Sxhaja Irikrcina teden: v torek, čeMek, soboto. jsSS ue i three tirnem awetk Saturday. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO ŠTEV. (No.) 45. —---— CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. APRILA — SATURDAY, APRIL, 14, 1923. LEtO (VOL/) IX. FRANCIJA PRI-PRAYLJENA ZNIŽATI POGOJE. Anglija proti francoskim pogojem. — Francija hoče biti prva pri odškodnini. — Važna posvetovanja mej Belgijci in Francozi. — Netfi-ški socialisti proti Cuno-ju. Pariz. — Francija je pripravila nove reparacijske pogoje, ki jih ho predložila zaveznikom za odobritev. Pripravljena je izprazniti zasedeni Rur pod pogojem, da se i i da pri vseli reparacij skill in odškodninskih pravicah prvenstvo. To je. da naj prvo Nemčija izplača Francijo, kar ji ima za plačati vojne odškodnine in za reparacijo razdejanih pokrajin. Vrh 11 tega zahteva pa tudi posebne garancije, kot vknjižbo 11a narodno last v Nemčiji. —Iz Londona se sliši, da vest o francoskih novih predlogih niso našli zaslombe pri angleških državnikih. Angleži bodo baje najbrže vstrajali pri starih pogodbah, za vse zaveznice bodo zahtevali istočasno izplačila. — Francija pa pravi da Rura ne izprazni, dokler ne dobi zanesljivega jamstva od Nemčije. Na same obljube ne bo izpraznila Rura, tako zatrjuje Poincare v Parizu. — Danes bodo imeli v Parizu posebno .posvetovanje belgijski in francoski zastopniki radi pogojev, ki jih bo Francija predložila. Ako bo Nemčija sprejela francoske pogoje bo plačala svojo vojno odškodnino v treh posebnih *)oncfih. Prvi A. bondi bodo izključno za Francijo, ki jih bodo sprejele Zedinjene države na račun francoskega dolga. B. bonde bode pa prejela Anglija za svoj del vojne odškodnine. Tretji C. bondi bhdo za o-stale zaveznike, katerim ima Nemčija za plačati vojno odškodnino. Za vse te bonde bo morala Nemčija založiti 82 milijard nemških zlatih mark. — Mej nemškimi socialisti in vlado vladajo napete razmere, ker ie baje vlada prezrla pri zadnjih konferencah nemških političnih strank socialistično stranko. Socialistični poslanci so o-gorčeni in groze vladi z odporom. LORD ROBERT CECIL CHICAGO. v KRATKE AMERI- Chicago. — Včeraj je dospel na posebnem vlaku v Chicago ŠKE VESTI. odličen britanski diplomat in dr- ° kater*b° raz" žavnik Lord Robert Cecil. V P™^ ™ P"hodnjem Chicago se je mudil le par ur. IT2T ^de odprave/ioktad-r^i^- __ • j . , , nih davkov, najbrze ne bo spre-nakar se je odpeljal z brzovla- w ' - . t f t-^_ u. , . . , jeta, kot se to cuje iz raznih kom v Bes Mo.nes, Ia. kjer bo k naših kor,JRresnikov in mel svo, govor pred narodno senatorjev. Republikansk, sena- amer,ske^a 2enstva- tor Reed Smoot iz države U- tah, baje sestavlja drugo predlogo, ki bo zahtevala splošno znižanje vseh davkov. Pa tudi ta najbrže ne bo prodrla, ker državni proračun za fiskalno leto 1923. .kaže deficit: denar bo AMERIŠKO DELAVSTVO IN PRISELJEVANJE. Razno kapitalistično časopisje venclar treba dobiti od ne vpije na vso moč, da je omeji tev priseljevanja nadvse krivično, in da bi se moralo to zadevno postavo odpraviti čimpreje mogoče. Tako vpijejo razni la-komneži, ki bi radi, da bi jim delavci garali zastonj po rudnikih, jeklarnah, plavžih, itd. Posebno rogovilijo in rohnijo nad vlado jeklarski trusti, ki so bili primo-rani povišati svojim delavcem za par odstotkov pl^če. Navaja jo vsakovrstne zle posledice, ki se bodo pojavile v deželi, in tako strašijo javnost pred prihod-njostjo. Vse to seveda iz namena, da bi se pri tem sami okoristili, zlasti, ako bi se postavo, ki omejuje priseljevanje odstranilo. Nekateri, ki imajo svoje sorodnike v starem kraju bodisi te ali one narodnosti soglašajo s temi kapitalističnimi kričači. češ dovoli je prostora v Ameriki in dovolj kruha še za milijone ljudi itd. Toda njih mnenje in mnenje kapitalističnih tra-bantov se v bistvu razlikujeta, kakor noč in dan. Jeklarski trustje vpijejo proti omejitvi priseljevanja iz vz- kod! — Ameriška vlada je odredila, da se soproge ruskega predsednika gospe Kilinin ne sme pustiti na ameriška tla, ki je na poti iz Rusije v Ameriko. Ta odredba je baje izdana, ker je sovjetska vlada ignorirala v Moskvi u-radni protest Z. D. proti smrtni obsodbi generalnega vikarja Bučkoviča. Potnica bo zavrnjena in ne bo smela stopiti na a-meriška tla. — V Bostonu so zalotili gang Kitajcev, ki so utihotapljali narkotične predmete. Lastnik kavarne Kitajec Lee Wong in njegovi natakarji so se postavili zveznim detektivom po robu in trajal je več časa pravcati boj, nakar se je posrečilo zasledovalcem Kftajce premagati in iste odvesti V zapor. V posebnih skrivališčih so našli velike množine opija in raznih kadilnih oriprav. — Iz državne jetnišnice v Mattewan, Conn, so ušli včeraj štirje kaznjenci. Ko so prišli iiz ječe, so naglo skočili v avtomobil, ki se je nahajal pred uradom POLKOVNIK McCORMICK ODLIKOVAN. Washington, D. C. — Polkovnik Robert R. McCormick urednik chicaške Tribune je bil včeraj odlikovan z zasluženo me-K daljo najvišje vrste za razne zasluge, ki jih je izvršil tel^om zadnje vojne kot poveljnik 122. pešpolka in 61-artilerijskega polka. REPARACIJA JE GLAVNO VPRAŠANJE V EVROPI. Evropejske države kar ne morejo nikamor, da si poizkušajo na vse mogoče načine urediti svoje razmere mej seboj. Reparacija, katero se zahteva od premagancev, da jo izvrše se strašno slabo izvršuje, po enih krajih docela nič. Francija, ki je JUGOSLOVANSKE NOVICE Najden zvon. 5. marca je cer-kvenik v Srednji vasi pri Šenčurju našel v svojem stanovanju pod posteljo v zemlji zakopan mal zvon iz 1. 1664. Ta zvon je bil nekdaj obešen v ondotni zgodovinski cerkvi sv. Katarine, da so z njim pobožni romarji pozvanjali ter s tem prosili sv. Katarino za pravi razum in pamet; služil pa je tudi za to,v da so z njim zvonili pri posameznih delih sv. maše. Pozneje so pa ca mali zvon iz neznanih vzrokov spravili nad zakristijo. Rajni cerkvenik pa ga je med svetovno vojno zakopal v svoji hiši, da ga vojaška uprava ni rekvi-rirala. In tako je bil zvon skrit, ne da bi kdo vedel za to, ker je dotični cerkvenik umrl in nesel to skrivnost s seboj v grob. Znameniti zvon bodo vaščani zopet obesili v ondotno cerkvico sv. Katarine, da bo zopet služil prvotnemu namenu. Vsekako bi j DELAVCI V PAPIRNICAH DOBILI POVIŠANJE j PLAČE. New York. — Tvjdka International Paper Company je danes obelodanila buletin, v katerem naznanja svojim delavcem, da bodo prejeli z 15. aprilom povišanje plače vsi delavci, ki so zaposljeni pri tej tvraki. To se tudi pozna že pri papirju, ki je poskočil za skoro 20 odstotkov. BRITSKA VLADA PRED PADCEM. London. — Opozicija v angleškem parlamentu proti konservativni vladi, ki ji načeljuje Bonar Law sedanji ministrski predsednik je tako silna, da angleški političarji pričakujejo vsak trenutek padca sedanje vlade. Najhujšo opozicijo vodi de- po mirovni pogodbi deležna go- — ™ v ^ m ,avska strank ki ,jut . tovih odškodnin na račun repa- .nasvetovah nasprotnikom SLS., ^ .Q ylado Jn . ' ^ racije, ne prejema iste od Nem- 'kl nočejo biti pravi voditelji čije. Zato se je razkoračila in zasedla Rur. Premaganci pa, ki so vse svoje zlato in srebro porabili mej vojno za krogle in topove, kažejo zmagovalcem svoje prazne žepe in trdijo, da "nema pare." Reparacijsko -in valutno vpra-š^nje bo-ogrožal o Evrope^ še pre IZMIŠLJENA GOVORICA POVZROČILA STRAH , BANČNIM VLAGA-T" TELJEM. Chicago, 111. — Zadnji torek je nekdo sprožil neresnično vest, o Metropolitan State Bank, ki se nahaja na Leavitt in 22. ulici. kjer ima tudi mnogo naših rojakov vloženega denarja. Izmišljena vest, je povzročila mej občinstvom dvom o zanesljivosti banke in v torek zvečer je pridrlo na stotine ljudi pred bančno poslopje, ki so pridno dvigali svoje vloge iz banke. Banka je izplačevala vloge do pol g. ure zvečer in skoro $300.000.00 je bilo dvignjenega iz banke. Vse to je storila izmišljena neresnična vest, ki so jo kot trdijo bančni uradniki, politični nasprotniki banke nalašč raztrobili v svet. , , Na lice mesta so prihiteli u-radniki znane banke Foreman Brothers Banking Company z zadostnimi zalogami denarja in izplačevanje vlog se ie vršilo ne loteno. Poročilo vladnih inšpektorjev pokazuje, da je Me-%r®politan State Bank zaneslji- roka, ker, če bi imeli dovolj tu- jjetnišnice in jo odkurili nezna- nokam. Oblasti vrše pridno zasledovanje, a dosedaj niso našli še nikakega sledu, kam bi bili kaznjenci utekli. — V Wells River. Vt. je včeraj povozil potniški vlak državnega tajnike, države Vermont Harry A. Black, ravno ko je stopil iz za stoječega železniškega vagona na drugo progo. Vlak ga je razmesaril na mestu. — Arthur Lueder bivši chica-ški poštar je baje zopet imenovan za chicaškega poštarja od predsednika Hardinga. Lueder je bil pred par meseci podal re-signacijo, ker je kandidiral za chicaškega župana na republikanski listi. Novoizvoljeni župan Dever je baje sam prosil v Wa-shingtonu za zopetno imenovanje Luederja za poštarja. — Vojaški bonus za dosluže-ne vojake države Illinois zadnje vojne je potrjen od vrhovnega sodišča v Illinois. Izplačila se bodo pričela vršiti po i. juniju t. 1. Vojaki, ki so služili v armadi Zedinjenih držav med 6. a-prilom 1917. in 11. novembrom 1918. bodo deležni tega bonusa. — V Cedar Rapids, Ia. bo povzročil kolektor dohodniske-ga davka javno dražbo na par Dosestvih, ker posestniki nočejo plačati dohodninskega davka. — Blizu Smithland, Ia. je zgorela hiša in z njo vred gospodar H. Bobb in njegovi 4 otroci. Požar je izbruhnil ponoči, ko so žrtve trdno spale. — Blizu Los Angeles. Calif, se nahaja v nekem vrtu čudovita jablana, ki ozeleni vsako tretje leto. Ozelenela je I. 1920. Letos je zopet ozelenela in kaže o-bilo sadu. Vrtnarski strokovnjaki so pričeli obračati posebno pozornost do te jablane, ki je na stavki -po dve leti skupaj pred-no je zopet pripravljena roditi sad.' * .. - i jezemskih delavcev, bi jim ne bilo treba povišati delavskih plač. kakor so to bili primeram" storiti to spomlad. Mogoče bi bili naredili ravno obratno, da bi bili še celo znižali delavcem plače. ako bi imeli delavskih moči na izbero, ker pa teh ni r* l razpolago, ampak morajo lepo paziti, da jih delavci nc zapuste, pa seveda za jeklarske gospode ni. Kapitalisti hočejo biti absolutni gospodarji nad delavci in ravno zato jim ni po volji postava, ki omejuje priseljevanje. Ameriško organizirano delavstvo, ki se poteguje za ~>mejitev importiranja tujezemskih delavcev ima v tem slučaju popolnoma prav. V Ameriki so prvi a- 1-meriški delavci potem še le tujci. Bol i še je, da se sedanjim a-meriškim delavcem godi dobro. — kar se sicer ne preveč — kakor pa da bi se radi velikega navala tujezemskega delavstva godilo vsem slabo. Kapitalisti kri-če, ker jim ne gre tako gladko kakor si magnatje žele. Naj te kriče in rohne — ameriško delavstvo ve zakaj rohne! -—o- FINSKI PARLAMENT OD- GLASOVAL ZA PORAVNAVO AMERIŠKEGA DOLGA. Helsingfors, Finsko. -«- Finski parlament je danes v svojem končnem zasedanju odglasoval z večino, da se državni dolg Finske, ki ga dolguje Zedinje-nim državam plača v polni svo-ti, kot izposojeno. va in solventna banka in da še ni nobenemu vlagatelju bati za svoje vloge. Ljudje, ki so dvignili v razburjenosti svoj denar iz banke ga nosijo sedaj zopet -nazaj, ker vidijo, da so bili na-farbani po izmišljeni govorici. c£j JetT Gospodarske" TTrize T>odo]K n az h a rnl šPta t vm o "poTTcTjTTe mučile Evropo najmanj pol stoletja, tako izjavljajo ekonomski strokovnjaki, ki so zadnja leta študirali povojni evropejski položaj. Države izdajajo svoj papirnati denar brez določila. Bil-joni itd. gredo v svet dnevno brez vsakih rezerv v,zlatu. Kdo bo vse to plačal. Izdajati nič vredni papir je lahko, toda kje so rezerve — teh ni! Reparacijska nakazila je treba plačevati v zlatu, tega pa ni. Evropejske države fehtajo ena drugo za posojila od ene dobe na posodo, da dajo drugi. Toda to prekladanje z ene rame na drugo je mučno in ne rodi nika-kih vspehov, države so v eno-istem grabnu vedno. Tak je položaj, da razni ekonomi sploh ne vidijo izhoda iz zagate. Kljub- Ijudstva, da bi parkrat krepko z njim pozvonili, da bi jih že enkrat pamet srečala! Velika poštna tatvina. Te dni je vukovarska pošta poslala v Zemun zabojček z 200.000 Din. Ko so v Zemunu zabojček odprli, so našli v njem samo papirne odrezke.- Zemunska pošta le tri dni po odkritju. Krivcev še niso izsledili. Nov napad na slovensko univerzo. Izvedeli smo, da nameravajo za Veliko noč medicinci v Zagrebu sklicati zborovanje, na katerem bi protestirali proti obstoju medicinske fakultete v Ljubljani. Po drugih virih nameravajo gospodje protestirati baje proti obstoju slovenskega vseučilišča v Ljubljani sploh. Mi ne moremo ugotoviti, kaj je na teh vesteh in jih zato javljamo s primerno rezervo. Povemo pa gospodom že danes: Ako res nameravajo kaj takega, bodo dobili zaslužen odgovor. Kakor se mi ne vtikamo v hrvatske stvari, na^-blagovolijo tudi oni o slovenskih zadevah molčati s primernim rešpektom. Popolno temu pa razne države, mesto, daj slovensko vseučilišče v Ljublja-bi se prijele resnega dela, se prepirajo za oslovsko senco, mladino vežbajo v svojih armadah za bodoče vojne in zadnje odgovornosti tekom njenega u-radovanja. Bonar Law je kot govore poročila tudi pri jako slabfem zdravju, po par daljših govorih, ki jih je imel v parlamentu- je baje popolnoma izgubil svoj glas. Namesto njega nastopajo njegovi pristaši, ki pa mej poslanci nimajo istega vpliva, kakor ga ima sam Bonar Law. Položaj v katerem se nabaja sedanja angleška vlada je nadvse kritičen in nobeno razočaranje ne bo, ,če bodo prihodnja poročila naznanjala, da je mogla sedanja konservativna vlada vzeti slovo od angleškega vladnega krmila. ni je sveta zadeva celokupnega slovenskega naroda, kjer ni nobenih kompromisov in nobenega govoričenja prav nič treba, drobtine zlata, ki ga imajo naj ker je zastonj! Tu Slovenci ne razpolago trošijo za kanone in ! bomo odnehali, naj velja kar ho- bajonete. Če človek dobro pogleda na vse to, mora potrditi, da ni prav nič čudno, da Evropa nikamor ne more! -o- NEMČITA PRIDNO TISKA SVOJE MARKE. Berolin. če, tudi na ljubo hrvatskim mladeničem ne, ker ne moremo in ne smemo odnehati. V Ljubljani hočemo svoje vseučilišče in sicer popolno vseučilišče. Kdo nas vlada? Kakor znano, ' imajo, odločilno besedo v naši . državni upravi gospodje Bel- Časnikarski pom-. rajčanL Kako ti gospodje dr-cevalci poročajo, da Nemčija natiska dnevno po 100.000,000.-000.00 mark. Na stotine tiskarskih strojev se vrti noč in dan. da zadosti zahtevam Nemcev po "penezih." -o- ŠEST IRSKIH UPORNIKOV USTRELJENIH. Dublin. — V okraju Gahvav mestu Tuam je bilo danes usmr-čenih od oblasti proste države žavo "upravljajo," tudi vsi vemo. Zakaj nas pa tako vladajo? Odgovor na to vprašanje dobimo iz sledečega "Jutrovega" poročila : "Belgrajsko sodišče je obsodilo na io-letno ječo dvanajst uradnikov, ki so se vsi na-haiali na višjih položajih in so vršiti v družbi najordinarnejše tatvine in tudi razbojništva. Med temi tatovi je bil neki generalni ravnatelj ( ! !> Marko Pavlovič. gimnazijski ravnatelj šest irskih ujetih republikancev in pristašev sejnfmerjev. Poro- (^' živko^Stefanovič, načelnik cilo. ki je govorilo o aretaciji re-|v ministrstvu (t!) Andra Ignja- RUSKI PRAVOSLAVNI PATRIARH NA ZATOŽNI KLOPI. Moskva. — Po obračunu z katoliško duhovščino, se je moskovska vlada obrnila s svojim versko fanatičnim sovraštvom proti pravoslavni cerkvi. Poročila govore, da bo pozvan te dni na zatožno klop vse-ruski patri-jarh Tikhon, ki bo prav gotovo tudi obsojen v dosmrtno ječo alt pa na smrt. Boljševiki hočejo na vsak način uničiti vse religije na Ruskem. JAPONEC UMORIL SVOJO ŽENO IN 3 OTROKE. Seattle, Wash. —J Tukajšnji japonski naseljenec Mitsuzo En-do je umoril svojo ženo in tri o-^roke in nato se prostovoljno javil policiji. Pred oblastmi je izpovedal, da ie umoril svojo ženo zato, ker se ni hotela vrniti z njim na Japonsko, kamor je nameraval oditi to spomlad. publikanskega prezidenta De!, Valeri je zanikano po zadnjih poročilih iz Irske. De Valera ča- tovič. upokojeni general (!!) Milutin Andjelič in razni drugi t . . . višji, uradniki. Le eden je bil sa- ka ostra kazen, ako ga ujame,o. mo ktikant> a ravno ta je bi] ker njegova oseba ima se vedno r velik vpljiv mei republikanci, in oblasti proste države trdijo, da je De Valera vodja in poveljnik vseh aktivnosti mej sejnfinerjr in republikanci. najslabši in ie bil obsojen na smrt." — Živijo centralizem, živeli tatovi! BT ŠIRITE LIST EDINOST DENARNE POŠILJOTE. Včeraj&ne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din.......$ 1.35 500 — Din.......$ 5.90 1000 — Din....... $11.60 2500 — Din.......$29.00- 5000 — Din.......$57 00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.35 ; 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ... T____ $27.00 1000 — Lir ........ $54.00 Pri večjih svotah, ki presegajo 7» 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez drage tvrdke se spomnite na naše podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Nase cene 00 vedno najnižje I _ Vse p*Si!jatve naslavljajte sal BANČNI ODDELEK 1S49 W. wad. St EDINOST , (UNITY.) Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. ____ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$1.75 JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _____Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAfcl DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisr za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoMne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. * Entered as second class matter October nth 1919, at Pest •ffice at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Živijo slovenski narod! ■ # Ali ste ga videli? Saj smo vedeli, da je junak, da je to narod razumnih mož, ki mislijo in sicer modro in razumno! Živijo Slovenci v domovini! Ameriški Slovenci se vam klanjajo in kličejo gromoviti živijo preko Oceana v domovino! Tako se govori ! Tako treba pomesti s sleparji! Da, v resnici skoraj bi ne vrjeli, da je res, kar se nam po dom. Vzelo bo desetletja, predno se bo narod zavedel in spoznat, kako velikansko napako je naredil pred tremi leti. Ta cas bodo pa ti prodani izdajalci dosegli uničenje naroda. Toda tu ga imaš! Tu pa vstane ta naš mrtvec in se pokaže v tako krasni luči, s tako orjaško odločnim in junaškim nastopom. Vsi milijoni vlade niso nič pomagali. Narod.se ni dal kupiti. Šel je na volišče in volil kot mož, kot junak! in pokazal kako trezno misli. Slava mu! Kaj takega še ne pomni zgodovina nobenega naroda. Zato pa pozdravljamo ta krepki in čili slovenski narod' Nove nade so se nam vzbudile! Sedaj vidimo, da nismo imeli prav, ko smo obupavali, ko nismo verovali v prihodnjost slo-vanstva! Da, je zastonj! Slovan gre na dan! In med vsemi Slovani bo Slovenec prvi, ki si bo priboril svojo pot k krepki pri-hodnjosti. Zato se le nič ne bojmo! Le ne obupavajmo. Ako se kak narod tako krepko pokaže v tako kratkem času, da se je v teh bore treh letih toliko naučil in tako krepko naučil, potem vemo samo eno: to je narod prihodnjosti. Sedaj vemo, da so Srbi bolj poznali naš narod, kakor mi sami. Odlični Srbski amerikanski rojak je v Jugoslovanskem Narodnem Svetu v Washingtonu rekel leta 1917.: "Mi Srbi se Vas Slovencev bojimo, ker*ste za nas preinteligentni. Če bi vas tudi mi za kak čas dobili pod se, vemo predobro, da vsikcar zmaga inteligenca. V tej se pa mi ne moremo z Vami meriti. Zato preje ali sleje, ako pridemo skupaj^boste' vi. Slovenci, zavladali nad nami, posebno ako se združite s Hrvati!" Zato živel slovenski narod v domovini! * * * Slovenski samostojneži so pa ona stranka, katero je ameriškim Slovencem toliko hvalisal Sakser in njegov Glas Naroda. Vse, kar je ta stranka naredila, je bila izborno, je bilo narodno. Vse, kar je naredila Ljudska Stranka je bilo izdajalsko. Kar spomnite se. rojaki, kako je pisal ta cigan. Sedaj glejte, kako je narod doma obračunal s to stranko! Kako je pometel z vsemi učiteljički in škrici in jih pometal v staro šaro. O, kdaj, kdaj, se bo Ameriški Slovenec povspet tako visoko, da bo tudi - - -i • . -------- ' at uw '»"ICH5M oiu\cnec povspet tako visoko, da bo tudi P° časnik,h in v prvih porodih, ki prihajajo iz domovi-,cm tako trezno mislil, da bo tako hitro spoznal svoje sleparje ne o izidu vohtev v Jugoslav,)^ preveč je lepo in presega daleč in jih ločil od svojih prijateljev in dobrotnikov in tako hit o vse nase naioredrznpmp nnp T»a 1*» nič tiornfl In Ali .. I I____» i • . . t vse naše najpredrznejše upe. Da je naš narod krepek in čil v jedru, da zdravo in trezno misli, da je narod načel in idealov, to smo vedeli, vendar, da ima te krepke lastnosti v tako veliki meri, tega pa nismo mislili. Kar je pokazal pri zadnjih volitvah je nekaj, ki nas naponjuje z najlepšimi nadami za prihodnjost in nam polni srce z veseljem, da ne moremo drugače, kakor da mu častitamo črez ocean in kličemo: Živijo Slovenski narod v domovini! * * * Slovenska Ljudska Stranka je zmagala na celi črti. Nad 21 ^landatov si je priborila. Kakor gorski plaz je narod pogazil .iberalno in rdečo in vso drugo sodrgo, ki ga je tako strašno osleparila in ogoljufala pri zadnjih volitvah v konstituanto. Ra-zun "ljubljanskih srajc" in raznih drugih "špicpirgarjev," po mestih ki nikdar niso imeli idealov in nikdar niso trezno mislili. ki nikdar niso bili srečni, če se kakemu pijanemu škricu nhio držali za škric, je cel narod po Kranjskem, Štajerskem in Prek-murji kot en mož govoril in povedal vsem svojim izdajalcem, kako misli o njih in povedal jim je tako krepko, da več teh strank ne bo nikdar več vstalo iz groznega in sramotnega svojega poraza. t . . t, j . bioe. fred vsem je narod doma strašno obračunal z rdečkarijo,, M - n, , . t • « , j . . . . J '1 i\asa naselbina se lahko srec tako jih je naseskal, da je v resnici za vsakega ameriškega Slo-!no čuti> ker je obračunal z njimi. Zato je enako sramotno za vsakega ameriškega SloVenca. ako se da slepiti Glasu Naroda in kakim pijanskim Pe-Terčkom. ki so osem dni na teden pod vpljivom "du-zelna!" Zato, ameriški Slovenci, za rojaki v domovini! Še mi mislimo trezrfo in se ne dajmo farbati od nikogar! Še mi pometimo iz svojih naselbin in iz svojih društev in iz svoje sredine, vso sleparsko rdečkarijo in liberalizem ! To je stara obrabljena šara. ki je samo še za kak "tantelmark," kjer kake stare branjev-ke starino prodajajo! K. IZ SLOY. NASELBIN. Barberton, Ohio. — Ne vem, kako je to, da je tako malo dopisov iz naše naselbine v katoliških listih. A po nasprotnih fli-kah pa mažejo dopisniki njih kalibra tudi pridno iz naše nasel- venca, ki se š£ drži rdečkarije, sramota, da je bolj nezayeden in manj misli in bolj zabit, kakor neizkušen slovenski delavec in kmet doma. Ti so hitreje spoznali razne Kristane in Petriče in z njimi prav korenito obračunali. Pometali so jih med smeti na gnoj, kamor spadajo. Krepko je narod doma obračunal z izdajalcem Šušteršičem. Tega si je Pašič najel iz tujine, da bi mu pomagal razbiti narodno edinost, da bi uničil varuhe narodnih pravic Slovensko Ljudsko Stranko in mu tako prodal narodno bodočnost in ga pomagal vkleniti v srbski šovinistiški suženjski jarem. Siromak je tako sramotno pogorel, da bo lahko spoznal, kako strašno narod plačuje izdajstvo. Ta "strgan dohtar," ki je nekdaj hlinil pobožnost in krščansko prepričanje samo zato, da se je po ramah slovenske duhovščine in vere vspel visoko do stolčka deželnega glavarja, kot tak pa potem prodajal narod avstrijskim valpetom, potem pa v najusodepolnem trenutku pustil narod na cedilu in zbežal -v tujino, je sedaj v najusodepolnejšem trenutku, ko je narod bil strašni boj za svoj obstanek, prišel nazaj zato, da je za juaeževe groše srbskih šovinistov hotel prodati ta narod. Toda po celi Sloveniji je dobil komaj kakih 700 glasov. Prav mu je! Tako plačilo zasluži od naroda vsak izdajalec. Najkrepkejše je pa narod obračunal s slovenskimi liberalci. s takozvanimi samostojneži. Slovenski liberalci so se ob raz-sulu naenkrat spremenili v ||rašanske narodne prijatelje. Slovenski liberalni učiteljski in škrici so se kar cedili same ljubezni do slovenskega kmeta. Kaj vse so mu obetali! Slovensko duhovščino so mu slikali kot izdajalce naroda! Varhinjo slovenskih narodnih pravic, zapuščino Dr. Krekovo, to je Slovensko Ljudsko stranko so mu slikali kot stranko nazadnjakov, ki hočejo nazaj pod Avstrijo. In res narod, ki je narod poštenjakov, ki toraj niti misliti ne more, da bi bil kdo drugi slepar, mu jim Je vrjel. Toda kako strašno so ga varali in kako grdo so ga prodali srbskim šovinistom. Naša Jugoslavija bi bila lahko najsrečnejša in najbogatejša dežela. Pa kaj so naredili ž njo slovenski liberalci ? Kar berite poročila iz domovine! Narod strada in poginja lakote, beriči in liberalci pa kake kapelane in duhovnike preganjajo. Lah nam je ukradel morje, naši politiki pa mesto da bi šli braniti naše meje, se pa prepirajo ali naj v nece ljo mežnar v cerkvi nažge tri sveče na vsako stran ali samo dve. Mesto narodne avtonomije pa so ga prodali za mastne službe v centralizem, da sedaj Srbija pije kri slovenskega naroda, da Slovenija gine pod prevelikimi davki. Narod strada, pijanskim Sokolom pa mečejo milijone, da se vlačijo okrog po deželi in pohujšujejo narod, pretepavajo sldVenske fante in sramote najboljše prijatelje slovenskega naroda, slovensko duhovščino. In to vse je sedaj narod spoznal in obračunal z njimi. Kako smo se bali pred tremi leti, ko smo čitali poročila, kako se dal narod zaslepiti. Kako smo se bali za prihodnjost slovenskega naroda, ko smo čitali, kako je vse prodane duše sloven- «kih učiteljčkov vlada za boga* plače upregla v svoj voz, da a-HU JC v msveto. , OIlRO ji bodo pomagali plesti vrv suzenstva nad slovenskim naro-1^ šalo. Od tu naprej pa hoče- dotfila v svojo sredo zopet novega rdečega re kruta. Morda je čul glas tukajš-nega rdečega petelina, ki se na Houstonskem kupu razkoračuje in poje na Prosvetine piščalke, da se čuje tudi v druge naselbine. Da, najbrže ga je njegov glas izvabil, da je prišel. Saj se ptiči tudi menijo po svoje. Pa se ne bi taki kot so to! Ta rdeči rekrut se baje piše za nekega Vogriča. Tudi po Coloradi je že kolovratil in pel na Prosvetine piščalke. Ljudje pravijo, da je velik junak, kadar sedi pri kakem glažku; če je to res aH ne, ne vem, po njegovem dopisu, ki ga je zmazal na Houstonskem gnezdu, pa znam, da je velik pristaš socializma, katerega pa možiček najbrže toliko pozna, kot ga pozna naš barbertonski petelin na Houstonu. Pojasnili smo javnosti že če-stokrat kaki olikanci so tukajšni barbertonski sociji. Kakega temperamenta so itd. O tem se nam že kar gabi pisati. In to pot ne bi prišel v javnost, ko bi se ne šlo radi novodošlega rekruta, ki se je tudi že razkoračil na Houstonu in po svoje zakokodakal v Prosveti. Ta junak, katerega ime sliši na Vogrič je bil, kot so mi ljudje že pripovedovali nekoč priden mož, ki je če se ne motim v La Sal le še prav rad v cerkev prišel. A danes se je otresel te teme in zavestno kokodaka na Houstonskem kupu. Zadnjič se je nekoliko ojunačil, in je lčot pisce od' svoje koklje pritekel celo do tukajšne slov. cerkve, pred katero se je ustavil in kot pišče, ki je že videlo kragulja zaklical "krrrr!" "Kaj pa to?" In je to stavbo z enim očesom o-gledoval, kakor koklja v zraku krožujočega kragulja. "Hm, tepci barbertonski, kaj so si neki postavili to kolibo?" in odfrčal je zopet nazaj na Houston in zakikirikal je v Pros veto. Toliko jmo govoriti s tem rdečim rekru-'tom malo bolj zares. Kot novodošel človek bi ta Matiček ali Matevžek moral i-tneti vsekakor nekoliko več oli-kanosti! On je podoben človeku tujcu, ki bi šel v Washington in nesramno poljunil pred Belo hišo, ter bi dejal: "Čemu so to kolibo sezidali?" Ali se ne bi takemu človeku krave smejale? A-li ga ne bi poslali takoj v kako opazovalnico? Prav tako je ta dopisnik napravil v naši naselbini. Prve dni ko je prišel med nas je napadel, da smo neumni, ker smo si čujte, postavili svojo lastno slovensko cerkev. Hvala vam novodšlec, za vaš laskavi poklon! Če bi imel-i kak drobec v svoji glavi bi vas moralo biti sram se pokazati pred kakega rojaka v naši naselbini. Zapomnite si enkrat za vselej, da pameten človek se ne praska tam. kjer ga ne srbi! In Vi? Kaj smo naredili barbertonski katoliški Slovenci, da nas napadate prvi dan, ko ste stopili kot popotnik, ki nima obstanka na naša tla? Kaj Vam je storila naša slovenska cerkev v Barberto-nu? Je-li kak vaš žulj zazidan v njo? Odgovorite na te vprašanja? Barbertonski Slovenci! Vi pa se zapomnite take-le poturice, ki pljujejo po vašem prepričanju in vašem deki za dobro in plemenito stvar. Rdečemu petelinu Martinčku pa sploh ne odgovarjamo, ker s človekom, kot je on, ki krepko koraka z duhom časa, včasih tudi ščem drugim v roki za slabotnimi ženskami po Houstonu, bi se k večjim prepiral kak tak, ki bi imel slučajno kak kolešček preveč ali premalo v glavi. Ko-kodakaj naprej na svojem kupu in streljaj naprej Houstonske muhe če ti ljubo; samo toliko bi te prosili, da slabotnim ženskam prizanašaj, sicer se ti zna še pripetiti, da bo kdo drug korakal za teboj s policijskim kol-cem v roki, kar si že parkrat pošteno zaslužil, kot se je to čulo od ljudi! Barbertončan. ; -o- Leadville, Colo. — Danes je minilo že par tednov, odkar nam je zgorela cerkev. Od vseh strani nam izražajo globoko sožalje. To nas tolaži in nam daje pogum. Imeli smo že par farnih sej in smo uvideli, da je fara složna in pripravljena zidati novo cerkev. Seveda mnogo bo treba denarja, a mi zaupamo na dobra srca naših bratov in sester po raznih društvih. Naši farani so dosedaj dali denarja $2600 in obljubili že tudi nekaj. Upanje je, da bo šlo naše delo naprej. Od 19. marca do nedelje 25. marca smo bili popolnoma zapuščeni, jaz sem hodil .vsako jutro maševati v angleško cerkev. Priznati moram, da sta oba gospoda in sestre imeli z nami globoko sožalje in so nam šli zelo na roko. Father Stern mi je ponudil stanovanje v njegovem župnišču, sestre so me vabile, da lahko stanujem v njihovi bolnici sv. Vincenca, a jaz sem jim povedal, da imam že stanovanje pri dobrem našem rojaku Franku Zaitzu. V soboto smo napravili altar v društvenem domu. Prav vse, kar je za mašo in božjo službo potrebno, so nam dali ali iz angleške cerkve ali pa sestre. Se-[stre so napravile altar in ga o-prefnile z vsem potrebnim. Tako imamo mašo in službo božjo v tej dvorani. Dvorana je jako lepa, poslikana in zelo pripravna za cerkev. Stole nam je dal v porabo angleški pogrebnik O. Malley. Veliki teden smo vse obrede opravljali kakor drugod. Ljudje so se zelo udeleževali pobož-nosti. Ker so nam orgije zgorele je dal naš dobri organist Korošec postaviti v dvorani svoj harmonij. Na veliko soboto ob 7:30 zvečer smo po odpetih ju-tranjicah imeli "Vstajenje." Ker je dom na takem prostoru, da so ondi sami dobri katoličani smo imeli z dovoljenjem oblasti procesijo iz dvorane po Elm cesti. V procesiji je šlo kakih 250 o-trok. Deklice so bile belo opravljene in dečki so imeli obleko o-lepšano z nageljčki. Na obeh straneh ulice so gorele sveče na oknih, znamenje da vedo ceniti ljudje Gospoda Jezusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Tudi Angleži, drugoverci so pokleknili pred presv. Rešnjim Telesom, ko je šel duhovnik mimo njih. Na velikonoč je pri obeh mašah bila zares prav natlačeno polna dvorana. Kol-ekta je bila $200. kar je za majhno faro zelo veliko. Zvečer po večernicah je bila veselica v Zaitzovi dvorani v prid cerkve in dobiček je znašal $350. Razvidno je, kajne, da nas Bog ne bo zapustil in dobri ljudje tudi ne. Iz velikega petka se bo rodila tudi za nas velikanoč, ko bo sezidana nova cerkev in se bo Gospod Jfezus slovesno preselil iz društvene dvorane v cerkev in zapela bo vsa fara zbrana v cerkvi zahvalno pesem "Te Deum!" Rev. John Miklavčič. Barberton Ohio. — Dne 1. a-prila je vprizoril naš dramatični klub v dvorani društva "Domovina," krasno igro "Repoštev" v petih dejanjih. Ta igra se je že predstavljala v večih naselbinah. Kot povsod, tako se je tudi tukaj vprizorila z velikim zanimanjem. Napaka je le ena, da se igra ni vprizorila na pravi dan. Ako bi se bila eno nedeljo pozneje, bi bila veliko večja u-deležba, kot je bila. Zato mi naj nihče ne zameri ,ker resnica mora imeti tudi svoje mesto. Vendar udeležba je bila vseeno tudi povoljna. Igro so igrali: Mr. John Spetič je predstavljal Re-pošteva (gorskega duha), igral je prav dobro. Mr. Frank Poje je predstavljal sodnika Zamuda dokaj izvrstno. Mr. Fran Carr je predstavljal sodnijskega pisarja Dolgonoč. Če bi imel malo daljši frak bi bil boljši, vendar je dobro napravil svojo ulogo. Mr. Louis Kalčič je igral vlogo Šolna občinskega sluga. Njegov nastop je bil jako dober. Mr. gače dobro napravil. Mr. John Volk je predstavljal krčmarja Kosmatina pri Volku. Njegov Nastop je bil jako dober. Mr. Avgust Mayer je igral ulogo Petra natakarja. Ta je jako dobro igral, le malo prehitro je nosil na mizo ta rdečega. Mr. Joseph Šega je igral ulogo Jerneja Ščurka knjigo\ezniškega pomočnika. Mr. Ant. Stopar je i- gral ulogo urarskega pomočnika Ozbolta Krempeta. Mr. Joseph Gabrovšek je predstavljal Vilko Smola slikarja. Vsi trije so imenitno igrali. Gorskega duha kmeta je predstavljal Mr. J0. seph Ujčič, ki je zelo izborno pogodil svojo ulogo. Splošno vsi ' igralci zaslužijo pohvalo. Po končani igri pa je nastopil naš pevski odsek in zapel par jako krasnih pesmi, nazadnje pa "Lahko noč." Potem smo pa 3e razšli z lepim užitkom v svojih srcih želeč si še več takih zabav v naši naselbini. Pozdrav _ vsem barbertonča-nom in drugim po drugih naselbinah ! Vam g. urednik pa želim, veliko novih naročnikov za vaš ' list. Frank Zupančič. -o- I Virginia, Minn. — Pošiljam en skromen dopis iz naše nase!-bi ne. \ elikonočne praznike smo prav lepo obhajali,1 pdsebno lepi so bili za nas. ko smo imeli vsi lepo priliko, da smo opravili velikonočno dolžnost, namreč sv. spoved, v lepem številu Slo- ! venci in Hrvati. ! Bog plačaj Father Sedeju za j njih trud. katerega so z nami ; imeli. — Slovenci na Virginiji so ve-jčinoma vsi pridni delavci, to se ! vidi, ker večina vsi imajo svoja lepa domovja. Svoje otroke po- ! šiljaj o v katoliško šolo, za kar gre takim starišem vsa čast, ker le od teh je še kaj upanja. i V časih v katerih živimo, ra- j bimo dobrih stari še v, kateri i- ! m a jo še pravo vero in strah pred Bogom. Tam, ker tega ni pri starišfh, tudi od njih otrok ni-mamo kaj dobrega pričakovati. Pozdrav na vse naročnike, in čitatelje tega lista, kakor tudi želim veliko novih naročnikov temu listu. Mary Sterbentz. -o-— So. - Chicago, 111. — Danes ! sem se pa odločil, da sporočim j širni javnosti kako smo Slovenci J naselbine sv. Jurija obhajali le- j tošnjo Velikonoč. Najprej po-vem, da so se našle dobre duše in so nakupile rož in božji grob krasno okinčale z rožicami 10-ih vrst. Hvala iim ! Na veliki petek ob 7:30 zvečer je pa nastopila k božjemu i grobu telesna straža, vitezi sv. : Florijana, v vojaški opravi. Zde- I Io se nam je pri pogledu na vo- j jaško stražo pri božjem grobu, ; i da smo doma. Nadvse lepo je pa bilo v cer- ! kvi na velikonočno nedeljo zjut- ; traj pri vstajenju. Ljudstva se i je bilo zbralo nepričakovano ve- I liko. Obilnoštevilni sedeži pro- i storne cerkve so bili vsi zasede- j ni. Pevski kor je bil napolnjen deloma z pevci in z godci, ter z drugim občinstvom .Celo pod korom je stalo veliko ljudi. Ob 7. uri zjutraj so pričeli z zvonovi slovesno potrkavati in vabiti ljudi. Ob 7:30 se je začela cerkvena slovesnost. Za v-stal im Zveličarjem, ki ga ie nosil samostanski brat Kandid, so počasi stopali ministranti po številu 16. Za njimi so šle v lepem številu belo oblečene deklice, katere" so vodile čč. šolske sestre. Na to so pa korakali uniformirani vitezi sv. Florijana po številu 13. Vodil jih je Mr. Fr. Škulj, cerkveni odbornik, koje-mu vsa čast za to skrb! Na to so nesli domači župnik presv. Rešnje Telo in za njim sta korakala z nasajenim bajonetom dva moža od telesne straže. Veličasten je bil pogled na tako lep sprevod! — Pred velikim altar-' jem se telesna straža razdeli na dve strani in z potegnjenimi sab-jljami daje po* vojaško čast Vstalemu Gospodu Jezusu. Krasen [je bil prizor! Na to je sledila slovesna sv, maša. Ko so se oglasila godala in so mogočno zadonela po prostrani, akustični cerkvi, smo bili zares ginjeni do solz in si dejali : Lepo je zares. Da je tako slovesno obhajan je Velike noči dopadlo vsem faranom priča tudi velikanočna kolekta, ki znaša $703. Prisrčna hvala vsem, ki so po svojih močeh pripomogli do tako slovesnega Vstajenja! Poročevalec. e^* širite list edinost % NEODREŠENE DOMOVINE. j > Istrski in goriški slovani brez zastopnika v pokrajinski u-pravi. I V zadnji seji izrednega upravnega pokrajinskega sosveta za Istro so imenovali člana za novi pokrajinski upravni odbor na prefekturi v Pulju. Slovanski zastopnik dr. Vratovič je predlagal, naj se v odbor imenujeta tudi en slovanski član in en namestnik. Stfsvet se na ta predlog, ni oziral in izvolil same I-talijane. Tako bo slovansko prebivalstvo v Istri nosilo davke in dru^a bremena, besede pa v pokrajinski upravi ne bo imelo no-nebe. — Tudi v 6 članski kraljevi komisiji za furlansko pokrajino, ki naj do novih volitev vodi pokrajinsko upravo, ni nobenega Slovenca. Pa tudi nobenega zastopnika italijanske ljudske stranke, ki je imela, v razpušče-nem deželnem svetu večino. Poizkušen samomor mladega komunista v Trstu. 14. m. m. ponoči je v kavarni "Edem" v Trstu streljal nase 20-letni dijak Henrik Berce, ki je bil eden izmed voditeljev komunistične mladine v Trstu. BiJ je iz političnih razlogov večkrat v zaporu, kakor tudi njegov brat. Po vsej priliki so ga politični razlogi gnali tudi k zadnjemu obupnemu činu. Ber-ceta so težko, ranjenega prenesli v bolnišnico. Veliko tihotapstvo. V tržaški stari prosti luki so te dni odkrili italijanski finančni organi. Že dolgo so sumili, da nekaj v tistih skladiščih ni v redu, a kljub največji paznosti niso mogli ničesar izslediti. Končno so postajli pozorni na neki težak voz ki je prihajal v luko prazen in prazen tudi odhajal. Jeli so voz natančno preiskovati in dognali, da so debeli tovorni tramovi bili votli in v teh tramovih so izvažali dragoceni vinski cvet. Voz je last tvrdke bratov Riccijev, ki pa trdijo, da o stvari niso bili poučeni. Država je oškodovana na izgubljeni carini za več milijonov lir. Strašna nesreča. Dne 12. in 13. m. m. so vojaki razstreljevali granate v strugi I-drijce med postajo in Sv. Lucijo. Eksplozije so bile tako močne, aa so po mnogih hišah šipe pokale in so daleč na okoli in celo v vas leteli drobci granat in kamenja. Na pritožbo ljudstva, naj gredo drugam razstreljevat, baški maršal, ki je vodil raz-streljevanje, ni nič zmenil. Varnostna oblast se tudi ni zgeni-la, čeprav so ljudem leteli drobci okoli glave, češ, to je vojaška zadeva. V torek pa. okoli 10. dopoldne, je neka granata tako grozno počila, da je letelo težko kamenje na vse strani in je en kamen, do 10 kg težak, na pol kilometra daleč zadel v glavo dobrega in pridnega kmeta Štefana Rovščeka iz Modreja 64. Ubogemu možu je kamen razbil lobanjo. Nesreče je torej bilo treba, da je varnostna oblast prepovedala nadaljno razdeljevanje. Koroški <3eželni zfoqr. V seji koroškega deželnega zbora dne 21. m. m. je vložil slovenski poslanec Poljanec predla za zvišanje proračuna za slovenske šole. V svojem govoru je bičal nesrečno šolsko politiko nasproti slovenskemu delu prebivalstva in obtožil "Heimats-dienst" zaradi raznih nasilij. Nemškonacijonalna večina je šla seveda preko njegovih pritožb in zahtev. — V seji 22. m. ni. pe deželni zbor proti glasovom krščanskih socialcev sklenil izpremembo zakona o šolskem nadzorstvu. V okrajnih in deželnem šolskem svetu bodo imeli poslej zastopniki cerkva glasovalno pravico samo v vprašanjih, tisočih se verouka. DELO DOBI v tiskarni priden in vesten mladenič. Lepa prilika za mladeniča, ki se hoče naučiti dobre o-brti. Delo stalno. Plača po dogovoru. Natančna pojasnila se dobe v uradu "Edinosti" na: 1849 — West aand Str. ' Cvetinomirski: SIN IN HČI, (Konec.) Temno se ozre Francelj v mater, kakor da jo hoče prebosti: /'Sam vem, da ne more biti drugače . . . Oni v mestu vse požre! . . . Zastonj je trpljenje. Nič nima človek od dela . . . Kakor bi metal denar v vodo.. Nilka odloži glavnik in reče: "Nikar se ne jezi, Francelj! Slavko je vendar tudi naš! Povej rajši, če pojdeš kmalu k Medvedovim?'* "Kmalu! Prej grem še malo poležat v kolarnico, ker je hlad tam." "Da veš! Jaz bom šla s teboj. Pokliči me, ko pojdeš. — Si razumel ?" Ne da bi se ozrl v mater, odpre Franc duri in odide iz sobe. Celo brez molitve. Nepremično obsedi mati na klopi, roke na obrazu, vrat u-pognjen, hrbet sključen. Silna bolest ji izžema srce; bolest tako velika, nedopovedljiva, da bi jo izkričala od jeze in tuge. S tihimi korakami se ji približa Nilka. Žarki se ji odbijajo v zglajenih laseh. "Mama, kaj vam je?" Mati pogleda (izza prstov v Nilko in vstane. "Če si lačna, Nilka. jej še! Sai ie ostalo, ker je France tako izbirčen ... In Slavka mi očita!" "Sem sita," odgovori Nilka. A ni bila sita. Upala ie pa, da jo nasiti veselica. Zato je tako odgovorila ... Mati pospravi posodo in jo odnese v kuhinjo. Tam začne pomivati. Ko se pa vrne s praznimi rokami, vžame iz omare velika očala in sede k oknu. Pred njo leže nove, rdečeobrezne mašne bukve s koščenimi platnicami. — Prelep dan je bil« zunaj. Visoko na nebu je gorelo zlato soln-ce, in njegovi topli žarki so lili na zemljo v velikih, svetlih pramenih* Vsa narava je bila prepojena s temi solnčnimi žarki. Kipela je od življenja in je o-pojno dehtela. Od pokošenih travnikov za vasjo, od suhega sena, je prinašal pihljajoči veter blagodišeč vonj. Po stezi preko travnikov, so korakali fantje in veselo vriskali. Sem do okna se je razlegala njih malo-ubrana pesem. Zvenela je v o-pojnodehtečem ozračju, donela in zamrla v daljavi . . . Nilka je stopila k; oknu. Iz krčme so se čuli živahni pogovori, poredno -hihitanje, vmes hrupne, kričeče besede. Prevpila je vse gušeča muzika harmonika in gramofona. "Lepo je danes!" se nasmehne Nilka samasebi. Nervozno stisne ustnice in si zasenč iz levico oči. Zatakne si potem zalas-nice v kiti. Pripravljena je na veselico. Mati dvigne glavo in jo pogleda izpod očal. "Kaj praviš, Nilka?" vpraša. "Lepo je zunaj," odgovori Nilka, smeha ni več na njenih licih. Mati se molče skloni in bere naprei. Kakor pa bere in se muči s svojimi napol oslepelimi očmi, se razliva tih, blažen smehljaj preko zgubančenega, velega lica. Ustnice se ji gibajo kakor v spanju, enakomerno, šepetaje — kakor bi prosile.. Nilka odide iz hiše in se vrne s polnim vrčem vode. "Tako sem žejna! Hočete tudi vi mama?" "Ne bom!" odkima mati in zapre mašne bukvice, ki se lepo svetijo v solnčni luči. "Poglej, oči so me začele skeleti . . , Še brati ne morem . . pravi hčerki. Vstane in si dene očala z nosa. "Znabiti bi mi ti, Nilka, brala nekaj iz svetega pisma? Tako ra/da poslušam. Sama ne radrem mnogo brati." . Nilka pije vodo v dolgih, globokih požirkih. Izpije po postavi vrč na mizo. "Kje pa T1 vpraša. "Pojdi po sveto pismo! . . . V čumnato skoči, v skrinji je, zavito . . Ko prinese Nilka iz čumnate v debel papir zavito sv. Pismo in ga položi na stol kraj sebe/ se zasmeje. "Kje naj pa začnem?" "Tam pri kralju Davidu .. Počasi in oprezno odpira Nilka list za listom, išče na vseh krajih, in najde končno vendar le pravo mesto. Mati sede in si položi roke na kolena. Čelo se ji nabere v gube, in lica se ji zresnijo. "Daj no, beri!" Nilka položi prst na knjigo, u-pogne vrat in hoče brati. Tedaj zaškrta nekaj zunaj za hišo. Za-čuie se vesel1 pogovor. "Beri . Nilka, kaj čakaš?" sili mati. Zunaj, tik pod, oknom, se o-glase težki moški koraki. "Če misliš, tak pojdi!" zakli-če Francelj s hripavim glasom ter obstane. Nilka se zdrzne in pogleda mater s prosečimi očmi, "Jaz grem," ji zašepeče. Mati se dvigne. "Nilka bodi pametna!" Francelj jo vnovič pokliče. "Le.urneje! — Ne bova te čakala dolgo . . ." Zakašlja zunaj, nato se pa zasmeje. Vmes se oglasi sosedov Tone, Malčin brat. • Nilka spozna Tonetov glas. . Jaz grem. mama. Ali ne smem ?" Zapre mirno Sv. pismo in v-stane, % "Ali ne smem?" "Ne ubogaš, dekle?" reče mati in zavzdihne. Francelj jo v tretjič pokliče. "Kod se pa vendar obotavljaš? . . . Ali si zmrznila v bajti? Le brž v . .!" Tudi Tone stopi bližje k oknu in se ji zasmeje. Mati se nasloni na okno. "Prav treba ji je hoditi v krčmo, Francelj! In tebi tudi! Za take reči in ljudi pa imaš denar! Za nas in bratca Slavka pa ne!" "Da bi še v krčmo ne smel! Oho!" vzkipi Francelj. "Kdo mi bo pa branil ? Cel teden trpim, pa bi ne smel na veselico! Saj hbi prebavi, slabem teku, glavobolu. nervoznosti, insomniji in ^ličnih želodčnih neredih. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ^ ima v zalogi. Poskusite tudi druge izvrstne priprave Toseph Triner Company-e, Chicago, 111.: Trineriev Liniment. TrineHer Coueh Sedative. Trineriev Dental Cream, itd. IZPLAČILA M- v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V Tugoslavip ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to seda i izvrši edino Narodna Ba nka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabijo dolarie za na pot preskrbimo dolarie. Dolarske čeke pa še večino lahko izdaiamo in iste vnovči-io v stari domovini po enev-nem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošifratve računamo sledeče pristojbine: do Sm.oo po qo centov. — od $1^.00 do $10.00 po 7=; centov. — od $10.00 do $t;o.oo po $1.00. za izplačila, ki presegaio $qo.oo računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po Si.^o od sto dolar " iev. H tem pristojbinam ie š« nridiati za vsako posamezne nino. oošiliatev centov za ooit- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. m * m Dolžnost Slovencev v Chicago + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za pRati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 w. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * * * * a List Edinost je last stovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti", in preprflčani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da j« list ponese na sloVenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! jft.gf If H TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicajro. I1L Phone: Canal 0098.