Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din
Urednifitvo je v Kopitarjevi nl.6/DI
Cek. račun: Ljub« liana *L lO.btf) m 10.344 za mseratej Sarajevo Stv. 756S. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Telefoni uredništva t dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika
Naša šola
Počitnice so pri kraju. Otroci, ki so v vročili mcsccih nekaj odlegli kmetu pri njegovem delu ali pa so vreščali okrog delavskih barak, najsrečnejši pn so bili cclo »na počitnicah« na deželi ali ob morju, zopet vsak dan hodijo v šolo. Starši so jim nakupili knjig, da jih otrok komaj stisne pod pazduho ali oprta na hrbet založili so jih z zvezki in peresi — ali pa so se naveličali neprestanih dajatev in šo otroka samo podučili, kako naj v šoli reče, zakaj nima vsega, kar je za šolo predpisano. Starši nc vedo, koliko časn bo v veljavi šc ta ali oni učbenik, pa že s sedanjimi niso zadovoljni, otroci čutijo, da jih šola ne ljubi, ampak samo vsak dan za nekaj lir zbere, kjer jih učitelj podučuje o marsičem potrebnem, pa tudi o marsičem nepotrebnem. Učitelju je pn vse to — služba, ki mu daje vsakdanji kruh; ako bi ga bilo mogoče dobiti kje drugje, bi jih bilo malo, ki bi ostali v šoli kot na svojem poklicnem polju, ki so si ga svobodno izbrali, du tu služijo svojemu narodu.
Šola obsega: starše, otroke in učitelje. Kilo izmed teh je danes še vesel šole, kdo izmed teh šc drži s šolo? Starši so nevoljni nanjo, ker čutijo, da ni več njihova, da ni več del doma, ampak neka ustanova za otroke sploh, ki bi jim jih kmalu odtujila, ako bi jili ji popolnoma zaupali; poleg tega pa še vidijo, da žrtve, ki jih v najrazličnejših oblikah zahteva, niso sorazmerne z za življenje porabnimi učnimi uspehi, niti z dobrim vzgojnim vplivom. Otrokom je šola nerazumljiva dolžnost, ki jo treba vsak dan iz-
Foiniti aii pa se ji na kak način z »opravič-jivimi razlogi« odtegniti, ki pa z življenjem, ki teče zunaj šolskih zidov, nima nobene zveze. Učitelji pa uče stvari, o katerih dobro vedo, da otrokom, ki jih imajo pred seboj, niso prav nič potrebne, ki pa so predpisane, in pišejo statistike, o čevljih in žlahti otrok, o njihovem zdravju in stanovanju, o njihovi nadarjenosti in nenadarjenosti. Šola je postala urad, ki se je vrinil med starše in otroke in ki določa, kako naj otroci pišejo, kako naj berejo, kako naj odgovarjajo na vprašanja, koliko prebivalcev ima Azija in kakšna je zemlja itd.: po kateri strani ceste naj hodijo in vozijo, pn določajo drugi uradi. Urad, ki ga vodi uradnik, ki se za razlikovanje od drugih uradnikov imenuje učitelj.
Kako to, da nam je šola postala tako tuja, da se nam je učiteljski stan povzpel nekam v nedosegljive uradniške višine, odkoder se morejo in znajo vrniti med »preprosto ljudstvo« le redki posamezniki, ki postanejo njegovi možje, svetovalci in zaupniki, pa morajo prav zato od svojih stanovskih tovarišev slišati marsikatero bridko, da so izdali »stanovske koristi«, da se »vtikajo v politiko«, itd. Dejstvo je, da ljudstvo s šolo ni zadovoljno in tu se ne da nič prisiliti: ni zadovoljno! Drugo dejstvo pa je, da imajo tisti, ki šolo vzdržujejo in ki v šolo hodijo, t. j. starši in otroci, pri šoli najmanj besede. Ostanejo torej samo še tisti, ki šolo vodijo, to so prosvetne oblasti in učitelji. Ako hočemo šolo popraviti, se moramo držati teh.
Pred nekaj dnevi smo brali o velikih učiteljski premestitvah. Mnogim se je s tem izpolnila dolgo let negovana želja, da bi prišli kam drugam, mnogim se je uresničil strah, ki jih je navdajal, da bodo lepega dne prišli »kam drugam«. Ljudstvo pri vsem tem ni nič prizadeto, ker mu ni nič mar, kdo bo prišel nu njihovo šolo, ampak samo, kakšen l>o in koliko jih bo. In tu ljudstvo opaža, da je na nekaterih šolah učiteljev za celo druščino, na 10 do 20 otrok že ena učna moč. drugod pa komaj na 50 ali 60. Vsak bo kaj lahko razumel, da šola v obeh slučajih ne bo imela enakega uspeha. Pri številčni razdelitvi učnih moči ne sme biti merodajna ne lepota, ne ugodna lega kraja, ampak samo število otrok — vsa naša domovina in vsi naši otroci so vredni enake pozornosti in potrebni izobrazbe (ne načitanosti!) in vzgoje. Učiteljstva pa se je polastilo — kakor vseh drugih stanov — neko hrepenenje po mestu. V mesto priti, to je prva želja po dovršeni maturi na učiteljišču, vredna vseh potov, pisanj in intervencij in kdor je nastavljen ali prestavljen nekaj postaj izven svojega priljubljenega mesta, se 6matra še za preganjanega, ki mu bo morala naslednja vlada popraviti krivico, če ne, pa s tem pokaže, da je ravno taka kakor je bila prejšnja. Redki so učitelji, ki jim je njihov poklic služba narodu, ki se ji posvete z enako vnemo v šoli poleg železniške postaje ali pa kje v samotnih hribih, kjer jim je knjiga edini tovariš in_ kjet morajo vse, kar je okrog njih, učiti in uče požrtvovalno in z ljubeznijo ne samo v šoli, tiste, ki drže roke na klopeh, ampak je vsnk njihov korak, vsaka beseda pouk vsemu narodu. Redki so taki. so pa še in zdi sc, da se rodc, oziroma vzgoje brez zasluge prosvetnih oblasti. Ljudstvo jih ljubi in jih po nekaj dneh že sprejme v svoje vaško ali farno občestvo. In le taki spadajo v mesto, ki v majhnem delokrogu kjer 60 popolnoma prepuščeni svoji iznajdljivosti in modrosti. pokažejo, da so zmožni in voljni, dati svoje duševno bogastvo tudi širšemu delokrogu, ki v mestu ne bodo pomnožili števila kavarniških gostov in obiskovalcev raznih zabavnih prireditev, ampak zbor narodnih delavcev.
Po novi ministrski odredbi je materielno breme za šole prešlo z občin na banovino. Banovina bo dala drva za šolo, luč, črnilo, papir, klopi. Vrtove, skratka: banovina bo vzdrževala šolr. Banovina pa ni posestvo, ki bi denar rodilo ali pridelovalo, ampak je notranje politična organizacija, ki denar zbira od ljudi. Učitelje pa plačuje in vzdržuje država, ki tudi ne prideluje denarja sama. ampak ga zbira od ljudi, šola je torej najbolj ljudska ustanova, zato mora biti ljudska tudi po duhu, ki tam vlada, duha pa daje knjiga in učitelj. Da knjige duha našega ljudstva nimajo v čisiih. smo že večkrat povedali, toda ali ga učitelji bolj spoštujejo? knjiga je sama nn sebi mrtva, šele po učitelju oživi pred otroškimi očmi, zato ljudstvo še bolj kol knjiga opazuje učitelja, odkar ga je skušnja izučila, do vsak ni dober. Važnost verske vziroio oovdurjajo vsi, ki količkaj
Izjava čsL trnu ministra dr. Kroite
„Slovencu
3 Poročilo našega urednika
Pakt ČSR z Rusijo ne pomeni potuhe boljševizmu
Bratislava, 12. septembra.
Zunanji minister češkoslovaške vlade g. dr. Ka-mil Kroita ja takoj po svojem prihodu v Bratislavo sprejel zastopnika »Slovenca« in mu v krajšem razgovoru razložil poglavitne cilje češkoslovaške zunanje politike. Dopisnik »Slovenca« je g. ministra opozoril na izvestne strani češkoslovaške zunanje politike, ki se jugoslovanskemu opazovalcu zdijo na prvi pogled senčnate. Tuii na to je dr. Krofta obširno odgovoril in pri tem izrazil željo, da bi njegova pojasnila služila popolni razjasnitvi vseh vprašanj, da bi ravnotako kakor vlade treh zavezniških držav tudi njihova javna mnenja bila složna v velikih vprašanjih svetovne politike, ki se tičejo življenjskih interesov ene ali vseh treh zaveznic Male zveze.
G. zunanji minister je ob koncu naročil dopisniku »Slovenca«, naj izroči njegove pozdrave Slovencem. Svoje v razgovoru izražene misli pa je zbral v naslednji izjavi, ki jo daje na razpolago izključno »Slovencu«:
»Že med svetovno vojno so se pojavljale prve skrbi, kako po končanih boiih ohraniti mir za daljšo dobo in to s pomočjo kuk£ne posebne organizacije, ki bi bila dovolj močna, da priskoči na pomoč napadeni državi. To sredstvo so najprvo mislili najti v Zvezi narodov. Naša država je z drugimi vred takoj stopila v službo te zamisli in ji je do danes ostala zvesta. Naša država pa je bila tudi od vsega začetka prepričana, da je treba lo mogočno stavbo, v katero so vzidane mirovne pogodbe, postopoma izpopolniti. Radi tega smo bili tudi neprestano na delu, da to izpopolnitev v obrambi napadene države tudi dosežemo in smo takoj prišli na to, da so pokrajinske zveze med državami takšno koristno izpopolnilo.
Mala zveza je izraz takšne politike in je tudi dejansko najstarejša organizacija te vrste. Rodila se je iz skupne skrbi, kako ohraniti mir v Srednji Evropi. Ta realni temelj in vsem skupna želja za mirom je tudi vsa tajna njene moči iu njenega trajanja. Njena skupnost je nerazrušljiva, politične smernice, ki jih daje, so za vse države Male zveze iste. Le tako se je mogla navzlic vsem raznolikim sunkom in navzlic vsem spremembam v političnem obličju Evrope ter navzlic tudi vsem mamljivim vabam ohraniti vseh dolgih 16 let. Njena notranja moč je rastla, se je krepila, njen vpliv se je širil in se Siri, tako da mora dandanes sleherna država z njo računati.
Zamisel, ohraniti mir s pomočjo pokrajinskih paktov, se je pojavila tudi drugod po Evropi. Tako na primer so bile podpisane lokarnske pogodbe, tako so nastale Baltska in Balkanska zveza. Zadnja leta se je sprožila še misel o vzhodnem paktu, ki naj bi bil varoval mir na evropskem vzhodu, kakor ga naj bi bile branile lokarnske pogodbe na zapadu.
Mi smo bili zadovoljni, da je sovjetska Rusija sprejela zamisel tega pakta in to tudi dokazala s tem, da je vstopila v Zvezo narodov in ž njo sodelovala. Seveda vzhodnega pakta predvsem radi nemškega nasprotstva nismo mogli spraviti skupaj. Toda vsaj delno smo ga pa le uresničili, ko sta Francija in naša češkoslovaška država sklenili pogodbe, ki se jim lahko vsakdo pridruži. Francija in mi smo bili prepričani, da smo s tem korakom samo napravili uslugo mirovni ideji. Podpisali smo z Rusijo te pogodbe s popolno vednostjo Anglije in s polnim pristankom svojih zaveznic v Mali zvezi.
Zadnje čase se je razširilo mnenje, da bo to naše delovanje s sovjetsko Rusijo olajšalo vpad komunizma v Srednjo Evropo. Takšno naziranje je absurdno. Vsakdo ve, da jc Češkoslo-
vaška takoj od prvega začetka energično zavrnila — kakor jo tudi še vedno zavrača — komunistično ideologijo, ker je prepričana, da je med komunizmom in demokracijo nepremostljiv prepad. Naše sodelovanje s sovjetsko Rusijo v obrambi evropskega miru torej nima ničesar opraviti z vprašanjem boljševizma. Sovjetska Rusija je to že večkrat priznala. S fašistično Italijo je sklenila prijateljsko pogodbo. Dolga leta je živela v prijateljskih odnošajih z Nemčijo, s katero je leta 1926 sklenila prijateljsko pogodbo, ki je bila podaljšana celo potem, ko je bil Hitler že na oblasti in je formalno tudi še danes v polni veljavi. Sovjetska Rusija nam je zadnja leta večkrat pokazala, da hoče sodelovati pri ohranitvi miru. Zato menimo, da bi bilo za nas neumestno, če bi se temu sodelovanju sedaj odrekli pod pritiskom za nas neveljavnega mnenja, da to sodelovanje krepi komunistično nevarnost.
Vsa naša zunanja politika se razvija v duhu Zveze narodov. Ta duh daje življenje Mali zvezi in nas vodi pri urejevanju odnosov z vsemi evropskimi državami.«
Smernice Mate zveze so ostale iste
Uradni komunike
Bratislava, 14. sept. AA. Danes ob 15 se je končalo zasedanje stalnega sveta Male zveze v Bratislavi. Pred sklenitvijo zasedanja so predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, romunski zunanji minister Antonescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta skupno sprejeli časnikarje na zimskem Vrtu hotela Carltona. Ko je dr. Stojadinovič predal predsedstvo stalnega sveta Male zveze, je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta prečital francoski komunike sedanjega zasedanja stalnega sveta Male zveze. Ta komunike se glasi:
Stalni svet držav Male zveze se je seslav v Bratislavi 13. in 14. septembra 1936 pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra Kamila Krofte.
1.	Po podrobnem proučevanju splošnega položaja in vseh problemov, ki se posebno tičejo teh treh držav, je svet ugotovil, da osnovne črte skupne politike ostanejo iste, kakor so bile označene pri poslednjem sestanku sveta v Belgradu meseca maja. Vse Iri države so ludi v bodoče odločene z najiskrenejšiin prizadevanjem nadalje voditi tradicionalno politiko splošnega miru in lastne varnosti. Tudi nadalje ostanejo goloboko vdane ideji miroljubnega sodelovanja tako na političnem kakor na gospodarskem polju ter so voljne z vsemi državami sodelovati za izvedbo le misli z vsemi državami, ki jih navdaja enako dobra volja.
MZ zvesta Društvu narodov
2.	Enega izmed najbistvenejših činiteljev le politike predstavlja zanje tudi nadalje Društvo narodov vzlic težkočam, ki jih zdaj preživlja. Tri države ostanejo zveste njegovim načelom, prepričane, da ženevska ustanova ohrani svojo veljavo glede trajne uredilve med državami. Zato se tri države izrekajo odločene, da se pridružijo edino listim prizadevanjem, ki bodo usmerjene tako, da ukrepe ugled Društva narodov, in v svrho ohranitve mirovne organizacije.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič v krogu romunskih državnikov v Bukarešti
mislijo na pravno urejeno družbo in tudi v naših šolskih pravilih je bogvc kolikokrat izražena zahteva, da mora učitelj spoštovati verski nazor staršev, oziroma otrok. Tudi molitev jc ukazana, kako pa vpliva na starše, ko jim otroci povedo, da učitelj med molitvijo v šoli stoji pri oknu s prekrižunimi rokami na hrbtu, da se malomarno ziblje na prstih in prezirljivo gleda po vasi? Večje in bolj drzne žalitve za ljudstvo si m mogoče misliti. Vsak tak dogodek izkoplje prepad med šolo in domom, med starši in učiteljem ni nobena razlaga <> naprednem mišljenju učitelja in o svobodi vesti ga nc more izravnati. Svetna postava notranje molitve sierr ne more zahtevati, lahko pa zahteva zunanje obnašanje, v katerem je izraženo spoštovanje do molitve. Tuko zunanje obnašanje pa ljudstvo žc sme zahtevati, ako učitelj misli, da spada že res med tako »visoke kroiset, da se ne more s srcem pridružiti nazoru ljudstva. Ako se tako stvari nekaznovano dogajajo cclo leto, bo šola kmalu na glasu kol ustanova, ki se je vrinila med dom in otroke, iz katerih hoče zahrbtno vzgojiti dru-
gačen rod. ki bo zaničeval in preziral to, kar je bilo prejšnjemu rodu 6veto. Niso vsi učitelji taki, tudi veliko jih jc, so pa in nc samo po ljdskih šolah, tudi po gimnazijah. Demokracija, ki se dobrika ljudstvu in mu govori o spoštovanju njegove volje in zahtev, se jc izprevrgla v zahrbtnrža, ki to voljo spoštuje pod enim edinim pogojem, če namreč ta volja ni krščanska. Šola jc najboljše polje, da se pokaže demokratično mišljenje, t. j. spoštovanje nazorov ljudstva, in tegu spoštovanje naša šola nima, čeprav gu lickuteri posamezni učitelji še imajo. V novejšem času šola vrčkrat služi tudi za pravo komunistično propagando, saj jo spreten učitelj ali profesor lahko podtakne pod vsuko stran od vseh stopenj odobrene knjige. Edina pot. da šola zopet dobi dobro ime pri ljudstvu, je v tem, da se mu približa in postane njegova. To pa more izvesti mlajši rod učiteljev, ki bo imel drugačno vzgojo kakor na so jo imeli učiteljski rodovi po vojni sem. Na učiteljiščih raste obraz naše šole, zato kličemo vsem, ki imajo tam kaj besede: Izučite in vzgojite nam dobrih učiteljevi
3.	Pokrajinski dogovori, ki jih Mala antanta priporoča ze od leta 1921, pomenijo po njeni sodbi v tem pogledu zelo važno dejstvo. Ta ureditev celega kompleksa vprašanj, ki so v zvezi z locarnsko pogodbo, bo predmet posebne pozornosti držav Male antante. Toda sistem varnosti, ki naj se tako uslvari, se ne sme omejiti samo na zahod, ker takšna delna ureditev nikakor ne bi uredila problema splošne evropske varnosti in zato ne bi obrodila pravega pomirjenja, neobhodno potrebnega za gospodarsko obnovo, ki je Evropi in vsemu svelu potrebna. Tri države Male antanle so se zmerom zavzemale za potrebo sistema, ki bi izpopolnil organizacijo miru. Tudi zdaj ostanejo na tem stališču. Ker je pa n e -gofovo, ali bo moči v kar najkrajšem času prili do tega tako zaželi enega rezultata, tri države po nobeni ceni ne op u ste tega načela, ki je zmerom vodilo njihovo skupno politiko. Odločeni so okrepiti svojo varnost in še tesneje in stvarneje združiti vse sile, pri čemer bodo se^ veda nadaljevale politiko ohranitve razmerju živahnega in tesnega sodelovanja z drugimi državami, razmerja, ki si ga je vsaka izmed njih ustvarila.
Opomin Avstriji
4.	Glede drugih držav ne bodo fri države prenehale s prizadevanji, ki jim je namen, da s temi državami ohranijo najboljše razmerje. To velja v prvi vrsti za sosede, ki žele z njimi ohraniti in razvijali kar najboljše razmerje soseščine. Res, da je vzdrževanje takšnega polažaja odvisno tudi od zadržanja teh držav samih. Države Male antante zato globoko obžalujejo, da je moralo njihovo razmerje do Avstrije trpeli zaradi dejstva, da je Avstrija zavrgla vojaške določbe sainfgermainske mirovne pogodbe. Postopek, ki si ga je izbrala Turčija v vprašanju morskih ožin, je pokazal, da imajo še druge metode, in ne melode dovršenega dejstva, ki mora samo škodovati dobri soseščini med državami. Sicer pa izražajo države Male antanle upanje, da se takšne kršitve obstoječih obveznosti ne bodo več ponovile, in so se sporazumeli glede sklepov, ki bi jih v takšnem primeru sprejele.
MZ za strogo nevtralnost
5.	Glede na debate o notranji politiki posameznih evropskih držav, zlasti glede na dogodke na Španskem, izjavljajo države Male anlante kategorično tisto, kar so že večkrat naglasile: slej ko prej bodo skrupulozno izvajale politiko ne-vmešavanja v notranje zadeve katerekoli države. V nobenem oziru ne bodo dovolile vmešavanja katere države v svoje lastne zadeve, ne v nobeno vprašanje svoje notranje politike, prav tako pa se bodo strogo vzdrževale v kakršnihkoli okoliščinah polilike intervencije nasproti drugim državam. V vsem poudarjajo poliliko spoštovanja notranje politike vsake države, ker bi vsaka drugačna politika mogla le povečali napelost med evropskimi državami.
Gosoocfarsfto sodelovanje MZ
6.	Svel je posvetil posebno pozornost vprn-šanju poglobitve gospodarskega razmerja med državami Male antanle, in vprašanju zbli/anja na tem polju z drugimi državami srednje Evrope zbližanja, o katerem je dr. Hodža, predsednik vlade češkoslovaške republike, že prej dal pobudo. Gospodarski svet Male antante ki se sestane oktobra t. I., bo proučil načrte, ki so jih izdelali strokovnjaki, in druge možnosti za razšir-jenie gospodarskega razmerja v okviru Male anlante. Gospodarski svet se bo prav tako tudi ukvarial 7 vprašanjem gospodarskega zbližanja v srednji Evropi.
7.	Ker je obstoječa uvedba periodnih konferenc sfarešm uradnih uslanov za tisk obrodila dobre uspehe, je svet sklenil, da se izpremeni v stalen organ kot pomožni organ stalnega sveta Male anlante.
Konec na 2. strani spodaj.
Anglija se utrjuje
v Sredozemskem morju
Rim, 13. sept. Tukajšnji politični krogi z nezaupanjem spremljajo angleško politiko v sredozemskem morju, ki je dobila predvsem poudarek po potovanju kralja Edvarda VIII., ki je obiskal jugoslovansko, grško in turško obal, se je pa skrbno izogibal Italije. V zvezi s pravkar sklenjeno pogodbo med Veliko Britanijo in Egiptom pa s pogajanji, ki tečejo med Egiptom in TuTČijo za sklenitev pakta o nenapadanju in medsebojni pomoči, dobiva to potovanje političen pomen prve vrste, ki zelo zanima Italijo.
Pogodba s Turči'o
Istočasno, ko je Edvard VIII. na jahti »Nahleen« križaril po vzhodnem Sredozemskem morju, je prvi lord admiralitete Hoare obiskal Malto, Ciper in Hajio, ki bodo odslej najmočnejša oporišča angleških brodovnih in letalskih sil v tem kotu sveta. Zlasti Famagosta na Cipru bo predstavljala trdnjavo prvega razreda, kakor je Hoare sam naglasih Toda ta stvar, ki je naravna posledica za-sidranja Italije v Abesiniji oziroma ob zapadni obali Rdečega morja in Indskega oceana, kar je oslabilo oporišče britskega imperija na poti v Indijo, ne bi Italije toliko vznemirjala, ako bi neposredno za obiskom kralja Edvarda VIII. v Carigradu ne bilo sledilo sporočilo, da se začetkom oktobra poda v London velika turška deputacija z ministrskim predsednikom na čelu, katere se bodo udeležili tudi šef velikega generalnega štaba Fevsi-paša, zunanji minister, trgovinski minister, podtaj-niki za zunanje zadeve, linance in mornarico in vrhovni poveljniki armade, brodovja in letalstva. Kakor se iz tega vidi, gre za posvetovanja politične gospodarske in vojaške narave, katerim bo sledila pogodba med Anglijo in Turčijo, ki bo brezdvoma obsegala ludi vojaško sodelovanje. (Čeprav Rudži Aras izjavlja, da so odnošaji med Turčijo in Anglijo zelo prisrčni, da pa zaenkrat sklenitev pakta med obema državama ni na tapetu). Turčija dobi od Anglije tudi veliko posojilo za modernizacijo svoje armade kakor tudi za investicijske namene poljedelskega in industrijskega značaja; Angleži bodo zgradili v Turčiji tudi jeklamo. Obisk turškega brodovja na Malti in v grških pristaniščih, ki bo sledil londonskim razgovorom, je v Rimu posebno hudo odjeknil, ker ga smatrajo za prav očitno demonstracijo proti političnostrategičnemu položaju, ki si ga
je Italija po abesinski ekspediciji priborila, oziroma si ga je mislila priboriti v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Tesno sodelovanre z Grčijo
Italijanska diplomacija se boji, dali se to sodelovanje med Anglijo in Turčijo morebiti ne razteza tudi na druge države, ki s svojo obaljo meje na Sredozemsko morie in ie neprijetno zadeta tudi po razgovorih med Anglijo, Egiptom in Turčijo, ki imajo namen zasigurati skupno obrambo Sueškega prekopa, ki se zdi danes Turčiji prav tako važen kakor Angliji. Da se v tem koncernu živahno udejstvuje tudi Grčija, ni seveda pripisati samo intimnemu prijateljstvu med angleško in grško kraljevsko hišo, ampak tudi 'dejstvu, da se Grčija enako ko Turčija čuti ogroženo po taki mogočni italijanski trdnjavi v Egejskem morju, kakor je Rhodos. Zveza med Anglijo na eni in Turčijo ter drugimi obalnimi državami Sredozemskega morja na drugi strani bi bila pač faktor, ki bi za.sigural varnost vzhodnega Sredozemskega morja proti vsakemu poizkusu, da bi si kdo tukaj skušal ustvariti kakšno hegemonijo.
Aneksi ja Ahesmi:e se ne prizna
Obenem s tem se čuje, da Avenol v Rimu nikakor ni dosegel sporazuma z Italijo, da bi se Italija zopet udeleževala posvetovanj v Ženevi. Italija namreč zahteva kot pogoj za tako sodelovanje, da sc vsaj deiansko, če ne pravno, prizna novi položaj v Abesiniji, dočim ie Zveza narodov samo pripravljena, da Abesinija ne pošlje več svojega delegata v Ženevo, dočim naj formalnopravno slejkoprej ostane članica Zveze. Ker Italija tega na noben način ne sprejme, je misel zopetne pritegnitve Italije k ženevskemu arcopagu padla v vodo in se je napetost med Italijo in Anglijo, ki je povečana tudi po tem, ker Anglija noče skleniti z Italijo nove trgovinske pogodbe, dokler Italija ne poplača svojih klirinških dolgov, le še poostrila.
Nekatere informacije gredo celo tako daleč, da trdijo kot gotovo dejstvo, da se Italija ne bo udeležila ne prihodnje seje Sveta Zveze narodov, nc skupščine.
Vtisi s Slovaške
Kako ČSR shrbi za gospodarski dvig dežele (Od našega urednika)
%
Rovarjeme sov-e to v v Padonavju
Dunaj, 14. sept. Avstrijska vlada je prišla na sled akciji, ki izhaja od znanega političnega urada komunistične stranke v Moskvi (Politbiro), ki gre za tem. da bi se zrevolucijonirala tudi Avstrija, ki je sovjetskemu režimu v Rusiji posebno trn v peti. Avstrijska vlada ie dobila v roke tozadevna navodila komunističnih zaupnikov v Avstriji, ki se glase:
Zaupniki komunistične stranke naj začno agitacijo med malimi kmeti, obrtniki in trgovci v leni smislu, da skušajo zanetiti nezadovoljstvo na podlagi gosyojJ:u;ske stiske ter tako ustvarjati ozračje za izpooCopavanje režima Zaupniki naj predvsem skušajo .potegniti v to revolucionarno razpoloženje levo krilo avstrijske krščansko-so-lialne stranke, obenem pa naj skušajo pridobiti tudi zaupanje legitimistov (pristašev habsburške dinastije), ki naj jim kažejo posledice zveze med Avstrijo in fašistično Nemčijo, Ki je največja sovražnica tako Habshuržanov, kakor katoliške vere. Komunistični zaupniki naj delajo tudi za ljudsko fronto, to je za sodelovanje vseli demokratičnih struj. Moskovska centrala ho topila v zvezo tudi z demokratičnimi stran-
kami drugih držav, ki mejijo na severovzhodu in jugu na Avstrijo, da bo njihovo časopisje sedanji avstrijžski režim strašno napadalo in diskreditiraio.
Ta navodila moskovskega Politbiroja so ponoven dokaz aktivnega vmešavanja sovjetske Rusije v notranje razmere evropskih držav v svrho svetovne revolucije in izzivajo pozornost predvsem srednjeevropskih držav, da te načrte prekrižajo.
Thorez po navodila
Varšava, 14. sept Semkaj je prispel z letalom voditelj francoske komunistične stranke Thorez, katerega je zelo neprijetno dirnilo ,da so ga takoj obkolili poljski časnikarji, ki so ga vprašali za namen njegovega potovanja. Thorez se je izjavil, da o tem ne more dati nobenih pojasnil.
Poljski vladni krogi imajo zanesljive informacije, da je Thorez, ki se je ob 9.16 uri odpeljal naprej v Moskvo, šel v Kremelj na referat o no-tranje-političnem položaju v Franciji in da bo dobil nato navodila o taktiki, ki naj jo francoski komunisti odslej zasledujejo napram vladi Leona BI uma.
Pred borbo za Madrid
Bratislava, 12. sept. 1930.
Našega predsednika vlade čakamo. Pred hotelom so zbrane ogromne množice domačinov, kajti velik Marijin praznik je in imajo ljudje več časa. Prišli so v tisočih glavah iz bližnje in daljne okolice v procesijah, ki so trajale vse dopoldne. Tudi sobota je in uradom so dali presto, da si ogledajo konferenco. V hotelu je stalno trenje.; Nad sto časnikarjev, morda še več varnostnih organov. Vnios domači in tudi odlični ki, ki se dre-njajo in drug drugega svečano nagovarjajo. Telesa so lukaj vsa bolj obilna, zato je gneča še večja. Tu in tam je množica malo zrahlja, ko se nekateri odlijejo v stranske pivnice, kjer točijo sijajno plzensko pivo, ki mu konferenčniki posvečajo spoštljivo pozornost. Ministrov je vse polno. Hodža je baje tu nekje. Krofta je tudi že prišel. Okrog obeh jata sotrudnikov in občudovaleljev. Diplomati so prišli iz vseh mest bratske države, poslaniki, konzuli, tajniki. Med njimi se zvijajo čas-, nikarji ali se z njimi družijo župani, predsedniki, podpredsedniki, kar odgovarja našim banom in podbanoni. Tudi uniforme mladih generalov zableste vmes, mladih a ■/. energičnimi obrazi, po katerih je dosciplina in ljubezen do domovine ra-zorala sicer polna lica. Slovakov je vse polno. Duhoviti so. Imajo nek irski humor, ki vžge, a daleč v ozadju pa človek le zasluti žalostno dušo. Zunuj pred hotelom valove množice, vojaške čete se formirajo v ravnih črtah. Skromne uniforme, zdrava lica, pogumne duše. Zdaj pa zdaj bo udarila godba in že bomo stiskali roko našemu vedno nasmejanemu predsedniku vlade, ki pride nocoj. Toda o tem vam bodo podrobno pripovedovale časnikarske agencije.
V tej razgibani množici, raznolični in razno-jezifni,sva se dobila s Slovakom in skušala najti miren kotiček in čašo svežega piva ter kramljati o stvareh, ki jih konferenca ne bo obravnavala. Moj Slovak, ki ne pripada oni skupini »agrarnih« ali Hodžovih Slovakov, ki ima v bližini hotela Savoy« svojo tiskovno palačo in uredništvo »Slovaškega dnevnika«, marveč oni, ki ima svojega vodjo v Roženiberoku ki ga pa ne bo na konferenco. ljubi svojo domovino, malo in veliko.
»Separatisti nam pravijo a nismo,« tako začenja. »Kam pa naj gremo? Naša država je naš doni, njene meje so naše meje Vi sami veste, saj sle prestali podobne klevete kaj takšni neokusni očitki pomenijo. Mi to državo hočemo, jo ljubimo, a na znotraj jo hočemo imeti tako urejeno, da bodo, našo narodne svetinje, naš jezik, naša narodna hit, naša samostojna kultura zavarovani. Na svoji zemlji hočemo bili lastni gospodarji. Separatisti! Kako absurdno, kako krivično, kako klevetniško! Kam pa naj gremo? Doma smo, doma hočemo ostati, toda tudi to hočemo, da bomo v lastni hiši srečn: in zadovoljni. Čestokrat mislimo, da je naš lllinka morda le preveč pesnik, in da bi bilo bolje za nas, če bi imeli mi vašega modrega vodjo, ki vas tako državniško vodi skozi podobne težave Toda kadar pomislimo, za kaj se borimo in da je pri omahljivem značaju našega naroda nevarnost popuščanja le prevelika in pri njegovi jKištenosti nevarnost, da ne -eruje praznim obljubam le preočitna, jiotem razumemo, da nam"JP 'jffitrgTVmf^^Snlškega poleta, ki seje v globine src, nas pri me v globinah naših duš, da ustvari ogenj, ki bo preprečil, da bi kedaj mogli pozabiti na to, da smo Slovaki narod, katoliški narod, ki lo tudi hoče ostati v skupni veliki domovini. Če boste o nas pisali, povejte ludi to.
Naj nas nikar ne zasramujejc s separatisti in
podobnim ymerjanjem, kajti mi smo lojalni državljani in je naša zvestoba do te sKupne domovine torej večja, čim več smo za njo že žrtvovali in čim čistejši se hočemo v njej ohraniti.
Zapustila sva jiolitično področje in prešla na gospodarsko. Moj Slovak me je očaral s tem, kar je pripovedoval. Človek bi bil pričakoval, da praška vlada, ki ji Hlinkov pokret ni vedno vščeč, Slovaški pokrajini ne bo posvetila kakšne jzredne denarne pozornosti. Drugod se režimi nad pokrajinami, ki jih ne marajo, maščujejo tako, da jih gospodarsko izropajo ali zanemarjajo. Na Slovaškem je očividno drugače, kajti praška vlada se nsprotno silno trudi, da bi investirala mnogo denarja v razna javna dela, ki se zadnja leta kar kopičijo. Pridobiti pokrajino zase s tem, da ji gospodarsko pomagaš na noge, je tudi posebna metoda vladanja in zdi se, da je bolj učinkovita, kot politika ropanja ali zanemarjanja.
Slovaška je pokrajinsko rajska dežela. Od donavskih nižin do 2000 m visokih grebenov Talr-skib gora je toliko prehodnih naravnih krasot, kot malokje po svetu. Slovaška je torej turistična dežela in praška vlada se prav nič ne brani te misli. Nasjirolno! Ona celo želi, da se turistični, tujskoprometni značaj dežele podčrta. Velike vsoto denarja gredo v deželo v te namene. Slovaški gospodarski zavod Je na pobudo praške vlade izdelal obširen načrt za podvig tujskega prometa. Toda ta načrt ne govori o propagandi in o podobnem, marveč o cestah, hotelih, obnovitvah starjli razvalin, ohranitvah starih umetnin, torej o Javnih delih, ki požirajo desetine milijonov, a ki tujca sama od sebe v deželo vabijo. Ceste po Slovaškem so sijajne. Večinoma asfaltirane ali pa se asfaltirajo, izraznujejo, razširjajo, tako, da jio njih kar miga delavcev! Po slovaških cestah se avto-niobilist z veseljem vozi in mu m treba naložili avtomobil na tovorni vagon ler sc peljali ves jezen nazaj čez mejo, kakor se to dogaja v naši dragi domovini. V kratkih letih bo vsa Slovaška prepletena s krasnimi asfaltiranimi cestami, ki bodo tujcu odprle naravne krasote in mu ne bo žal denarja, ki ga je v počitnicah o tej deželi zapravil. Poleg cest bo država na svoje stroške gradila celo novo omrežje zavarovanih gorskih polov, ined njimi grebensko pot po vrhovih tatranskega gorovja, ter celo število planinskih koč. Za letos in prihodnje leto namerava država izdati za zgradbo novih cest in planinskih potov 25 milijonov din denarja, |x>leg tistih stotin milijonov, ki so že v proračunu za asfaltiranje državnega cestnega omrežja. Morda bodo začeli prihodnje leto tudi z gradbo široke planinske betonirane ceste iz Vra-hovanyev v Poprad. To bo stalo zopet 70 milijonov din! Samo v letošnjem letu je država na lastne stroške s pomočjo pokrajinskih ustanov zgradila 52 plauinsKih koč in zavetišč! Gradijo pa so ogromni novi hoteli v Strpskem Plesu in v Orav-skem Podzainoku za vsoto 12 miiljonov din!
Vse to mi Je moj Slovak pripovedoval, ko sva čakala na našega predsednika vladel In misli so mi zbežale domov, kjer imamo »turistično« Slovenijo s krasotami Gorenjske, Pohorja, Dolenjske, vinskih goric na Štajerskem I Pa nobenih idiotov med njimi. Ne asfaltiranih vhodov v Tiašjjj ilmfetstio, ne ceste do morja, ne podkaravanške oe0te, •■■no pohorske ceste nič. In zdi se mi pri vsem tem da dela praška vlada prav, ko investira ogromne denarja za gos|>odarski razvoj Slovaške, bolj prav kot pa oni pri vas, ki ovirajo, da bi Slovenija v interesu cele države postala zares »turistična'- dežela, ki bi privabila tujca, da bi pustil svoj denar v nši državi.
Leon Blum v vlogi Kerenskega
Blum zaman roti delavce, naj zapustijo tovarne
Pariz, 14. sept. b. Po zadnjih vesteh je položaj v Španiji sledeč: Na vseh bojiščih vlada trenutno relativno zatišje, izvzemši severno fronto in odsek pri Talaveri. Z ene in z druge stvari se zhiraio vojaki na zadnjo etapo odločilne borbe, do katere pa bi moralo priii šele v drugi polovici prihodnjega meseca. Uporniki mislijo, da bodo tedaj lahko zavzeli Madrid. Voditelji belih so sklenili, da bodo zbrali vse sile ter jih vrgli proti Madridu, medtem ko bodo ostala bojišča skušali samo vzdržati v sedanjem položaju. Uporniki hočejo glavni udarec izvršiti riu jedro rdeče armade ter šele pozneje likvidirati razne manjše
prompte. Zato je pričela madridska vlada koncentrirati vse svoje . razpoložljive sile v okolici Madrida, ki naj bi zastavile uporniški val.
V Sar Sebastiianu ie bila včeraj velika slovesnost zaradi padca mesia. Upornike so prebivalci sprejela zelo svečano in oni, ki so se vsled vojnih operacij skrili, so se sedaj vrnili v mesto.
Usoda vojnih kadetov v Alkazarju ni znana. Znano ie le, da se še vedno krepko držijo, kar je povzročilo med' voditelji belih veliko občudovanje, kajti posadka je skoraj brez brone in vode, ter ji najbrž že primanjkuje tudi municije.
"Vemčija bojkotira Rust$o
Rim, 14, sept. b. »Giornale d'Italia« poroča, da Nemčija ni pristala na predlog Anglije, da se kon-lerenca lokarnskih sil skliče letos že 19. oktobra. Nemčija je pojasnila svoje negativno stališče s potrebo, da so potrebne popreje obsežne diplomatske priprave, ki bodo trajale najmanj tri mesece. Novi nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop bo nastopil svoje novo mesto šele v drugi polovici meseca oktobra, kljub temu pa bo neprestano v zvezi z angleškimi vodilnimi politiki.
Rim, 14. sept. b. Listi poudarjajo, da jc Nemčija pripravljena s katerokoli državo skleniti pakt o nenapadanju. Edina država, s katero noče Nemčija imeti prav nobene zveze, je sovjetska Rusija. Nemčija na konference, na katerih bodo eventu-elno sodelovali predstavniki sovjetske Rusije, ne bo poslala vojih diplomatov. Iz tega je razvidno, da angleška diplomacija ne bo mogla beležiti prav nobenih uspehov na bodočih konferencah in tudi ne
v vprašanju nevmešavanja v špansko meščansko vojno.
Gohring odpotuje v Varšavo
Varšava. 14. sept. b. V varšavskih političnih krogih govorijo, da bo pruski ministrski predsednik general Goring [>o kongresu narodno-sociali-stične stranke v Niirnbergu prišel v Varšavo. — (ii)ring bo prišel tja po nalogu Hitlerja, da se pri poljskem zunanjem ministru Becku informira o vsebini zadnjih pogajanj med Varšavo in Pa-
Zagrebška vremenska napoved: Spremen-
liivo.
Dunajska vremenska napoved: Počasna razjasnitev, ponoči nekoliko topleje.
B. Prihodnje redno zasedanje sveta Male antante bo v Ženevi ob priložnosti skupščine Društva narodov.
Bratislava, 14 sept. AA. Ko je češkoslovaški zunanji minister dr. Krotta prečital komunike, je povzel besedo predsednik vlade in zunanji minister lr. Milan Stojadinovič. V nekaj besedah ie izrazil toplo hvaležnost mestu Rratislavi in njegovim prebivalcem za prisrčni sprejem, prav tako pn tudi vsem navzočnini novinarjem, ki so s svojim delom med zasedanjem stalnega sveta Male antante pripomogli v znatni meri k vzajemni politiki treh zavezniških držav in k veliki politiki miru in mednarodnega sodelovanja.
Za dr. Stojadinovičem je govoril romunski zunanji minister Antonescu. Tudi on je izrekel svojo zahvalo. Nato je pa zunanji minister dr. Krofta na javni seji v navzočnosti novinarjev zaključi! zasedanje stalnega svela male antant"
S9ovo dr. Stojadinoviča
Bratislava, 14. sept. AA. Nocoj ob 17.30 se je predse :lnik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič odpeljal iz Bratislave. Bratislavčani so mu priredili prisrčno in navdušeno slovo. Na vsej poti od hotela pa do postaje so bile vse ulice nabito polne ljudi, ki so z mahaniem z robci in med vzkliki »Živio!« viharno pozdravljali dr. Stojadinoviča.
Pri slovesu na postaji so bili tudi predsednik češkoslovaške vlade .tr. Ivan Hodža. romunski zunanji minister Antonescu, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta ,mnogo uglednih osebnosti ter prisotni diplomati in vsi jugoslovanski novinarji, ki so se mudili v BBratislavi.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se ie odpelial proti Pragi.
Pariz, 14. sept. h. Stavka tekstilnega delavstva še vedno ni končana in je nevarnost, da se še bolj razširi. Včeraj je prišel v Lille ministrski predsednik Leon Blum, tla posreduje med delodajalci in delavci, toda njegove bqsede so naletele na gluha ušesa, ker imajo komunisti delavske množice v svojih rokah ter se upirajo vsakemu kompromisu. Delavci zahtevajo prevzem tovarn v svoje roke. Blum jo hotel dokazati delavcem, kako nesmiselna in preuranjena je njihova želja, ker sedaj ni čas za takšne eksperimente. Dalje je po-vdaril, da s temi zahtevami rušijo tudi vlado ljudske fronte ki je delavstvu že toliko dobrega sto-vztrajali na svojem stališču in ne nameravajo iz-vztrajali na svoje mstališču in ne nameravajo izprazniti tovarn.
Odlikovanja
Belgrad, 14. sept. AA. V imenu Ni. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog kmetijskega ministra- odlikovani za zasluge za pospeševanje kmetijstva mnogi po-sestniki, duhovniki, ekonomi, kmetovalci in drugi. Z redom jjugoslovanske krone 4. stopnje je med drugimi odlikovan Ivan Fernbah iz Starih Mora-vic. Z redom sv. Save 4. stopnie so odlikovani Jože Burgar iz Uroše, Anton Novak iz Družimirja, Vinko Stopar iz Velenja, Ludvik Koder iz Pod-grada, Ivan Oberc iz Osrečja, Alojzij Stihec iz Stare nove vasi, Ciril Leksan iz Velike Nedelje, Franc Prelog iz Zagoric, Pavlin Bilner iz Črnomlja, Maks Stiglič iz Rečice. — Z redom sv. Save 5. stopnje josip Janežič, iz Stare vasi, Andrej Murnik iz Cerkelj, Ivan Turk iz Lesja, losip Zc-fran iz Store Ponikve, Anton Bojok iz Drašič, Ignac Koren iz Metlike, Ignac Pevec iz Št. Vida, Henrik Lazarini iz Krškega, Ivan Zedrin iz Spodnje Lendave, Josip Levar iz Kapac, Matija Na~ potnik iz Stopanjskego vrha, Ignac Potočnik iz Okošca, Gregor Repnnšek iz Homca, jokob Vi-riian iz Usevka, Ivan Kavčič iz Rovt, Franc De-bevec iz Begunj, Ivam Repinec iz Broda, Simon Kitek iz Hrostovca, Franc Logar iz Sv. Duha, Franc Briceli iz Gabcrskega, Ivan Gabršek iz Globokega, Frane Hartman iz Suče, Frane Sniit iz Selca, Ivan Dolinšck iz Koniže, Anton Bedenčič i z Biten,j, Anton Ravnihar iz Šmarja in Perdo Mogdič iz Grene.
Vpofco-iile«
Belgrad, 14. sept. m. Današnje »Službene Novine« objavljajo upokojitev dr. Josipa Baudeka, sodnika Upravnega sodišča v III-2 v Celju.
uboi
Belgrad, 14 sept. m. Včeraj zvečer je v tukajšnji lekslilri tovarni Koste lliča delavec Božinič ubil svojega tovariša Petra ^oriča «amo mdi tega. ker sc jc v gostiln; spri z njim radi dveh dinarjev.
Jutranji desničarski listi se posmehujejo Blu-mu zaradi njegovega neuspeha in ga vzporejajo s Keresnkim, ki tudi jired prihodom na oblast ni delal drugega, kakor nagovarjal delavce in vojake, nikdar pa ni znal izdati odločne zapovedi.
Ker Blum ni našel drugega izhoda, je sedaj poslal ultimatum delodajalcem, in sicer zahteva: 1. Delodajalci morajo v načelu pristati na zvišanje mezd. vse ostale podrobnosti pa bo določil predstavnik vlade, ki ga ho vlada imenovala. 2. Delodajalci morajo sprejeti in podpisati kolektivno pogodbo. K. Po podpisu sporazuma sc bodo delavci podali na delo v roku 24 ur.
Seveda je vprašanje, ali bodo- delavci hoteli tovarne izprazniti.
| JVa Hrvaškem je samo HSS
| Zagreb, 14. sept. b. Včeraj so bile v 41 ob-I činah savske banovine občinske volitve. Veči-I norna je bila vložena samo ena lista bivše HSS, ki je povsod zmagala z ogromno večino. Volilna udeležba je znašala od 40—45%.
Proces proti 49 razbojnikom
Kragujevac, 14. sept. m. Pred tukajšnjim kazenskim senatom se je danes pričela razprava proti nevarni razbojniški tolpi, ki je ropala dolgo časa v topolski okolici. Ta »topolska banda«, kakor so jo začeli imenovati, je v pravem pomenu besede stra-hovala ves okraj. Na zatožni klopi sedi 49 obtožencev, zaslišanih pa bo okoli 250 prič,
Drobne vesti
London, 14. sept. AA, (Havas.) Danes se ie začela razprava proti Georgeu Mac Mahonu, Obtožnica ga dolži, da je 16. julija t. L, ko je angleški kralj olšel na svečanost izročitve zastav gardijskiin polkom, motil red s tem, da je v kraljevi bližini potegnil revolver in hotel nadlegovati vladarfa pri opravilu državnega deianja. Mac Mahon je bil po daljši razpravi obsojen na eno leto ječe.
Haag, 14. septembra, c. Nizozemska prestolo-naslednica se bo s princem Li|»pe poročila meseca decembra.
INewyork. 14. septembra. AA. (Štefani.) Na ne\vvorško vseučilišče se je letos vpisalo ^J.^OO dijakov Fo jc največje število, dijakov, kar se jih jc doslej vpisalo na tem vseučilišču.
Hmeli
Celje, 14. sept. Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije za Slovenijo z dne 14. septembra 1930: Tudi včeraj in danes se je nadaljevalo s kupovanjem letošnjega hmeljskega pridelka v dosedanjem obsegu in po nelzpremenjenih cenah. Kupci za nimajo 7(i vse vrste blaga in Je tendenca zn dobro in boljše blago prav čvrstn.
Zakaj še ni pogajanj
o kolektivni pogodbi tekstilnih delavcev. Sporočilo banske uprave!
Od banske uprave smo prejeli: V ponedeljek, dne 14. t. m., bi se bila imela pričeli pogajanja o predlogu kolektivne pogodbo tekstilnih delavcev, ki ga je izdelalo društvo podjetnikov tekstilne stroke za dravsko banovino v Ljubljani. Pogajanj bi se bili imeli udeležiti za podjetnike člani omenjenega društva, za delavce pa delavski zaupniki ob posredovanju inšpektorja dela. Pogajanja se niso mogla pričeti, ker delavstvo v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki še ni izpraznilo zasedenih objektov. Posredovanje gospoda bana, da se stavka povrne v zakonito obliko in da se v ta namen v znak spoštovanja tuje lastnine, predvsem izpraznijo neupravičeno zasedeni tovarniški objekti, je uspelo v vsej banovini, razen v tovarnah v Kranju in Škofji Loki.
Povsod so zmagali trezni razum, pravna zavest in disciplina, samo v Kranju in škofji Loki je delavstvo pod vodstvom maloštevilnih neodgovornih prevratnežev ostalo nedostopno za vse razloge in za vse prigovarjanje.
Če se tedaj pogajanja o kolektivni pogodbi niso mogla pričeti kakor je bilo zamišljeno, so temu krivi delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki. Za vsak dan, ki na ta način gre v izgubo, so odgovorni oni. Oblastvo, ki je |>o-klicano, da ščiti splošne koristi in koristi skupnosti, ne more prekrižani!) rok gledati, kako večina razsodnega delavstva trpi škodo vsled nerazsodnosti manjšine. Ukrenjeno je, da se razsodnemu delavstvu izpolnijo obljube, ki so jim bile dane.
Velik shod JRZ pri D. M. v Polju
Slovenski delavec v slovenski socialni skupnosti
V	nedeljo 13. t. m. je bil v Dev. Mariji v Polju v društveni dvorani volilni shod JRZ. Dvorana je bila nabito polna in so zborovalci z nestrpnostjo pričakovali ministra dr. Kreka, ki je malo pred 5 prihitel iz Novega mesta ter navdušeno pozdravljen stopil v dvorano v spremstvu bivšega poslanca g. Smodeja ter okrajnega načelnika dr. Maršiča. Takoj nato je začel shod podpredsednik okrajne organizacije JRZ g. M. Stare in podal besedo prvemu govorniku g. ministru dr. Kreku, ki je ponovno toplo pozdravljen v glavnem povedal sledeče:
Današnji sestanek je posvečen volitvam, ki bodo prihodnjo nedeljo v tej občini. Predvsem naj velja moja zahvala vsem tistim, ki so sestavili našo listo za volitve v tem izrazito kmečko-delavskem kraju in želim, da bi prihodnjo nedeljo dosegla ta lista zmago, kakršne je bilo krščansko delovno ljudstvo v Dev. Mariji v Polju navajeno.
Ko boste, volilci, tehtali delo vlade in naše stranke in odločali o tem, ali nam morete prihodnjo nedeljo zaupati svoj glas, vam bo treba pomisliti zlasti na tole: Delavstvu je na tem, da se v državi vlada po načelu demokracije. Morda še ni pri nas popolne demokracije, ker smo prevzeli vse prej kot demokratično dediščino od prejšnjih režimov. Toda eno moramo pribiti, da imamo po petih letih diktature sedaj prvo vlado, ki je znala na podlagi starih zakonov napraviti v državi red, vliti zaupanje do državnih oblasti, uvesti zakonitost in dati mnogo mnogo svobode.
Drugo vprašanje volilca bo, ali je vlada vsaj v okviru možnosti kaj storila v pogledu izboljšanja raznih socialnih vprašanj. Vi vsi dobro veste, da so bila pod prejšnjim režimom delavstvu usta popolnoma zaprta. Tudi je bila delavcem onemogočena vsaka akcija, ki bi imela namen izboljšati delavcem delovne pogoje. Stavke so bile prepovedane. Danes pa je položaj popolnoma drugačen. Danes se sme delavstvo popolnoma svobodno boriti za svoje pravice in sme tudi štrajkati. Verjemite, če bi bila vlada proti delavcem, potem bi v naši državi ne bilo naenkrat po 40 do 60 mezdnih gibanj, kakor se sedaj dogaja in bi se delavstvu ne dvigale stalno plače tako, kakor se to dogaja v letošnjem letu, ko smo mi na vladi.
V	zadnjih petih letih se ni v naši Sloveniji zgradilo prav nič. Kjer je oblastna skupščina pred petimi leti pustila krampe in lopate, prav tam jih je naša vlada zopet našla. Petletni diktatorski režim je sicer do dna izpraznil državne in zasebne blagajne, toda v vsej dobi svojega vladanja ni zgradil prav nič. Brezposelnost je pod prejšnjimi režimi stalno naraščala in mezde so stalno padale. Naša prva skrb je bila, da zastavimo vse svoje sile, da rešimo ta dva problema. In hvala Bogu kljub pomanjkanju sredstev, kljub tako slabi letini lanskega leta in kljub italijansko-abesinski vojni, ki je zaprla za nas najvažnejši italijanski trg, se nam je posrečilo dvigniti zaposlenost delavstva in zmanjšati brezposelnost, izvojevati za Slovenijo okoli 80 milijonov dinarjev za javna dela in spioh zboljšati gospodarsko stanje v naši domovini. Preglejte prosim samo statistike naših zavarovalnih uradov, pa boste videli, kako zelo se je zaposlenost dvignila ravno v zadnjem letu in da so se radi svobode, ki jo danes delavstvo v mezdnih bojih ima, tudi mezde dvignile.
Velikega socialno političnega pomena je tudi to, da smo slovenskim zasebnim nameščencem rešili njihov Pokojninski zavod, ki bo kljub vsem intrigam in nasprotnim prizadevanjem ostal — in to po naši zaslugi naša slovenska avtonomna ustanova.
Velik socialno politični uspeh naše vlade so ludi važna pooblastila v letošnjem finančnem zakonu in ne bo minul mesec dni, ko bo na primer pooblastilo o starostnem zavarovanju delavstva uresničeno in se bo to zavarovanje začelo izvajati.
Zavedamo se, da še nismo vsega storili in nas čakajo še mnoge težke naloge. Toda tudi vsak pošten nasprotnik mora priznati, da smo v teh težkih časih dali toliko socialnih pridobitev, kot še nihče doslej.
Kakor vedno, tako se tudi sedaj in se bomo tudi v bodoče smatrali za otroke slovenske krščanske socialne skupnosti. Pred vas bomo hodili polagat račune. Kar je našega, bomo branili napram vsem in vsakomur. Od vas pa pričakujemo, da bo bo ostala ta krščanska socialna skupnost vedno trdno povezana, kajti če ho ta naš rod slovenski razklan, potem bo gotovo vedno teptan.«
Viharno pritrjevanje jc dokazalo, da so segle odločne in iskrene besede našega socialnega delavca in ministra dr. Kreka vsemu poslušalstvu, zlasti pa navzočemu številnemu delavstvu globoko do srca.
Nato je spregovoril bivši poslanec, g. S m o -dej, ki je zlasti krepko obračunal s komunizmom in s komunisti.
Sledil je pretresljiv govor Slovenca, ki se je po 21 letih vrnil iz Rusije in je v preprosti besedi orisal strahote in bedo, v kateri se danes ruski kmet in delavec nahajata.
Sledil je govor g. ravnatelja Gabrovška Franca, ki je židovski komunizem tako silno razgalil pred zbrano množico, da je peščica izzivateljev, ki je hotela motiti shod, osramočena zapustila dvorano. G. ravnatelj je zaključil svoja izvajanja takole: »Nismo se ustrašili liberalcev in njihove diktature in ne bomo se ustrašili komunistov in njihovih groženj. Trinajststo let je šlo mimo Slovencev, premnogo sovražnikov je navalilo na naš narod, pa vse to je šlo mimo nas, naš narod pa je ostal.
K sklepu zborovanja je govoril še g. Miloš Stare, ki je v kratkih besedah orisal nesrečno dobo diktaturo in vse pogubne posledice tega re-
žima. Pozval je vse navzoče, da v nedeljo glasujejo za listo JRZ in s tem dokažejo, da smo Slovenci narod časti in poštenja.
Nato je zaključil sijajno uspeli shod in so navzoči še dolgo pozdravljali dr. Kreka ter mu prirejali navdušene ovacije.
Shod JRZ v Sosirem
V nedeljo, dne 13. 6ept. je bil v Sostrem. občina Dobrunje, volilni shod JRZ za občinske volitve ,ki bodo 20 t. m. Velika društvena dvorana je bila polno zasedena in so volici z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili govorom dr. Miloša Stareta in ravnatelja Gabrovška Franca. Nekateri nasprotniki so se pripravljali, da bi motili shod, pa ko so videli strnjene vrste naših vo-lilcev ter njihovo odločnost, jim je upadel vsak pogum. Shod je izzvenel v mogočno manifestacijo za politiko dr. Korošca, kateremu so vsi navzoči navdušeno vzklikali Shod je v vseh navzočih zapustil mogočen vtis, nasprotnikom pa je upadel vsak pogum spričo take zavednosti pristašev dr. Korošca.
Kmet, ki ga preganja ogenj
Kamnik, 14. septembra.
Posestnika Starovasnika v vasi Praprotno Sv. Primož pod Kamniškimi planinami že nekaj let preganj ogenj. Leta 1932 mu je na Mali planini pogorela pastirska koča. Postavil je novo. Pred dvema letoma mu je požar uničil gospodarsko poslopje, nova zgradba pa ga je toliko stala, da sc je moral znatno zadolžiti. Zdaj mu je pa pogorela niša, katero je imel zavarovano za majhno vsoto, dobro pa je baje bila zavarovana oprava. Iz gorečega poslopja niso mogli nič rešiti.
Dva naša planinca v italijanskih zaporih
V soboto smo poročali o dveh naših planincih, ki so ju zadržali Italijani tri dni v svojih zaporih. Dodatno k prejšnjemu poročilu navajamo še, da sla imela vse dokumente v najlepšem redu ter so jih spustile skozi vse italijanske kontrole. Tudi obmejni komisar jima je pri zaslišanju izjavil, da sta imela dokumente pravilno vidirane in da sploh še nista vstopila v utrdbeni pas pod Mojstrovko. Samo prevelik strah brigadirja kara-binjerjev ju je spravil v zaj>or in napravil za špi-jone. Ce bi taktično vstopila v italijansko obrambno cono, bi bila kaznovana z zaporom do 3 inc-secev. Imela pa nista pri sebi nobenih aparatov niti sploh kaj pisanega ali tiskanega razen dokumentov. Bila sta pač naivna, ker sta mislila, da so turisti tudi na italijanski strani tako svobodni kot na naši. Zato svetujemo našim turistom, naj ne hodijo čez, ker pred sitnostmi ne pomagajo nobeni dokumenti.
— Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grencice«.
Nevaren požar v kamniškem predmestju
Kamnik, 13. septembra.
V gospodarskem poslopju pri »Grogu« na Grabnu je danes ob čclrt na 2 izbruhnil silen požar, ki jc jx>kvaril vso razpoloženje »Grabcnča-nov« ravno na njihovo žegnanje. Gasilski rog je požrtvovalnim gasilccm oznanil takoj nesrečo in kmalu so bili na mestu požara. Grozila jc nevarnost, da bi sc vnela še stanovanjska hiša »pri Bundru«, kjer jc tudi gostilna, trgovina in lepo gospodarsko poslopje. To nevarnost so obranili naši vrli gasilci, ki so po napornem delu odstranili vso nevarnost, da sc ogenj ni razširil šc na bližnja velika stanovanjska poslopja. — Dupliški gasilci so bili tudi kmalu na licu mesta, vendar so kmalu lahko odšli domov, ker so glavno rešili že domači gasilci.
Od ponosnega gospodarskega poslopja jc ostalo le golo zidovje, rešili so iz hleva samo živino. Domnevajo, da jc požar v svoji vinjenosti zanetil neki gonjač goveje živine, vendar bo to razčistila šc nadaljnja (»rciskava.
Velika škoda, ki jo je povzročil požar, jc Ic delno krita z zavarovalnino.
Ponovno moramo ob tej priliki poudariti požrtvovalnost in veliko izvežbanost naših gasilcev. Meščani jim sicer radi očitajo, da se vse preveč v 6vojem delovanju vrtijo okrog kina in še to in ono zaradi politike. Vendar pa je to samo dokaz, da se meščani zanimajo za delo naših gasilcev in ga spremljajo z vso |>ozornostjo, kar jc tudi razumljivo, saj niti občina niti meščani nikoli ne odrečejo prispevkov za napredek in usj^ešno delovanje gsilske čete. Krivično bi bilo, če jim ne bi ob tej priliki izrazili fKij-tolnega priznanja za njihovo izvežbanost in res veliko požrtvovalnost, s katero so obvarovali Graben hude nesreče. Pokazali so, da so na mestu in meščani, ki so jih videli pri delu, so glasno izražali svoje zadovoljstvo nad njihovo uspešno akcijo, s katero so ogenj omejili in [pogasili. Takisto zaslužijo vse priznanje gasilci iz Duplice in Nevclj, ki so bili hitro na mestu. Izkazala se je ob tej priliki tudi nova motorka ne veljske gasilske čete.
Veličasten slovenski tabor v Novem mestu
V tem taboru je Slovenija !
Delni pogled na neizmerno množico, ki je bila zbrana na Glavnem trgu v Novem mestu. Slika nam
pa kaže samo eno tretjino vseh zborovalcev.
Nad 10.000 slovenskih mož in fantov z vseh | strani naše Dolenjske se je v nedeljo zbralo na novomeškem glavnem trgu na slovenski tabor, kjer so veličastno manifestirali za slovenske narodne in ljudske zahteve ter izražali svoje zaupanje svojemu voditelju dr. Korošcu, ki se trudi in prizadeva, da bi te naše skupne želje in zahteve bile čim prej uresničene. Na ta veličastni slovenski tabor so prikorakali slovenski možje in j fantje, pripeljali so se na kolesih, prijezdili na okrašenih konjičih ali se pripeljali na vozovih, da so se nazadnje, ko je pripeljal vlak, bolj oddaljene, strnili v dva velika in mogočna sprevoda, ki j sta se srečala na Glavnem trgu ter ga kar zalila. ;
Zborovanje je bilo tako popolno organizira- i no, da so zborovalci kar sami skrbeli za red in mir. Naša Dolenjska je pokazala, da je čvrsto organizirana za svojim voditeljem ter tako globoko zavedna, da so zaman vsa prizadevanja nasprotnikov in zopemikov slovenske narodne in ljudske skupnosti.
Cc je minister dr. Krek poudarjal, da je vlada v teku enega leta silno veliko naredila za gospodarsko izboljšanje ljudstva, je pa na drugi strani dolenjski rojak bivši minister dr. Kulovec poudaril, kar čuti in misli sleherno slovensko srce: »Mi od svojega programa nismo odstopili in nikoli ne bomo. Mi hočemo popolno samoupravo! V ta namen pa je potrebna naša popolna edinost, katero skušajo nekateri razbijati z raznimi »frontami«. Toda slovenska fronta je tam, kjer je ogromna Večind slovenskega ljudstva. Šmihelski župan Brale je naglašal gospodarske potrebe in zahteve slovenkega kmeta. G. Smodej je govoril o hrvaškem vprašanju,, g. Smersu pa o delavskih zadevah ter o komunistih.
Ta veličastni slovenski tabor v Novem mestu je zgodovinski dogodek, ki je z žarko lučjo pokazal, da je slovenska ljudska fronta samo ena: To je' fronta slovenskega naroda pod voditeljem dr. Korošcem. Ta slovenska ljudska fronta, ki je na Dolenjskem tako kakor še nikjer drugod odločno pokazala, da je v njenem taboru vsa Slovenija, se bo v prihodnje znala tudi še bolj od-
Del sprevoda, ki je z Grma krenil proti Nov. mestu.
ločno uveljaviti, kar naj vedo vsi nasprotniki slovenske narodne in ljudske skupnosti!
(Obširno jx>ročilo sta prinesla »Poned Slovenec« in »Slov. Dom«.)
Ples Metličank.
Belokranjci
Ljubljana, 14. septembra.
Narodopisni oddelek Glasbene Matice je v nedeljo na pobudo pevovodje in skladatelja Franceta Marolta pripravil Ljubljani lepo presenečenje. Obiskali so nas Belokranjci, da nam jx>ka-žejo svoje tradicionalne plese, ki je v njih skrito takšno narodno bogastvo, da bi bila pač nenadomestljiva škoda, če bi zašli v pozabo.
Belokranjski dan se je začel dopoldne z obhodom po mestnih ulicah. Povsod, kjer so se prikazali zastavni belokranjski fantje in brhka dekleta v svojih pisanih narodnih nošah, so vzbujali veliko pozornost. K popoldanski prireditvi pa se je zbrala gosta množica gledalcev, ki je z živahnim zanimanjem sledila vsaki točki bogatega sporeda. Na telovadišču je bila zbrana tudi belokranjska kolonija, med častnimi gosti pa smo opazili pokrovitelja prireditve župana dr. Adle-šiča z gospo, banovo gosjio dr. Natlačenovo, divi-zijskega jjoveljnika generala Nedeljkoviča, zastopnike banske uprave in banovine, francoskega konzula g. Remeranda, ravnatelja dr. Basaja in še mnogo drugih.
Najprej je 20 belokranjskih deklet zaplesalo črnomaljski kolo, ki je vžgal zbrano občinstvo in . ustvaril potrebno razpoloženje. Pretežni del sjx>-reda so izvajali Metličani s svojim kolom, polžem, mostom, rešetcem, robcem, petelinjim bojem in »turnom«. Navdušenje občinstva je rastlo ob vsakem novem nastopu in ga samo potrdilo v zavesti, koliko lepote in naravnega bogastva se skriva v teh narodnih plesih in igrah. Iz njih diha ljudska duša v vSej svoji pristnosti in domačnosti.
Prireditev je uspela nad pričakovanje in so Ljubljančani iskreno hvaležni g. Francetu Ma-roltu za velik užitek, ki jim ga je pripravil. Bil je lep, nepozaben dan.
v Ljubljani
Črnomaljke so se tudi na vso moč postavile.
Drobne novice
Koledar
Torek. 15. septembra: Marija 7 žalosti. Niko-dem, mučenec.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl v splošni bolnišnici Anton T o m i n e c v starost i+2 let. Pokojni je bil rojen v Črnem vrhu nad Idrijo. Pogreb bo danes ob pol 3 jx>poldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje.
-f- Na Jesenicah je umrl g. Alojzij Tratnik, upokojeni delovodja Kranjske industrijske družbe. Bil je dolgo časa bolan. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne na jeseniškem pokopališču. Naj počiva v miru IZalujočim svojcem naše sožalje!
Ostale vesti
—	Slavnost na Krvavcu. Kljub negotovosti zaradi vremena, ki je celo soboto obetalo meglo na Krvavcu, je prihitelo na najzahodnejšo postojanko Kamniških planin okrog 150 ljudi k prazniku, ki je bil prirejen v proslavo desetletnice zgraditve planinskega doma. Ze v soboto zvečer je bil prostorni doni polil turistov, ki so na robu priznali velik kres, viden daleč naokrog. Dom je bil okrašen z mlaji in zelenjem, prav tako pa tudi kapelica. Mnogo turistov je prišlo zjutraj iz kamniške in kranjske strani, ob ti pa je v lični kr-vavški kapelici daroval sveto mašo vseuciliski profesor g. rlr. Fabjan, ki je v lepem govoru proslavljal pomen planinarstva in turistike za človekovo telesno in duhovno okrepitev. Planince je pozdravil v imenu osrednjega odbora SPD in jim izročil pozdrave predsednika dr. Pretnarja revizor podružnic g. A. Pučnik, ki je nato v živahnih izvajanjih obujal spomin na zidanje krvavškega doma in na finančne težave, s katerimi se je moralo dobriti društvo skoro do nedavna. Zjutraj ie bilo na planinah krasno solnčno vreme, dopoldne pa jih je obvila megla, kljub temu pa so odšli izletniki s Krvavca v najboljšem razpoloženju.
—	Ponarejeno priporočilo. Iz Trbovelj: Ze dalje časa potuje okoli mlad fant, ki se posebno oglaša po župniščih in tudi drugod s priporočilom od g. kateheta meščanske šole in razrednega učitelja. Vse si ie fant sam ponaredil, ponekod mu uspe, drugod pa zopet ne. Neki g. župnik ic poslal podporo iz previdnosti na naslov g. kateheta, ki pa seveda na meščanski šoli nikdar ni imel učenca s takim izmišljenim imenom. )e pa precej otrok iz Trbovelj, ki so pobegnili od doma, se potepajo okoli in prosjačijo 7. izgovorom do so doma brezposelni in sc liudem smilijo,'a vse ni nič res - Ic doma so v velikih skrbeli za takimi izgubljenci.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno. odprtje in s tem trajno polaj-šanje! Zahtevajte povsod »Franz-Joselovo« vodo.
0r1. rog. S. br. 30-174'35.
—	Izpreraembo rodovinskega imena jc dovolila banska uprava dravske banovine lerici Zorc-KrYl, pristojni v občino Ljubljana v »Kryl«.
—	Izprememba imena občine. Dosedanje ime občine Zakot v brežiškem okraju dravske banovine se spremeni v ime Brežlce-okolica.
_ Koralni Marijin slavospev (Magnificat) v slovenščini je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena izvodu je 1 Din. Pričujoči spev se navadno poje pri sklepu pobožnosti manjanskih kongregacij, za katero priliko je izdaja tega sla-vospeva v prvi vrsti namenjena Porabi se seveda lahko ludi zlasti ob Marijinih praznikih, na koncu litani.i. Skladbo priporočamo posebno zborom marijanskib kongregacij, kakor tudi drugim cerkvenim zborom.	„
—	»Kruhek spi.« Na besedilo Fr. Sal. t mz-garja uglasbil Matija Tome. Ta čudalepa skladba, ki je žela glede besedila in uglasbe toliko priznanja pri akademiji Družbe sv. Vincencija Pavelskega (25. aprila 1936), je kar najbolj prikladna za dobrodelne prireditve, se dobiva v pisarni Ka-ritativne zveze (Poljanska cesta. Marijanišče), kosi po 8 Din. Izkupiček je v dobro Družbi sv. Vincencija Pavelskega.
' - Za Slomškovo proslavo, ki bo letos uvedena v naše šole dne 24. septembra, boste Imeli najboljši priročnik v knjigi »Slomšek — naš duhovni vrtnar« (spisal Etbin Boje), ki jo lahko naročite pri založbi Leonove družbe ali v ljubljanski Novi založbi odnosno Cirilovi knjigarni. Priporočamo jo vsem šolskim upraviteljstvom osnovnih šol. Stane le 12 Din!
_ Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu » Ljubljani. Kongresni trg 2-11. ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki slu žijo kot dokaz dovršene vajenske dobe in pol drugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti Šolnina najnižja Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18.
Liubljana
0 V otroški vrtec pri uršulinkah v Ljubljani
je vpisovanje s 15. septembrom, začenši vsak popoldan od 14. do 17. Sprejemajo se dečki in deklice od 5. do 7. leta. Pod 4. letom pa je sprejem izključen
© Pomočniški izpili krojaških vajencev m vajenk bodo po 20. septembru 1936. Tozadevne prošnje je vložiti do 20. septembra 1. L v /.družni pisarni med uradnimi urami.
© Ljubljanski velesejem končan. V nedeljo je bil zadnji dan ljubljanskega jesenskega velesejma. Naval obiskovalcev je bil ta dan posebno velik, skupno število obiskovalcev letošnjega jesenskega velesejma pa je doseglo razveseljivo številko 06.000. Razen obiskovalcev iz vseh krajev naše države, si je zanimivo lesno razstavo prišlo ogledat tudi mnogo tujcev iz Anglije, Relgije, Holan-dije, Avstrije. Francije, Finske, Madjarske, Nemčije, Italije in Turčije Z malimi izjemami so se vsi tuji gostje izrazili pohvalno o dobri organizaciji razstave, ki je bila že 27. prireditev Ljub; ljanskega velesejma. Število razstavljalcev je tudi tokrat doseglo častno številko: bilo jih je 580, ined njimi 110 inozemskih in sicer iz Nemčije. Avstrije, Švice in Bolgarije. Med odličnimi gosti jesenske razstave moramo še posebej omeniti kraljico Marijo, kneginjo Olgo v družbi svojih staršev knegi-nje Jelene in kneza Nikole. Zelo živahno je bilo letos zanimanje za vrtnarsko razstavo, ki je bila med najlepšimi na velesejmu in ima tudi lej»e poslovne uspehe.
® Sestanek Ženskega odseka SKAS bo v sre do dne 16. t. ni., ob 8 zvečer v Akademskem domu.
0 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 16. septembra izlet v Litijo in Šmartno. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.36, vrnitev ob 18.12. Sestanek na glavnem kolodvoru.
0 Harmonikarji so tekmovali. Za zaključek ljubljanskega velesejma je bilo v nedeljo prirejeno tekmovanje harmonikarjev, za katero je vladalo veliko zanimanje. Komisija, kaiere predsednik je bil dr Ivan Karlin, je tekmovalce razdelila v pet skupin: v mladinsko, diatonično (lažjo), diatonično (težjo), kromatično (lažjo) in kromatično (težjo). Najboljši tekmovalci so dobili lepa darila. Nazadnje je bilo še prvenstveno tekmovanje, pri katerem si je spet priboril zmago in tako obdržal naslov državnega prvaka znani mojster na harmoniko Avgust Stanko. Na kromatični harmoniki pa je zavzel prvo mesto Pillich Rudolf, ki je dobil v dar srebrn pokal. Tekmovanje harmonikarjev je oddajala tudi ljubljanska radijska fiostaja.
O Avto podrl kolesarja. Včeraj poj>oldne proti večeru se je na Dolenjski cesti zgodila prometna nezgoda, ki pa je k sreči jxitekla brez hujših posledic. 23 letni Ludovik Pangoš iz Komna na Krasu se je r«ljal na svojem kolesu kakšne štiri metre za kmečkim vozom. Ko je hotel prehiteti voz in zaviti na drugo stran ceste, je pridrvel nasproti neki avtomobil in ga podrl. Pangoš je dobil pri padcu lažje poškodbe po glavi, rokah in nogah. Poklicani reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico.
o Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje svojo sejo v četrtek, dne 17. t. m. ob 15 v sejni sobi hotela »Metropol«, nasproti gl. kol. Vsi odborniki in zaupniki so vabljeni, da se seje sigurno udeleže.
© Danes točno ob 8 zvečer obvezen sestanek aljažcvcev na kegljišču Rokodelskega doma.
0 Dekliški in ženski odsek Salezijanske prosvete na Kodeljevem ima danes ob 8 redni sestanek, na katerem predava gosp. Temlin o »Prosvetnem in božjem duhu v ženskih vrstah sedanjosti«.
O Diiaki, kupujte v Mohorjevi knjigarni, Miklošičeva 19.
Fotograf zdravi ljudi
Ljubljanski policiji se je stanovalec neke hiše v Idrijski ulici zdel že nekaj časa močno sumljiv. Znano ji je hilo, da so ob sobotah in nedeljah stalno hodili k njemu ljudje in je tudi kmalu ugotovila, s kakšnim namenom: iskali so zdravila svojim telesnim bolečinam. Med obiskovalci je bilo — kakor je ob takšnih prilikah v Ljubljani pač že navada — največ žensk, ki v svoji naivnosti in lahkovernosti nasedejo vsakemu šuš-marju in sleparju. Čeprav znameniti »zdravnik« svojih paoljentov ni zdravil drugače kot z navadnim čajem, katerega je kakopak tudi sam dobavljal, so imele ženske takšno zaupanje vanj, da se je glas o čudodelnem padarju kmalu raz-nesel daleč naokoli.
Policija se je hotela prepričati, kako je prav za prav s to rečjo in je poslala tja svojega agenta. Policijski agent ni hotel po nepotrebnem vzbujati pozornosti, zato si je priboril vstop k znamenitemu »zdravniku« na iznajdljiv način. Priglasil se je za bolnika in zaupno povedal, da mu želodec že dalj časa hudo nagaja. »Zdravnik« ga je strokovnjaško pregledal in nui zapisal re-cept. Agent pa s tem receptom ni bil nič kaj zadovoljen in je vljudno prosil gospoda zdravnika, naj mu pokaže še svojo legitimacijo. Zadrega je bila seveda velika, a vse izmikanje in izgovarjanje »zdravniku < ni nič pomagalo. Hočeš nočeš se je moral legitimirati in presenečeni policijski agent je ugotovil, da ima opravka z navadnim fotografom, ki ima svoj atelje tam nekje na Štajerskem. Ker pa tako daleč še nismo napredovali, da bi nam fotografi smeli lajšati in zdraviti telesne bolečine, je policijski agent gospoda povabil s seboj na policijo. Še prej pa se je pozanimal, kakšne pacijentke hodijo k njemu na zdravljenje. Lahko si mislite, kakšno je bilo šele njegovo presenečenje, ko je dognal, da so med pacijent-kami, ki so čakaie na ordinacijo, tudi takšne z visokošolsko izobrazbo. Lahkovernost ljubljanskih deklet in žen je res vsega občudovanja vredna!
Zdravnika-fotografa so na policiji zaslišali in mu zaplenili znesek 930 dinarjev, ki so jih našli v njegovih žepih, dalje so mu zaplenili tudi več zdravniških inštrumentov. Med zaslišanjem je fotograf povedal, da se je ukvarjal z zdravljenjem kot s postranskim zaslužkom. In kakor vse kaže, je bil ta zaslužek dokaj plodonoseu.
Posledica znižanih plač
Ljubljana, 14. septembra.
I)a imajo podjetja, ki svojim uslužbencem znižujejo plačo, mnogokrat večjo škodo od tega kot korist, najbolj nazorno kaže primer nekega zasebnega uradnika. Bil je uslužben pri nekem ljubljanskem podjetju, kjer je svoje delo opravljal tako vestno in marljivo, da se vodstvo podjetja dolgo ni moglo pritoževati čezenj. Ko pa so mu plačo s časom občutno znižali, je zašel v takšen nevzdržen jjoložaj, da si je skušal pomagati na drug način. Po malem je začel jioneverjati zaupani mu denar, ki bi ga bil moral odpošiljati j>o pošti na razne naslove. Podjetje dolgo ni ničesar opazilo in je bilo prepričano, da mož opravlja svoje delo vestno in jiošteno kot prej.
Počasi pa je vodstvo podjetja začelo slutiti, da ne more biti vse v redu. Od raznih strani so začeli deževati opomini za poravnavo računov. Sprva je bil lastnik podjetja prepričan, da gre za neljubo jiomoto, ker pa so upniki odločno vztrajali pri svoji terjatvi, je uvedel preiskavo, ki je prinesla presenetljiva odkritja. Izkazalo se je, da zaupanega mu denarja ni oddajal na pošti, ampak je na poštnih nakaznicah ponarejal podpis poštnega uradnika in poštni pečat. Vsega denarja si je na ta način pridržal 7548 Din. Mož opravičuje svoje nepošteno poslovanje s tem, da ni mogel več dostojno živeti z ostankom rcducirane plače.
Jesenice
Parlament delovnega ljudstva. Moški in fantovski odsek Krekove prosvete pričenja zopet svojo delovno dobo Znani so debatni večeri delovnega naroda, ki so se vršili v Krekovem domu. Letos bo program večerov še bolj pripravljen in se jih bodo udeleževali tudi okoličani. Poleg domačih predavateljev borlo povabljeni tudi predavatelji iz Ljubljane. Delavci bodo povabili zastopnike vseh stanov, da jim v okviru njihovih večerov podajo sliko socialnega in gospodarskega razvoja kulturnega slovenskega naroda.
.Slehernik se ponovi. Impozantnn igra »Slehernik". ki je jired 14 dnevi dosegla rekorden obisk na Gorenjskem, bo jionovljena na splošno željo. 2000 ljudi, ki je gledalo prvo predstavo nn prostem, je odšlo z vtisi velikega dela. ki mu zlepa ni kos tudi stalni gledališki kader — tu pa so Slehernika izvajali delavci.
Skrivnostna smrt neznane ženske
Ptuj, 13. septembra.
V petek 11. t. m. popoldne je pripeljal neznan voznik, dozdevno od Sv. Tomaža iz Slov goric, pred ptujsko bolnišnico neko žensko in prosil službujočega zdravnika, da jo sprejmejo v bolniško oskrbo Ker je pa zdravnik po pregledu ugotovil, da je ženska mrtva, so sprejem v bolnišnico odklonili in voznika napotili, da spravi truplo v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
Voznik je nato mrtvo žensko odpeljal na pokopališče in izročil truplo grobokopu, da jo pokoplje. Pred odhodom je voznik izjavil, da je prišla ženska prejšnji večer k njemu na stanovanje ter ga prosila za prenočišče. Ker pa naslednji dan ni bila več sposobna za nadaljnjo pot, jo je po nalogu župana prepeljal v bolnišnico, vendar pa mu je med potjo umrla. Od kod je bil
ta voznik in kateri župan mu je naročil spraviti jo v bolnišnico, ni povedal.
Orobokop, misleč, da ie o smrti neznane ženske obveščena oblast, je čakal do 13. t. m., nakar je šo! vprašat, kdaj naj pokoplje žensko. Ker pa oblast o tem nd nič vedela, je odredila preiskavo glede njene identitete in istočasno odredila tudi obdukcijo trupla, da se ugotovi, ali morda neznana ženska ni umrla nasilne smrti. Pri njej so sicer našli neke listine sodišča iz Ormoža, glasom katerih se vodi proti njej civilna pravda. Te listine se glasijo na neko Marijo Novak, posestnico v Pršotincih, obč. Koračice. Ako se te listine nanašajo na mrtvo žensko, bo dogna la šele preiskava. Vsekakor je1 ta skrivnostna smrt neznane ženske povzročila precejšnjo senzacijo O izidu preiskave bomo poročali.
MrftVflhor
□	Avstrijci izganjajo naše ljudi. Skoraj vsak dan prihajajo iz Avstrije čez mejo naši državljani, ki jih Avstrijci neprestano izganjajo. Ko so izgnali brezposelne, trgajo sedaj naše ljudi od dela ter jih gonijo čez mejo. Večinoma so izgnanci naši državljani, ki so v Avstriji že desetletja, pa se niso pobrigali za državljanstvo
□	Na magistratu: deljeno uradovanje. Po naredbi mestnega načelenika dr. )uvana bodo od danes 15. t. m. naprej na mestnem magistratu zopet deljeno uradovali od 8. do 12. ler od 15. do 18.
□	Žetev smrti. V Ferkovi ulici 11. je umrla v starosti 69 let soproga železničarja v pokoju Katarina Smerdel. Pokojnica je bila izredno blaga žena in so jo vsi, ki so jo poznali, globoko spoštovali. Pogreb bo jutri v sredo ob pol 4. iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežiu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
□	Pomožna akcija zopet dela. Delavci, ki so zaposleni pri mestni pomožni akciji, ki jim daje namesto podpor možnost zaslužka pn javnih delih, so pred nekaj dnevi začeli s stavko, ki se je pa končala že po dveh dneh. Potem so se vrnili zopet sami na delo. Vzrok stavke je bila zahteva po višji mezdi. Ker so jim pa objasnili, da se je mestna občina že itak obrnila na bansko upravo s prošnjo, da izpremeni svoj pravilnik o javnih delih iz bednostnega fonda, kj predvideva mezdo 2 do 2.50 Din na uro ter jo poviša po predlogu mestne občine, ki je sklenila, da bo plačevala delavstvo nekvalificirane po 3 do 3.50, kvalificirano pa po 4 do 4.50, so se stavkujoči zopet vrnili na delo, ki se vrši sedaj v normalnem obsegu naprej. O. župan dr. luvan pa je pokazal veliko uvidevnost in razumevanje ter je dovolil delavcem mezdo tudi za oba dneva, ko so stavkali. Upati pa je, da bo banska uprava vlogo mariborske mestne občine glede izpremembe pravilnika hitro rešila ter bodo dobili delavci pomožne akcije kmalu obljubljeno povišico, katere so v resnici tudi potrebni.
□	Mezdno gibanje v obeh tovarnah pletenin v Mariboru se je, kot smo že poročali, uspešno končalo za delavstvo. Tovarna trikotaže »Zora,« ki jc doslej plačevala največ 4 Din na uro, je priznala mezde od 4.50 do 6.50 na uro je to sedaj za tovarno Hutler drugo mariborsko podjetje, ki plačuje take mezde. Pri trikotažni tovarni »Jugoekta« je delavstvo doseglo 10% povišek.
□	Na graški velesejem vozi Puinikov avto-kar v petek 18. in v soboto 19. septembra. Odhod ob pol 8. izpred hotela Orel. Vozna cena 100 Din.
□	Izredno sezono ima letos Rogaška Slatina. Mariborska Tujsko-prometno zveza je doslej še vsako lelo zaprla svojo tamošnjo podružnico žc 1. septembra, letos pa to ni mogoče, ker imajo v zdravilišču še nad 500 gostov. Te dni je potovala skozi Maribor zopet večja skupina Dunaj-čanov v Rogaško Slatino, kjer bodo ostali na zdravljenju.
□	Lanskim gledališkim abonenlom so dosedanji sedeži rezervirani samo do petka 18. t. m., pozneje pa jih bo uprava oddajala drugim interesentom. Prijave za obonma se sprejemajo vsak dan pri gledališki blagajni. Mesečni obroki so tako nizki, da se za vsakogar znosljivi.
□	Dva zanimiva beguna. Orožniška patrulja je pri Sv. Lovrencu na Poh. prijela dva mlada nemško govoreča moška, ki sta od hiše do hiše prosjačila. Izjavila sta, da sla begunca iz Nemčije. Eden je mesarski pomočnik David Deimel iz Wasserburga na Bavarskem, drugi pa 26 letni zidar Franc Sranschak iz Scheidecka na Bavarskem. Oba sta pobegnila iz Nemčije lansko leto, ker so ju začeli zaradi propagande za katoliška drušlva hitlerjevci preganjati. Zbežala sta najprej v Švico, od tam v Italijo, pa v Avstrijo in pred nekaj tedni sta prišla pri Radgoni iz Avstrije skrivaj v našo državo. Sedaj sta se nameravala zopet vrniti v Avstrijo na Koroško, pa so ju orožniki presenetili. Oba sta bila izročena okr. načelstvu.
□	Uboj v Dupleku. V »Poncdeljskem Slovencu« smo poročali o tragičnem dogodku v Dupleku, pri katerem je izgubil življenje posestnik Pavel Dvoršak Po ugotovitvah preiskave sc je dejanje takole zgodilo: Pavel Dvoršak se je vračal z vozom iz Maribora, kjer je prodajal na trgu sadje. Bil je močno vinjen. Ko se je pripeljal mimo posestnika Koprivnika, ki ie bil še do nedavnega orožnik ter je Dvoršaka zaradi tatvin večkrat pestil, je začel Koprivnika zmerjati. To ie slišal Koprivnikov hlapec Voliak Herman ler prišel z dvorišča. Tudi Vohaka je začel Dvoršak zmerjali, ker ga je močno sovražil, odkar ga je Vohak izdal zaradi tatvin in bi moral Dvoršak sedaj priti pred sodišče. Vohak je skočil za Dvor-šakom, pobral kamen ter mu ga zagnal v hrbet. Potem pa ga ie še nekajkrat oplazil s kolom po glavi in hrbtu. Dvoršak je nalo skočil z voza, ker pa je bil vinjen, je padel in kolo mil ic šlo čez glavo. Ker je imel počeno lobanjo, mu v mariborski bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, niso mogli pomagati ter jc v noči na nedeljo umrl.
Celie
& Belokranjski sadjarji in vrtnarji v Celju. V
nedeljo zvečer je prispela v Celje z avtobusom na poti iz Maribora in Ptuja ekskurzija belokranjskih sadjarjev in vrtnarjev, 32 po številu, ki jih vodi predsednik Saijarskega in vrtnarskega društva za Belokrajino g. Martelanc Vlado. Belokranjski gostje so se ustavili v hotelu Evropa, kjer so tudi prenočevali. Včeraj so si ogledali Mohorjevo tiskarno, staro grofijo, elektrarno in plinarno, milarno Hu-bertus, cinkarno mestno vrtnarijo in druge celjske znamenitosti. Po Celju jih je vodil župan g. Mihel-čič. Popoldne so belokranjski rojaki odpotovali zopet dalje proti domu.
0 Romarski shod na gori Oljki se bo vršil v sredo, dne 23. septembra, in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, dne 17. septembra. V sredo, jne 23. septembra, bo na gori Oljki zahvalna sv. maša
zS vse darovalce te cerkve po 8 zjutraj, nato bo pridiga in molitve za rajnke dobrotnike. Po sv. maši- bo darovanje okrog oltarja za cerkev. K slovesnosti vabimo vse prijatelje in darovalce gore Oljke. V slučaj grdega vremena ta shod odpade.
Umrl je včeraj zjutraj na Ložnici št. 13 v 71. letu starost: posestnik in bivši gostilničar g. Samec Franc. Pokojni je bil pred svetovno vojno somišljenik SLS in so se v njegovi gostilni radi zbirali krščansko misleči celjski Slovenci. Pozneje se je našim vrstam nekoliko odtujil. Bil je tudi občinski odbornik celjske okoliške občine in nekaj časa tudi podžupan. Pogreb bo v sredo, dne 16. t. m. ob 16 od doma na okoliško pokopališče, — V bolnišnici sta pa umrla Marija Razgoršek, hči posestnika, 23 let, Male dole pri Vojniku, in Petek Lam-bert, 62 let, dninar brez stalnega bivališča. Naj v miru počivajo!
& Pogreb zveste služkinje. V nedeljo popoldne je dolga vrsta pogrebcev spremila na zadnji poti kuharico g. Jagodiča gdč. Ano Jugovo. Lep pogreb je dokazal, koliko prijateljev in znancev si je pridobila pokojna v Celju. Na grobu so ji prijateljice zapele v slovo ganljivo žalostinko.
•©■ Kino »Metropol«. Danes premiera prekrasnega filma »Nocturno«. Najboljše delo genialnega režiserja »Ekstaze«, ki je dobil prvo nagrado za režijo v Benetkah. Predvajamo tudi nov zvočni tednik. Predstave ob 18.15, 20.30.
Veličastna slovesnost na Dobrovi
Naša stara božja pot na Dobrovi je preteklo nedeljo doživela nekaj, česar gotovo ni že dolgo let. Skromna cerkvica je bila veliko premajhna, , da bi sprejela vse množice romarjev, ki so pri-. hiteli k Materi božji, da se udeieže zaključnih j slovesnosti šmarnih maš. V posebno velikem šte-| vilu so se teh slovesnosti udeležili Ljubljančani, ! saj se dobro zavedajo, da je Dobrova nekaka i ljubljanska božja pot. Hvala Bogu, božja pot se je v zadnjih letih zelo poživela in dobrovski žup-j nik g. Jože Klopčič si neumorno prizadeva, da bi j dobrovska božja pot postala spet to, kar je bila nekoč.
Prejšnje nedelje je vreme precej nagajalo, to nedeljo je bilo pa jako naklonjeno, takp da so se vse slovesnosti izvršile v najlepšem redu. Dopoldne je slovesno sv. mašo opravil škof df:v,i0ire-gorij Rozman, ki je imel pred opravilom tudi pridigo. Že v zgodnjem popoldnevu so z vseh, zlasti pa z ljubljanske strani, prihajali romarji peš ali na vozeh in tudi z avtomobili. Slovesni sklepni govor je imel ob 4 p. Odilo, po govoru se je pa razvila slovesna sklepna procesija. Najsvetejše je nosil ob številni asistenci okoliške duhovščine škof dr. Rozman. Lepo procesijo je izredno po-živelo lepo ljudsko petje. Zares je bilo lepo, ko so peli litanije z duhovčino vred skoraj vsi moški, dočim so ženske odpevale. Nič naučenega ni bilo, neprisiljeno in pobožno so vsi peli. Slovesnost je zaključila v cerkvi zahvalna pesem in nazadnje »Povsod Boga«.
Upamo, da smo z našo božjo potjo letos storili velik korak naprej. Potrebno je, da Marijo častimo T>osebno v današnjih težkih časih, ko se mora tudi naš slovenski narod bati najhujšega.
Drugo leto pa ob šmarnih mašah zopet na-svidenje pri dobrovski Materi božji!
Shod na Limbarshi gori
Na prijazni Limbarski gori ie bilo v nedeljo zelo uspelo politično zborovanje JRZ. Po sv. maši ob 10, ki jo je služil s primernim cerkvenim govorom moravski dekan gospod C e g n a r, je bilo pred cerkvijo zborovanje mož in fantov iz Moravč, Blagovice in Krašnje, mnogi pa so ob prelepem jesenskem vremenu prihiteli še iz bolj oddaljenih vasi. Shod je pričel z navdušenim uvodnim govorom bivši oblastni poslanec g. P o z n i č, ki je tudi vodil zborovanje. Govorili so nadalje: gosp. dr. A h č i n iz Ljubljane o pomenu in ciljih politične borbe slovenskega naroda, gosp. C e -šnovar iz Ljubljajie o važnosti občinskih volitev in poslanec JkZ za kamniški okraj gosp. Kersnik o gospodarskem delu in uspehih sedanje vlade s posebnim ozirom za kamniški okraj. Izvajanjem je z velikim zanimanjem sledilo nad 500 zavednih mož in fantov.
Shod v Gor. Logatcu
V	nedeljo, dne 13. t. m., smo imeli pri nas javni politični shod, katerega je prirelila JRZ. Udeležili so se ga skoro vsi možje in fantje naše občine. Pa tudi mnogo žena in deklet je bilo poleg. Točno sliko veleskrbnega gospodarstva bivšega režima nam je podal prvi govornik g. dr. Kamušič iz Ljubljane. Povedal je tudi nekaj zgledov, kako so po nekaterih občinah gospodje, »vseh dobrih lastnosti polni«, mrcvarili občinske blagajne, po drugi strani pa hvalili svoje »dobro« gospodarstvo. Drugi govornik, g. Benedičič iz Ljubljane, nam je pa povedal, kaj nam je napravil naš voditelj g. dr. Korošec dobrega. Orisal nam je delo in namen naše vlade. Povedal je pa tudi, kaj so nam dali gospodje od JNS režima skozi dobo zadnjih par let. Ko pa je g. govornik omenil smer poti in namen dela sedanje združene opozicije v času občinskih volitev in kar skoro mimogrede omenil požar na zapadu Evrope, v Španiji, teJaj so se zganili nasprotniki, kot da bi jih pičil gad. Korajže pa niso imeli oglašati se sami, zato so morali nahujskati tujca, da je začel vpiti: »Španijo pustimo v miru! Španijo ad akta!« Seveda je mož moral utihniti.
Končen uspeh gg. govornikov in tega neljubega incidenta pa je ta, da stoji vsa občina odločno na strani JRZ, ker so sedaj možje jasno videli, odkod prihaja zaničevanje vsega dobrega in koristnega.
V	nedeljo Jne 20. t. m. bodo možje in fantje pokazali, kdo naj jim poslej gospodari.
15 milijard za javna dela v CSR
Češkoslovaški ministerski predsednik je prejel zastopnike praških listov ter jim podal program gospodarke politike češkoslovaški- vlade za bodoče.
Najprej je ugotovil, da je bilo potrebno oživiti notranji trg, kar ?e je storilo zlasti z žitnim monopolom, ki je povečal kupno moč kmetijstva, ki tvori 35% vsega prebivalstva
Sedaj pa prihaja na vrsto indutrijska politika, ki bo dvignila izvoz. V ta namen je pričakovati, da bodo dane davčne olajšave industrinji v obliki davčnih refundacij, ker je obremenjenost češkoslovaške industrije prevelika in ne more konkurirati na svetovnih trgih. Torej nekakšna oblika izvoznih premij, katere prakticira vedno več držav. Ti ukrepi bodo stopili v veljavo dne 1. oktobra 1936.
Češki kapital za našo državo
Posebno bo pospeševala Češkoslovaška izvoz v donavske države, v države Male zveze. Dne 1. oktobra začne poslovati organizacija najboljših čeških podjetij in koncernov. Centre economique, ki bo obsegala one industrije, se hočejo udejstvo-vati ali s produkcijo ali kapitalom pri podjetjih v Jugoslaviji in Romuniji. Prodiranje nemške industrije v Jugoslaviji je tvorilo predmet živahnih razprav. Češkoslovaška industrija bi bila nesposobna, če ne bi dosegla istega kot Nemci, zlasti ker je kakovost njenih izdelkov enakovredna nemški. S tem se razširi podlaga za trgovino med državami Male zveze. Češkoslovaška lahko uvaža iz držav Male zveze vrsto industrijskih sirovin. pa se bo tako lahko razširila trgovina na kompenzacijski podlagi. Da pa nastop čsl. industrije
ne bo odvisen od slučaja ali špekulacije, se mora organizirati Možje ki bodo 6tali na Čelu te gospodarske centrale, dajejo jamstvo, da se bo delalo pametno in premišljeno delo. Ta gospodarska zamenjava naj se raztegne tudi na države rimskega protokola in samoumevno tudi na Nemčijo.
Ta industrijska inicijativa mora imeti ugodne posledice za regionalne gospodarske interese v Češkoslovaški, torej za Slovaško, ki se bo industrializirala.
Regionalno vprašanje je tudi vprašanje pomoči krajem v severni .češki. kjer je to vprašanje zvezano z nacionalnim. To je v zvezi s težavnim položajem v tekstilni in steklarski industriji. Temu naj odpomore poseben sosvet pri ministrskem predsedništvu, v katerem bodo zastopniki pokrajin. Ta sosvet naj se sestane že ta mesec. Ta sosvet naj preišče, kje naj bi se najbolj smotreno izvršile investicije. V te kraje pa naj bi se ludi dali največji zneski obrambnega f>osojila.
Davčni donos se je v zadnjem letu dvignil. Sedaj pa bo predložen tudi [»oseben evidenčni proračun za javne zgradbe in naprave. Ta proračun obsega vsoto 15 milijard razdeljeno na 3 leta. Svrha etga proračuna je izvrševati investicije v gotovem času in v gotovi višini. Sredstvo za ta dela naj bi 6e deloma dobila iz investicijskih proračunov, kamoi spadajo tudi investicije državnih podjetij in fondov, še več sredstev pa bo dalo obrambno posojilo.
Ker polagajo Čehi veliko važnost na razvoj avtomobilizma in letalstva, bodo spet znižane cene bencina »Z draginjo se ne smemo igrati.« Ni obžalovati samo zvišanja cer mesa, ampak ugo-j toviti je treba, da so cene številnih karteliranih predmetov narasla za 50 in več odstotkov. Vlada t bo z vsemi, sredstvi nastopila |>rcti neopravičeni I draginji.
Uspeh jesenskega vetesejma
Letošnji jesenski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in častnim predsedstvom ministra trgovine in industrije g. dr. Milana Vrbaniča. je bila že 27. prireditev Ljubljanskega velesejma. Z njo je Ljubljanski velesejem spet pokazal, da je še vedno najmočnejša privlačnost glavnega mesta Slovenije, saj je bila tudi letos edina prireditev, ko so bili zaradi navala tujcev zasedeni vsi hoteli in prenočišča. Velesejemske prireditve pa na svoji privlačnosti niso izgubile niti najmanj, ker njene prireditve, zlasti pa velike specijelne razstave dosegajo tako visoko stopnjo in se vsako leto po svoji notranji vrednosti ter popolnosti še izpolnjujejo, da njih nivo le raste ter jih danes strokovnjaki ter obiskovalci sploh smatrajo za višek, kar se tiče prirejanja razstav v Jugoslaviji.
Letošnji velesejem je bil v znamenju propagande »Ža naš les«. Razstava Za naš les« pod častnim predsedstvom ministra za gozdove in rudnike g. Djure Jankoviča je bila namenjena vsej državi in je bila na njej tudi res zastopana vsa Jugoslavija z najrazličnejšimi predmeti v raz-niti oddelkih.
- 'Razstavi »Za naš les« je bila priključena tudi ,flaz^va pohištva, ki je spet potrdila sloves slovenskega mizarstva. Razen tega je pa razstavo dopolnjeval tudi še živalski park, ki ga je uredilo društvo Noe. V živalskem parku je bilo prikazano živalstvo, ki oživlja jugoslovanske gozdove.
Na mednarodni podlagi je bila pa prirejena razstava »Sodoben vrt«. Na njo so bili povabljeni najznamenitejši kultivatorji iz vseh držav Evrope, ki prihajajo za Jugoslavijo v poštev, kakor Anglija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Holandska, Luksenburg, Nemčija in Švica. Ker pa mesec september ni ugoden za učinkovite vrtnarske razstave, so bile na razsztavi tokrat zastopane samo Avstrija, Nemčija in Švica ter seveda domači sadjarji, zelenjadarji ter v prvi vrsti domači gojilci, zavodi in podjetja. Iz vseh držav so pa povabljeni zagotovili svojo udeležbo na event.
Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 2115 uri
Stenlka ftazin
Volga... Volge___Prekrasen film lunaške
romantike, o Kateri pole ruska narodna pesem
H. A. Schlettov, Vera Engel in H. George
JUTRI velika barvana revija pravllic in basni za staro ln mlado
Si8ly svsra in pleše
JUTRI PREMIERA!	POPOLNOMA NOVO1
Tel. 22-21 KINO UNBON Tel 22-21
ALBUS milo
za umivanje
vrtnarski razstavi v okvirju pomladanskega velesejma.
Društvo za rejo malih živali »Živalca« je imelo svojo deseto razstavo in jo je ol> tem jubileju uredilo s posebno pridnostjo, da je pokazalo najraznovrstnejše pasme malih plemenskih živali.
Vseh razstavijalcev je bilo 580. od teh 110 inozemskih, in to iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije in Švice. Poslovne uspehe beležijo predvsem pohištvo, tapetniški izdelki, preproge, glasbila, radio aparati, razna lesena roba, stroji za obdelo-
_____' _ 1... _ „ 1 „ i : 1 • »I../.!!	onlni imttAiri C?nd I
vosti za gospodinjstvo. Posebno velika naročila so pa dobili tudi domači in inozemski razstavljalci vrtnarske razstave.
Za vso državo važne sedanje velesejemske prireditve so bile deležne tudi najvišjega obiska Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vis. kneginje Olge ter staršev Nj. kr. Vis., kneginje Jelene in kneza Nikole.
Obiskalo je te prireditve nad 96.000 obiskovalcev iz vse države. Iz inozemstva so prihajale večje skupine iz Avstrije. Anglije, Belgije, Ho-landske, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije in Turčije.
Prihodnji Ljubljanski velesejem bo v začetku junija 1937.
Dvig
cen živine in mesa
Dobiva se povsod 1 Pazite na ime AlbusI
nadomešča drago toaletno milo!
V drugi polovici avgusta so začele naraščati v naši državi cene živine, kar ie imelo za posledico dvig splošnih življenjskih stroškov v naši državi. Na nedavni anketi v Zagrebu je podal referent inž. Bakovič sliko cen v začetku avgusta in v začetku septembra. Po teh podatkih so nara.sle cene teletom od 5—5.50 na 6.50—7.50 Din za kg žive teže, teletini, prednji del, bre« privag« od 8 do 12 na 14—16, teletini, zadnji del, brez privage od 10—16 na 16—18, telečje odrezke od 12—24 na 18 do 24; vole I. vrste od 5—5.50 na 4.50—5.50, vole II. vrste 3.75—4.50 na 3.75—4.50, govedina, zadnji del s privago od 10—12 na 12—14, zadnji del 6 privago II. od 8—10, na 10—12, pitane prašiče od 7—8 na 8.50- 9.50, cesarsko meso od 8—12 na 16—18, kare od 12—17 na 16—18 in mast od 12 do 16 na 18 Din za kg. Iz tega pregleda je razvidno, da ®o narasle cene zlasti mesu, dočim so cene goveje živine ostale skoro popolnoma neizpreme-njene, narasle pa so cene telet in prašičev, kar je imelo za posledico dvig cen mesa. Ti podatki veljajo za Zagreb.
Odgoditev zagrebškega sejma za 14 dni. Ker radi dolgotrajnega štrajka v gradbeni stroki tuje države niso dovršile svojih paviljonov, je bilo sklenjeno, da se odgodi zagrebški sejem za 14 dni ter bo torej v času od 17 do 26. oktobra 1936.
Državne finance v juliju
V mesecu juliju so v primeri z junijem državni dohodki narasli od 745.2 na 777.7 milij., izdatki pa od 693.34 na 757.05 milij., neizplačane obveznosli pa od 14.4 na 42.3 milij. Din. Mesec julij prinaša običajno povečanje dohodkov tudi letos.
Skupno so znašali državni dohodki v prvih štirih mesecih leta 1936-1937 vse državni dohodki (skupaj s podjetji) 3.005.37 milij. Din napram 2.929.6 milij. v istem času lani. Proračun je znašal za dobo od 1. aprila do 31. julija 3.441.2 milij. dinarjev. Državni izdatki pa so znašali istočasno 2.607.6 milij. (lani 2.173.04 milij. Din), na koncu julija pa je bilo neizplačanih obveznosti 72.5-1 milijonov Din.
Obenem 60 sedaj objavljeni tudi podatki za 16 mesecev proračunskega leta 1935-1936. V juliju 1936 je bilo izvršenih še za 146.5 milijonov Din izdatkov v splošni državni upravi in 7.34 pri podjetjih, dohodki pa so ta mesec znašali pri slošni upravi 6.5, pri podjetjih pa 19 4 milij. Din. Zaradi tega se ie računska slika še nadalje izpremenila ter so znašali skupno državni izdatki od 1. aprila 1935 do 31. julija 1936 6.658.3 milij. Din (1934—1935 6.578.3), dohodki pa 6.863.4 (6.662.54) milij. Din, neplačanih računov je bilo na koncu jir-ija še 178.36 milij. Din, katere bo treba plačali v avgustu in bo tako ostal le še majhen presežek dohodkov nad
izdatki, razen če ne bo drugih izdatkov.
*
Volitve v poslovne odbore Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. V nedeljo, 13. t. m. so delničarji Obrtne banke kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Celju in Mariboru volili poslovni odbor za ljubljansko podružnico banke, in sicer 4 člane za ljubljanski okoliš ter po enega za celjski in mariborski okoliš, skupno torej 6 članov in ravnotoliko namestnikov. Lansko leto je zmagala v Ljubljani skupina g. Rebeka, ki je dobila za Ljubljano 3 člane v poslovni odbor. Letošnje volitve pa «o prinesle delu skupine g. Pičmana zmago ter eo njegovi prijatelji dobili v ljubljanskem okolišu 1.131 glasov, lista Franchetti-Rebek pa 977 glasov. Listo prijateljev g. Pičmana je vodil g. Karel Vidmar, na njej pa so bili še kot člani in namestniki gg. Mam, Baraga, Saksida, Praznik, Kregar, Jane in Havliček. V Celju je dobil g. S. Holobar 120 glasov, njegovi nasprotniki pa 80, v Mariboru pa je bil izvoljen g. Bureš. S tem je do-bila ljubljanska podružnica Obrtne banke kraljevine Jugoslavije poslovni odbor, v kalerem je večina prijateljev g. Pičmana, ki je kot član upravnega odbora banke tudi predsednik poslovnega odbora.
Motorizacija Nemčije. V dobi srede 1931 do ?rede 1936 se je število osebnih avtomobilov v Nemčiji povečalo od 523.000 na 962.000, število tovornih voz je naraslo od 161.000 na 271.000, število inotociklov pa od 792.000 na 1.184.000. Istočasno se je na vsem svetu število avtomobilov povečalo od 33.366.000 na 37.236.000.
Borza
Dne 14. seplembra 1936.
Dfiiar
V zasebnem kliringu sc je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 8.51—8.61, na zagrebški borzi na 8.4650— 8.5650, na belgrajski pa jc beležil 8.4680-8.5680. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65-31.35, v Belgradu 30.60 blago
Angleški lunt ic beležil v Ljubljani 234 denar, v Zagrebu 234.08-235.68, v Belgradu 234.90— 236.50. Španska pezeta jc beležila v Zagrebu 6.10 denar.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13 31 — 13.51, v Zagrebu na 13.20—i3.40, za sredo oktobra na 13.15 — 13.35, za koncc oktobra 13.14 — 13.34, za sredo novembra 13.11-13.31. V Belgradu so beležili 13.1975-13.3975
Italijanske lire so nudili zasebno v Zagrebu po 3 19.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2966.29 - 2980.89
Berlin 100 mark...... 1754.91-1768.78
Bruselj 100 belg....... 737.75 - 742 81
Curih 100 frankov...... 1424.22-1431.29
London 1 funt ...... 220.62 - 222.67
Pariz 100 frankov..... 287.75 - 289.18
Praga 100 kron ..... 180 47- 181.58
Promet na zagrebški borzi jc znašal brez kompenzacij 2,226 161 Din
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20.25, London 15.54, New York 306.875, Bruselj 57.85, Milan 24.15, Am-
sterdam 208.27.5, Berlin 123.40, Dunaj 56.00, Siock-holm 80.12.5, Oslo 78.07.5, Kopcnhagcn 69 3/.!», Praga 12.68, Varšava 57 80, Budimpešta 2.90, Atene 2.45, Carigrad 2.50, Bukarešto 6.85, llelsing-fors 0.8/ 5.
V rednosf ni o.ipirii
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 83—85, agrarji 47 — 48, vojna škoda promptna 365 — 366, beg-luške obveznicč 68 — 69, 8%Blcrovo posonlo 84-85, 7% Blerovo posojilo 73.50-74.50, 7% posojilo Drž. hip banke 85—87.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posoiilo 84.50—85, agrarji 48.75 bi., vojna škoda promptna 366.50 - 367.50 ( 367) 12 366 den, begluške obveznice 68 75-69 (69); (67.75 - 68. 68), 8% Blerovo posojilo 83.50-85, 7% Blerovo posojilo 74-74.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86.50 den (86 50) — Delnicc: Naiodiui banka 6300 den. Priv agrarna banka 237 - 238 (237)
Zagreb. Državni papirji: 7% inv pos. 81.50 den. agrarji 47.50 den., voj. škoda promptna 366 do 366.50 (365), 9., 10. 366 den., begi obv 6/ den., 8% Bler pos. 83.50-84.50, 7% Bler. pos. /4 do 74.50. elnice: Priv. agr banka 235 den., Trbovelj, j40—145, Osj. sladk tov 125-128, Dubrovačka 190 den.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica v prostem borznem prometu bč. ladja Tisa /8 kg 2% 134-136, srem., slav. 78 kg 2% 129-131, srem ladja Donoda 78 kg 2% 130-132, bč. bon ladja Donoda 78 kg 2% 131-133 Cenr Prizada so neizpre-menjenc. — Koruza: bč., srem 90—91, bon. 87—89. — Fižol: bč., srem beli brez vreče 2"h 157.50-160, bč beli z vrečami 167 50-170 Vse ostalo ncizpr. Tendcnca čvrsta Promet srednji.
IVazznantta
%-tmumtmmmmmmmmmmmmmm^ammmmmmKmm
Livhliana
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Uakarči", Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, MUUošlčeva cesto II; mr Uartil«, Moste, Zaio6kn cesla.
HubUanskc otedalists
...........................•••Himni......... ■ iMHHNINNNHINNMUMMIiHiiiiii
Opera — Začetek ob 20
Torek, 15. septembra: Zrnpilo. Sroda, lfi. septembra: Zaprto.
Četrtek, 17. septembra: Dvojno knjigovodttvo. 1 renni-
Jera. Opereta, laven. Potek, 18. septembra: Zmprto.
Sobota, 10. septembra-. Trultadiu Ciostuje tenorist Josip Itljavcc. Iv.ven. Nedelja, 'JI. seplembra: Drojuo knjigovodstva. Opereta. Iv.vcn.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, li. septembra. V2 Zborovske pesmi (ploš-el.
—	12.4.1 Poročila, vreme — 1.1 ('as, .spored, obvestilu.
—	1.1.1.1 Radijski urkikler. — 14 Vreme, Imi-/.ii. IS Radijski or.ke»*ter. — 19 Cas, vroine, lKiročila, spored, obvestila. — 19 341 Nacionalna ura: Mesečni knMnrni
I preftlod h Belgrada, — 19.50 Sra.niel Vindobonn (plo. Š6e). — 'ifl. 10 Delavsko predavanje: O vprašanju tekstilnega deiivstva v Pr»v«,ki banov,ini (Filiii I nitnlk). — 'JI..'XI Zu kratek čns. — 32 ('na, vreme, itoroiriln, spori-d.
—	32.31 Lahka gln«*ba, Iprn Radijski orkester.
Drugi programit
Torek. I.i. seplembra. Ilelgrad t.: 1(1.50 Vokalni koncepl gdč. llahnije Nnri llnd-ž.ie rlanice belurnjske ] open'. — 2020 Sodobni rn.sk.i komponisti liv.va.in Lidklii šaljapin) in simfonični orkesler. — 30.4,') Marcel Klodi-I i iKrje. operne arije. — 21 Viollnskii konerrl operne urije. I — 21 Violinski koneert Rronislava Hiiberiiinna. - 21.-0 I Tino TtoM poje. — 21.H5 Pesmi Iv. -/.nntiili tonfUniov.
22	Narodno pesmi poje Vojka Popovih. — liri urad II.: j 20 Jugoslavija - doživlja (CluihnirU Pol). - 2:1.15 Rel-| grajsko noči — gjanhena reportaž«. — Zagreb: 20 O-pe-! rotila glaslia. — Dunaj: Zabavni koncert riwlioorke-
sira in solistov (Večer valčku). — 22.10 Violinski kon-I eert. - Praga: 20.1.5 Rudio-fllm. - 21 Koneert rndio-' orkestra. 22.15 Sonata /,a klavir. — ]'arsara: m Koneert simfoničnega orkestra. — 20 (ionnod: Kmnsl I (opera). — Hudim pešta: 19.50 Madjiirskn mnv.ikn. i 21.20 B-ranidl-lrio. — 32.10 Koncert rnd.io-salnnsk"ga ' orkestra. — Rim: 20.41 Komedkiniv treli dejanjih, j 32.15 Plesna glasba. — Milan: 20.45 Piunlomiiin v eneoi j dejanju. — 21.40 Hansel nnd Gre»tol, opera V treh de-; jonjih. — Berlin: 20.10 Za.bavni koneerl riulio-orko-trii l in solistov. — Konlf/sbern: 20.10 Koneert - 21.ln Pe 1 sfer program. — Hamburg: 211.10 Rndlo-Jnz/ 21.15 Narodna plnMhn. — 32.10 Znbnvn ikoneert. — Munri>,n: 10 Komorna glasba. — 31.10 Večer operetne glasbe. —
23	Radio-jav./, orkester.
Kulturni obzornik
Ob koncu IX. gledališkega kongresa
9. mednarodni gledališki kongres je končal svoje delo. Reči je Ireba, la ni dal tistega, kar je človek z višjimi zahtevami pričakoval od njega. To velja seveda le za delo na zborovanjih.
Poudaril sem že enostavnost, ki je bila razvidna iz programa V tem kongresu se je to popravilo, dasi ne v docela pravični meri. Do besede so pač prišli poleg Avstri|cev, Madžarov in Francozov še Italijani, Rusi in Jugoslovani (g. Kujundžič), vendar je bilo to več ali mani slučajno. Vprav predavanja oziroma poročila, ki jih ni bilo na tiskatiem sporedu, pa so bila za udeležence morda najbolj zanimiva.
Docela nov svet sta nam po.lali poročili o fašističnem ljudskem (Dopolavoro) in umetniškem (Te-atro sperimentale dei GUF v Firenzi) teatru v Italiji. Senzacija je bila poročilo leningrajskega delegata Arkadjeva o ruskem sovjetskem teatru. Vihar odobravanja je žel belgrajski delegat Kulundžič za svoja izvajanja o preskrbi igralcev in o taksah, ki se pri nas pobirajo v korist igralcev, oziroma gledališč (takse na gledališke in kino vstopnice, ki jih drugod ne poznajo!)
Zanimiva so bila posamezna predavanj, tako predavanja o kritiki (zlasti dunajskega kritika O. M. Fontane) in o ljudski igri (spet zlasti Avstrijca dr. Rr. Henza). So pa bila spet predavanja, kot bi jih na takem kongresu ne pričakovali. Videlo se je, da je bila organizacija dela zelo laksna. Saj je sploh vse delo kongresa obviselo nekje v zraku. Niti ene resolucije kongres ni sprejel in jih pripr. odbor tudi predvidel ni ...
Pač pa je neprecenljive vrednosti mednarodna gledališka razstava, ki traja do konca oktobra.
Tu so se zares srečala vsa današnja stremljenja v teatru s častitljivo preteklostjo. Čudovite so razstave češkega, italijanskega, ruskega, francoskega, avstrijskega teatra. Ekspresionizem si podaja roko z novo stvarnostjo v teh pisanih inscenacijah, ki se vrte v čuiovitih modelčkih stabilne, pogrezljive, na krožnih ploščah pred teboj in ki jim včasih lahko sam spreminjaš razsvetljavo. Razvoj kina ponazo-ruje posebna dvorana. Od prazgodovinskih risb preko srednjeveškega simultanega predstavljanja do I.umierea zasleduje prof. dr. Gregor razvoj kina. Slike od prvih filmov do najnovejše filmske produkcije so razstavljene in poseben film nam poda silno zanimiv in značilen prerez filma od 1909—1936 (predvajajo ga redno v posebni dvorani). Lutkovni in mehanski teater je zastopan v izredno zanimivih primerih. Stari Teschnerjev oder z njegovimi čudovitimi lutkami gospoduje med njimi. Kongresno mesto Dunaj pa ima posebno razs'avo svojega ljubeznivega starega domačega gledališča.
Ob razstavi je oživel pristen -misterij (prva oblika njegova iz 13. stol.) v izvedbi Reinhardtovih učencev (»Igra o treh Marijah«), oživel je pompozni in izumetničeni baročni teater z baletom, arijami in burkežem Hans-Wurtom.
S kongresom v zvezi pa so bile tudi slavnostne gledališke predstave. Domačini so dali Wolf-Fer-rarijeve »štiri grobijane« v operi, Grillparzerjevo »Zlato runo« pa v Burgtheatru. Obe predstavi sta pokazali, kaj je dunajski teater. Nc samo pevsko, še posebno inscenaciisko ie bila Wolf-Ferrarijeva opera izredno doživetje, zlasti radi režijske zamisli v slogu commedie deli' arte. Grillparzerjevo delo pa nosi sicer vse hibe njegovih del (zlasti značaj junakov na koncu), je pa bilo igralsko na višini, ki je bila vredna sijajne dunajske gledališke kulture. Gostovali so Italijani s Pirandellovo originalno dramo »Nocoj igramo brez pisanih vlog« (Oggi sera si re-cita a soggetto). Ta drama jc tretji del trilogije, ki jo uvaja »Šest oseb išče avtorja«. Nenavadna oblika drame in elementarna sila igralcev, ki so očarali vst z umetniško intenzivnostjo doživljanja
in podajanja, sta storila, da je bil nastop laškega gledališča pravi triumf — Gostovanje Comddie Francaise je pokazalo v Vildracovem »Romarju« (Le pelerin) in v Marivaux-jevem »Le Jeu de 1'amour et du Hazard« (Igra ljubezni in slučaja) izredno kullivirano igro in blestečo lepoto francoskega jezika, ni pa pokazalo novih poti. — V torek zvečer so gostovali še Madjari, a si predstave zaradi odhoda z Dunaja nisem mogel več ogledati.
Kongres bi bil dal lahko več, vendar so že taki sestanki bežna izmenjava misli, zlasti pa prirejanje razstav in gostovanja izredno koristna, da se gledališke kulture posameznih narodov zbližajo in medsebojno obogatč.	N. Kuret. *
Mladika. — Ta mesečnik, ki izhaja redno vsakega prvega, je postala prava slovenska družinska revija, vsega priporočila vredna. Tola »Mladika« ie več ko navadno zabavno in poučno berilo, na njenih straneh lahko beremo res pravo literaturo, ki bo ohranila svojo vrednost. Lelos je n. pr. že dala marsikako dobro pesem (Žitnik, Udovč, Sta-nek, Vuk itd.), pa ludi obe celoletni povesti sta zanimivi. Tako Winklerjevi »Dobravski bregovi«, zlasti pa klen Zorčev opis dijaškega življenja »Iz križev in težav«. Nekaj svojstvenega so vsakome-sečni Likovičevi prispevki iz otroškega življenja, ki jih piše pod poglavje »Dom in družina«, in bodo dali ob koncu leta lepo knjižico slovenskemu slovstvu. Poleg teh daljših povesti in drugih nadaljevanj ter stalnih rubrik (Kuharica, zabava in šala, Dom in družina) moramo v septemberski številki poudariti zlasti lep donesek Stanka Vuka: Povratek (boljše: vrnitev) na Kras, ki razodeva velik Vukov talent ter mu obeta večji uspeh v prozi kot v pesmi. Ta njegov fragment je pravo uvodno poglavje za roman našega Krasa onstran državnih meja, pisan z ostrimi črtami, nenavadno nazornostjo, krajevno svojstveno barvo ter je res pravi biserček za slovenske sestavljalce šolskih čitank, ki jih nanj opozarjam, tudi že radi tega, ker je opisana v njem
pot in svet od Benetk do Vipave: nov košček naše zemlje ob morju. — Mara Husova je napisala zanimivo kozerijo o birokratski »Svinjski pravdi <, po-j srečen podlistek — Sonja Severjeva obeta postati ■ dobra slovenska mladinska pisateljica, ki zna res ' zajemati iz pravega pravljičnega sveta ter podajati | prave hrane romartični otroški duši. Njena »prav-j ljica za otroke in še za koga« z naslovom »Razva-j jena veverica« res originalno polaja že tolikokrat | obdelan motiv živalske svatbe v gozdu, obenem pa lepo življenjsko podobo in resnico ob živalskem zgledu. — Bogdan Kozak kramlja o svojih zdravniških spominih ter se to pot ustavlja »na gluhi straži«, opisuioč prizore, ko žene žele odpraviti svoje plodove. Če je prvi del bolj vzgojen opiB obiska, je drugi — podoba živčno razrvane matere radi številnih splavov — že prava literarna slika. Bogdan Kozak je slovenski Exel Munthe v miniaturi. — Vojko Jagodič opisuje v obliki zapiskov — kol Zore — »Izpoved mladega zločinca«, ki ima svoj vzgojen namen. — Iz drobiža opozarjamo na nekro-log kiparja Peruzzija ter na »Slovanski veatnik-, kjer je temeljit opis slovanskih knjižnic v Pragi, tem središču slavističnega študija.
Ob tej priliki opo/.arjamo iz avgustove številke na temperamenten opis dr. A. Piskcrnikove o »cvc-tu in njegovi veliki skrivnosti«, ker je nadaljevanje njenih botaničnih podob; dalje na članek ob 60-let-nici škofa dr. Tomažiča ter na zanimive prevode pesmi: tako Vilka Novaka prevod Avgusta Pavela: »Čudeži se rodč tu doli«, ki je menda prvi pesniški prevod iz madžarščine tega velikega slovenskega človeka, ter lep prevod Jr. Lovrenčiča pesmi Adc Negri: Mati zemlja. — Pri 7. Novakovem opisu »Siniske Alke« bi samo omenil, la je »Alka« bila opisana že svoj čas v »Slovencu«, zlasti pa, da io je književno opel v — morda najlepši hrvatski noveli, ki bi bila vredna prestave! — ranjki Dinko Simunovič. — Obe številki pa krase številne reprodukcije slovenskih slikarjev, od Šubičev in Fran-kela^do Jakca. Tudi v umetnostni vzgoji vrši s. lladika- hvalevredno iu putrebiiu uelu. Id.
V pogovoru z generalom Francom
Poročevalec angleškega »United Pressa« John Oegandt, objavlja:
General Franco me je sprejel v svojem glavnem stanu, v starem mestu Caceresu, kjer sc je pravkar ukvarjal s tem. da je preudarjal načrt svojega pohoda po dolini Tajo proti loledu. Govoril ie naglo in do-ločno in ie odgovarjal točno tu vsako vprašanje
Predvsem je povedal, da ima zmeraj težave, če hoče govoriti o narodnostnem gibanju in o svojih nagibih. »Španska vlada,« ie dejal, »je prepovedala vse madridske liste. Vlada ničesar nc poroča o naših vojaških uspehih in o širjenju našega gibanja, tako da se še zmeraj del španskega ljudstva ne more nam priključiti, samo zato ne, ker ne ve, kdo in kakšni smo in kaj prav za prav hočemo.«
»Rdeči, (najskrajnejši clcpienli) so se polastili vseh najvažnejših radio oddajnih postaj. Skoraj onemogočili so nam, da bi razložili pomen svojega delovanja in da bi svet prepričali o pravičnosti svojih namer. Mnogi so še zmeraj prepričani, da počenjamo le politično komedijo in da hlepimo samo po oblasti — kar pa na vsak način ni res.«
»Nas vodi trdno prepričanje, da ie bila naša dolžnost, da Španijo obvarujemo neposredne nevarnosti revolucije, ki bi ne bila ničesar drugega, ko revolucija v službi Moskve. Za to imamo dokaze. In prav zato smo se odločili, da stopimo brez odlašanja na plan. — V Madridu je zdaj tako, da stojijo na eni strani socijalisli m komunisti,
ki poskušajo vladati Toda — v resnici so izgubili vso oblast. — Na drugi strani pa sta Narodna delavska zveza (CNT) in Zveza španskih anarhistov (TAJI Te dve struji resnično obvladata mesto in sla tudi resnični vladarici preko Madrida. V sleherni madridski cerkvi jc sodišče čeke, ki kar na splošno ukrepa v smrtnih obsodbah, ki se izvršijo v cerkvi sami.«
»Toda tudi mi sami sc nismo mogli izognili naglemu sodstvu. V vojni iti mogoča drugačna pot. Vendar pa mi nismo nikoli počenjali takih grozodejstev, kakršne uprizarjajo rdeči, ki zlasti mučijo in morijo duhovnike.«
»Razen ukazov iz Moskve pa natančno vemo, da so strahote, ki so rdeči z njimi morili redovnice, menihe in duhovnike, posledica tistega mišljenja in nazorov, ki so sc razvili v nekih organizacijah že ored to revolucijo. Vsi so poudarjali, da katoliška cerkev poziva vernike, naj s križarsko vojno nastopijo zoper brezbožnike. To je treba pojasnili Jaz sam sem človek, ki spoštujem vse vere in zato ne dovolim, da svet misli, da je ta vojna — verska vojno. Prav dobro mi je znano, da se z nami hrabro bojujejo verske organizacije, ko na primer karlisti, a ti so le del španskih rodoljubov in čeprav ie med nami največ katoličanov, vendar naše gibanje ni katoliško.«
»Slednjič pa,« jc nadaljeval general Franco, »hočemo izboljšati življenje španskega delavstva s sodelovanjem, ne pa z nasprotovanjem. Hočemo Španijo modernizirali. Prvi pogoj za to pa sla: mir v notranjosti države in obnova vsega, kar jc bilo v teh mesecih uničenega.«
Španski komunisti
trpinčijo duhovnike
Posebni poročevalec »Dai!y Maila« s toleške fronte piše o novih strahotah španskih marksistov.
V Orpesi so več duhovnikov mučili in umorili. Nekega duhovnika so gnali v areno za biko-borbe, kjer je bilo polno kričečih komunistov. Duhovnika so prisilili, da je uprizarjal bika v bi-koborbi in so zabadali vanj tako zvane bandc-rille, majhne železne osli s kavljem na koncu, ki jih uporabljajo v bikoborbah. Polem so ga pohabili in ga pretepali do smrti.
Neka deklica je nekega duhovnika vprav posebno grozovito mučila, medtem ko je duhovnikovo sestro prisilil neki komunist z revolverjem, da je morala gledati, kako je satansko dekle trpinčilo brala-duhovnika.
Iz La Corune je v petek dopoldne poročal radio, da so v Santanderu umorili 280 gojencev nekega katoliškega bogoslovja.
V Barceloni še zmeraj streljajo častnike, ki so z belimi. V čelrtek popoldne so spel usirelili tri topniške slolnike in dva poročnika.
Zborovanje Male zveze v Bralislavi: Pogled ra konferenčno mesto.
Preden so beli zavzeli San Sebaslian, so poslavili pred mesto ležke topove.
.SLOVENEC
pirad (B® l©tti:
V četrtek, 14. septembra 1876.
Domače novice.
— Tiskovna svoboda. V zadnjih 10 dneh je kosa državnega pravdništva kaj marljivo kosila časnike v Ljubljani. Zadela ie trikrat »Slovcnca«, ravno tolikokrat menda »Narod« in enkrat celo »turški list,« tako da res ni bilo skoro dneva brez konfiskacije — nulla dies sine linea. Mi ne moremo temu kaj. Pazimo in pazimo ler dušimo nevoljo, ki nas včasih prime, da bi nam le kaka količkaj bodeča beseda ne ušla na pi-pir, imamo paragrafe tiskovne in kazenske postave neprenehoma pred očmi, kedar pišemo ali beremo, kar nam drugi pišejo, pa zastonj je vsa naša modrost, vsa krotkost. Ker tedaj pri najboljši volji (ako nočemo pisati edino lc o vremenu, črvih, glistah, želji, krompirji td.l ne moremo ogi: bati se konfiskacij, zato prosimo svoje bralce, nai imajo z nami potrpljenje, kakor ga moramo mi
imeli s sedanjo sistemo. Saj bo že enkrat drug veter potegnil, ne le v Turčiji, ampak tudi pri nas. Prilog po zaseženih listih ne moremo več dajati, ker nam tega blagajnica in dohodki ne pripuščajo.
—	Anastazij G r ii n ali grof Auersperg je 12. t. m. ob % 4. uri popoldne v Gradcu umrl. »N. fr. Presse« piše, da 10. t. m. dopoldne je prišel na dom njegov stolni vikar H e b e n s t r e i i , da bi ga previdel s sv zakramenti.
—	Pod u čev a. nje v pridelovanji lanu in prediva po belgiški šegi. Kranjska kme-tijjska družba naznanja, da bo gosp. Andrej P i s k a r, ki je spisal knjižico o pridelovanji lanu in prediva po belgiški šegi, v tem predmetu pričel podučevanje v nedeljo 24. t. m. v Smart-nem pri Litiji in v nedeljo 1. oktobra v Stari Loki. Ker se tudi na Kranjskem seje mnogo lanu, bi bilo želeti, da bi se teh shodov vdeležilo mnogo kmetovalcev.
»Kaj je pa rekel prijatelj, ko si mu pokazal sliko, kako sediš na arabskem konju?«
»Rekel je: Arabca sem že videl na kameli; kamele na arabcu pa še ne!«
Zhorovanie Male zveze v Bralislavi: Poslopje, kjer zborujejo in bivajo člani Male zveze.
Tale tovor orožja so v francoskem tiendavcu vzeli rdečim, pa so ga baje poslali spel rdečim v
Barcelono.
Manuk devata
Ko so prvi evropski potniki dospeli na otočje Molukov, da si naberejo dišavnih khnčkov in mu-škatnih orehov, so jih domačini obdarovali z izsušenimi ptičjimi trupli, ki so bili tako čudoviti in lefii, da so jih občudovali celo ti Evropci, ki so bili prišli iskat zakladov.
Malajski kupci so jim dali ime »Manuk — devata«, to pomeni: božji ptiči! Portugalci so re-kali tem ptičjim mehovom, ki niso imeli ne nog ne perutnic in ker niso ničesar vedeli o njih, »Pas-saros del Sol« ali sončni ptiči, a učeni Holandci, ki so znali latinsko, so jim dali ime »Avis para-diseuns« — rajski ptiči — rajčice.
John van Linschoten jim je leta 1500 dal to ime in pove nam, »da ni teh ptičev še nihče videl živeti, ker živijo v zraku, se obračajo zmeraj k soncu in se do smrti nikoli ne spustijo na zemljo.« Do leta 1760, ko je slavni botanik Linne dal največji vrsti rajčic ime »Paradisea apoda« (rajčica brez nog), ni niti en izvod popolne rajčice dospel v Evropo. Prav ničesar nismo vedeli o njej in še sto let kasneje so pisale knjige o rajčicah, da se vsako leto selijo v Ternate, Bando in Ambon, kjer žro muškatne oreške, se opijanijo, popadejo na tla in jih ondi umorijo mravlje.
Take in enake pravljice so še do nedavnega časa krožile o teh čudovitih ptičih. Še bolj zagonetna je bila vsa zadeva, ker resnično niti do teh časov ni še nihče videl ne gnezda in ne jajčec »ptiča iz paradiža« Linne je sfioznal tudi še manj šo vrsto rajčič. Dal jim je ime »Paradisea regia« (kraljevska rajčica). OdUej poznamo kakih deset vrst rajčic in vse vrste so opisane po mehovih, ki so jih divjaki imeli na Novi Gvineji. Malajci jim pravijo tudi »Burung mati« ali »mrtvi ptiči«, kar pomeni, da malajski trgovci niso nikoli videli živeti rajčic.
Kdaj so začeli prvikrat nositi rajčice kot okras klobukov in tudi kje — ali v Parizu ali Londonu — ni zdaj nič več važno. Brez dvoma se ni bila uvedla ta moda. če bi bile dotične gospe vedele, koliko hribov papirja bodo kasneje popisali o rajčicah in koliko rek tinte bo izteklo. Opustile bi bile to modo, če bi bile zaslutile, kakšne hude posledice bodo nastale s kupčijami z rajčicami in koliko krvi bo preteklo radi spletk barantačev s ptiči — rajčicami. .
O vsem tem zlu tudi veliki pisatelj Wallace ni ničesar slutil, ko je bival na otokih Aru, kjer je spoznal lovce na rajčice in je kasneje opisal svoje doživljaje.
Dotlej so lovili rajčice le na otokih Arn, in na odni Novi Gvineji. Streljali so jih domačini, kasneje pa še plemena Ternatoni in Tidoresi. Raj-
čica je bila že zdavnaj važno kupčijs-ko blago in poglavarji obrežnih vasi so imeli prav monopol na rajčice. Nekaj ptičjih mehov so vsako leto dajali sultanu v Tidoreju. Prav radi lova na rajčice so Papuanci prav ljubosumngo pazili na Evropce in jih niso pustili v svoje pokrajine. Bali so se jih, češ, da bodo tudi oni začeli prekupčevati z rajčicami in jim bodo pokvarili tržne cene.
Toda kar prekmalu so Evropci zaslutili velikanske dobičke « to kupčijo in vsako leto so kar množice lovcev na rajčice prihajale na Novo Gvinejo, dokler niso oblasti uredile čas lova. Kdor je le imel puško, je vedel, da ga v teh močvirnatih puščali in pragozdovih čaka sreča. Ker je veljal ptičji meh rajčice dvajset, trideset in več holandskih goldinarjev, je bilo kaj kmalu bogastvo skupaj. In od vseh strani so se zgrinjale množice lovcev, da si poiščejo srečo.
Kitajci in rajčice.
Zviti Kitajci so si oskrbeli zanesljive ljudi in dovoljenje za nošenje orožja in smodnika—, kar pa ni bila malenkost, zakaj mnogo prošenj je bilo treba napisati in veliko denarja za podkupnine potrošili, preden so bile te stvari urejene. A kaj so bili vsi stroški spričo velikanskih dobičkov, ki so
jih prejemali za rajčice! — Tedaj ni hotel nihče delati ničesar drugega, ko loviti rajčice. «Tjari untung« — »srečo iščem« — so nazivali ta lov. A vsakdo je zaupal v to srečo, dasi jc težko dosegljiva.
Za lov na rajčice [e treba, da je človek ne le spreten in vztrajen in žilav, marveč si mora znati tudi pridobiti zaupljivost domačinov.
Pot do lovišč je težavna in dolga In če dospe človek s čolnom tja, ni dosegel še prav ničesar. Tedaj je treba po dneve in dneve čakati, da se seznaniš z domačini. Da si jih na razne načine pridobiš, da gredo s teboj, da ti pokažejo drevesa, kjer bivajo rajčice. A koliko časa poteče, preden se Papuanci zberejo, preden znosijo skupaj svoja živila in borne potrebščine, preden se posvetujejo s svojci, sorodniki, znanci — in ko je
»Ali je to, hup,, sonce, hup, ali luna?« »Hihi, ne vem. Nisem iz tega kraja.«
slednjič vse nared — se tudi premislijo in ti povedo, da ne gredo s teboj, ali te pa skrivši pustijo na cedilu. Lire?, domačinov je pa Evropcu nemogoče, da bi ujel le eno rajčico.
Poznal sem marsikakega lovca, ki ni imel jx>-trpljenja takta za občevanje z divjaki, pa se je praznih rok vrnil z lova, dasi je jx> pet mesecev prečepel v pragozdu in mogoče prav blizu dreves, kjer so gnezdile rajčice. — Vendar se ni dal nihče oplašiti in je vsakdo še dalje fioskušal svojo srečo. Saj je vedel: čim delj bo prispel v notranjost Nove Gvineje, čim več ptičjih mehov bo prinesel s seboj, tem večji bo njegov ugled in tem bolj ga bodo častili za junaka.
Marsikdo je precenjeval nevarnosti. Z divjaki se ni dalo igrati in marsikak lovec je bil ob glavo. Dasi je vlada svarila in izjavljala, da ne prevzame nobene odgovornosti za varnost živjenja, se je zmeraj bolj širil lov na rajčice in več in več je bilo umorov in ubojev. Pa je spet posegla moda v te pustolovščine. — Kar iznenaaa so začele padati cene rajčicam. Leta 1919 so bile že tako nizke, da si dobi! za rajčico le še dva goldinarja. Muha kraljice mode je — hvala Bogu — končala ves ta lov za srečo in hlastanje za bogastvom. Rajčicf niso bile več moderne za okras klobukov — in upamo — da tudi ne bodo več.
Govornica: »Predavanje je končano. Pripravljena sem, da odgovorim na vsako vaše vprašanje!«
Glas iz občinsfva: »Prosim, kje ste kupili la svoj krasni klobuk!«
Elija ie ukradel uro iz urarnice. »Kako ste pa to storili, Elija?«
Elija se je sladko nasmehnil, rekoč:
»Lepo vreme je bilo. Sonce je sijalo. Šel sem po ccsli. Zagledal sem uro. Tudi ona je šla. Pa sem si dejal: Zakaj pa nc bi šla skupaj?«
Pokojninsko zavarovanje nameščencev
in deiavsho inva'idnosfno starostno zavarovanje
V nedeljo, dpp 13. t. m., se je vršila v Delavski zbornici v Zagrebu anketa o gornjih vprašanjih. Ankete so se udeležili minister socialne politike in narodnega zdravja po inšpektorju g. Smidu, šefu odseka banske uprave v Zagrebu, banska uprava v Zagrebu po g. Travici, zastopniki vseh delavskih zbornic in strokovnih organizacij nameSčencev, zastopniki privatnih društvenih blagajn, in sicer: Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani po predsedniku g. Marfelancu in predsedniku društva g. Klinarju, zagrebškega Merkurja in belgrajske Trgovacke omladine, predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani dr. Milavec in ravnatelj dr. Vrančič, pomočnik generalnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g.. Matjašič in nefclužbeno šef odseka za so cialno zavarovanje v ministrstvu g. Vizjak, ki je na dopustu. Anketo ie otvoril predsednik name-ščenskega pododbora Delavske zbornice v Zagrebu g. Božič, referate so podali pa predsednik te zbornice g. Pfeifer in tajnik g. Fleischer, ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Vrančič in pomočnik generalnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Matjašič.
G. Božič je ugotovil, da je bilo od vseh delavcev in nameščencev v državi, ki jih je bilo v 1. 1935. proti bolezni in nezgodam zavarovanih 564.287, za pokojnino zavarovanih le 11.698, in sicer pri Pokojninskem zavodu za nameščence v
Ljubljani.	.........
G. Pfeifer je opisal nalogo, ki jo ima izvršiti anketa, ki naj se drži obsega pooblastila g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje v finančnem zakonu za leto 1936-37.
G. Fleischer je v svojem referatu dokazoval, da je treba razširiti zakon o pokojninskem zavarovanju na vso državo, da se je treba pri tem držali' besedila pooblastila, pozneje pa zahtevati še razširjenje na ostale vrste zasebnih nameščencev, za katero pokojninsko zavarovanje še ni obvezno, in moderno noveliranje sedanjega zakona.
Dr. Vrančič je poročal, da jo Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani že vsa zadnja leta po vrsti predlagal lako besedilo v finančnem zakonu, da . bi se razširilo pokojninsko zavarovanje tudi na trgovske sotrudnike, zobne tehnike tn strojnike s strojniškim izpitom. Žal pa s tem predlogom ni prodrl in je dosegel le pooblastilo za razširjenje zavarovanja za sedanji krog zavarovancev na vso državo v novih samostojnih pokojninskih zavodih. G. minister socialne politike m narodnega zdravja je pooblaščen izvesti tudi delavsko" starostno, invalidsko in posmrtno zavarovanje. Vsekakor je pa potreben junktim med obema vrstama zavarovanja, tako da se mora obenem z delavskim starostnim zavarovanjem uvesti v ostalih delih države izven Slovenije in Dalmacije, ki to zavarovanje že imata, pokojninsko zavarovanje nameščencev. Narodno gospodarstvo bo pač moralo prenesti še bremena za delavsko starostno in za pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki bodo znašala za vsako vrsto zavarovanja kakih 90 do 100 milijonov din, skupaj torej komaj, l/o toliko kol naš državni proračun. Gospodarska kriza popušča in se število zavarovanih delavcev irl nameščencev stalno.,povišuje. Sicer je pa tudi v!času krize moderno 'socialno zavarovanje s? pq-seTfiF potrebno, ker sta zadovoljna delavec in nameščenec temelj reda v državi. Prispevki za zavarovanje se gospodarstvu ilak ne odvzamejo, ker se mu takoj vračajo v obliki hranarin, pokojnin, posojil, naložb v državne in druge papirje, gradbenih akcij itd.
Pokojninsko zavarovanje bi se lahko začelo v najkrajšem času izvajati tudi v ostalih delih države. G. minister bi takoj imenoval začasne upravo novih pokojninskih zavodov, ki bi izbrale po nasvetih Pokojninskega zavoda za namešcence v Ljubljani najpotrebnejše število uradnistva s področja novih zavodov ter jih poslala zavodu v Ljubljani v izvežbanje. Prve prijave novih zavarovancev bi sprejemal zavod v Ljubljani in bi vodil vse potrebne posle, dokler ne bi bilo uradmstvo novih zavodov tako izučeno, da bi se lahko preselili uradi novih zavodov na svoje področje. Glede skupnih koristi bi sklepale popolnoma enakopravne uprave vseh pokojninskih zavodov avtonomno, brez nepotrebne drage centrale. Tudi skupen rezervni sklad vseh pokojninskih zavodov v . danili razmerah ni priporočljiv., Ljubljanski zavod n. pr. ima deficit, ki je v glavnem nastal j zato, ker od bivše Avstrije ni prejel potrebnih rezerv, država pa ga je z zakonom primorala, da je moral prevzeti vse obveze in jih je celo valoriziral. Novi zavodi bržčas ne bi bili zadovoljni, da bi morali začeti že takoj prispevati v rezervni fond za kritje lega primanjkljaja. Ce bi se pa pri kakem novem zavodu pokazal primanjkljaj, ne bi bilo pravilno, da bi morali službodajalci in nameščenci aktivnih zavodov sanirati pasivne. Take sanacije so stvar države, če se ne dajo opravili z rednimi sredstvi. Samostalnost pokojninskih zavodov je priporočljiva zlasli zato, ker zahtevajo interesentje z vsakega področja, da sami _ popolnoma samostojno upravljajo premoženje, ki se je nabralo iz njihovih prispevkov, in ker lokalni faktorji edini zadosti natančno poznajo razmere svojega področja glede zanesljivega podeljevanja posojil, izterjevanja prispevkov pri raznih podjetjih itd. Oddaljena centrala brez zadostnega lastnega poznanja razmer bi zato opravljala le gole formalnosti, stala bi pa mnogo. Ce se posameznim področjem ne bi dala samostojnost že takoj, bi si jo pa bržčas po dolgih in nepotrebnih sporih izvo-jevala pozneje.
G. Matjašič je poudaril, da se nameščencem ni treba bati, da bi hotel Osrednji urad za zavarovanje delavcev prevzeti tudi izvajanje pokojninskega zavarovanja nameščencev ali se kakorkoli umešaVali v njegovo upravo. Pokojninsko zavarovanje nameščencev naj bo popolnoma samostojno, a nameščenci naj se zavzamejo tudi Za invalidsko in starostno zavarovanje delavcev. Medsebojno razmerje med pokojninskimi zavodi nameščencev rn zavodi za zavarovanje delavcev se ho dalo zadovoljivo urediti |x> načelu, da bo zavarovanec prejemal rento od enega zavoda, ostali zavodi bodo pa temu odkazali pri njih plačane prispevke.
Govorilo je še 17 predstavnikov raznih stanov iii organizacij, a po sklepu ankete le po 5 do 10 minut, da se anketa ne bi preveč zavlekla.
Anketa je ugotovila, da ni sedaj nikakega nasprotja več med predlogi Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in Osrednjega urada za zavarovanje delavcev glede izvajanja name-Scenskega pokojninskega in delavskega starostnega
zavarovanja, in da »o vse udeležene službeno in zasebne organizacije nameščencev in delavcev sprejele v teh vprašanjih enotno stališče, in sicer: da naj se takoj razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev na vso državo in uvede invalidsko, starostno in posmrtno zavarovanje delavcev;
da naj se razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev za sedaj po sedanjem besedilu zakona;
da se naj pokojninsko zavarovanje razširi na vse kraje in na vse nameščence in ne le na posamezne kategorije nameščencev;
da naj izvajajo i>okojninsko zavarovanje v drugih delih države novi, popolnoma samostojni pokojninski zavodi;
da paj se novelizacija zakona zahteva šele po razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo.
Anketa je izrazila soglasno mnenje, da so sedaj odpadii vsi kakršnikoli razlogi za odlaganje tega nujnega vprašanja in je sklenila poslali g. ministru socialne politike in narodnega zdravja soglasno sprejeto resolucijo s prošnjo, naj se izvoli takoj poslužiti pooblastila finančnih zakonov in izvesti pokojninsko zavarovanje nameščencev in invalidsko zavarovanje delavcev v vsej državi.
Nedeljsko državno prvenstvo v nogometu
V nedeljo so se vršile borbe za državno prvenstvo v nogometu na ceii trti. Gradjanski je odpravil Concordio s 3 ■ 0. BSK je z rezultatom 1 : 0 odvzel Hajduku obe točki, sarajevska Slavija je premagala osiješko se='ro z 2 : 0, Hašk in Bask sta re-mizirala z rezultatom 2:2 ter si delila točki. Med nami je vladalo največje zanimanje za srečanje našega reprezentanta z belgrajsko Jugoslavijo, katera tekma ie izpadla v našo korist z 2 : 1. V napeti in v ostrem tempu izvedeni igri se prav do pred-konca ni moglo vedeli, kdo bo zmagal, odnosno je izgledalo, ds si bosta morala tudi tu deliti nasprotnika dragoceni točki. Toda Ljubljani se je z odlično igro in s skrajno požrtvovalnostjo posrečilo premagati goste iz Belgrada, katerim so oivzeli ne samo eno, ampak kar obe točki, česar gotovo ni
nihče pričakoval najmanj pa Belgrajčani. Toda pri igri je že tako; topot ej pa zmaga domačih tako zaslužena, da nihče niti najmanj ne more dvomiti, da bi nezasluženo ostali obe točki doma. V naslednjem prinašamo še tabelo nedeljskega srečanja:
Gradjanski	1 1	0	0	3:0	2
Slavija S	1 1	0	0	2:0	2
BSK	1 1	0	0	1.-0	2
Ljubljana	1 1	0	0	2:1	2
Hašk	1 0	1	0	2:2	1
Bask	1 0	1	0	2:2	1
Jugoslavija	1 0	0	1	1:2	0
Hajduk	1 0	0	1	0:1	0
Slavija 0.	1 0	0	1	0:2	0
Concordia	1 0	0	1	0:3	0
Lahkoatleti Primorja
premagali Soliio
Preteklo soboto in nedeljo se je vršilo v Sofiji revanžno tekmovanje med našim lahkoatlelskim drž. prvakom ASK Primoriem in sofijskim A. C. 23. Zmagalo ie Primorje s 93:88 točkami.
Štiriletni načrt Japonske za olimpijske igre
Tokio je že začelo s pripravami za XII. olim-jiske igre. ki se vrše o priliki '200U letnice, ko ie zsedcl prestol Mikado Vimmu. Izdelali so načrt za štiri leta, ki ga bo izbijalo lokio radi velikega pritoka tujcev. Nastale bodo popolnoma nove ceste in tilice z mnogoštevilnimi hoteli, napravljena bodo razna nova prometna sredstva, nastala bodo nova športna igrišča po najmodernejših principih. Petnajst milijonov jenov bodo izdali za gradnjo športnih prostorov, dvajset milijonov jenov pa bodo uporabili za zgradbo svetovne razstave, ki bo istočasno. Velik del tega denarja nameravajo nabrali potom prostovoljnih prispevkov.
Novi del Tokia je, odkar je leta 1923 potres uničil staro mesto, najmodernejše mesto na svetu. Ima circa šest milijonov prebivalcev na ozemlju, ki meri 500 km-. I>va milijona prebivalcev odpade na centrum. V novein mestu satnetti je 116 javnih parkov in mnogo velikih športnih prostorov. Vpliv Amerike se
ikih spo
- pri Jaj izna. Za
iaponcih tudi na šport-ato je n. pr. baseball pri njih na tako visoki stopinji. In ker je tudi Amerika glasovala z ta, da se vrši prihodnja olimpijada na Japonskem, so se vezi med Japonsko in Ameriko neprimerno bolj ojačile kakot potom kršnihkoli diplomatskih stikov.
ka-
Invalidi in šport
Šport je bil tako rekoč vedno privilegij zdravih ljudi in je one, ki imajo kako telesno hibo kot samoobsebi razumljivo izključil. V nekaterih državah se je v zadnjih letih v tem pogledu močno popravilo in večkrat čitamo v listih, da imajo invalidi med seboj svoje športne tekme. Pa je tako edino pravilno, kajti ti ljudje, ki so že vsled svojih hib veliki, da največji reveži na svetu, nikakor ne smejo biti izključeni od zabave, ki nam jo ntidi šport. Vsak športni uspeli, pa naj si je že tako minimalen, dvigne pri človeku zavest ter dobro vpliva nanj.
Povsem jasno pa je, da morajo ljudje s telesnimi hibami biti še v ožjih stikih z zdravnikom kakor ostali športniki, če hočejo imeti v resnici kako korist od športa. Kakor uiti za zdravega človeka ni vsak šport, tem manj je seveda za invalida, pri katerem se je pri izbiri vaj v prvi vrsti ozirati na njegovo hibo. Za invalida brez noge gotovo ni na mestu nogomet ali sploh igre, pri katerih je treba tekati, kakor za reveža brez roke ni orodna telovadba. Videli smo pa zlasti v prvih letih po vojni nastopati telovadce z eno nogo, ki so prav dobro telovadili in še danes imamo prvovrstne plavače in skakalce v vodo brez ene noge. Veslanje, jadranje, namizni tenis, odhojka in še polno drugih športov imamo, ki lahko služijo onim brez noge. Za ljudi brez roke pa služi predvsem
tu ris., smučanje, popotovanje, koles, in podobno.
Pri nas se še ni podvzela kaka akcija, da bi se tudi za invalide (tu niso mišljeni samo vojni invalidi, ampak vsi, ki imajo kake telesne hibe) skrbelo, kar se tiče športa in sploh telesne vzgoje. Te reveže kar pustimo v nemar. Zalo bi bilo potrebno. da se osnujejo posebni športni klubi satno za invalide, ki naj bi dobivali tam vso potrebno telesno vzgojo, ki naj bi prirejali svoje izlete in tekme, na kra.'ko vse, kar imajo drugi športni klubi. Tako bi jim olajšali njihovo bol. dobili bi neprimerno večie veselje do dela, do življenja in končno dobili bi zavest, da so enakovredni člani človeške družbe, četudi jih je usoda pahnila v nesrečo. Kadar bomo hid tem ljudem dali športne zabave; ter jim nudili ono, kar premore današnji šport, šele tedaj bomo lahko rekli, da sodobno športno gibanje izpolnjuje svojo dolžnost.
Smučarski klub Guitanj—Kotljc si dovoljuje ......-
7x>rltl vas, dn bodn smučarska koni od 12. septembru in.1t, daljo redno oh sobotah tn nedeljah — a v houiiiI smnlanja stalno — oskrbovalna. — Nadnrno sp, tln v a* bomo imeli čaflt. večkrat pozil rn vi t.i v nn£i sredini oh \-7.nož.hi Urt-ke Iti tako utrdili sloves žc ananetfti in priljubljenega planinskega 7«vntiš("-a.
Odkritje rimshega vodo t oda
V okolici Ptuja raziskuje rimske starine univ. profesor dr. Baldvin Saria. Te Jni je naletel na vc-ievažno odkritje Odkril je v Brezuli ostanke rimskega vodovoda, ki je bil napeljan od Frama v nekdanjo Petovijo. Rimski vodovod ie izhajal od današnjega Zlatega studenca pri Framu. Potekal je nato v ravni črti do Hajdine. Tvoril ga jc kanal, ki jc bi' širok 60 cm, globok pa 45. Ta kanal je bil zidan. Izkopavanja se bojo najbrže nadaljevala v zimskem času.
Trbovlje
Prepovedane nadure. Novi q. ravnatelj ir pri rudniku najodločnejše prepovedal vsuke nadure. Ta odlok vse odobrava, dokler se loliko praznuje, ni pravično, da bi nekateri še čez uro ostajali na delu. Zgodili so se po tudi slučaji, da so s temi nadurami nekako bili protež.iraui, zato ir šc posebej dobro, da odpade vsaka prilika za lo.
Domov je prišel umret. Pred 14 dnevi se ie vrnil iz Bosne rudar Podbregar Franc, si«r 45 let: Dalje časa jc bil božjasten. Sedaj int~ii<i je smrt rešila nadaljnjih iežav. Naj v miru počiva v domači zemlji!
Berite
Slovenca-
in oglašujte v njem!
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju naznanja pretužno vest, da je dne 14. septembra, umrl njen dolgoletni zaslužni član načelstva, gospod
MARTIN VRABL
trgovec in posestnik.
Zaslužnega odbornika ohranimo v častnem spominu! Ptuj, dne 14. septembra 1936.
NACELSTVO IN NADZORSTVO.

V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
VRABL MARTIN
trgovec, posestnik, član uprave Združenja trgovcev in občinski svetnik
danes, v ponedeljek, dne 14. septembra, v 74. letu starosti po kratkem in mučnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 16. septembra, ob 17 izpred hiše žalosti, Srbski trg, na mestno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra in Pavla.
Ptuj, dne 14. septembra 1936.
Vrabl Terezija roj. Ko s tanje vet, soproga.
Marica in Dragica, hčerki.
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
- ■ ..' • .....
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, r. j. z n. z.,
naznanja pretužno vest, da se je njen velezaslužni načelnik, gospod
VRABL M.1RTIN
trgovec in posestnik v Ptuju
po Irudapolnem, nesebičnem delu za razvoj Kmečke posojilnice in hranilnice, r. z. 7. n. z., preselil dne 14. septembra 1936, jx> kratki in mukapolm bolezni, previden s tolažili svete vere za umirajoče, v domovino večnega miru in pokoja. — Ohranimo mu trajen spomin! Ptuj, dne 14. septembra 1936.
Načelstvo, nadzorstvo in uradništvo.

ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA MESTO PTUJ V PTUJU nn inanja pretužno vest, da je dne 14. septembra umrl njen dolgoletni član uprave in blagajnik, gospod
Vrabl Martin
trgovec ia posestnik.
t
Pogreb se bo vršil v sredo, dne Ifi. septembra ItISfi. nh 17. uri izpred hiše žalosti, Srbski trg, na mestno pokopališče.
Ohranimo mu trajen spomini
Ptuj, dne 14. septembra ll»8«.
NACELSTVO, UPRAVA IN NADZORSTVO ZDRUŽENJA TRGOVCEV V PTUJU.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mell oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm pelilna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilll znamko.
II
Službe iscejo
Kmetsko dekle
pridna tn poštena, vajena vseh Umetskih del ln gospodinjstva, želi stalne zaposlitve. Nastop takoj aH pozneje. Ponudbe poslati v zaprtem pismu. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 13476. (a)
Manufakturist
železnlnar, mlajša moč, lzvežban tudi v špece-i-ljI, želi primerne zaposlitve takoj aH pozneje. Ponudbe je poslati upravi Slovenca v Mariboru pod šifro: »Vesten ln agilen« št. 13610. (a)
Mlad šofer
s štiriletno prakso, dober mehanik, išče primerno službo. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru pod št. 1337.	(a)
Mlad pekovski pomočnik
išče službo kjerkoli z lastnim kolesom. Naslov v upravi .Slovenca« pod štev. 13596.	(a)
Pletilje in učenke
za stalno iščem. K. Soss, Mestni trg IS.	(b)
čedno natakarico
sprejmem. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13600. (b)
Pomočnika
sprejmem za špecerijsko trgovino. Stanko Pečnlk, trgovec, Stožice - Jožica.
Blagajničarka .
pridna, vešča In zanesljiva, z dobrimi spričevali ter po možnosti z nekaj kavcije, se Išče za Register blagajno. Vprašati v gostilni »O r a o« Martin Bednjanec, Zagreb, Fran-kopanska ulica 13. (b)
mm\
Učenka
se sprejme v modno trgovino z 2—3 razr. gimn. ali mešč. šolo. Hrana Iri stanovanje v hiši. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »ICranj« štov. 13517.	(v)
Holandske cvetne gomolje
hljaclnt. tulipanov, narcis, kroltusov Itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik! (1)
Dalmatinske smokve
■sa jolo, okusne, letošnje, nudi po 5 Din kg Sever & Komp., Ljubljana. (1)
50kg la novih orehov
240 Din, 20 kg la suhih sliv 100 Din razpošilja franko voznlna G. Dre-chsler, Tuzla.	(1)
Prodamo
Oskrbnik
tudi oženjen, priden in zanesljiv, se išče za planinsko posestvo na Zlatl-hori v Srbiji, - Ponudbe na dr. Dekleva, Leskovae, Srbija.	(b)
Boljšo postrežnico
sprejmem za ves dan. Znati mora okusno kuhati, prati tn likati, pospravljati parketirane sobe. — Naslov v upravi Slovenca št. 13613. (b)
Trgovskega pomočnika
manufakturista — ter vajenca sprejme takoj Drago Radej, Trbovlje, (b)
Knjigovodjo (-injo)
perfektnega, s trgovsko akademijo, s perfektnim znanjem nemščine, zmožnega samostojnega vodstva kartotečnega knjigovodstva — išče za takoj veletrgovina Ludvik Ku-harič, Ormož.	(b)
Mlajšo dekle
nošteno, za prodajo sadja v veži takoj sprejmem. - Miklošičeva cesta št. 14.	<b)
Pripravljalca statev
(Stuhlvorrichter) volnene stroke Iščemo za takoj. -Ponudbe z navedbo plače ln dosedanjega delovanja na: Tekstllana d. d., Kočevje.	(b)
Gospodično
popolnoma zdravo, s perfektnim znanjem franc. ovent. tudi nemškega jezika in glasovlrja, sprejmem k 9 letni učenki osn. šole Izven Ljubljane. Ponudbe s curriculum vitae in prepisi spričeval pod : »Inteligentna« štev. 13418 upravi »Slovenca«. (b)
Trgov, sotrudnika
mešane stroke, z daljšo prakso, sprejmem v večjo trgovino na deželi s hrano in stanovanjem v hiši. Prednost imajo dobri pevci. Ponudbe z zahtevki in prepisi spričeval pod »Popolnoma zdrav« št. 13417 upravi »Slovenca«. (b)
Najlepši čas v Rogaški Slatini \e
posezona
ki se začne s 1. septembrom — znižane cene! 1. oktobra ze začne
zimska sezona
Uspešno zdravljenje! Ves komfort! Centralna kurjava! Tekoča voda! Globoko reducirane cene!
Vse informacije daje Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina.
Klavir, francoščino
ln nemščino poučuje Ane-ta Potočnik, strokovno diplomirana. Večletna praksa. Beethovnova ul. 15, visoko pritličje, v sredi.
»aSSSECTS
A. Plansnšek
agencija bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana. Beethovnova ulica 14d, telefon 35-10, Vam posreduje vse bančne posle, nakup in prodajo vrednostnih pajiirjev najku-lantneje takoj v gotovini.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenan CERNE, luvelir, L|ubl'ana Wolfova ulica št. 3,
Kislo zelje, repa
novo prvovrstno, ln glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni
GUSTAV ERKLA V b!C LJubljana- Kodeljevo. Povšetova 10. tef. 25-91
Skungs
kaltor tudi vso ostalo ko žuhovlno prodaja ln Izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-62
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum-[jarce, perilo itd. v največji Izberi dobite poceni pri P r e s k e r J-u . Sv. Petra cesta 14. (1)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodnejt-ln najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana. Zidov ska ulica In Stari trg (D
Prodam
3000 kg sena, slamo In škupo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13590.
10 vagonov lepega, suhega žamanja (mehka drva) 1 m dolgega, v butare vezanega, po najnižji ceni. Vprašati pismeno ali osebno pri: Upravi veleposestva Ravnik, pošta Planina pri Rakeku.	(1)
»Irus« mlin
nov, za splošno mletev žita, prodam. Priporočljiv za manjše mline ali večje posestnike. - Jožo Cesenj, St. Vid n. Ljubljano. (1)
Kolesa in šivalni stroji
najboljših nemških tovarn in najbolj poceni dobite samo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36.	(1)
Več vagonov jabolk
nudim, jako dobrih, mešanih. Obrniti se je na: L. Vajlcr, Koprivnica. 1
Posestva
Petstanovanjsko hišo
prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 1359S. p
Dva lokala
glavna cesta, bližina trnovske cerkve, oddam. -Informacije: Poljanski nasip 32.	(n)
Opremlj. ali prazno sobo
oddam. Eventuolno sprejmem dva dijaka; pomoč pri učenju. Domobranska cesta 17/11.	(s)
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj dvema ali trem gospodom. Cegnar, Svablčeva 1.	(s)
10 dinarjev
vas stanejo trt legltima-cijske slike. - Lelca film Pavlovčlč, Poljanska 12
Gostilna pri »Fajmoštru«
Sv. Petra nasip 5, sprejme abonente na dobro in poceni hrano.	(r)
Ozimina:
pšenico, rž, leCmen in zimsko grahoro
dobite v najboljši kakovosti pri Ivrdki
Fran Pogataik d. z o. z.
Ljubljana, Tyrševa (Dunajska cesta št. 33 Javna skladišča (Balkan)
d. z o. z.
pleskarstvo in slikarstvo,
se priporoča za vsa v to stroko sjiadajoča dela. Vsa dela izvršujem točno in solidno. Cene zmerne.
Ljubljana, Rožna dolina cesta IV, št. 4.
ČITAJTE [N ŠIRITE
»SLOVENCA« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*******
Tud ; v naši podružnki
Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030.

Javljamo tužno vest, da je danes, 14. t. m., po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa
Smerdel Katarina
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 16. septembra, ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 14. septembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
PLOŠČICE ZA ŠTEDILNIKE
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih, prodaja
in polaga najceneje
»MATERIAL«
LJUBLJANA
Tyrševa c. 36 a, Telefon 27-16
Tinček in Tonček v Atlantidi
(56.
Med velikani.
Velikan in njegova žena sta se napotila proti domu. Spotoma je žena dejala:
»No, vidiš, j>a sem le imela prav, ko sem trdila, da živijo tudi palčki na svetu k
Gorila je na strehi razkačeno tulila: »Vau-huuu! Vau-huuuk Velikan in njegova žena pa se za njeno tuljenje nili zmenila nista. Velikan je gorilo nekajkrat celo nagajivo požgečkal za ušesi in se zasmejal: buc, buc, bucl
Ko sta prišla domov, je velikan pokazal prelepo igračko svojeinu sinu in mu rekel:
»Če boš priden, pa 6i jo boš lahko pridržal in se igral z njo. Samo previdno moraš ravnati s temi človečki, da jim ne polomiš kosti!«
Velikanov sin je ob pogledu na neznana drobna bitja in srčkano hišico začel od veselja kar poskakovati. Veselo presenečen pa je bil tudi velikanov pes, ko je zagledal pred seboj drobnega psička, ki kakopak ni bil nihče drugi kot naš vrli Muki. Kar poglejte ga, kako strašno majhen je v primeri s psom-velikanom!
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, tast, stric itd., gospod
Tratnik Alojzij
delovodja KID v pokoju
v nedeljo dopoldne po večletnem mučnem trpljenju, okrepčan večkrat s tolažili sv. vere. — Spremili ga bomo v torek, dne 15. sept., ob 5 popoldne iz hiše žalosti na jeseniško pokopališče. Jesenice, dne 13. septembra 1936.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Alja Rahmanova:
55
Tovarna novega človeka
Roman.
Mi vsi se moramo odpovedati posvetnim stvarem in živeti nieniško življenje. V svetu moramo živeti kot menihi. Pač moramo občudovati menihe, ki v samostanski samoti rešujejo svoje duše; toda še več občudovanja zaslužijo tisti, ki sredi pokvarjenega sveta obvarujejo sebe in druge pred večno smrtjo.
Ne dajte, da bi vaše duše opustošilo zemeljsko trpljenje; pozabite zemeljske strasti in radosti, zakaj vse vodijo v pekel. Mislili smemo santo na življenje na drugem svetu. Zdaj je vedno manj in manj ljudi, ki poznajo sveto pismo, in vendar je ono edina lestev, ki drži v raj. Vsi ga lahko berejo, ali svojih skrivnosti ne odpre vsakemu, zakaj tisti, ki ga hoče razumeti, mora imeti čisto dušo. Sveti apostol Pavel je dejal, da je Kristus vstal in da moramo mi vsi vstati. Zdaj pravijo ljudje, da ni vstajenja od mrtvih. Če pa tega ni, potem ludi Kristus ni vstal! In če Kristus ni vstal, jiotem je niČevna vsa naša vera!
Toda Kristus je vstal! Seveda, z golimi besedami tega nihče ne bo mogel dokazati in nikogar o tem prepričati. Prepričati more le jasna vera. V svetu hočejo zdaj dokazali, da ni Boga. da je bil Kristus človek; naša naloga pa je. da jili osramotimo. Zasledujejo nas in nas imenujejo tepce, lotla to nas ne bo premotilo. Vsi bodo poginili s svojo vero. kakor je propadla vsaka drugi vera. Le Kristus in njegva vera bosta ostala na vekov veke!
Kristus je trpel in njegovo trpljenje ga je zbližalo z našim svetom. Vsak človek razume, kaj je trpljenje in tako bo tudi vsak človek lahko doumel Jezusa Kristusa. Samo skozi trpljenje bomo našli pot do Kristusa! Če pa boste našli pot do Kristusa skozi trpljenje, potem boste tudi videli, kaj je Kristus: Kristus je ljubezen!
Apostol Pavel je dejal, da morate ljubiti, biti usmiljeni, ponižni in potrpežljivi, če hočete spoznati Kristusa. In tako vam hočem zdaj povedati, kaj morate storiti, če hočete živeti v Kristusu:
Pridite vsako nedeljo k molitvi in pridigi, živite z vsemi svojimi bližnjim v ljubezni in miru in ne izgovarjajte grdili besed! Ne uživajte mesa, živite v čistosti, ne pijte vina! Ne skrbite toliko zase, kot za druge in si prizadevajte predvsem, da rešite duše svojih bližnjih! To ni tako lahko. Ne prestrašite jih takoj s tem, da jim poveste, da so malopridni in grešni! Paziti ne smate toliko na njihovo zunanje življenje, ampak mnogo bolj na notranje življenje njihovega srca. Razložiti jim morate, da gleda Bog predvsem na notranjost in ne na ustnice. Bog ne potrebuje sveče, ki mu jo postavite, on želi plamena ljubezni, ki ga prižigate v svojem srcu. Obredov ne potrebujemo, kajti vse doumevamo z duhom. Ne potrebujemo krsta, ker smo krščeni po trpljenju, ki ga moramo prestajati zaradi svoje vere.
Varujte se sedmerih poglavitnih grehov, predvsem pa greha nialodušja; ta je najhujši izmed vseh, zakaj ta prinese s seboj vse druge grehe. Mnogi gledajo Kristusa na njegovi poti. kako vleče križ za seboj; le malo pa jih ima pogum, da hi tnu ga pomagali nositi. Le tisti, ki v ljubezni vzame križ na svoje rame in trpi zase in /,a svoje bližnje, bo našel pol do Kristusa, in samo Kristus je življenje! Boljševiki imajo tisočkrat prav, da
je Kristus mrtev. Prav imajo, zakaj Kristus živi le za tiste, ki vanj verujejo in vzamejo njegov križ nase!«
Ko je starec končal, je povesil glavo na prsi. Dolgo je vztrajal v globokem molku in z njim vsa občina. Potem so zapeli zborovalci pesem, pri čemer so enakomerno pregibali glavo z ene strani na drugo. Ko so končali, so vstali, se molče in slovesno med seboj poljubili, potem pa posamič zapustili klet.
Njurka je šla domov vsa omamljena od gorečnosti in zamaknjenosti. V njej je gorelo hrepenenje, da bi komur koli govorila o sreči, ki je prišla nadnjo, da bi kogar koli rešila in mu pokazala pot h Kristusu.
20
»Deset ali petnajstminuten sestanek z moškim?« je bilo napisano na listu kot predmet razgovora, kateremu naj bi bil posvečen današnji sestanek v ženski polovici Tovarne novega človeka«. Ta zborovanja, ki so obrav navala novi način življenja in so se vršila skoraj vsak petek popoldne, je vodila tovarišica Mironova, najstarejša v ženskem oddelku. Navadno je najprej kaj brala iz knjige o novi morali, nato so o tem razpravljale; zaključek je večinoma tvorilo glasovanje o vprašanjih, ki so se pri tem pojavila.
Tovarišica Mironova je bila dolga, suha ženska, s ploskimi prsmi in s temnimi, kratkimi lasmi, ki jih je po moško česala za uho. Oblačila se je v moško bluzo in v staro, modro krilo, ki ga je pripenjala z vojaškim j pasom. Njen obraz ni bil lep; bil je robat, s štrlečimi i ličnicami in z močno naprej stoječo spodnjo čeljustjo; I lotla lepe, pametne, sive oči so vplivale, da njena znna-j njosl kljub temu ni bila tako strašna. Govorila je malo, i delala mnogo in se bavila le z resnimi stvarmi.
52 C
•S a *
35 18 § o B)
.g O M
" S f 2» 2 C
S
S
co a
rt m
<K
" a a
(8 5(5 C a u
vfvir -(8 11$
(0
J*
<h &
(8
>
0
c
Q ro £
(C £
C I
trt
(8 a
B 5
«
m* 0
i)
U	«1
c	a
a	a
n	n
a	a
>	>
0 8) 3
«
S o
U
« O O
-2 B .S "i .o O
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani Kari»l Cel'..
Izdajatelj: Ivan Ralcovec.
Urednik: Viktor Cenčii.