'^tVand s-'/ioSfice** No. 207 Ameriška Domovina nt0T tOk ?1 I ^ !»• ■; ■vv.«, ■ ■, - A^.}' 11 227 ' iRICAN IN SPIRIT * IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R wasm* CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 28, 1971 STEV. LX-XII — VOL. LXXII Tan! je pripravijej posredovati v spore Indije in Pakisiasia Glavni tajnik ZN U Tant je ponudil včeraj posredovanje v sporu med Indijo in Pakistanom. Novi grobovi Charles M. Pirich Včeraj je nenadno umrl na svojem domu 58 let stari Charles ..L Pirich, 18209 Lanken Avenue, rojen v Garovu v Avstriji, od Koder je prišel v ZDA v mladih letih. V drugi svetovni vojni je ril v ameriški armadi in bil kasneje zaposlen 20 let pri S.L. & L. Clary Co. kot oskrbovalec in nadzornik prodajnih avtomatov. Zapustil je ženo Ann, roj. Rautenberg, bil je oče Charlesa A. in Pamele, brat Verne Mari-naro. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8. zvečer. Na mrtvaškem odru bo danes od 3. pop. do 9. zv. in jutri od 2. do 5. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pretekli teden se je Pakistan °brnil na glavnega thjnika ZN P Tanta za posredovanje v spo-ru z Indijo, ki je privedel do ^esne vojne nevarnosti. Včeraj iie Tant objavil, da je priprav-Tjen posredovati, če bosta seveda tako posredovanje sprejeli °be sprti državi. Tant je opozoril na izredno] pop. in od 7. do 9. zv.. Nevarni položaj na meji Indije! Anthony A. Modic 2 Vzhodnim Pakistanom, pa tu-| y torek je nenadno umrl v St. di z Zahodnim Pakistanom in ob j Vincent Charity bolnišnici 66 ^ti premirja v Kašmirju. Edino ]et stari Anthony A. Modic, crto premirja nadzirajo zastop-! samski, rojen v Windberu, Pa., hiki ZN, 44 po številu, že nad 20 brat joa Modica, ki je do ne-et- Pakistan je voljan sprejeti, davnega vodil znano gostilno na opazovace ZN tudi na svoji me-|St Ciair Avenue in E.' 62 St., ji z Indijo v Vzhodnem Pakista-' pok_ Mary Belaj, pok. Johna, hu, za kar pa ta ne kaže nobe- pok_ Franka (Ernie) Maddock, bega zanimanja. | poki Anne Milavec, pok. Albina, Indija in Pakistan imata °d j Carolyn (Pat) in Josephine Mc-Preteklega tedna zbrano na svo-jDonnell (Beverly Hills, Calif.). Jih mejah večino svojih oboro- Bil je znan po svojem delu pri Peiping siavi zmago Poslevocfeči zunanji minister Slerekav režim na Poljskem popustil kmetu VARŠAVA, Polj. — Poljski L. R„ Kitajske je označi!; kmetje so znani po svoji trmi, zmago V ZN za “zmago niso jih svoje dni mogli ukrotiti ljudstev vsega sveta ill ne carji ne plemiči, 1. 1956 jim je 2enih sil. Indija je izjavila, da be bo napadla Pakistana, da pa se bo “branila”. Pravijo, da je bajboljša obramba napad”. To Je Izrael v svojih vojnah z A-rabci ponovno dokazal. Kdo naj lorej ve, kaj Indija smatra pod °brambo. Odpiranje hipne je Nreta reorganizacije Washington, d.c. — Se- batni odbor za zunanje zadeve Se je začel pečati z analizo zakonskega predloga o podpiranju Wjine. Pri tem je takoj v začetku ugotovil, da je v načrtu cela vhsto predlogov posameznih se-batorjev, ki bi radi delali uslu-Se različnim uradom v tujih dr-2avah. Ti “dodatki” so posamič mali ^b skoraj brezpomembni. Ako J*h pa seštejejo, gre pa skupna W°ta v težke milijone. Odbor je sklenil črtati vse Podloge, ki obravnavajo posa-biezne določene podpore in vse 2ahteve združil v "načelne po-stavke”. Federalna administracija naj potem sama deli odo-rene zneske na posebne za pozebe v posameznih slučajih. Tipajo, da bodo , po tej poti biočno razbremenili izdatke za Podpiranje tujine. Zahtevki po Podpiranju malih projektov so bamreč navadno pretirano visoki. Senat pripravlja načrt tanjšanja podpore ZN Washington, d.c. — sen. uusfield, vodnik demokratske Večine, in sen. H. Scott, vodnik rePUlblikanske manjšine, sta si e(kba v tem, da ZDA nosijo pre-Velik delež stroškov ZN in sta ^aPovedala njegovo zmanjša-bje. Večinoma sončno in milo. ajvišja temperatura okoli 72. A.A., kjer je bil 27 let blagajnik. Bil je član KSKJ in SNPJ. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake obore Blvd. ob 9., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Anthony Manuel V torek je umrl v Euclid General bolnišnici 69 let stari Anthony . Manuel, 1204 E. 172 St., rojen v Clevelandu, zaposlen kot vodnik žerjava pri Jones Laughlin Co., mož Dorothy, roj. Moore. Prva žena Mary mu je umrla 1. 1959. Zapustil je hčeri Rose-Marie in Mrs. Paul (Josephine Agnes) Dirrrnan, dva vnuka, brata Carla Manuel ter sestri Mary Francel in Anno Havens. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 10. na Brooklyn Heights pokopališče. vsega sveta in popolen polom politike a-meriškega imperializma”. PIONG KONG. — Komunistična Kitajska slavi zmago v ZN za velik poraz ZDA, ki so sicer zagovarjale sprejem Peipinga v ZN, pa so hotele istočasno ohraniti tam tudi Tajpej. Večina kitajskega časopisja in radio bijeta po ZDA in Japonski, ki so se zavzemale za dvojno kitajsko zastopstvo v ZN. Chi Peng-fej, poslevodeči zunanji minister, je dejal v Pei-pingu, da je to “zmaga ljudstev vsega sveta in polom dolgoletne načrtne politike ameriškega imperializma”. Radio Peiping je dejal, da so bili “zastopniki ZDA in Japonske kot mravlje v vroči ponvi” v ponedeljek pred glasovanjem v ZN. ZDA in Japonsko je obdolžil, da so rabile pritisk in izsiljevanje za svoje stališče, da pa so kljub temu popolnoma pogorele. Nekateri opazovalci Kitajske □gibljejo, da utegne priti na čelu prve kitajske delegacije v New York predsednik vlade Ču En-laj, četudi v poročilih iz Peipinga samega za to ni nobene o-snove. Kitajsko poslaništvo v Ottav/i je izjavilo, da ni dobilo nobenega poročila v zvezi z zastopstvom Kitajske v ZN, ko so nekateri napovedovali, da bo kitajski poslanik v Ottawi odšel v New York. Ženska votivna pravica v Švici na preskošnji ŽENEVA, Šv. — Prihodnjo nedeljo bodo v Švici parlamentarne volitve v 200-članski Narodni svet. Pri volitvah bodo prvič nastopile tudi volivke kot kandida- moral popustiti tudi komunizem. Hotel jim je namreč obesiti na vrat sovjetski sistem kolhozov in sovhozov, pa so se u-prli in delo sabotirali. Ostali so lastniki kmetij, pri tem so pa seveda morali prenašat' vse mogoče režimske šikane, ki so jim ubijale veselje do vzornega kmetovanja. Začeli so zopet sabotirati delo pod Gomulkinim režimom in to nadaljevali pod Gierekovo vlado. Sedaj je moral Gierek popustiti in dati kmetom sledeče pravice: lahko bodo svobodno dokupovali orno zemljo v okviru precej visokega maksima, bodo sami odločali, kaj naj pridelujejo in plačevali manj davkov. Cene za trg bo seveda odrejala še naprej varšavska vlada. Kmetje bodo dalje deležni tudi raznih dobrot socialne zakonodaje, ki so jih do sedaj uživali le delavci in uradniki. Gierek je dal te koncesije, ker pripravlja sklicanje partijskega kongresa in bi rad že sedaj pridobil simpatije poljske javnosti ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. Unije pripravljajo prvi napad na Plačni odbor WASHINGTON, ’)/' — Ravnatelj Sveta za življenjske stroške Rumsfeld je izjavil, da bi delavci utegnili dobiti povišanja plač, ki so bila sklenjena, pa ne izvršena pred 15. avgustom. O tem mora sklepati Plačni odbor, kjer imajo unije izredno močno' za-il obsežna obalna področja na UmU ODOBRIL PRESKUS PETMEGATONSKE JEDRSKE bombe m mm mam Predsednik ZDA je včeraj odobril preskus 5-megatonskc jedrske bombe na glavo raketnega lovca antenske protiraketne obrambe na otoku Amčitka na Aleutih kljub vsem ugovorom in protestom. WASHINGTON, D.C. — Pred- javil, da bo Kanada smatrala sednik R. M. Nixon je včeraj od- ZDA odgovorne za vso škodo, ki ločil, naj Atomska komisija iz-! bi jo preskus povzročil v Ka vede preskus 5-megatonske je-, nadi. drske bombe, ki je predvidena! -:a glavo raketnega lovca v okviru ameriške obrambe pred med- i celinskimi in drugimi sovražni- j mi raketami, na otoku Amčitki i na Aleutih. Domači zagovorniki; varovanja prirodnega okolja! prav posebno pa Japonska in; Kanada, temu poskusu odločno j nasprotujeta in sta svoje pro-] teste ponovno sporočili v Wa-j shington. Na temelju vseh teh! protestov je Kongres odločil, daj naj bo preskus na Amčitki izveden le po posebni odločitvi predsednika ZDA. Ta je bila včeraj objavljena. Presednik Atomske komisije James R. Schlesinger je dejal, da je preskus potreben za narodno obrambo. Vse priprave za njegovo izvedbo bodo končane v teku enega tedna. Kdaj bo preskus izveden, ni povedal, vendar sodijo, da bo to nemara 4. novembra. Schlesinger ie dejal, da je strah pred tem, da bi preskun sprožil kak velik potres na Aljaski ali celo dalje v Kaliforniji, prazen. Prav tako je zanikal verjetnost kakega velikega morskega valu, ki bi naj delegacijo s predsednikom Mea-nyjem na čelu. Ako se ta napoved uresniči, obeh straneh Pacifika. Tega se posebno boje Japonci. Kanada in Japonska sta vče- bo morebitna prva luknja v Ni- .ra.i ponovno protestirali v Wash-xonovem sistemu o nadzoru: ingtonu Pr°ti izvedbi preskusa, tinje. Za zaupanje se poteguje p]a£ jn cen^ ^ko namreb dobijo'uPira Pa se mu tudi država Al- okoli 1000 kandidatov kandidatinj. Pravijo, da kandidatinje nimajo dosti upanja na zmage. Švi- Antarktika je Velika Antarktika, zemljina okoli Južnega tečaja, obsega okoli 6 milijonov kvadratnih milj površine. in 263 delavci naknadno povišane plače pri enem poodjetju, bodo isto z upravičenostjo zahtevali tudi delavci pri vseh drugih in “nak- carska politična javnost jih nam-1 nadno zviševanje” plač se bo reč premalo pozna. Zato se lah- j spremenilo v poplavo brez breko zgodi, da ne bo nobena izvo-1 gov. Ijena, akoravno je registriranih tudi pol milijona volivk. Ako bi več žensk kandidiralo v Državni svet (senat), bi tam verjetno To je približno toliko kot vse j imele več sreče. Vsak kanton iz-ZDA in še pol Evrope zraven. 'bira namreč po dva senatopja. To ni samo ugibanje. Unije imajo namreč v Plačnem odboru tako močno delegacijo, da bodo lahko dobile večino za vse svoje predloge. Kaj bo potem s stabilizacijo cen? jaška. Zvezni senator Aljaske Mike Gravel je dejal, da navedeni vzroki za izvedbo preskusa niso dovolj veliki, da bi opravičili tveganje sprožitve ! tolike nevarnosti za prebivalstvo Aljaske in drugih področij. Kanadski zunanji minister M. Sharp je telefonično sporočil državnemu tajniku W. P. Ro-gersu “globok nemir” Kanade zaradi napovedanega preskusa. V kanadskem parlamentu je iz- Tito bo govoril z Nixonom o Srednjem vzhodu WASHINGTON, D.C. — Jugoslovanski predse dnik Josip Broz Tito je včeraj preko Gander j a v Kanadi priletel v ZDA in prenočil v Čamp David. Danes dopoldne bo uradno sprejet v Washingtonu, zvečer pa mu bo Nixon priredil svečano večerjo. Trdijo, da se bo Tito poleg o drugih vprašanjih, ki zanimajo ZDA in Jugoslavijo, pogovarjal z Nixonom posebej tudi o položaju na Srednjem vzhodu. Tito se je namreč pretekli teden na povratku z obiska v Iranu in Indiji ustavil v Kairu na razgovor) 3 Sadatom, ki naj bi bil Titu za-] upal nekatere predloge za spo- j razumevanje z Izraelom, da jih! sporoči Nixonu. Iz Clevelanda in okolice Sv. Lovrenc praznuje 70-letnico župnije— V nedeljo praznuje župnija sv. Lovrenca v Newburghu svojo 70-letnico. Ob 11:30 bo sv. maša, katero bodo opravili škof Issenmann, opat Jerom Koval in vrsta drugih duhovnikov-go-stov. Po maši bo v SND banket, ki ga bo vodil msgr. A. Baznik, govorili pa bodo na njem v angleščini župnik V. Cimperman, v slovenščini pa bivši 32-letni šentlovrenški kaplan Jul. Slap-šak. Med obedom bo igral Za-bak-Buehnerjev orkester, Edi Kenik, znani solist pa bo pel slovenske pesmi. Shod in zabava v SND— Nocoj je v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue “polka party”, volivni shod in zabava, na katera vabijo “državljani za Perka”. Igrali bodo Bueh-nerjev orkester, s katerim bo pel znani pevec E. Kenik, Key-Notes orkester in “Veseli Slovenci”. Vsi vabljeni, vstop prost! Zamenjan plašč— Zadnjo nedeljo je bil na večerji Kluba Ljubljana v SDD na Recher Avenue zamenjan ženski plašč. Katera ga je po- j motoma zamenjala, I tel. 531-8325. naj kliče Zadnje vesti ISosta oblet„ica_ WASHINGTON, D.C. — Dr. H.! V nedeljo ob 11.45 bo pri Sv. Kissinger, ki se je v torek Vidu sv. maša za pokojnega vrnil iz Kitajske, je včeraj, Emanuela Grasselli ob šesti ob-poročal predsedniku Nixonu o : Minici njegove smrti, svojem uspehu. Bela hiša je ,. . . , . izjavila, da Nixon ne bo sel j Jutll ob pol sedmih ZjUtraj bo na Kitajsko pred 1. januarjem ] y cerkvi sv. Vida zahvalna sv. in da ho čas obiska objavljen j masa ob 60-ietnici poroke poz-c.o 1. decembra. ] nanega slovenskega para g. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. —- Johna in ge. Jennie Lube, 10d4 Glavni tajnik ZN Tant je poz-) Addison Road. Slavljencema, ki val Peiping, naj naglo imenuje ] sta dolgoletna, zvesta naročnika svojega zastopnika v Varnost- Ameriške Domovine k biserni Boj prof! inflaciji že zahteva svoje nepričakovane žrtve WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je na široko zasnoval fronto proti inflaciji. Misli na obsežen direkten napad na vse vire inflacije, posebno na pretirane cene in mezde. Boj bo rodil tudi pojave, ki nanje federalna administracija ni računala Taki pojavi bodo kmalu postali dnevni dogodki. Zaenkrat jih še ni veliko, so pa zato značilni. Omenimo naj samo par takih prikazni. Ko sta prišli obe naši največji zasebni železniški mreži pod prisilno upravo, je uprava naj prej e sklenila, da ukine ves promet, ki ni rentabilen. Na prvo mesto je postavila osebni promet, ki sta ga ubila že preje avtomobilski in letalski promet. Da se reši, kar se še rešiti da, je zvezna vlada ustanovila posebno podjetje Amtrack, ki naj skuša obdržati vsaj tiste osebne vlake, ki bi utegnili po računih biti vendarle aktivni. Novo podjetje je z zvezno pomočjo res organiziralo nekaj novih osebnih vlakov na velike daljave in se zagnalo na delo. Začetek ni bil slab, ako smemo verjeti prvim poslovnim poročilom. Sedaj je podjetje objavilo obračun poslovanja za pol leta, ki pa ne odkriva nobene svetle perspektive. Zvezna vlada bo sedaj morala poročati Kongresu in šele kongresna debata bo pokazala, ali bo federacija še vtikala svoj denar v ta tvegan posel. Zaenkrat je jasen samo razlog, zakaj se začetno dobro poslovanje ni nadaljevalo. Ubilo ga je popuščanje pregrete pomladanske konjunkture, ki je temeljila na inflaciji. Kakor hitro je konjunktura začela ponehavati je začel padati tudi osebni promet na železnicah. Rezultat padanja vidimo sedaj v polletnih obračunih gornjega podjetja. Precej drugačni so izgledi na uspešne štrajke. Niso več tako optimistični, kot so bili. Podjetja niso več zainteresirana na pospešenem dogo-varjanju. To se vidi sedaj v premogovnem štrajku. Pre-mogarji so začeli štrajkati v prepričanju, da smo pred zimsko sezono, ki naravno zahteva več premoga kot drugi letni časi, premogovne družbe so pa drugačnega mnenja. Vedo. da ne bodo mogli več sami odrejati prodajnih cen in da se bo v ta posel vmešala tudi federacija. Ker ne vedo, kakšne cene bodo lahko zahtevali, jim je na skrivaj kar všeč, da premogarji sedaj štrajka-jo. Zato so sedaj premogarji tisti, ki silijo v pogajanja, do-čim se lastniki rudnikov ne vnemajo za hitri konec pogajanj. To, kar se sedaj godi v premogovni industriji, Se bo ponavljalo tudi v drugih gospodarskih panogah. To stanje bo trajalo tako dolgo, dokler federacija ne pove preko svoje komisije za cene, kako si načelno zamišlja položaj v teh rudnikih. Že teh par slučajev dokazuje, da moramo biti zmeraj pripravljeni na nepričakovane pojave, ki jih bo sprožil Nixonov boj proti inflaciji. Najbolj zanimiv bo seveda postal problem brezposelnih. Zaenkrat vemo le to, da bodo delavski zastopniki v Plačnem odboru zahtevali visoke mezde in plače, da pa Komisija za cene ne bo ravno z veseljem izglasovala visoke cene za prizadeto blago. Dokler taka vprašanja ne bodo vsaj načelno rešena za posamezne gospodarske panoge, tako dolgo ne bo nobeno podjetje ne širilo svoje proizvodnje ne postavljalo novih obratov. Kam se bo pri takih razmerah usmerjevala brezposelnost, ne vedo verjetno niti federalni strokovnjaki. Tako bo brezposel nost lahko prav kmalu zabredla na pozicijo političnega problema. ni svet ZN, ker utegne biti ta vsak čas sklican na sejo. WASHINGTON, D. C. — Bela hiša je izrazila zaprepaščenje nad ponašanjem nekaterih delegacij v glavni skupščini ZN pretekli ponedeljek po glasovanju o sprejemu Peipinga v ZN. Tanzanijski delegat je vprizoril “zmagovalni ples”, nekateri drugi delegati pa so se ponašali in drli kot v cir- 1 kusu. poroki iskreno čestitamo in jima želimo, da bi še dolgo srečna hodila skozi življenje. Bog ju živi! I Iz volivnega boja— Črnski kandidat A. Pinkney se je včeraj “čudil”, da je demo-J kratski kandidat J. Carney spre-] jel podporo Policijskega društva. Trdil je, da bo to poslalo dan volitev svoje člane oplaševat” volivce na volišča NEW ORLEANS, La. - SM*..! 22 Kubancev, ki je priletela naj podporo p0iic;]skega društva sem na mednarodno konfe- renco strokovnjakov za sladkorni trs, se noče vrniti domov, četudi ji ZDA ne dovolijo udeležbe na konferenci. Udeležba je bila Kubancem odklonjena še pred enim mesecem, pa so kljub temu in brez vsakega dovoljenja prileteli v ZDA. HAVANA, Kuba. — Potniki ugrabljenega letala B-747 so odloteli včeraj v dveh manjših letalih na Portoriko, kamor so bili prvotno namenjeni, posadka pa bo letalo danes vrnila v ZDA. SAIGON, J. Viet. — Vlada je objavila, da bo za 1. november, narodni praznik Vietnama izpustila 618 rdečih ujet- odkioni. Carney je Pinkn'eyjevo izjavo označil za “lažnjivo in hudobno”. J. Carney je včeraj dejal, da bo kot župan posebno gledal na ohranitev in izboljšanje posameznih mestnih naselbin, kajti te so temelj zdrave bodočnosti mesta in tudi obnove mestnega središča. Poskrbel bo za varnost in čistočo, za odstranitev ruševin in podrtij. Posebej je poudaril, da ne bo gledal nikogar v mestni službi, ki ne bo “delal za svoj dolar”. R. Perk je volivce prepričeval, da bo zmaga Pinkneyja ali Carney j a dejansko zmaga Carla Stokesa. Pohod Pinkneyja na Zahodno stran mesta je označil nikov, kasneje pa še preko | Perk za “cirkus”, Carneyja pa 2,000. je obdolžil, da je pomagal k še večji rasni delitvi Clevelanda s svojo zmago pri primarnih volitvah nad A. Garofolijem. On računa na podporo demokratskih volivcev, ne demokratskih politikov, je dejal Perk. Vsak dan 100,000 NEW YORK, N.Y. — Po podatkih Združenih narodov se na vsem svetu vsak dan poveča število prebivalstva za 100,000. C. 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ,a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece „a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Res je sicer, da ima sovjetska zunanja politika pred seboj le en cilj: ovirati in omejevati vpliv kitajske politike. Ako bi tega nagiba ne bilo, bi bil Kremelj verjetno bojevitejši. Na drugi strani tudi drži, da bo sovjetska zunanja politika še dolgo odvisna od napetega odnosa med obema rdečima velesilama. Dokler bo ta napetost trajala, se za mir ni treba bati. Seveda ni nikjer zapisano, da bi se Moskva in Peiping ne mogla sporazumeti, toda dokler bo živ Mao, se to ne bo zgodilo. Maov nacionalizem bo pa živel še dolgo po Maovi smrti. Mao ni Stalin, ki je bil hitro pozabljen. Bo ostal v časteh kot Lenin v komunističnem svetu. Zato se nam trenutno ni treba bati, da bi nastopila nevarnost za svetovni mir, ne bo pa miru povsod in za zmeraj. Male vojne, stanja “ne miru ne vojne”, bodo trajala še naprej, le mednarodnih spopadov ne bodo rodile. Pa tudi take vrste mir je več vreden kot nič. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Lanada and Foreign Countries: I $18>»9 per year; $9.90 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ‘*5^83 No. 207 Thurs., Oct. 28, 1971 Pot k miru ne zamira Politično življenje se razburka vsako jesen, posebno v Ameriki. Pravo politično delo se po tradiciji začne takoj po poletnih počitnicah. Tega pravila se držijo zelo vestno celo komunistične dežele. Letos je bilo sicer par izjem. Mnogim vodilnim politikom so postala domača tla pod nogami prevroča, šli so na diplomaska in politična potovanja, kar je vsaj malo poživilo poletno politično zatišje. Ko je politika začela jeseni živeti v polnem obsegu, je najpreje napravila bilanco dosedanjega dela, ki pa ni ravno tako slaba, posebno za velike države. Amerika in Kitajska sta odprli vrata za medsebojne stike. Nixon ima namen, da gre prvi skozi ta vrata v Peiping, ako se tam ne zgodi kaj posebnega. Sestanek je bi! planiran več kot pol leta naprej, to je pa zmeraj tvegan? stvar, kadar je en partner diktatorski režim. Tam nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Zato je pot predsednika Nixo-na zaenkrat le načrt., ki je dobro utemeljen, toda kdo ve, kaj se v Peipingu lahko zgodi. Ako bi tam nastopile bistvene spremembe političnega položaja, bi moral Nixon pot odložiti, kar bi mu ne bilo preveč prijetno, saj bi pot rad izrabil za politično propagando. Trenutno vse kaže, da za pot ni nobene ovire, sumljivo pa je, da Maov režim tako malo omenja to pot. Ali se za to zdržljivostjo kaj skriva? Na drugi strani je tudi res, da kitajski tisk zmeraj bolj pogosto cika na ta obisk, ni ga torej že odpisal. Veliko očitnejši so znaki, da Kremelj resno misli nadaljevati politiko miru. Zimska doba pogajanj SALT v Helsinkih je bila zaključena v septembru, nadaljevala se bo sedaj na Dunaju. Sporedne posledice teh pogajanj se pa že čutijo. Washington in Moskva sta že'podpisala dva na videz manjša sporazuma, ki se tičeta miru: prvi dogovor naj omogoči hitro direktno medsebojno obveščanje, ako bi se proti pričakovanju kje zgodila nesreča z atomskimi in vodikovimi eksplozijami. Drugi dogovor naj olajša hiter postopek, ako pride do nesporazumov na polju atomske e-nergetike. Obe državi sta tudi napovedali, da bo kmalu zrel za podpis dogovor o omejitvi gradnje protiraketne obrambe. Vse to kaže,, da se Moskva resno prizadeva, da se ogne nevarnosti atomskega vojskovanja. To so taki dogovori, ki jih bo pozneje težko odpovedati. Do sedaj imamo malo takih dogovorov, toda med njimi ni nobenega, ki bi ga ta ali ona “atomska velesila” hotela odpovedati. Moskva se tudi resno trudi, da bi kmalu prišlo do ra-zorožitvene konference o Srednji Evropi. Pot do nje je še dolga, ker nemški komunistični režim v Pankowu rad sistematično zavira pogajanja z Bonnom o izvrševanju znane berlinske pogodbe, sklenjene med 4 velesilami iz druge svetovne vojne. Trenutno je svoje zaviralne akcije ustavil. V začetku so mislili, da je z Ulbrichtom izginil zadnji odpor proti tej pogodbi, pa temu ni tako. Jesenska debata o pogodbi, ki se bo vršila v bonnskem parlamentu, bo morda odkrila pravo zaledje tega problema. Moskva skuša tudi pomiriti duhove na Balkanu. V ta namen je šel Brežnjev v Beograd, potem pa še v Budimpešto in Sofijo. Zdi se, da je tam pomiril javnost, kajti sedaj ne slišimo več alarmantnih poročil iz balkanskih prestolic, da se politično vreme hitro oblači na balkanskem nebu. Želji po miru v Moskvi je treba tudi pripisati izredno potrpežljivost, ki jo kaže Kremelj v svojih odnosih do a-rabskega sveta. Kremelj je neverjetno miren, akoravno sliši od tam same razburljive novice. Kaj vse uganja sedanji sudanski režim, kako ostro je začel nastopati proti Moskvi maroški kralj Hasan, kako malo se je ceremonij Alžir, ko je odbil moskovski predlog, da bi sovjetske ladje lahko pristajale v alžirskih vojnih lukah, je za mednarodno diplomacijo prava uganka. Še hujše stvari je Moskva zvedela iz Kaira. Tam je pretekli mesec glavno uradno glasilo sedanjega režima javno svetovalo vsem arabskim državam, da naj ne prezrejo kitajske želje po tesnejših zvezah. Res je sicer, da je Moskva prvi in glavni prijatelj arabskega sveta, toda Kitajska je mogočna država in njenih simpatij ni treba odbijati. To je doslej najhujši odmik od egiptovske zunanje politike, kot jo je začrtal pokojni predsednik Naser. Moskva vse to gleda in molči! Res je, da sovjetski tisk tupatam izraža svoje nezadovoljstvo, toda v njegovem pisanju ni čutiti nobene sovjetske grožnje napram zaveznikom v arabskem svetu. Končno je tudi značilno, kako mirno je govoril glavni sovjetski delegat Gromiko na generalni skupščini ZN. Kdor se še spomni, ako je pred par desetletji tam grmel Višinski, bo ” ‘ ^ bode. V matični Sloveniji po- šele razumel, kakšen razvoj ima za seboj sovjet-jznajo samo tako imenovane ju- BESEDA IZ NARODA 1 Štajerski kkb vabi na martinovanje x CLEVELAND, O. — Prišla je bimo vse naše članstvo, vse naše jesen! Dobra vinska trta, ki je'prijatelje in znance, da skupaj spomladi ozelenela, nato cvete-; poskusimo sladko vince, katere-la in sedaj obrodila, je obtrga-jmu bomo dodali res dobre jedi. na. .'Pripravili bomo okusno in meh- Po Slovenskih goricah je v.ko pitano gos, sočno svinjsko in tem času veselo. Bliža se Martinova nedelja, ko postane mošt vino in se ga mora krstiti. Sladko viuce je bilo pri Slovencih že od nekdaj zelo čislano. Pa saj mu je sam Gospod dal priznanje in sloves v Kani Galileji, ko je na ženitvovanju spremenil vodo v vino in storil s tem svoj prvi čudež. Martinovanje spada med naše najbolj priljubljene običaje. Ponesli smo ga v naše nove domovine in ga v tem jesenskem času radi proslavljamo. Skupaj pridemo, dobre volje smo in veselo zapojemo! govejo pečenko z vsemi oblogami ter še kaj za posladek. Res se boste lahko naužili dobrot, pogovorili z znanci, se nasmejali in naplesali. Za ples bo igral poskočne melodije priljubljen ansambel “Vandrovci”. Vstopnice za naše Martinovanje so že v predprodaji in si jih lahko nabavite pri vseh članih kluba ali pa v soboto pri vstopu v dvorano. Pridite, dragi rojaki in rojakinje, praznujte z nami god s Martina v soboto, 30. oktobra, v farni dvorani sv. Vida! “Bratci veseli vsi, pesem z Kot vsako leto priredi tudi le-Jpomo mi od vinca sladkega, kot tos Štajerski klub svoje Martinovanje, katero bo prihodnjo soboto, 30. oktofora, ob sedmih zvečer v lepi farni dvorani prijlje. Sv. Vidu. Na Martinovanje va- sonce čistega. Kadar pri miz’ sedim, glažek v rok’ držim, se srce mi smeje, oj, kakšno vese-.!” Odbor Štajerskega kluba Praznik sfo¥8gt$k@ svshode CLEVELAND, O. — Podoba samo te uradno praznujejo, tj. je, da se bomo Slovenci le po- ne čisto iz svoje volje in potre-časi dokopali do svoje popolne be, ampak po ukazu. Narodnih, narodno-politične svobode in samostojnosti. Po eni strani smo maloštevilni in postavljeni v tak življenjski prostor in že stoletja razmetani, razkosani med razne države, po drugi strani pa smo živeli v vsem svojem dosedanjem življenju in še danes živimo v okoliščinah, katere so vse prej kot ugodne za dosego tega velikega smotra vsakega naroda. Med sredstva, katera naj nam pomagajo k dosegi svoje neodvisnosti, spadajo med drugim tudi narodni prazniki. Te omenjamo danes zato, ker smo tik pred Praznikom slovenske svo- ska zunanja politika. ! goslovanske državne tj. svojih slovenskih narodnih praznikov doma, pa žal, nimajo odnosno imajo komaj naj temu podobnega, da bi to res smotrno in vsi praznovali. Samo vsakoletni Prešernov dan v republiki Sloveniji je neka izjema v tem pogledu. Žal le, da ga doslej praznuje prvenstveno le šolska mladina. Tudi ta praznik še ni zajel doma vsega naroda. Slo venci v zamejstvu in zdomstvu (izseljenstvu) se onim doma v praznovanju Prešernovega dne pridružujemo, čeprav ima naše praznovanje Prešernovega dne polnejšo slovensko vsebino. V bivši Jugoslavij, nekateri ji reko kraljevska, smo v domovini v nekem času skušali vpeljati v praznike, tej smeri med drugim vseslo- vensko praznovanje Slomškovega dne. Pa se je izkazalo, da je za kaj takega potrebna dolga in smotrna notranja priprava in zlasti še vzgoja tako za ta vsenarodni kakor tudi za vse druge enake narodne praznike. Slovenci v Ameriki in Kanadi smo v tej stvari v vsakem pogledu na boljšem. Nas v teh deželah, polnih političnih .in človečanskih svoboščin, nihče tozadevno ne ovira. Po svoji volji, po svoji pameti in zamisli lahko praznujemo tu tudi svoje narodne dneve ali praznike. Amerika in Kanada sta nam pri tem v dober zgled. Nekaj smo se od njiju doslej že naučili. Tako praznujemo Slovenci v svobodnem ameriškem in kanadskem svetu že dobro desetletje redno vsako leto v majniku svoj Slovenski spominski dan, v oktobru pa svoj slovenski praznik narodne svobode “29. oktober 1918”, dan, ko smo iz svoje volje dokončno odvrgli avstro-ogr-sko robstvo in se odločili za svobodno življenje v skupni državi z brati Hrvati in Srbi. Zadnjemu prazniku smo pridružili pred nekaj leti še praznovanje slovenskih narodnih simbolov, zastave, grba itd. Oba ta dva praznika sta sicer zajela že velike plasti slovenskega izseljenstva, vendar še ne vseh, kar je, odnosno mora biti, naj višji smoter vseh takih praznikov, če naj rode gotovo dober sad. Pri praznovanju skušamo zajeti zlasti slovensko mladino, posebno tisto, ki obiskuje naše sobotne slovenske šole, in njene starše. Letošnje praznovanje Praznika slovenske svobode “29. oktober 1918” in njenega prvega simbola, slovenske tribarvnice (zastave), bo to še posebno pokazala. Prireditveni odbor vabi zato vse rojake in rojakinje z vsega clevelandskega področja, kakor tudi iz okolice, naj prihodnjo nedeljo, 31. tm., ob treh popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu s svojo udeležbo pokažejo, koliko jim je mar in draga naša slovenska svoboda. Janez Sever n.Lpt 'irTn’i*?!'mriii M iitvauški zapiski ilashsna laiica pripravlja tacerf Slovenski pevski zbor Glasbena Matica pripravlja za 7. november ob 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v Clevelandu svoj redni jesenski koncert. Moderne slovenske skladbe bo zbor podal pod vodstvom Vale-tine Fillinger. Na sporedu bodo tri nove: Barkarola Vasilija Mirka, Otona Zupančiča pesem “Lenka”, ki sta jo uglasbila J. Pavčič in R. Simoniti, ter ljudska “Celovec”. Zbor bo podal “Tribute to Romberg” in izvlečke iz oper “Martha”, “Norma”, in “Hoffmanove pripovedke”. Petje bo spremljal orkester. Vstopnice so naprodaj po $2 in $2.50. Vsi vabljeni! Josephine Mišic ZA DOBRO VOLJO Jože se je odločil za cirkuško življenje in je vprašal direktorja za delo. “Da, med predstavo potrebjemo nekoga, ki bi legel v posteljo k levu.” “To pa ne,“ je hitro odgovoril Jože. “Zakaj pa ne? Lev ne stori nikomur nič žalega; hranili smo ga z mlekom.” “Saj so mene tudi, pa sedaj jem meso.” * ' Dva prijatelja sta pripeljala domov nadelanega moža. Bala sta se, da ju bo njegova žena nadrla, pa sta bila presenečena, ker se jima je prisrčno zahvalila za uslugo. Eden je rekel: “Tako sva se bala, da naju boste nahrulili, gospa, vi se nama pa še zahvaljujete!” “Kaj se ne bi. Še za koline se zahvalim, pa se ne bi za celega prašiča!” ZGODBA O FREDU PUGELU. — Milwauški South Times je prinesel celo zgodbo o njem in vam jo tukaj podajam. Je zelo zanimiva. Je še bolj zanimiva, ker je zgodba slovenskega človeka. Takole piše o njem ta časopis. Fredi Pugel, ki živi na južni strani mesta, ima več zanimanj. Veseli ga hoja, kegljanje, ples in njegovih sedem vnukov. Razni ročni izdelki so njegov ponos in jih prav rad poklanja svoji družini in prijateljem. Čeprav je Fred star komaj 56 let, je njegovo zdravje omejilo prav precej njegovo fizično delavnost. Fred ima težavo z dihanjem. To bolezen imenujejo emphysema. Okrog 16 milijonov Amerikancev trpi na tej bolezni. Glavni vzrok dihalne bolezni je premalo vdihavanja zraka. Pljuča ne dobivajo dovolj zraka in s tem seveda tudi kri in tako so bolniki nesposobni celo za navadna dela. Zanašati se morajo na zrak in posebne dihalne naprave, ki jim pomagajo, da kri more dobiti dovolj zraka. Ko je Fredi bil še mlad fant, se ga je prijela jetika. Zaradi nje je prebil v sanatoriju cela tri leta. Leta 1937 so ga operirali, vzeli so mu več reber. S tem so povzročili, da so pljuča vpadla. Ta operacija je bila živ-Ijensko važna. Fredi ni mogel več uporabljati dela pljuč, Po operaciji je Fredi nadaljeval normalno življenje; lahko je kegljal, plesal in seveda tudi delal in si tako služil vsakdanji kruh. Delal je v čistilnici za o-bleke. Zadnjih pet let ima težavo z dihanjem. To ga je prisililo, da je šel v prezgodnji pokoj. Njegova delavnost je bila zelo zmanjšana. Pred enim letom je Fredi začel novo življenje. Ponovno še je lotil skoraj vseh svojih o-pravkov, ki jih je preje zaradi bolezni moral opustiti. S pomočjo posebne dihalne naprave Fredi lahko vzame svojo ženo Jennie na ples, potovanja ali pa se posveti kakim drugim opravilom, ki so mu všeč. Dihalna naprava, ki jo je razvila Union Carbide korporacija, pomaga bolniku pri dihanju, da se more udeleževati normalnega in delavnega življenja. Naprava tehta nekaj manj kot 9 SLIKA. — Ko pregledujete a* meriške časopise, naletite na veliko reklame. Skoraj vsaka stran ima nekaj, kar naj bi kupili Pravijo, da se tako vzdržuje časopisje. Naletite na vsemogoče stvari: okusne in neokusne, resne in smešne. Vsakdo bi rad vplival na kupca po svojih močeh, da bi odprl denarnico in kupil predmet, ki ga dotična trgovina prodaja. Pravijo, da je dobra reklama uspešna in da ljudje kupujejo, ker so slišali o tej stvari ali videli to stvar. V našem mestu imajo veliko reklamo poleg drugih trgovin tudi trgovine Boston. Tam je zaposlenih nekaj naših ljudi. Nekateri so tam, bi lahko rekli, že stari mački. Zadnji teden je bila velika slika, kako prodajajo razno kožuhovino. Reklame je bilo kar za celo stran. Ženske suknje so lepo nanizane na obešalnikih in enega drži prodajalka v rokah. Si morete misliti, kako sem se začudil, ko sem odkril, da to ni nihče drugi kakor gospa Jean Luzar, žena Jožeta Luzarja, ki ga vsi dobro poznamo. Ne bi si funtov. Je pravzaprav zaklad-j m°5e^ m*s^- ^ej-e takrat mi je | prišlo na misel, da niča zraka, ki jo bolnik nosi s|^?iU Ilcl 1Iuaei’ aa ona tam ^ seboj in jo uporablja po potre-|Vec iet dela in so seveda kot bi. Nosi jo nekako tako, kakor jpnkupno osebo porabili za slikl navadno nosimo fotografske a-!pl1 rei':lami- Ta skka je bila v parate. " i glavnem milwauškem časopisa V tej napravi je čistega zraka' '-ournak Kdor zna, pa zna. Liza približno štiri ure in pomaga iSm° Slovenci kar tako! bolniku, da diha brez vseh težav. Naprava je tako pripravljena, da jo lahko vsak bolnik sam uravnava in tudi napolni, ko se izprazni. Sestavljena je iz dveh delov, iz tistega, ki ga nosi bolnik s seboj, in iz onega, kjer so shranjene rezervne puščice zraka, da lahko nadomeste tisto, ki jo nosi s seboj. Količino zraka predpiše zdravnik. Fredi pravi: Sedaj nimam več tako kratke sape kakor poprej. Veliko lažje grem po stopnicah, prav tako veliko lažje diham v soparnem prostoru, ali pa celo v dvorani, kjer je mnogo ljudi. Največ je vredno, da grem lahko na počitnice in jih uživam. Z ženo rada potujeva in uživava pokrajino. Tega nisem mogel storiti preje. Sedaj vzamem napravo s seboj in že gremo. Njegov brat mu je postavil posebno stojalo v avtomobilu za rezervne puščice zraka. Sedaj on in Jennie lahko obiskujeta svoje vnuke in potujeta v Zgornji Michigan, ker ima Fredi svoje sorodnike. Tam večinoma preživita tudi svoje počitnice. Prej Fredi tega ni mogel napraviti. Niti na kratko pot se ni mogel podati. Sedaj je to drugače. Samo letos je bil že trikrat v Zgornjem Michiganu. Blagor mu! Premaz ojači beton Fredi, ki živi na 1007 South 10th St., je dobil dihalno naprav vo na zdravniški predpis. To na-? pravo ali kupiš, kar stane mnogo denarja, ali pa jo dobiš na posodo, kar se zgodi v slučaju, da je bolnik pod zdravniškim nadzorstvom. Firma Linde po* soja te naprave. Ta firma skrbi tudi za dopolnitev zračnih puščic, ko prva zaloga poide. Ta metoda zdravljenja z dihalno napravo prihrani -veliko denarja. Druga metoda zdravljenja navadno stane do $2,100 na mesec. Z dihalno napravo, ki jo nosijo s seboj bolniki, ki po prvi metodi več ali manj preložijo v postelji ali kaki bolnišnici, postanejo bolniki, ki le prihajajo na pregled od časa do časa in jih tako zdravljenje stane le $200 na mesec. Do sedaj je približno kakih 2,000 takih dihalnih naprav v rabi. Fredi toži le nad eno stvarjo. Odkar ima to dihalno napravo, se ne more več izgovarjati, da ne more pomagati pri delu pri pospravljanju po hiši. Pravi, da je postal zelo pripraven s cunjo za brisanje prahu. Bo že menda res. ' P SPOMIN RAJNIM. — V farnem glasilu sv. Janeza sem zasledil malo notico, ki vam jo tukaj sporočam. Vas bo verjetno zanimala. Mesec november je posvečen vernim dušam. Kuverte, ki ste jih prejeli danes, so prošnja za sv. maše in molitve za vaše drage rajne. Ne pozabite nanje! Sv. maše in vaše molitve jim bodo prav gotovo v veliko pomoč. V sončni pripeki se beton naglo susi in potem rad poka. So-oelavci ukrajinskega raziskovalnega zaveda za hidrotehniko so ugotovili, da je treba beton premazati z zaščitnimi snovmi, ki se strdijo v prožno krasto. Uporabljajo plastične snovi) bitumensko raztopino in razne lake. Zaščitna prevleka zadržuje naglo strjevanje betona, katerega trdnost se potem poveča dvakratno. V nekem drugem zavodu so preizkusili nove stebre, ki so mnogo trdnejši od običajnih armiranih. V resnici niti ne gre za železobetonske stebre, ker sestavljajo novost s cementno raztopino zalite steklene kroglice, razporejene v valju iz nekaj plasti trdne spiralne žice. Karel mausers VELIKA RIDA Toda kako bo potlej, ko bosta otroka ostala sama! Mojcika, ta drobni mišel, nikoli ne bo prenesel trde besede. Trudila se je, da bi zdržala do jeseni. Pa ni mogla. Koj po mlačvi je na skrivaj neko nedeljo večer odšla h Kodrovki v Zahomec. Kodrovka se je začudila. “Sredi zime, Barbara, kadar hočeš. Se bo torej Nantej le ženil? Sem malo žinjala, da se nemara ne bo in če se bo, da bo kar doma našel.” Barbari je bilo nerodno. “Saj bi ostala,” je rekla vsa črnjeva v lica. “Pa se mi bosta otroka preveč smilila. Posebno Mojcika, ki je taka reva. Reči ne bom smela kaj, ko bom samo dekla, gledati mirno pa ne bom mogla. Sem preveč navezana na ta dva mišela.” Še Kodrovki je bilo hudo, čeprav bi Barbaro imela v hiši raje danes kot jutri. Z nočjo so se pri Račniku kar spogledovali. Se še ni zgodilo, da bi Barbare tako dolgo ne bilo domov. Otroka sta begala po izbi, Nantej je kar naprej visel ob oknu in gledal čez dvor. Mojcika je kar naprej vekala: Nantej, ki je na tihem žinjal kapniti proti Čajni, si ni upal od doma. Lovil je očetove poglede in tudi v strininih očeh je bilo toliko očitanja, da bi najraje zginil iz izbe." Mojciko je skušal vzeti v naročje, pa se mu je otrok kar izvil. “Mame ni,” je z velikimi očmi strmela v očeta. Strina ju je hotela razpraviti, pa sta oba planila v tak vek, da se je oglasil stari. “Pusti jih. Vsaj ta dva vesta, kdo jih ima rad.” Nantej je čutil, kam oče meri. Peklilo ga je, da ni mogel od doma, čeprav je Agati obljubil, da pride. “Treba je bilo otroka tako navaditi,” je krehnil nenadoma. Stari se je počasi obrnil in Nantej je dobro videl, da se mu trese čeljust. “Ti,” je stisnil skoz zobe. “Na Barbari in na njeni dobroti je rasel naš grunt, dokler si bil zdoma. In na njeni ljubezni sta se grela in rasla otroka. Posebno Mojcika. Če si ti pozabil, jaz nisem. Agata v hišo, jaz in strina kašto.” In se je obrnil nazaj v okno. Nantej je ravno prišpičil besedo, ko je slišal Barbaro, da je stopila v vežo. Otroka sta tako rinila k vratom, da so strino polile solze. Še Nanteja je čudno zagrabilo, ko je videl Mojciko, kako je z glavo vrtala v Barbarino krilo. “Kje si bila za božjo voljo?” se je utrgalo iz Račnika. “Pri Kodrovki,” je rekla tiho. “Po Malem Šmarnu žinjam oditi.” Potlej je z otrokoma odšla. Ta večer se Nantej ni ustavi! pred njeno naizbo. Barbara ga je sicer slišala, da je odšel spat in da je hodil po naizbi, ko se je ona že razpravila, toda v njenem srcu je bilo kakor na zapuščenem pastirskem ognju, ki ga je ugasil dež. Nobene iskre več. In dihanje otrok jo je tako neznansko bolelo. Do Šmarna je bilo pri Ročniku tako kakor takrat, ko se je Nantej odpravljal od doma. Nan-iej ni mogel skriti, da ga Barbarin odhod boli in skrbi, toda hesede ni hotel reči. Le kaj bi Agata rekla! Ji je povedal, kako je bilo z otrokoma. Namrd- nila se je, kakor se je le ona znala. “Če žinjaš, da je boljša od mene, jo pa vzemi. Ti vsaj otrok ne bo treba učiti, kako naj jo kličeta. Saj pri hiši si tako samo za številko. Gospodari tako stari, gospodinji pa ona. Strina jo pa gleda kakor Boga.” Nantej je še ni videl take. Ne, umakniti se ni mogel. Se mu je sicer vtaknilo, da je žobarila tako strupeno, toda stari spomini in prva ljubezen so ga vezali nanjo. Dva dni po šmarnu, zgodaj zjutraj, je Nantej Barbaro zapeljal h Kodrovki. Prav prosil jo je. Da ne bo jezikov. Tako nobeden ne bo mogel žobariti, da je zavoljo njega odšla. Barbari je bilo prav. Otroka sta spala. Pokrižala ju je in skoraj tekla iz naizbe. Strina ji je ve-kaje stiskala roko. Račnik pa je kar utonil v kolšče. Še Nantej u so se tresle roke, ko je lezel na voz. Šele v veliki ridi, že prav pod Zahomcem, se mu je utrgalo: “Verjemi, Barbara, vse bi dal, če bi hotela ostati. Agata bi te rada imela, ko bi videla, kako si dobra. Muhasta je, saj veš, nekoč sem jo rad imel, pa se bo unesla.” “Ko se bosta otroka privadila, ju pridem pogledat,” je rekla kakor mimo. “Nantej, samo na Mojciko glej. Tako dober otrok je, zadnje je, kar imaš od Mojce. Naj bo tudi Agata dobra z njo.” Potlej ji je vek zaprl besedo. Kodrovka ju je sprejela na moč lepo. Nantej se je koj obrnil, čeprav ga je Kodrovka silila, naj bi še malo ostal. Pa je bilo Barbari tudi prav, da ni spregel. Od praga mu je že zamahnila z roko. Tudi Nantej je odmahnil, potlej pa se nenadoma čudno zgrbil in s bičem udaril po konju. Tedaj je Kodrovka mehko rekla: “Barbara, saj koj vem, da dolgo ne boš pri nas. Preveč te imajo vsi radi. Nantej tudi. Pa je tako, da gre življenje včasih po takih ridah, da človek komaj verjame. Jaz že vem.” — Tudi njej so solze zalile oči. Ko je Nantej privozil na dvor, se mu je zdelo, da se je vrnil s pogreba. Dvor je bil čudno prazen, hlevna vrata zaprta. Nenadoma je začutil, da je z Barbaro odšla več kot samo dekla. Kako je bilo lepo takrat, ko jo je pripeljal k hiši. Mojca je bila srečna. Ko je odpeljal konja v hlev, se je naslonil na jasli. Kakor da še živina strmi vanj. Barbara je odšla. Nekaj se je ločilo od grunta, kar bi moralo ostati na njem za vselej. Prvibart se je vzdignilo v Nanteju: Dobrote v Agati ni. Take ne, kakor je bila v Barbari. Nikoli ni kuntrala, tiho je nosila delo in otroka. Agata nikoli ne bo taka. Očeta je srenčal v veži, strina pa je ravno pripeljala otroka iz naizbe. Mojcika se je z velikimi očmi razgledovala in tisti hip je Nanteja stisnilo pri srcu. Kakor da Mojca stoji za tem otrokom, ki s svojo grbico pekna za usmiljenje. Nenadoma je stari Račnik na glas rekel: “Nebesa smo zapravili.” Obrnil se je k Nanteju in brez jeze rekel: “Nantej, do zdaj nisi vedel, kaj si imel v Barbari. Od zdaj boš.” Potlej se je sklonil k otrokoma: Kako som pripravlja! atentat na Tita lije. Z vsem tem smo lahko pomagali šoli, mladinskemu domu, posameznikom in mogli organizirati izlete itd. Ta naša materialna in moralna pomoč mladini pa Titu in njegovim ni bila všeč. Oni so hoteli, da bi mladina obupala in se vrnila domov. Pritisk, naj se vrnemo. UNRRA je začela izvajati na vse begunce hud pritisk, naj bi se vrnili domov. Najprej nas je stradala do skrajne meje, potem ,pa iz lepo urejenega taborišča v II. PATERSON, N.J. — Redovniki smo revni ljudje. Kot osebe imamo bore malo, obleko, nekaj knjig, pisalni stroj, ki ga moramo izprositi od predstojnika, in — pika. Za kakšen fotografski aparat ali kakšen drug “hobby” je treba že posebnega dovoljenja. Kljub temu pa smo večkrat mnogo na boljšem kot škofijska duhovščina. Svojemu duhovniku nudijo škofje v bolezni pomoč le do gotove mere, mi smo preskrbljeni z vsem, pa naj naša bolezen traja še tako dolgo. Naš,Lienzu na Tirolskem 13. novem-g. dr. Knific je v newjorški bol- bra 1946 ponoči pri 16 stopinjah niči že 10 let, pa je z vsem pre- Celzija pod ničlo v živinskih skr bij en ni nihče ne tarna, koli-, yggQj^ prepeljala v spital na ko to stane. On je dal družbi|Dravi; kjer so nas kot sardine vse, zdaj pa je družba dolžna mu strpali v slabo zgrajene barake. Drv ni bilo, hrana pa repa in zelje. Tedaj pa je UNRRA začela dajati, kar potrebuje. Nikoli nisem Boga tako hvalil, da sem salezijanec, kot ta- ponujati živilske pakete za 6 krat v begunskem taborišču. Ka-; tednov tistim, ki se priglasijo za kor hitro so naši vrhovni pred-j vrnitev. Le malo jih je šlo na stojniki v Turinu zvedeli, kako, limanice. je z nami, so nam brž poslali j Emigracije tedaj še ni bilo. pomoč. Ker iz Italije ni bilo1, Kot uredniku so mi izrecno pre-poštne zveze z Avstrijo, so pa-1povedali, da bi kaj pisal o njej; kete pošiljali oo. frančiškanom'j hoteli so, naj priporočam vrni-v Toblach tik ob meji na onijtev. Prvo sem ubogal, drugega strani. Corsellis se zavzel pri'pa ne. taboriščnem ravnatelju, da staj Kako pa so komunisti podiv-osebno šla po nje in nam jih pri-1 j ah) ko se je emigracija pokaza-peljala. Potem smo predstojnike|la na obzorju! Zlasti, ko je pri-prosili pomoči za šolo, za mla- dinski dom itd. in tudi ta je prišla. Vedno sta Corsellis in ravnatelj rada vse pripeljala na to stran, le zavitke smo morali pred njima odpreti, da sta se prepričala, da ni nič za črno borzo. Bile so knjige, učni pripomočki za šolo, žoge in športna oprema za mladinski dom. kaj obleke in tudi kakšne konzerve, ki so bile takrat zelo ce-njene. Počasi je začela prihajati tudi pomoč od sobratov v Združenih državah in celo iz Avstra- svojim vplivom dosega, da se ljudje ne marajo vrniti, zato so napeli vse sile, da bi jo odstranili iz taborišča. Begunska gimnazija jim je šla še posebno na živce, zato so od Angležev dosegli, da je bil njen ravnatelj dr. Marko Bajuk 8. aprila 1947 odstavljen in je moral taborišče zapustiti. Ker pa je gimnazija pod vodstvom prof. Milka Jegliča nemoteno delovala naprej, je na komunistično zahtevo taboriščna uprava 13. novembra istega leta prepovedala poučevanje profesorjem Božidarju Bajuku, Pavlu Kvedru, dr. Francetu Mihelčiču, Janezu Severju, dr. ing. Ludviku Žagarju in podpisanemu ter nas pognala iz taborišča. Da bi jih rešili vpliva taboriščne inteligence, so vse mladoletnike, ki niso imeli s seboj o-četa ali matere — starejši brat ali sestra ni bila dovolj — preselili v Wolfsberg, kjer so bili izpostavljeni komunistični propagandi, ki so je z besedo in tiskom širili titovski učitelji. Večina se jih je po nekaj mesecih “prostovoljno” vrnila v Jugoslavijo. Kakšna prostovoljnost je to bila, kaže dejstvo, da jih je nekaj v drugič ušlo čez mejo. Le nekaj malega se jih je rešilo z begom iz Wolfsberga, kakšen pa že na poti tja. “Vojni zločinec!” Ko je UNRRA prenehala, je šlo iz Argentine zagotovilo, da je pripravljena sprejeti 10,000 Slovencev, in sta tudi Kanada skrb za begunce prevzela med-in Združene države olajšali po-|narodna begunska organizacija goje za vselitev. Komunisti so IRQ. Moja prošnja je bila zavr-dobro vedeli, da imamo njih njena. Kot vzrok so navajali toč-grozodejstva še v živem sporni-ko 6 v drugem delu njih pravil, kjer stoji, da se mora odkloniti, nu in da ne bomo molčali, ko pridemo v svobodni svet. Zdaj niso le vabili domov, začel se je hud pritisk. Preganjanje begunske inteligence. Komunisti so zmotno sklepa- “kdor je po končanih sovražnostih druge svetovne vojne postal vodja gibanja, ki je sovražno njegovi domači državi, članici Združenih narodov, ali je begunce nagovarjal, naj se ne vra- li, da je inteligenca tista, ki s čaj o v domovino. SEALY POSTUREPEDIC THE UNIQUE BACK SUPPORT SYSTEM *urethane foam 90th ANNIVERSARY SPECIAL VALUE FROM THE POSTUREPEMUPEOPLE SEALY ANNIVERSARY CLASSIC 2-PC. SET $99 Q01-wj,n-or full size 2-pc. set The price of a good night’s sleep is way down! Take advantage of this once-a-year offer! Famous Sealy quality—firm comfortable, durable—now on sale! Featuring hundreds of tempered steel coils for firm inner support. Plus, a rich contemporary print cover quilted to layers of puffy cushioning. Queen Size 60x80” 2-pc. set $149.95 King Size 76x80” 3-pc. set $199.95 EASY MONTHLY PAYMENTS API l fANCf & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE Mi SUSHI & SONS Dali so sicer en mesec časa za priziv, pa ga nisem naredil, ker so med tem začele prihajati vesti, da me je Tito proglasil za vojnega zločinca in sem uvidel, -da bo treba iti v ilegalo, to se pravi: spremeniti si ime in dohiti papirje nanj. Redkokdaj v življenju sem bil deležen tolike pomoči od sobratov, znancev in prijateljev kot takrat. Že dva meseca, predno je PSS (angleška tajna policija) v Špitalu dobil uradno obvestilo, da me morajo izročiti, sem bil opozorjen od sobratov iz domovine, od salezijanskega vrhovnega predstojnika in iz Vatikana. Z Dunaja je celo prišel avstrijski salezijanski provincijal — prvi avstrijski duhovnik, ki je prestopil taborišče. Od vrhovnega predstojnika je dobil nalog, naj me obišče in mi ponudi vso pomoč. Povabil me je, naj si izberem katerikoli salezijanski zavod v ameriškem ali francoskem zasedbenem pasu in v njem mirno živim. Odločil sem se za Linz na Donavi, vendar sem mu rekel, da bom prišel, ko bom začutil nevarnost bliže, trenutno da je še ni. Kolikokrat v svojem življenju sem se prepričal, kako resničen je tisti rek, ki pravi, da “Kadar je sila najvišja, je božja pomoč najbližja!” Imel sem nekaj o-pravkov pri načelniku špitalskega FSS-a (britanske tajne policije) in kmalu spoznal, da komunizem dobro pozna in temu primerno ceni. Sčasoma sva si postala zelo odkrita. Mnenja sem bil, da mi od njega ne grozi nobena nevarnost. Da bi se prepričal, če lahko računam z njim, sem se ojunačil in ga šel naravnost vprašat, če je morda dobil kak nalog proti meni, ker da mi od vseh strani prihajajo glasovi, da me je Tito proglasil za vojnega zločinca. Dejal je, da nima nič, ne bi se pa čudil, če bi dobil. Obljubil je, da me bo obvestil, če pride, hkrati pa priporočil, naj si poskrbim papirje na drugo ime. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Nenavadni dogodki rode izredne posledice ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kot blisk z jasnega neba je zadela novica o glasovanju ZN glede Kitajske politike v japonskem parlamentu. Vladna stranka je bila pobita, štiri opozicijske stranke so pa kritizirale vlado, ker se je dala zmanevri-rati v položaj, da je japonska zunanja politika prvikrat po zadnji svetovni vojni na strani poraženega gibanja. Opozicija misli zahtevati glasovanje o zaupnici. Na vlado se namreč hudujejo tudi mnogi poslanci vladne stranke. Razburjenje je nenavadno veliko, toda vladne krize ni treba pričakovati. - V komunističnih državah kar norijo od veselja nad zmago, posebno velja to za Albanijo, ki je zanjo verjetno res “edinstveni dogodek”, da je “premagala” ZDA. Komunistični svet je tako zaverovan v svojo “zmago”, da mnogi tovariši že mislijo, da bodo postali ZN rdeča postojanka. iLe Ču Enlaj v Peipingu je molčal in ni hotel dati nobene izjave. Ameriška diplomacija trdi, da se naši odnosi do Formoze ne bodo nič spremenili. Vse pogodbe ostanejo v veljavi, naj bo Taivan v ZN ali ne. Najbolj značilna posledica je v tem, da so sicer nekateri delegate obljubili, da bodo podprli ameriško stališče, pozneje pa so menjali svoje mnenje in glasovali proti ameriškemu, pri tem ameriške delegacije niso obvestili o svojem “premiku”. To bi se res težko dalo razlagati kot izraz medsebojnega zaupanja. Italija odobrila 400 milijoiiov za reševanje Benetk RIM, It. — Vlada je odobrila 400 milijonov dolarjev za rešitev Benetk, ki se v zadnjih desetletjih vedno bolj pogrezajo v morje. Denar bodo porabili v štirih letih za izboljšanje kanalizacije, vodovodov in za varovanje stavb in spomenikov starodavne “kraljice Jadrana”. Posebno pozornost bodo posvetili reševanju poplavljanja nižjih delov mesta ob visoki plimi in vetrovih. Predloženih je bilo v zadnjih letih več načrtov, katerih vrednost in praktičnost pa še ni proučena. Help Wanted Female SEWING MACHINE OPERATORS for garment factory; five days per week. Excellent piecework rate. Call days, 881-5459. (207) MALI OGLAS’ V najem 2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158 (x) V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) V najem Dve stanovanji, 3 sobe vsako na drugem in 4 sobe na tretjem, pri E. 49 in St. Clair Ave. Kličite 921-8461 (209) Hiša naprodaj Dobra 9-sobna enodružinska hiša z 2 spalnicama, preproge, je naprodaj v bližini Sv. Vida. Kličite po 4. uri 431-9123 ali 261-8050. —(210) Lastniki prodajajo 3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 5-7. ure zvečer 486-6540. (215) V najem Tri sobe se odda, zgoraj, fur-nez, porč in klet eni ali dvemi osebi, Slovencem. $40. Vprašajte za Anton Kutnar po 6. uri na 1124 E. 77 St. —(207) Hiša naprodaj V fari sv. Križa, zidana hiša, 3 spalnice na E. 211 severno od bulevarda, pod $30,000. Lastnik 731-5399 — (209)' V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Ni garaže. Kličite 451-9434 —(209) V najem Lepa opremljena soba in garaža v najem na Lucknow Ave., se odda zaposlenemu fantu ali dekletu. Kličite vsak čas KE 1-0957 —-------------■ — 10 akrov gozda Izvrstno posestvo v najboljši Madison okolici. Primerno za gradbeni prostor ali za zabavni prostor. KOVAČ REALTY 291-2878 946-8059 zvečer (26,28 okt.) Zidan apartment naprodaj 36 stanovanj, letni dohodek $32.000, v dobrem stanju, na Lakeview Rd. Lastnik bolan, žena ne more upravljati. Cena $54.000. Kličite 381-5720 DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE in godnega mimm. se bomo letos spominjali z prireditvijo v avditoriju pri Sv. Vidu, v nedeljo dne 31. oktobra 1971, popoldne ob treh. Nastopil bo moški pevski zbor “Slovenski fantje”, mladina obeh Slovenskih šol v Clevelandu in drugi. Glavni govornik bo g. Jože Likozar. Vsi vabljeni! RLEXANDRE DUMAS i Grof Monte Cristo “In zakaj nadomeščate vi bo- je, da sem bil zaprt štirinajst let žjo previdnost?” odvrne Mercedes. “Zakaj se spominjate vi, če je ona pozabila? Kaj brigata Janina in njen vezir vas, Edmond? Kakšno krivico je naredil Fernand Mondego vam s tem, da je izdal Ali Tebelina?” “Madame,” odvrne Monte Cristo, “to je tudi zadeva, ki se tiče samo francoskega častnika in paševe hčerke Haydee. Prav imate, in me ne briga čisto nič, in prisegel sem, da se maščujem, ne nad francoskim častnikom, ne nad grofom Morcerforn, ampak nad ribičem Fernandom, možem Katalonke Mercedes.” “O gospod,” vsklikne grofica, “kako strašno maščevanje za pregrešek, h kateremu me je prisilila usoda! Kriva sem namreč jaz, Edmond, in če se hočete nad kom maščevati, se maščujte nad menoj, ki v vaši odsotnosti in svoji zapuščenosti nisem bila dovolj močna.” “Toda zakaj sem bil jaz odsoten?” reče Monte Cristo. “Zakaj ste bili vi zapuščeni?” “Ker so vas zaprli v ječo, Edmond.” “In zakaj so me zaprli?. Zakaj sem bil jetnik?” “Ne vem,” pravi Mercedes.” “Da, madame, tega ne veste, vsaj upam tako. Hočem vam torej povedati. Zaprli so me, ker je v predvečer najine svatbe V utici pri očetu Pamphilu mož, po imenu Danglars, napisal to pismo, katero je odnesel na pošto ribič Fernand.” In Monte Cristo gre k pisalni mizi, odpre enega izmed predalov, vzame iz njega zarumenel papir ter ga da Mercedi. Bilo je to Danglarsovo pismo, pisano kraljevemu prokuratorju, katero je vzel grof Monte Cristo iz aktov, tičočih se Ed-monda Dantesa, oni dan, ko je izplačal poverjenik tvrdke Thomson in French gospodu de Boville dvesno tisoč frankov. Mercedes prečita to pismo polna strahu. “O moj Bog,” vzdihne, ko prečita, ter položi roko na potno čelo, “in to pismo—” “To pismo sem kupil za dvesto tisoč frankov,” pravi Mont'e Cristo. “A ta cena je jako nizka, ker se s tem danes v vaših očeh lahko opravičim.” “In kaj je bila posledica tega pisma?” “Znano vam je, da sem postal jetnik, a ne veste, koliko časa sem ostal v ječi. Neznano vam četrt ure od vas v ječi na gradu Ifu. Neznano vam je bilo, da sem tekom teh štirinajštih let vsak dan ponavljal prisego, da se osvetim, dasi še nisem slutil, da ste se vi omožili s Fernandom, mojim tožnikom, da je umrl moj oče, in sicer umrl lakote.” “Pravični Bog!” vsklikne Mercedes. Toda ko sem prišel po štiri najstih letih iz ječe, in na Mer-cedo, ki je živela, in na mojega očeta, ki je bil mrtev, sem .prisegel, da se bom nad Fernandom maščeval, in zdaj se maščujem.” “Ali ste prepričani, da je bil to res nesrečni Fernand?” “Pri izveličanju moje duše, madame, tako je, kakor sem re-kel. Sicer pa to ni nič posebnega, če človek pomisli sledeče: kot rejenček Francije je prestopil k Angležem; kot rojen Španec se je bojeval proti Španiji; plačan od Alija, ga je izdal in umoril. Kaj je to v primeri s tem pismom? Laž iz ljubezni, katero mora, kar priznavam in razumem, odpustiti ženska, s katero se je ta mož oženil, katere pa ne more odpustiti oni, ki se je hotel oženiti s to žensko. Francozje se niso maščevali nad izdajalcem, Španci ga niso ustrelili, Ali, počivaje v globokem grobu, ga ni mogel kaznovati; toda jaz, izdan, umorjen in tudi vržen v grob, sem utekel temu grobu po božji milosti; Bog sam hoče maščevanje, Bog hoče maščevanje po moji roki.” Ubogi ženi se povesi glava, in noge se ji začno tresti, da pade na kolena. “Odpustite, Edmond,” pravi, “odpustite meni, ki vas ljubim še vedno!” Njeno čelo se je skoro dotikalo preproge. Grof stopi k nji in jo dvigne. Sede v naslonjaču, opazuje nato moški grofov obraz, ki je bil v bolečini in sovraštvu skoro grozeč. “Jaz naj teh prokletih ne starem! Nepokoren naj bodem Bogu, ki me je izbral za orodje svojega maščevanja! Nemogoče, madame, nemogoče!” zamrmra. “Edmond!” pravi uboga mati, poskušaj e vsa sredstva. “O moj Bog, če imenujem jaz vas Edmond, zakaj ne imenujete vi mene Mercedes?” “Mercedes,” ponovi Monte Cristo, “Mercedes! Ah, da, prav imate, to ime mi je drago še vedno — ah, in že dolgo, dolgo časa ni prišlo tako jasno čez moje ustnice. O Mercedes, v vzdihljejih največje žalosti sem' šepetal vaše ime, v naj silne j šib bolečinah sem ga vzdihoval prav tako kakor v obupni besnosti. Ves trd od mraza, prikovan na slamo svojega ležišča, ali ležeč ves sparjen od vročine na kamenitih ploščah svoje ječe, sem mislil na vas, Mercedes; o Mercedes, in moram se maščevati, kajti štirinajst let sem jokal, štirinajst let sem trpel nadčloveško in zdaj vam ponavljam: Mercedes, jaz se moram maščevati.” Boje se, da bi se več ne mogel ustavljati prošnjam one, ki jo je ljubil tako zelo, je poklical grof svojemu sovraštvu spomine na pomoč. “Maščujte se, Edmond,” pravi uboga mati, “toda samo nad krivcem, nad njim, nad menoj, toda ne nad mojim sinom!” “V svetem pismu stoji zapisano,” odvrne Monte Cristo, “da grehi očetov preidejo na otroke do tretjega in četrtega kolena. Ali naj bom jaz boljši od Boga, ki je narekoval te besede svojemu preroku?” “Toda Bog ima čas in večnost, a ljudem manjka oboje.” Monte Cristu se izvije vzdih, skoro sličen rjovenju, in prime se z obema rokama za glavo. “Edmond,” nadaljuje Mercedes in iztegne svoje roke proti grofu, “Edmond, odkar vas poznam, sem oboževala vaše ime, mi je bil svet spomin na vas. Edmond, prijatelj moj, ali hočete skaliti to sliko, ki odseva tako jasno iz zrcala mojega srca? O, če bi mogli prešteti molitve, ki sem jih pošiljala za vas k Bogu, dokler sem vedela, da aga jok. živite, m odkar sem mislila, da 5 katere- zelo, ki sem se ga vedno sporni- i Mrtvec se vrne v svoj grob, sen- svojega edinega sina, za ga vas prosim milosti, vam pri- njala. O, zdaj smem to reči. segam, da sem videla skozi de- “Tem bolj,” pravi Monte Cri-set let vsako noč ta prizor, sli- st0, “ker ubogi Edmond ne bo šala vsako noč oni strašni krik ve£ dolgo vžival vaše ljubezni, ter se zbudila vsa otrpla in trepetajoča. Ah, verujte mi, Edmond, dasi zaslužim veliko kazen, da sem tudi jaz strašno trpela.” “Ali je umrl vaš oče, ko ste bili vi daleč od njega?” vsklikne Monte Cristo, pule si z obema rokama lase. “Ali ste videli, da je postala vaša izvoljenka soproga vašega tekmeca, dočim ste vi zdihovali v ječi?” “Ne,” ga prekine Mercedes, “ampak videla sem, da je mož, ki ga ljubim, pripravljen umoriti mojega sina.” Mercedes je govorila te besede s tako pretresujočo bolestjo, s tako obupnim izrazom, da ste mrtvi! Da, mrtvi! Ah, predstavljala sem si vaše truplo v eni onih globočin, v katere potapljajo jetničarji trupla svojih jetnikov, in jokala sem. Kaj sem mogla storiti za vas drugega, Edmond, kakor jokati in moliti? Poslušajte, deset let sem imela vsako noč isti sen. Reklo se mi je, da ste hoteli ubežati, da ste se mesto drugega jetnika zavili v mrtvečevo vrečo, da so vrgli to živo truplo z višine gradu If a in da je opozoril nič slutečega krvnika na to le krik, ki se vam je izvil ko ste se razbili ob skalo. Ah, Edmond, pri glavi Lev je bil ukročen, osvetnik premagan. “Kaj zahtevate?” pravi. “Da ostane pri življenju vaš sin? Prav, naj živi!” Mercedi se izvije vsklik, ki pričara v grofove oči dve solzi; toda ti dve solzi izgineta takoj; vsekakor je poslal Bog angelja, da jih je otrl s poljubom, kajti v očeh Gospodovih sta bili dragocenejši kakor najdražji biseri iz Gizarata in Ofira. “O,” vsklikne in pritisne Monte Cristovo roko na svoje ustnice, “o, hvala, hvala, Edmond, ki sem ga vedno ljubila tako ca izgine v noč.’ ;Kaj pravite, Edmond?” (Dahe prihadnrič) CTT Society* ONE FAIHLANE DRIVE JOUET, !L 60434 ELEOT McCORMACK MAYOR OF EUCLID Robert Darden, 21190 Edgecliff, Frank Perko, 123 E. 192, Co-Chm. Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protectic-n at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girds. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and Utile league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine VBBBIiaBBIIHBHHMBHBIBIBlIBBBBnBDBBiaaaiBBBESBIESBaiEaiiSSHMSIESnBBISBHBSmsnSISH&aBBQBe&SlEinUOlIRDBIISBHBaSBEaBEISBaBSBl CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOB SALE FRANKLIN PARK AREA — BY OWNER S bdrm. face brk. Cape Cod, IVa baths, Ige. cab. kit. WW erptg. Bit. in, A.C. Fenced yard, 2 c. gar. 60x175 lot. Low taxes. $29,900. 445-5542 (207) Demokratje podpirajo Carneya Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ................ Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D. Minnesota PRIME CENTRAL BUSINESS LAND FOR SALE Located at the focal entrance to the ■ Duluth Central Business District; adjacent to interstate freeway exit, recent downtown renewal project, and Cultural Center; site contains 1.14 acres (49,795 sq. ft. 115’x433’) and is 75% vacant, containing a formerly occupied railroad depot and yards; offers excellent view, within 2,000 ft. of Lake Superior Harbor, is three blocks from 100% corner and two blocks from Government Center. The property will be sold at a fixed price of $90,000 on the basis of most suitable design and development for the site. Write for bid form and further description to Leonard Slabodnik, City Purchasing Agent, Room 107, City Hall, Duluth, Minnesota 55802. JAMES M. CARNEY Vodili ste odlično kampanjo za zmago, moje občudovanje in najboljše želje! EDMUND S. MUSKIE Zvezni senator iz Maine Kandidat za podpredsednika ZDA — 1968 Pozivam vas, da izvolite v urad moža, ki bo velik žu pan in velik demokratski vodnik ... Jamesa M. Carnevja. sm j. GiLuasa Guverner države Ohio Jaz hočem dodati svojo osebno podporo k vsem tem velikim demokratom, ki so se izjavili za Jamesa Carnevja. ANTHONY J. flAS?«LI predsednik mestnega sveta Clevelanda 2. novembra volite 'JAMESA M. CARNEYA ■ yy * demokrata za župana Podpirajo ga AFL-CIO Podpira ga Cleveland Press Carney for Mayor Committee, Sally Fridrich, Secretary, 19323 Davinwood Dr., Cleveland, O. 44135 SI Mis tlie Baptist L§dg© 1®* IS Dear members: It was very disappointing to see so few members at our September meeting. It is, very hard to have discussions and make plans with a handful of members present at the meetings. A bowling social will be planned at our October meeting. The officers and myself would like to see the young adults at these meetings to help us plan this event and all future socials. We need help and suggestions desperately. Please come to the meeting. Fraternally yours, Tina Stanik Secretary 1 JOS, ZELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tel.: 361-0583 E E = Tel.: 481-3118 = COLLIN WOODSKI URAD | 452 E. 152ml STREET E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = plačevanje na obroke Karkoli želite ... nov avto ... rekr. sobo ... prevozno hišico . .. čoln ... ali posebne počitnice ... pojdite v enega od naših 24 prikladnih uradov in pogovorite se o tem. Mi vam bomo pokazali, kako malo stane poslovanje z našo banko. In ko ste že tam, vprašajte o hranjenju, Free Checking, Master Charge, Cash-On-Call (predujem gotovine na vašo Master Charge Card), predpakirane tuje valute in potovalni čeki. Miijle Žoctčftt C NATIONAL BANK C-7 OF CLEVELAND V ^- Vs&ctdij CORPORATION BANK SocietyCorpBration assets •KffdUNkon dollars iimiui