Poštnina plačana v gotovini
M
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina .	.	.	.	L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev.	24/12410
Katoliški
k\\\
Leto XX. - Štev. 6
Gorica - četrtek, 8. februarja 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
o)
šitf
v«
t i # altfj
a®
;kii
i i Jlj>
P
10
iiJ K oS
lanislite« Mit iiihpaieiicew zaton britanskega imperija
7an<veiitav nočib čtuHimnih linrii nrihaia Znani sn notem n H m pri hiTniavk nd.	^	^
Zaposlitev naših študiranih ljudi prihaja vedno bolj v ospredje tako, da je rešitev tega vprašanja zelo pereča, saj lahko rečemo, da gre pri nas Slovencih v Italiji
pravo krizo nezaposlenosti.
Po prihodu Italije v naše kraje in s tem ukinitve slovenščine v vseh javnih uradih smo Slovenci izgubili veliko število urad-nikov, ki so bili premeščeni v notranjost države in celo odpuščeni. Te krivice nam država ni še popravila in tako trpimo na •em področju veliko škodo, ki dejanski •labi našo številčnost in ogroža naš obstoj, kajti sila železo lomi in naši izobraženci si morajo iskati zaposlitev in kruh kjer koli, tudi daleč proč od svojega rojstnega kraja; pa tudi delo, ki ne odgovarja njihovi izobrazbi in pripravljenosti.
Vlada je že leta 1945 obljubila, da nam kodo krivice popravljene, tega pa le ni že storila.
Potem smo si želeli deželno avtonomije in smo nanjo čakali kot na rešilni čolnič. Dočakali smo jo, toda stranke, ki so tu na oblasti, se naših jezikovnih pravic kt naših izobražencev, pripravljenih predeti službo, do zdaj niso hotele spomniti.
Tako se ti naši ljudje v sili zatekajo na Mo, kjer pa ni kruha za vse!
Sicer pa čemu šola, če ne tudi za službovanje v slovenščini, poleg pouka v materinščini in splošnega narodnega izobraževanja in tudi širjenja naših literarnih Pridobitev? šola ne more vendar biti tarna sebi kot navaden muzej.
Čutimo in vemo, da so slovenski urad-Hiki potrebni povsod: na prefekturi, na kvesturi, v deželnih uradih, na pokrajini, Ua občinah, na sodiščih, na registrskih in katastrskih uradih, na pošti in celo v bolnišnicah.
Zahtevamo, torej, vrnitev slovenščine v Vse javne urade in od te zahteve ne motamo in ne smemo odstopiti!
Gre za naravno pravico, ki nam je nihče Ue sme zanikati in odreči, zlasti zato, ker Uam je bila krivično odvzeta po letu 1918.
Francozi v Dolini Aosti in Nemci v Po-Udižju to krivico že imajo popravljeno. Uidi Slovenci smo priznana jezikovna Planj šina, zato nas država ne more in Pe sme držati v podrejeni vrsti in rav-Pati z nami različno, saj smo po ustavi (členi 2, 3 in 6) enakopravni in moramo terej biti deležni istih pravic kot drugi državljani italijanskega, francoskega ali Pa nemškega jezika.
Sicer pa, ali ne pravi 21. člen ustave, da imajo vsi državljani pravico svobod-Pega izražanja svoje misli, in to z besedo (p pismeno? Ta ustavna norma vsebuje 'udi svobodno rabo materinega jezika državljanov, sicer je pravica svobodnega kražanja okrnjena.
Goriška prefektura je te dni dovolila, da so si števerjanci in Sovodenjci lahko Obrali občinskega tajnika veščega slovenščine. Z zadovoljstvom pozdravljamo Slo-vencl to pravično odločitev. Moramo pa v*trajati, da se to pravilo uzakoni, sicer bo imelo samo časovno, morda tudi zelo kratko veljavnost.
Do te prefektume odločitve je gotovo Prišlo, ker tajniki navadno ne razumejo slovenskih občinskih svetovalcev in ne mo-rejo sestaviti pravilnega in poštenega sejnega zapisnika, ki je važna uradna listina, Priča resnice.
Odtod upravičeni ugovori prizadetih slo-'tenskih svetovalcev, ki protestirajo in žugajo s pritožbo na upravno oblast, v skrajnem tudi na sodno. Tajnik pa naj tudi Praduje v slovenščini in italijanščini ter sestavlja dvojezične zapisnike. Take zapl-spike že sestavljajo v manjših tržaških °bčinah.
Vsi morebitni sprejemi slovenskih ljudi v javne urade ne rešijo krize, če ni
*	zakonom rešeno vprašanje vrnitve slo-Venščine v vse javne urade!
Niso redki niti primeri slovenskih bol-Plkov, ki ne morejo govoriti z zdravnikom In osebjem v bolnišnicah, ker niso Veščl italijanskega jezika, drugi pa slo-Venščlne. Bolnišnicam zakon ne prepoveduje občevanja v slovenščini! Te naj torej kur najamejo tudi slovensko osebje!
Znani so potem primeri brzojavk, oddanih v slovenskem jeziku, ki pridejo dostavljene v popolnoma zgrešenem in nepojmljivem besedilu.
Nič ni bolj važnega, resnega in potrebnega pri ugotavljanju resnice kot izražanje tožitelja, toženega in prič v lastnem materinem jeziku pred sodnikom.
To pravico globokega moralnega in ju-ridičnega značaja nam osporavata člena 122 civilnega in 137 kazenskega sodnega postopka, oba fašističnega izvora, ki pa ju parlament ni še preklical.
Da ne govorimo o pačenju slovenskih imen in priimkov v sodnih zapiskih. Nekaj groznega!... Slovenski priimki so včasih tako strašno popačeni, da jih sploh ni moči pravilno razumeti.
Italijanska republika si je priborila demokratično ustavo. Tudi Slovenci smo k temu pripomogli z velikim trpljenjem in žrtvovanjem v našem odporu za časa fašizma in med vojno.
Oblast naj zato z nami ravna v znamenju spoštovanja človeških pravic in določil državne ustave. Vrne naj nam pravico, ki smo jo v tem pogledu nekoč že uživali!
DR. AVGUST SFILIGOJ
Pokojni angleški ministrski predsednik Winston Churchill je še med zadnjo svetovno vojno ponovno zatrjeval, da noče biti predsednik vlade razpadajočega imperija. Trideset let po izbruhu te vojne pa so morali Angleži iz ust drugega ministrskega predsednika Harolda Wilsona zvedeti, da je pred durmi likvidacija zadnjih ostankov britanskega imperija. Do leta 1971 namerava namreč Anglija vojaško izprazniti vse svoje še obstoječe postojanke vzhodno od Sueškega prekopa razen Hongkonga ob južnokitajski obali, kjer bo še naprej vzdrževala posadko 10 tisoč mož.
VZROKI RAZKROJA
Dve okoliščini sta pokopali britanski imperij: Anglija se je že med prvo svetovno vojno tako zelo zadolžila, da ni mogla plačati vseh svojih dolgov niti do leta 1939, ko se je začela druga svetovna vojna. V tej vojni je potem
Napet položaj v Vietnamu
Te dni je Južni Vietnam spat v središču svetovne pozornosti. Borcem od komunistov vodenega osvobodilnega gibanja Viat-kang je uspelo zanesti vojno v samo glavno mesto Saigon. Nezaznavno so se, potem ko so bili že prej vtihotapili orožje, infil-trirali med prebivalstvo in sprožili niz napadov na razne objekte v prestolnici. Ponovila se je zgodba s trojanskim konjem. Gverilcem je za šest ur uspelo zasesti celo del poslopja ameriškega poslaništva. Bilo jih je komaj devetnajst, a so vzbujali vtis, da jih je za cel bataljon. Med njimi sta bili celo dve ženski. Predali so se šeile, ko so izstrelili zadnji naboj. Istočasno so vietkonigovci napadli predsedniško palačo, glavni sedež policijskih sil, stanovanja ameriških častnikov ter letališče pri Sai-gonu. Nekaj dni je bilo mesto čisto odrezana od sveta; sedaj na splošno Ameri-■kainci z vladnimi oddelki obvladajo položaj, a spopadi se še vedno nadaljujejo.
Tudi v notranjosti Južnega Vietnama so sprožili komunistični oddelki obširno ofenzivo. V stari cesarski prestolnici Hue, 400 km severno od Saigona, so prodrli v utrjeno citadelo sredi mesta in na njej razvili svojo zastavo, še vedno vztrajajo na področju petih mest, napadajo ameriška oporišča in uničujejo letala na raznih letališčih.
Dovolj je bil en teden, da so se razblinile nade vseh tistih ameriških vojaških krogov, ki so upali, da so komunistične sile popolnoma izčrpane in nesposobne večjih vojnih dejanj. V trenutku, to se ameriški predsednik Johnson pripravlja, da bo pričel kampanjo za svojo ponovno izvolitev in napoveduje zmago v Vietnamu, je komunistična ofenziva vse prej kat prijetna za pjegov prestiž, pa tudi za prestiž Sev. Amerike v Južnem Vietnamu in med državami Južnovzhodne Azije. Zdi se, da hočejo vietkonigovci čim bolj izrabiti svojo ofenzivo za izvrševanje moralnega pritiska na ameriško javno mnenje, češ da Amerika v Vietnamu ne more več zmagati in da je najbolje če se umakne domov.
Položaj za Severnoaimerikance gotovo ni prijeten. Vezani so na razna oporišča, medtem ko se sovražnik prosto sprehaja po deželi in določa čas, kdaj bo udaril in kraje, ki jih bo napadel. Borijo se za ohranitev svetovnega ravnotežja, ki je bilo mukoma ustvarjeno v Jalti in Potsdamu, a ga Moskva že vsa leta po zadnji vojni ruši s podpiranjem tako imenovanih narodnoosvobodilnih gibanj. Spretna propaganda, ki ji podlegajo premnogi tudi v svobodnem svetu, jih slika kot imperialiste, medtem ko se o zavojevalnih težnjah Sovjetsko zveze sramežljivo molči. Toda ne delajmo si utvar: komunizem se ni
prav nič odrekel osvojitvi sveta, le 'bolj pametne taktike se poslužuje. Odhod Sev. Amerike iz Vietnama bi sprožil proces, ki bi zamajal v temeljih vso Južnovzhodno Azijo. Za Vietnamom bi prišla na vrsto Kambodža, Malezija, Indonezija, Filipini, Birma, Tajska in končno še Indija. Le kdo bi bil potem še v stanju upreti se komunistični poplavi? Vojna v Vietnamu je 'boleča in strahotna, a če se bo končala z ameriškim umikom, je bila res brez smisla. Za dolgo ča9a bo potlačena težnja vseh ‘tistih narodov, ki si hočejo v resnični svobodi krojiti svojo usodo.
Preprečena vladna kriza
V	Rimu traja že nekaj tednov proces, ki ga je sprožil bivši poveljnik karabinjerjev general De Lorenzo zoper urednika tednika »L’Espresso«, ki je bil omenjenega generala obtožil namere izvedbe državnega udara za časa vladne krize junija in julija leta 1964. Ob tej priliki naj bi se aretiralo in pozaprlo vse politično sumljive osebe. Spisek teh oseb je izdelala tajna obveščevalna služba SIFAR, katero je dalj časa prav tako vodil general De Lorenzo. Na spisku je bilo 157.000 državljanov, med njimi tudi 4500 duhovnikov.
Potek procesa je pokazal, da je imel tednik »L’Espresso« v glavnem prav in da je general De Lorenzo, zlasti kar se tiče vohunjenja za državljani daleč prekoračil svoj delokrog. V rimskem parlamentu so v zvezi z nezakonitim ravnanjem SIFAR-ja komunisti in socialproletarci zahtevali ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj bi vsej zadevi prišla do dna.
Predsednik italijanske vlade Moro pa se je tej zahtevi odločno uprl. Bil je mnenja, da je zadeva SIFAR stvar vlade ne pa parlamenta, da je povezana z mnogimi vojaškimi tajnostmi, ki morajo ostati zavarovane in da bi ustanovitev parlamentarne komisije nekaj mesecev pred razpisom splošnih volitev preprečila sprejem važnih zakonov, ki morajo biti sprejeti še v tej zakonodajni dobi. Zagrozil je tudi, da bo nemudoma odstopil, če bi parlament sprejel komunistično zahtevo.
Dasi je bil del socialistov za ustanovitev parlamentarne komisije kakor tudi republikanci, je vendar med člani vladne koalicije prodrlo stališče, ki ga je podpiral tudi Nenni, da v danih okoliščinah ne gre uprizarjati vladne krize. Tako je prišlo v četrtek, 1. februarja do glasovanja v parlamentu, kjer je bil komunistični predlog zavrnjen s 329 proti 214 glaisovi.
porabila vse svoje rezerve in morala do skrajnosti napeti tudi svoj kredit, da je mogla biti kos vojnim stroškom. V povojni dobi je angleški delovni človek stremel le za čim večjim blagostanjem in ugodjem; malo mu je bila mar nekdaj slavna zunanja politika angleških vlad. Na račun gospodarskih udobnosti jo je bil odločen do konca žrtvovati.
Laburisti so bili tisti, ki so tej težnji povprečnega angleškega človeka pozorno prisluhnili in tako prišli na oblast v trenutku, ko je ves svobodni svet ploskal konservativcu Churchillu kot moralnemu zmagovalcu nad Hitlerjem. S podelitvijo neodvisnosti Indiji in Pakistanu so sprožili proces, ki se sedaj zaključuje.
TEŽKA DEDIŠČINA
Kljub temu, da svet že dvajset let prisostvuje likvidaciji britanskega imperija, je pa zadnje Wil-sonovo naznanilo v sedanjem izredno kritičnem razdobju za svobodne narode neprijetno presenetilo zlasti Severno Ameriko in Zahodno Evropo. Anglija je nenadoma ustvarila s svojim napovedanim umikom praznine na vojaško in gospodarsko važnih postojankah, ki vabita tako Moskvo kot Peking, da se vanje vgnezdita.
Singapur je npr. strateška postojanka, ki je na njegovi usodi severnoameriška zunanja politika življenjsko zainteresirana, zlasti dokler ne bo spravljena s sveta vojna v Vietnamu. Prav tako ne more biti svobodnemu svetu vseeno, kdo bo obvladal petrolejska ležišča v Perzijskem zalivu. In če umakne Anglija 45.000 mož svoje vojske iz Zahodne Nemčije, kaj bo še ostalo od severnoatlantske obrambne zveze NATO? Nič več kot navadna obrambna pogodba ZDA-Nemčija.
Tako prehajajo skoro avtomatično vsa bremena angleške zunanje politike na ramena Sev. Amerike. Začelo se je z reševanjem Grčije pred komunizmom takoj po drugi svetovni vojni, ko je prišla do veljave tako imenovana Truma-
nova doktrina. Kmalu nato so morale ZDA reševati Berlin, nato je sledila vojna na Koreji, sedaj pa ameriške finance izčrpava vojna v Vietnamu. Zato se severnoameriška diplomacija vse prej kot ra-duje razkroja britanskega imperija. Boji se, da ji bo ta razkroj navrgel novih obveznosti, kajti izkazalo se je, da od koderkoli so se angleške čete zadnjih dvajset let umaknile, povsod je za njimi ostal politično nemiren prostor. Pomislimo samo na nekatere bivše afriške kolonije kot Nigerija, Rodezija in Sudan: vera, da so angleške kolonije kar same po sebi zrele za samostojno svobodno politično življenje, je doživela žalosten konec.
NASTAL JE NOV POLOŽAJ
Toda Wilsonovega sklepa se ne da več preklicati. Anglija je zadnja leta vztrajala na postojankah, ki so presegale njene moči. Operacija je bila nujna, če hoče Anglija rešiti svoje finance. Pravilno je zato obrnila svoje oči v Evropo, ki jo je več stoletij zanemarjala, skoro prezirala. De Gaulle jo v teh prizadevanjih zaenkrat še ovira, a prej ali slej bo Anglija uspela, saj je jasno, da si ni mogoče misliti Evrope brez države, ki je trden člen v obrambni verigi NATO, navzoča v Sredozemlju in v Nemčiji ter v Berlinu. V modernem času vojaška sila še ni vse; važna je tudi gospodarska moč ter pravilna povezava z zavezniki.
Vendar pa ostane jasno eno dejstvo: zaton britanskega imperija pomeni dokončno odvisnost sveta od dveh velesil, ZDA in Sovjetske zveze. Idejni, gospodarski in politični razlogi ju silijo, da bosta skušali dobiti nadzorstvo nad področji, ki so se iz katerega koli vzroka spremenila v politično praznino. Praznina, ki jo pušča za seboj umik Vel. Britanije, gotovo ni majhna. ZDA čaka težka dolžnost in odgovornost, da ne pustijo na cedilu družine svobodnih narodov in da zajezijo razlivanje rdečega vala po nekomunističnem svetu.
Nemški obisk v Rimu
Zadnje dni preteklega tedna sta se mudila v Rimu predsednik zvezne vlade Zahodne Nemčije dr. Kurt Kiesinger in nemški zunanji minister Wiliy Brandt. V glavnem ja Slo za vprašanja, ki zanimajo obe državi. Tako se je Kiesinger pogovarjal , z Marom o sporazumu proti širjenju jedrskega orožja; v tej stvari gledišče Italije in Nemčije ne sovpada s ‘tistimi od ZDA in Sovjetske zveze. Tudi je bilo govora o pristopu Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost; italijanska vlada je za ta pristop zelo zavzeta, nemška pa bolj zadržana, ker noče na račun Angležev zgubiti prijateljstvo z de Gaullom, neizprosnem proti volku angleške vključitve v omenjano skupnost. Bilo je tudi govora o sovjetski navzočnosti v Sredozemlju, ki postaja vedno bolj močna; Kiesinger je bil mnenja, da zadeve ne gre dramatizirati. Končno se je razpravljalo o načinu odnosov do narodov Vzhodne Evrope. Italija je pripravljena ob vsaki priliki zastaviti ■dobro besedo, da bo odprtje proti Vzhodu, ki ga je sprožil Kiesinger po prihodu na oblast, vedno bolj uspešno.
Prav pretekli teden sta v skladu s to ■politiko obnovili diplomatske odnose Zahodna Nemčija in Jugoslavija potem ko so bili ti odnosi prekinjeni deset let, ker je bil Tito priznal Vzhodno Nemčijo kot samostojno državo. Seveda se je ta Titova
odločitev kmalu izkazala za politično nespametno in gospodarsko škodljivo za Jugoslavijo. Sedaj pričakujejo jugoslovanski krogi, da bo prišlo do povoljne rešitve vprašanja delovne sile, sproščenja jugoslovanskega izvoza v Zahodno Nemčijo ter ureditve plačila odškodnine žrtvam nacističnega nasilja.
Pred odhodom iz Rima je Kiesinger v soboto, 3. februarja obiskal tudi sv. očeta tar se pri njem zadržal tri četrt ure. Sv. oče je poudaril dobre odnose, ki vladajo med Vatikanom in Nemčijo na podlagi konkordata ter posebnih pogodb s ‘posameznimi deželami, priporočil nemškemu kanclerju, naj si prizadeva uresničili upravičene težnje nemškega naroda z miroljubnimi sredstvi in z odpovedjo vsaki obliki sile ter izjavil, da Sv. sedež upošteva zakonite nemške interese, samo da so v okviru miru in sprave med narodi.
Kiesinger je pa s svoje strani izrekal priznanje sv. očetu na polju ekumenizma in mednarodnega zbliianja, glede Poljakov pa malce polemično dejal: »Čeprav nezaupanje pri našem vzhodnem sosedu ovira ■polno razumevanje, ki si ga tako želimo, se bomo tudi naprej iskreno trudili za zbližan je in spravo v upanju, da bodo še viseča vprašanja nekega dne rešena v skladu z razumom in človečanskimi načeli.«
Stran 2
PrnehllB je biti duhovniško srce Kmetijsko srečanje v Gradiški OBVESTI L APl
Prad petimi meseci je g. zlatomaišnik Ciril Sedej padel v stamovanju in si pri tem zlomii desno roko.
Vsi, ki smo mu bili blizu, smo zaslutili z bolečino v srcu, da je prispel do zadnje postaje svojega življenjskega križevega pota. Pet mesecev bolniške postelje, v kateri je z zgledno predanostjo v božjo voljo prenašal nemajhne bolečine, je docela izčr-pailo sicer že po dolgi, bolezni zrahljani organizem. Zaspal je v Gospodu v zgodnjem jutru 1. februarja v 80. iletu starosti. Bil je namreč rojen v Cerknem 10. aprila 1888 v »Anžigovčevi« družini, ki je dala Cerkvi goriškega nadškofa dr. F. B. Sedeja.
Po končanih gimnazijskih študijah v Go-rici se ni mogel odločiti, da bi stopil v bogoslovje. Težko mu je 'bilo to povedati stricu nadškofu, A ko se je le opogumil in rekel stricu, da ne misli biti duhovnik, mu je nadškof dejal: »Če se ne čutiš, ni treba, da greš. Cerkev ne potrebuje le gorečih duhovnikov, temveč tudi dobrih (krščanskih laikov!«
Toda duhovne vaje, ki jih je opravil kot akademik na Dunaju, ter socialna misel in zgled dr. Janeza Ev. Kraka so nadarjenega in velikodušnega študenta prepričali, da bo kot duhovnik še največ po-mogel svojemu ljudstvu. Zato je po dveh letih prekinil študij prava na dunajskem vseučilišču in stopil v goriško bogoslov-nico. V duhovnika ga je posvetil stric nadškof v začetku julija 1914, torej nekaj dni pred izbruhom prve svetovne vojne.
Rad je pripovedoval, kar mu je stric nadškof rekel ob novi maši: »Ne domišljaj si, da imaš kake predpravice, ker si nadškofov nečaik! Ti me moraš ubogati še prej kot drugi!« Zato je moral kaj kmalu iz Gorice. Poslaai je bil za kaplana na Tolminsko, v Rihemberk, iz Rihem-berka pa v rojstno Cerkno, kjer mu je bila poverjena duhovna skrb za soške begunce.
Toda svoja najboljša leta in energije je posvetil Bricem. Cim se je fronta iz Soške doline premaknila na reko Piave, je bil g. Sedej prestavljen za župnega upravitelja v Kojsko, leta 1920 pa v Šte-verjan, kjer je ostal do smrti. Ob prihodu je našel števerjan v razivalinah. Ljudje so se vračali iz begunstva in si gradili zasilne barake. Župnik je dali! usodo s svojim ljudstvom. Moralno pobitih vernikov ni samo tolažil in bodril, temveč tudi zagrabil z njimi za obnoritvano delo.
Osnoval je in bil duša stavbno-obnovit-vene zadruge, kmečke posojilnice, prosvetnega delovanja. Delo ni šlo brez težav in bridkih trenutkov', posebej ker je moral prisostvovati — brez moči — ukinitvi in razdejanju slovanskih ustanov in organizacij po narodno nestrpnem fašizmu. Bolj kot drugi je tudi občuitil trpljenje in ponižanja, ki ju je bil deležen v zadnjih časih življenja stric nadškof.
Toda ravno te ovire so poglobile duhovno delovanje g. Cirila. V ta čas spada usta-ustanovitev in vodstvo Marijine družbe, v ta čas tudi njegovi nepozabni govori in pridige, s katerimi je krščansko oblikoval števerjansko ljudstvo. Bil je skupno z medanskim župnikom Milaničem, z vedrijan-skim g. Koširjem ter kozanskim g. Blaž-koin duša in opora narodnega in verskega življenja v Brdih v najtežjih časih fašizma. V njem so čutili briški študentje svojega voditelja in mecena; pri njem je bilo vedno prijetno zbirališče.
Druga svetovna vojna je vtisnila duhovnemu delovanju g. Cirila poseben pečat ljubezni. Možje in fantje v vojaški suknji so redno prejemali njegova pisma. Župnikove vrstice so jim bile ravno tako drage kot pismo matere tli žene. Poleg vedno pričakovanih novic iz domačega kraja, koliko toplih besed, ki so budile upanje na boljše v najtežjih trenutkih! Še danes ne morejo možje pozabiti te pozornosti.
Toda njegova duhovniška ljubezen je dosegla višek v zadnjih dveh latih vojne. Kolikokrat je zastavil lastno življenje za rešitev svojih ljudi izpred nemških brzostrelk. Mnogi dolgujejo prav g. Sedeju, da so še živi.
Kaj čuda torej, če je tako intenzivno življenje vtisnilo pečat utrujenosti in .bolezni v njegov organizem? Okrog leta 1951 se ga je polagonna lotila Parkinsova bolezen. Moči so vidno pešate, gibi postajali vedno bolj vezami, beseda vedno tišja, pogled steklen. Leta 1961 je stopil v zasluženi pokoj.
Veliko je v teh zadnjih letih premolil.
'L živim zanimanjem je do zadnjega sledil števerJanškemu in narodovemu življenju. Prebiral je časopise in .revije, udeleževal se prireditev v števerjaniu in Gorici. Ljudje so bili povsod vaseli njegove navzočnosti.
Ena žalost ga je pa v tem zadnjem obdobju življenja močno trla: odtujitev na-
rodu ali verskemu življenju mnogih, ki jih je v svojih najboljših letih s toliko ljubeznijo vzgajal. To bomo lepše razumeli, ako prisluhnemo besedam, ki jih je napisal v oporoki: »...Vse, posebno pa moje farane Števerjance, prosim odpuišče-nja za morebitne žalitve. Namenoma nišam hotel nobenega žaliti. Namen mojega dušnopastirskega delovanja je bil edino rešiti njihove duše tar jim pomagati, da bi ostali verni in zavedni Slovenci.«
Pastirsko pismo slovenskih škofov
Slovenski škofje so za postni čas izdali skupno pastirsko pismo. Pastirsko pismo je posvečeno župnijskemu občestvu, ki se razodeva v skupnosti v veri, v skupnosti v bogočastju in v skupnosti ljubezni. Po cerkvah v Sloveniji ga bodo brali na pred-postne nedelje.
Preteklo nedeljo se je vršilo v Gradiški ob Soči srečanje mad vodstvom kmetijske šale v Castal Framco Veneto in starši dijakov, ki to šolo obiskujejo. Kmetijska šola v Castel Francu je za sedaj edina šola te vrste v naši deželi. Goriška pokrajinska uprava si pa prizadeva, da bi se šola iste vrste odprla tudi v Gradiški. Čakajo le še na odločitev ministrstva. Zaradi tega morajo sedaj fantje tudi iz naše pokrajine obiskovati omenjano šolo v Castal Francu.
Nedeljsko srečanje je imelo za namen poživiti med kmetovalci goriške pokrajine zanimanje za take vrste šol in tudi pospešiti odobritev' ministrstva za novo šolo v Gradiški.
Kmetijski institut v Castel Francu sledi posebnemu načinu šolanja, tako da dobijo dijaki teoretični in praktični pouk. V ta namen en teden sedijo v šoli in poslušajo predavanja, en teden pa delajo doma na
OKNO V DANAŠNJI SVET
Akcija za slovenski zavod v Rimu
V nedeljo, 28. januarja popoldne so se rimski Slovenci zhrali k mesečni sveti maši. Po maši je bila v dvorani prireditev, posvečena zavodu Slovenik. Ob tej priliki se je začela posebna akcija, ki naj bi pospešila zbiranje potrebnih sredstev za zidanje slovenskega zavoda v Rimu. Dobrotniki se obvežejo za določeno denarno pomoč ali v obrokih ali naenkrat. Če se bo posrečilo najti veliko dobrotnikov, upa vodstvo, da bo zavod dograjen v letu 1970.
Zborovanje posvečeno laiškemu apostolatu
V Rimu je zborovalo osrednje vodstvo italijanskega središča za apostolat laikov. Glavna tema razgovorov so bile (potrebe in možnosti raznih organizacij laičnega apostolata za življenje celotne Cerkve, ki naj bi ustrezala zadnjim koncilskim smernicam.
Z GORIŠKEGA
Občini Števerjan in Sovodnje imata slovenskega tajnika
Slovenski občini Števerjan in Sovodnje pri Gorici sta po tolikih letih le dobili slovenskega tajnika. Prefekt goriške pokrajina dr. Princivalle je namreč prejšnjo sredo podpisal dekret, po katerem je bil dr.	Štefan	Bukovec,	dosedanji profesor
na slovanski srednji šoli v Gorici, imenovan za tajnika v obeh imenovanih občinah. Dr. Bukovec, ki je po vojni maturiral na klasičnem liceju v Gorici in kasneje diplomiral v političnih vedah, je trenutno tudi tajnik sindikata slovenske šole. Seveda	bo	po	prevzemu	novega delovnega
mesta opustil poučevanje v Gorici.
Dekret goriškega prefekta je za naše ljudstvo izrednega pomena, saj bodo v bodoče naši ljudje v Sovodnjah in Števerja-nu lahko govorili v domačem jeziku s svojim občinskim (tajnikom. Na občinskih sejah	ne	bo	več slišati	neke čudne mešanice, ki	ni	bila podobna ne slovenščini in
ne italijanščini, saj so morali občinski svetovalci doslej vsako zadevo tajniku tolmačiti v italijanščini, kar je zaradi pomanjkljivega znanja jezika povzročalo težave in nesporazume na obeh straneh. Želeti bi bilo, da bi se kaj sličnega kmalu zgodilo tudi v Doberdobu tor v slovenskih občinah tržaškega ozemlja.
Roditeljski sestanek na višjih srednjih šolah
Nedeljskega sestanka staršev na gimna-ziji-lioeju in učiteljišču se je udeležilo lepo število staršev iz mesta in z dežele. Teh je bilo morda še več kot meščanov. G. ravnatelj Rožič je v uvodnih besedah omenil nekatere težave, ki se mora z njimi boriti višja srednja šola in ki izvirajo v glavnem iz dejstva, da profesorji nimajo še stalnih namestitev in da se zaradi tega prepogosto menjavajo. Ker je vlada v preteklem letu pokazala dobro voljo in začela z urejevanjem slovenskega šolstva, začenši z osnovnimi šolami, pričakujemo, da ne bo ostala na pol poti in da bo zadovoljivo uredila tudi položaj profesorjev na višjih šolah. Po dvajsetih letih njih obstoja bi za to že bil čas.
Po uvodu g. ravnatelja je sledil razgovor s posameznimi profesorji, ki so prizadetim pojasnili uspehe in neuspehe njih otrok.
Zborovanje je služilo kot priprava na zasedanje italijanske škofovske konference, ki bo v drugi polovici februarja 'in ki se bo bavila v veliki meri z laičnim apostolatom.
Pred sto desetimi leti je umrl misijonar Knoblehar
V četrtak, 1. februarja je vatikanski list «L’ Osservatore Romano« objavil daljši članek o slovanskem misijonarju Ignaciju Knoblecherju, ki je misijonaril v Sudanu in umrl 13. aprila 1858. Latos bo torej poteklo 110 let od njegove smrti.
Odjek papeževe poslanice afriškim narodom
V komentarju, ki ga je objavil katoliški tednik »Južni križ«, je nadškof iz Durbana v Južni Afriki, Hurley, poudaril, da ima nedavna papeževa poslanica narodom Afrike silen pomen za to celino. Bilo je prvikrat, da je kak papež na tako izrecen način obravnaval afriške probleme in v obliki javne listine poudaril rasno vprašanje in njegove posledice v odnosih med črnimi in belimi.
Dan družinskega posta
V letu 1958 so na Dunaju vpeljali »dan družinskega posta« in to na pobudo ženske katoliške zveze. Izkupiček tega 'dne je v teh latih dosegel vsoto 70 milijonov šilingov, ki so jih razdelili potrebnim .predvsem v Laosu, na Koreji in Formozi. Letošnji dan družinskega posta foo 8. marca.
domačih posesitvih .pod vodstvom strokovnjakov in uporabljajo, kar so v šoli slišali. Zaradi takega načina šolanja nastaja posebno tesen odnos med profesorji šde in starši, saj so tudi ti v neposrednem stiku z vodstvom šole. Ta stik med starši in šolo pospešujejo tudi redni sestanki med starši in profesorji. Temu služijo tudi posebni odbori, ki jih izvolijo starši in ki imajo za nalogo, da nadzirajo delovanje šole in da vzajemno z vodstvom šole določajo potek lekcij v zvezi s potrebami dela na polju.
Nedeljski sestanek je imel za namen tudi, da pregledajo potek šolskega dala in uspehov in da izberejo zastopnike v odbor staršev. Pri volitvah so bili izbrani v odbor kot zastopniki staršev Gravner Jožef iz Števerjana, Remigij Tomizza iz Fos-salona in Braidot Emaran iz Verse. Ti bodo zastopali starše dijakov iz goriške province pri kmetijski šoli v Castal Franco. Pri sestanku je bil navzoč tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo g. Vezil Gio varani.
Opomba ured.: Ko bo prišlo do kmetijska šole v Gradiški, pričakujemo, da bo vodstvo nove šole upoštevalo tudi dejstvo, da žive na Goriškem in Tržaškem slovenski kmetje in da zato njih otroci potrebujejo primeren pouk tudi v slovenščini. Takšna šola pa bi bila hrez dvoma velikega pomena za razvoj kmetijstva pri nas in zato nje zamisel z veseljem pozdravljamo.
IZ ŽIVLJENJA IM A ŠI H LJUDI
Smrt verne slovenske žene v tujini
V	kraju MontigniesHlet-Tilleuil (Belgija) so 24. januarja letos pokopali Kristino Marinič por. Tezzon, (ki se je bila rodila leta 1903 v Vedrijanu v goričkih Brdih, prišla leta 1931 v Belgijo, se tam poročila in imela z možem Emilijam dve hčerki. Bila je dobra, skrbna mati, in globoko verna. Vsako nedeljo je med sv. mašo prejemala tudi sv. obhajilo. Od začetka izhajanja je bila naročena na »Kat. glas«, prejemala je izseljenski časopis »Naša luč«, zadnji dve leti tudi ljubljansko »Družino«, z veseljem je prebirala knjige Celovške Mohorjeve družbe. Vsem, ki so jo .poznali, je bila zgled globoke vare in ljubezni do materinskega jezika. Zadnja leta je bolehala na žolčnih kamnih. Ko so jo operirali, je vsled slabotnega srca operaciji podlegla. Slovenski izseljenski duhovnik Kazimir Ga-berc ji je podelil poslednje zakramente, nato .pa še 'pokopal ob veliki udeležbi svojcev in rojakov v slovanskem jeziku. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
Nagrade za zboljšanje hlevov
V sejni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu je bila 30. januarja 1968 ob 10.30 kratka slovesnost z razdelitvijo nagrad, ki so jih prej ali (kmetje udeleženci natečajev za zboljšanje hlevov7, kurnikov in svinjakov. Natečajev, ki jih je priredilo Kmetijsko nadzomištvo v Trstu za svoje območje, se je udeležilo 65 tukajšnjih kmetovalcev, od katerih je 40 prejelo nagrade. Pri slovesnosti so bili navzoči tudi predstavniki deželnih in pokrajinskih kmetij-skih ustanov 'ter zastopniki raznih organizacij.
V uvodu je dr. Perco, kmetijski nadzornik, orisal težave v današnji živinoreji in podal nekaj navodil za znižanje stroškov in olajšanje dela v živinoreji. Dr. Pa-scolini sie je kot zastopnik deželnega od-bomištva za kmetijstvo pohvalno izrazil
o	visoki kakovosti živinoreje na Tržaškem kot najbolj napredni v deželi in čestital prisotnim za njihove uspehe. Dr. Rustia-Traine je kot zastopnik Trgovinske zbornice iin ravnatelj Zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu omenil še nerešeni pravni problem v razliki med kmeti z zemljo in kmetovalci brez zemlje. G. Tagliaferro je kot kmetijski tehnik ki vodja ocenjevalne komisije dal nekaj pojasnil o poteku dela komisije in podelitvi nagrad. Nagrade v skupnem znesku 6.900.000 lir so bile podeljene kot prispevek za izboljšanje hlevov' in sicer največ 50 odstotkov na priznane stroške. Posamezno nagrade so bile od
850.000	do 15.000 lir. Podobne pobude, za katere je že odobreno 16 milijonov lir, bodo razpisane tudi v letu 1968.
Nagrajenci so nato prejeli diplome in denarna nakazila.
Nagrade za izboljšanje govejih hlevov so prejeli: Kapun Jožef iz Peska, Grgič Frančiška iz Bazovice, Pernarčič Friderik iz
Medje vasi, Škrk Alojz iz Šempolaja, Racman Alojz iz Gročane, Bandi Vladimir iz Prebenega, Kocjančič Viljem iz Doline, Grgič Ivan iz Bazovice, Kralj Jožaf iz Slivna, Grgič Stanislav iz Gropade, Petelin por. Grassi Marija iz Slivna, Škrk Jožef iz Sa-leža, Legiša Angel iz Slivna, Pataros Viktorija iz Jezera, Ražen Silvester iz Bazovice, Hervat Andrej iz Zabrežca, Marc Ivan iz Bazovice, Racman Alojz iz Gročane, Grgič Rafaal iz Padrič, Radetič Avgust iz Medje vasi, Milič Marij iz Malega Repna, Furlan Jožef iz Gabrovca, Berdon Jožef iz Polja pri Domju, Suban Franc iz Trnovce, Fonda Avguštin iz Bazovice, Racman Marij iz Drage, Komar Karal iz Fernetičev, Vrabec Jožef iz Prečnika, štu-belj Martin iz Mak> ga Repna, Zahar Bruno iz Boršta, žagar Rudolf iz Drage, Pahor Franc iz Medje vasi in Smotlak Ernest iz Mačkovelj.
Nagrade za izboljšanje kurnikov so prejeli: Klarič por. Cupm Lucija iz Milja, Legiša Karal iz Devina, Legiša Jožef iz Devina, Kralj Jožaf iz Slivna in Gruden Ivan iz Šempolaja.
Nagrade za izboljšanje svinjakov sta prejela: Klarič por. Cupin Lucija iz Milja in Škrk Angel iz Kramanike. Vseh 40 nagrajencev so sami slovenski kmetje s Tržaškega.	Inž. Janko Košir
Seminar za italijanske šolnike in dijake v Kopru
Prejšnji teden se je začal v Kopru sedmi seminar o italijanski kulturi. Predavanja so namenjena šolnikom in dijakom italijanskih šol iz Koprščine in Bujščine. Na otvoritvi seminarja sta bila mad drugimi navzoča člana izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej in italijanski generalni konzul v Kopru dr. Mario Alessi.
Na željo sorodnikov bodo v nedeljo, 18.' februarja prenesli posmrtne ostanke msgr. Alojzija Novaka z goriškega pokopališča v črnice na Vipavskem. V črniški cerkvi oisla bo obred ob 15. uri, nakar bodo krsto
prenesli na čmiško pokopališče, kjer bol___________
do monsignorja pokopali poleg pokojne dove mame.	,
ftdn
No
niške
Občni zbor ZSKP v Gorici. Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem bo
nac
imela v četrtek, 15. februarja ob 20" svoj SrCe
•	stapr
redni občni zbor v mali dvorani Katoli škega doma v Gorici. Dnevni red: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročila odbornikov in kulturnih referen tov včlanjenih organizacij; 3. poročilo nadzorstva in razrešnica odboru; 4. volitve novega predsednika; 5. slučajnosti. — Obč nega zbora so se po pravilih dolžni udeležiti odborniki včlanjenih organizacij, vabljeni pa so tudi vsi člani naših društev ter pevskih zborov kakor tudi drugi, ki jim je pri srcu rast slovenske kulture na Goriškem.
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 11. t, m. ob 10.30 roditeljski sestanek v zbornici šole v ul. Randaccio 10. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Državna srednja šola »S. Gregorčič« v Dolini priredi v soboto, 10. februarja 1968 ob 20h v kino dvorani v Dolini PREŠERNOVO PROSLAVO z naslednjim sporedom: J. Govor. 2. Dva prizora iz Prešernovega življenja. 3. Deklamacije. 4. Petje mladinskega pevskega zbora. Vljudno vabljeni. Ravnatelj: dr. Aldo Štefančič.
Veliki teden v Lurd s posebnim letalom-
Veliki teden bo tridnevno romanje v Lurd s posebnim letalom, ki bo odpeljalo z letališča v Ronkah. Romanje bo od 10. do 12-aprila. Romanje vodijo Pavlinci iz Milana, ki vsako leto organizirajo vrsto romanj v Lurd z letalom. Po prizadevanju tržaškega CIT-a so letos vključili tudi letalska potovanja iz Trsta (Ronk). Stroški znašajo za prevoz in za bivanje v hotelih druge kategorije 55.000 lir. Prijave spre jema CIT, Trst, Piazza Unita 6. Če kdo želi, se lahko priglasi tudi pri g. Stanku Zorku, Vicolo delle Rose 7 (Rojan).
Romanje v Nemčijo, Tisti, ki bi že/e/i
na povratku iz Miinchna potovati v ležalniku (cuccette), naj pri vpisovanju to povedo in doplačajo 1900 lir.
V	Lurd z vlakom ali avtobusom. P. Hi-
larij Felicijan, kapucin, in dr. Dušan Rueh iz Ljubljane pripravljata za letošnje poletje dve romanji v Lurd. Vabljeni so tudi Slovenci z Goriškega in Tržaškega. Prijave sprejema iz prijaznosti uprava našega lista. Rok za prijavo je do 31. marca. — Romanje z vlakom bo trajalo od 21. do
30. avgusta. Vožnja preko Trsta in Švice do Pariza. Ogled mesta, obisk Lisieusa (sv. Mala Terezija), štiri dnevi v Lurdu. Povratek preko Marseillea in Genove, prihod v Trst ob 19.44. Cena: 65.000 lir. — Romanje z avtobusi bo trajalo od 21. do
31. avgusta. Pot: Ljubljana, Celovec, Beljak, Innsbruck, Einsiedeln, Ars (sv. Janez Vianey), Carcassonne, Lurd (4 dnevi), Marseille, Genova, Milan, Trst. Cena: 50.000 lir. Točnejši spored in navodila so na prospektih, ki so na razpolago na upravi našega lista, Riva Piazzutta 18, Gorica.
slom
ntašr
bolj
moja
je sj Te svoj
inašg
"serki • *udi ntašr G. d svojo Mus jela ne
%>k
(fitho Ti* Sfodi Ptivzj f°vsk «hp
j
Sepo)
. rai ‘‘dar
Kd<
ič
k bi] ^jen
Q(
tso c Dai 's<ča * op N ka *Wi
^0Vz
“iami
S,
liubl tetn, “iu r s%k<
H
Pa
v
'vaj
‘red
UTRIP CERKVE
imunimi iiiii timu .
Škofijske spremembe v Jugoslaviji
Apostolsko administraturo s sadežem v Subotici je sv. oče spremenil v redno škofijo. Obsega ozemlje sevamo od Beograda ob meji z Madžarsko. Za škofa na otoku Krku je bil kot naslednik pok. dr. Josipa Srebrniča imenovan msgr. Karmel Zai/i-movič.
Mednarodni evharistični kongres v Kolumbiji
Mednarodni evharistični kongres bo 1«" tos v glavnem mestu Kolumbije Bogoti od 18. do 25. avgusta. Zaključil se bo * veliko evharistično manifestacijo, s sveto mašo in procesijo. Na študijskih sestanki!1 in. zborovanjih bodo posvetili največ pozornosti zakramentom. En dan bodo posvetil1 tudi študiju papeške okrožnice Pop ul or urn progressio - Napredek narodov. V istenr času bo v Bogota več mednarodnih srečanj, tako npr. mednarodne podiponne or-ganizacija C a rit as in mednarodno zborovanje za dalo. škofje Južne Amerike bod° izkoristili priliko za razgovor o perečih vprašanjih Južne Amerike, ki stavijo škofe prod težko odgovornost in negotovost za bodočnost.
ol
i
Me;
Nii
S
v
%
^ed]
"‘kov
Sc
<
Sin
S
*von
,&tin
NlC(
Vi
Je
H>va
V
s
;Wi
°nja Kar J fav
Ha
ko
Ni
^Prcvetenie niveoa škofa v Ljubljani
   —   ___________________________________
(IZVIRNO POROČILO GORIŠKEGA OCIVIDCA)
išča Novoposvočeni škof v Ljubljani dr. Sta-'kvipislav Lenič si je zapisal v izvirno in umel-•stojniško zamišljenem grbu za nadpaistirsko bo-Saslo tudi izvirne besede: »Blagor Gospodove črede«. Kakor a škofovska služba jfrše področje v primeri z delovanjem na-fadnega duhovnika, taiko je novoposveče-nec hotel s tem geslom razširiti roke in srce v širši program. Lepo in zanimivo stopnjevanje v primeri z novamašndm ge-^om, ki ga je bil dal zapisati na movo-^na podobice leta 1937. Na njih je bil k°lj oseben napis, naimireč: »Moj oče in ^ja mati sta me zapustila, Bog pa me 1 sprejeli«.
Te besede, vzete iz psalmov, so imeile sv°j vzrok in pomen, ki je na dan nove ITiaše vsem svatom bodisi med pridigo v ^kvi bodisi med napitnicami pri olbedu ^udii iskrene solze ganotja, razen novo-^niku, ki je bil ves poln toplega veselja.
dr, Stanislav Lenič je 'bil namreč s svojo sestro malone od detimskih let pogina sirota; od staršev sta otroka spre-le skromno dediščino kmečke koče nekaj zemlje v Cerkljah na Dolenjskem, sta se rodila. Starše sta jima pa namestila krstna botra, dva zakonca brez dva sta bila gospodu Leniču za ^vne starše pri novi maši.
Tudi pri škofovskem posvečenju je go-Leniču sijala z obraza prirojena in ^vzgojena vedirost kljub bremenu škotske službe, ki jo je v pomenljivih obre-prejemal od škofov posvečevalcev. Ves mu ni zginil z obraza njegov pristni, ^tvorjani smehljaj, izraz tiste krščanske losli, ki je miti v dneh preganjanja ^toji preganjalci slovenske Cerkve niso r8li porušiti.
'dor je leta 1948 poslušaj po ljubljan-radiu znani proces proti prof. Bi-in vrstnikom, je mogel slišati tudi bičevo mimo, odločno in duhovito od-^arjanje predsedniku sodišča, ki ga je na razpravi zasliševal kot pričo, čeprav e bil dr. Lenič jetnik, malce prej obojen na krepko število let. Leničevi mir-odločni in duhoviti odgovori so tedaj tofcviK predsednika sodišča v zadrego, 50 dvorano in posilušalce pa v smeh. današnji škof dr. Lenič, ki po svojem ne bi zmogej »iti muhi storiti zla, opravil tudi nekaj let »državne službe« s kakor se to reče v sodobnem Ijubljan-žargonu, ali pa nekaj let »tečaja za '»vzgojo« — kakor nekatere žrtve preganja rade označujejo svoj obrok tiste ,rste »državne službe«. Obe metafori pobita politični zapor pod sedanjim re-Priljubljenost novega škofa je '^bljana pokazala poleg drugega tudi s ^ da je bila stolna cerkev ob posveče-nabito polna. Posvečenje je bilo v latern jeziku s peto mašo, le litanije svetnikov so se pele slovensko Pa zahvalna pesem ter za sklep Marija 0? življenje. S prižnice je vernikom du-v*ik prav kratko in jedrnato razlagal Tede
po slovensko. Po že znani ljubčki spretnosti je bilo vse tako dobro ^nizirano, da je teklo kakor po olju, obredi, somaševanje, ljudsko in zborov-in koralno petje.
Mešani zbor je izvajal starodavno Gail->o mašo, zelo lepo in ob spremljavi *^ih pozavn, orgle so pele le za medigro *a ljudsko petje. Koralne speve je pel ■f bogoslovcev v prezbiteriju — doloma
1	po slovenskem okusu štiriglasno z no dovršenostjo. Litanijam vseh svet-ki jih na Kranjskem od nekdaj Jejo koralno, je kot en mož odgovarjala
tii).
Vi
skoz življenje pa nista več milo doneli kakor vse ostalo petje, ampak sta nadvse prazniško grmeli, bučali mogočno, navdušeno pretresljivo, da nisi več čutil tal pod seboj. Takega ljudskega petja zlepa ni kdaj slišati, kakor ga je iz polnih prsi proizvedla verna, polbožna množica moških in žensk ta dan.
Da, moški! Saj je v cerkvi -poleg ženskih glasov bobnelo globokih basov in mogočnih tenorjev, da so prekrili glas orgel in orkestra na koru. Takrat niti resni in uradni obraz italijanskega posvečevalca ni mogel več vzdržati hladnih potez. Začel je namesto blagoslavljanja mahati z roko vsej množici, vidno presenečen in zadiv-ljen. Ljubljana je pripravila novemu ško-fu — ki je glasbeno tenkočuten — in vsem navzočim tudi nepozaben glasbeni užitek v vseh ;treh vrstah petja in muzike.
Pozornost je zbudila v tujcu tudi prostodušna demokratičnost med navzočimi, namreč v tem, da so privilegirana in rezervirana. mesta v svetišču skrčili na najnujnejše meje: v prezbiteriju so bili le kanoniki, škofje posvečevalci ter najnujnejša asistenca, medtem ko so bili vsi drugi številni duhovniki in bogoslovci kar med množico v cerkvi; komaj nekaj narodnih noš — moških in ženskih — je stalo pred obhajilno mizo, stisnjenih med pestro množico vsakršnih stanov in spolov in starosti.
Ob mrazu in ledenem vetru, ki sta tisto popoldne pritiskala v mestu, je posvečenje poteklo v prav nebeški toploti.
Za eno ganotje pa mas je ljubljanska organizacijska natančnost prikrajšala: zaradi gneče so delitev sv. obhajila odložili za pozneje, ob izpraznjevainju cerkve. Škoda ! Z iznajdljivostjo’ se da tudi v gneči deliti sv. obhajilo in brez zavlačevanja obredov, ko je bilo pač več ko dovolj duhovnikov na voljo. Toliko v dodatek k če-, stitkam, da se ne H ob samem hvaljenju kdo v Ljubljani prevzel ali kdo v zamejstvu ob naših organizacijskih pomanjkljivostih čutil ponižanega. Upam, da ni niti ene niti druge nevarnosti, toda sv. obhajila iz nobenega razloga ne kaže odnašati izven maše, tem manj ob takih prilikah, ko evharistični olbed nujno spada zraven in ima tudi velik vzgojni pomen kot zgled. Lahko bi podvomil tudi v umestnost samih rdečih nageljnov na oltarju, toda verjetno so težave uvoza bile temu vzrok, kajti rdečih nageljnov je lagije dobiti v domovini, medtem ko je treba bele nageljne le kupiti iz daljne Ventimiglie in jih plačati v devizah. Površni opazovalci, ki hodijo v Jugoslavijo le na izlete, ne vedo, koliko drobnih ,poleg velikih težav je tam v organiziranju kakih verskih slovesnosti. Za fotografiranje, menda celo za diletantsko filmainje pa je bilo zelo poskrbljeno. Močno osvetljevanje me je zavedlo v mnenje, da povzema oibrede televizija, a 'prejel sem brž smehljajoče pojasnilo, da tako daleč se vremena Kranjcem niso še zjasnila, škoda tudi tega!
Tolažba pač ostane, da iz katakomb bolje uspeva božje kraljestvo.
cerkev. Zahvalna pesem in Marija
Cesto skozi Grojno bodo znova asfaltirali
Občinski svet v Števerjainu je sklenil, da bo vnovič asfaltiral cesto od Bukovja do Grojne, ker je prvotni asfalt že doslu-žil svojemu namenu in je sedaj cesta polna lukenj. V ta namen bo prosil deželno pomoč. Tako bodo sčasoma urejene vse glavne občinske poti.
¥
Rojan
V	soboto, 3. februarja smo spremili k zadnjemu počitku dohrega Ouimtina Gen-tili. V ponedeljek se je peljal s svojo »Vespo« v mesto po opravkih. Ko je zopet hotel sesti na motor, mu je prišlo slabo. Rdeči križ ga je odpeljal v 'bolnišnico. Tri dni je ostal v nezavesti zaradi možganske kapi. V četrtek je umri.
Ko smo leta 1961 odprli Marijin dom, je vzel v najem stanovanje v domu. Takoj se je z vsem srcem zavzel za dom. Stalno je pomagal pri delu, ko smo urejali prostor okoli poslopja, ko smo gradili številne oporne zidove, ko smo lepšali prostore. Lotil se je vsakega dela, na vse se je razumel. Kot upokojeni železničar bi lahko živel v brezdelju, a tega ni poenal. Vsakega zboljšanja v domu se je veselil, ob vsaki prireditvi pomagal. Ko smo napeljali centralno kurjavo, je vestno skrbel za ogrevanje hiše. Kdo bi mogel našteti vse usluge, ki jih je storil za naš Marijin dom. In vse je napravil brez vsakega plačila. Še sam nam je v denarnih stiskah pogosto pomagal iz zadrege. Svojo dobroto je rad skrival.
Bil je doma od Ancone, a je imel razumevanje za primorske Slovence. Če bi bilo veliko naših sosedov takih, bi bili vsi problemi mirnega sožitja in sodelovanja 'takoj rešeni. Ob njegovi smrti so vsi govorili, kako je bil dober. Naj mu dobri Bog poplača z večno srečo njegovo dobroto. Gospe Veri, ki je doma iz Šempetra pri 'Gorici in sinu Renatu izrekamo globoko sožalje.
Stanko Zorko
Zanimivo predavanje
Društvo slovenskih izobražencev je v društvenih prostorih v ul. Donizetti priredilo v ponedeljek predavanje prof. Maksa Šaha o temi: Narodno, politično in kulturno stanje Slovencev med zadnjima vojnama. Društvo slovenskih izobražencev je s tem predavanjem pričelo z nizom razprav iz novejše slovenske preteklosti, od položaja Slovencev po prvi svetovni vojni do druge svetovne vojne, mirovne konference, medvojnega stanja v Sloveniji in pogleda v bodočnost. Zanimivemu predavanju prof. Šaha je sladil živahen razgovor.
Občni zbor Sindikata slov. šole
V	nedeljo je bil v mali dvorani Kulturnega doma 12. redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Tajnik sindikata Evgen Dobrila je podal izčrpno poročilo o delu odbora in o uspehih, ki jih je dosegel sindikat v preteklem letu. Zal pa je ostalo še vse polno nerešenih vpra-šanj, ki tarejo naše šolstvo na splošno in šolnike še posebej, Nato so podali poročila referenti, blagajnik, nadzorni odbor in razsodišče. V novi glavni odbor so bili izvoljeni (po abecednem redu) Marijan Bajc, Lav Bitežnik, Justa Bizjak, Evgen Dobrila, Egidij Košuta, Egidij Strnad, Franc Škerlj, Felicita Vodopivec, Edmond Žetko. V nadzorni odbor: Robert Petairos, Stanislav Soban in Boris Tomažič. Razsodišče pa bodo sestavljali: Marcel Petkovšek, Dimitrij Sancin 'in Stanko Škrinjar, škoda, da se je občnega zbora udeležilo sorazmerno malo šolnikov, kar je vsekakor slabo spričevalo za nekatere naše šolnike.
Čestitamo!
Na filharmonični akademiji v Bologni je pred kratkim diplomirala Adrijana Simič z Opčin.
Stolice na slovenskih srednjih šolah
Prad kratkim je predsednik republike podpisal dekret, s katerim so ustanovljene stolice na slovanskih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem.
Stolice so naslednje: verouk (eno poverjeno mesto), slovenščina, zgodovina, državljanska vzgoja, zemljepis (dve stolici za vsak tečaj), italijanščina z osnovami latinščine (ena stolica za vsak tečaj), tuj jezik (ena stolica za vsaka dva tečaja), matematika in prirodoslovje (ena stolica za vsak tečaj), 'tehnična vzgoja (ena stolica za vsake štiri tečaje), umetnostna vzgoja (ena stolica za vsake tri tečaje ali za vsaka dva tečaja in tri vzporedne razrede), telesna vzgoja (dve tedenski uri za vsak razred), glasbena vzgoja (ena stolica v šolah, ki imajo vsaj šest tečajev).
Družinska sreča
Našemu prijatelju dr. Marijanu Baj.ou in soprogi ge. Mirandi se je rodila hčerka Alenka. Iskreno čestitamo!
Naše življenje
Celjska Mohorjeva družba je razdelila svojim članom knjigo z gornjim naslovom, ki sta jo sestavila dr. Eman Pertl in prof. Miša Krašovic-Pertlova. Isto knjigo so razdeljevali tudi pri nas.
Vso snov sta avtorja razdelila v glavnem na tri večja poglavja, in sicer obravnava prvo poglavje spolni pouk in spolno vzgojo doma in v šoli, drugo poglavje vzgojo za zakon, tretje pa zakonsko življenje samo (življenje v družini in posebnosti zakonskega življenja v posameznih življenjskih obdobjih od zgodnje mladosti do pozne starosti).
Razdelitev knjige kaže, da gre za knjigo, ki želi biti vodnik vzgojiteljem, zakoncem in staršem. Ti naj se naučijo, kako bodo otroke in mladino popeljali do zmage v dobrem in jih pripravili na zakonski poklic, v katerem se bodo uveljavili, razvi-
""" m n     milimi....................................................mini...............................  im.................................................    im.......................................      ■■■■m....m..................................
'°SEFINE
STEGBAUER Prevedel J. P.
51
ffVcS I« llevilc SzJa***? 44
^otnaj je zagledal to svetinjico, se je &r Carotti zdrznil. Začuden je obrnil .^itljico in na drugi strani bral: »Moji k 'Jeni Magdaleni za 10. rojstni dan«, j. jfar Carotti je presenečen obračal sve-ijlc° in ni mogel razumeti. Svetinjico je ■ “ila prav gotovo deklica, ki je trdila, , le Gretica Thorn. Izmed drugih obiralcev se ni nobeden upal priti tako
11	konja. Posobno od otrok ne. Ti so ( vsi drenjali tam okrog slonov in kletk Za konje se še zmenili niso. Le ^.lca Thorn se je zanimala za njegovega Ja- Še jahala bi ga rada.
Ka
r ga je pri tem najbolj spravljalo i^vnotežja, je bilo to, da je to svetinjico L 'r*ai. Kolikokrat jo je občudoval, ko je
k
,, °t majhen deček sedel materi v na-Ju in s svojimi nerodnimi prstki prav
tako svetinjico obračal in mamo spraševal, kaj je na njej napisano. Kjer je ta svetinjica, tam tudi njegova mati ne more biti daleč. Ni več veliko premišljal. Pohitel je v smeri^ kamor je izginila Gretica, a je ni več našel.
Ponoči Edgar Carotti ni mogel zaspati. Zdaj bo spet našel svojo mater, če še živi! Ona gotovo ni nikomur dala svetinjice. Preveč rada jo je imela. Toda kako jo je mogla potlej Gretica Thorn izgubiti? Vsekakor se bo takoj jutri pobrigal in skušal dognati, kako je s svetinjico in — njegovo materjo. Saj si je zapomnil naslov to Gretice Thorn. Kakor hitro bo le mogel, bo obiskal gospo Thorn. Ta mora na vsak način poznati njegovo mater. Tako rad bi videl mater po tolikih letih. Morda mu je že odpustila, da jo je tako lahkomiselno zapustil. Bog ve, kaj je morala sirota trpati v teh letih! Morda je celo svetinjico prodala v svoji revščini. Potem gospa Thorn no bo vedela ničesar o nijej...
V	upanju in dvomih sc je gospod Edgar premetaval po postelji. Celo noč ni mogel zatisniti očesa...
Naslednji dan je bila nedelja. Ker sta
minimum
bili za popoldan napovedani dve predstavi, je Edgar Carotti la dopoldne utegnil za kratfek čas oditi iz cirkusa. Na vsak način je hotel takoj poiskali gospo Thorn in kaj zvedati o svoji materi. S seboj je vzel svojo hčerko Marjetico. Marjetica je bila vsa srečna, da sme z očetom. In še v najlepši obleki iz temnomodrega žameta, z lepimi belimi čipkami okrog vratu. Temni lasje so v dveh kitah padali po hrbtu, da jo je bilo kar prijetno pogledati.
Gospa Thorn je bila vsa začudena, ko je zagledala pred vrati elegantnega gospoda z lepim otrokom. Še bolj se je začudila, ko se ji je mož predstavil:
»Edgar Carotti. Bi mogel govoriti z gospo Thorn?«
Ah, sedaj se je spomnila gospa Thorn. To je vendar cirkuški jahač, katerega je Gretica sinoči talko občudovala. Prijazno je sedaj povabila oba v sobo in jima ponudila stole. »To je pa moja hčerka,« je Edgar Carotti predstavil sedaj še otroka. »Marjetica ji je ime«. Marjetica je kot odrasla dama ponudila gospe Thorn roko in se pri tem lepo priklonila.
(se nadaljuje)
jali in napredovali. Knjiga bo pomagala zakoncem, da si uredijo življenje, ki ga narekuje in ohranja prava ljubezen.
Avtorja govorita jasno, ker se zavedaita, da terja družinska vzgoja od staršev mnogo znanja, predvsem ker morajo biti v nravstvenih načelih trdni tudi sami. Po neki statistiki -pred desetimi leti je bilo razvidno, da se 70 % slovanskih deklet poroči žal že nosečih.
V	knjigi so obdelana vsaj na kratko vsa vprašanja zakonskega življenja in spolnega izživljanja. Presojanje sloni na ugotovitvah zdrave pameti in naravnega moralnega reda. Čutimo pomanjkanje odkritega presojanja v luči krščanske moralke in vzgojnega dala z močjo vere. A to bi morala dopolniti druga knjiga.
Knjiga je pozitivna in bo pripravljenemu bralcu dala precejšnjo jasnost. Dala bo številne napotke za življenje, pred zakonom in v zakonu.
Ni pa za vsakega. Prav gotovo ni za mladega ali starega radovedneža, ki ne išče jasnosti in pouka za pravilno pot, ampak išče razlage, ki naj mu pomaga na poti do prevare in izkoriščanja nedolžnih. Zaradi tega more knjiga postati tudi kamen spotike mladostniku ali mladostnici, če ni zdrave razsodnosti.
Pomniti moramo, da sta avtorja upoštevala predvsem domače razmere (v Sloveniji) in nakazujeta dejanske okoliščine, v katerih naš človek, vse doslej prepuščen večinoma srečnemu ali nes.rečnerau naključju, doživlja svojo življenjsko pot. »In prav z žaljo, da bi si naši ljudje zavestno in smotrno utirali pot k pravi življenjski sreči, sva se odločila za resnično povesi o našem življenju. Tu je mladim ljudem že od prvih dni njihovega življenja glavna in odločujoča posrednica in vodnica urejena in trdna družina. Te odgovorne naloge, ki jo ima družina, bi se moral zavedati sleherni pripravnik za zakonsko zvezo: nepoučen', nerazgledan in spolno nevzgojen je ne bi smel skleniti nihče.«
L. Šk.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored za teden od 11. do 17. februarja
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Krožek Pickvvick, 2. nadaljevanje. — Drugi: 17.00 Smuški skoki.
21.15 Kaj se je pripetilo G. Fosterju, film. 22.15 Pestra glasbena oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Razbojnik Jess, western film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Naravoslovci, drama F. Durrenmatta. — Drugi: 21.15 Pestra oddaja. 22.00 Hokej na ledu, olimpijske igre.
Sreda: Prvi: 21.00 Serijska oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Kako važno je biti resen, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Mladi srboritež. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 17.30 Olimpijske igre v Grenoblu, evrovizija. 19.30 Zimske olimpijske igre. 21.15 Pestra oddaja s Konradom. 22.15 Gledališka kronika.
22.45	Zimske olimpijske igre.
Petek: Prvi: 15.45 Zimske olimpijske igre. 21.00 TV 7. 22.00 Upanje v Charlija, film. — Drugi: 21.15 Maršal pripoveduje, nadaljevanje. 22.15 Obzornik iz znanosti.
22.50	Zimske olimpijske igre, umetno drsanje.
Sobota: 14.00 Zimske olimpijske igre.
19.35	Misel na nedeljo. 21.00 Delia Scala.
22.15 Serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Kapitanova hči, nadaljevanje. 22.45 Zimske olimpijske igre.
N. B. - Ljubitelje zimskega športa opozarjamo na številne oddaje z olimpijskih iger v Grenoblu, ki bodo ta teden po ital. TV in po evroviziji.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored za teden od 11. do 17. februarja
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo s Henčkovim ansamblom. 10.45 Mokedajeva matineja - Gospa Snežna - vzhodnonemški lilm. 11.45 Grenoble - veleslalom za moške - prenos. 13.000 Grenoble - smučarski skoki na 70 m skakalnici - prenos (do 15.00). 16.30 Grenoble - hokej Kanada: ZDA - prenos. 19.00 Gospa iz Baltimoora -film iz serije Bonanza. 22.20 Filmski pregled iz Grenobla.
Ponedeljek: 17.30 Lov na tjulnje - dokumentarni film. 18.30 Pritlikavost in rastni hormon - zdravstvena oddaja. 18.50 Me-mento mori - TV film. 19.40 Vokalno instrumentalni solisti. 20.20 Grenoble - filmski pregled - prenos. 22.20 Veleslalom za moške - posnetek iz Grenobla.
Torek: 11.45 Grenoble - slalom za ženske (do 14.30). 17.00 Grenoble - hokej SZ: švedska - prenos. 20.10 Kavboj - ameriški celovečerni film. 21.40 Grenoble: Hokej CSSR: Kanada - prenos. 23.00 Filmski pregled iz Grenobla - posnetek.
Sreda: 15.35 Štafeta 4x10 km za moške -posnetek iz Grenobla. 17.20 Kljukčeve dogodivščine - Kljuk ec skrbi za teto - serijska lutkovna igra. 19.05 I. mladinski festival popevk - 2. del. 20.20 Grenoble -filmski pregled, 20.35 Grenoble - umetno drsanje.
Četrtek: 11.45 Grenoble - veleslalom za ženske - prenos do 13.15. 17.15 Vijavaja-rin-garaja. 20.20 Grenoble - filmski pregled -prenos EVR. 21.00 Grenoble - Hokej SZ : CSSR - prenos.
Petek: 13.50 Hitrostno drsanje na 1500 metrov za moške. 17.30 Fotograf - zgodba iz serije: Moj prijatelj Flicka. 19.25 Glasbena lepljenka - vzhodnonemški glasbeni film. 20.20 Grenoble - filmski pregled. 20.40 V zimi poletje - francoski celovečerni lilm. 21.40 Grenoble - umetno drsanje za moške.
Sobota: 11.45 Grenoble - slalom za moške - prenos do 14.30. 17.30 Grenoble -hokej švedska: CSSR. 20.20 Grenoble -filmski pregled. 20.40 (Ne)znana Talija -Ivan Cankar. 21.40 Grenoble - Hokej SZ: Kanada - del prenosa. 23.00 Sedem milj slabe ceste - serijski film za odrasle.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Coocilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
Seminar za slovenske šolnike
Vsakoletni seminar za slovenske šolnike in profesorje bo od 4. do 9. marca v Kulturnem domu. Predavali bodo priznani profesorji in pedagogi o slovenskem šolstvu, o slovanskem jeziku, psihologiji in metodiki. Predvajali bodo -tudi nekaj filmov. Za dijake pa bodo predavanja o slovenski likovni umetnosti od impresionizma do danes. — Seminarja se lahko udeležijo tudi šolniki iz Gorice.
Poš
K
Pogreb zlatomašnika
V megleno jutro 1. februarja so turobno zadoneli števerjan-ski zvonovi in naznanili š te ver jamski fari, da je pred nekaj urami umiri v bolnišnici pri Sv. Justu v Gorici dolgoletni župnifczlatomašnik g. Ciril Sedej. Čeprav nas ta novica ni iznenadila, ker smo že vedeli, da srce, ki je toliko bilo za Števerjan-, nagloma ugaša, nas je vendar ob tolikih spominih na njegovo nenehno naivzočnost med nami globoko pretresla in užalostila.
»V števerjam, v Števerjan...!« so bile besede, ki jih je večkrat ponavljal v zadnjem času ob slutnji na skorajšnji zaključek zemeljskega potovanja. Taj želji smo ugodili, ko smo ga na svečnico zvečer pripeljali v domačo cerkev, kjer je ležal na mrtvaškem odru do pogreba v soboto ob treh popoldne.
Ljudje so -prihajali, molili in obujali spomine na njegovo jasno besedo, na srečanja z njim, na dobo, ki jo je označevala izrazita osebnost pokojnega župnika.
Na pogrebne svečanosti so prihiteli vsi števerjanci in bivši števerjanci, prijatelji in znanci, duhovni sobratje tostran in onstran meje, kakih trideset po številu. Sam goriški nadškof se je udeležil pogrebnih svečanosti in podelil pokojnikovemu telesu zadnji blagoslov. Ms.gr. dr. Rudi Klinec je daroval pogrehno sv. mašo in se spomnil pokojnika z izbranimi in prisrčnimi besedami. V posebno tolažbo nam je bila njegova zaključna misel: »Dragi Števar-janci, izgubili ste velikega prijatelja, dobili pa priprošnjika v nebesih!«
Pri odprtem grobu je izrekel nekaj kratkih, a globoko občutenih besed zahvale za vse dobro, katerega je pokojnik storil v Števerjamu, domači župan g. Slavko Klanjšček.
Ob pogrebu so odpadle zapreke, ki v marsičem ločijo Števerjance. Združeni pevski zbori so skupaj peli pokojniku v slovo.
Tako sedaj počiva med tolikimi duhovnimi otroci, ki jih je spremljal na pati življenja. Ne pozabimo njegovega groba, še posebej pa ne -pozabimo njegovih besed in svetlega krščanskega zgleda!
8**
SLOVENSKO KAT. AKAD. DRUŠTVO
V	GORICI
vabi na drugo predavanje o sodobni slovenski zgodovini. O temi
KULTURNI IN GOSPODARSKI POLOŽAJ GORIŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV MED OBEMA VOJNAMA
bo govoril v četrtek, 8. februarja ob
20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici prof. dr. ANTON KACIN.
Odbor
Večer posvečen katoliškemu tisku
Poleg govorov v cerkvi pri naših službah božjih, v katerih je bila poudarjena važnost ter potrebnost slovenskega katoliškega tiska na Primorskem in poleg cerkvenih nabirk v isti namen je bila v Gorici v nedeljo, 4. februarja, posvečeni našemu katoliškemu tisku, tudi posebna prireditev v Katol. domu, katera je imela namen dati še posebnega poudarka temu nadvse pomembnemu sredstvu družbenega obveščanja, obenem pa s pomočjo srečo lova okrepiti tiskovni sklad našega lista, ki bi s samo naročnino le težko obstal pri življenju.
Prireditev je nudila vsakega nekaj: govor za duhovno poglobitev, veselo glasbo za vedro razpoloženje, dve igrici za pouk in zabavo ter že omenjeni srečolov za materialno pomoč katoliškemu slovenskemu tisku.
Govornik je bil msgr. dr. Rudi Klinec.
V	daljšem -govoru je razčlenil vrste tiska: slabi, brezbarvni, dobri, katoliški i-n verski, se pri vsakem nekoliko zadržal in ga označil, se zgrozil ob ugotovitvi, da tudi naši ljudje vedno bolj segajo po slabem časopisu, mladina pa še posebej po spolzkem in nedostojnem, obžaloval, da je med nami premalo zanimanja za dobri tisk, posebno slovenski, nato pa nanizal dolžnosti, ki jih imamo do našega katoliškega tiska: morali bi ga ceniti, biti nanj naročeni, ga prebirati in širiti med druge.
Glasbene točke in obe igrici je imela n-a skrbi farna mladina iz prosvetnega društva v Štandrežu. Zelo se je -potrudila in zasluži vse priznanje. Glasba je bila moderna, mladini n-advse všeč, pa 'tudi starejši so jo brez odpora sprejeli, saj se počasi vsi nanjo privajamo. Igrici sta imeli
DAROVI:
Za Katoliški dom: Angela Cotič ob očetovi smrti 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: Doles F. v počastitev spomina g. Antona Komaca 2.000; družina Prinčič ob 92. rojstnem dnevu Emilije Prinčič 2.500; Bavdaževi 2.500; družina N. N. ob 40-letnici poroke v spomin pok. msgr. Novaka 5.000; družbenica N. N. 2.000; Pavla Makuc namesto cvetja na grob gdč. Minki Tušarjevi 5.000; Novak L. namesto cvetja na grob gdč. Tušarjeve 3.000; G. A. 1.000; M. K. 1.000; Toroš Antonija v spomin pok. Antona Cotiča 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Z. P. ob 24. obletnici mučeniške smrti brata Ladota 5.000; Bavdaževi 2.500; družbenica N. N. 2.000; družbenica N. N. ob 40-letnici poroke v spomin pok. msgr. Novaka 5.000; Makuc Pavla v spomin na pok. očeta Angele Cotič 5.000; družina Prinčič ob 92. rojstnem dnevu Emilije Prinčič 2.500; Novak na-mesto cvetja na grob gdč. Tušarjeve 3.000; M. K. 1.000 lir.
Za župnijski dom v števerjanu: Drago Komjanc 40.000; Zvonko Simčič 5.000; Aleš Srebernič 1.000 lir.
Namesto cvetja na grob č. g. Cirilu Sedeju: Zamejski duhovniki zbrani na pogrebu 16.000 lir; Slavko Klanjšček 10.000; družina Komjanc Jožef 10.000; Franc Ter-pin 10.000; Lojze Simčič 3.000; Ada Carnic
5.000	lir.
Za Marijin dom v Rojanu: ob smrti Ouintina Gentili njegove svakinje Marica Gruden, Anita Pegan, Pavla Furlan, Dorica Susič, vsaka po 2.000 lir namesto cvetja na grob. V isti namen daruje Antonija Malič 1.000 lir; Ernesto in Pija darujeta za Marijin dom 5.000 lir ob izgubi dragega prijatelja Ouintina Gentili.
Cirila Sedeja
značaj burk. Prva »Kje je meja?«, je nudila zdrav nauk, da prejpi-ri za mejo prinašajo kmetu le stroške ter porajajo sovraštvo, druga »Zamorec« je pa bila zgrajena na smešnos-ti položajev in je priklicala na oder mnogo hrupa in krega, kar je bilo všeč zlasti mlajšim gledalcem. .
Srečolov je bi-l letos zelo bogat, tako na dobitkih kor’ na njih vrednosti. Vsem sicer ni bil naklonjen, toda- vsakdo, ki ga je podprl, je iz dvorane odnesel, če že ne dobitek, pa vsaj zavest, da je storil dobro delo, ko je denarno prispeval za svoj katoliški slovenski tisk na Primorskem.
Nov grob v Gorici
Nov grob se je odprl med nami v gori-škem mestu. Po kratki bolezni nas je zapustila gdč. Minka Tušarjeva, ki je več let po drugi svetovni vojni učila knjigovodstvo in stenografijo na slovenski strokovni šoli v ulici Ran-daccio v Gorici.
Gospodična Tušarjeva je bila doma iz Idrije, kjer je bil njen oče rudniški uradnik. Učiteljišče je dovršila v Ljubljani in njeno prvo učiteljsko mesto je bilo na meščanski šoli v Idriji. Ko so pod -fašizmom preselili slovenske učitelje v Italijo, je 14 let poučevala v Abrucih. Pa drugi svetovni vojni je bila nameščena na goriški -strokovni šoli, dokler ni Šla v pokoj, ki ga je uživala v svojem stanovanju hlizu oerkve sv. Ignacija na Travniku.
Bila je v svojem poklicu zelo vestna in natančna. Globoka vernost je sijala iz vsega njenega dela. Pri srcu ji je bila mladina tudi v izvenšolskem življenju, zato je rada priskočila na pomoč -duhovnikom, kjer je le mogla. Že v Idriji je -pomagala katehetom pri učenju krščanskega nauka izven šole zlasti ob pripravah na birmo in prvo sv. obhajilo kot tudi pri dram-skem odseku Marijine družbe. Tudi v Gorici je pomagala gg. (kaplanom na Travniku pri pripravi otrok na prvo sv. obhajilo, ki se jih je vedno rada spominjala, če je nanesel pogovor nanje. Tudi zdaj v starosti — bila je v 76. -letu — je imela vedno polno opravkov, ker je pomagala zdaj temu zdaj onemu pri urejevanju uradnih zadev in pisanju raznih prošenj.
Pokopali smo jo v sredo, 7. februarja popoldne s pogrebno sv. mašo pri Sv. Ignaciju na Travniku ob lepi udeležbi znancev in prijateljev. Bog ji bodi plačnik za vsa očitna in skrita dobra dela, vsem znancem, zlasti njenim bivšim učencem pa jo priporočamo v blag spomin in molitev, medtem ko sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
RADIO
TRST A
Spored od 11. do 17. februarja 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše. »Poslednji Mohikanec«. Šesti in zadnji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. Nadaljevanje ob 13.30. 14.30 Nedeljski vestnik.
14.45	Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Žena«. Komedija v treh dejanjih. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »V Trst za deklo«, pripravila Lel j a Rehar.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Priljubljene melodije. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Schubertovega in Wolf-Ferrarijevega opusa. 20.50 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 22.00 Pol ure popevk.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Poklici. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (5) »Nov svet onstran Atlantika«. 18.30 Samospevi Ivana Grbca. 19.10 Plošče za vas.
20.35	G. Verdi: »Rigoletto«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 13.30 Glasba iz filmov in revij. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine:	»Začetki	opernega
uprizarjanja na Slovenskem. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Tri in ena. Besedilo Danila Lovrečiča. Ponovitev. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva. Marija Kacin: »Eru-di-oija in historiografija v 18. stoletju«. 18.00 Zbor »Costanza e Concordia« iz Rude. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji: Uroš Krek ob spremljavi orkestra radiotelevizije iz Ljubljane. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. 20.35 »Plima«. Radijska drama. 22.30 Skladbe davnih dob. Iz koncerta, ki je bil registriran v cerkvi sv. Ignacija v Gorici 20. novembra 1967. Izvaja organist Hubert Bergant.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 19.10 Novele 20. stoletja: L. Pirandello: »Ciaula odkrije luno«. 20.35 Gospodarstvo in delo.
20.50	Koncert operne glasbe. 22.30 Cecilia Seghizzi: Godalni kvartet v enem stavku.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. Petnajsta oddaja. Dramatika Ivana Cankarja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Zbor »Slovenec« iz Boršta. 19.10 Družinski obzornik. 19.40 Motivi iz operete »Splitski akvarel«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča, 21.20 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	petek, 9. februarja v prosvetni dvorani »A. Sirk« v SV. KRIŽU ob 20.30
Jaka Štoka
ANARHIST
(burka v dveh dejanjih)
Za tiskovni sklad: V zvezi z mesecem za katoliški tisk poklanja namesto cvetja na grob pokojni mami Viktorja Prašnika hotelir Vinko Levstik iz Rima za »Kat. glas« 10.000 lir.
Za Marijin doni Sv. Ivan - Trst: V decembru 1967: Celotna zbirka lir 336.480. Med drugimi iz zapuščine pok. msgr. Matija Škabarja lir 95.000, A. B. lir 30.000. —
V	januarju 1968: Celotna zbirka 259.955 lir. Med drugimi: D. Z. lir 40.000, pok. Matilda Trošt lir 30.000, B. A. lir 30.000.
Prispevki za škedenjski dom v mesecu januarju: Izredni prispevki 32.000; deklice 17.000; ga. Mici Furlanič 2.000; M. L. 5.000; ga Angela Sarma 12.000; Čehovin 10.000; namesto cvetja na grob pok. Alojzija Sancina starejše pevke 6.000, Babič Ivanka 1.000, Mila Sancin 1.000; ga. Fornasaro 2.000; vsaka po 1.000 so darovale Scoria Ana, Kosič Mia, Sancin Dora, Gulič Roža, Ota Ivana, Opara Ines, Benič Zorka, Budal Ana; ga. A. Z. 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V soboto, 10. februarja ob 21. uri
V nedeljo, 11. februarja ob 16. uri
STUDIO SLOV. GLEDALIŠČA
V	TRSTU
RUSI MOST
Recital. — Izbor iz literature tržaških ustvarjalcev. •— Dramatika, poezija proza. — Prvi nastop gojencev Studia. — Režija J. Babič. Glasba A. Vodopivec
ZA KMETOVALCE
»MLADIKA« št. 1
Tudi ta naša pomembna revija je pogumno zajadrala v novo leto 1968. Prva številka nudi obilico klenega in prijetnega branja. Brez strahu obsoja tisto, kar naš narod ponižuje ali zapostavlja (pismo bralcu »S. messe«), odobrava »Odločne besede iz slovenske prestolnice, opozori na mesec katoliškega tiska, iznese nekaj kritičnih pripomb glede prenosov radia Trst A, ima lepe besede pohvale za gostovanje ljubljanske drame z Linhartovim »Matiček se'ženi« v Kulturnem domu v Trstu, predstavi dva sodobna zamejska literata Alojza Rebulo in Vinka Beličiča ter registrira našo prosvetno in kulturno dejavnost v zadnjem času na Goriškem in Tržaškem. Prozo je prispeval Franc Jeza z zgodbo »V begunskem taborišču«, pesmi pa v glavnem Slavko. Vsakdo bo z zanimanjem prebral tudi sestavek prof. Bednarika ci nekdanjem štmaverskem gradu na pobočju Sabotina pri Gorici.
»PASTIRČEK« št. 5
Te -dni je izšla februarska, to je peta številka mladinskega lista »Pastirček«. -Poleg zgodb v nadaljevanju -prinaša niz zanimivih sestavkov kot »Sneg«, »Lepo vedenje na obisku«, satnika meseca, ki ga je treba šele ugotoviti, opis Postojnske jame, članek o virih veselja, kramljanje o aktualnih filmih kot npr. »Pepe! ksa«, športni pregled, niz pesmi, v katerih se odraža snežna pokrajina, norčavi pust ter prihajajoča pomlad. Otroških sestavkov v okviru zaglavja »Dopisi« je vedno več, kar vse kaže, da si je »Pastirček« osvojil -naš mladi -rod in da smemo upati na novo kulturno pomlad med nami, ko bo ta rod dorastel.
Neposredna prodaja kmetijskih
pridelkov
Zakon šl. 59 iz leta 1963 določa, da > posredni obdelovalci lahko prodajajo sv<) pridelke neposredno potrošnikom. Zadevi dovoljenje, ki ga izda občinska upra« velja samo za območje lastne občine. 6 zakon -pa dovoljuje, da kmetje lahko p dajajo tudi v sosednih občinah neposr* no potrošnikom. Tako n. pr. kmetje okoliških občin tržaškega ozemlja la prodajajo svoje pridelke v Trstu. V W primeru morajo imeti dovoljenje tržaS občine.
V	'prošnji za takšno dovoljenje je m* drugim treba navesti stalno mesto, se bo vršila prodaja. Za pridelke v proda valjajo isti higienski in zdravstveni prt pisi kot v trgovinah in na trgu.
Dovoljenje za prodajo lastnih kmetijski pridelkov, ki velja samo za območje sv® ali sosedne občine, se razlikuje od & čajnega trgovskega dovoljenja v tem, je -trgovsko dovoljenje veljavno za vse & žavno ozemlje. To pojasnilo je bilo ^ javljeno z zakonom št. 477 leta'1967.
Inž. Janko KoS
Ob smrti ljubljenega moža Ouintina
ruje ga. Vera Gentili za Marijin do-rii Rojanu 15.000, za Marijanišče 5.000, Alojzijevišče 5.000, za Zavod sv. Druži* v Gorici 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več !-davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč«* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Dne 23. januarja nas je za vedno zap11
stila
Matilda Trošt
in 25. januarja smo jo pospremili k ^ nemu počitku. Iskreno se zahvaljuje®* vsem, ki so z nami sočustvovali, ro.<& za pokojnico, nam stali ob strani, daf vali cvetje in jo spremljali na zadnji P°!
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: rojanska Marijina družba 50.000 lir v počastitev dobrega in zvestega prijatelja rojanskega Marijinega doma Ouintina Gentili.
Trst, 1. jebruarja 1968
Brat Karel nečaki in sorodni
V ponedeljek, dne 5. februarja je umrla naša draga sestra, svakinja, teta
M inka Tušar
Pogreb je bil v sredo, 7. februarja ob 15.30 iz kapele Sv. Justa s pogrebno maš« pri Sv. Ignaciju na Travniku. Priporočamo jo v molitev.
Angela in Anica - sestri
dr. Anton Kacin, Mici Tušar - svaka
dr. Marija, inž. Janez z ženo dr. Angelo, Metka - nečak'
s. Ahacija Kacin
Gorica, Trst, Milan, Idrija, Beograd, 7. febr. 1968
ZAHVALA
Dne 1. februarja je Gospod nenadno poklical k sebi našega dragega
Ouintina Gentili
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika na kakršen koli nači11 počastili in ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo gg. Stanku ZorW in Francu Vončini za pogrebne molitve, rojanskemu pevskemu zboru in vsem daro-valcem cvetja. Zahvaljujemo se vsem, ki so in ki še bodo zanj molili.
Žena Vera, sin Renato in vsi sorodniki
Trst-Rojan, Šempeter pri Gorici, Ancona, 5. februarja 1968
ZAHVALA
Vsem, ki so ga poznali in cenili ter izkazali zadnjo čast našemu
č. g. Cirilu Sedeju
števerjanskemu župniku v pokoju,
izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo želimo izraziti: g. nadškofu za ud^ ležbo pri pogrebnih svečanostih, msgr. dr. Rudiju Klincu za vodstvo pogreba spominski govor, g. števerjanskemu županu za občutene besede pri odprtem grobi1, združenim pevskim zborom za žalostinke. Ne bomo nikdar dovolj hvaležni g. Prl’ mariju dr. Jožetu Vrtovcu za ljubečo zdravniško oskrbo skozi dolga leta pokoj111’ kove bolezni ter Justini C-iglič za dolgoletno požntvovailna strežbo.
Brata dr. Jože in Vinko Sedej, sestra Katarina Meze^' Sedej, nečaki in števerjanski župnik
Števerjan, 4. februarja 1968
Lel
T
B
ga dosti, i 'isti ni«i žavi vrsi sti, tudi sebi 'azi
tim
T;
Sem
too
spr<
Vpr;
*gOi
kra
den
•arj
niči
deri lilr 1 \ <ai *feh '"o, tiir Pa Pad stot kon lež seti seb
M Maj Umi Hoč Prii sti, dan jih * n: B Vik llo;
'>ko
Stv<
e0a
8a,
Pet
vsa
le i »ar ‘Ud Volj
Sen
■»o
»ad
B
da
®Vo
faz-
le,
lej
H
ne
"ap
Pri,
'•'O:
»\
Se
•ehj
loj
''Os
dm
'uu
"sk
V«j:
le ,
4e
*av
V(,
•e