54
jazna praznemu govorienju, a dr. Simplicij je enskam popolnoma prepovedal vsako govorjenje in jim je dal tezalnico okoli ust, od katere se jim kar ulji delajo na belem vratu! Katolika cerkev prepoveduje pijanstvo, a to je abstinentu Simpliciju premalo: on jim pod smrtnim grehom prepoveduje sploh pokusiti vino. Simplicij je tudi izpoved prikrojil po svojem lastnem receptu. Ta napredni modrijan je namre postavil k izpovednicam stroje s palicami. Sicer je stroje sploh odpravil, a pri izpovednicah jih vendar rabi. Katolika cerkev nalaga za pokoro dobra dela, a na Simplicij poloi grenika v stroj, da mu ta odteje gotovo tevilo palic. Da, e ve: Liberalni Simplicij je vpeljal celo torturo za one, ki so se pregreili samo v mislih, ter si pri tem brez dvoma domiljuje, da je naredil s to iznajdbo dober dovtip. Katolika cerkev je ravno v zadnjem asu visoko povzdignila eenje svetega Cirila in Metoda, na v zgodovini ne posebno podkovani dr. Simplicij pa 1. 4000. ui, da ju je cerkev odstavila od svetnitva. Da je segal na cerkveni raun Preernove poezije na grmadi, ni e ni tako groznega v primeri z drugimi zloinstvi tega stranega krvnika. Ljubljanski kofje so znani po svojem ljudo-milem obnaanju, a Simplicij je naredil iz njih grozovite Nerone, kateri ukazujejo nedolno ljudstvo pretepavati do krvi, ki dajejo od vjetih sunjev vlaiti svoj triumfatorski voz kaj pravim: voz? cel elezniki vlak, edini, ki se sploh sme voziti, kajti razen na kofovo posestvo ne sme voziti nobena eleznica ! Tako pravi napredni dr. Simplicij! Cerkev je vzgojila prve zdravnike in uredila prve lekarne, a na Simplicij seveda tega ne ve ter je sploh odpravil vse zdravnike, e da je pregreno z zdravljenjem segati v bojo voljo! Na Simplicij niti tega ne ve, da je cerkev vedno z najvejo odlonostjo naglaala ne le pravico, ampak tudi dolnost stariev do vzgoje njih otrok; ta liberalni modrijan je dal sezidati kar velike hie, kamor starii oddajajo svoje potomce . . .
To in e mnogo nespametnega je zapisal dr. Nevesekdo v svojo asu primerno povest". Ko je izhajala v Ljubljanskem Zvonu", se je e marsikomu gabila, in morda smemo rei, da je danes e manj lahkovernih uencev, ki bi dr. Simpliciju verjeli na besedo njegov nauk, nego jih je bilo takrat.
Ali pa dr. Tavar sam verjame, kar je tu pisal o verstvu? Bilo je 1. 1881., ko so Slovenci slavili narodno zmago pri mestnih ljubljanskih volitvah. In takrat je ravno ta mo, napivajo duhovini, govoril tako-le: Vsak, kdor ljubi slovenski narod, ter mu eli sreno
prihodnost, ima preprianje sedaj, da se ima narodnost naslanjati na vero. Narodnost, go-spdda, vije se kakor trta okrog mogonega debla, okrog vere. In kakor hitro se loi trta od debla, pade po tleh, in njena rast, njeno razvitje, in pred vsem njena rodovitnost je popolnoma uniena." Tako je tudi pisal, ko se je veleastitim gospodom" ponujal kot kandidat. In nato pride 4000!" A za dr. Tavarja je ta povest bila odloilna: Ko je enkrat stopil na to rjavo stezo, se ni ve vrnil na belo cesto, ampak je el vedno bolj navzdol in v stran, dokler ni priel do skrajnega konca na tej poti . . . Dr. E. L.
Ilustrovani narodni koledar za 1. 1903. Leto XIV. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Str. 123. Poleg navadne koledarske vsebine ima ta letonji koledar zopet ve drugih pounih in zabavnih spisov. Pouni sestavki so sicer kratki, a so nam ugajali, ker so zares zanimivi in objektivno spisani. Prvi so kratki ivljenjepisi: Dr. Gustav Ipavic, dr. Franiek Lampe, Ivan Nabergoj, Lovro Serajnik so v splonih potezah ortani. G. pl. Radics pa nam popisuje zgodovino starega in zgradbo novega deelnega dvorca v Ljubljani. Mnogo manj vredni so leposlovni spisi. Pesnika sta gg. Gangl in Borut. Prvi opeva neko skrivnostno nesreo, ki se mu je baje pripetila, ko je zdihoval v ljubezni do neke Aste. Pravi, da so ga zaprli sem v to no"; najbre se uti njegov pesniki subjekt v jei ali ka-li. G. Borut pa hoe kazati menda svojo modernost z verzi, ki so tako neokretno napolnjeni z netenimi ptujkami, kakor ti-le:
In orhideje rad imam njihove vitke talje, njih sladki vonj, pikantni ten in . . . no, in tako dalje . . .
Morda bi hotel v bodoe g. Borut ita-teljem svojih pesmi tako tivo" olajati s tem, da bi tuje besede pisal tudi z njim lastnim pravopisom: taille, teint" itd.? Nam bi vsaj bilo mnogo laje uganiti, odkod so te besede in kaj pomenijo. Morda bi se dala taka stvar povedati tudi slovensko? G. Demeter nam priporoa Na Silvestrov veer" v dalji pesmi, da naj za narod vtripljejo naa srca. Pripovedni spisi so jako srednje, ako ne e nije vrste. G. Ivan Skerjanec nam pripoveduje pod naslovom Njen ponos" jako malo duhovito ljubavno zgodbo nekega nejasnega adjunkta, J. Homec je za nekaj podobnega uporabil zaljubljenega profesorja, E. Gangl nam je pa v Moi molitve in trpljenja" podal sliko, ki spominja njegovega Velikega trgovca". Knjigo krasi ve dobrih podob. K. L.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si