Štev. 46* Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— za pol leta K 72-— V UPRAVI STANE MESEČNO K10'- Kfef bo O JBESStEDli b06j.se? < , Iz eBlgracla prihajajo nove vesti o na-i1!'1«« ki jih zamišlja vlada proti strankam, ,l-®e ncčejo ukloniti njenim, za ljudstvo in rzavo pogubnim težnjam. Pravijo, da je *aanji ministrski svet sklenil ostre odredbe Rr°ti Radičevi stranki, Ljudski stranki in ar°dnemu klubu, ki se bodo uporabljali ^Proti časopisju in zbcrovaini svobodi e‘1 strank. O resničnosti teh vesti ne mo-dvomiti, saj popolnoma odgovarjajo • ^u duhu sedanjega režima. Ta režim je perialističen in absolutističen in kot tak eraždnižljivo spojen s silo in nasiljem, “itarizem in birištvo v najslabšem pome-® besede sta glavna njegova stebra. To je p“e?} pčito dejstvo, ki velja za vsak im-j* ^aližem in absolutizem, pa naj se že iz-ala v imenu monarhizma aii komunizma. d*od ta pojav? 0a , Imperializem in absoltutizem temeljita c |°rez°bzirni seb.čncsti posameznikov in už s*anov« ki hrepene po neumestne^! ^nju zemeljskega bogastva. To boga-jn °..Pa je omejeno in izpostavljeno moljem sti1,1 7° vsem mogočim drugim nevarno-je m’ v ato večen strah zanje! Razen tega Vev.fCen nravni zakon tak, da se tudi naj-cji zločinec hočeš, nočeš v dnu svojega ti ^aveda vsak svoje krivde nasproti s« višji Moči, ki jo morda niti sam pred ve°oj ne priznava, katere obstoj pa vendar zaveda tudi vsake krivde nasproti soljudem, A zavest krivde nosi s seboj za-Vest neizbežne kazni zanio, iz te pa se 20-Pet rodi strah pred njo! Dvojen strah torej preganja nasilnike: da izgube to, česar se oklepajo: ob-j~^^5jnQtne (.l^hiae, m ^trak^zviraice ^krivde — strah pred kaznijo. Ta ta J01 i rf ,im ne c'a Pokoja noč in dan, ran jih nagiba, da se obdajajo s silo, da j, yPa,° seke in svojo stvar le sili. Njim po-noma nedostaje mirno, velikodušno žari !. **)e. v višjo Previdnost, zaupanje v mo-sty ^1 'H blagohotnost širokih slojev ljud- vlad' M sma^raj° za predmet svojega :e^ oh*epja, v ostalem pa za predfnet svo-ojj Zakletega sovražnika. Ako si pred-j 1R1° ,Vse to, nam postane vse, kar smo ^ S,er^a) doživeli v Jugoslaviji nasilja od da e, ,?s*ne cenzure in samovolje v gospodkih vprašanjih do batin in krvavih, jj.°*°dejstev v Macedoniji, ob sebi um- Morda se bo kdo posmehoval in menil, js..,Se Politično življenje pač ,ne ravna po 1 pravnih načelih, ki veljajo za posameznika in da treba tu drugih vidikov, en rno^‘ Nravna načela so samo a m nepodkupna, a vrhu tega so nosi- V Ljubljani, sobota, 26. februarja 1921. 1 w PoStnlma pSaEana v gotovini« Leto I. ■Wi Uredništvo in upretmišlvo v Kopitarjevi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 = CENE PO POŠTI: fSmm ■Tl« POSAMEZNA ŠTEVILKA S® VIN. za četrt leta K 36*— za en mesec K 12’— telji politike isti posamezniki. Vsaka politika nosi na sebi znake duševnosti tistih posameznikov, ki jo vodijo. Kdo so možje, ki vodijo v Jugoslaviji notranjo in zunanjo politiko? Ati najdete med njimi le enega pravega misleca, ki bi se zavedal velikosti državniškega poslanstva v tistem zmislu, ki ga daje edino-le urejen oseben odnos do Vladarja, ki je nad vsem, nad posameznikom kakor nad državami? Ali najdemo med njimi vsemi le enega globokovernega moža? V Jugoslaviji vladajo sedaj možje, ki zahtevajo zase pridevek »naprednosti« in »svobodomiselnosti« v zmislu plehkega svobodomiselstva, možje, ki vero k večjemu tolerirajo, bodisi iz narodnih, bodisi iz drugih političnih razlogov, ki bi jo pa drugače raje danes nego jutri obglavili, in to assmmšsBwammm posebno katoliško vero, ki pozna najmanj kompromisov. S tem smo povedali vse, kar smo hoteli. Dokler bodo vladali v Jugoslaviji ti ih taki možje, nimamo pričakovati ničesar dobrega in trajnega. Ljudstvu ne preostane dregega, nego da se zave, da mora tudi v politiko in vse javno življenje priti krščanski duh, ki edini pozna prave cilje in prava pota našega bivanja na zemlji, ki edini donaša srečo in blagoslov. Tej zavesti naj ljudstvo ostane zvesto in zbira svoje sile za delo in boj, da vržemo sedanji pogtibonosni sistem in dvignemo v Jugoslaviji zastavo križanstva na vrh jambora državne ladje! Potem šele bo zavela po naših deželah široka svoboda in pravičnost in dobro se bo godilo tudi tistim, ki so danes zatirani in izkoriščani! Logatec s nsSi oprani Danes ob pol 9- uri zjutraj so se s posebnim vlakom odpeljale naše oblasti v Logatec, da prevzamejo upravo. S posebnim vlakom so se, odpeljali zastopniki vlade, mestne občine, vojaštva, ča nikarji, zastopniki raznih narodnih društev in korporacij. Pred odhodom vlaka ie godba zaigrala vse tri j- g. himne, nakar so ie med navdušenim klicanjem velike množice ljudi, ki se je zbrala pa kolodvoru, vlak k! a odpeljal. Tekom današnjega dneva bodo naše oblasti prevzele posle v Logatcu, nakar odidejo jutri v spremstvu razmejitvene komisije na Rakek. Po vseh krajih, ki pridejo zopet v Jugoslavijo, plapolajo zastave. Pozdravljeni, bratje! Rukarešt, 25. febr. (Izvir.) vlada je odredila 'splošno mobilizacijo celo- Ruuiiinska j kupne svoje vojske. Mobilizacija je v zvezi s - pomladansko ofenzivo proti bolisevikom. bub Že večkrat smo- opozarjali na način reklame, lei s,e je poslužuje ljubljanski dnevnik i Jutroc, da Ich-i naročnike. Letaki, na katerih se predstavljajo po ljubljanskih reklamnih deskah: bivši trgovski minister dr. Kramer, bivši podkralj in finančni pomočnik dr. Žerjav ter poverjenik za socialno poskrb Adolf Ribnikar, nišo še najboljši izum jntrovske gospode, ker vsa Ljubljana že zdavnaj pozna te čitatelje lastnega lajbžurnala. Svoječasno smo poročali o okrožnicah, ki jih je razposlalo upravništvo »Jutra: našim orožnikom. Danes nam je prišla v roke podobna okrožnica štev. 12, ki nam dokazuje, da je glasilo ljubljanske in belgrajske vlade "Jutro« obenem tudi glasilo bank in kapitalističnih podjetij. Jutrovci v tej okrožnici na banke moledujejo za oglase tako le: »Ne bo odveč, ako »Jutro«- apelira na Vaš cenjeni zavod, da ga bTogovbti v prihodnje mletu podpirati z večkratnim stalnim inseriranjem.« To prošnjo pa utemeljujejo tako-le: »Na« Bade, ki so leteli i»a račun raznih bank in kreditnih zavodov, je naš dnevnik »Jutro« čestokrat krepko in uspešno pariral in izkušal spraviti v pravi sklad.« Tako so nam torej Jutrovci sami izdali javno tajnost, da je njihovo glasilo pravzaprav glasilo bank in kapitističnih podjetij. Mi o tem nismo nikoli dvomili, veseli nas pa, da to gospodje okoli »Jutra« v svoji tajni okrožnici tudi sami priznajo. Delo slovenskega velesrbskega glasila bomo pa tudi v prihodnje vestno zasledovali. Upamo, da bo »Jutro« na ta način priznalo še druge fonde, ki se stekajo v upravo »Jutra,: ter omogočajo njegovo izhajanje in krijejo njegov deficit. ps»t»tK.-Kg £3»a*?x35 £««5iscwr§ -----gti-spa™ gaumanig gpravrani . *»*»»» «x»;i.-"3au Fnuemarj^i Etnwm£ ll*oi-«va«a3 Baanxui-2 V rita „5IOT! ŠSSS* g«*ci«rra.-2 jyc. >.‘mi;iiM-.m(iKti~t(;.iiiiimr-.\{iitiin.;gtHm>iCQiitiun ,li se Precl nami sesuje v • To je modro — to je dobrotno.« *Dalje.< j: >ln potem, ko je to dognano,« je nada- Egipčan> >*10 s0 slari kažipoti ostali ne-6tit arieni 7a one, ki jih nariieravajo zapti->-pa si opasamo ledja in se podamo v RvV.° kraje vere. Pri tem pa takoj otresi s doti a sP011*lllai s svojih misli vse, kar si Pis ° ve™va*’ Misli si, da je duh čist, nepo-lj au Kvitek papira, ki je nanj mogoče prvi-je. P*satk Ozri se po svetu — opazuj njegov 7~ njegovo pravilnost — njegov ustroj. Ka je moralo ustvariti — ustroj spri-Vosf ° n^em’ I1* 811 je naredil — ob tej goto-Amn iSe, Prv^ira^ dotaknemo suhe zemlje. fceS oVfj pa ie Ust0 nekaJ? ~ Bog, zakli- • dočakaj — samo nobenih zmedenih in 'zmedo delajočih imen. O tem,'kar je ustvarilo svet, ne vemo, ne moremo vedeti nič, samo naslednje znake poznamo: — sila in ncizpre-menljiva pravilnost — ki se ne ozira na posamezne slučaje — ki so suče, razteza, uničuje dalje — ne glede na to, koliko razpršenih src, odločenih od glavne množice, pade strtih in uničenih pod' njenimi kolesi. Zmes slabega in dobrega — obstoj trpljenja in zločinov — je v vseh dobah delal preglavice modrijanom. -Ustvarili so Boga — menili o njeni, da je dobrotljiv. Kako pa je potem prišlo to zlo — zakaj je pripustil •— pa nak, čemu izmislil — čemu ga je pur,til daljo obstojati? Da si to raztolmači, si ustvari Perzijec drugega duha, čegar narava je hudobna, ter si misli, da je neprestan boj med njim in med Bogom dobrega. Zmota vedežev je bila, da so raziskovali lastnosti neizogibne potrebe, kjer jo vse sama tema in slepota. Da bi bili omejili svoja raziskovanja na naravo — ka-košno znanje bi že vse ne dosegli! Tukaj ni potrpljenje, pričakovanje nikdar zaman. Mi vidimo, kar raziskujemo, naš duh stopa po čuteni lestvici vzrokov in učinkov. Narava je veliki duh zunanjega vsemirja — neizogibna potreba pa ji narekuje postave, ki po njej deluje — daje uam zmožnosti, ki ž njimi preiskujemo — te zmožnosti so radovednost in spomin — njih zveza je razum — njih dovršenost modrost. S pomočjo teh zmožnosti preiskujem toraj to neizčrpno naravo. Preiskujem zemljo — zrak — morje — nebo — ter najdem, da imajo vsi neko skrivnostno soglasje med seboj — da mesec vpliva na odtok in pritok — da zrak vzdržuje zemljo in je sredstvo življenja stvari — da merimo s poznavanjem zvezd velikost zemlje — razdelju- jemo časovne dobe — da nas njihova lleda svetloba vodi v propad preteklosti — da spoznavamo v njihovi svečani znanosti usodo bodočnosti. In s tem — ko ne poznamo tega, kar je neizogibna potreba — spoznamo vsaj njega pravila. Sedaj pa, kakošen nauk zadobiva-mo iz te vere — kajti vera je to. Jaz verujem v dvoje božanstev: naravo in neizogibno potrebo; poslednjo častim s spoštovanjem, prvo z raziskovanjem. Kakošen nauk pa uči? Naslednje: vse stvari so podvržene samo splošnim pravilom; sobice sije v veselje mnogih — lahko pa ie tudi žalost nekaterih; noč razliva spanje čez množice — ampak daje zaščito umoru prav,tako kakor spanju; gozdovi krase zemljo — pa dajejo zavetja kači in levu; morje nosi na tisoče ladij — ampak pogoltne eno. Tako deluje narava, tako hiti neizogibna potreba po svoji strašni poti samo za splošno korist in ne za vseobčno. Tako se glosi nauk strašnih gonilnih sil sveta — in io jo moj nauk, ki sem njegova stvari Jaz ob-držujem svečeniške prevare — zakaj koristne so za množico; razodevam ljudem umetnosti, ki jih razkrijem — znanosti, ki jih izpopolnjujem; pospešujem prostrani obseg civilizu-joče znanosti; s tem služim množici — izpopolnjujem splošno postavo — izvršujem veliki nauk, ki ga uči narava. Za sebe zahtevam posebno izjemo, zahtevam jo za modrijana — v zavesti, da moja osebna dejanja niso nič na veliki tehtnici dobrega in slabega, v zavesti, da more uspeh mojega znanja podati množici več dobrega, kakor more moje pože-ljenje narediti slabega pri malo njih (zakaj prvo more prodreti v najbolj oddaljene kraje in oplemeniti še nerojene narode); svetu dajem modrost, sebi prostost. Jaz razsvitljujem življenje drugih in vživam svoje. Da, naša modrost je večna, ampak naše življenje je kratko, in dokler traja, se okoristi z njim Itar največ. Svojo mladost predaj zabavi, svoje čute veselju. Kmalu pride ura, ko vinska kupica poči in venci nehajo cvesli. Vživaj, dokler moreš. Apecid, ostani moj učenec, moj privrženec! Učili te hočem ustroja narave, njenih najtemnejših in najveejih skrivnosti — znanja, ki mu bedaki pravijo čarovnija — pa mogočnih tajnosti o zvezdah, S tem boš iz-poluoval svojo dolžnost do množice, s tem boš razsvitljeval svoj rod. Popeljem pa te tudi do veselja, ki se preprostim ljudem o njem niti ne sanja, in dnevu, ki ga daruješ ljudem, sledi sladka noč, ki se v njej predaš samemii sebi.« Ko je Egipčan umolknil, se je oglasila okroginkiog, spodaj, zgoraj najnežnejša godba, kar jih je Lidija kdaj učila, ali Jonija kdaj izpopolnila. Glasila se jo kakor lok gla-;,ov>. so iznenada objeli čute, jih opojili in dušili. Bila je kakor spev nevidnih duhov, kakoi so jiti mogoče ovčarji slišali v zlati do-bi, ki je piavai po Tesalskih dolinah ali pol-danskih paloških gajih. Besede, ki so pohitele Apecidu na ustnice, da bi odgovoril na lažna umshovanja Egipčanova, so trepetajoče utihnile. Bilo mu je kakor da bi bilo bogoskrunsko, g0 bi prekinil t0 čarobno godbo — dovzetnost njegove razburjene narave, grška mehkost in gorečnost njegove tajene duše je bila iznenadena in preobvladana. Z odprtimi ustnicami in žejnimi ušesi se je zgrudil na sedež, mejiem pa se je oglasil nov spev. (Dalje)* v svrho državnega edinstva ter tolerance, Kar se tiče verskega pouka, morajo sprejemati otroci verski pouk po želji rediteljev, odnosno oskrbnikov, ločeni po veroizpovedih. Strokovne šole se otvarjajo po 'potrebah posameznih poklicev. Državni pouk naj se daje brez vpisnine, šolnine in drugih pristojbin. V koliko so dopuščene zasebne šole, naj odreja zakon. Vse ustanove za izobrazbo so pod državnim nadzorstvom. Manjšinam drugega plemena in jezika se dajo osnovne šole v njihovem materinem jeziku pod pogoji, ki jih določa zakon. Odsek je na to glasoval o členu 16. ustavnega načrta, kakor ga je prečital poslanec Jovanovič, Člen je bil sprejet z večino glasov, Jndoosba »daifeDo* kradla. Kako zelo je socialna demokracija židovska skozi in skozi, kaže lista delegatov, ki se udeležujejo dunajske socialistične konference. Večina delegatov je židovskega pokoljenja, tako da je to pravzaprav konferenca mednarodnega židovstva. Tudi poljske in moskovske socialiste zastopata Žida: dr. Diamand in Bronski-War-zsawski. Ali more delavstvo res verjeti, da mu hočejo ti Židje dobro in da se bore za njegove koristi? MEDNARODNA SOCIALISTIČNA KONFERENCA NA DUNAJU. LDU Dunaj, 25. febr. (DunKU) Mednarodna socialistična konferenca je nadaljevala generalno debato o referatu »Metode in organizacija razrednega boja«, Tisamann (Frankfurt) je priporočal ustanovitev proletarske svetovne zveze na mestu kapitalistične zveze narodov, — Dr, Fritz Adler je podal poročilo komisije, sestavljene za razmotrivanje tez o metodi in organizaciji razrednega boja, in je naznanil, da so bile teze s stilističnimi popravami sprejete. Potem je predložil provizorni statut delavskega udruženja socialističnih strank in nastopno resolucijo: Mednarodna socialistična konferenca na Dunaju po-zivlje vse delavce k združenju v socialističnem pokretu posameznih držav. Odločno hoče na podstavi storjenih sklepov z vsem poudarkom delovati za udejstvovanje tega ujedinjenja in pozivlje socialiste vseh držav, naj podpirajo njena prizadevanja s tem, da si prizadevajo krepkovoljno vzpostaviti revolucionarno proletarsko edinstveno fronto proti kapitalizmu in imperializmu t,ako v svoji deželi, kakor tudi v obsegu mednarodne proletarske razredne organizacije. — Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne. PREBIVALSTVO V PETROGRADU IN MOSKVI. LDU Moskva, 25. febr. (Brezžično) Ljudsko štetje kaže, da se je število mestnega prebivalstva jako pomanjšalo, povprečno za 30%. V predmestjih se je število še bolj zmanjšalo. Petrograd šteje i?'09.900 duš, Moskva pa 800.000. tfolitični dogodki -f Predsednik stanovanjskega urada v Mariboru je postal, kakor posnemamo iz demokratskih listov, neki podpolkovnik Vidmar. Svoječasno smo v našem listu poročali, da se je sedanjemu poverjeniku za socialno skrb Adolfu Ribnikarju mudilo, da je telegrafično naročil deložacijo nekega invalida v Mariboru, da je zamogel V invalidovo stanoveanje spraviti svojega prijatelja, iz jugoslovanske armade odpuščenega podpolkovnika Vidmarja. To se je zgodilo na telegrafičen ukaz sedanjega poverjenika, kljub temu, da so se v zadevi vršile še poizvedbe in da je bil tozadevni akt pri poverjeništvu še nerešen. Sedaj razumemo, zakaj se je g. Adolfu tako mudilo, utemeljil pa je svoj ukrep s tem, da je poprej nezaposlenega g. ^podpolkovnika zaposlil,, s predsestvom stanovanjskega urada in na ta način tudi utemeljil njegova bivanje v Mariboru in njegovo pravico do stanovanja. Ništa više! -f Dobrodelnost socialistov v tovarni celjske okolice. Iz Celja: Večletna članica njihovega društva, Terez. Umek, mati več otrok, je pred kratkim težko zbolela. Revna mati se je našim članom smilila, ker smo videli, kako je podpore potrebna, toda socialisti medtem niso imeli ž njo nobenega usmiljenja, češ, ker je za nekaj tednov članarine izostala. Ker so pa videli, da pobirajo od naše strani podporo za bolehno sodelavko, so takoj začeli tekmovati. In lepa vsota bi bila prišla skupaj, ker v takšnih zadevah nismo hoteli politike in smo še mi zraven prispevali. Končno so se ti socialistični prijatelji izmislili, da je sedaj lepa prilika in so od nabrane podpore odtegnili njgn članski dolg, tako, da se je od lepe vsote le nekaj malega podpore nji izročilo. To presega že vse meje. Kakor se vidi, je socialistično geslo: >Najprej jaz pridem, kar vstane, je za človekoljubnost.« — Tovarniški delavec. 2)nevtti dogodki lj Umrla je včeraj opoldne vsled za-strupljenja krvi 16 letna hčerka posestnika in ‘gostilničarja ,>Pri Amerikancu« Pepca Škulj. Pogreb bo jutri ob pol 4. uri popoldne. N, v m. p,! — Pozor invalidi! Invalidski oddelek rabi nujno vrtnarja za en podrejen zavod. Invalidi, kateri so vrtnarstva vešči ali tudi nevešči, ki M pa imeli veselje za ta poklic ter so zadostno delazmožni, naj vpošljejo tozadevne prošnje čimprej na invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani ob priključitvi izvida riad pregleda in zadevnih spričeval. — Južna železnica. Lastniki certifikatov za državne nastavljence se obveščajo, da veljajo za leto 1920 izstavljeni certifikati za vožnje po znižani ceni na progah južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, še nadalje do 31. marca 1921. — Sprememba voznega reda na progi Št. Janž na Dol—Trebnje. Pričenši z dnem 28. februarja 1921 vozi na progi Št. Janž na Dol—Trebnje na mesto mešanega vlaka štev. 4837, mešani vlak štev. 4635 z odhodom iz Št, Janža ob 16. uri 30 min. in prihodom v Trebnje ob 17. uri 24 minut. Vlak štev. 4635 ima zvezo z vlakom štev. 1016, ki prihaja v Ljubljano glav. kol. ob 20. uri 4 minute. ' —Varnost na deželi. V Hohavicah pri Moravčah je bilo vlomljeno skozi okno pri posestniku Resniku, katerega so vlomilci oškodovali za 540 kron. — Antonu Koširju v Zagorju so bili ukradeni čevlji, klobuk in 400 kron denarja. — 1000 K vredna veriga je bila ukradena Peregrinu Cepudru v Lukovici. — Pri Angeli Blažičevi v Stari Vasi je prenočevala neka Ljubljančanka, katero je pa vzela noč. Vzela je s seboj tujega blaga vrednega 1350 K. — Dijaški štrajk radi predragih knjig. 22. t. m. je rimsko vseučiliško dijaštvo proglasilo štrajk radi draginje knjig. Posebna deputaeiia se je oglasila pri državnem podtajniku Rubilliju, ki je odgovoril, da je že stopil v stik z raznimi založniškimi tvrdkami radi znižanja cen. O uspehu bo dijaštvu poročal o par dneh. Dijaki hočejo štrajk razširiti tudi na druge šole. — Tudi v Bologni je vseučiliško dijaštvo nastopile proti draginji knjig in doseglo začasno 30 odstotno znižanje cen. — 50 vagonov žita ukradli. Nedavno so na ladjah viačilkah vozili po Donavi z Ogrskega 50 vagonov rži, ovsa in koruze, ki je bilo namenjeno avstrijskemu prehranjevalnemu uradu. Blizu Fischamenda so ladijski uslužbenci pristali, a na mestu so že čakali razni kupci, ki so pokupili žito po 1200 K q in ga odpeljali. Oblast je zaprla že mnogo krivcev. LpSIfassla pErafi. Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g, dvorni sevtnik Vedernjak, votanta sta bila gg, nadsvetnika Jarc in Žebre, obtožbi je zastopal g. drž. pravdni k Lauren-čak. Uboj v Tacnu pod šmarno goro. Ivan Juhant, po dom. Pergav, z Brega je zvečer na praznik sv. Treh kraljev sedel v gostilni Jožefa Rotarja pod Šmarno goro v družbi več fantov, ki so pili in peli. Pijan ni bil nobeden. Okoli 7. ure zvečer so pričeli gostja odhajati. Zunaj hiše je stopil k Juhantu in Lampiču vojak Anton Aleš in je rekel: »Fantje, zdaj boste tekli!« Aleš je tudi dvakrat udaril Filipa Jarca, ki je nato zbežal; Aleš je skočil nato proti Francu Lampiču in ga udaril; tudi Lampič je zbežal. Aleš se je obrnil nato proti Juhantu in je dal tudi njemu dva udarca. Ko ga je hotel še enkrat udariti, je potegnil nož iz desnega žepa, ga odprl z levo ro':o in zamahnil z vso močjo proti Alešu, ga zadel v prsa in potegnil nož zopet ven. Aleš je napi-avil še nekaj korakov, potem je pa omahnil, padel na tla in čez nekaj trenutkov nato umrl, Juhanta je zagovarjal g. dr. Švigelj. Opisal je dogodek, kakor ga je opisala obtožba. £jubljanski dogodki. lj Kongregacija za moške pri oo. jezuitih ima jutri 27. sveč. ob 3. uri popoldne svoj shod. lj Govori za može se začno v nedeljo dne 6. marca v kapeli oo. jezuitov, Zrinjskega cesta 9. Vsak dan govor ob 8. uri zvečer. Kapela rezervirana izključno le možem. lj Nori deželni predsednik dr. Baltič so je včeraj popoldne pripeljal v Ljubljano v spremstvu dr. Žerjava. lj >40kronski bankovci so ponarejeni!« Tako se je govorilo te dni po Ljubljani, Te govorice pa so neresnične. Ti bankovci so popolnoma pravilni. Ne dajte se begati; kajti gospodje ponarejevalci jih doslej še niso mogli ponarediti. lj Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst je na trgu v izobilju. Kvaliteta govejega mesa se je na trgu izboljšala. Goveje meso I, vrste 30 K, II. 28 K; telečje meso I. 26 K, 11 24 K; svinjsko meso I. 32 K, II. 30 K; kozlički, jag-neta 24 K. Ceno mesu določi mestni magistrat na podlagi tačasne cene žive klavne živine in klavnih rezultatov kvalitativno različnih volov. Mesarju se pusti samo oni dobiček, ki ga vzdrževanje njegovega obrata nujno zahteva. Mesarji ne morejo samolastno postavljati nikakih cen. S sadjem je ljubljanski trg dobro založen, ravnotako z zelenjavo, jajci itd. Jabolka kg 8 do 10 K, jajca kos 1.50 K. Preizkušnje mleka v pretečenem tednu so izpadle zopet neugodno. Stranke naj nosijo v preizkušnjo samo dobro premešano mleko. — Današnje cene špecerijskega blaga so: Kava I. 84 do 98 K, III. 56 do 64 K, pražena kava I. 112 do 120 K, 111. 70 do 80 K, rdeči sladkor 44 K, kristalni beli sladkor 52 kron, sladkor v kockah. 56 K, riž I. 26 do 32 kron, II. 20 do 24 K, namizno olje 52 do 56 K liter, jedilno olje 48 do 52 K, vinski kis o do 5.60, navadni kis 4 do 4.40 K, mlet poper kg 64 K, sladka paprika 104 do 110 K, testenine I. 22 do 24 K, II. 19 do 22 K, liter petroleja 22 K. (Cena 56 K za sladkor že več dni ni več domača na ljubljanskem trgu. Cena sladkorju je sedaj 54 K po ljubljanskih prodajalnah. Toliko v popravo uradnega tržnega poročila. Op. uredn.) JCaša društva. d Rokodelski dom. Jutri ob 11. uri pevska vaja. Ker se prično učiti poplnoma nove pesmi, sprejmejo se tudi novi pevci, ki žele pristopiti k drutšvenemu zboru. V pondeljek zvečer ob 8. uri bode predavanje v dvorani. Predavanje bo zelo važno tudi za starejše člane! d »Društvo sv. Bonaventure« franc, bogo-slov. naznanja, da se napovedano predavanje >Frančišek Asiški in Dante« ne bo vršilo radi nepričakovano nastalih ovir v nedeljo, 27. t. m., temveč pozneje. d Šentjakobska prosveta. Jutri, ob 6. uri zvečer bo predaval prof. Vinko Šarabon o Carigradu. Predavanje bo pojasnjevalo več lepih skioptičnih slik. Vabimo! d Frančiškanska prosveta (dramatski odsek) ima danes v soboto ob 6. uri zvečer skušnjo za obe igri. Prostor po navadi. — Načelnik. Socialni vestnik. o Hrv. Radiša in Amerika. »Radiša«, glasilo društva »Hrv, Radiše« v Zagrebu naznanja, da je društveni odbor sklenil, poslati v Ameriko svojega ravnatelja Štefana Jobsta, da med tamkajšnjimi hr-vatskimi izseljenci zbere denar, ki je potreben, da društvo oživotvori svoje načrte: zgradi društveni dom, vzorne delavnice, okrevališča za vajence, ustanovi fond za inozemske ustanove itd, — Ravnatelj Jobsi odpotuje v Ameriko sredi aprila t, 1,, že sedaj pa se je društvo pismeno in potom tiska obrnilo na ameriške Hrvate, da njegovemu prihodu pripravijo ugodna tla. V svoji poslanici naglasa društveni odbor, da gre vse njegovo stremljenje za tem, da Hrvatom na lastni zemlji ustanovi napredno Ameriko. 15 letno delovanje Hrv, Radiše opisuje poslanica tako-le: Društvo je v zadnjih dveh letih priredilo dve gospodarski razstavi, ki sta bili doslej največji svoje vrste na Balkanu. Društvo je po ulicah zbiralo darove, da obleče otroke vdov, invalidov in druge sirote. Uredilo je vzorne delavnice za vzgojo poštenega obrtnega in trgovskega naraščaja. Okolu sebe zbira zapuščeno deco in jo uči pošteno živeti. Društvo sprejema pod svoje okrilje mladino, ki mu jo pošiljata policija in socialna skrb in dovajajo dobri ljudje, ki jih pobero na cesti in dovedejo k njim. Društvo podpira nravno in gmotno vrle mlade začetnike trgovce in obrtnike. Daje nagrade za najbolja' vajeniška dela in bodri vajence na nadaljno izobraževanje in štedljivost, O prostem času zbiramo vajence okolu sebe, učimo jih tuje jezike in jih izobražujemo. Društvo ima samo dva paragrafa: Delati in ne obupavati. Skrbeti za male in slabotne. Kaj bi bilo, če se komunizem in socializem razpaseta v naši državi, Vam nabjojle povesta brošuri >S krampom in gorjačo« in >Obljubljena dežela Socialija«. Prva stane 7 K, več skupaj 6 K 50 v, druga 2 K več skupaj 1 K 50 v. Razpošilja jih Katoliška liga, Ljubljana, Poljanski nasip 10. .. Sokolsko vzgojo hočejo upeljati v naše šole. Kakšna bi bila taka vzgoja, Vam mojstrsko odkrije brošura Ajmo mi Sokoli. Berite jo vsi, ki Vam je bodočnost naše mladine in našega naroda na srcu. Razpošilja j° Katoliška Liga v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Izvod stane 5 K 50 v, več skupaj 5 K. Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega Časa«, liska Jugoslovanska tiskarna v LjaMJaaL TVRDKA »INDUS« (K. Pollak) rabi nujno nekaj izurjenih ŠTEPARIC za navadne čevlje, — Nastop tako). Nekaj za Vas! Racionslno negovanje Sopots. Hočete li obra*. in roke racionelno negovati, pege, mozolee oitpra\iti, hrapavo kožo mladostno in prožno napraviti, uporabljajte Feilerjevo pravo Elza-obrazno m kožo-ob-varujočo pomado l veliki porcelanski lonček 15-- k. fclsa toaletne umivalno pastilie l škatljica 10 50K. Pomada za ustnice 2‘- in 4*- K.. Prvovrstno naravno negovanje las., Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osivelost preprečuje ' ellerjeva prava Tannokina pomada rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15--K. M0°* 110 katranovo milo *a glavo 14-- K. Ogrska P?* mada za brke po 6’- i11 8 - K. Neškodljiva olja lase, orehovo olje mala steklenica 6’- K, velika 30 - K. Schampon za um1* vanje las 4- K. S Edeai vseli mil ! je Feilerjevo Kisa liliino mlečno milo 19-- K.. Tekočo lilijno mleko 12-* in . 15*- K. NajHnejši (.Tlycerin 6 - in 30*- K. Vasehn po 3;-, 7 - in 12*- K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5 - K. Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20-- K. Najmočnejše francosko žganje najčišča predvojna roba, manjša steklenica 16*-velika 351- K. Kisa Kolonska voda v steklenica^ 7‘- in 35 - K.* Puder gospe, katera se v to razume ie pravi dr. JKLluger-jev Hega-puder, bel, rosa, velike elegantne škatijo Proti potenju telesa deluje zanesljivo Feller-jev Elsa sipaini prašek 1 škatljica 10 60 K. Kaj je „Elsa Fluid“ to zna vsaki G dvojnatih ali 2 speoi-jalm stoklenici 42 - K. Kurja očesa bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo in temeljito Fellerjevt.uristovski obliž „Elsa* v škatljah po n 5*- K. in 7‘50 K in t oller-H jeva turistovska tinktura | steklenica 10’- K. Za usta in zobei Hega Bobni prašek s kisikom, 1 škatljica 20 -K. Dr. Roidor-jov Robni pra-Sok 1 skatlja 8-- K. El8» voda r.a cista 30 -K, zobno krtačice od 20 - K naprej. Fini parfemi | francoski, originalne K steklenico 40 -K; nateht-B nioo od 20-- K naprej. Sacbot (ovitek dišečega praska za perilo) 8 - lv. Proti mrčesom kakor muhe, bolho, stenice, rusi, zanosljivo & temeljito doluie b.lsa m?" čosni prah, velika škatlja 15*- K. Tinktura zoper stenice 30 - K. NaphtaU& od 2 - K naprej. Kaj se vsak dan potrebuje ? Angleški obliž 2 - K. Ly-soform 30- K. Popolni Irrigator najboljši 150- K. Pravi L.vsol 30 - K. Katra S 31- K. Katrne krogljico | E*- K. Arnika 6*- iv in I 30 - K. P6 smrekovem 9 gozdu dišeči partem ea B sobe 3^’-K. Konjak30 -K. | Malinov sok 30 - iv. Kina a železno vino 30-K. Eseno < 8 za rum 7*- m 35'- K. ivi- 9 neški Čaj na tehtnioo od 3 - K. naprej. Miši in podgane! 'Mišji strup 8-- K. Strup zopor podgane 8'- K. in 10 - K. Omot in poštnina se računa posebej, toda najceneje. Čim več se na enkrat naroči, toni manj 'dražo stroški to robo. 1 Pri vprašanjih N naj se prilože poštne D znamko za odgovor. S . . I. Naročila sa adresirajo na: EfGES V. FEtLER, iokarna, Stnbica dooja, Elsp.trg 345. Hrntska. '"•rerWi735OTmCT2 Štiri milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr. loterije. žrebanje so vrši že 7. in 8. marca. Kdor v H. razredu ni zadel, mora zamenjati srečke 2. razreda za nove srečke 3. razreda vsaj do 2. marca. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor doslej še ni igral, a hoče igrati v tretjem razredu, mora plačati srečko prvega, drugega in tretjega razreda, torej trikratni iznos. Zadnja prilika. Nekaj srečk ima Se na razpolago Zadružna Gospodarska banka ti V LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr.