§tev. 5 Jugoslovanski Obrtnik, 15. maja 1921. Stran 35 podvojeno močjo in silo na to, da se razko­ sana Slovenija zopet združi in okrepljena vstane bolj mečna, kot je bila kdaj. Naše ljudstvo je pri zadnjih občinskih volitvah dovolj jasno pokazalo, in to ne sa­ mo na deželi, ampak tudi po mestih, v li­ beralnih trdnjavah kot Ljubljana, Celje in Maribor, da je sito že do sedaj centralistič- nega sistema in da hoče biti na svoji gruji svoj gospod. Naše obrtništvo — in tu gre­ mo preko protestnega liberalnega ljubljan- skega shoda, kjer so bili zastopani skorP sami verižniki. veleindustrijci in podobni — naše obrtništvo je pač dovolj jasno po­ kazalo na neštetih shodih, da je sito se­ danjega vladanja in da si hoče svoje zahte­ ve doma reševati. V stari Avstriji je bil Dunaj središče, a nezadovoljnost je rastla, dokler niso nastopili oktobrsko-novembr- ski dnevi 1 . 1918. in slovenski obrtnik ne Čuti prav nikake potrebe po drugem Du- naju, in najsi bi se imenoval Belgrad. Za­ kaj imamo Ljubljano, ki je bila vsaj do se­ daj središče kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja, ali naj naša prestolica Postane naenkrat le navadno, preprosto Provincialno mestece? AH naj bodo uradi v Ljubljani samo zato, da bi posredovali med Belgradom in ljudmi? Če gosoedje mislijo da naj bodo samo zato tu* potem jih ni potreba toliko in prostori naj bi se oddali vsaj strankam, ki itak prebivajo po neprimernih stanovanjih. Razni Pribičeviči so hoteli odpraviti ak vsaj zmanjšati ugled cerkve in katoli­ ških naukov; slovensko ljudstvo je pri vo- Utvah glasno obsodilo njihovo početje; iz­ kazalo se je, da se vemo slovensko ljud­ stvo ne boji kulturnega boja vsled bojazni, da bi vera izginila, pač pa se ga slovensko ljudstvo boji j ker bi moralo v kulturnem boju zastaviti vse svoje moči in bi seveda Pri tem trpele druge strani našega naroda, v prvi vrsti gospodarskega polja, ki je po dolgoletni vojni in po novi orientaciji tako Potrebno vseh naših združenih moči! Slovensko ljudstvo je jasno pokazalo, da hoče ostati brat med brati, da hoče last- ne stvari uravnavati samo, si s svojimi M ji in pridnostjo najprej pomagati same- *u sebi. Potreb je itak povsod že dovolj. Vlada in domača industrija. V Službenih Novinah štev. 85 z dne aprila, t, 1 . je bila razglašena uredba p Plačanju blaga, namenjenega iz Nemčije v dugoslavijo. Po 1. členu te uredbe bo mo- ral uvoznik nemškega blaga plačati carin- skemu uradu 50 odstotkov celotne vred- tl0sli naročenega blaga. Člen 2. določa, da ® e bo na ta način postopalo proti vsakemu ‘agu, ki je nemškega izvora in če vsebu­ je več kot 50 odstotkov nemške materije in nemškega blaga. Finančni minister je pooblaščen delati eventuelne izjeme. Omenjena naredba je stopila 16. aprila v veljavo. Od plačanja teh 50 odstotkov celotne vrednosti je izvzeto: 1. blago, naročeno od države; 2. blago, kupljeno in plačano, preden je stopila ta naredba v veljavo. Ta odred­ ba, ki zopet kaj jasno osvetljuje temno stran naše vlade, nam priča, da vlada sa­ ma skoro nasprotuje povzdigi naše doma­ če industrije. Če pogledamo širom naše domovine na ona industrijska podjetja, ki so se ustanovila po prevratu, jasno vi­ dimo, da vse stroje, vsaj v veliki večini importiramo in jih moramo dovažati ravno iz Nemčije. Sedaj bo pa moral naš obrt­ nik in industrijec delati šele najrazličnej­ še prošnje na finančno ministrstvo, kako in kdaj ter na kakšen način more in hoče vplivati na nemškega tovarnarja, da nam bo kolikor mogoče hitro poslal zaželjene in naročene stroje. Kakor rečeno, je takih naročil od strani naših podjetij že veliko in srečni oni, ki bodo mogli dokazati, da je bilo blago naročeno in plačano pred 16. aprilom. Kdor pa blaga ni pred tem terminom naročil in že plačal, bo moral za stroje plačati pri carinarnici 50 odstotkov celo­ kupne vrednosti! Pa naj še kdo reče, da naša vlada ne dela v prid domači industri­ ji! V državi kjer je razvoj industrije tako ugoden kot pri nas in kjer se more agrar­ no vprašanje izpopolniti samo z industrij­ skim, bi morali vsi posamezniki stremeti za tem, da olajšujejo uvoz, ne pa ga ovi­ rati. To velja tem bolj za državo.' Podjetje bo moralo plačati še ogromno vsoto 50 od­ stotkov za reparacijski fond, blago pa, ki bo prihajalo iz teh novih podjetij bo samo ob sebi za toliko dražje! Tako bo moral naš obrtnik in industrijec, oziroma konsu- ment obeh, plačati vojno odškodnino za Nemčijo. Če je ententa določila te mere kot sankcijo proti Nemčiji, je delala na to v interesu lastne industrije, v kateri vlada velika brezposelnost in za katero pomeni nemška industrija vsled žnane solidnosti in še več vsled valutnih razmer nevarno kon­ kurenco. V istem položaju se nahaja tudi Češka kot močna industrijska država, Ju ­ goslavija pa, kot agrarna država z indu­ strijo v povojih, ki se je komaj začela raz­ vijati ali pa ustanavljati, se ne bi smela podati i\a teren, ki pomeni znatno otežko- čenje našega gospodarskega razvoja, ker nihče ne more zahtevati, da se pridružimo meram, ki pomenijo za nas večji udarec, kakor za Nemčijo, ki še v mirnih časih ni prodajala niti 5 odstotkov svojega celo­ kupnega izvoza na balkanskem polotoku. Zanimivo je, da se je od vseh angle­ ških kolonij edini New Foundland pridružil tej prisilni meri, naperjeni proti Nemčiji in da so ententine države Brazilija, Haiti in Kuba direktno odklonile pristop. Naj­ bolj značilno pa je za naše absolutistične razmere dejstvo, da dekretira naša vlada brez parlamenta in brez zaslišanja stro­ kovnih ter prizadetih organizacij tako da- lekosežne mere, ki morajo imeti za posle­ dico, da bo že tako močno izseljevanje na­ šega naroda v Ameriko še v večji meri narastlo. Prcf, V. 0 razvoju ljudske umetnosti. (Dalje.) Mislimo si umetnika pastirja! S kako vnemo je izrezljaval svojo palico, s kakim ponosom jo je kazal svojim tovarišem! To­ da vse veselje je splavalo po vodi, ko je nekega dne priromal v vas Bošnjak s svežnjem, oblikovno različno izdelanih to­ varniških palic, ki so bile razen tega pri­ meroma cene. Kako ponosno se je oziral okoli vaški umetnik, ko je videl, da cela vas opazuje med naloženo balo posebno njegove izdelke, živo pobarvano skrinjo, posteljo, zibelko ali lično izrezljan kolo­ vrat! Naselil se je v vasi izučen mizar in njegova praktična' omara je izpodrinila težke, nergdne skrinje. Zginile so na pod­ strešje kot shrambe za žito, obsojene z vsemi umetniškimi motivi vred v pogin. Na mesto nepraktičnih prstenih loncev so stopili že večinoma železni, ki zahtevajo nekoliko manj pazljivosti od strani bur- kelj. Z bisernino obit gorenjski vivček, nekdaj ponos gorenjskega kmeta, je zame­ njal njegov sin pri vojakih z belo porce- lanko. Bombaž je žal prevladal lan in ko­ nopljo in s tem je tudi postal v mnogih kra­ jih slovenske zemlje kolovrat, s tu in tam umetniško izrezljano preslico, nepotreben, Z eno besedo: Tovarniški, na videz ličnej- ši in cenejši izdelki niso izpodrinili samo domače obrti in celo male obrti, ampak tu­ di uničili umetniški ponos vaških umetni­ kov, torej ljudsko umetniško obrt. Dočim je prvotno imela skoraj vsaka hiša v vasi svojega domačega umetnika, so pozneje postali le posamezniki takore- koč zakupniki domače umetniške obrti; vendar bi bilo napačno trditi, da je s tem tudi prenehala ljudska umetnost. Ohranili so se še vedno stari, tradicionalni umet­ niški motivi, morda nekoliko individuali- zovani. Pečnice.in sploh izdelki iz ilovice so že davno postali delokrog izučenih lon­ čarjev, rokodelcev, vendar jim v največ slučajih ne moremo odrekati ljudsko- umetniške smeri, ker vsi kažejo kako po­ Stran 36 Jugoslovanski Obrtnik, 15. maja 1921. Štev. 5 sebnost dotičnega kraja. Običajno so ti domači umetniki, rokodelci domačini, z vsemi posebnostmi tega ali onega kraja, v resnici kmetovalci in le ob določenem času rokodelci. Nadalje so do današnjega dne skoraj vsi leseni izdelki, ki se rabijo pri hiši in v gospodarstvu, še vedno iz­ delek domače hišne obrti. Izvzeti moramo seveda Ribničane, ki ne izdelujejo svojih ret, rešet in sploh »suhe« robe niti samo' za domači okraj, ampak romajo njihovi iz­ delki daleč preko meja slovenskih dežel. Vedno še najdemo mnogo slovenskih hiš, kjer se izdelujejo razni leseni predmeti v več ali manj umetniško dovršeni obliki, v izključno domačo porabo. Isto velja tudi za vezenine. Glede kovinskih predmetov pač lahko trdimo, da so ti v najmanjši meri izdelki domače hišne obrti, ampak večinoma iz­ delki izučenih rokodelcev, kovačev, ozir. ključavničarjev. To je razvidno že iz tega, da najdemo rokodelce-kovače celo pri naj­ manj kulturnih narodih, To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da zahteva rav­ no to rokodelstvo posebnih priprav in orodja, dočim zadostuje lesorezcu skoraj navaden nožič. Značilno pa je za nekatere štajerske vasi, da opazimo skoraj pri vsa­ kem večjem posestniku kovačnico, četudi se pri hiši že od pamtiveka ni izvrševala kovaška obrt. Te kovačnice so se torej ohrai*ile iz tiste dobe, ko je bil posestnik za silo in za svojo lastno potrebo tudi ko­ lar in kovač. Iz prvotne hišne umetniške obrti se je torej razvila, kakor smo slišali, domača obrtniška umetnost. Njeni izdelki niso bili namenjeni samo v uporabo ene hiše, am­ pak za celo vas ali celo za večje okrožje. Če primerjamo izdelke prvotne ljudske umetnosti z ljudsko-obrtno umetniškimi, vidimo, da se ti strinjajo v slabih in dobrih ozirih. Pri obeh najdemo iste stare, naivne, deloma surove oblike, isto tehniko in or­ namentiko, vendar odseva pa tudi iz obeh narodov značaj, njegova preprostost in od­ kritosrčnost, Razloček med obema obstoji v tem, da so izdelki domače umetniške obrti finejše izdelani, ker so imeli obrtniki na razpolago boljše orodje, modele, slike, pa tudi več vaje, dočim se pozna na prvot­ nih izdelkih slabo orodje in je domači umetnik delal brez posebnih predlog. Iskal je motivov za okrašenje izdelanega pred­ meta v naravi, y preprostih vaških cerkvah in na starih modelih. O originalnosti ne moremo govoriti, ker so vsi ti izdelki bili podvrženi večnim spremembam, katere je povzročila individualnost posameznih va­ ških im etnikov, vsled česar ravno ne mo­ remo govorjti o navadnem kopiranju. (Dalje prihodnjič.) J. O.: Centralizem odbija. Volitve po občinah so se skoro po celi Sloveniji izvršile, če izvzamemo tiste male kraje, ki so jih Italijani zadnji čas izpraz­ nili. Za SLS so te volitve gotovo velik triumf. Naši maloštevilni demokrat je so znali v Beogradu z intrigami doseči, da se je volilni red, ki je vseboval tudi žensko volilno pravico, ukinil, kljub temu, da ga je bil že regent podpisal. Naše ženske, ki so imele toliko zaslug za udejstvitev Jugo­ slavije, ki so doprinašale tudi fizično to­ liko žrtev za časa vojne, so po zaslugah demokratske stranke izključene od sode­ lovanja tako v državni kot tudi v občin­ ski zastop. Gotovo je, da so naši obrtniki po raz­ nih občinskih zastopih precej zastopani; ko dobimo vsa tozadevna poročila, za ka­ tera se tem potom priporočamo, nam bo možno podati celotno statistiko. V Ljub­ ljani sami so od 10 n^ših zastopnikov 3 obrtniki, v Mariboru 2, po deželi pa pre­ težna večina. Poleg tega imamo po mestih še drugih, ki, dasi so različnih poklicev, se za obrtni in trgovski stan zelo ogrevajo. Prav je tako, saj imajo obrtniki le pre­ mnogo interesa za sodelovanje v občini, ne le za splošno delovanje v blagobit ob­ čine, pač pa pri marsikateri občini šc s posebnim ozirom na naprave in delovanje v korist obrtnega stanu. Obrtniki so že itak zelo porabni na primer, če občina kaj gradi. Za marsikako stvar so pa tudi zmožni iniciativnega sodelovanja v korist občine. Naša Slovenija se bo čimdalje ^olj industrializirala in je gotovo, da bode obrtni živelj imel, v družbi kmetovalcev, tudi važno nalogo za skupno delovanje v občinskih kakor drugih zadevah. Za danes pa je važno tudi to, da skupno manifesti­ ramo proti takemu načinu vsiljenja ustave, kakor se nam ponuja iz Beograda, da nam vzame še to ipalo avtonomije, ki so jo naše občine imele dosedaj. Mislim^, da bo­ mo v točki za pobijanje centralizma vsi edini: kmet, obrtnik in delavec, kakor tudi uradniki, ki pošteno mislijo, pa bodi si ka­ terekoli stranke. Obrtniki smemo zazna­ movati lep korak naprej, četudi so se stari liberalci tupatam v kakem mestecu ali trgu z velikim naporom obdržali vsaj na­ videzno na površju. Nas to ne sme motiti. Obdržala jih je stara njihova tradicija, go­ nja proti duhovnikom in vsem onim, ki so krščanskega naziranja, pa tudi z gonjo proti vsemu, kar je danes resnično social­ nega. So to navadno stare firme, ki pa ni­ majo mnogo smisla za kak napredek obrti. Samostojni obrtniki, ki so se pred kakim pičlim letom udinjali Samostojni kmetski stranjo posebno tam okrog Novega mesta, da pomorejo par vladoželjnim korifejam do vladnih jasli, pa so sramotno danes pro­ padli s svojimi tovariši, sam ostojn im i kmeti, vred. Saj taka stranka ne zasluži drugega, stranka, ki je za skledo leče pro- \dala našo slovensko avtonomijo. Popol­ noma pa bo izginila, ko bo pričela centralna vlada, menda med Slovenci za poskušnjo, najprej^ izvajati skrpucano centralistično ustavo. Tedaj bo marsi­ kateri samostojni kmet, in njegov poma­ gač, samostojni obrtnik, kakor tudi centra­ listični JDSar na lastni koži občutil moč centralizma. Naše vrste pa se morajo mno­ žiti, saj smo si jasnih načel. Zato se bomo obrtniki zavedali svo­ jega stanu ^>ri sodelovanju v občinah, ne bomo pa kratili pravic drugih stanov, skupno bomo delovali za splošno dobro­ bit, kakor tudi za slovensko avtonomijo. Obrtniki! Širite Vaše stanovsko glasilo! Oglašajte se v njem! Inserirajte! Dopisujte! Strokovne vesti. Betonsko okroglo železo. Urad za po­ speševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi še nekaj betonskega okroglega železa 8, 10, 12, 14 in 16 mm močnega in 10—13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje po­ trebščine pismeno ali ustmeno na omenje­ ni urad, Dunajska cesta št, 22. Papir za sobnoslikarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino finega papirja za sobnoslikanske šablone, katerega bo raz­ delil med interesente, ki naj prijavijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno na nave­ deni urad. Izložbena okna. Urad! za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 ima v svojih ilokalih lepa izložbena okna, ^ ka­ tera bi vzel v razstavo od obrtnikov raz­ ne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov raz­ staviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše infor­ macije, 'f Dopisi. Tržič. Obrtna zrveza za Tržič in oko­ lico je priredila v soboto, dne 23. aprila ob 8. uri zvečer obrtni shod v našem domu. Udeležba je bila zelo številna zlasti od strani naših zavednih obrtnikov in delav­ cev, Shod je otvoril gospod Ivan Papov pod predsedstvom gospoda Štefana Deni- šarja in zapisnikarjev gg, I. Sitarja in Vi­ diča. Kot prvi govornik je nastopil dr. M < $- horič, ki je izrazil svoje veselje, da mor® govoriti med tako zavednimi obrtniki in delavci. Poudarjal je velike važnosti pred- stoječih občinskih volitev, njih smotre fa j pomen. Izvajal je. da obrtniki in nižji slo!1 sploh zamorejo simpatizirati le s SLS, nk kakor pa ne z nasprotnimi bankokrati p®4 * najrazličnejšimi imeni. Dokazoval in ute*