skupnem žitnem tržišču. April 1965: izvršni sveti EGS, Evratoma in Skupnosti za premog in jeklo se združijo v enotno komisijo. Junij 1965: šest članic EGS prekine pogajanja o financiranju skupne agrarne politike in Francija se 7 mesecev ne udeleži sej. Januar 1966: sporazum s Francijo, ki pa doseže odločitev, da mora biti vsak sklep sprejet soglasno. Maj 1966: pogodba o financiranju agrarne politike do 31. decembra 1969. Julij 1966: EGS točno določi svoje zahteve pri pogajanjih z ZDA (Kennedy round), Francija se temu ne upre in s tem dobi nove koncesije v poljedelstvu. Februar 1987: članice EGS se obvežejo, da bodo s 1. januarjem 1970. uvedle skupno takso (dodatno takso) pri vsakem prehodu blaga čez mejo na ustreznih domačih tržiščih (Italija pozneje prosi za odložitev do L januarja 1972). Maj 1967: Velika Britanija, Irska, Danska in Norveška prosijo za vstop v EGS. Julij 1967: v Ženevi se zaključijo «pogajanja Kennedy*. December 1967: Francija zavrne prošnjo Velike Britanije. Julij 1968: popolna odprava carinskih tarif za izmenjavo med članicami EGS in popolna enakost tarif za izmenjavo z državami izven skupnega evropskega tržišča. Avgust 1969: zaradi padanja vrednosti francoskega franka sprejme EGS posebne ukrepe v korist francoskih poljedelskih proizvodov. December 1969: na konferenci v Haagu francoski predsednik Georges Pimpidou prekliče nasprotovanje vstopu Velike Britanije v EGS, istočasno pa sprejmejo odločitev, ,da bodo proučili nov način financiranja agrarne politike. Februar 1970: odločitev, da bodo poglobili proučevanje monetarne integracije. April 1970: s prostim trgovanjem z vinom se konča prehodna doba EGS. (Brez skupnega sporazuma ostane le trgovanje s tobakom). Trenutno je najbolj poudarjen problem vstopa Velike Britanije v EGS. Sondaža Gallup je v Veliki Britaniji ugotovila, da je 45 odst. , Britancev proti vstopu, 36 odst. je za vstop, ostalih 19 odst. pa ni izrazilo svojega mnenja, oziroma jim je popolnoma vseeno, če njihova država vstopi v EGS ali ne. To predvsem zaradi tega, ker so premalo poučeni o pomenu SET. Proti vstopu je večina krajevnih ekonomistov, ki predvidevajo, da se bodo po vstopu Velike Britanije v EGS cene zelo povišale. Pri tem moramo poudariti, da je n.pr. maslo v Veliki Britaniji vec kot za polovico cenejše kot v Franciji ali v Italiji, če bi Velika Britanija vstopila v EGS, bi iz tega nastalo precejšnje neravnovesje pri izplačevanjih, bodisi zaradi manjše konkurenčnosti britanskih proizvodov, ki so sedaj zavarovani z visokimi carinskimi tarifami, bodisi zaradi velikega finančnega bremena, ki bi ga morala Velika Britanija sprejeti nase, če bi sodelovala z ostalimi članicami EGS pri agrarni politiki. Teh negativnih posledic ne zanika niti Harold Wilson, ki se bori za vstop Velike Britanije v EGS. V Veliki Britaniji pravijo, da zna Wilscn dobro delati politične račune, kajti bližajo se volitve, ki bodo letos jeseni ali najkasneje spomladi in tokrat bo prvič volila tudi mladina od 18. do 21. leta, ki je vsa usmerjena v širše evropsko pojmovanje. S to mladino pa stojijo ob (Vilsonu tudi velike industrije in večji finančniki. Te negativne posledice pa so prehodnega značaja. V daljšem obdobju bi namreč morala Velika Britanija občutno pridobiti na svojem tržišču z vstopom v EGS. Njeno tržišče se je namreč v zadnjem desetletju razvijalo z ritmom 2,5 odst. poviška na leto, skupno Duša Počkajeva v «Dogodku v mestu Gogi» s katerim bo ljubljanska Drama danes in jutri v gosteh v Kulturnem domu ............ (Nadaljevanje na 5. strani) Spet dve novi knjigi Shakespearove zbirke O knjigah Shakespearovega zbranega dela v slovenščini, ki ga v uredništvu Mateja Bopr izdaja Državna založba Slovenije, poročamo sproti. Tako moramo tudi zdaj zabeležiti dve nadaljnji novi knjigi te zbirke, ki bo sicer obse- ■Upri !%■# mm SOBOTA, 30. MAJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.3J Od lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 13.50 Couperino-ve skladbe; 14.25 S. Allegra; Ro mulus; 16.25 Na sporedu je Čajkovski; 17.10 Nemščina; 18.45 Gle-daja-za avtomobiliste; 16.K)"-C)pe' —dultS*.'©-in kino; 19.15 B. Berman- ge: «AnnulIamento»; 21.30 Koncert. retne melodije; 16.30 G. C. Croce: «Bertoldo»; 16.50 Orkester in zbor; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Tržaški ansambel; 19.10 P.d. «Kras» iz Doberdoba; 20.00 Šport; 20.50 Cortese: Dekliški zavod (detektivka); 21.45 Ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12 00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Literarna zgodovina; 16.30 Radijske črtice; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročila; 6.50 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 .(.jretna glasba; 10 30 Orkester Cugat; 10.45 Plošče Rekord; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Izbrali ste; 18.40 Orkestri; 19.00 Poje Anna Iden-tici; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.00 Po dnevnih vesteh Giro d'I-talia; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Program z O. Berti; 15.20 Glasbeni kotiček; 15.35 Znan stvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 19.05 Posebne dnevne vesti; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Donizettijeve in Ferrarijeve skladbe; 22.05 Italijanska kemična industrija: 22.20 Spomin na Giovan-nija Fusca. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pianist S. Rahmaninov; 9.00 Izbrane pesmi; 10.15, 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Program s P. Villaggiom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.18 Nove knjige; med 15.35 in 16.30 Giro dTtaiia; 17.40 Glasbeni spored; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.15 F. de Roberto: L’illu-sione; 21.15 Pariški spored; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. foklora. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierove simfonije; 9.25 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Boccherinijeva simfoni ja; 12.20 Webrov Koncertino opus 26; 14.25 Dvorakov Kvartet op. 23 SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan: 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Orkester Tomlinson; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Pihala in ki tara; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli zvoki; 13.30 Priporo čajo vam...; 14.05 Cankar-Vodopivec: Majsko veselje; 14.25 Doma če melodije; 15 40 Tenorist P. Anders; 16.(W Vsak dan za vas; 17.35 Trio Maldener; 17.45 Jezi kovni pogovori; 18.00 Aktualnosti, 18.15 rabimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Beneški fantje; 20.00 Radijska igra; 21.15 Melodija meseca; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 14.30 Ponovitev šole; 15 30 Giro dTtaiia; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za mladino; 19.00 Kroni ke strank; 19.35 Nabožna oddaja; 15.30 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Noschese v Doppia coppia; 22.15 Posebna oddaja o Hollywoodu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Thackeray: »Semenj ničevosti*; 22.20 Dnevi Evrope. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 11.30 Kmečka ohcet — prenos; 12.15 Za prosvetne delavce; 17.50 Narodna glasba; 18.20 Jan Malik: Žogica Marogica; 19.05 Risanka; 19.20 S kamero po svetu: Irak; 19.45 Cikcak; 20.35 Beograjska pomlad; 21.40 Kmečka ohcet — reportaža; 22.25 Močnejše od življenja — poljski film; 23.25 TV kažipot. gala štirinajst knjig. Dokaj zvezkov imamo že na knjižnem trgu. Zdaj sta izšla dva nova, ki nosita številki Vlil. in X. Z njima se ta edinstvena zbirka Shakespearovega kompletnega dela v slovenščini približuje zaključku, čeprav bo seveda do konca poteklo še nekaj časa. Nekatera dela je bilo treba namreč za to izdajo zbranega dela največjega dramatika vseh časov na novo prevesti, najmanj pa pre vode popraviti, čeprav je Shakespeare_ stalen gost slovenskih gle dališč iti čeprav njegova dela že dolgo časa plemenitijo duha na ših ljudi. Osma knjiga Shakespearovega zbranega dela prinaša, podobno kot ostale knjige, troje del, ki jih je vse prevedel Matej Bor s sodelovanjem Anuše Sodnikove. V tej knjigi je objavljena paro udija. na homerske junakemv ka-ricrr )az.a'a upoštevanja vreden obseg zavarovanj in premoženjskih vrednosti gruge Assicurazioni Generali; za leto 1969 more upravni svet že v naprej reči, da povečanje premij ne bo manjše kot je bilo v preteklem poslovnem letu. Posebna pozornost je bila posvečena produkcijski organizaciji družbe na italijanskem tržišču, ki se je še nadalje povečala tako kar zadeva kakovost kot tudi količino. Razvoj panog V obravnavanju dejavnosti družbe Generali v lastnem imenu v Italiji in v tujini se je poudarilo predvsem to, da je celotno povečanje premij v letu 1969 doseglo raven 11.9 odstotkov, kar je posebno pozitivno, če se upošteva obseg podviga, kajti v absolutnem merilu je bilo kasiranih premij za 227 milijard 250 milijonov, kar je za 24 milijard lir več kot v letu 1968. Področje življenjskega zavarovanja (neposredno in posredno zavarovanje) je pokazalo indeks skupnega napredovanja za 12.2 odstotka, tako da je doseglo skoraj 84 milijard 644 milijonov s pozitivnimi rezultati tako v posrednem kot v neposrednem zavarovanju, pa čeprav se je na italijanskem tržišču, kar zadeva neposredno zavarovanje, občutila določena upočasnitev v nabiranju zavarovanj v času tako imenovane »vroče jeseni*. Vrednost na novo pridobljenih kapitalov se je povzpela na 766 milijard 993 milijonov, kar je za 116 milijard 323 milijonov več kot leto prej. Povečanje zavarovanih kapitalov in dekupliciramh rent je znašalo 386 milijard 413 milijonov, in tako je portfej skoraj dosegel čudovito raven 3.000 milijard. Po praviiih, Id so lastne posameznim operativnim področjem, so bili zavarovanci tudi v letu 1969 soudeleženi dobičku. Zavarovanja proti škodi (neposredna akvizicija) so dosegla 99 milijard 534 milijonov Ur premij, kar je za 12,3 odstotka več v procentih, oziroma za 11 milijard lir več v absolutnem merilu. Glavni delež predstavlja neposredna italijanska akvizicija, ki je presegla 86 milijard 500 milijonov lir. Panoge civilne odgovornosti so presegle 46 milijard 824 milijo- nov lir, kar je za 7 odstotkov več v procentih in za nad 3 milijarde v absolutnem merilu. Na področju civilne odgovornosti v avtomobilizmu je družba uvedla v prid posebno zaslužnim klientom za njihovo zvestobo ter za pozitivne tehnične rezultate ukrepe, katerih namen je »poosebiti* tveganje. Panogi požar in razni riziki sta zabeležili inkaso 17 milijard 287 milijonov s povečanjem za 25,4 odstotka oziroma za 3 milijarde 500 milijonov v absolutni številki. Posebno občuten napredek je bil zabeležen na italijanskem tržišču, pa čeprav je bilo treba hkrati u-gotoviti tudi krepko povečanje, nesreč, prav tako pozitiven je bil razvoj kritij v postavkah razni riz'ki (montaža, strojne okvare, elektronika, CAR, posebni riziki, film). Panogi nezgode in bolezni sta dosegli inkaso 15 milijard 709 milijonov, kar je v procentih za 16 odstotkov več, v absolutnem merilu pa za nad 2 milijardi več. Še posebej se opaža po novem napredek zavarovanja proti bolezni, ki prihaja do izraza kot dopolnilno jamstvo dragih oblik socialnega zavarovanja Panoga transporti je dosegla inkaso 12 milijard 359 milijonov, kar je v procentih za 16 odstotkov več, v absolutnem merilu pa za nad 2 milijardi več. Še posebej se opaža po novem napredek zavarovanja proti bolezni, ki prihaja do izraza kot dopolnilno jamstvo drugih oblik socialnega zavarovanja. Panoga transporti je dosegla inkaso 12 milijard 359 milijonov, kar je za 10.3 odstotka več kot prej. Čeprav v okviru stroge selektivne politike, ki dopušča upanje v progresivno izboljšanje rezultatov, se je dviganje premij, tako na italijanskem kot na tujem tržišču, izkazalo v krepkem napredovanju. Pozorno se vrh tega motri na naraščajočo povpraševanje kritja v panogi letalstvo in ustvarjeni so bili pogoji za bolj aktivno navzočnost družbe na tem področju. V panogah kraja in kredit-kavci-ja je bilo preseženih 5 milijard 866 milijonov s povečanjem za 18 odstotkov. Zaradi močnega povečanja kraj je panoga kraje zabeležila ekonomsko negativne rezultate; Z drage strani pa je bil zabeležen zadovoljiv razvoj na področju kredita in kavcij. Zavarovanji proti toči in raznim rizikom strnjujeta, v računovodskem smislu, tudi podatke zavarovanja; živina, dež in kristal. Inkaso premij je znašal 1 milijardo 408 milijonov. Na področju pozavarovanja so premije dosegle 43 milijard 72 milijonov, kar je za 10,3 odstotka več oziroma za nad 4 milijarde več kot leta 1968. Tudi na tem področju se je posvečala večja pozornost sodelovanju med podjetji skupine s primernimi dogovori za razdelitev rizikov, da bo podražniškim in pridruženim dražbam bila omogočena večja možnost zavarovanja ter bolj odločilna navzočnost na lastnem tržišču. Če upoštevamo zavarovanje proti škodi v celoti in sicer zavarovanja, ki so bila sklenjena neposredno ali posredno, je celotna vsota premij s lega področja dosegla 142 milijard 606 milijonov, kar je v odstotkih za 11,7 odst. ali za skoraj 15 milijard v absolutnem merilu več. Členi bilance Prikaz posameznih postavk bilance se začne z analizo nepremičnin, ki so konec decembra 1969 predstavljale vrednost 147 milijard 692 milijonov lir; vrednost stavbnega premoženja znaša 142 milijard 126 milijonov, vrednost kmetijskega premoženja pa 5 milijard 566 milijonov. Gradbena dejavnost družbe »Generali* je v letu 1969. zabeležila izredno velik obseg; zaključni računi so za 30 milijard 825 milijonov večji od zaključnih računov prejšnjega leta. Dvanajst poslopij in sicer v Ferrari, Milanu, Rimu in Trstu je začelo prinašati dohodke. Gre za dvanajst poslopij s skupno kubaturo 340.000 kub. metrov in s 4.000 prostori. Nadaljevala so se tudi dela za modernizacijo in obnovo nekaterih prestižnih stavb v Rimu, Turinu iti Trstu. Investicijam, ki so bile izvedene v letu 1969, je treba dodati — da bi dobili bolj jasen perspektivni program tekočih gradenj — tudi izdatke, ki se predvidevajo za leti 1970 in 1971, ko bo v ta namen porabljenih 35 in 30 milijard lir. Ta vlaganja bodo privedla skupne triletne investicije na skoraj 100 milijard. V Bologni, v Firencah, v Milanu in v Rimu so namreč v teku gradbena dela na, po- vršini 124.000 kv.m. Gre za več objektov s skupno prostornino 750 tisoč kub. metrov in z 9.000 prostori; te gradnje bodo ustrezale najbolj modernim urbanističnim merilom, bodo vključene v zelenje ter bodo opremljene s primernimi servisnimi ter razvedrilnimi napravami. Druga tekoča gradbena dela se nanašajo na objekte, ki so namenjeni turizmu in industriji. V tujini je bila v poslovnem letu 1969 gradbena dejavnost manjša kot v Italiji, vendar se je začela gradbena dejavnost za postavitev sedežev v Barceloni, Madridu in Strassbourgu. Na področju kmetijskih podjetij so ekonomski rezultati dosegli vsa pričakovanja. Še posebej zadovoljive rezultate sta dala sad-jereja in vinogradništvo. Portfej vrednotnic, italijanskih in tujih, se v bilanci kaže za skupno 264 milijard 304 milijone, kar je za 20 milijard 113 milijonov več kot v letu 1968. Vrednotnice s stalnim dohodkom pred stavljajo v tej vsoti delež 165 milijard 420 milijonov (katerih 72 milijard 688 milijonov odpade na italijanske,, 92 milijard 732 milijonov pa na tuje vrednotnice), delnice pa za vrednost 80 milijard 884 milijonov (32 milijard 713 milijonov italijanskih in 48 milijard 171 milijonov lir tujih delnic). Tekoči računi pri kreditnih zavodih, na račun povečane porabe za nepremičninske dejavnosti, so pokazali zmanjšanje za skoraj 5 milijard v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom in se skrčili na 27 milijard 593 milijonov. Več kot polovica te vsote je izražena v lirah, ostali del pa kar v 43 različnih valutah. Saldi, ki izhajajo iz odnosov s pozavarovalnimi družbami, so izraženi v postavki «razni dolžniki* in se za znesek 107 milijard 840 milijonov nanašajo na kavcijske depozite, ki jih ima dražba Generali pri raznih celentnih družbah. Med pasivnimi največjo postavko predstavljajo tehnične rezerve; 486 milijard 392 milijonov, kar je za 51 milijard 708 milijonov več kot v letu 1968. Rezerve področja življenjskega zavarovanja so se povečala za 41 milijard 396 milijonov, rezerve panoge škoda za 10 milijard 312 milijonov. V začetku 60 let so tehnične rezerve, vzete v celoti, znašale 142 milijard; prehod od teh na 482 milijard iz leta 1969 je ponoven dokaz živahnega napredovanja dejavnosti družbe ter solidne varnosti, ki jo družba nudi svojim zavarovancem. Med »ostalimi pasivnimi postavkami* se vsota 17 milijard 789 milijonov nanaša na sklad za odpravnine osebja, na sklad, ki je v celoti prilagojen obveznostim; vsota 11 milijard 983 milijonov pa predstavlja depozite pozavaroval-cev, vsota 11 milijard 797 milijonov pa davke in takse. Stroški za administracijo, za zunanjo organizacijo ter za provi-zijska bremena v Italiji in tujini, ne upoštevajoč vračanja poza varovancem, so dosegli vsoto 62 milijard 625 milijonov, kar je za 5 milijard 71 milijonov več kot v letu 1968. Precejšen del tega povečanja je treba pripisati večjim prispevkom v sklad za odpravnine osebju in sicer v zvezi z novimi kolektivnimi pogodbami, ki so med drugim privedle do ažumiranja obveznosti glede postopnih poviškov odpravnin. Premoženjski dohodki, vštevši stroške in davke, so lani dosegli vrednost 31 milijard 697 milijonov, kar je za 14,9 odst. več v procentih, oziroma za 4 milijarde 104 milijone več v absolutnem merilu. Več kot polovico teh dohodkov absorbira povečanje matematičnih rezerv, in to tudi v zvezi s tem, da se življenjsko zavarovanim, omogoči partecipacija pri dobičku. Obračun in perspektive Poročilo upravnega sveta v svojem zaključku pripominja, da je vsakdanja dejavnost vedno bolj težka zaradi motenj, ki še vedno vplivajo na italijanski in svetovni gospodarski razvoj: pomembni negativni dogodki so vplivali tudi na obračun v letu 1969. Če so, kljub vsemu temu, rezultati družbe Generali bili vendarle pozitivni, gre zasluga za to zavzetosti sodelavcev, organizacijskim in produkcijskim naporom — ki se je spremenil v eno najbolj pospešenih dejavnosti — ter politiki povečanih vlaganj. Z objavo konsolidirane bilance grupe ter s sporočilom sredi leta delničarjem se je z druge strani skušalo začeti pogostejše in bolj obširno obveščanje delničarjev o življenju družbe. Bodoče perspektive — za^L. čuje poročilo — so, kot je n®r ^ no, pogojene od nacionalnih mednarodnih politično- ekonom^ dogajanj: družba Assicurazi Generali bo še naprej vršila sv J nalogo, kot ji določajo pravila, logo podpiranja napredka omlK“\ družbe, nudeč učinkovito janist ^ katerega namen je, blažiti nepi® videne dogodke in reševati P° mezne negotovosti v splošno rist. * * * Predsednik nadzornega odh®a, dr. Silvio Pesle je nato pr® poročila nadzornega odbora.- * * « Začela se je nato razpra^ med katero so spregovorili, P vrstnem redu, naslednji delničarji: Guido Gerin, Racchini, Livto Giani, Lorenzo račk, Antonio Pontini, Franco cucci Cecchi, Mario G. Bian ' Giovanni Arduin in Giorgio gliardo. .r;ij Vsem so izčrpno °dfS° j# predsednik senator Merzagora _ pooblaščena upravnika dr-noži in dr. Padoa. -a Na temelju poročila nadz011™^ odbora je nato občni zbor bril poročilo upravnega sveta ^ sklenil, da se bo delila divin® bilanco za poslovno Teto po 550 lir za delnico. Tb divl ^ do bodo uživale tudi delni®! f so bile brezplačno dodeljen®.., letu 1969. Dividenda bo *a j. va, razen odtegljajev, ki jih & videvajo zakonski predpisi zac ši z 8. junijem pri blagajnah P nega ravnateljstva v Trstu, r. . nateljstva v Benetkah, ravnaj stva v Milanu, v delegirane® radu v Rimu in pri poverjen® vodih. Občni zbor je končno z . kom izvolil ves generalni *v Prav tako je soglasno ff. izvolil v upravni svet gospode^ Filippa Artellija, dr. inž. Cappeilettija, dr. Orsina tl® Mangellija in imenoval za n0^ ga člana istega sveta dr. Francesca Gincottija. Izredni občni zbor Po končanem rednem del1 * * * * * 7 *' je začel izredni del občnega ^ ra za povečanje glavnice s 1* „ lijardami 972 milijonov Ur ^ 22.360.800.000 lir z brezplac«?'L delitvijo članom po ene d® ^ na vsakih deset posedovanih j nic ter s ponudbo odkupa delnic po 6.000 lir vsaka na kih deset posedovanih delnic, ko brezplačne kot tudi ol9V,|f Ijene delnice se bodo obrestovati s 1 januarjem 1 ^ Povečanje glavnice, ki fSa ti-do sedaj, v smislu veljavnih p. konov kompetentne oblasti od ^ le, je vsiljevalo dejstvo, da • družbena sredstva primerno rij. lagodili močnemu povečanju ® g bene dejavnosti ter ustrezn povečanju poslovanja. Oper* ^ brezplačnega dodeljevanja t®*-nudbe v odkup se bodo najkrajšem možnem času. O bodo delničarji obveščeni 9 vzkfr sebnim obvestilom v tisku^ ^ na dnevni red, se je nanaša Drugi predlog, ki je D« spremembe nekaterih členov tuta, na spremembe, katerih men je, omogočiti imenovanje podpredsednikov, poenostavil ^ kali re procedure ter upravno javnost bolj prilagoditi seda« zahtevam življenja družbe. Po dolgih in izčrpnih poi^to-ja-ki jih je dal predsednik M® jj gora o vsem tem, in P0.... jel' razpravi, ki so se je udeleži11^-ničarji Lorenzo Jarach, Gin° bčni chini in Giovanni Arduin, Je zbor soglasno odobril Pre pravnega sveta. Statutarni organi & Upravni svet je ponovno P®. cga za predsednika, doživljenJ9 (ef senatorja Cesara Merzago® vj-izvolil podpredsednike; P°e|j j® teza dela dr. Karla Farne, ;ta potrjen na svojem položaju-jjp-bila izvoljena dr. Franco nozzi in dr. Fabio Padoa, k' nj|i ti ohranjata funkcijo deleg uprav'teljev. ^ja Po občnem zboru od 29-____po- generalni svet dražbe to®) . 1 ih leg članov upravnega svetotav' generalnih direktorjev — pv ljajo gospodje; Teodoro Adi® menico Agusta, Luigi Bruno-ry Bumier, Filippo Čarne11, rio Cingolani, Hcnry Ashley ^jake, Ettore Conti di Veramp1®^' vanni Maria Cornaggia A®' Giacomo Costa, Egidio Dag1®’rfi. gust von Firck, Mario Gino de Gennaro, Fritz Gino Giuseppe Iachia, Lčoh^^iz-bert, Pierpaolo Luzzatto Luis Martinez de Irujo 'J paf' coz, Francisco Matarazzo-faele Mattioli, Jan LodevvijK-^a-son, Carlo Polacco, Andr* g^r Elie de Rothschild, Giovan®^ (Nadaljevanje na 5. stT<* 30. maja 1970 KOUSAKStVO GIRO D’IT ALI A » Merckx: «Moj cilj je zmagati na tej dirki» Dancelli je osvojil etapno zmago, Merckx še vedno roza majica FRANCAVILLA A MARE (Chie-29. — p0 45 km samotnega po-ae8a je Michele Dancelli prvi pri-ozil na cilj današnje etape. Pri J"11 ga je skušal ovirati en sam asprotnik, Taccone, vendar brez Uspeha. mea?Pa ie bila živahna že od sa-zartT- zacetka- Organizatorji so v Hijeni trenutku nekoliko spre-potek proge: tekmovalci so morah namreč povzpeti tudi bila hi Giove in proga ja C 1U*0, daJjša za. Približno 10 • Merckx je ves čas hudno patu in* sv°ie nasprotnike in je le v. a. uam «dovolil», da so mani ne- il», da so manj ne-C- Kolesarji osvajali leteče ci-Gimn j1- hrn je skušal pobegniti zran • ’ ^oda zaradi preluknjane koU Ce»*Je moraI hmaiu stopiti s banceili ekaj- km.kasne-ie Je ušel za katerim se je pognal hrMone’ vendar ga ni več ujgl, le bl&lCnem ?,®. mu je preceJ Ppi-g. . Dancelli ju je njegova zrna-s Prinesla napredovanje od 8. na ■ n>esto. *Giro» je tako danes prišel na tol VlC° Samo štiri ekipe razve.8^0 še s celotnim moštvom, Dian “e pa so bo*i aii manj okr Meri, Neokrn.jena pa je tudi še Veti X°Va ek‘pa’ kar govori se-hred -- pri he je v morda v krizi, Je dopustil zmagati razmeroma arnemu Dancelliju, je odvrnil: (j., nikoli se nisem počutil tako «>• Moj edini cilj pa je končna D a8a na «Giru», nato pa merim . . nastop na «Touru». Nikakor se , več potegovati, kot prejšnja u a; za majhne cilje in etapne Zn?e. ' Svoje nasprotnike samo nad J u:|eru in ko ugotovim, da mi 20 v . ™ km pred o:ljem ne morejo ? škoditi, jim pustil prosto pot». ,Jutrišnja etapa do Mare Loreto merila 175 km. Prvih 132 km bo vninskih, nato pa bo nekaj '‘Petin. LESTVICA DANAŠNJE ETAPE: ' Michele Dancelli, ki je prevozil 180 km dolgo pot od Rivi-sondoVja do Francavilla al Mare v 5.13’49" s p.h. 34.415 km . na uro , Taccone 1T8" 4 Basso • - -il’21’- c' Lasa M. M. Van Den Bossche *' Bitossi «• Merckx 5' Moser A. 10 Bitter 10' Zilioli """"..................................................................umi......................................lm.i.i,i.„iiialiailllIllll,|1,l,i,|l„ailll|||||||ail|||aJ TURNIR 5-lETNICE BREGA ODBOJKA “Sli?”: :: ■ V Dolini vse pripravljeno za mednarodni ženski turnir Turnir sc bo začel jutri ob 9. uri zjutraj in nadaljeval popoldne ob 16. uri v Jutri zjutraj ob 9. uri se bo začel na dolinskem igrišču pri srednji šoli mednarodni žensk odbojkarski turnir, katerega prireja sD Breg v počastitev 5-letnice svojega obstoja. Zasedba na tem turnirju bo izredno kakovostna in spočetka je vse kazalo, da se bo lahko tudi Breg dokaj enakovredno potegoval za najboljša mesta. Žal pa ekipa ne bo nastopila s popolno postavo in Sonja Pernarcč, katero je Bor za to priložnost posodil kot okrepitev ekipi Brežank, bo tako v bistvu le zapolnila nastalo praznino. Možnosti . »plavih« sp (tako jjpyeda nekoliko manjše, kot sp bile prej, vendar pa s tem nikakor ni rečeni dV»®$i ,-nsii pu- ško v koruzo. Brezanke so znane po svoji borbenosti in so v svojih prejšnjih nastopih marsikomu pripravile neljubo presenečenje, kot na primer prav šesterki AGI, ki bo jutri nastopila v Dolin''. V prvem srečanju se bo Breg po- r * | I i n A? : * ■1 Ir Brega, ki bo jutri nastopila na turnirju v Dolini, organiziranem v počastitev 5-lctnice obstoja tega društva te53HIH«:i!Hi:l:-::n:!Hn?:nn!Sn!:Ui!::K:|j trni! Frelih 1 Borovci so lepo začeli in so takoj spravili v težave nasprotnike, ki so morali preiti iz obrambe mož-moža na obrambo v coni. Vse je kazalo (izid je bil namreč 12:6 za naše), da bodo borovci trd oreh za domačine, ko se je nenadoma nekaj zataknilo v slovenskih vrstah. Domačini so zaostrili ritem v napadu in so izpeljali tudi nekaj lepih protinapadov in so tako najprej izenačili rezultat, nato pa so celo povedli. «Plavim» ni šlo več od rok niti v drugem polčasu. Domačini so nizali koš za košem in na koncu tekme so zbrali kar 69 pik, borovci pa le 30. ......... V Borovih vrstah je najbolje zaigral Stojan Hrvatič, ki je bil zelo učinkovit v napadu (bil je tudi najboljši Borov strelec), dobro se je izkazal tudi Martin Kralj, ki se je močno potrudil tako v obrambi kot v napadu. Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo. b. 1. SPD Trst obvešča, da jutri, v nedeljo plezalnega tečaja ne bo v Glinščici, temveč v sklopu izleta na Nanos. Tečajniki, ki so brez lastnega prevoznega sredstva, naj telefonirajo na št. 93-2-36 (od 14. do 16. ure) za morebitne proste sedeže v zasebnih avtih. V DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA Popotni vtisi iz Japonske 7. 0 pretikale so na stara glasbila, prepevale pesmi in zgodbe k. ^rojskih samurajih iz davnih dni in vse to ozaljšale z umerjenimi plesnimi kretnjami z neizogibno pahlja-* ' Kdor se je mogel, se je zatopil v starodavno, umetno jjpkrano atmosfero eksotičnih japonskih čajnic in z usodo hJeftih služabnic. Da resnični rod izumira, so pričale nasto- ženske, med katerimi ni bilo nobene, do nedavnega opevane nedolžne deklice maiko, čeprav še tako nali- s z značilno belo barvo z zasenčenimi rožastimi odtenki, (v° mogle zakriti priletnih brazd nagubane kože, ki je nali w®mu obrazu dal videz trpke vsebolj usihajoče starodavne ^tnosti. Ut, ZdaJ gej še skoraj že sodijo v preteklost in njih opevana J^abnost vsebolj izumira. Kar smo tokrat doživeli v hiši -je le še melanholični odsev romantične dobe, ko je bila t,,”" najbolj oboževano bitje japonskega družabnega življe-Ja in rad verjamem v nostalgijo starejše moške generacije U. istimi časi. Njeno vlogo v sodobni družbi vsebolj zame-^ jejo modema naobražena dekleta, ki niso le domačim v razvedrilo, ampak predvsem tujcem, ki v razveste turističnem razcvetu z vsega sveta množično obisku- meril s Partizanom Celje, ki je trenutno na prvem mestu ženskega odbojkarskega prvenstva Slovenije. Lestvica tega prvenstva je trenutno namreč naslednja: 1. Partizan Celje 14 točk 2. Fužinar Ravne 14 točk 3. Maribor 13 točk 4. Brestanica 11 točk 5 Jesenice 7 točk 6. Kamnik 7 točk O moči Celjank pa dovolj jasno govori tudi dejstvo, da so pre teklo nedeljo v pol ure premagale v prvenstveni tekmi Brestanico s 3:0 (15:0, 16:14, 1^:1), čeprav lestvica jasno kaže, da med obema šesterkama ni prevelike kakovostne razlike. j' Ljubitelji odbojke bodo tako lahko torej jutri že v prvi jutranji tekmi sledili igri kakovostnih odbojkaric. Razpored celotnega turnirja pa bo naslednji: 09.00 Breg - Partizan Celje 10.00 AGI Gorica - Casagrande Sacile 11.00 Casagrande Sacile - Breg 16.00 Partfzan Celje - AGI Gorica 17.00 AGI Gorica - Breg 18.00 Casagrande Sacile - Partizan Celje Vsa srečanja bodo odigrali na dva osvojena seta. KOŠARKA PRVENSTVO «1. DTVISIONE* Lloyd za Bor še nedosegljiv V četrtek so Borovi košarkarji, ki nastopajo na prvenstvu «prima divisione«, doživeli visok poraz proti močni ekipi Lloyd Adriatico. Izid: LLOYD ADRIATICO — BOR 69:30 (32:22) LLOYD: De Rosa (k), Gerebizza, Barbotti, Sancin, Zbaizero, Pison. Umek, Gottani, Ritossa, Scaranelli. BOR: Edi Čermelj (k), Renato Štokelj 2, Sergij Tavčar 2, Danijel Zavadlal, Stojan Hrvatič 12, Sandi Pertot 4, Martin Kralj 10, Livio Pertot, Mladen Škerlj, Valter Hrvatič. SODNIKA: Fegac in Terpin iz Trsta. jejo čudovito japonsko deželo na otočju Pacifika. Medtem, ko po vsem mestu določajo utrip življenja elektronski možgani, najmodernejše tovarne in stroji, srečuje popotnik na vsakem koraku med nebotičniki poslovnih četrti, v razkošnih parkih in lepotnih jezerih mnoge stare templje in pagode, ki izpričujejo precejšnjo razširjenost verskega življenja med Japonci. Glavne religije so budizem, šietoizem in krščanstvo. Razen njih deluje še nešteto sekt Ju slone na imenovanih verah ali pa so povsem novega značaja. Človek obstani, da je v današnji napredni Japonski, razen tradicionalnih starih religij vzniknilo še okoli stodvajset novih ver. Najstarejša vera je šinto, kar pomeni «pot bogov«, in obstaja od samega postanka japonskega naroda, šintodzem pravzaprav niti ni religija v pravem pomenu besede. Zanj ne obstaja nikakršna globlja verska dogma. Vodi ga praiz-virna povezanost z naravo. Verniki smatrajo, da je v vseh pri-rodnih elementih božanska moč, katere glavno božanstvo je sončna boginja Amaterasu — Omikami, ki je prababica cesarske rodovine. Od tod je izviralo še do nedavnega trdno prepričanje preprostih ljudi, da je njihov cesar božanstvo, dokler se ni ta kult zavrl po porazu Japonske v drugi svetovni vojni. Vendar je šintoizem tako vkoreninjen v zavesti japonskega človeka, da Je osnova vsega tradicionalnega življenja, katerih običajev se udeležuje tudi precej budističnih vernikov. Kolikšen je vpliv šintoizma v vsesplošnem japonskem duhovnem in kulturnem življenju, kjer sicer številčno prevladuje budizem, dokazujejo tudi poroke budističnih vernikov, da se poročijo po šintodstičnlh obredih, dočim se pokopavajo po budističnih. V šintoizmu je več sekt, katerih je dogmatično najmočnejša tista, katerih verniki obožujejo kult prirode, saj častijo drevje vodo, kamne, živali, ogenj, Nastopajoče ekipe so prijavile naslednje igralce': «Levi»: Boris Colja, Bruno Marc, Valter Vatovec, Stojan Sancin, Klavdij Radetič, Pavel Bertok, Sandi Pertot, Adrijan Obersnel, Edi Košuta, Juri Gustinčič. «Volkovi»: Robi Gantar, Edi Kraus, Egon Guštin, Marko Starc, Boris Košuta, Darko Rauber, Edi Dolenc, Loris Tavčar, Rudi Taučer, Ivan Sosič, Vinko Kalin, Igor Malalan. «Medvedi»: Peter Žerjal, Ervin Žerjal, Giorgio Bertok, Karel Ra-žem, Luciano Harej, Mavricij Kuret, Boris Grgič, Renzo Počkar, Diego Kolarič, Zvonko Hrovatin. «Orli»: Mauro Francia, Sandi Harej, Vojko Husel, Marko Oblak, A-drijan Pahor, Franc Starec, Danijel Žerjal, Robert Klobas, Leonard Koren, Sergio Savarin. «Levis> naj se zberejo jutri ob 7.15 na Trgu Oberdan. »Medvedi* in »Orli« prav tako na Trgu Oberdan, ti pa ob 8.15. Udeleženci bodo dobili nagrade, ki so jih podelili: Tržaška knjigarna, SŠI, SKGZ. Prosvetna zveza, Primorski dnevnik. CONI, FIP. V jutrišnjem kolu «prima divisio-ne» bo Borova peterka nastopila proti Servolani. Po četrtkovem visokim porazom proti močni ekipi Lloyd Adriatico, bodo jutri »plavi« dali vse od sebe, da bodo premagali škedenjske košarkarje. Naši igralci so trenutno v zadovoljivi formi. V tem prvenstvu so si namreč nabrali dragocenih izkušenj, saj igrajo proti dobrim košarkarjem, kar je seveda vehke važnosti za bodeča prvenstva (mladinska in članska). Predvsem za tri igralce je ta turnir idealen izpit pred prestopom v prvo ekipo. Renato štokelj, Sandi Pertot in Mladen Škerlj v prihodnji sezoni namreč ne bodo mogli več nastopiti z mladinci in bodo tako ojačili prvo Borovo postavo. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da se je med «plave« ponovno vrnil Livio Pertot, ki je moral zaradi bolezni opustiti košarko. Pertot bo moral precej igrati, da bo dobil nekdanjo sproščenost, gotovost, odločnost. Za jutrišnjo tekmo proji Servolani bo Bor nastopil z naslednjo postavo: Sergij Tavčar, Edi Čermelj, Stojan Hrvatič, Sandi Pertot, Mladen Škerlj, Valter Hrvatič, Renato Štokelj, Danijel Zavadlal, Livio Pertot, Martin Kralj. Tekma Bor - Servolana bo jutri ob 9.30 v telovadnici Ul. Della Valle. b. 1. Zmaga Urugvaja na turnirju v Pulju Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Pulju je zmagala državna reprezentanca Urugvaja. V odločilnem srečanju je premagala zagrebško Lokomotivo s tesnim izidom 83:80 (41:40). V tekmi, veljavni za osvojitev tretjega mesta, je italijanska peterka Fides odpravila domačo ekipo Istagradjevno z 80:67 (45:29). ZA JUGOSLOVANSKI POKAL V sredo v Ljubljani Olimpija-Jugoplastika V polfinalu tekmovanja za jugo slovanski košarkarski pokal, se oo-sta med seboj pomerili ekipi ljubljanske Olimpije in Jugoplastike iz Spita: tekma bo v sredo, 3. junija, v Ljubljani. Zmagovalec tega dvoboja se bo uvrstil v finale, kjer se bo nato srečal z Zadrom. Ta je v svoiem polfinalu odpravi! peterko Kombinata iz Zrenjanina z 86:66. KOLESARSTVO Letošnja kolesarska dirka po Švici bo imela devet etap in bo merila skupno 1.589 km. Nastopilo bo 10 moštev s skupno 80 kolesarji. Dirka se bo začela 10. jun;ja in zaključila 19. istega meseca. MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA Predzadnji nastop Krasovih igralcev Nastopili bodo v Remanzaccu proti Aurori Drevi in jutri bo na sporedu zadnje kolo moške odbojkarske D lige. Zgoniški Kras se bo odpravil na svoje zadnje letošnje prvenstveno gostovanje, in sicer v Remanzacco pri Vidmu, kjer se bo pomeril z Au-roro .Za Kras bi sicer v tej tekmi tudi poraz ne bil preveč usoden, vendar pa bi moral v tem primeru na vsak način v zadnji, zaostali tekmi, zmagati proti goriški 01ym-pii. Aurora sodi v skupino boljših moštev te lige in Videmčani so se dobro izkazali kljub temu, da so letos novinci. Lahko celo rečemo, da je to ekipo letos pokopalo le pomanjkanje izkušenosti, sicer bi imel Kras še enega nevarnega konkurenta za prvo mesto. Aurora je zapustila zelo dober vtis v tekmi prvega dela prvenstva, ko je Zgoni-čanom iztrgala kar dva niza. Po zadnji zmagi nad CSI odhajajo seveda krasovci v Furlanijo odlično razpoloženi. Če v Remanzaccu ne bodo podcenjevali svojih nasprotnikov, o izidu te tekme ne bi mogli dvomiti. Z zmago bi si Kras tudi že matematično zagotovil vstop na kvalifikacije za prestop v C ligo, ki bi morale biti predvidoma konec meseca junija. Na njih bodo sodelovale tri šesterke, od katerih bosta dve napredovali v C ligo. Prvenstvena tekma Aurora - Kras bo na sporedu jutri ob 10.30 v šolski telovadnici v Remanzaccu pri Vidmu. bs NOGOMET Enajsterica Portuale, ki nastopa v 3. nogometni kategoriji in je letos zasedla drugo mesto za prose škim Primorjem, je v četrtek gostovala v Škofji Loki. Tržaški nogometaši so doživeli visok poraz z 1:6 (0:1). (8.417 točk) se je dokončno sklenil umakniti iz tekmovalnega športa. 31-letni atlet je namreč nastopil službo športnega propagandista in bo krenil na pot krog sveta, da bi propagiral atletiko pri drugih narodih. V prihodnjih tednih bo odpotoval v Srednjo in Južno Ameriko, nato pa v Afriko. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItllllCIIIIIIimiMlllllllllll Skupno g v • v v trzisce (Nadaljevanje s 4. strani) ATLETIKA Svetovni rekorder v atletskem deseteroboju Arperikaftec, Bill Toomey miiMiimmiiMHiiiiniiiiiiiiiiniiuiiMiiiiiiiniiiii,,im, .......................................HiimMHiiiiiiiuiiutumiumHilmmmmmmmmHiiiiiu Jutri mednarodna regata v Izoli Atalanta - Como 1 Catania - Piša 1 Catanzaro - Varese X 2 Livorno - Cesena 1 Modemi - Arezzo X Perugia - Mantova X 2 Piacenza - Monza X Reggiana - Genoa 1 2 Taranto - Reggina X 1 2 Ternana - Foggia 1 2 X Venezia - Alessandria 1 Savona - Massese 2 X Salenitana - Casertana X Jutri bo v Izoli velika mednarodna tradicionalna veslaška regata. Prijavilo se je kar 95 posadk s preko 300 veslači iz 14 klubov. Od teh jih je 6 s Tržaškega, 8 pa jih bo branilo domače barve ter bodo zastopali Slovenijo, Hrvatsko, Reko in Istro. Ta regata, ki je že 15. po vrsti, bo torej res pomemben športni dogodek ob slovenski obali. Tekmovanja se bodo začela ob 8. uri zjutraj in bodo vsekakor za ljubitelje vodnih športov lepo doživetje. Na sliki sta člana tržaških Gasilcev Macor in Coslovich, ki sta lani zmagala v dvojcu s krmarjem. Bosta ta uspeh ponovila tudi letos? evropsko tržišče pa se razvija s 5-odstotnim poviškom na leto. Prav v tem primeru pa nastane vprašanje, v kolikšni meri je vstop Velike Britanije v EGS koristen za ostale članice EGS. Kljub perečemu problemu vstopa Velike Britanije v EGS pa to ni edino odprto vprašanje za članice skupnega tržišča. Predvsem sta v ospredju problem visokih cen za agrarno politiko in stalno monetarno nihanje. Kar se prvega problema tiče, je EGS potrošila že 2 milijardi, ne da bi dosegla vidnejših rezultatov. Agrarna politika EGS je namreč politika visokih cen. Ko pade blago na tržišču pod minimalne cene, ga poseben skupni sklad odkupi. Ta sistem bi moral poljedelcem zagotoviti z zadovoljivimi dobički boljšo trgovsko organizacijo. Kljub visokim stroškom pa še ni žel uspeha. Denar je služil le za to, da je skupni sklad odkupil blago, ki bi v nasprotnem primeru ostalo v skladiščih in bi ga ne bilo mogoče prodati. Kljub temu, da so članice na drugih področjih dobile veliko koristi od EGS, so na področju a-grarne politike imele izgubo. Poleg tega ni mogoče doseči e-notnosti na ekonomskem področju, če n.pr. ena članica EGS razvrednoti svojo valuto, kot se je zgodilo s Francijo, druga pa je vrednost svoje valute dvignila, kot se je zgodilo z Nemčijo. Te monetarne nestabilnosti resno ogrožajo pretok blaga. Pri tem nastane potreba, da bi izenačili finančno in monetarno valuto vseh članic EGS. Kljub vsemu pa je EGS imela svoje koristi za članice. Nekoliko slabo je bila mogoče izvedena razdelitev dobrin in niso upoštevali dejstva, da mora imeti ekonomski razvoj tudi socialni namen. Assicurazioni Generali (Nadaljevanje s 4. strani) venti. Olcott D. Smith, Percy C. Spender, Guy Taitiinger, Ignacio Villalonga Villalba. Upravni svet — poleg predsednika in podpredsednikov — sestavljajo gospodje: Filippo Ar-telli, Alberto Baldissera, Giovanni Balella, Gino Baroncini (častni predsednik), senator Borletti, Giuseppe Bufano, Ugo Cappelletti, Francesco Cincotti, Camillo De Benedetti, Stanislao Fusco, Pel-legrino Ghigi, Alberto Melchiori, Giusto Muratti, Orsino Orsi Man-gelli, Marcantonio Pacelli, Emanuele Romanin Jacur, Aldo Rossini di Valgrande. Gospodje Baronoini, Borletti, De Benedetti, Fusco, Ghigi in Orsi Mangelli sestavljajo, skupno s predsednikom in podpredsedniki, izvršni odbor. Nadzorni odbor sestavljajo naslednji gospodje: Silvio Pesle (predsednik), Paolo Baldin in Pie-ro Caresano (člana), Luciano Da-vanzo in Mario Sarpellon (namestnika). Generalni direktorji so gospodje: Eugenio Coppola di Canzano, Emilio Duši, Carlo Polacco in Enrico Randone. StantoTtot7 Srik^ ŠtejC krŠČanska vera nekaJ vet Ppo- Z uvajanjem budizma leta 538 po našen štetju, je nasto-pala doba naglega umetniškega razcveta. Zgradili so mnogo budističnih templjev in takrat je razcvetela tudi likovna umetnost zlasti v skulpturi, ki je bila še pod indijskim in kitajskim vplivom. Takšni so prenekateri templji in Japonski. pagode po vsej 50(05000 cooooocooooooooc^to^oooocooc^cc>oooooooooo«oooooo luno in zvezde kot božanstva. Nad vsem tem pa Je sonce tisto božanstvo, katerega gledati vzhajanje je nepojmljiva sreča in užitek vsakega vernika. Zato pristaši šintoizma številčno romajo na sveto goro Juji, da tam počaste izvor sončnega vstajenja. Kasneje je konfucionizem konkretno vnesel v šintoizem tudi etične ideje. Ker pa je bil konfucionizem nad tisoč let z moralnimi predpisi povezovanja Bude in šinto bogov identičen z budizmom, si je šintoizem kasneje prisvojil tudi precej budističnega vpliva. Budizem je najmočnejša religija, ki je bil v Japonsko prenešen iz Indije preko Kitajske in Koreje v sredini 6. stoletja. Budizem je hitro pognal svoje korenine In se razširil na japonskem otočju. Budizem ni bil takrat pomemben zgolj kot religija, ki je duhovno blagodejno vplivala na ljudstvo spričo njihovega, nekam primitivnega šintoističnega povezovanja z božanstvom narave, ampak je bil tudi sredstvo za razvoj kulture, umetnosti in splošne izobrazbe skozi vso japonsko zgodovino. Starojaponski šintoizem in južnoazijski budizem sta skozi stoletja izoblikovala v japonskem človeku takšno mentaliteto, v kateri pomeni posameznik malo, skupnost pa vse. Od tod izvira tolikšna skromnost japonskih ljudi, kljub največjim industrijslkim narodnim dosežkom, ki jih’ uvršča med najbogatejše in najbolj napredne države na svetu, in ne samo v industriji, tehnologiji in znanosti. Tudi na področju kulture In Izobraževanja so si Japonci izborili neprecenljivo zmago: kljub najbolj zapleteni japonski pisavi, ki vsebuje okoli štiridesettisoč znakov, v nobeni državi na svetu toliko ne berejo kot na Japonskem, še večje spoštovanje pa vzbuja v kulturnem svetu dejstvo, da v deželi sploh ni analfabetov. Precej manj pripadnikov šteje krščanska veroizpoved, ki jo je pred dobrimi štiristo leti vnesel jezuitski misijonar Frančišek Ksaverij. Katolicizem so v času vladanja šogunov prepovedali vse do sredine 19. stoletja, ko je Japonska spet V tristo let starem budističnem Rakan-ji templju v Tokiu, sem si ogledal petsto iz lesa izrezljanih kipov budističnih menihov, ki mrko izpopolnjujejo notranjost, čeprav so vsi nekam vedrega obraza. Svečenica hrama je obiskovalcem v duhovniški obleki opravila obred budistične molitve s prepevanjem, mrmranjem in udarjanjem na gong. Po obredu je prižgala posebne paličice, ki so bolj dimile kot plamenele an povedala, da je molila za vse nas prisotne, da bi se srečno vrnili domov. Za to misel smo ji bili globoko hvaležni in v pušico je iz naših rok padel marsikateri japonski jen. V že omenjenem največjem tokijskem parku Ueno, stoji v značilni že bolj izčiščeni obliki japonske arhitekture zgrajeno šinto svetišče Toshogu Shrine ,ki veličastno spaja umetniške elemente budističnih in šintolstičnih gradenj v 17. stoletju. Podobno svetišče Je bilo leta 1636 zgrajeno v Nikkoju, v Tokiu pa kasneje leta 1692 oba v spomin Tokugawa Ieysu-a, W je bil ustanovitelj oblasti Tokugava-šogunatov. Zaradi podobnosti obeh svetišč, samo da je v Nikkoju veličastne j ši, pravijo Tokijčani, da je to svetišče v malem Nikko v Tokiu. Ob poti v park, ki ga spomladi pravljično krase bujno raacvele češnje, stoji 256 značilnih japonsko izoblikovanih kamnitnih in bronastih svetilk, kakršne se bohotijo po negovanih japonskih vrtovih. (Nadaljevanje sledi) Jbdiaki 1. skupina SZ Mehika Belgija Salvador 2. skupina Italija Urugvaj Švedska Izrael 3. skupina Anglija Brazilija CSSR Romunija 4. skupina Z. Nemčija Peru Bolgarija Maroko 14. junija ČETRTFINALE Prvouvrščeni Drugouvrščeni Prvouvrščeni Drugouvrščeni Prvouvrščeni Drugouvrščeni Prvouvrščeni Drugouvrščeni 17. junija POLFINALE Zmagovalec A Zmagovalec B Zmagovalec C Zmagovalec D 21. junija FINALE Puebla: 360.000 prebivalcev, 120 km od prestolnice, 2.650 m nadmorske višine, stadion za 35.000 gledalcev OZEMLJE: 247.970 kv. km PREBIVALSTVO: 57.700.000 NOGOMETAŠI: 2.000 profesionalcev in 200.000 amaterjev MAJICA: bela, črno obrobljena IZLOČILA: škotsko, Avstrijo in Ciper PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 ni sodelovala: 1934 tretja; 1938 izločena v osmini finala: 1950 jo je izločila FIFA; 1954 svetovni prvak; 1958 četrta; 1962 izločena v četrtfinalu; 1966 tbuga. Leon; 307.000 prebivalcev, 397 km od prestolnice, 1.825 m nadmorske višine, stadion za 25.300 gledalcev Televizijski prenos posameznih tekem bodo opravili s pomočjo u-metnih satelitov (kot kaže naša risba). S posameznih stadionov bo do TV posnetke poslali v melvško postajo Duran Cingo, nato v James Burg v Kaliforniji, od tam bodo reportaže poslali umetnemu sateli- tu, ki «visi» nad Tihim ja, nato po zemlji na drU^w P1' tega satelita bodo slike nf svojo pot na Japonsko do Japonske do Jamagukija, zopet preko umetnega Italije, kjer bodo prenos v Fucinu. UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 Maggio I/T, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul mesečno 950 lir — vnaprej četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 jev) - Poštni tekoči račun^Založnil tvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207 tekoči račun pn Ljubi jani- MLji-270/1 - osmrtnice 150 lir • Mali 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietš Pubblicitž Italia na». Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAB®ffe para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 star'jn) ^ *,r'ni enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, . RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, OGLASI: Cena: Za vsak mm v - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO Zahodna Nemčija liiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiHiiiiiiiuunHHiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniinnnniiimnnnnnnniiiiiiHiiiiHiirginiiiiiiiiiiiiiiiiu) Kdo so protagonisti največje nogometne predstave sveta? KOLEDAR TEKEM 1. SKUPINA - CIUDAD MEXICO 31. maja SZ — Mehika 3. junija Belgija — Salvador 6. junija SZ — Belgija 7. junija Mehika — Salvador 10. junija SZ — Salvador 11. junija Belgija — Mehika 2. SKUPINA - PEBLA in TOLUCA 2. junija Urugvaj — Izrael 3. junija Italija — Švedska 6. junija Urugvaj — Italija 7. junija Izrael — švedska 10. junija Urugvaj — Švedska 11. junija Izrael — Italia 3. SKUPINA - GUADALAJARA 2. junija Romunija - Anglija 3. junija ČSSR — Brazilija 6. junija Romunija — ČSSR 7. junija Anglija — Brazilija 10. junija Romunija — Brazilija 11. junija Anglija — ČSSR 4. SKUPINA - LEON 2. junija Peru — Bolgarija 3. junija Maroko — Z. Nemčija 6. junija Peru — Maroko 7. junija Bolgarija — Z. Nemčija 10. junija Peru — Z. Nemčija 11. junija Bolgarija — Maroko SODNIKI ZA ITALIJO Italiji bodo na svetovnem prvenstvu sodili v osmini finala naslednji sodniki: 3. junija v Toluci ITALIJA — ŠVEDSKA Taylor (Anglija) Scheurer (Švica) Kandyl (ZAR) Rezerva: Bečirov 6. junija v Puebli URUGVAJ — ITALIJA Gloeckner (V. Nemčija) Tschenscher (Z. Nemčija) Horvat (Jugoslavija) Rezerva: Smejkal 11. junija v Toluci ITALIJA — IZRAEL Landauer (ZDA) Tschenscher (Z. Nemčija) Tarekegen (Etiopija) Rezerva: Smejkal. ELEGANTNI ITALIJANI Poglejmo, kaj bo vsak od 22 Italijanov imel s sabo v kovčku: eno kompletno obleko, modre hlače, temno modri jopič, tri bele srajce, dva para hlač in pulover svetlo modre barve, dve beli volneni majici, par črnih čevljev, 6 parov nogavic, bel dežni plašč s klobukom iste barve. Poleg tega bo imel vsak 2 športni torbi ter značko italijanske nogometne zveze. Za treninge in za tekme bodo «az-zurri» razpolagali s šestimi lahkimi modrimi majicami, štirimi težkimi, štirimi belmi s plavo črto in desetimi majicami raznih barv (samo za treninge). Imeli bodo nadalje 12 parov belih, 4 pare črnih in 4 pare modrih hlačk, 10 parov nogavic za tekme in 8 parov za treninge, belordečo srajco, dve modri volneni trenerki z napisom ITALIA ter 3 volnene kape. Italijani bodo kot po navadi najbolj elegantni nogmetaši na tem svetovnem prvenstvu, kot se to tudi spodobi za tako mastno plačane profesionalce. Zanimivo pa bo videti, če se bodo tudi na igrišču tako izkazali. Po porazu, ki ga je utrpela na svetovnem prvenstvu v Angliji proti Koreji, je italijanska reprezentanca odigrala — do prijateljske tekme s Portugalsko — 21 tekem. V teh srečanjih je zgubila samo enkrat, in sicer proti Bolgariji v Sofiji 3:2, slavila pa je v tem času 12 zmag in osemkrat je igrala neodločeno. Obračun v golih je za Italijo zelo pozitiven: zabila je 42 prejela pa samo 16 golov. A To je prvič, da v italijanski reprezentanci v finalnem delu tekmovanja za pokal Julesa Rimeta ne igra noben igralec rimskih prvoligašev Lazia in Rome. NAJBOLJŠI STRELCI SVETOV. PRVENSTEV 1930 Stabile (Argentina) 8 golov 1934 Nejedly (Češkoslovaška) 5 golov 1938 Leonidas (Brazilija) 7 golov 1950 Ademir (Brazilija) 9 golov 1954 Kocsis (Madžarska) 11 golov 1958 Fontaine (Francija) 13 golov 1962 Jerkovič (Jugoslavl-vija), Garrincha in Vava (Brazilija), Albert (Mad-džarska), Ivanov (Sovjej' ska zveza) in Sanchez (£■' le) vsi po 4 gole 1966 Eusebio (Portugalska) 9 golov SP na TV Nedelja, 31. maja: ob 19.55 neposredni prenos I* nacionalnem programu: S* Mehika Torek, 2. junija: ob 23.55 neposredni Pren.°.SJ£ nacionalnem programu: ni ja — Anglija Sreda, 3. junija: ^ ob 19.00 po drugem pr°?ra®| povzetki tekem Urugvaj — in Peru — Bolgarija ob 23.55 neposredni prenos rj nacionalnem programu: I*al” — Švedska Četrtek, 4. junija: ob 22.00 po drugem progr8?^ povzetek tekem Belgija — vador, ČSSR — Brazilija, roko — Zah. Nemčija Sobota, 6. junija: ^ ob 23.55 neposredni prenos Pj nacionalnem programu UruŠ* — Italija Nedelja, 7. junija: . ob 12.00 po drugem progr®® povzetek tekem SZ — Romunija — ČSSR in Peru Mehika; _> ob 17.00 po drugem progr8®^. ponovitev tekme Urugvaj " lija; ob 19.55 po drugem prog*8®^ neposredni prenos: AngliJ8 Brazilija Ponedeljek, 8. junija: ^ ob 22.00 po drugem Pr0^avJ. povzetki tekem Mehika — dor, Izrael — švedska in »o * rija — Zah. Nemčija Sreda, 10. junija: _ ob 23.55 po nacionalnem Pr°?|je mu: neposredni prenos ,eK Urugvaj — švedska Četrtek, 11. junija: ^ ob 19.00 po drugem Pr0*r8j(,r, povzetki tekme SZ — Salv* ^ Romunija — Brazilija in Peru Zah. Nemčija; ^ ob 23.55 po nacionalnem Pj,. gramu: neposredni prenos me Italija — Izrael Petek, 12. junija; ob 14.00 po nacionalnem mu: ponovitev tekme ItalU8 Izrael; ob 14.00 po drugem Pr°8jjel-povzetki tekem Mehika ' gija, Anglija - ČSSR In 0°'* rija — Maroko. Ciudad Mexico: 7.550.000 prebivalcev, 2.265 m nadmorske višine, stadion za 110.000 gledalcev 1. SKUPINA Mehika OZEMLJE: 1.972.000 kv. m PREBIVALSTVO: 45.671.000 NOGOMETAŠI: 1.000 profesionalcev in 60.000 amaterjev MAJICA: zelena, belordeče obrobljena UVIišČENA v finale kot domačin PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 izločena v četrtfinalu; 1934 izločena v kvalifikacijah; 1938 ni sodelovala; 1950 izločena v finalni skupini; 1958, 1962, 1966 izločena v osmini finala. • Sovjetska zveza OZEMLJE: 22.402.000-kv. m PREBIVALSTVO: 235.500.000 NOGOMETAŠI: 3.000.000 amaterjev MAJICA: rdeča IZLOČILA: Turčijo in S. Irsko PREJŠNJA PRVENSTVA: na prvih petih prvenstvih ni sodelovala; 1958 in 1962 izločena v četrtfinalu; 1966 četrta. • Salvador OZEMLJE: 21.390 kv. km PREBIVALSTVO: 3.151.030 NOGOMETAŠI: 2.200 polprofesional-cev in 19.700 amaterjev MAJICA: bela, sinje obrobljena IZLOČIL: Haiti, Honduras, Kostariko, Jamajko, Gvatemalo, Trini-dad, Surinam, Nizozemske Antile, Bermudo, Kanado in ZDA PREJŠNJA PRVENSTVA: ni sodeloval. Belgija OZEMLJE: 30.500 kv. km PREBIVALSTVO: 9.581.000 NOGOMETAŠI: 750 polprofesional-cev in 110.000 amaterjev MAJICA: bela, obrobljena rumeno-fdečečmo IZLOČILA: Španijo, Jugoslavijo ih Finsko PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 izločena v četrtfinalu; 1934 in 1938 izločena v osmini finala: 1950 ni sodelovala: 1954 izločena v osmini finala; 1958, 1962 in 1966 izločena v kvalifikacijah. 2. SKUPINA Urugvaj OZEMLJE: 186.000 kv. km PREBIVALSTVO: 2.783.000 NOGOMETAŠI: 300 profesionalcev in 18.000 amaterjev MAJICA: sinja IZLOČIL: Ciie in Ekvador PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 svetovni prvak, 1934. in 1938 ni sodeloval; 1950 svetovni prvak; 1954 četrti; 1956 izločen v kvalifika- cijah; 1962 in 1966 izločen v osmini finala. • Izrael OZEMLJE: 20.700 kv. km PREBIVALSTVO: 2.669.000 NOGOMETAŠI: 20.000 amaterjev MAJICA: belo-sinja IZLOČIL: Novo Zelandijo, Avstralijo, Japonsko, J. Korejo in Rodezijo. S. Koreja ni hotela igrati proti Izraelu in ta jo je premagal b. b. PREJŠNJA PRVENSTVA: na prvih šestih prvenstvih ni sodeloval ; 1962 in 1966 izločen v kvalifikacijah. • V Švedska OZEMLJE: 449.700 kv. km PREBIVALSTVO: 7.869.000 NOGOMETAŠI: 200.000 polprofesio-nalcev MAJICA: rumena, modro obrobljena IZLOČILA: Francijo in Norveško PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 m sodelovala; 1934 izločena v četrtfinalu; 1938 četrta: 1950 tretja; 1954 izločena v kvalifikacijah ; 1958 druga: 1962 in 1966 izločena v kvalifikacijah. • Italija OZEMLJE: 301.245 kv. km PREBIVALSTVO: 50.623.000 NOGOMETAŠI: 5.000 profesionalcev in 500.000 amaterjev MAJICA: sinja IZLOČILA: Wales in Vzhodno Nemčijo PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 ni sodelovala; 1934 in 1938 svetovni prvak; 1950 izločena v finalni skupini; 1954 izločena v osmini finala; 1958 izločena v kvalifikacijah: 1962 in 1966 izločena v osmini finala. 3. SKUPINA Anglija OZEMLJE: 130.360 PREBIVALSTVO: 43.460.000 NOGOMETAŠI: 7.000 profesionalcev in 750.000 amaterjev MAJICA: bela UVRŠČENA v finale kot zadnji svetovni prvak PREJŠNJA PRVENSTVA: 1. 1930, 1934 in 1938 ni sodelovala: 1950 izločena v 'finalni skupini: 1954 izločena v četrtfinalu; 1958 izločena v osmini finala: 1962 izločena v četrtfinalu: 1966 svetovni prvak. • Brazilija OZEMLJE: 8.511.000 kv. km PREBIVALSTVO: 85.655.000 NOGOMETAŠI: 5.000 profesionalcev in 64.000 amaterjev MAJICA: rumena, zeleno obrobljena IZLOČILA: Paragvaj, Kolumbijo in Venecuelo PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 izločena v četrtfinalu; 1934 izločena v osmini finala; 1938 tretja; 1950 druga; 1954 izločena v osmini finala; 1958 in 1962 svetovni prvak; 1966 izločena v osmini finala. Češkoslovaška OZEMLJE: 127.800.000 kv km PREBIVALSTVO: 14.305.000 NOGOMETAŠI: 337.000 amaterjev MAJICA: bela, z rdečebelo značko IZLOČILA: Madžarsko, Dansko in Irsko PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 ni sodelovala; 1934 druga: 1938 izločena v četrtfinalu: 1950 ni sodelovala: 1954 in 1958 izločena v osmini finala: 1962 druga; 1966 izločena v kvalifikacijah. Romunija OZEMLJE: 237.500 kv km PREBIVALSTVO: 19.287.000 MAJICA: bela z rdečo črto IZLOČILA: Portugalsko, Grčijo in Švico PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 izločena v četrtfinalu; 1934 in 1938 izločena v osmini finala; 1950 ni sodelovala; 1954 in 1958 izločena v kvalifikacijah; 1962 ni sodelovala; 1966 izločena v kvalifikacijah. Guadalajara; 1.800.0000 prebivalcev, 598 km od prestolnice, 1.700 »n nadmorske višine, stadion za 71.000 gledalcev URUGVAJ 1950 V BRAZILIJI 16. julija v Rio de Janeiru: Urugvaj — Brazilija 2:1 • * • Maspoli; Gonzales, Tejera; Gam-betta, Varella, Andrade; Ghiggia, Perez, Miguez, Schiaffino, Moran. • ZAH. NEMČIJA 1954 V ŠVICI 4. junija v Bernu: Z. Nemčija — Madžarska 3:2 • Turek; Posipal, Kohlmeyer; Ec-kel, Liebrich, Mal; Rahn, Mor-lock, O. Walter, F. Walter, Schae-fer. • BRAZILIJA 1958 NA ŠVEDSKEM 29. junija v Stockholmu: Brazilija — Švedska 5:2 • * • Gilmar; D. Santos, N. Santos; Žito, Bellini, Orlando; Garrincha, Didi, Vava, Pele, Zagallo. • BRAZILIJA 1962 V ČILU 17. junija v Santiagu: Brazilija — Češkoslovaška 3:1 « • • Gilmar; D. Santos, N. Santos; Žito, Mauro, Zožimo; Garrincha, Didi, Vava, Amurildo, Zagallo. • ANGLIJA 1966 V ANGLIJI 30. julija v Londonu: Anglija — Z. Nemčija 4:2 • « • Banks; Cohen, Wilson; Stiles, J. ( bariton, Moore; Bali, Hurst, B. Charlton, Hunt, Peters. LE BRAZILCI NA VSEH SP Na finalnih turnirjih svetovnih nogometnih prvenstev je doslej nastopalo skupno 38 reprezentanc, z letošnjimi novinci Izraelom, Marokom in Salvadorjem pa jih bo 41. Na vseh dosedanjih prvenstvih pa je nastopala le reprezentanca Brazilije. 4. SKUPINA Maroko OZEMLJE: 445.000 kv. km PREBIVALSTVO: 3.775.000 MAJICA; rdeča, zeleno obrobljena IZLOČIL: Senegal, Tunizijo, Sudan, . Nigerijo, Alžirijo, Etiopijo, Libijo, Zambijo in Gano PREJŠNJA PRVENSTVA: na prvih šestih prvenstvih ni sodeloval; 1962 izločen v kvalifikacijah; 1966 ni sodeloval. EKIPE DOSEDANJIH SVETOVNIH PRVAKOV IN IZIDI FINALNIH TEKEM URUGVAJ 1930 V URUGVAJU 30. junija v Montevideu: Urugvaj — Argentina 4:2 • • • Bellesteros; \asazzi, Mascheroni; Andrade, Fernandez, Gestido; Do-rado, Scarone, Castro, Cea, Iriarte. Toluca: 100.000 prebivalcev, 66 km višine, stadion za od prestolnice, 2.600 m 30.000 gledalcev Peru OZEMLJE: 1.285.200 kv. km PREBIVALSTVO: 12.385.000 MAJICA: Bela s prečno rdečo črto IZLOČIL: Argentino in Bolivijo PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 izločen v četrtfinalu: 1934, 1938, 1950 in 1954 ni sodeloval: 1962 in 1966 izločen v kvalifikacijah. • Bolgarija OZEMLJE: 110.920 kv. km PREBIVALSTVO: 8.000.000 NOGOMETAŠI: 130.000 amaterjev MAJICA: rdeča, belozeleno obrobljena IZLOČILA: Nizozemsko, Poljsko in Luksemburg PREJŠNJA PRVENSTVA: 1930 ni sodelovala; 1934 in 1938 izločena v kvalifikacijah; 1950 ni sodelovala; 1954 in 1958 izločena v kvalifikacijah; 1962 in 1966 izločena v osmini finala. Combi; Monzeglio, Allemandi; Fer-raris IV., Monti, Bertolini; Guai-ta, Meazza, Schiavio, Ferrari, Orsi. ITALIJA 1938 V FRANCIJI 19. junija v Parizu: Madžarska 4:2 Italija — Olivieri; Foni, Rava; Serantoni, Andreolo, Locatclli; Biavati, Meazza, Piola, Ferrari, Colaussi. ITALIJA 1934 V ITALIJI 10. junija v Rimu: Italija škoslovaška 2:1 - Če- SODNIKI Sodniška komisija FIFA je pod predsedstvom Jugoslovana Andrejeviča in tudi ob prisotnosti predsednika Mednarodne nogometne zveze Stanleya Rousa tako sestavila seznam sodnikov, ki bodo sodili v štirih skupinah letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. CIUDAD MEXICO in PUEBLA - TOLUCA: M. Angel Coerezza (Argentina), Kaith Dunstan (Bermude), Airton Vieira De Moraes (Brazilija), John Taylor (Anglija), Se-youm Tarekegn (Etiopija), Rudi Glockner (V. Nemčija), Kurt Tschenscher (Z. Nemčija), Robert Davidson (Škotska), Aly Hus-sein Kandil (ZAR), Henry Landauer (ZDA), Drago Horvat (Jugoslavija), Rudolf Scheurer (Švica). GUADALAJARA: Ferdinand Marschall (Avstrijja), Vital Loraux (Belgija), Diego De Leo (Mehika), Abraham Klein (Izrael), Roger Machin (Francija), Arturo Yamasaki (Mehika), Laurens Van Revens (Nizozemska), Tofk Bahramov (SZ). LEON: Antonio Sbardella (Italija), Yošiuka Maruyama (Japonska), Guillermo Velazquez (Kolumbija), Abel Aguilar (Mehika), Jose Maria Ortiz De Mendibii (Španija), Antonio Saldanha Ribeiro (Portugalska), Ramon Barreto Ruiz, (Urugvaj), Rafael Hormazabal (Čile). Za posamezne tekme bo odrejala sodnike posebna komisija, katero bodo sestavljali prof. Andrejevič (Jugoslavija), M. Aston (Anglija), Latičev (Sovjetska zveza) in Codesal (Urugvaj). Dosedanji nastopi na svetovnih prvenstvih letošnjih šestnajstih reprezentanc: BRAZILIJA 8 32 84:42 45 Z. NEMČIJA 6 28 70:49 37 URUGVAJ 5 20 52:28 27 ITALIJA 6 20 38:22 26 ANGLIJA 5 20 30:24 22 ČSSR 5 19 30:29 19 SOVJETSKA Z. 3 15 24:19 18 ŠVEDSKA 4 16 38:35 18 MEHIKA 6 18 15:50 5 ROMUNIJA 3 5 8:12 3 BOLGARIJA 2 6 2:15 1 BELGIJA 3 6 8:20 1 PERU 1 2 1: 4 0 Izrael, Maroko In Salvador nastopajo prvič. (Stolpci pomenijo: 1. udeležba na svetovnih prvenstvih; 2. število odigranih tekem; 3. razmerje golov; 4. osvojene točke). /iMt Jutri v Mehiki začetek svetovnega nogometnega prvenstva 1970 16 ekip in 350 igralcev se bo do 21. junija potegovalo v petih mestih za naslov svetovnega prvaka