Leto LXV1 Poštnina plačana v JoiovM V Ljubljani, v nedeljo, đne 6. marca 1938 Stev. 54 a Cena 2 Din Naročnina mesečno račee : Ljab- 25 za ^ВГ^^^ МвШ W Ш ^^^^^^^ Ijana И. 4LO|/£/V£C etvo 40 Din Kopitarjevi ul.b/111 10.344 za inserate; ce- ШШШ I^H Ш Врн^ Ш ЖјУшГ Sarajevo loletno % za ^^^^^^ ШШШ M в ^Ш^^Ј (^Н Zagreb inozemstvo 120 Din 01 в^Ш l^V Mf ИП ||И * ЧН Ш^Ш «ДД Uredništvo v gjашШШвкиш^^шШг jeva ulica Jtev.bw Telefoni uredništva ia nprave: 4041, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutra] razen ponedeljka in dneva po praznika Voditelj in ljudstvo Večkrat boste doživeli, da pride znanec iz gledališča, iz kina ali od predavanja z glasnim protestom: kako je mogoče takšne bedarije in plitkosti nuditi občinstvu! Toda kar je najhujše: bolj ko je stvar abotna in brez vsebinska, večjega obiska je deležna in z večjo naslado jo občinstvo sprejema! — Sicer ste isto že sami neštetokrat doživeli. Podjetniki kulturnih ustanov in zabavišč, ki so praktični ljudje, pa vedno bolj temu okusu občinstva ustrezajoče komade izbirajo; resna, miselno bogata, globlja stvar ne »vleče«. Torej se stavljajo v program dela, ki jih široka publika poseča. Le množica je merodajna, ne oni poedinci, ki imajo morda boljši okus in vihajo nosove, ki pa ne bodo nikdar napolnili blagajne. Okus povprečnega gledalca iz brezimne množice je torej tisti, ki, kakor doživljamo, vedno bolj določa višino repetoirjov in umetniških programov. Ta brezimni mož iz množice pa vse bolj odloča tudi na drugih področjih javnega življenja. Njegovemu okusu se prilagoduje gledališče, kino; njegovi volji in značaju pa prav tako tudi vsa velika ljudska gibanja, ki jih doživljamo v zadnjih letih. V tem je ključ do razumevanja, zakaj iracionalna, neresna in de-magoška gibanja čudovito uspevajo, resen pokret, ki operira z resnico in stvarnimi dejstvi, pa ne more nikamor. Kako bi mogli pozabiti dogodke v Nemčiji v onih letih, ko se je hitlerizem šele pojavil, pa se vedno bolj uveljavljal in se že po nekaj letih pričel boriti za politično oblast! S kako umsko superiornostjo in samozavestjo so nastopale vse ostale stare, že vkoreninjene stranke in dokazovale, da nova pot ne bo v srečo ljudstva! S kretnjo absolutne duševne nadmoči so odklanjale hitlerjansko propagando kot neresno in kot nekaj, kar politično izšolan narod ne more sprejeti in ne bo nikdar sprejel. V člankih in knjigah so točko za točko pobijali hitlerjanstvo in dokazovali njegovo nestvarno deinagoštvo, ki bo narodu le v nesrečo. Vsak dokaz je držal po vseh pravilih logike in logičnega sklepanja... Nasprotno pa Hitler ni ničesar dokazoval, ampak je kar naprej dan za dnem motal svoje krilatice jued ljudstvo, ki se je v vedno večjem številu gnetlo na njegovih shodih. Končno je bil Hitler tisti, ki je zajel množice in odnesel zmago, oni pa, ki so računali na politično izšolanost nemškega naroda in ua »nemško stvarnost«, so pa propadli... Po logiki in pameti so imeli Hitlerjevi nasprotniki prav. Toda njih tragika je bila v tem, da so mislili, da pri masovnih gibanjih odločata logika in pamet! Precenjevali so vlogo razuma v političnem življenju! Vidimo, da razum celo v življenju poedinca nima vedno vodilne besede, čeprav bi kajpada moral voditi vse človekovo ravnanje. Toda le prepogosto se zgodi, da odločb in sklepov ne narekuje pamet, temveč čustva in na splošno človekov značaj. Še mnogo manjšo vlogo pa igrajo razumski razlogi pri odločitvi ljudskih množic. Masovna gibanja so po večini čustvene, emocionalne narave, ko razumsko tehtanje sploh ne prihaja do izraza. Vsako množično gibanje zato nujno teži k primitivnemu, nagonskemu, za nečem, kar je vsem iz brezimne množice skupno dojemljivo iu zajemljivo. Množico »prime« tisto, kar je skupni imenovalec vseh želja in vseh src. Naravno je torej, da pri naraščajočem kolektivizmu vse bolj tudi primitivnost napreduje. Vzrok ni v tem, ker veda in znanost napredujeta, kar bi kvečjemu dvignilo duhovno vršino. Vzrok za naraščanje nagonske primitivnosti v masah je nepošteno in neiskreno ravnanje voditeljev, ki nikdar ne govore masi o njenih dolžnostih, ampak vedno le o njenih pravicah; ki nikdar ne za lite-vajo od množice, da bi se v svojih gonih umirila in se za nekaj stopinj dvignila ter bližala duhovnemu idealu človeka ... Nasprotno, množici se godi in se ji laska in se jo potrjuje v njenih nagonskih stremljenjih. Čim bolj kolektivizem tudi miselno napreduje, tem bolj je torej brezimni povprečnež iz množice tisti skupni imenovalec, na katerega je treba spraviti in mu priličiti vse delo za ljudstvo. Isto kot v vojaški četi, v kateri je korak umerjen po najmanjšem možu v četverostopu. V množici odločajo samo čustva, ne pamet. Množica nima drugega interesa, kakor da razumske razlike čim bolj odpadajo in da se osebnost izenači z večino, v skupnosti. Množica prihaja v svoj element šele, kadar bobni z istim korakom, rjove iste klice, in ko podobna plazu ruši vse pred seboj in tepta v prah resnične ali namišljene sovražnike. Ali boš z muožic.o razpravljal, njej dokazoval zmoto? To je prav tako nemogoče, kakor debata z lokomotivo, ki drvi po tračnicah, ali pa razgovor z orkanom, ki pustoši pokrajine. Kaj je ono, kar giblje tisočera srca, da so sedaj vsa nežna, pa zopet čisto bes-nu, da se jočejo, pa zopet smejejo, da drhte usmiljenja ali želite strahotnegu fanatizma? Največkrat lepa sanja, vabljiva obljuba, utvara, lepo povedana fraza, radikalna gesta, ki vodi v skrajnost — samo skoraj nikdar ne resnica, ki že od nekdaj po mnenju ljudstva ne predstavlja radikalnega stališča. Iz tega se vidi, kako ima resen in vesten voditelj težavno stališče. Ne zato, ker bi ljudje bili dandanes slabši in manj dostopni za resnico kot so bili nekoč, ampak ker imu zvodništvo in laž neprimerno več možnosti, da obdeluje ljudsko dušo v svojem smislu, kakor pa je bilo to uc.koč. Nikdar ni laž praznovalu tolikšnega zma-goslavlja kakor v naši »prosvitljeni« iu »napredni« dobi. Z modernimi propagandnimi sredstvi — tisk, radio, kino, film —, ki dan za dnem, mesec za nieseccm in leto za letom ubijajo v glave eno in isto stvar ter že s tem ved-nim ponavljanjem ustvarjajo videz resničnosti — je mogoče n. pr. doseči, da 150 milijonov sovjetskih podanikov verjame, da delavec izven sovjetije nima usnjenih čevljev, da njegovi otroci ne smejo posečati višjih šol, da v Londonu nimajo cestne železnice in v Parizu nc centralne kurjave! Toda, kaj bi hodili tako daleč: v času protikonkordatne borbe se jc gotovim »državo-tvorcem« v Jugoslaviji posrečilo prepričati srbske mase, dn bo v primeru konkordata katoliški duhovnik krščeval in učil pravoslavne otrokel Prijateljem slovenske mladine! V dneh od 26. do 29. junija tega leta bo v naši Ljubljani na Stadionu velika mednarodna mladinska prireditev, združena s telovadnimi in športnimi nastopi ter mednarodnimi, zlasti še slovanskimi telovadnimi in športnimi tekmami. Slovenska mladina bo imela tedaj izredno čast, da pozdravi v središču Slovencev, v svoji beli Ljubljani, člane sorodnih svetovnih mladinskih organizacij iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Nizozemske, Poljske in Švice, ki so že vsi pismeno obljubili svojo udeležbo. Iz daljne Amerike bodo prihiteli tudi naši rodni bratje in sestre, da bomo zbrani kot ena družina v zboru mednarodne mladine, s katero nas druži isti svetovni nazor. V najtesnejši povezanosti s temi izbranimi predstavniki svetovnih prijateljev bo v teh dneh naša mladina po mnogih letih zopet javno manifestirala za ideje krščanske kulture, za zvestobo Bogu in svoji materini besedi, za vdanost narodu in državi, izražajoč pri tem najtoplejšo ljubezen svojemu mlademu kralju, najvišjemu državnemu poglavarju. In v teh dneh bo naša mladina pred očmi vse slovenske javnosti in pred pričami in s sodelovanjem izbranih mednarodnih krščanskih svetovnih organizacij pokazala na našem Stadionu odločno in zavedno na cilje svojih telesnovzgojnih in prosvetnih teženj, ki naj vso slovensko mladino, v prisrčnem in plemenitem tekmovanju in srčni povezanosti s sorodnimi svetovnimi gibanji, obdrži zdravo in krepko na čim višji moralni stopnji v neprecenljivo korist družine, naroda in države. Prepričani smo, da bo vsa slovenska javnost, ki ljubi svojo mladino, to podobo svoje bodočnosti, kakor tudi naša bela Ljubljana, ki bo sprejela v tistih dneh vase svoj najlepši cvet in drage goste z juga in iz vse Evrope, pokazala v dneh teh pomembnih svečanosti svojo naklonjenost in ljubezen in zlasti svojo gostoljubnost. Sloves v svetu, lep spomin v srcih gostov in rastoča samozavest domače mladine ji bo v najlepšo zahvalo! Ti pa, slovenska mladost, se pripravi za te dni svojega praznika z vso resnobo in ljubeznijo, kakor si jo že tolikokrat izpričala, da z vztrajnostjo in samožrtvovanjem, kakor edino Ti znaš, potrdiš pred vsem svetom uspehe svoje trdne volje: Živeti kot zdrava mladina v ljubezni do Boga, naroda in države! Bog živi! Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani. Madžari naznanjajo oborožitev svoje države Budimpešta, 5. marca. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: Predsednik vlade Daranyi ie danes imel govor na velikem 6hodu vladne stranke v Gveru. Poudarjal je potrebo čim najtrdnejše nacionalne solidarnosti in boja z združenimi močmi proti mednarodnemu boljševizmu. Madžarska vlada kar najodločneje nasprotuje V6em bolj ali manj odkritim ali prikritim tendencam, ki so v elužbi boljševizma. Destruktivna gibanja 6e imajo zatreti že v kali. Najti je treba način, da se krietjanom omogoči čim večja zaposlitev v industriji, trgovinah in financah, to je tudi v intereeu Zidov eamih. Daranyi je nato prešel na zunanjepolitična vprašanja in je dejal, da se je zadnje čase v mednarodni politiki pokazala neka nervoznost, vendar eo prav zadnji dnevi prinesli vidno pomiritev in ee more reči, da se je mednarodni položaj znatno popravil po zaslugi trdne volje Velike Britanije, da se ohrani mir. Velika Britanija si prizadeva, da bi z neposrednimi razgovori z Italijo in z Nemčijo odstranila sedanje nesporazume in da se odpravijo vsa nesoglasja. Madžarsko veže prijateljsko razmerje do sosednje Avstrije in in Nemčije, zato je popolnoma naravno, da z veliko pozornostjo spremlja razvoj razmerja med Avstrijo in Nemčijo in upa, da se bo dosegel sporazum med Hitlerjem in Schusch-niggom na temelju sporazuma iz leta 193b in da »e bodo dokončno uredili odnosi med obema državama, katerih prebivalci so Nemci, ter da bosta Avstrija in Nemčija skupaj izvedli svoje zgodovinsko poslanstvo za ohranitev trajnega in stabilnega miru v Evropi. Nedavni obisk madžarskega regenta Horthyja na Poljskem je utrdil stoletno prijateljstvo med Poljsko in Madžarsko. Razmerje med Madžarsko m Italijo, Avstrijo in Nemčijo ni aamo prijateljstvo, temveč je globlje; to je ugotovila tudi nedavna trojna konferenca v Budimpešti. Dalje je Daranyi spomnil na (o, da je že pred letom dni izjavil, da želi Madžarska obnovo pravega razmerja do vseh tistih držav, od katerih jo ločijo razna nesoglasja. Madžarska je pripravljena skleniti s temi državami dogovore, kot pogoje, da tudi na drugi strani pokažejo enako dobro voljo, in da bodo upoštevane razne upravičene madžarske zahteve. Neizjiodbitni pogoji za dobro soseščino so ureditev vprašanja inadžaeskih manjšin po zakoniti poti. Če se usoda manjšin ne uredi normalno, se med Madžarsko in Malo zvezo ne more ustvariti normalno razmerje. Nato je Daranyi opozoril, da so zastopniki Italije in Avstrije na zadnji trojni konferenci v Budimpešti izjavili, da njuni vladi priznata r>o-Г>о1по enakopravnost Madžarske glede oborožitve in da je treba poudariti potrebo, da Madžarska to načelo oboroževalne enakopravnosti čimprej uresniči. Sosede Madžarske se kakor vse druge države že leta in leta oboro-žujejo in izdajajo velikanske vsote denarja za orožje. Tako se bo nesorazmerje še bolj povečalo v škodo Madžarske. Zato je potrebno razviti madžarsko oboroženo silo, ker služi varnosti države, ker krepi zavest o neodvisnosti in nacionalni ponos. Madžarska mora pristati na novo žrtve za razvoj svojih moči. Nemške točke v pogajanjih z Anglijo Berlin 5 marca. b. O vsebini razgovorov med Hitlerjem in britanskim poslanikom Hendersonom berlinski uradni krogi ničesar ne poročajo, poučeni politični krogi pa zatrjujejo, da zavzema Nemčija do aktualnih političnih vprašanj sledeče stališče: 1. Načrt povratka v Ženevo in načrt kolektivne varnosti; 2. negativno stališče Nemčije do ženevske ustanove opravičuje še nadalje dvom v vse politične in gospodarske konference te vrste; 3. zahteva za kolonijami bo iz leta v leto vse večja in krepkejša in bo Nemčija kolonialno vprašanje neprestoo in če/dalje bolj glasno poudarjala. 4. Nemčija je proti vsakemu vojnemu mešetar-jenju v diplomatskem prometu med posameznimi državami. Življenjski temelj nemškega naroda, ki se mu mora zagotoviti > kolonijami, se zaradi tega ne da odkupiti z nikakrJniml krediti. Zaradi tega se Nemčija ne more pogajati o kreditih za surovine. 5. Obramba proti boljševizmu, naj se pojavi kjerkoli, zlasti pa v Španiji, je življenjski interes Nemčije in predpogoj za sodelovanje. 6. Ne sme se prezreti pravo samoopredelitev naroda za Nemce zunaj meja nemške države, tem bolj, ker je prava narodna samoopredelitev samo Pa se čudimo, če so stari Rimljani verjeli, da kristjani pri skrivnih pojedinah jedo otroke! Saj je še danes ni nobene tako debelo zlagane bedarije, ako gre na rovaš katoličanov in Cerkve, da jc ne bi ves svetovni liberalni in komunistični tisk z mastnimi črkami vedno znova ponavljal. Učinkovitost propagande more koristiti seveda ludi dobri stvari, le da sc premalo njene važnosti zavedamo. Propaganda ustvarja javno mnenje in kdor ima sredstva propagande v rokah — tisk, gledališče, kino, radio — ta bo prej ali slej imel duhovno v oblasti tudi narod. Kako šibka je proti tem gigantskim sredstvom govorjena beseda, ki navadno ostane omejena na majhen krog! Moč novodobne propagande sploh ni v vsebini povedanega, ampak način, da se vedno zuova isto ponavlja, ustvarja verjetnost in vero. In kako more biti zmota, kar veruje toliko in toliko ljudi... Množice potrebujejo voditeljev. Danes ob naraščajoči kolcktivizaciji družbe, ko sleherni poedinec stoji pod vplivom silovite propagande, ie pošteno voditeljstvo narodu še bolj potrebno ot nekoč v preteklosti. Potrebni so narodu še prav posebno pogumni in iskreni voditelji, dn ga dvignejo iz nagonskega materializma na višjo stopnjo človečnosti in ga osvobode zločestih tokov, ki ga vlečejo v vrtince strasti, sovraštva in družabnih zablod. Danes, ko se vsa miselnost prikroja duhovni višini brezimnega povprečneža iz množice, je nesebična voditeljska služba naravnost zahteva na vseh področjih in poslanstvo vseh, ki narod ljubijo in čutijo, da mu od svoje duševnosti imajo nekaj dati. I* obžalovati moramo, da se to vedno ne dogaja in da se mnogo razumnih in poštenih zaradi nerazumevanja svoje naloge ali zaradi zagrenjenosti odteguje tej svoji službi narodu. In tako prevečkrat ostaja resničen znamenit stavek starega Oxensjerna: Moj sin, ko bi ti vedel, s kuku uiulim razumom se vladajo narodi.« Urin. en del 14. točke, ki vsebuje temelj premirja iz leta 1918. Med interese Nemčije spadajo torej tudi so-narodnjaki, ki živijo zunaj meja nemške države. Berlinski poročevalec »News Chronicla« misli, da bo Rihbentrop prišel v London s ločno določenimi predlogi za Chamberlaina. Angleško-neniški razgovori se bodo po mnenju tega poročevalca nanašali na tale vprašanja: Prvo vprašanje so kolonije. Nemška kampanja za vrnitev bivših nemških kolonij bo še poglobljena. Nemška država se nadeja, da l>o Anglija priznala nemške pravice brez vsakega oklevanja. DriiRn vprašanje velja časopisni propagandi. Hitler želi doseči z Veliko Britanijo poseben tiskovni dogovor. Tretje vprašanje so italijansko-nemški odno-šaji. Anglija naj obljubi, da ne lx> skušala ovirati osi ined Rimom in Rerlinom. Podajanja med Anglijo in Irsko se zatikajo London 5. marca. b. Angleško-irska goepodar-ska pogajanja so naletela na neuspeh, kakor pred njimi politična pogajanja za zedinjenjc severne z južno Irsko. Gospoda/reka pogajanja, ki jih vodijo delcgacije EIRA in Velika Britanija, ki bi sc morale končati v 10 dneh z gospodarskim sporazumom, so zaradi nastalih težav odgodena do torka. Sestanek med predsednikom svobodne irske države de Valerom in britanskim ministrom za kolonije Malcoln MacDonaldom jc sedaj odgoden ker se je moral de Valcra vrniti v Dublin zaradi državniških poslov. Zemunska vremenska napoved: V zapadnih in severnih krajih bo prevladovalo jasno vreme, v ostalih krajih se bo pa postopno razjasnilo. Ponekod bodo jutranje megle. Toplotn bo nekoliko padla. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, porast temperature, jasno. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in milo, čez dan nad 10 stopinj nad ničlo. Vsa Evropa se zgraža V SSSR vlada norec Pariz, 5. marca. Danes je tudi vse socialistično časopisje začelo ljuto kampanjo zoper sovjetski režim, predvsem zoper Stalina, čigar metode vzbujajo sedaj grozo in gnus celo med njegovimi najboljšimi prijatelji v Franciji. Vtis, da je Stalin moral naravnost znoreli, opravičuje dejstvo, da se ta mož ni poinišljal obtožiti bivšega Ljeninovega telesnega zdravnika Levina in 70 letnega Plet-njeva, češ, da sta spravila s poti Gorkega, Kuj-bièeva in bivšega načelnika Čeke Menjšinskega. Vprav nesmiselna je tudi obtožba, da so Ri-kov, Buharin in Rakovski že leta 1918 zamislili atentat na Ljenina, njihovega oboževanega vodjo in mojstra, ko vendar takrat ni bilo v Rusiji v boljše viški stranki nobene opozicije, ne desničarske ne trockistične. O bivšem poslaniku v Londonu Rakovskeni, ki se tudi nahaja na zatožni klopi, je splošno znano, da ni imel ničesar skup» nega z Buharinom In Rikovim. ki sta bila desničarja, dočim je Rakovski bil od nekdaj radikalen levičar. Le nora fantazija je tudi mogla skovati novo zaroto pod imenom »blok desničarskih trockistov«, o katerem doslej nismo ničesar slišali in v katerega je Slaliu pometal v en lonec ljudi, ki ideološko nikoli niso imeli med seboj ničesar skupnega. Sploh si lake ljudi, kakor eta Rikov in Buharin, od katerih je eden znan kot straho-. petee, drugi pa kot piianček, ne moremo misliti kot zarotnike. Od obtožencev bi bil kvečjemu Jagoda zmožen zasnovati zaroto proti lastni državi « pomočjo inozemstva. Toda mož se je raje bavil s sadističnim mučenjem jetnikov, kra|o in umazanimi posli na debelo in bi sploh ne bil nikoli našel nobenega, ki bi se hotel z njim zvezati v tako podjetje, kakor je zveza z inozemsko špionažo in tujimi generalnimi štabi. Tudi, kar se tiče bivšega berlinskega poslanika Krestinskega, nihče ne vorjame, da bi bil koval zaroto v sporazumu s Hitlerjem in nemškimi generali, saj je bil ves čas desna roka Litvinova in najboljši diplomat sovjetske Rusije v dobi, ko je začela sodelovati z. Zvezo narodov. Bilo bi razumljivo, pravijo prijatelji sovjetske Rusije v Parizu, če se hoče Stalin znebiti še zadnjega ljeninovca, nikakor pa ni mogoče razumeti, kako se j« odločil, di> pošlje na morišče takega moža. kakor ie po vsej Evropi znani specialist za srčne bolezni Pletnjcv, ki sploh ni zmožen nobenega sloćina, kaj šele tega. da bi bil po naročilu takega |>odleca, kakor je Jagoda, spravil s sveta jetičnega pisatelja Gorkega! Mogoče ga hoče Stalin odstraniti, ker je bil velik prijatelj Ljenina, toda Stalin je pokazal veliko pomanjkanje političnega realističnega smisla, ko hoče odstraniti moža, ki v Evropi uživa velike simpatije kot stro- kovnjak in človek. Diktator, ki si na tak način izpodkopuje ves ugled v inozemstvu, ne more biti več normalen in se ue zua več obvladati. Z eno besedo — tako beremo v socialističnih in levičarskih glasilih Francije — v Rusiji vlada danes norec. Organ bivšega ministrskega predsednika BIu-ma, ki je že včeraj ožigosal Stalinov režim, je sedaj objavil o moskovekem procesu cel članek. Pravi, da morejo le sadisti obtožiti bivše prijatelje in sodelavce Ljenina veleizdaje in da si Stalin sam daje najslabše spričevalo, ker kompromitira vso sovjetsko Rusijo in istega zločina dolži maršale, generale, admirale in poslanike 6voje države. »Mi priznavamo« — vzklika »Populaire« — »da je v Rusiji zavladala blaznost!« Člankar pravi, da nikakor ni mogoče primerjati Stalinovega režima s prvimi leti francoske revolucije, zakaj boljševiki vladajo bivšo carsko Rusijo že dvajseto leto in še vedno dajejo svetu zgled živinske, slepe in nerazumljive tiranije. V Parizu se splošno trdi, da je članek napisal Blum sam. Lahka razprava: vsi obtoženci vse priznavajo Rcssenholz je izjavil, da je kot komisar za trgovino vodil akcijo za sabotažo sovjetske trgovin« v korist nekih držav. Obtoženec je priznal, da je poslal leta 1933. 300.000 dolarjev Trockemu s posredovanjem nekega tujega diplomata, akreditiranega v Moskvi, ln da je zadnja tri leta poslal vsako leto po 100.000 dolarjev. Rosenholz je potrdil, da bi se imel po načrtu zarotnikov izvesti preobrat proti Stalinu maja 1936 in sicer točno v trenutku, ko bi se vrnil iz Londona maršal Tuhačevski, ki se je, kakor znano, udeleži! v imenu svoje vlade kronanj-skih svečanosti v Londonu. Maršal Tuhačevski je imel stopiti na čelo tega zarotniškega gibanja. Rosenholz je pojasnil tudi svoje odnose do maršala Tuhačevekega. Dejal je, da 6e je v Avstriji sestal s sinom Trockega, kateremu je prinesel očetovo pismo. Glasom očetovega naročila bi moral stopiti v zvezo z Buharinom, Rikovim in Tuhačevekim. Maršal Tuhačevski in rdeča sovjetska armada bi morala v tem oziru igrati veliko vlogo pri prevratu. Sam Trocki je sporočil, da mu bo morda Tuhačevski prepovedal povratek v Moskvo, ker ima sam napoleonska nagnjenja. Tuhačevski je dejal Ro> eenholzu, da je rdeča armada zanesljiva in da se bo puč brez dvoma z uspehom izvršil v mesecu maiu 1937. Vojni poveljniki bodo tedaj prišli v Kremelj na konferenco in ubili Stalina. Tuhačevski je 1. maia 1937 prisostvoval veliki vojni paradi v Moskvi, 10. maja pa je bil poslan v neki gannizon i v področje Volge. Rosenholz je izjavil, da mu je bivši šef političnega oddelka rdeče vojske Gamar-nik, ki se je ubil, dejal, da je treba pri puču vsekakor odstraniti centralo GPU. To nalogo bi moral izvršiti poveljnik moskovskega garnizona Gorbačev. Na vprašanje državnega tožilca ie obtoženi Rosenholz dejal, da jc bil aretiran v maju. Z n)im vred so bili aretirani vojni poveljniki, ki bi morali sodelovati v puču. Obtoženi Krestinski je izpovedal, da je po nalogu Trockega organiziral vohunstvo v korist neke tuje vojske. Izjavi] je, da je «prejemal denar za trockiste in da jim je pošiljal razna poročila iz inozemstva Bil je tudi v stalni zvezi z maršalom Tuhačevskim. Nato je bil zaslišan Rakovski, bivši sovjetski veleposlanik v Parizu. Izjavil je, da je leta 1934, ko je bil na Japonskem, vohunil za trockiste. Še lansko leto je bil imenovan za Veleposlanika v Parizu. I . in popolnejši ie sedal Trilvsin, ker mu je dodana posebna substanca, ki varu.e teme m las« pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka zkustva potrjuiejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo ie našlo tako) praktičen primer pri Trilysinu, k«r IDXLYSIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljai ter pre-prečuie izpadanje las. Zagreb, 5. marca b. Na snočnji seji krajevnega odbora JRZ v Zagrebu so ugotovili velik napredek te organizacije v preteklem in sedanjem letu. V 1. 1937 je bilo vpisanih nad 2000 članov, ki so po ogromni večini Hrvati. Za predsednika je bil izvoljen senator dr. Milan Mlskulin. Za tajnika je bil izvoljen advokat dr. Kristo Grbin. Sefea Narodne skupščine Proračun vojnega ministrstva sprejet Od nedeffe do nedelje Zunan'epolit čni pregled Pretekli teden nosi v zunanjepolitičnem oziru oznako pomirjevanja. Tako so se prilike pri naši avstrijski sosedi, kjer je preteklo nedeljo grozil izbruh državljanske vojne, znatno popravile. Avstrijski hi-tlerjevci, ki so nameravali zasesti Gradec in na to odkorakati proti Dunaju, da ga zasedejo in proglase hitlerjevsko Avstrijo, so hiti nekoliko potisnjeni nazaj in je zmagalo geslo miru in reda. Seveda jim jo avstrijska vlade morata priznati gotove protiusluge, tako med drugim nošenje znakov s hitlerjevskim kljukastim križem in hitler-jevski pozdrav. Tudi nekateri httlerjeveem neljubi vodje so morali Izginiti, med drugimi šef generalnega štaba general Janša Ln štajerski deželni glavar dr. Stepan. Pomirjen je ima brez dvoma svoj delni vzrok v odločnem stališču franco- | ske vlade, ki je izjavila, da bo branila avstrijsko j neodvisnost. Toda poročila iz Nemčije pravijo, da I bo nemška vlada nadaljevala svoj pritisk na Dunaj in da se bo v kratkem zgodilo zopet nekaj pomembnega v tem pogledu. Imamo vtis, da vlada v Avstriji mir pred viharjem. Misli nam gredo h koroškim Slovencem, ki jim grozi nevarnost, da postanejo prve žrtve zmage kljukastega križa v Avstriji. Tudi govor češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže, s katerim je odgovoril na Hitlerjeve grožnje od dne 20. februarja, izraža duh pomirjenja. Češkoslovaška je izpovedala, da se nobenih groženj ne boji. Tisoč let se je borile za svobodo in se ni bala nobenih žrtev. Tudi danes se ne boji ne žrtev in ne novih borb. Nobeni državi, pa na i se imenuje tudi Nemčija, ne dovoli, da bi se vmešavala v notranje zadeve. Čehi in Slovaki želijo iniru z Nemčijo, miru na vsej črti in z vsem srcem. Toda svoje svobode zanj ne prodajo. Bodri jih samozavest, ki sloni na poinii pripravljenosti, a tudi zavesrt, da l>odo našli pomoč, če bi bilo potrebno. To odločno stališče naše severne bratske države je vrnilo marsikateremu narodu, ki je ob Hitlerjevem govoru že klonil glavo, zopet pogum. A tudi v Berlinu ie blagodejno vplival. Razčistil je ozračje, ohladil vroče glave. In to so nujni pogoji za uspešno mirovno delo. Isto lahko trdimo tudi o odnošajih med velesilami. Tamkaj so Angleži začeli široko-potezna pogajanja г Italijo in z Nemčijo obenem. Z Italijo se jim bolj mudi. Tako vstaja sedaj možnost. da ee bo na Sredozemskem morju naselil mir in bo potem verjetno tudi Italija raje šla nekoliko stran od Nemcev, Nemci pa bodo postali manj zadirčni, če bodo videli, da se na ilnlijatvsko zavezništvo ne smejo toliko zanašati. Francija sama pa je izpovedala svoje veselje nad angleško-itali-janskimi pogajanji iti tudi svojo pripravljenost, da razčisti svoje odnošaje 7. Italijo. Na zapadu torej postaja oz.račje bolj znosno in napetosti so od-jenjale. Najlepši zgled miru in sloge pa je pretekli leden pokazal B a I k a n u a balkanski konferenci v Ankari v Turčiji. Tu. kjer živi nad 00 milijonov ljudi, ni danes nobenih trenj, nobenih napetosti. Med štirimi zavezniškimi balkanskimi državami vlada iskreno prijateljstvo. Balkan je hi.l svoje dni sniodnišniea. Bil je peklenska kuhinja, od koder so neprestano izvirale vojne nevarnosti. Danes je vse to že zgodovina in prav Ha I k an je j>ofital z.a ostalo Evropo zgled, kako je mogoče z dobro voljo in ol»oiestranskimi žrtvami organizirati mirno sožitje med narodi. Dane« je Balkan velika орк>га za zapadne in srednjeevropske države, ki iščejo miru in ravnovesja. Edeni strašni dogodek preteklega tedna — če izvzamemo vojno na Daljnem vzJiodu, kjer Ja-nruir.i neprestano prodirajo trlobljo iu globlje v kitajsko — je krvavi proces v Moskvi. Stalin je zopet porinil na zatožno klor» 21 čisto- krvnih boljševikov, ki so skoraj 10 let sedeli na najbolj vidnih mestih boljševiške Rusije. VečbW od nekdanjih Leninovih sodelavcev, ki so izvedli v Rusiji revolucijo, je dal v preteklih letih že pobiti, poetreljati, zadaviti. Ostalo jih je samo še nekaj. Ti se sedaj nahajajo na zatožni klopi in jim Stalin očita najgrša z.lodejstva. Buharin, Kre-stinski, Rykov, Jagoda, same nekdanje veličine, ki so leta in leta sedele na ministrskih sedežih. 21 jih je vseh skupaj in vsi čakajo na smrt. In vsi zaporedno »priznavajo* zločine, katerih so obloženi. če so njihova »priznanja« resnična, potem so to največji zločinci človeštva in je bila boljševiške Rusija zares 20 let v rokah največjih zločincev in evropski komunizem pod vodstvom naj-grših tolovajev. Ako pa so se obtoženci lagali in so priznavali samo pod vplivom nasilja? V tem primeru pa je Stalin in njegov okoliš najgrše gnezdo laži. zvorinstva in zlobe, kar ga človeštvo jk>inni. Obtoženci bodo prihodnji teden sojeni. Od nekdanjih revolucionarjev bo oslal samo še Stalin — obdan od okostnjakov |>obitih tovarišev. Listi pišejo, da je Stalin znorel. Čudno bi ne bilo... Notranjepolitični pregled Notranje politično življenje so je razvijalo v popolni mirnosti po uglajenih tirih. V skupščini se nadaljuje proračunska razprava, ki je tu in tam zelo živahna in burna, večinoma pa poteka popolnoma mirno, za nekatere razprave niti poslanci sanii ue kažejo prav velikega zanimanja. V tem tednu so prišli pred razpravo trije zelo važni proračuni, prosvetnega, notranjega^ in vojnega ministrstva. Zlasti važna so bila poročila ministrov, ki so jih k proračunskim predlogom podali. Tako je prosvetni minister v obširnem govoru pokazal prosvetne potrebe v državi in tudi nakazal pota, po katerih mora prosvetno vodstvo hoditi, ako hoče res doseči kake trajne uspehe. Zlasti je poudaril, da mora prva prosveta, ki jo otrok od državne prosvetne organizacije dobi, sloneti na ljudskem, to jo ua tistih duhovnih osuovah, ki jih otrok že s seboj prinese v šolo. Notranji minister dr. Anton Korošec je ob največjem zanimanju vseh političnih krogov' podrobno opisal notranje politične razmere v državi. Iz njegovega govora je dihala vesela samozavest, ki jo daje že doeedanje veliko pouiirjenje in ki opravičuje najboljše nade za nadaljuji razvoj države. Zlasti veliko se jo zadržal pri Hrvatih in vplivu njihovega stališča na državo. Izrecuo je poudarjal, da želi sedanja vlada državo tako urediti, da bo tudi Hrvatom dom. Vojni minister je ob polni skupščini razlagal potrebe uaše vojske in utemeljeval njen proračun. Dejal je, da naša država po svojem političnem in gospodarskem položaju ne sme biti brezbrižna do oboroževalnega tekmovanja, ampak da mora to imeti vedno pred očmi in opremo svoje vojske po tem obskrboti. Sprejet je bil tudi proračun kmetijskega ministrstva. V noči od ponedeljka na torek je po kratkovalovni radijski postaji iz Belgrada v posebnem radijskem večeru za izseljence govoril minister dr. Miha Krek. ki je izseljencem opisal ilria-vo. kakor se je razvila v teh 20 letih. Ves njegov govor je bil prelet misli, da je Jugoslavija danes ie tako urejena in močna država, da izseljenci morejo biti z vso pravieo na njo ponosni. V Ljubljani je v 67. letu starosti umrl stolni kanonik in znani stolniški pridigar dr. Miha Opeka, ki je bil znan po svojih klenih cerkvenih govorili, v mlajših letih pa se Je uspešno udej-stvoval tudi lia leposlovnem polju. Pokopali so ga z vsemi častmi v njegovem rojstnem kraju na Vrhniki. N. v m. p. V petek so bile na Jesenicah volitve obratnih zaupnikov, o čemur pn obširneje poročamo na drugem mestu. Belgrad, 5. marca m. Po skoraj celodnevni razpravi je bil enoči o'b 10 z glasovi vueh številnih navzočih poslancev izglasovan proračunski predlog za vojno ministrstvo. Proti so glasovali samo trije poslanci: Voja Lazič, Luka Avraitiovič in Aleksander Lazarevič, ki ee je edini od sedanjih poslancev opredelil za Ljoliča. Včerajšnja razprava o proračunu vojnega ministrstva je zopet dokaz, da opozicija v svoji borbi proti sedanji vladi ne izbira src-Jsiev. Ko se je prepričala, da so bili vsi njeni dosedanji napaai na sedanjo vlado, predvsem na predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča in na notranjega ministra dr. Korošca na celi črti odločno odbiti, ter so estale tùdi brezuspešne razne intrige, ki jih je opozicija s svojimi govori skušala vnesti mad nasilce sedanjega režima, je segla po orožju, katerega se do sedaj v našem notranjepolitičnem življenju še nihče ni poelužil. in se z vsein zaletom vrgla na osebo sedanjega vojnega ministra armij-skega generala Ljubonnra Marica, na človeka, ki je že 41 let nesebično in pošteno služil v naši na rodni vojski in zaradi evojih velikih sposobnosti uživa elovee najboljšega našega častnika ter je za tako svoje delo od svojih predpostavljenih prejel tudi najvišja državna odlikovanja. Tendenca včerajšnjih napadov opozicijskih govornikov je bila jasna: preko vojske rušiti vlado. Po tem sredstvu so segli ljudje, ki se nikdar ne morejo dovolj natrkati na svoja prsa in nagovoriti, da mora vojska ostati vedno izven vseli strank in nad vsemi strankami in da mora služiti eamo domovini. Pa tudi ta zadnji strahotni podvig gotove skupnosti, ki ga je včeraj pripravila z Raše-vičem, ji je na celi črti izpodletel in dosegel samo to, da so končno spregledali tudi vsi treznejši opozicijski krogi in se zavedli, za kakšno orodje so jih sedaj izrabljale razne 6amo temne eile. Dogodki na včerajšnji popoldanski eeji so se razvijali z veliko naglico. Po zmedenem in vseskozi nedokumentiranem govoru poslanca Raševiča se je enotnost skupščinske opozicije, predvsem po- slanskega kluba JNS razbila ter so ee posamez:.i govorniki odrekali solidarnosti z izvajanji Raševiča. Desavuirali so tudi dr. Baričeviča, kateremu niso dovolili, da bi nastopil kot govornik v imenu vse opozicije. Dr. Baričevič je globoko zadet odšel iz sejne dvorane. Pri razpravi o proračunskem predlogu za vojno ministrstvo je snoči govorilo še več govornikov. Med drugimi se je prijavil k besedi tudi Života Milanovič, ki je vehementno zavračal vse napade poslanca Raševiča in obsojal skupščinsko opozicijo, katera sf je za sredstvo zrušenja vlade izbrala vojsko. Zavračal je tudi ostale napade na osebo vojnega ministra in zatrjeval, da je bil vojni minister vedno eamo vojak in niltdar politik, in vse, kar ima — pa nima nič — je pošteno zaslužil s svojim delom. O predsedniku vlade, na katerega je Raševič prav tako stresal celo vrsto napadov, je dejal, da se ga kot politika lahko kritizira, kar se pa tiče oboroževanja naše vojske, inu je pa treba izreči samo pohvalo. Glede včerajšnjih napadov ie poslanec Milanovič poudarjal, da je znano, kdo stoji za njimi. Iz vrst poslancev vladne večine so se ob tej priliki navajala iinena raznih belgraj-skih vojnih dobaviteljev v zvezi z neko znano inozemsko tovarno orožja Izvajanja poslanca Mila-noviča je vladna večina nagradila z dolgotrajnimi ovacijami vojnemu ministru. Kot zadnji govornik je še nastopil poslanec kluba JRZ Peter Kosovič in v imenu kluba prečital izjavo, v kateri izreka popolno zaupnico vladi in vojnemu ministru, katerega poživlja, naj nadaljuje tako uspešno začeto delo. Glede današnjih napadov na njegovo osebo s strani opozicije pravi, naj jih vzame tako, kakor so jih svoječasno vzeli najboljši voditelji вгЈжке vojske, med njimi vojvoda Putnik. Vojni minieter armijeki general Maric je nalo zavzel mesto na govornici ob dolgotrajnem pozdravljanju narodne skupščine. Ko se je navdušenje malo polegle», je vojni minister začel svoj zaključni govor; Zaključna beseda vojnega minislra »Ker sein imel pogum nastopiti proti tistim. . ki so po mojem prihodu ua ta položaj izvrševali sdorabe som postal tarča ostrih napadov. Ko me je poslanec Rašovič kritiziral v finančnem odboru, sem mislil, da me je napadel zato, ker nisem pred-! lagal v pomilostitev nekega njegovega sorodnika i narednika, ki je bil obsojen ua pet mesecev za-I pora in ki se zaradi svoje popolue nediscipliniranosti ni mogel vež vrniti v vojsko. Vse pa kaže, da je tu šlo za drugo stvar. Napadi so se nadaljevali tudi v skupščinskem pleuu-mu. Celo po mestu se je šepetalo, kako nameravajo predložiti listine, ki bodo škodile mojemu ugledu. Davi se je govorilo, da se bo zahtevala tajna seja. Takoj moram odgovoriti: častno in pošteno služim že 41 let. Tako dolgo j traja moja neprestana vojaška služba. S pouosom ] gledam ua svojo preteklost. Moje življenje in delo je o d p rta knjig a. Naj le pridejo i gospodje, da si jo ogledajo. Meue ne more nihče oblatiti. Dopoldne sem takoj izjavil, da sein za ; javno sejo. V vojnem ministrstvu sem izvedel popolno reorganizacijo, tako da je mogoče popolno nadzorstvo nad vsemi uabavauii in da se pre- preči vsaka iloraba. V tej smeri sem gledal brez prestanka. Izključujem, da bi obstajale zlorabe, o katerih je govoril posl. Rašovič. Z velikim potrpljenjem sem poslušal Rašovičev govor, želeč na ta način, da pove pred javnostjo vse, kar ve. N« lo, kar je on navedel, odgovarjam samo eno: Poslužil se bom, gospodje, pravice, ki gre vsakemu državljanu v naši državi. Tožil ga bom pred sodiščem. Tam naj dokaže, kar si je tu izmislil« (viharno pritrjevanje, ploskanje in vzkliki: Da se ne bo skril za svojim parlamentarnim mandatom!) Minister vojske in mornarice je na koncu svojega govora vnovič kategorično izjavil, da to, kar je navedel Rašovič proti njegovemu delu, absolutno ni res. Končno se je general Marič zahvalil poslancem, ki so stavili razne dobrohotne predloge. Izjavil je, da jih bo upošteval v mejah možnosti. Vojnemu ministru generalu Mariču so tudi ob koncu njegovega govora vladni poslanci priredili dolgotrajne in prisrčne ovacije. Nato je bil oh 10 zvečer sprejet proračun vojnega ministrstva proti trem glasovom opozicije. Razprava o proračunu prometnega ministrstva Skupščina je nato pričela razpravo o proračunskem predlogu r.a prometno ministrstvo. Razpravo je pričel resorni minister dr. Mehmed Spabo. Pri raz|>ravi, ki se je takoj nato razvila, je govorilo več govornikov, med drugimi tudi poslanec JRZ dr. Andrej Veble, ki je v svojem govoru poudarjal, da je železniški promet brez dvoma objektivno merilo, da sto|>anio po gospodarski krizi nasproti boljšim Časom. Ta brez dvoma uspešna prometna politika je pa izraz nove finančne politike sedanje vlade, ki je tako notranjo, kakor zunanjo politiko povezala v praveu |toii-vitve našega narodnega gospodarstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je govornik obširno bavil z gospodarsko politiko prometnega ministrstva. Predvsem je posvetil velik del svojih izvajanj gradbeni službi in vprašanju graditve novih železniških prog in personalne politike prometnega ministrstva. Zavzemal se je za večje kredite zn vzdrževanje in obnovo obstoječih železniških prog, za nabavo voznega materiala. O železniški progi št. Jani—Sevnica je rekel, da bo njega popolna ekonoriska in komercialna važnost prišla do izraza šele tedaj, ko se bo zgradila nova projektirana železniška proga Crtionielj-Vrbovsko. Rentabilnost te proge je popolnoma zagotovljena ter je graditev te proge tudi prvenstveno državna potreba. Nadalje se zavzema zu zgraditev drugega tira na proei Zidani most—Zagreb, ki je najbolj obremenjena železniška proga. Posledica tako intenzivnega promet» tia tei progi Je ta. da imajo vlaki stalno zamudo, lslo tako se je govornik zavzemal razširjenje ljubljanske železniške |X>-staje. Glede gradbene službe na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva pravi, da zahteva povečanje kreditov za redno vzdrževanje prog na tem področju. Resornega ministra naproša tudi za potrebne kredite zaradi sanacije proge Ljubljana—St. Ilj, za popravilo, odnosno za zidanje novih železniških postaj na Bregu, Blanci in Št. llju in za popravo prog Karlovac—Ljubljana in Ljubljana—Jesenice. Naproša ministra, naj ljubljanskemu železniškemu ravnateljstvu stavi na razpolago [»trebne kredite za zgraditev železniške postaje v Otočah. Pri presoji personalne politike prometnega ministrstva naproša ministra, naj čim prej spremeni zakon o prometnem osebju iz leta 1931, ki je železniškemu uslužbenstvu prizadejal veliko krivic. Isto tako naj da primerne kredite na razpolago za nastanitev novega osebja, ker je sedanje preobremenjeno ter z nadčloveškim naporom opravlja naporno službo. Od Slovencev sta pri^ razpravi govorila med drugimi še Avgust Lu-kačič in dr. Ivan Jančič. Proračun za prometno ministrstvo je bil sprejet ob 2.30 zjutraj. A« tomobifsha razstava v Beigradu ttelurad, 5. marca. AA. Danes ob 11. so na belgraiskem sejmišču odprli prvo mednarodno razstavo in salon avtomobilov v navzočnosti odposlancu Nj. Vel. kralja, podpolkovnika Kereno-viča, ministra za trgovino in industrijo dr. Vrba-niča, ministra za telesno vzgojo dr. MiletiČa, župana III««, belgrn jskega škofa Ujčiča, poljskega poslanika Dnmbicknga, čilskega poslanika Garcia Silve, svetnika nemškega poslaništva Јлтвппл in drugih uglednih osebnosti'. Nato so si prisotni ogledali razstavo Drugo nagradno žrebanje za naročnike dnevnega »Slovenca« Lastništvo »Slovenca« razpisuje drugo nagradno žrebanje za vse sedanje in nove naročnike dnevnega »Slovenca«. Z žrebanjem, ki bo dne ?. julija t. 1., bo razdeljenih 146 raznih bogatih nagrad. Nekaj nagrad navajamo danes: Oprava za spalnico — dve nevestini opremi — kuhinjska oprava — dva šivalna stroja — pet radijskih aparatov — deset dvokoles — dve harmoniki — zaboj sladkorja — prašič (120—150 kg) — štiri vreče bele moke — obleke — in še druge nagrade, ki jih bomo še objavili. Do žrebanja imajo pravico: 1. Vsi sedanji naročniki dnevnega »Slovenca«, ki so nanj naročeni že najmanj tri mesece in ki bodo imeli tudi naročnino plačano za mesec julij. 2. Vsi novi naročniki, ki se na dnevnega »Slovenca« naroče vsaj za tri mesece in ki bodo plačali vsaj do 4. julija t. 1. trimesečno naročnino. Nagrad je veliko več in njih vrednost mnogo večja kot pri prvem žrebanju, zato se pravočasno naročite na dnevnega »Slovenca«! Lastništvo »Slovenca« Izid volitev obratnih zaupnikov na Jesenicah V petek so bile na Jesenicah pri KID volitve obratnih zaupnikov. Volitve so trajale zjutraj od 5 do 7 zvečer. Volivnih upravičencev je bilo 3709. V odstotkih znaša udeležba 97%. Oddanih je bilo 3695 glasov, od teh 28 neveljavnih. Glasovi so razdeljeni takole: zeleni (Zveza združenih delavcev) 275, beli (Jugoslovanska strokovna zveza) 719, plavi (Narodna strokovna zveza) 828, rdeči (socialisti) 1609. Od lanskega leta je napredovala Narodna strokovna zveza za 450 glasov, Jugoslovanska strokovna zveza za 300, rdeči za 100 in zeleni za celotno število, ker lani še niso obstojali. Posamezne skupine dobe obratnih zaupnikov: zeleni 1, plavi 4, beli 3, rdeči 8. Samo zeleni in plavi so dobili letos več mandatov. Telovadna akademija ZFO s sodelovanjem dekliških krožkov bo drevi ob 20 (8) v dvorani »Uniona« z naslednjim sporedom: 1. Državna himna. 2. Rajanje mladenke. 3. Korak mornarčkov. 4. Ritmična gimnastika (članice). 5. Konj (člani). 6. Vaje z žogo (članice). 7. »Za materjo« (članice). 8. Gimnastika (mladci). — Govor. — 9. Himna slovenskih fantov. — Odmor. — 10. Redovne vaje (člani), 11. Gimnaetika (članice). 12. Bradlja (člani) 13. Proste vaje za 1. 1938 (članice). 14. Vaje i »medictnko« (člani), 15. Drog (člani). 16. »Slovenka eem« (članice). Jubilej vzornega moža Sv. Lovrenc na Pohorju, 5. marca. Zadnji dan preteklega meseca je naš župan goepod Roman Pušnjak obhajal evoj godovni dan tn nekaj dni poprej 70-letnico življenja. Na vsak način zasluži naš jubilant, da 6e ob tej priliki nekoliko pri njem pomudimo. Predniki g. župana so se pred več stoletji naselili na tako imenovani »ia-rovšlri Puši« in odtod tudi dobili svoje ime. Posebno starega očeta našega slavljenca, Jožefa Pušnjaka, imajo starejši župljani še v dobrem spominu. Bil je posestnik in krojaški mojster. Krojaštvo se je v tej rodbini nepretrgano podedovalo od roda do roda. O imenovanem Jožefu so ljudje govorili, da »moli za celo faro«. Cerkveniško 6lužbo pri župnijeki cerkvi je že od nekdaj бкогај vedno opravljal kak član Pušnjakove rodbine. Tudi naš jubilant opravlja razen županovanja že dolga leta službo cerkovnika in cerkvenega ključarja in lahko se reče, da bi težiko našli kje v Sloveniji župana, ki bi bil t razen velikega petka vsak dan pri 6v. maši. Da • sta si iz tako bogoljubne rodbine od treh 6inov dva izvolila duhovski stan. je pač razumliivo. Dne 26. julija 1928 so presrečni starši, oče Roman in mati Roza, spremljala najstarejšega sina g. Mirka pred oltar. L. 1930 pa je božja previdnost ob enaki priliki dobremu očetu, sinu novomašniku in vsej župniji primešala v kelih sladke medice polovico grenkega in bridkega pelina. Ko 6e je pripeljal j novoposvečenec g. Rupert domov, je mati Roza zdihovala na bolniški postelji. Dne 4. avgusta jo , je smrt rešila zemskega trpljenja. Dva dni pozneje | je bil pogreb Cerkev je bila natlačeno polna in nobeno dko ni ostalo suho, ko je prietopil g. no-vomašnik k oltarju, bled in Objokan, odet v črni plašč in brez venca na glavi ter brez glorije m blagoslova opravil prvo nekrvavo daritev za dušni pokoi nepozabne, zlate mamice... ! Hud je bil ta udarec za g. župana. Vendar , etreti in upogniti ee ni dal. Izvrševal ie in še iz- j vršuie županske posle v blagor svoiih občanov. Postrežljiv in ire lu žen do skrajnosti, rad pomaga vsakemu, kolikor je v njegovi moči. Naj ga do; brotni Bog varuje in ohrani ter mu da dočakati še osemdesetletnico življenja!_ — Dn boste stalno zdravi, je potrebno da | redno pijete Radensko, ki delnic proti boleznim , ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. I NAZNANJAMO da je že prejela ogromne množine pomladanskega in letnega blaga ter ga prodaja v povečanih prostorih največja domača trgovska hiša Jugoslaviji -Stermecki - Celje št. 22. Prodaja ga po tako nizkih cenah, da se izplača vsakemu kupcu iz Slovenije priti Celje; ako mu je to osebno nemogoče, naj piše po nov cenik in vzorce, kar bo le v njegovo korist Sodni zaključek občinskih vohtev Križevci pri Ljutomeru, 3. marca. Vsem nam so še v spominu zloglasne občinske volitve iz leta 1933. Še sedaj se odigravajo epilogi teh volitev pred sodiščem. »Jutro« zelo rado prinaSa poročila o raznih sodbah proti bivšim županom — predstavnikom občin, kadar gre to njemu v prilog. V svoji pr.i-etranosti pa je prezrlo prinesti poročilo o sodbi apelacijskega sodišča v Ljubljani, ko so bili obsojeni bivši občinski možje, J!NS-arski veljaki iz K.riževcev na Murskem polju gg. Skuhala Franc, Prelog Franc, Žnidarič Vekoslav in Kosi Josip. Za razumevanje vse zadeve naj najprej malo osvežimo spomin na dogodke, ki so se odigrali leta 1933. in leta 1934. v Križevcih. Ker so prebivalci Murskega polja znani kot zavedni pristaši dr. Korošca, so stali JNS-areki veljaki 1. 1933 pred težko nalogo, kako ukloniti naše zavedne Muropoljce. Ker na zmago niso mogli računati, so ponaredili izid volitev. Predstavnika naše liste so postavili v kot za peč, de ni mogel kontrolirati volitev. Kontroliral pa jih je kljub temu tako, da je iz enega žepa v drugega prede-val fižol in koruzo in tako štel glasove za posei-mezno listo. Nič niso pomagali protesti, ukradli so nad 200 glasov in jih pripisali svoji lisli. Križevčani pa niso klonili! — Šli so od hiše do hiše in zbrali pismene izjavo vseli, ki so volili našo listo. Ne ta način so zbrali preko 400 pismenih izjav volivcev in jih s pritožbo vred odnesli na upravno sodišče v Celje. Tisti, ki so zbirali podpise, so bili sicer deloma zaprti, deloma kaznovani z denarnimi globami, toda ta dokaz je bil tako prepričevalen, da je upravno sodišče v Celju volitve razveljavilo in odredilo nove. v Križevcih Za te druge volitve, ki eo bile 23. maja 1934. so 6e JNS-arji še bolj pripravili. Teror, že poprej neznosen, so še poostrili. V Križevce so postavili kar 16 žandarjev, ki so lazili okrog hiš po vaseh. Toda niti 16 orožnikov ni bilo dovolj. Občina je najela zasebne stražarje in jih postavila v posamezne vasi, da 60 dan in noč stražili in pazili na naše vodilne može. Čim se je kateri naših le premaknil kam iz hiše, je stražar tekel po orožnike in potem se je začelo zasledovanje. Najbolj je bila n. pr. zaetražena Stara nova vas, kjer je poleg stalne orožniške patrulje bila več dni pred volitvami še posebna občin, straža, katero eo tvorili razni sokolski prvaki. Tudi pri teh drugih volitvah ni pomagal ne teror, ne bednostni fond, ne stražarji. Tudi pri teh volitvah so zmagali le z goljufijo, kar sino svoječasno že dokazali in v časopisju tozadevne dokumente objavili. Leta 1935 pa je bila na občini v Križevcih uradna revizija. Ugotovila je, da je takratni župan in banski svetnik Skuhala Franc plačeval stražarje ob priliki drugih občinskih volitev z javnim denarjem, ki ga je dobila občina iz banovinskega bednostnega fonda; ugotovilo pa se je tudi, da so prejemali denar ljudje, ki sj>loh pri občini niso bili zaposleni. Zadeva je prišla pred sodišče. Okrožno sodišče v Mariboru je o stvari raz- Eravljalo dne 13. 4. 1937 po sodniku poedincu s. s. enartu Josipu in vse obtožence oprostilo. Državni tožilec je vložil priziv in tako je o zadevi razpravljalo tud Apelacijsko sodišče v Ljubljani jxxi predsedstvom s. a. s. dr. Mastnaka Lava in predsednikov s. s. s. Strasserja Vinka in dr. Ogoreulza Roberta. Apelacijsko sodišče je pritožbi ugodilo, pobijeno sodbo razveljavilo in odločilo: Obtoženi Skuhala Fran«, Prelog Franc, Žnidarič Vekoslav in Ko«i Josip so krivi, da so v Križevcih in sicer: 1. Skuhala Franc kot predsednik občine Križevci dal delovodji Prelogu Francu nalog, da se naj vpišejo stražarji pri volitvah kot delavci (težaki) ter s svojim |x>dpieoin j>otrdil plačilni list za čas 22. 5. do 4 6. 1934, da so prejeli kot delavci iz bednostnega fonda mezdo: a) Vrbnjak Franc 132 din, Pajnhard Alojzij 72 in 44 din, Majcen Franc 168 din, Magdič 120 din, dasi so bili le vozniki. b) Filipič Franc 120 din, Stajnko Ivan 120 din, Prelog Franc 120 din, MavriČ Franc 120 din, dasi so bili le stražarji pri volitvah. e) Sajt Ivan 132 din, Vrbnjak Adolf 132 din, dasi sploh nista bila zaposlena. 2. Prelog Franc kot delovodja občine Križevci sestavil plačilni list, da so prejeli iz bednostnega fonda kot težaki mezdo zgoraj p>od a, b in c navedeni ter sestavil plačilni list za čas od R. do 18. julija 1985, da sta prejela Golinar Ivan 114 din, Stric Alojz 114 din, dasi sploh nieta dela opravila, ter nasnoval Kosi Stanka, da je s podpisom Šajta Janeza in Vrbnjakn Adolfa potrdil prejem mezde za opravljeno delo. 3. Žnidarič Vekoslav kot podpredsednik občine Križevci sodeloval pri sklepu občinskega odbora, da se uporabi bednostni fond tudi za plačilo stražarjem pri volitvah, kar se je tudi zgodilo, torej naidepno nasnoval Preloga, da je v plačilni list vstavil neresnične vpise navedene pod l./b. 4. Kosi Josip kot blagajnik občine Križevci potrdil plačilni list za čas od 22. maja do 4. 6. 1934 z neresnično vsebino, da so prejeli iz bednostnega fonda kot težaki mezdo j>od l./b navedeni stražarji ter podpisal Kosija Stanka kot prejemnika mezde 90 din in Ivanjševca Antona kot prejemnika mezde 144 din za delo, ki ga nista opravila. S tem so zakrivili prestopek zoper službeno dolžnost po § 397/1 k. z., oziroma Žnidarič tudi jx> § 34. k. z. in se obsodijo po § 397/1 k. z. z ujx>rabo § 71 štev. 5 k. z. Skuhala Franc na 500 din denarne kazni, Prelog Franc na 200 din. Znidarič Vekoslav na 100 din. Kosi Josip na 500 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa Skuhala Franc na 9 dni, Prelog Franc na 4 dni, Žnidarič Vekoslav na 7 dni in Kosi Josip na 9 dni zapora. Vsi obtoženci morajo nerazdelno nositi stroške kazenskega postopanja prve in druge stopnje, izvršitev kazni pa vsak zase. Obtoženci Žnidarič, Skuhala in Kosi Josip morejo po § 314 s k. p. plačati vsak po 250 din po-vprečnine, dočim se Prolog Franc povprečnine ■ oprosti. Priznanje se strinja s pričevanjem pod t a-c) navedenih ter s pričevanjem Golinarja in Strica, ter z vsebino plačilnih listov. Menda se je s tem dovolj lepo zaključila komedija, ki jo je diktatorski režim po svojih kri-čačib proglašal za tiskanje izrazov ljudske volje«. Iz prvih krivičnih volitev se res ob istih ljudeh niso mogle roditi druge bolj pravične. Kdor je prvič ponaredil ljudsko voljo, je moral tudi drugič seči jx> nezakonitih sredstvih, da bi pokazal, da jo že prvič ni ponaredil. In vse to se je toliko let imenovalo »nacionalno delo«I j.Iutro«, ki je zvesto botrovalo vsem dosedanjim diktaturam in ki si re da dopovedati, da »nacionalni ljudje« niso taki angelci, kakor jih ono proglaša, o teh nepristranskih razkritjih seveda vestno molči in bo najbrž, tudi šo naprej molčalo, zato smo to morali povedati mi, da naše besede o njih potrdimo z njihovimi dejanji. Ciril-Metodov zbor v Gorici V nedeljo, 6. t. m. bo gostoval svetovno znani zbor zagrebške grškokatoliške katedrale v Gorici. Koncert bo predpoldne v goriškem Verdijevem gledališču. V četrtek zvečer je bil zbor v Trstu in je dosegel vsestranski uspeh. Za koncert vlada v vseh krogih živahno zanimanje, kajti sloves, ki gre z zborom, nam obeta in jamči izreden umetniški užitek. Cestni odbor v Metliki Z ukinitvijo okrajnega glavarstva v Metliki jo bil ukinjen tudi okrajni cestni odbor in priključen k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomlju. Ker jo pa bil že od nekdaj cestni odl>or v Metliki, je bilo jKjelovanje za metliški kot težavno. Prizadete občine so zato poslale g. banu sjxmienico, v kateri so prosile, da bi se spet ustanovil okrajni cestni odbor v Metliki. Ban g. dr. Natlačen je želji ugodil in že imenoval člane novega cestnega odbora, ki so: Ivan Malešič, župan, Metlika, Anton Bajuk, Drašiči 8, Peter Pezdirc, župan, Gradac, Jože Ne-manič, Želebej, Leojx>ld Nemanič, Suhor, Franc Petrič, Trnovec, Anton Lovš-in, Križevaska vas, Janžekovič, Radovioa, Kralj, 1'odzemeJj, Kainbič, Črešnjevec, Janko Relič, Vel. Lešče. Za načelnika je bil izvoljen g. Anton Bajuk, za podnačelnika pa Ivan Malešič. G banu najlepša zahvala za to ustanovo, ki jo tako nujno jiotrebujemo v Metliki, ker so naše ceste v zelo slabem stanju. Odkup Prešernove rojstne hiše po šolski mladini Prispevki za odkup Prešernove rojstne hišo po šolski mladini že prihajajo in je odziv učencev in učiteljstva v splošnem zelo lep. Pri tem je opazila kr. banska uprava, da se vsa šolska vodstva ne drže natančno navodil, danih v tukajšnjem odloku IV. No. 20704/1 z dne 1. dec. 1937. Tam je naročeno, da naj ima vsaka pošiljka naslednje jKMlatke: 1. Število učencev; 2. vsota prispevkov vseh učencev; 3. vsota prispevkov ostalih darovalcev; 4. skupna vsota vseh prisf>evkov. — Vsi ti podatki so nujno jxitrebni, ker bo jx> zaključitvi zbirke izšlo jx>ročilo. ki ga bodo dobile vse šole in ki bo vsebovalo omenjene štiri |xxlatke. Zato opozarja kralj, banska uprava vse šole, ki prispevkov še niso jxislale, naj se natančno drže navodil v okrožnici. Tiste šole pa, ki so prispevke že poslale, a niso navedle zahtevanih jwdatkov, naj to nemudoma store naknadno. Vse zbirke naj se zaključijo s 15. marcem in naj se denar takoj pošlje. Po j>oohlastilu bana; načelnik prosv. odd.: dr. Sušnik, s. r. Drobne novice Koledar Nedelja, в. marca: (Prva postna nedelja.) Perpetua iu Félicita, mučenici. Ponedeljek, 7. marca: Tomaž Akvinski, cerkveni uïenik. Torek, 8. marca: Janez od Boga, spoznavalec; Julijan, škof. Novi grobovi •f Prevalje. V soboto, dne 5. t. m. je v jutranjih urah za vedno zatisnil svoje trudne oči g. Ivan P u č e 1 j, žel. upokojenec v Farni vasi pri Prevaljah. Bil je globoko veren, srčno dober in skrben oče 6vojim dragim. Naj počiva v miru! Prizadetim svojcem naše sožalje 1 Osebne vesti — Župnik in duh. svetnik Anton Ravšl — častni občan. Občina Cirkovce na Dravskem polju je imenovala domačega gospoda župnika za čaet-nega občana. Gospod Župnik Ravšl to odlikovanje tudi zasluži. V svojem nad 30-letnem delovanju je svojim faranom in občanom najboljši vodnik in svetovalec v duhovnih in gospodarskih zadevah. Vzorno opremljena župnijska cerkev, novo žup-nišče, Posojilnica in Strojna zadruga so njegovo delo. Najbolj pa mu je vee čas pri srcu napredek verekega življenja v župniji. Gospodu župniku vei iskreno čestitamo! alarmno patrono, tako da je zaradi hrupa takoj opozorjena vsa hiša in okolica. Seveda more odstraniti z vrat tako napravo le tisti, kdor ima ključ od nje. Če pa hoče nepoklicani odpreti le za 1 cm na stežaj vrata ali okna, se takoj oglasi alarmni strel. Naprava je zelo praktična ter zelo priročna Zlasti za take naselbine, ki so daleč od krajev z orožniki, pa tudi v me-etih bi nemara marsikomu ustregla, zlasti lastnikom skladišč, vinskih in drugih kleti, samotnih hiš, kamor se vlomilci najrajši splazijo. G. Savinc je že dobil nekaj interesentov, kdor pa se za tak izum še zanima, naj si model ogleda sam. G. Savinc stanuje na Šmar-tinski cesti 6 v Ljubljani. Delo in ideja tega invalida na vsak način zaslužita priznanje. IVAN NOČ KLAVIRSKI KONCERT 11 III. — V prekrasno Budimpešto s posebnim vlakom »P u t n i k a« Maribor od 25. do 30. maja. Vožnja samo 190 din. Pohitite s prijavami! Prospekti, informacije in prijave pri »P u t n i k u« Maribor—Celje—Ptuj—Gornja Radgona—St. Ilj— Dravograd! — Vsem državnim in samoupravnim upokojencem in aktivnim državnim in samoupravnim nameščencem dravske banovine! Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za drav- Prejeli smo veliko izbiro V /s pomladnih ZA DAMO: elegantne nla če, paletoie, kostume ZA GOSPODA moderne površnike in obleke novosti LUKIC - Ljubljana. Stritarjeva ul. 9 — Evharistični kongres v Budimpešti. V času od 25. do 30. maja 1938 priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopništvo Putnika v sporazumu s stalnim odborom za evharistične kongrese v Jugoslaviji in v sporazumu z knezoškofijskim pooblaščencem za ljubljansko škofijo g. Jernejem Hafnerjem romanje na 34. svetovni evharistični kongres v Budimpešto. Sporede in cene potovanja smo razposlali skupno s prijavnicami vsem čč. župnim uradom. V vseh poslovalnicah Putnika v Sloveniji se dobe podatki in navodila glede vožnje prehrane in prenočišča ter skupnega potnega lista, kakor vse ostalo. Poleg tega je Putnik preskrbel, da se lahko za romanje v Budimpešto določeni znesek vplača v treh mesečnih zaporednih obrokih. Odhod na romanje iz Ljubljane je določen na dan 25. maja ob 8 s prihodom v Budimpešto ob (j zvečer. Romarji se vračajo 30. maja okoli 6 zjutraj. Redna stolica o Oi-ia. .«j- S. Br. ЗНЗО dl.. 24. XII. »»3J. —- Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo dne 19. marca 1938 ob pol desetih dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in preglednikov, volitve novega odigra in odsekov ter sklepanje o samostojnih predlogih. — Morebitne samostojne predloge je treba javiti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zboro. — Odbor SKAS. fartes ob 5. in 8. v franfr^ftansht dvorani slavnostna predstava „Z don Roshom sonen naproti". — Iz Aleksandrije od ondotnega Prosvetnega društva »Jugoslovanski dom« prihaja prošnja za slovenske knjige. Na tisoče in tisoče slovenskih deklet je zaposlenih v Aleksandriji, kjer imajo tudi svoje zavetišče pri šolskih sestrah Slovenkah. Nedeljske popoldneve, pa tudi drugi prosti čas bi rade porabile za čitanje slovenskih knjig. Obračamo se na slovensko javnost, da pošlje prečitane knjige na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, ki jih bo odpoelala v skupnem zaboju slovenskim dekletom v Aleksandrijo. preglejmo svoje knjižne zbirke in knjižnice ter odstopimo našemu življu v daljnem Egiptu slovensko pisano besedo. — Za velikonočno potovanje v Rim od 13. do 20. aprila je na razpolago še par mest. Potuje se v II. razredu brzovlaka v Florenco, Rim, Neapelj in na Vezuv. Vsi stroški za vožnjo, hrano in stanovanje, za železnico na Vezuv, za avtoizlet v Lago Albano in ogledovanje mesta, obisk katakomb in cerkvà znašajo 1800 din. Priglasiti se je treba do 10. marca pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — Zanimiv izum ključavničarja invalida. G. Jožef Savinc, ključavničar in invalid, nam je razkazal zanimiv izum, s katerim se je trudil že dalj časa ter je sedaj izdelal popoln model. Gre namreč za signalno napravo, ki opozarja lastnika oziroma najemnika hiše pred vsiljivci, zlasti pred vlomilci. Je to mala naprava, ki se da pritrditi na vrata, okna, na omare in ki se sama od sebe eproži ter vžge pripravljeno Novost pri uporabljanju kreme za čevlje sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom sko banovino v Ljubljani je ustanovilo »Posmrtni eklad«, ki je začel pravkar poelovati. Starostna doba neomejena. Mesečni prispevek 10 din. Redni člani PS morejo postati vsi društveni člani, izredni pa zakonite soproge in otroci članov društva in vsak aktivni državni ali samoupravni uslužbenec in njihove soproge ter sirote rednih in izrednih članov PS. V ostalem pa ni niikakih nadaljnjih razlik med rednimi in izrednimi člani. Natančnejše informacije se dobe v društveni piearni v Wolfovi ulici št. 10/11. (Dolenčeva hiša), kjer ee dobi oz. naroči »Pravilnik«. J t u {чгХ\1$ m i (o, teo domače, oïcvensfio mi (o! — Tovariši medicinci, ki nameravajo nadaljevati študij na zagrebški univerzi, dobe vse potrebne informacije za vpis pri klubu medicincev AKD Danice v Zagrebu, Gajeva 4,11. nadstr., levo. — Vinski sejem v Ljutomeru dne 8. marca obeta lepo udeležbo. Prijavljenih je že nad 110 vzorcev vina. Tudi gostje so se že prijavili. — Izlet na Dunaj z luksuznim avtokarom »PUTNIKA« Maribor ob priliki pomladanskega velesejma od 13. do 15. marca. Vožnja in vizum le 260 din. Takojšnje prijave pri »PUTNIKU«, Maribor-Celje-Ptuj. — Pomemben praktičen izum pri uporabi kremo za čevlje. Naša domača tvornica, ki izde-ljuje prvovrstno »Ilirija« kremo za čevlje, je uvedla posebno praktično, patentirano novost pri svojih škatljicah, tako, da na en pritisk pokrovček odskoči, vendar pa ostane isti še vedno pritrjen na škatljici. To je posebno važno zaradi tega, ker se je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali pa izgubil, zaradi česar se je krema hitro posušila. Tej pomanjkljivosti je sedaj konec, ker bo ta novost pripomogla k temu, da se krema ne bo več izsušila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno, ako bodo uporabljale kremo s to praktično novostjo. KINO MATICA Premiera velikega filma po motivih L. Tolstoja (Les nuits blanches de St. Potersbourg) V vrtincu belili noči Višek režije, glasbe, lepote in dejanja! Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. glasbeno prilogo. Naroča se na »Mladi oder<>, Ljubljana, in na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani Cena zbirki 20 din, glasb, prilogi 8 шп. — Tri izvirne igre izidejo v založbi Mladega odra, vse istega avtorja Joža Vom-bergarja: »Krik krvi«, žaloigra, »Ogenj«, komedija, in v novi, predelani izdaji, »Vrnitev« (žaloigra). Odri, ki reflektirajo na eno ali drugo teh iger, naj to čimprej sporoče na naslov: Mladi oder, Ljubljana, ali na Jugoslovansko knjigarno v LjubljanJ — Za romanje na Trsat z izletom na prekrasni otok Rab, kakor tudi za romanje k M. B. Zdravja v Split z izletom na otok Hvar, je letos izredno veliko zanimanje. Navodila z lepimi slikami pošilja brezplačno »Družina božjega sveta«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — Izlet v Gorico—Udine in Trst, ki ga priredi z avtobusom v dneh 19. in 20. marca t. 1. Zveza za tujski promet v Sloveniji, Kranju in na Jesenicah samo do 16. marca. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom 140 din. Za prehrano in prenočišče preskrbljeno. — Nasveti in navodila, kako uspešno uporabljamo najrazličnejša sredstva za čiščenje oblek in drugih predmetov v gospodinjstvu so vsaki gospodinji nujno potrebna. Zato si nabavite za 3 din knjižico »Praktični nasveti gospodinji«. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masary-kova cesta 12. Vzajemna zavarovalnica. — Glasbeni festival v Dubrovniku. Od 18. do 22. aprila bo v Dubrovniku velik glasbeni festival, pri katerem bodo sodelovali godba kraljeve garde, vsa zagrebška filharmonija, zagrebški kvartet in jubilant goslač Zlatko Balokovič, s katerim pride tudi komponist Charpentier, ki je zložil posebno glasbeno delo v čast 25 letnice Balokovičevega umetniškega delovanja. Pri tem festivalu bosta sodelovala tudi zoani dirigent Louis Single in virtuoz na klavirju Hanum Sluzi. Za ta glasbeni festival, ki se bo ponovil nato še v Splitu, vlada veliko zanimanje Zaprošena je tudi olajšava pri železniški in pomorski vornji. — Katera bav vam je najljubša? Seveda, če se pri tem spomnimo na zobe, bomo brezdvonino dobili največ odgovorov za belo barvo. Če pa smo že pri zobeh, potem mislimo gotovo na Cimean, ki napravi zobe snežnobele! — Za spremembo obrtnega zakona. Obrtniški odsek Zbornice za 101 v Novem Sadu je na svoji seji razpravljal o potrebah spremembe in izpopolnitve obrtnega zakona Obrtni odsek je skVni! prerPoge, kako naj se zakon spremeni, to je, da bodo v bodoče nastavljeni strokovnjaki za posamezne obrti, dal;e zahtevajo obrtniki spremembo uradnega postopka s koncesijami za obrtniške delavnice, za sejme in tržne cene, dalje zahtevajo spremembe odredb o organizaciji prisilnih obrtniških združenj ic nove določbe o pobijanju šušmarstva. — Dalmatinska zelenjava za Češkoslovaško. V Split je prispel zastopnik Zveze uvoznikov sadja in zelenjave iz Prage, ki hoče tam proučiti vprašanje nakupa karfijole in zgodnjega krompirja za Češkoslovaško. Lani so Čelioelovaki naročili pri nas okoli 100 vagonov karfijole. Največ so jo Dalmatinci pridelali v okolici Trogirja, nekaj v KaŠtelih in v Splitu samem. Češkoslovaški uvozniki pa so se sedaj pričeli zanimati tudi za drugo zgodnjo zelenjavo. Dalmatine! so v omenjenih treh krajih samo letos nasadili 6 milijonov sadik karfijole, — Banovinski turistični svet dravske banovine (zbor) ima svojo drugo redno zasedanje v ponedeljek, 14. marca t. 1., v stekleni dvorani haneke palače v Ljubljani na Bleiweieovi cesti, s pričetkom ob 10 dopoldne, Dnevni red: 1. Otvoritev zasedanja: 2. poslovno poročilo 7. delovnim progiamom; 3. odobritev računskega zaključka: 4. tujskoprometna propagandna in informacijska služba (referat); 5. samostojni predlogi, slučajnosti. Pristop na zasedanje imajo člani banovinskega turističnega sveta in povabljeni gosti. Sloven'<$radec 1 vsakodnevna vprašanja pojasnim N U|UliiliVi sledeče: Moj preiSnjl urarski pomočnik Maks Vruuč ni mo.1 siri, ampak nečak. 1er tudi n! v utknkrSnl zvezi /, mojim цгагнк im obratom Mojo urarsko obrt vo. itn vedno Mu m v svoji lastni hiSi (noleg gostilne j Gajšek) iu imam za pomoč sedaj izvrstnega urarskega 1 pomočnika. - Henrik Vrunč, urar, Sloven.igradeo. Teleton 27-30 Bivša olimpijska prvakinja SONIA ИЕ1М1Е je dosegla pri preinijeri filma nedosegljiv ue dan rešitve* ga v berilu imenuje z apostolom Pavlom (2 Kor 6, 2). Čas pokore, samo-zatajevanja in notranjega očiščevanja so ti tedni. Oglaša se četrta cerkvena zapoved o vsakoletni spovedi in velikonočnem obhajilu. Tretje cerkvena zapoved nalaga vtem, katere zadeva, spokorno vajo posta. Evangelij prve poslne nedelje nas opozarja, da nihče ni nikoli varen skušnjav za greh; potrebna je čuječnost, da človek lahkomiselno v skušnjavo ne telebi, in odločnost, če se skušnjava zbudi. Zveličarjev zgled nas tega nazorno uči. Zakrament pokore naj nas v tem času očisti, velikonočno obhajilo okrepi, bogoljubna dela sa-mozataje pa nas izurijo, da bomo v bogati meri deleini »skrivnosti sveličanja* (molitev po obhajilu). Posebej pa so tri Gospodove besede v nedeljskem evangeliju (Mt 4, 1—11) vredne, da si jih kristjan izbere za življenjsko vodilo. Prva je: »Naj ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.* Glasan klic od materialističnega mišljenja k duhovnosti. Druga: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.* Opomin, naj se človek odpove slepemu samoljubju; kajti smelo slcušanje Boga in predrzno zaupanje na božjo pomoč prihaja iz samoljubja, ki hoče božjo vsemogočnost podvreči sebi in podrediti svoji koristi. Tretja beseda: »Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!* Zapoved, naj sleherno dejanje in vsako misel naravnamo na namen človeškega življenja, naj vsemu, kar počenjamo, zavarujemo trajno vrednost. Širite katoliško časopisje! IIERSAN ČAJ Det nje dobro pri obolenju želodca Jeter in ledvic P o m a jc a pri arteriosklerozi tn hemoroidih. Olajšuje muke in bolečine pri revmatiz- mu in protinu. Ublažil Je bolečine pri mesečnem perilo in meni. Odstranjuje motnje debelenja in napravi vitke. Dobiva se v vseh lekarnah! Reg. S. br. 19830/33. Mariborski spomenik na trgu Svobode Odločitev še ni končana, her je večina mnenta, da trg ni primeren za spomenik Maribor, 5. marca. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. v Mariboru je imel po daljšem presledku zopet sejo. Na dnevnem redu je bila sestava nove žirije ter vprašanje določitve prostora za spomenik. Obe vprašanji je odbor na snočnji seji rešil. Kot prostor za spomenik se je določil trg Svobode, v novo-imenovani žiriji pa so sedaj sami slovenski strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane. Ta žirija naj bi v kratkem razpisala natečaj za spomenik. Kaže, da je s snočnjim sklepom odbora za postavitev mariborskega spomenika to vprašanje po treh dolgih letih vendar krenilo z mrtve točke, dasi tudi ta odločitev še ni končnoveljavna. Postavitev spomenika na trgu Svobode jc namreč ozko povezana z vprašanjem regulacije tega trga. Regulacijski načrti pa še niso niti narejeni, še manj pa od pristojnih mest odobreni, tako da bi znalo trajati še nekaj let, preden bo dobil trg svojo novo obliko. V sedanji podobi ni primeren za noben spomenik. Vprašanje jc, če bo postal po regulaciji takšen, da bo tvoril lahko primeren okvir za reprezentativen likovni spomenik. Regulacija sama pa je preračunana za Trg Svobode na najmanj pol milijona dinarjev. Denarno vprašanje spomenika je rešeno zadovoljivo. Zbranih je sedaj okrog 800.000 din, kar vsekakor zadostuje za ta namen. So pa v mariborski javnosti in tudi v odboru samem mnenja glede mesta in oblike spomenika še vedno deljena. Nasprotniki likovnega spomenika navajajo tehtne razloge za svoje na-ziranje, predvsem pa upravičeno opozarjajo, da niso dosedaj v nobenem našem mestu, ki se je odločilo za likovni spomenik, tega vprašanja zadovoljivo rešili. Za zgled navajajo inozemstvo, kjer so začeli v novejši dobi postavljati namesto likovnih vse bolj simbolične spomenike, V zvezi s tem sc je zopet pojavil projekt, po katerem naj bi se postavila 20—25 metrov visoka piramida iz granita s kapelico. Tudi v javnosti ima ta način rešitve spomeniškega vprašanja precej zagovornikov. Najbolj popularen pa je v javnosti tretji načrt: iz zbranih sredstev naj sc zgradi v Mariboru velika socialna ustanova, ki bo nosila ime velikega pokojnega našega vladarja. Prepričani smo tudi, da bi odbor za postavitev spomenika pokojnemu vladarju lahko ponovno potrkal na vrata darovalcev ter bi zbral najbrž še enkrat toliko sredstev, kakor jih ima, če bi se odločil vendarle *a nostavitev spomenika v obliki socialne netanove. Težave in potrebe šmarskega okraja Celje, 5. marca. Šmarski okraj pač ni samo po abecedi zadnji med okraji v Sloveniji. Nastal je šele leta 1924 iz eodnih okrajev Šmarje, Rogatec in Kozje, ki eo do takrat pripadali trem različnim okrajnim glavarstvom: Celju, Ptuju in Brežicam. Ta umetna tvorba se okraju pozna, kajti v njem ni niti pravega središča, niti gospodarske in kulturne, naimanj pa še prometne skupnosti, saj prizna sam uradni krajevni leksikon draveke banovine, da so usmerjeni se-vernozahodni deli proti Ptuju, južnozahodni pa proti Sevnici, Rajhcnburgu in Brežicam. K temu je treba le še dostaviti, da so tudi osrednji deli navezani posebno zaradi trgovine in šolstva na Celje. Pogled na karto tega okraja nam kaže nekake vilice, v njihovo 6redišče teži ваувка banovina ter jih razmika, da kažejo z enim konccm preko Donačke gore in Zetal, od koder imajo neke vasi po leksikonu 40 kilometrov do okraja, na drugi strani pa od Šenl Petra pod Sv. Gorami 33 km in Planine 33 km. Prav pred sto leti je ugotovil prof. Seidl, da tej pokrajini manjka skupna reka, ki bi vse te kraje zemljepisno povezala. Zaradi težavnega terena tudi ni ceste, ki bi povezala ves okraj, in je značilno, da se vozijo uradne komisije iz Šmarja poslovat v Planino mimo Celja, Zidanega mosta in Sevnice .. Edina železnica jc od Grobclnega mimo Rogatca, a doslej je vozil vlak pač direktno v Zagreb, a nc čez Grobelno. Čujemo, da bo z novim redom upo-stavljena tudi direktna zveza s Celjem, vendar baje samo zjutraj in zvečer, kar je žc precej, vendar se ne ozira na šolarje, ki obiskujejo šolo v Celju in imajo zaradi slabih zvez šele vlak v poznem popoldnevu. Ves okraj ima pravico zahtevati tudi v tem oziru izboljšanje, ker nima okraj sam nobene bolnišnice, pa tudi nobene šole, ki bi presegala osnovno, in jc navezan na Celje. Lepo jc, da imajo Vojnik, Žalec, Slovenska Bistrica in po obljubi tudi Slovenske Konjice svojo meščansko šolo, a ti kraji so prometno dobro zvezani z enakimi šolami drugje, šmarski okraj pa je kakor odrezan, izločen in se vidi izobčen, zakaj tudi to, kar bi se dalo napraviti, se ne zgodi Kakšna stvar pa bi bila, če bi prišel vlak, ki vozi ob 11 dopoldne iz Grobelnega v Rogatec, do Celja in tu počakal do ene ter vzel vso mladino s seboj. Pravijo, da bo raje vozil poseben vlak iz Celja do Grobelnega, eamo da bo šmarski okraj še bolj čutil svoje omalovaževanje... Vsi so se za to zavzeli, a zdi sc, brez U6peha.,a Akademiia Fantovskega odseka Št. Vid nad Ljubljano Fantovski odsek in Dekliški krožek v Št. Vidu nad Ljubljano priredita 10. marca, na praznik sv. Jožefa veliko telovadno akademijo v Prosvetnem domu s sodelovanjem godbe »Sloga« iz Ljubljane. Na sporedu je 10 točk, ki obsegajo gimnastične in simbolične vaje ter orodno telovadbo. Ker vlada za prireditev veliko zanimanje, prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji v trafiki Knutmnn v Št. Vidu. Pričetek točno ob pol 4 popoldne! Bog živil Iz naših organizacij Sncberje-Zadobrovn. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori danes popoldne ob pol 4 dramo v 4 dejanjih »Podrti križ«. Gorje pri Bledu. Krajevna organizacija JRZ za občino Gorje ima danes popoldne oi) 3 v cerkveni dvorani svoj občni zbor. Ker bodo vsa poročila važna in zanimiva, posebno pa poročilo banskega svetnika g. Jana o delu pri zadnjem zasedanju banskega sveta, vabi odbor vse člane, da se občnega zbora gotovo udeležite. Vojnik pri Celju. Danes ob treh popoldne priredi Prosvetno društvo v posojilnični dvorani znano ljudsko in versko igro »Izgubljeni sin«. Gledalci bodo presenečeni nad povsem novo scenerijo in načinom uprizoritve. Brezovica. Redni letni občni zbor krajevno organizacije JRZ za občino Brezovica bo v nedeljo, dne 13. marca ob dveh popoldne v Vnanjih goricah. Somišljenike vabimo, da se v obilnem • števiiu udeležilo občnega zbora. Ljubljanske vesti Nedelja 6. marca 1948 Gledališče Drama: Nedelja, G. marca: Popoldanska predstava odpade. Ob 20: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 navzdol. — Ponedeljek, 7. marca zaprto. — Torek, 8. marca: Zadrega nad zadrego. Red Л. Opera: Nedelja, 6. marca ob 15: Helteja. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol. Ob 20: Tosca. Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek. 7. marca zaprto. — Torok, 8. marca: Jakobin. Premiera. Premierski abonma. Prireditvi in zabave »Luč z gora« igro v sedmih slikah ponovi danes ob 5 v dvorani deškega vzgajališča na Selu, fantovski krožek з Kodeljevega. Ker gre čisti dobiček za uboge gojence. Vas vljudno vabimo, da podprete to humanitarno prireditev. Odbor. Prosvetuo društvo Ljubljana-Vič uprizori v nedeljo, 13. marca v frančiškanski dvorani v Ljubljani ob 8 zvečer pretresljivo socialno dramo »Materino srce«. Predprodaja vstopnic v pisarui Pax et bonum (frančiškanska pasaža) in v Prosvetnem domu na Viču. »Wiener Siingerknaben«, ki jih pogostokrat slišite v radiu, v filmu ali na ploščah, pridejo v Ljubljano in koncerlirajo pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske v ponedeljek, dne 7. t. ni. zvečer ob 20 v veliki un Ionski dvorani. Mladi pevci, ki 6 čudovito ubranostjo pojo najtežje zborovske skladbe starih in sedanjih glasbenih velikanov, uživajo svetovni sloves, saj so znani v vseh kulturnih središčih sveta. V ponedeljek nastopijo v Ljubljani zopet po preteku 9 let. Predprodaja vstopnic zo koncert -Wiener Siingerknaben« je v knjigarni Glasbene Matice. Cene od 10 do 40 din. Pianist Ivan Noč bo igral v petek, dne 11. t. m., na samostojnem klavirskem večeru v veliki Filharmonični dvorani predvsem Baclt-Busonijevo Toccato v d-molu in Brahmsovo Sonato v f-inolu, [ dalje igra več skladb Chopina. Debussyja in drugih priljubljenih avtorjev klavirske literature. Ivan Noč je priznan slovenski pianist, ki je z največjim uspehom koncertiral v raznih mestih naše kraljevine, v Nemčiji, Švici, Avstriji in Italiji. Poudarjamo, da bo njegov koncert v petek, 11. t. m., ob 20 v veliki Filh. dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarui Glasbene Matice. Cene običajne koncertne. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-njc črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Predavanja Krščansko žensko društvo vabi k predavanju ge. Marije RemČeve, ki bo v sredo, 9. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma. Tema: Praktični gospodinjski nasveti. Ženski odsek Šempetrske prosvete ima v ponedeljek, 7. t. m. ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predavala bo gdč. Cilka Krekova: Žena. Katol. akad. društva Danica. .Savica, Zarja vabijo na predavanje gosp. prof. J. Zemljaka: Slovenstvo in mednarodni svet. Predavanje l>o v četrtek, 10. marca ob 8 zvečer v beli dvoraii udeležba obvezna. Po predavanju debata! - (Predavanje smo preložili zaradi koncertu Wiener-sangerknaben.) Г ■ Da 1 Г1 SCINQ 1ШОН Tel.23t.21 Danes zadnjikrat samo ob 15. in 17 uri. zadnji dve večerni predstavi danes odpadeta! Zato si morate nemudoma ogledati sijajno filmsko satiro Mr. Deeds Gary Cooper Žal bi Vam bilo, če bi zamudili zadnjo priliko in tega odličnega filma ne videli! Prirodoslovno društvo. V torek, 8. marca predava ob 20 v mali filharmonični dvorani g. doc. dr. Albin Seliškor o temi »Žival in rastlina kot reugentc. Predavanje bo združono s projekcijo slik in predvajanjem poskusov na preživečih organih. Katol. prosv. društvo v Šieki. V ponedeljek, 6. t. m. ot) 20 bo v samostanski dvorani prosvetni večer, posvçcen spominu nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Skioptične slike bo pojasnjeval g. ravu. Zor. Predvajal ee bo film o pogrebnih svečanostih. žalostinke pa bo zapel pevski odeek. »Svetopisemski večer« bo jutri, 7. t. m., v dvorani št. 1 na frančiškanski porti. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi v torek, 8. L m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: Tiiiano Veeellio. Ob izbranih slikah bo predaval dr. p. Roman Tominec o življenju in delu velikega mojstra renesanse (1477—1576). Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni »Рах et tioiium« v (ranč pasaži. Prosvetno društvo Trnovo. Na XII. rednem prosvetnem večeru v sredo, 9. marca ob 8 zvečer v Društvenem domu 1н> imel zanimivo predavanje prof. dr. Vinko Šarabon: Svetovni dogodki zadnjih pet let. O Delavskih zbornicah in raiširjenju pokojninskega zavarovanja bo govoril g. Fr. Svelek v četrtek, 10. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji Zvezda. Predavanje priredi Društvo absolventov državnih trgovskih šol in se z oziroin nn aktualnost istega pozivajo vsi absolventi na polnoštevilno udeležbo. Sestanki Smarnogorsko okrožje — jutri, v ponedeljek ob 20 seja v šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Brezpogojna udeležbe je dolžnost! Kvalitetno blago ie radi velik« trpežnosti ПаЈСвПвЦе 1 Modne novosti za zimske suknie, ulstre obleke itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7 Jugoslovausko kirurško društvo sekcija Ljubljana ima dne 8. marca t938, oh 18. uri strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. S|iored: dr. Arko: Pancreatitis acuta haemorhargica. Dr. Baje: 2 primera živčnega šivu. Vabljeni vsi zdravniki. Huhadova žiipa v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 13. marca t. 1. ob 10 dopoldne v Hubadovj pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom Pevsko društvo »Slavec« vabi vse članice in člane k pevskim vajam v sredo, 9. marca ob 8 zvečer za ženski zbor, v petek, 11. marca ob 8 zvečer za moški zbor, pod vodstvom zborovodje g. Venturinija, v društvenem lokalu Rožna ul. 15. Obenem se bodo sprejemale nove pevke in pevci, ki imajo veselje do zborovskega petja. Vsem diplomiranim tehnikom! Ljubljanska sekcija Združenja dipl. tehnikov vas vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo dne 10. marca ob 19.30 v hotelu Miklič. Obravnaval se bo obrtni zakon ter različne uredbe, ki so za delovanje absolventov TSŠ načelne važnosti. Cerkveni vestnik Duhovna obnova za gospodične, dekleta šem-peterske fare ho v župni cerkvi sv. Petra od 7. do 14. marca. Začetek dne 7. marca ob pol 8 zvečer. Po molitvi k sv. Duhu bodo litanije z blagoslovom nato govor. Nadaljnje dni bodo ravno tako vselej ob pol 8. uri zvečer litanije, nato govor. Sklep bo v [KMiedeljek, 14. marca ob 5. uri zjutraj. Duhovno obnovo bo vodil šempetrski kaplan g. Franc Novak. Gospodične, dekleta šempolrske fare pridite, da se v duhu obnovimo iu s čistimi srci pripravimo za sveto veliko noč. II. vuanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Jutri, v ponedeljek ob C sv. mašo s sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj. Vsem panogam športa pomaga do uspeha 1 CIMEAN krema napravi kožo gibčno in prožno! Poizkusitel 1 Vstopnice za tekme v Planici, ki bodo 13. t. m., se dobe od danes naprej na vseh Mljetar-nicah »Putnika« po 10 din. Če pa se vzame vstopnica iu vozni listek za poseben vlak, stane skupno 43 din. Posben vlak pelje iz Ljubljane ob 7 zjutraj. I Člani poljanske organizacije JRZ imajo redni sestanek jutri (7. marca) ob 8 zvečer v salonu i gostilne >pri Majarončku«. Predavatelj bo govoril o naši zunanji politiki. Pridite vsi in točno! — 1 »Prodana nevesta« z gostoma g. Kovačem v vlogi Vaška in g. Križajem v vlogi Keeala lw I v naši operi v soboto, 12. t. m. v korist Bolui-Skemu fondu Združenja gled. igraicBV. 1 Razstava salezijanskih »knjižic«. Pri vbodu v frančiškansko dvorano bo danes zanimiva raz. I stava dinarskih »knjižic«, ki jih izdajajo salezi- Ole bo Vam 30I če se pred nakup o m bi a ga za Vašo novo obleko za Vaš nov kostum oglasite pri tvrdki 1 1 AN (J FAKTURA komanditna družba • Mestni trg št 17 ker boste malokje videli tako krasno izbiro najnovejšega pomladnega blaga. Povdarjamo najnovejše, ker starega blaga pri nas ni dobiti Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 najlepšo filmsko umetnino, glasbeni velefilm — »Beethoven«. — Za dodatek Foxov tednik in predigra. Lekarne Nočno slu »bo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in inr. Murmayer, Sv. Petra cesta 18. — V ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in inr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. ★ 1 Družba sv. Elizabete sa ljubljansko škofijo bo imela občni zbor danes ob 5 pojH>ldne v Mari-janiŠcu (gledališka dvorana) s sledečim dnevnim redom: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsedstva; 3. poročilo tajnice; poročilo blagajničarke; 5. slučajnosti. Pred občnim zlioroui bodo ob tri četrt na 5 v marijaniški kapeli litanije z blagoslovom. Nujno se vabijo vse članice vseh ljubljanskih iu izvenljubljansklh konferenc, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Vabljeni so tudi člani Vincencijevih konferenc, kakor vsi prijatelji in dobrotniki karitativ-nega gibanja. 1 l)ruži>a sv. Vineencija Pavelskega. Danes imajo ljubljanske in okoliške konference skupno zborovanje ob pol 9 v gledališki dvorani Mari-janišča. Vei člani in dobrotniki i.kreno vabljeni! 1 Danes bo ban g. dr. Marko Natlačen otvoril razstavo upodabljajočih umetnic Male ženske an-tance (Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške). Razstava bo odprta od 6. do 20. marca. SAN A TORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI ZAGREB. SoleugaJ !17 Telofon 93-8П, 67-4fi _ Sat zdravnik: Dr. PJUHO VRAMg&lĆ 1 Glavna točka na današnji proslavi 50-letniee smrti sv. Janeza Boska v frančiškanski dvorani ■ ob 5 in 8 »večer bo lepa tridejanska igra s petjem iz salezijanskih misijonov ua Kitajskem. Zato bodo to prireditev radi obiskali V6i prijatelji mladine in vsi, ki se zanimajo za misijone. — Pri prireditvi bo sodeloval zlior salezijanskih bogo-slovcev z Rakovnika pod vodstvom gosjwda dr. Gržinčiča. 1 Masarykuva proslava v Ljubljani. Masarykov rojstni dan 7. marca proslavi Češkoslovaška tudi po njegovi «mrli. kakor ga je slavila za njegovega življenja, saj je ta dan postal za češkoslov. armado največji praznik. Jugoel.-čsl. liga v Ljubljani priredi Ma«arykovo proslavo jutri, v ponedeljek ob 18 v Irančiškanski dvorani s sledečim s|x>redoin: Smelima: Ma vlast. Otvoritveni govor g. prot. A. Ovna. Deklamaeiji češke šole o Masa-ryku. Predavanje g. lektorja doc. dr. Vaclava Buriana o Vrchlickem. Predavanje je z diai*witivi. Sledi deklamac.ija in recitacija iz del Vrchlickega. Za zaključek slede dve češki pesmi. Proslava jo namenjena /.lasti naši srednješolski mladini, zlasti onim, ki obiskuje češke tečaje; vabljeno je pa tudi o=!n!o občinstvo. Vstop pro?t janci na Rakovniku in katerih je izšla že St. 103, mnoge pa že v drugi izdaji. Na to razstavo opozarjamo zlasti vse obiskovalce proslave 50-letnice don Boskove smrti v frančiškanski dvorani ob 5 iu 8 zvaôer. Na razjx>lago bodo vse knjižice, ki še niso pošle. Segajte po njih! KINO KODELJEVO Višek tehnike v snemanju naravnih barv Je velefilm RAMONA (loreta Tonng In Don Amethe) veličastna romanca idealne ljubezni iz divnih predelov Kalifornije Za dodatek: 0RIJENT (Garry Cooper) Predstave daties ob 17. In 20. uri (oba sporeda) ob 15. uri znižane cene. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi evoje člane, da se na dan sv. Jožefa, 19. t. m. udeleže polnošteviluo skupnega sv, obhajila, ki bo ob 7 zjutraj v križanski cerkvi. Istega dne dopoldne ob 10 pa bo v dvorani Rokodelskega doma redni letni društveni občni zbor, kateregu naj se udeleže vsi člani društva. Dr.FrancBrandstetter speeijalist za notranje bolezni je otvoril privatno prakso in ordinira od V» 12,— 13. in od 14. - 16. ure LJUBLJANA, Šubičeva ulica 3 priti. Telefon 44 66 Elektrokardiograf 1 Pri naročilih kličite slaščičarno in restavracijo Košak po telefonu 44.40. 1 Velikodušni dar Podpornemu društvu slepih. P. n. darovalci, stanujoči v hiši blagopok. gospe Julije Maurer, eo nabrali znesek 260 din ter ga v počastitev spomina pok. ge. darovali bednim slepim. Društvo se vsem plemenitim darovalcem za njihovo velikodušno gesto najprisrčneje zahvaljuje. Posnemajte! Za vsak najmanjši dar vam bodo ubogi slepi od srca hvaležni. Danes ob 5. ln ». v Iranttskanshl dvorani slavnostna predstava: „Z don Doshom soncu naproti". 1 Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva s 1. marcem otvorila krojaški salon »Moda«, Res-ljeva eeeta (vogal Komenskega ulice). Izdelujeva obleko [X) najnovejši modi. — Cene solidne! — Točna jiostrežba ! 1 Obvestilo. Ker ee zlorablja na račun zaup-niškega zbora Strojnih tovarn in livarn nabiralna akcija, opozarjamo cenj. občinstvo, da je akcija že zdavnaj končana in naj se morebitni nabiralci takoj izročijo policiji. 1 Strokovno čiifanje vsakovrstnih oblek, parno likanje Šimenc, Kolodvorska 8. Pristni sicilijanski eitronov sok v prahu „EIMONINA" nadomešča limono v vseh uporabah Hamoprodaja «a Ljubljani); J Osel, TyrSeva 1 Za avbe vzoroi, «lata uit, gotove oblike, rotasti trak. Ljubljana H. PRENIK КОВДГИШ trg ? 1 H a v 1 i č e k Brata, lilektropodjet je, Stari trg 24, telefon 21-96. I Pisalo« in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Dvo'akova ul 3 tel. 24-07. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmwnih cenah A. Kune, Ljubljana. Maribor m »O spomeniku neznanemu slovenskemu vojaku« bo predavanje danes ob 11 dopoldne v dvorani »Ljudske univerze« (Slomškov trg). Predavanje bodo spremljale skioptične elike. Ob pol 10 dopoldne opravi 6v. mašo g. Umek," stolni župnik in kanonik. Vabimo vse, da ве udeleže polnošte-vilao te epomiusike proslave, ki je poevecena našim padlim slovenskim možem im fantom. Velika izbiral Manufaktura »ČeSki magazin Maribor > Ulica 10. okt. m Netočno poročanje. »Jutro« in mariborski »Večernik« med mariborskimi veetuii nepravilno poročata, da je bil poveljnik paznikov v moški kaznilnici Gjuro Sudžukovič premeščen iz Maribora. V resnici je bil imenovani iz elužbe v mariborski kaznilnici odpuščen, kakor je naš list pred časom pravilno poročal. »Jutro« in »Večernik«, ki se večkrat rada pohvalita s svojo vzorno poročevalsko službo bosta pač morala svojim naročnikom pojasniti to neresnično poročilo, ker se bodo sicer pričeli nad njunim poročevanjem pritoževati. Sitna reč bo za oba lista tudi dejstvo, da bosta prejko-slej morala pricapljati za »Slovencem« in poročati o Šajteglovem priznanju, ki je umor pri Sv. Bol-fenku jtojasnilo, o čemer je naš list poročal že v četrtkovi številki. Ker je zaradi »Večernikove« in »Jutrove« poročevalske počasnosti v teh listih izostalo zadevno poročilo, si sedaj lista pomagata na ta način, dn nam očitata, da smo si vest izmislili, ker si domièSljujeta, da boeta tako potolažila evoje naročnike, ki so bili nevoljni, ker so si morali informacije o preiskavi iskati v našem listu. Mi še enkrat poudarjamo, da je Šajtegel ' svoje dejanje priznal v sredo dopoldne. Neresnična je tudi »Večernikova« vest, da preiskovalni sodnik še v petek dojx>ldne o šajteglovem priznanju ni ničesar vedel. Za »Večernika« in »Jutro« je najboljše, da to neprijetno blamažo mirno po-zreta, ker ju t>o vsako otepanje privedlo v novo blamaže. »KRISTAL« D. D. tovarna ogledal in brušenega stekla na Koroški cesti 32, telefon 21-32, se priporoča cenjenim odjemalcem. Nizke cene in točna postrežba zajamčena. m Jubilej gluhonemega litografa. Te dni praznuje 50 letnico rojstva litograf mariborske mestne občine g. Viljem Hochwald. Ko je imel 3 leta, je nesrečno padel skozi okno ter od takrat ostal za vse življenje gluhonem, šolo za gluhoneme je obiskoval v Gradcu, potem pa se je izučil v Mariboru pri Rabiču za litografa. Leta 1608. je vstopil kot litograf v službo pri tukajšnji inestni občini, tako da praznuje sedaj tudi 30 letnico občinske službe. Vneto deluje g. Hochwald tudi v društvu gluhonemih v Mariboru, v katerem je že 5 let blagajnik. m Fantovski odsek II. ima jutri redni sestanek z zanimivim predavanjem iz zdravstva. Vsi in točno. m »Kapelica v gozdu« je naslov igre v štirih dejanjih, ki jo priredi Poselska zveza danes ob polpetih popoldne v dvorani na Aleksandrovi c. 6. KUHARSKA (KULINARIČNA) RAZSTAVA združenja gostilniških podjetij v Mariboru. Unionska dvorana od 12.—15. marca 1938 m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru ima v sredo, dne 9. marca ob 13 svojo redno letno skupščino v Gabrinovi dvorani v Mariboru, na kar se opozarjajo člani. m V najem 6 sobno stanovanje, eventueluo deljeno. Livada 5/1. m Za dobavo in navoz gramoza za občinsko ceste na Pobrežju bo due 9. marca ob 15 v dvorani g. Papeža v Nasipni ulici 12 ца Pobrežju ustna licitacija. GledaliSSe Nedelja, 6. marca ob 15: »Gašper in Huda-mora«. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20: »Pri treh mladenkah«. Gostovanje Marice Bru-men-Lubejeve. Znižane cene. St. Vid nad Ljubljano Koroški Slovenci v Ziljski dolini poznajo dva »reja« (rajanje, ples): »visoki rej« in »nizki« ali »obični rej«. Prvi velja za svet obred, Igrajo ga vsako leto v nedeljo po Mali Gospojnici po veliki maši, ko zazvoni poldne. K obredom »visokega reja« spada tudi »štehvanje«. V visoki rej smejo samo »sémiëni mladeniči« in »nespečžne deklice«. Po visokem reju se razidejo plesalci k južini in se pripravijo za jiopoldanski »nizki rej«, v katerega smejo tudi oženjenci. Glasbeno obstoji nizki rej iz vrste plesnih pesmi živahnega značaja, hitrih tempov. Vsi ti plesi prikazujejo simbolično »ujerbanje« (ženitovan jsko vabljenje). Napeve obeh rejev, "v kolikor so Se ohranjeni, je zapisal France Marolt, ki je tudi priredil napeve visokega reja za moški zbor. Pred tremi leti ga je pod njegovim vodstvom izvajal Akademski pevski zbor tudi v št. Vidu. Napeve uizkega ali običnega reja je pa porabil Matija Tome, prof. šentviške klasično gimnazije, za daljšo skladbo, pisano za veliki orkester, ki jo bo v petek, 11. t. m. Ljubljanska Filharmonija prvič izvajala v St. Vidu. Tako ee bodo napevi obeh rejev, bi bi bili sicer zapisani pogubi, ohranili v omenjenih skladbah. — Vetop-nice si gotovo nabavite že v predprodaji! Dobijo se v trafiki Kautman nasproti cerkve. Stojišča 2 oziroma S din, sedeži od 4 din naprej. Novo mesto Okrajna obrtna zveza v Novem mestu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 6. marca, ob pol 10 dopoldne v Rokodelskem domu, kjer se bodo obravnavala važna obrtnogospodareka vprašanja. Poročala bosta član banskega sveta g. D Veble in predaednik Zveze elovenskih obrtnikov g. Kavka. Obrtniki, udeležite sc občnega zbora! Nihče ne sme ostati doma! Strahote Lubjanke v Moskvi: Kako obtožencu prisilijo priznanje krivde rilo! V njem je še vonj po slabem milu. Imejte vendar usmiljenje s svojim dragocenim perilom in perite ga z vedno jednako dobrim terpen-tinavim milom Zlatorog, ki odpravi s svojo belo gosto peno vsako umazanijo. Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetno duhteče. /Tf4 TERPENTINOVO MILO KkJ^natcrcg^ in z njimi telefonske in brzojavne napeljave. Pri Long Beach je voda podrla most. Pri tej nesreči je valovje nad 40 ljudi odneslo v Tiho morje. Le malo ljudi, ki so pribežali na most pred vodo, ki je že povsod drugod vse poplavila, je bilo rešenih v dveh čolnih vojne mornarice. Tamkaj se je namreč ob času nesreče usidrala ameriška vojna ladja, ki je takoj reševala ljudi, vendar je večina ulonila. Kakor tukaj, tako voda razdira mostove in nasipe tudi drugod. Kakor v Los Angelesu, tako ludi v Hollywoodu počiva seveda vse delo. Filmske delavnice imajo zaradi tega počitka, ki ni prostovoljen, že sedaj do 200.000 funtov škode, kar bi bilo po naše nad 40 milijonov dinarjev. Br. 181 od 1. III. 1937 Oglas -je reg. pod S. Vihar razdejal mesto Tole je »plemiška palača« v Moskvi, ki je sedaj strokovniška hiša. V tej nekdanji plemiški palači sodijo komunisti svoje včerajšnje voditelje. V Sovjetiji zopet sodijo pred javnim sodiščem več nekdanjih voditeljev komunistične revolucije, med njimi može, ki so z Leninom ustvarjali komunistično Rusijo. In za čuda, vsi so v javni obravnavi takoj priznali, da so krivi vsega, kar jim obtožnica očita. Zato je bilo še bolj čudno, da je obtoženi Krestinski edini izmed vseh pogumno izjavil, da ni ničesar kriv in da je vse skupaj grda laž, kar mu očitajo. Še večje pa je bilo začudenje, ko je Krestinski drugi dan izjavil, da je res vsega kriv in da ni resnična njegova včerajšnja izjava, ko je zatrjeval svojo nedolžnost. To je po vsem svetu povzročilo splošno pozornost. Iz Varšave pa sedaj poročajo: Za to sodno obravnavo je značilno to, da so v začetku četrtkove obravnave nekateri mali ljudje, ki so znani, da so v službi GPU, začeli razširjati novico, da bo v četrtek Krestinski vse priznal. V kakih okol-nostih pa je Krestinskemu bilo priznanje izsiljeno, naj govori poročilo, ki je iz Moskve prišlo v Varšavo. V tem poročilu se glasi takole: Krestinski ni priznal krivde Krestinski je iz dolgoletne ekušnje sam dobro poznal vse muke in mučila GPU, ki tako že v preiskavi zna iz obtožencev izsiliti vsako priznanje. Zato je najbrž sklenil, da bo v preiskavi vse priznal, da ne bi bil mučen, da pa bo potem na obravnavi moško branil svojo nedolžnost. Ko je torej na obravnavi dne 2. marca Krestinski svoje priznanje preklical in dokazoval svojo nedolžnost, so zaradi tega bili državni pravdnik Višinski, vodja GPU Ježov in predsednik sodišča v veliki zadregi, ker kaj takega niso pričakovali. Med odmorom je Višinski na hodniku »plemiške palače« ves divji in na glas očital Ježovu, kako jo je njegova GPU polomila, Posredovati je moral predsednik sodišča, ki je oba opozoril, naj si glede tega ne delata tako glasnih očitkov na hodniku, kjer je polno še drugih ljudi. Nato so vsi trije odšli v posvetovalnico. Že malo časa nato je prišel iz sobe Ježov, ki je bil ves bled. Glasno je ukazal, naj mu pripeljejo voz, ki ga popelje v ječo Lubjanko. Ko ee je obravnava konča-vafa, se je Ježov vrnil v sodno dvorano, Takoj je pristopil k Višinskemu, nakar sta se ta dva po obravnavi še posvetovala s predsednikom. Krestinski v kleti Lubjanke v noči od srede na četrtek Krestinskega pa so medtem v zaprtem vozu prepeljali iz »plemiške palače« v ječo Lubjanko, Za njim se je vozil sam Ježov, V Lubjanki so Krestinskega od- Ob žarečem ražnju > Ali mar vidiš tole žareče železje?' je Front de Boeuf velel Judu. — »Sedaj lahko izbiraš: ali mi odtehtaš tisto svoje smrdljivo srebro ali pa te bom živega cvrl na temle ražnju 1' »Bog Abrahamov, pomagaj mil« je zastokal starec. »Saj toliko niti plačati ne morem!« »Pa strgajta tiste cape z njega!« je vitez ukazal obema Saracenoma, ki -sta naglo priskočila ter Juda vrgla na tla. Nesrečni Jud je nekaj časa gledal trdi obraz močnega viteza, nekaj časa pa obraze obeh sužnjev. Ta dva sta grdo gledala in ga brez usmiljenja vlekia k ražnju. Končno je starec uvidel, da gre zares. Zato je za-klical : »Bom pa plačal! To se pravi, da bom poskusil pri dobrih prijateljih dobiti toliko denarja. Od vrat do vrat bom moral pritiskati kljuke, da bom zbral vsaj del tega, kar zahtevate. Kdaj in kje hočete imeti denar?« »Tukaj seveda, prav tukajle bomo odtehtali srebro. Ti pa ostaneš tukaj, dokler ne bo vse urejeno. Ali nimaš nobenega tanesljivega človeka, ki bi ga poslal po denar?« »Morda bi mogla to storiti Rebeka, moja hči!« je tresoč se spregovord Jud. »Kaj? Tista je tvoja hči It je vitez začuden vzkliknil. Vfo bi bil moral jaz prej vedeti! Mislil sem, da pri vas služi! Zato sem jo do stari navadi vseh junakov izročil vitezu Briandu, da mu služi in pomaga.« peljali v klet, kjer so ga izročili posebni brigadi GPU, to so izbrani, posebno surovi ljudje, ki se jim že na zunaj pozna, da v njih ni nič človeka več. Pred temi divjaki se je Krestinski moral sleči, nakar so ga odpeljali v ločen prostor. Zaupnik, ki je baje to poročilo poslal v Varšavo, je bil menda sam član GPU, a se mu je ta krutost tako zastudila, da hoče čim prej priti iz Sovjetije. Ta mož je v Lubjanki videl, da so Krestinskega do polnoči strahotno mučili. Mučenje te posebne brigade je v glavnem v temle: Klet, kjer mučijo svojo žrtev, ima 50 stopinj Celzija vročine. Vso noč svetijo na obtoženca štirje veliki in močni reflektorji. Obtožcnec mora ves čas stati. Vsake pol ure pa dobi kozarec slane vode, ki jo mora popiti. Žrtvi nato začno kazati slike najstrahotnejših mučenj, ki so taka, da si jih je mogel izmisliti samo duševno bolan človek. Nekatere obtožence pa za več ur zapro v prostor, kjer je polno sestradanih podgan. Poleg tega mučilci ekrbe za to, da obtoženec ves čas niti za hip ne more zatisniti očesa in da se sploh ne more odpočiti. Ena sama noč v tej mučilni kleti mora zlomiti odpor še tako močnega človeka. Nihče ne prenese takih telesnih in duševnih muk. Torej kmalu po polnoči sta prišla Višinski in Ježov ter odšla v celico Krestinskega. Tamkaj sta ostala eno uro. Med tem časom so zunaj slišali, kako je Krestinski vedno znova pretresljivo kričal in klical na pomoč. Človeška razvalina vse prizna Malo pred 2 zjutraj sta Višinski in Ježov odšla iz celice, nakar so Krestinskega prepeljali v drug prostor. Videlo pa se je takoj, da je sedaj Krestinski docela apatičen in strt. Bil je na las podoben blaznemu človeku. Jetniški zdravnik, ki je s posebnimi strupi žc mnogo jetnikov napravil za docela brezmočne in brez volje, je tudi sedaj Krestinskemu dal tako injekcijo. Nato sta v celico stopila dva uradnika GPU ter ga do jutra nadzorovala. Zastopniki zunanjega tiska so takoj drugo jutro na obravnavi ugotovili, da je Krestinski docela drugačen, kakor jc bil v sredo. Krestinski je bil popolnoma apatičen ter je samo plašno pogledoval svoja dva stražnika GPU, ki sta ga spremljala v dvorano ter se nista ganila od njega. Ves čas sta ga opazovala. Krestinski je bil v četrtek tako upadel, kakor bi se bil čez noč za 20 let postaral. Stati ni mogel in glava mu je venomer padala na prsi. Mož, ki je bil prejšnji dan še pogumen in neustrašen 1er je tako tudi branil svojo nedolžnost, jc bil v četrtek podoben samo še človeški razvalini. V Lurdu čudežno ozdravela V Lurdu izhaja časopis »Journal de la Grotte«, ki je uradno glasilo tamkajšnje zdravniške komisije. Ta časopis poroča na podlagi dokumentov, kako je meseca septembra leta 1935. v Lurdu nenadno ozdravela gospa Marija Scito. Ker je od tistega časa minilo že več ko dve leti in je ozdravljena ženska ves ta čas docela zdrava, jo je zdravniški urad v Lurdu znova pregledal in sedaj poda! izjavo o njenem ozdravljenju. Goepa Scito se je rodila leta 1895. v Otrantu v Italiji. Preden se je leta 1919. omožila, je živela v kraju, kjer je razsajala malarija. Tudi njo samo je že od otroških let mučila ta bolezen. Zato je redno morala jemati kinin. Ko pa ee je omožila, se je z možem preselila v Spezio, kjer je še 10 let morala jemati kinin. Leta 1927. je rodila otroka, ki pa je kmalu nato umrl. Kakih šest dni po porodu je dobila mrzlico, nakar jo je napadla huda vročica. Zdravnik je odredil, da so jo prepeljali v bolnišnico v Speziji, kjer so jo preiskali zdravniki prof. Tori, dr. della Torre, dr. Borrachia in dr. Paita. Vsi ti zdravniki so ugotovili, da ima ženska vnet spodnji život ter trebušno vodenico. Bolnico so morali večkrat punktirati ter ji jemati vodo. Vsega skupaj so j! vzeli kakih 100 litrov vode. Celih 6 let se je gospa Scito morala tako zdraviti. Vendar je vodenica ostala kronična, tako da je bolnica nazadnje bila že docela onemogla ter izčrpana. Edino njeno upanje je bilo še romanje v Lurd. Po zelo napornem popotovanju ee je bolna ženska dne 6. septembra leta 1935. z italijanskim romarskim vlakom res pripeljala v Lurd Po vsaki kopeli v votlini sc je počutila bolj olajšano. Voda je iz nje izginila in bolečine so ponehale. Dne 11. septembra so jo natančno pregledali razni francoski in inozemski zdravniki, ki so ugotovili, da se je njeno splošno zdravstveno stanje močno izboljšalo, ter da je vodenica občutno nazadovala. Dne 4 .septembra leta 1937. se je gospa Scito znova predstavila ugotovitvenemu uradu (Bureau des Constatations) v Lurdu. Zdravniška preiskava je dognala, da vsi njeni organi popolnoma v redu delujejo in da je njeno zdravje izvrstno. Vsi prejšnji znaki bo-, lezni so izginili, le vranica je ostala nekoliko povečana Zdravniški urad je na podlagi teh ugotovitev izjavil: »Okolnosti, ki se je v njih izvršilo to ozdravljenje, i izključujejo vsako misel na kako naravno ozdravljenje. Južna Kalifornija pod vodo: 150 mrtvih in 20.000 brez strehe Pogled iz zraka oa mesto Rodezijo, malo mesto v ameriški zvezni državi Louisiana, kjer vrtajo petrolej. Nad to mestece jc te dni privršal velik vihar, ki jc trajal le slabi dve minuti. Toda v tem kratkem času je vihar, ki ga tam imenujejo tornado, tako rekoč mesto kar izbrisal. V dveh minutah je bDa večina hiš na tleh in razdejana. Ta nesreča je zahtevala 25 mrtvih in 40 ranjenih. Ker je vihar razdejal tudi varnostne naprave pri petrolejskih vrelcih, je petrolej nezavarovan tekel naprej po zemlji. Grozila je velika nevarnost, da se pe-1 trolej vname, kar bi bila velikanska katastrofa. Vendar j je vihar razpršil nevarne pline. Duh po izpuhtevanju tolesa takoj in trajno odpravi Sonoped. — Varuje obutev ln perilo Zahtevajte v lekarnah, drouerijah, par'umerijah in sličnih trgovinah. — Droaerija JANCIGÀJ, Ljubljana, Krekov trg. kvarile. V Kranjski gori je n. pr. pustila občina in oblast seveda tudi dovolila, da si je postavil nekdo vilo sredi itak po prostoru dovolj skromnega smuškega terišča, ki je vendar za Kranjsko goro v tujskopronietneni pogledu življenjskega pomena. Take napake delamo, namesto, da bi terišča zaščitili, razširili, ugladili. Čimbolj negovali in iz-[»opolnili ter na tej podlagi z uvedbo dobro organiziranih smuških tečajev in drugih priredittv zanesli več življenja in trajnega blagostanja v naša zimovišča. Zakaj gladka smuška terišča ? Pa le čemu se toliko ženem in prigovarjam, da naj bodo smuška terišča g 1 a d k a ? Mar ni vsak rut in vsaka njiva ugodna za dričanje, samo da ni razorov, grmovja in hoste? Kakor ni vsaka razrita cesta, polna krnic in roj, ali grampav kolovoz ugoden za avto ali kolo, prav-tako tudi ni že vsaka bela lisa dobra za smuk. Za pouk v smučanju, za početne, elementarne vaje v drsanju po snegu v smuških tečajih — in za t e v prvi vrsti gre, da te šole pri nas povsod dobro, velikopotezno organiziramo, kar nam obeta dovesti v bodoče največ zimskih gostov — za to pa potrebujemo voljnč, gladko ter primerno visečo snežno podlago, da novinec lahko hitro in uspešno napreduje. Premnoge »pike« in pobiranje krade čas in veselje začetniku ter ga tudi prehitro utrudi. Je pa še en tehtnejši vzroki Naše zime so včasih muhaste. V nižavah ni vedno in povsod snega kar do pasu, do vratu ali kar čez glavo kakor visoko gori v snežnikih, povrh tega pa ima sneg še to navado, da se seseda ter počasi gine in kopni. Debel sneg ovire in zapreke lepo prekrije in izravna, da jih ne opazimo. Čim plitvejši pa je sneg, tem bolj se ovire in zapreke občutijo, ko štori in kočniki skoz njega pokukajo: to pa za nikogar ni prijetno, najmanj pa za plahega novinca. Če imamo torej pod snežno plastjo gladko njivo, travnik, senožet ali rut, je prav za prav vseeno, leži 11 lam 1 meter ali več snega ali pa le samo komaj za eno ped ali 10 cm, smuka je za vežbanje vedno ugodna in možna. Kaj drugega pa Je, če je podlaga pod plitvo snežno plastjo razrita, kupčasta, s štori, kočniki in drugim kamenjem ali navlako pokrita. Na takem svetu mora biti že najmanj do kolena snega nli še debelejša plast, da te ovire zabriše in prekrije, sicer je vežbanje za novinca preveč otežkočeno in prenevarno. Po gladkih senožetih je torej smuka ugodna že koj ob prvem prhu snega in možna vse tja do skrajne spomladi, dokler leži le še tanka lisa snega, koder pa tla pod snegom niso mehka in gladka, je smučanje možno samo v debelem snegu, to pn Je v dolinah po deželi že bolj redko. Negovana tla torej smuko in sezono v dolinskih zimoviščih izdatno podaljšajo, medtem ko ju nenegova tla zelo skrajšajo, pri plitvem snegu pa sploh onemogočijo. Slovenija, čeprav je bila po vojni ravno na najlepšem alpskem svetu silno okrnjena, premore kljub temu po srečni svoji legi in podnebju na zapadnem kraju Alp še precej za zimski šport ugodnih slikovitih krajev, kjer si lahko uredi dobre pogoje za zimovišča. Naj navedem tu le nekaj takih primerov, kjer bi bilo najbolj nujno potrebno izboljšati ali ponekod prav na novo ustvariti vzorna smuška terišča in pa takih, kjer bi investicije za tako ureditev nikakor ne bile proč vržen denar, temveč zelo plodonosno naložen kapital. V prvi vrsti kliče v tem pogledu po odpomoči Slovenska Sibiri a naša prava »obljubljena dežela« v zimskošportnem oziru, ki je pa še doslej nismo znali prav izkoristiti in se pomena te rajske, po prirodi tako lepo ohlagodarjene krajine, še ne zavedamo dovolj. Ves osojni svet na podankih kranjskogorskih Dolomitov od Rut (Gozda) pred Martuljkom — prav za prav že od Mojstrane gori — pa tja čez Kranjsko goro in pod Vitrancem mimo Podkorena do Planice pri Ratečah, vse to slikovito podgorje je s svojo staluo, dolgotrajno debelo zimo in to tik ob železnici za smučarsko rajanje kot nalašč ustvarjeno in določeno. Tu so že prostrane senožeti, svet lepo visf in se zložno spenja v naročje divnih gorskih velikanov. Treba bi bilo te senožeti le še razširiti, ničvredno grmovje in goščavo potrebiti, nekatere roje in grape popraviti, kočnike in čeričke izruvati ter nekaj hoste skrčiti. V dveh do treh letih se dé vse to delo ob primernih sredstvih odpraviti. Vse te popravljene, izboljšane (meliorirane) senožeti od Rut pri Kranjski gori mimo Podkorena do Planice bi po eni strani lahko znatno dvignile našo živinorejo, izhol.itale pašnike in krmo, istočasno pa bi si s tem ustvarili tukaj edinstven sniuški svet, eno veliko skoraj nepretrgano vzorno smuško terišče, kakršnega t i k oh železnici — to predvsem poudarjam — v tako krasni legi, izvrstni klimi v nižavi prav noben drug kraj v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji ne premore kakor samo — Slovenska Sibirija! To prostrano smuško terišče bi dalo po melioraciji senožeti prostora za gibanje tisočev smučarjev, ne da bi bili drug drugemu napoti. Tu se dâ za Slovenijo res nekaj pomembnega ustvariti, kar bi naš zimski šport in naša zimovišča brez dvoma zelo dvignilo. Ureditev zimovišč od Mojstrane čez Kranjsko goro pa do Rateč pri Planici v gori omenjenem smislu bi pomenila pravi blagoslov v narodno gospodarskem oziru za vso gorenjo dolino Save! Za vse te kraje je potrebno tudi čimprej napraviti regulacijske načrte ter jih zaščititi pred vsako tudi malo tovarno! — Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Jezersko in Bolita« Druga taka v zimskošportnem pogledu pomembna, vsled že uglajenega dohoda, dobrih gostišč in zaradi bližine Ljubljane in Zagreba važna turistična krajina je Jezersko v divnem kotu med Grintavcem in Karavankami s svojimi prekrasnimi gorskimi koti Ravensko in Makekovo kočno, tretja pa Bohinj z vso dolgo osojno stranjô pod Bohinjskimi Spodnjimi gorami od Nemškega Ruta čez Ravne, Rovte in Dobravo tja do Zlana pred Bohinjskim jezerom. Bohinj je že sedaj važen kot izhodišče za Koinno, Vogel in Uskovnico, toda Bohinjska Bistrica in vsa Spodnja ali Bukovska dolina se bo šele takrat pozimi ln poleti oddahnila in začela drugače dihati, čim bo zgrajena — Sorška cesta, ki bo z njo upostavljena zveza smuških terišč in tirov na Sorških in Danjarskih planinah (Ratitovec, Kremant) z bohinjskimi terišči. To manjka, tega krvavo pogrešamo! Predaleč bi vedlo podrobnejše obrazloževa-nje vseh ostalih zimsko športno važnih krajev, omenimo le še samo imena nekaterih takih dolinskih, že hitreje dostopnih krajev, ki nudijo za smuška terišča ugodne pogoje, ii so: Luče ob Savinji, Ribnica na Pohorju, Podpeca, Vitanje, Nova Štifta pri Gornjem gradu, Trojane, Planina nad Sevnico in še mnogo drugih. O gorskih, snežniških smuških teriščih, ki so poglavje zase, o priliki drugič. Smušhi tiri (risi) Kakor terišča tako tudi naši smuški tiri niso še urejeni. V tem oziru še davno ni nobenega pravega reda in ponekod ne smisla, drugod pa ne sredstev, da bi se upostavil tak red. Z današnjim stanjem smuških izletnih tirov se ne moremo zadovoljiti in ne smemo tega še nadalje vnemar puščati. Kakor je bilo potrebno zarisati (markirati) gorska pota za letno turlstiko, prav tako, če ne stokrat bolj. je potrebno že zaradi varnosti smučarjev najvažnejše smuške tire dobro zarisati, potrebiti in ugladiti. Smuški tiri naj ne bodo samo za neko izvoljeno, maloštevilno vrsto v smuški tehniki virtu-ozno izurjenih prvovrstnih krmarjev, to načelo mora čimprej pasti! Na to moramo gledati, da si ustvarimo in priredimo tire dobro zarisane — ne s fižolovkami seveda — v čim daljših kljukah, po čim položnejšem svetu, toda z dovolj širokimi presekani po hudih strminah in grivah, da zmore in zmaguje tak izlet tudi absolvent prvega smuškega tečaja, tudi deca v spremstvu in dame, ne samo mladina, temveč tudi priletni smučarji vseh vrst. Le tako bo rastla privlačnost in mikavnost smuških izletov, ne pa po renomeju, da si toliko in toliko smučarjev tam svoje kosti polomi... V prvi vrsti nam je potrebno urediti tele smuške tire: 1. Triglavski tir (Mojstrana — Staničev dom — koča pri Triglavskih jezerih — Dom na Komni ter odtod podaljšek do Doma na Voglu). 2. Pohorski tir po grebenu Pohorja čez Rogljo in od tod: a) čez Senjorjev dom in Veliko kopo in b) z Roglje čez Volovlco v Sv. Lenart (Straže) ob Mistlnji. Mnogo smučarjev je tako srečnih in menijo, da sta gori navedena dva tira že »urejena«, po mojem okusu obadva še nista urejena! Nadalje je potrebna ureditev tirov: po Pokljuki, čez Peč in Pelelinjek v Podkoren, čez Rožco nn Dovje, čez Ratitovec v Bohinj, po Veliki planini nad Kamnikom, okrog Krvavca, po Golteh in čez Smrekovec in šo mnogo, mnogo drugih. Dravska banovina nima zadostnega proračuna za turistične potrebe Ureditev smuških terišč in tirov je za Slovenijo nujna in prevažna zadeva, ki se je moramo hitro in z vso resnobo lotiti. Bilo bi hvalevredno in zelo koristno, da bi posvečale vse tujskoprometne organizacijo, pa tudi občine primerno skrb tem delom, ki jih ne moremo še v naprej odlagati, kajti to bi značilo zimskošportni m tujski promet umetno zavirati. Umevno je, da bi morala tudi naša država in banovina ta dela izdatno podpirati, da čimprej izpopolnimo naša zimovišča. Naš sedanji banovinski proračun borih 60.000 din na leto »za prire-janje zimskošportnih naprav« za vso širno Dravsko banovino pa je neverjetno siromašna postavke, kakor je vobče vee naš banovinski proračun za pospeševanje turizma v Sloveniji neznansko prikrajšan in v današnjih razmerah popolnoma nemogoč. Tujskoprometno tako razvita banovina kakor je Dravska, ki ima poleg letoviškega tudi še izrazit planinski in zimskošportni promet že v visokem razmahu kakor nobena druga bolje doti rana banovina v naši državi, prav nikakor ne more še nadalje vegetirati ob tej nezadostni proračunski vsoti 472.000 din. S to vsoto se ne da odoleti niti vsem najnujnejšim različnim potrebam pri razvoju našega turizma, ta proračunska svota je za potrebe slovenskega turizma nesodobna, skrajno neprimerna in močno ovira uapredek našega tujskega prometa. Smučarski učitelji in vodniki-domačini Druga nujna potreba za boljši razvoj naših zimovišč pa bi bila izvežbanje domačinov za smučarske učitelje in vodnike ter enotna strumna organizacija smuških tečajev, izletov i. dr prireditev. r Za športno vzgojo, v prid tekmovalenm in najrazličnejšim smuškim tečajem raznih športnih klubov in društev so se izdale že lepe vsote iu je prispevala tudi kr. banska uprava v te svrhe že znatne podpore. Čas pa je, da začnemo misliti tudi na to. kako bi si vzgojili v naših zimoviščih smučarske učitelje in vodnike iz vrst domačinov . ... Ka'..naiu pomaga. če izvežbamo Se toliko in oliko dijakov in akademikov in drugih podobnih Judi, ki jih službe in življenje v teku let Bog zna kam zanese iu na vse vetrove raztepe. Domačine, primerne, postavne vaške fante, teh si moramo nabrati po zimoviščih, jih primerno izo-braziti in vzgojiti za smučarske učitelje in vodnike, da jih bomo imeli dovolj, stalno in vsak čas pri roki! Težavna bo ta stvar in dolgotrajna, toda zelo koristna. V kakih petih letih, če si bomo uredili vsaj najnujnejša smuška torišča in tire, kar bo imelo za naravno posledico porast gostišč in pa d o -hod več novih gostov, tedaj moramo imeti pripravljen tudi že dober kader vsaj kakih 25—30 če ne še enkrat toliko dobrih smučarskih učiteljev m vodnikov domačinov ter seveda tudi enotno organizirano smuško šolo. V Švici, Avstriji Nemčiji Je to že davno do vseh podrobnosti organizirano. V vseh zimoviščih obratujejo enotno izučene smuške šole, vsakovrstni smuški tečaji avtoriziranih smuških učiteljev ia vrst domačinov ter vodstva izletov, celo poedini penzioni ln hoteli po zimoviščih ln po vseh zakotnih vaseh imajo že vsak svojega smuškega učitelja in vodnike za izlete, vsako poedino gostišče že navaja v svojem zimskem prospektu: >Ski-lehrer, Skifûhrer im Hauee!» Istočasno z ureditvijo smuSkih terišč in tirov se moramo tudi pri nas podobno pripraviti in pravočasno vae potrebno ukreniti. Naj navedem samo nekatere kraje, kjer £e potrebujemo oziroma kjer bomo potrebovali smuške učitelje in vodnike: Rateče, Kranjska gora, Rute pri Kranjski gori, Mojstrana, Planina Sv. Križ, Kofce, Zelenica, Lom pri Tržiču, Bohinjska Bistrica, Sv. Janez, Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru, Komna, Srednja vas, Uskovnica, Staničev dom, GorjuSe, Pokljuka, Bled, Sorica, Cešnjica pri Selcih, Preddvor, Jezersko, Krvavec, Stahovica, Velika planina nad Kamnikom, Luče, Sv. Planina, Trojane, Planina nad Sevnico, Mozirje, Goltje, Mariborska in Ruška koča, Smolnik, Senjorjev dom, Pungrat, Ribnica in Sv. Lovrenc na Pohorju, Vitanje, Sv. Lenart (Straže) ob Mislinji, Slovenj Gradec, Rakitna, Cerknica, Nova vas na Blokah in drugod. Ze samo za te kraje bi potrebovali okrog 70 ljudi I Saj je prav, tudi to je potrebno in to v polni meri uvidevam, da podpiramo in da moramo podpirati tekmovalce in da pošiljamo v daljni svet naše smučarske ekipe itd. Hočem le reči, da od teb eventualnih rekordov in slave naša dežela, nag tujski promet po slovenskih zimoviščih ne pro-fitira mnogo. Primum vivere! Najprvo in v prvi vrsti moramo najti in uporabiti sredstva za naše tujskoprometne potrebe, da ee doma izpopolnimo in gospodarsko dvignemo ter zimovišča uredimo, kakor bi bilo potrebno. Zato se mi zde gori omenjeni smuški tečaji za izvežbanje domačinov najbolj nujni in potrebni, da bomo Imeli v bližnji bodočnosti ta material dobro izvežban in pripravljen. Pri tem pa seveda ne pride v poStev samo izurjenje domačinov v alpski smuški tehniki, nego bomo morali izobraziti naše fante tudi v jezikovnem pogledu. Samo s slovenščino se ne pride daleč, v Slovenijo prihajajo že gostje različnih narodov. Omenjeni smuški učitelji-domačini bodo morali znati voditi in poučevati ne samo v slovenskem, temveč tudi v nemškem jeziku ln jaz bi bil zelo za to, da bi znalo najkasneje v petih letih vsaj neka) fantov, vsaj v Slovenski Sibiriji in v Bohinju, tudi angleško. Znano je, da se že leto za letom vozijo Angleži in drugi gostje iz Malte, Palestine, Egipta in celo iz daljne Indije smučat na Arlbero ln v Švico. Če bomo le Slovensko Sibirijo in Bohinj kdaj kakor treba v smislu gornjih predlogov uredili, zdi se mi, da potem s prifnerno, praktično propagando ne bo težko pridobiti ei tudi teh gostov in si bo pač marsikak Anglež ln drug gost dobro premislil od Jesenic ali Maribora naprej še 15 ali več ur po nepotrebnem vozariti do Arlberga ali v Švico, če bo vedel, da dobi pri nas za Izdatno nižjo ceno in za 15 ali 20 ur manj vožnje Istotako zimskošportno razvedrilo, zabavo in pouk ter dobro oskrbo in postrežbo. Za Slovenijo je tujski promet življenjske važnosti, in sicer zimski prav tako kakor letni. Letna sezona je kratka, samo od nje premnogi naši tujskoprometni krnji ne morejo živeti, investicije se ne rentirajo dovolj. Naša skrb mora torej biti, da vse napnemo. kako bi se tujskoprometna sezona v čim več krajih podaljšala z zimskim športom in s tem okrepila, gledati moramo, da kraje, ki imajo res prave pogoje za zimski šport, primerno za zimsko sezono pripravimo ter da zimskosportne prilike v smislu gori podanih predlogov smotreno in čimprej uredimo, ' Rud. Badjura. K V £ T U Ш Л Javno delo slovenskih prhodoslovcev telili îi--h .....' s ' »si , , " •. î ■ v<~- \ ■ ' ' ' - - 4 V v. ,V. . ......... 1 Х4^.......' •: r/ fi i ~> Уфу-.. . Zveze Prirodoslovnega društva z ostalim svetom (zamenjava znanstvenih revij). Prirodoslovje je eno tistih znanstvenih področij, ki ima svoje potrdilo v eksperimentu. S tem pa je označeno že tudi po svojih potrebah z materialne strani, ker eksperiment zahteva primerna sredstva, zanj so potrebni instrumenti in aparature in pri znanstvenih ustanovah, kakor je vseučilišče, morajo biti instituti skladno s svojo svrho in nalogami opremljeni. Prav ti pogoji so dali možnost bogatim narodom predvsem, da so napredovali v prirodoslovju in razvili posamezne discipline na visoko stopnjo. Toliko bolj je pozornosti in priznanja vredno delo, ki ga v naših nič kaj zavidanja vrednih razmerah vršijo slovenski prirodoslovci ob velikem pomanjkanju sredstev, pa tudi odgovornega razumevanja. Osrednja organizacija te velike panoge priro-doslovja je Prirodoslovno društvo s svojim znanstvenim odborom, kjer so ne dolgo tega polagali obračun enoletnega dela. Brez dvoma lahko govorimo o intenzivnem in uspešnem prizadevanju v vsakem pogledu, tako v znanstvenem kakor tudi poljudnem, čeprav je zlasti z ozirom na to drugo smer društvo nesorazmerno upoštevano nasproti kakšni ustanovi, ki ima podoben namen. Poljudnoznanstvena predavanja tvorijo vez med čistim znanstvenim delom ter med širokimi sloji ljudstva, isti svrhi pa služi poljudno-znanstveni mesečnik >P rot eus.. Prav letos dopolnjuje list peto knjigo in 6i je že s svojimi vrednotami pridobil širok krog svojih prijateljev in samo že- ' leti je, da bi v tem pogledu le napredoval. Lopo število naročnikov ima doslej' le to slabo stran, da dolgujejo približno 40.000 din, vsoto, ki je za društvo velikega, naravnost odločilnega pomena. Poljudno-znanstveni odsek je letos poleg rednih predavanj organiziral tudi izredna. Zanimivo v tem pogledu je poročilo in predavanje vodje odseka prof. Janka Branca, ki je poudaril, rla želja po teh predavanjih ni izšla iz krogov znanstvenikov, ampak jih je zahteval znanja željni poslušalec, ki hoče j)iti vsaj grobo obveščen o razvoju in stanju prirodoslovnih ved. »In ko je Prirodoslovno društvo ustanovilo svoj poljudno-znanstveni odsek in pristopilo k uresničenju te zastavljene si naloge, se je kmalu pokazala močna življenjska možnost tega odseka, s katerim se je stvorila trdna vez med pojmi vedeti, znati in stremeti, med osebnostjo in množico, kar tudi lahko rečemo, med inteligenco in močjo, ker samo iz znanja in moči se more roditi nekaj tretjega, višjega, skupnega, ki nosi v sebi dovolj močno osnovo za uspešno delo v bodočnosti, kajti znanstvenemu delu je v veliki meri potrebno razumevanje, zaupanje in opora javnosti.« Kljub nekaterim težavam predavanja lepo uspevajo. V Ljubljani je sploh ta stran javnega dela tako razvita, da se mnogokrat zgodi, da je na isti večer več predavani in celo ob ietem času. Posledica tega je seveda, da imajo povsod slabo udeležbo. Zato i>i bila na vsak način umestna, kakor je omenil prof. Brane, neke vrste posvetovalnica za društva, neka ustanova, ki bi vodila evidenco predavanj in urejala čas prireditev. Nam se zdi prav primerno, da bi bila ta stvar poverjena kulturnemu odseku na magistratu, ki bi najbrž to nalogo tudi prevzel iu tako določal termine po vrstnem redu prijav, ki bi se jim prireditelji prostovoljno podvrgli. Razen številnih predavanj v Ljubljani je Prirodoslovno društvo priredilo letos tudi po eno predavanje na Jesenicah, v Kranju, v Celju in dve v Trbovljah. Izkušnja je pokazala, da so najbolj privlačna in najbolj obiskana predavanja, pri katerih se vršijo eksperimenti. Hudo občuti društvo pomanjkanje projekejiskega aparata. Prirodoslovno društvo pa vrši tudi neko funkcijo, ki je vse pozornosti vredna zaradi svojega prestižnega pomena za Slovence in ludi za državo. Znane so že v naši javnosti Pri rodoslov-ne razprave, čeprav so omejene le na ozek ki čitateljev. Te so danes mednarodno priznan «naiiutveii siovenski časopis, ki predstavlja pri nas cesto v svet, ki pomeni vez Ljubljane z ostalim kulturnim svetom. Kako so znali drugi narodi in Ciržave ocenili in izkoristiti podobno stvar, so nam zgleden primer Madžari, Bolgari in Skandi-havci, kjer so to delo podprli tudi faktorji, ki so spoznali njegovo važnost v zunanjepolitičnem pogledu. Prirodoslovne razprave omogočajo stik slovenskih prirodoslovcev z onimi v drugih državah Evrope in izven nje ter tako v znatni meri utirajo pot publikacijam naše Akademije. V zameno prihajajo Prirodoslovnemu društvu inozemske publikacije in predstavlja to brez dvoma najuspešnejšo pot za pomnožitev strokovne literature [iri nas. Gradivo, ki ga društvo dobiva, poklanja našim znanstvenim knjižnicam, vseučiliški biblioteki ln posameznim institutom po načelu, da mora biti knjiga tam, kjer jo bo interesent iskal. Knjige morajo biti seveda znanstvenikom in članom društva zmeraj na razpolago ter morajo v vsakem primeru ostati v Ljubljani. Mnogo je darovalo društvo tudi Študijski knjižnici v Mariboru in mnogo skrbi za to, da koristi tega dela za znanstvene knjižnice ne ostanejo omejene nn ljub- j ljanski kulturni krog. Vse knjige so povsod dostopne potom zveze med knjižnicami. Zamena donaša precejšnje število zelo važnih časopisov. Predvsem naj omenimo češkoslovaško literaturo, katere periodica dobiva društvo skoraj kompletno. Za to obilico so Prirodo- slovne razprave prav skromna protiutež. Prav tako nudijo ludi Poljaki često desetkrat obsežnejše in pomembnejše knjige za naš časopis. Razno evropske akademije znanosti, e katerimi je Prirodoslovno društvo v zvezi, dosegajo število 33. Tako prihajajo v zameno na primer Sitzungsberichte dunajske akademije, ki obsegajo dve seriji, vsaka po deset zvezkov. Predlanskim jih je samo v eni pošiljki prišlo v vrednosti okoli 10.000 din. Ker je imela Državna knjižnica skoraj popolno, šele s prevratom prekinjeno serijo, je društvo radevolje uvrstilo ta časopis v Državno knjižnico. Potem so nemške akademije, kakor monakovska, lipska, najstarejša v Halle a. S. itd. Znamenita zveza je tudi Geselschaft der Wissenschaften zu Gottingen, ki je svoje »Narh-richten»; razcepila po strokah v šest časopisov. Glede Francije je takoj opazna centralizacija vsega znanstvenega življenja v Parizu, čeprav izhajajo znanstveni časopisi tudi v podeželskih mestih. V zameno prihajajo Compte rendu de l'Académie Sciences, kjer francoski znanstveni zavodi objavljajo najizbranejše rezultate. Ponovno je pri njih sodeloval tudi naš rojak inž. Avsec. Naš, kemični institut poseduje vse prejšnje letnike teh knjig do vključno leta 1931. Zdaj jih dobiva po Prirodoslovnem društvu, manika le vrzel med letniki 1931—37. (Mecen?) Muséum d'Hist. naturelle je na svoječasno ponudbo odgovoril, da z veseljem stopa v zameno s Prirodoslovnimi razpravami, ker da ni naših časopisov se v nobeni pariški knjižnici. Iz Italije, kjer je cela vrsta pomembnih regionalnih akademij, pa prihajajo med drugimi Atti del R. Institute Veneto di Let-tere Seienze ed Arti, Venezia, nadalje si prizadeva društvo stopiti v stike s papeževo Pontif. Accad. dei Lincei. Položaj baltskih in skandinavskih držav je v ninogočem podoben našemu. Številčno šibkost dopolnjuje intenzivno delo in pa za stik s svetom se morajo tudi oni posluževati svetovnih jezikov. Z Belgijo in Holandijo so nastale zveze šele po vojni. Od njihovih edicij so zlasti dragocene one bruseljskega muzeja. Madžarska ima podobno kakor Poljaki velike in bogate zavode. Zanimiva je zamena s časopisom Vasi Szemle v Szombathelyju, ki go zmagi nad Otokarjem Pfemislom 1. 1278 pridobili Štajersko, 1. 1&ч> Koroško in Kranjsko, so si hoteli osvojiti Trst in ga napraviti za oporišče svoje moči. In res se je llabsburžanom po dolgem prizadevanju posrečilo, da se je Trst prvikrat po svojem odposlanstvu poklonil avstrijskima vojvodoma 13. avgusta 1360. Na to vest so Benečani navalili na Trst z vojsko in ga vzlic avstrijski pomoči osvojili 18. novembra istega leta. Po dolgih pogajanjih je prišlo vendarle do miru in 12. novembra 1370 so se sešli odličniki obeh strank in podpisali mir »pri Ljubljani, v vasi, ki se imenuje ]x) nemško Keissach, po slovensko pa šiška. pred cerkvijo sv. Jerneja, v navzočnosti Janeza Dietreichstoka, glavnega gozdarja Avstrije, Konrada Schoennawerja, dvornega notarja vojvode Alberta, Matije Plebana iz Porchtolczdorffa, Pe-regrina iz Wuldeimsdorfa, grofa Jakoba Zancha-nija iz Benetk, grofa Marka Buzolinija iz albanskih gor, beneškega |Hxianika in vseh ostalih i>odpi-sanih prič. To listino sem podpisal jaz, Orcolf iz Znojma, javni cesarski notar in pisar na dvoru omenjenih vojvod.< Toda povrnimo se k cerkvi sami. V kakšnem slogu je bila cerkev takrat zidana, nimamo prav za prav nobenih podatkov. Vse pa kaže. da je bila cerkev sezidana v romanskem slogu. Ko so 1. 18912 obnavljali cerkev, so našli krožni svod s premerom skoraj I m. Odprtina starega portala je bila zazidana z opeko in kamenjem in zagrebena do 2 m globoko. V vizitaciji iz 1. 1663 pa stoji, da je bil v cerkvi prezbiterij v obliki poloble,' kar je posebno značilno za romanski slog. Da je pa bila prvotna cerkev zelo zgodaj sezidana, dokazuje že to, da so se našli blizu [>o-greznjenega romanskega portala rimski nagrobni kamni, pa tudi to, da se je našel pred pragom patiniran novec cesarja Vespasiana, bakrena zaponka in štiri železne igle. Te najdbe pa še nikakor niso dokaz, da bi bila na tem mestu zgrajena cerkev že v tisti dobi, temveč samo to, da so pri gradbi cerkve porabil material, ki je bil že od prejšnjih stavb nakopičen. Iz poznejših let sicer nimamo mnogo sporočil o cerkvi, pač si pa lahko mislimo, da je cerkev trpela zaradi turških napadov, posebno 1. 1472, ko so Turki celo požgali cerkev sv. Petra in se utal>orili v Jami v Zg. Šiški in napadali do ljubljanskega mestnega obzidja in mestnih vrat, katera prva so se imenovala Špltalska vrata: vidimo torej, da je bila sama cerkev že močno izven mestnega obzidja. V 15. stoletju so naše dežele vedno lx>lj krvavele od neprestanih navalov turških roparskih čet in vedno hujše so ječale pod težkimi davki. Sila je postajala vedno večja, toda dežele so bile finančno že onemogle. Tedaj je napravil cesar Ferdinand poslednji korak, ila bi prišel do denarja. Imenoval je komisijo, ki je hodila po deželi in sestavljala spisek vseh cerkvenih drago-renosti in posod, ki so jih cerkve morale žrtvovali v vojne namene. Pri takem popisu, ki je bil 1. 1618 nimamo nobenega podatka več. Kaže pa, Keitsch), ki je dala za boj proti Turkom 1 srebrn kelih in 1 oglejski goldinar v zlatu. Naslednji |>odatek imamo iz i. 1534, ko pravi pisec Apian v svojem popisu Bavarske in Kranjske: »nu ljubljanskem i>olju, v cerkvi sv. Jerneja, v vasi, ki jo imenuje tamkajšnji narod Šiška.t Od tedaj pa do posvetitve cerkve sv. Jerneja 1. 1618 nimamo nobenega podatka več. Izgleda pa, da je morala biti cerkev v zelo slabem stanju in da so jo v začetku 17. stoletja začeli temeljito popravljali. 17. aprila 1618 je cerkev posvetil škof llren v prisotnosti župnega pomočnika v Št. Vidu Q п Û n . v —i— šišenska cerkev sv. Jerneja za časa škofa Hrena. Jurija Mengusarja in obenem blagoslovil en zvon 1er birmal okoli 158 oseb. Ko je umrl lil. februarja v Gornjem gradil škof Hren in ga je nasledil dotedanji tržaški škof Reinald Scarlichi, je najprej odredil v smislu tri-denlinskcga cerkvenega zbora vizitacijo ljubljanske škofije, ki jo je prepotoval v 1. 1131 in 1632. Na vizitacijskem |x>tovanju je obiskal 24. avgusla 1631 cerkev sv. Jerneja v Šiški in dal o cerkvi v vizitacijeki protokol zapisali sledeče: »Vizitiral je cerkev sv. Jerneja v šiški in za že posvečen oltar je bilo nameščeno povoščeno platno in kanontablu z zelenim okvirom. Nobene podobe naj se na novo ne napravi. Vaščani, vprašani o marljivosti župnika in njegovega pomočnika, so odgovorili, da pridno delita sv. zakramente in da je njuno življenje častno. Maše so obvezane Iri: na postno sredo, na praznik sv. Jerneja in na dan sv. Marka Evangelista, ko duhovnika pridno in pobožno opravljala sveta opravila.< Prvi točni popis cerkve in njene notranjščine dobimo iz vizitacijskega zapisnika škofa Jožefa F.abbattr, ki je vizitiral ljubljansko škofijo v letih 1668 in 1669. Cerkev sv. Jerneja je pregledal 3. novembra 1GG8 in zapisal: »Vizitiral je edini oltar sv. Jerneja, ki je bil posvečen obenem s cerkvijo. Oltar ima kamnitno ploščo in pogreznjen grobek, toda zelo vlažen tako, da se paramenti, postavljeni na oltarni plošči, kvarijo od vlage. Našel je ploščo, popolnoma pokrito z deskami in v sredini zelo majhen prenosljiv ollarček, zraven pa opeko, ki se poslavi poleg, da se pripravi na plošči prostor za maševanje. Zato je ukazal, da se ta majhen ollarček odstrani in maštije neposredno na oltarni plošči. Kadar se pa ne tnašuje, naj se zaradi vlage pokrije oltarna menza z ono desko, da se paramenti ne kvarijo preveč od vlage. Ko se pn niašuje, naj se deska odstrani in oltar pre-grne s potrebnimi prti, in sicer zaradi ovoščenega platna, ki je že ves sprhnel. Pregledal je cerkveno stavbo, ki je dovolj trdno zidana in precej svetla. Prezbiterij, zgrajen po načinu |K)loble, je ves iz|>olnjen od oltarja in oltarnih stopnic: ima dvoje oken, nn vsaki etrani eno. Okni, ki se lahko odpirata, osvetljujeta ollar in sveto podol>o. Cerkvena ladja itna tudi dve okni, ki se dasta odpirati in sla dobro oskrl>ovani; tretje, vrata s kamnitnim kropilnim kamnom in pred vrati preddverje, odprlo od vseh strani. Okoli cerkve leži obzidano pokopališče, kjer se brez dovoljenja in vpisa ne sine pokopavali. Naj se napravijo na pokopališče vrata, in drevesa, ki se tam najdejo, naj se posekajo. Streha je še dovolj prikladna in tudi lesen stolpiček z dvetna zvonovoma. Maše so obvezne tri: na dan posvečenja cerkve, na dan proščenja in na praznik sv. Marka Evangelista.c lz toga poročila, kakor tudi iz prejšnjih izvajanj sledi, da ni bila prvotna cerkev nikoli po-jx>lnoma porušena, niti na novo sezidana in da je bila vedno samo več ali manj restavrirana. Lega cerkve je morala biti tudi drugačna kot je danes, ker je takrat oltar močno trpel od vlage. Cerkev je najbrž ostala v prvotni legi tja do 1. 1825, ko je pogorela in dobila povsem drugačno lice ter tri oltarje. Takrat je bila cerkev obrnjena za 90 stopinj, tako, da ni več oltar zamakala voda in da ga ni zasipavala več zemlja, ki je pri vsakem nalivu zdrknila s hriba. Pokopavalo se je tu nekako do leta 1720, ko se je pokopališče opustilo in so šiškarji pokopavali svoje mrtvece na pokopališče pri sv. Petru, ki je bilo okoli cerkve. Kakor znano, so bile v prejšnjih časih nekatere cerkve cela gospostva s podložniki iu urbari-jalnimi davščinami vred, na pr. St. Vid ali Šl. Peter. Pa ludi podružnične cerkve so imele precej premoženja. Iz vizitacijskega zapisnika iz l. 1631 posnemamo, da je imela šišenska cerkev posestvo, za katero plačuje letno 6 goldinarjev, dalje dvo rolioti in tri njive, za katere prejema šest goldinarjev, 20 krajcarjev. Davka plačuje vsako leto 4 goldinarje. Ima tri krave za izposojevanje, za kar dobiva 16 krajcarjev. Soseska pa plačuje 15 goldinarjev 20 kr. Leta 1664 zvemo, da se je število njiv pomnožilo na 5, število živine na 7 in da plačuje cerkev župniji davščine 6 gld. in še 3 kr. izrednega davka. Premoženja da ima 200 gld. V vizitaciji iz leta 1668 pa beremo, da ima cerkev eno hubo, ki jo ima v najemu Dijonizij Nc-yriser in plačuje lelno najemnine 13 gld. in šc posebej 2 kr. davka; dalje ima v najemu še en vrt in dve hiši, za kar daje cerkvi letno 1 gld. 4 kr. Cerkev ima na dolgovih 133 gld., za takojšno izplačilo pa le 36 goldinarjev. Vidimo torej, dn je bilo bogastvo cerkve precejšno in se leta 1738 omenja v zakupni pogodbi, sklenjeni s cerkvijo, Matevž Logar, ki je imel od cerkve v dosmrtnem zakupu omenjeni hiši. Tako sino zopet napravili kornk naprej k osvetlitvi nekaterih vprašanj iz preteklosti cerkve sv. Jerneja v šiški, ki je danes po zaslugi arhitekta Plečnika dobila zopet novo lice. Čadež St. MLADI SLOVENEC Skopahova smrt Na postelji ekopuh umiral je n predse plašno se oziral je: .am stal je eatan in spomin mu drami!, v poslednjih hipih ga z denarjem mami: »Ne boš, prijatelj, nesel nič 6 6eboj — ne boj se. varno krit zaklad je tvoj! Lepo skoparil ei, ljudi eleparil, a mene, bratec, pa ne boš prevaril! Zaklad iztisnjen iz krvavih ran "loboko v dnu pekla je zakopan: -olzé sirot in vzdihi, jok in kletev — žogata bo, bogaia tvoja žetev! Z menoj boš šel. Jaz ti zakladov dam, da jih ne boš preštel vso večnost eam. Vso večnoet ti ne bo mogoče prešteti srebrnike 6vetle, žgoče...« Skopuh je ves drhtel in koprnel, iiopotnico poslednjo je prejel. V ušesih glas mu zvončka jc odmeva! sladko, kot bi cekine l«lo prešteval. V trenutku še. ko je prejel Bega, imel je v mislih vrečice srebra: »Da morem le denarce svoje šteti, ni mar živeti mi in ne umreti!« Ljudje so gledali obraz mu vdan in govorili: »Olejte, saj skesan «e ločil od sveta ie!« in želeli: Bog nam in njemu eveti raj dodeli!« Marija Brenčič. Nasredin hodža Nasredin je bil turški pop (duhovnik), ali kakor pravijo Turki; hodža. O njem je bilo napisanih že toliko zabavnih zgodbic, da jih človek ne bi mogel prešteti, če bi imel sto prstov na rokah. Poslušajte novo zgodbico o njem I Nekega dne je Nasredin hodža prišel v turško cerkev, ki ji Turki pravijo džamija, in začel pridigati: »Dragi moji verniki, ali veste, kaj vam bom danes pridigal?« Verniki so na ves glas odgovorili v zbora: »Ne vemo! Kako naj bi to vedeli?« Nasredin hodža je odgovoril: »Če ne veste, čemu naj bi vam potem pridigal?« V drugem tednu je Nasredin hodža spet stopil na prižnico in vprašal: »Dragi moji verniki, ali veste, kaj vam bom danes povedal?« »Vemo!« so odgovorili verniki kakor en mož. »Če veete, potem mi ni treba govoriti!« se je odrezal Nasredin hodža. Tretji teden jih je Nasredin hodža spet vprašal: »Ali veste, dragi verniki, o čem vam bom danes pridigal?« Nekateri so odgovorili: »Vemo!« — drugi pa: »Ne vemo!« »Tedaj je Nesredin hodža rekel: »To je imenitno! Tisti, ki veste, povejte onim, ki ne vedo, pa bo za vse prav!« Tako Nasredin hodža svoje pridige nikoli ni dokončal. Kako pravimo •. • ^ .......... i k r'>t"тц'J[' 1НЦ1 'TIPfljr' ' ...... „Za nos jo vleče .. Ce se kdo iz koga norčuje in mu pripoveduje izmišljene stvari, pravimo, da ga vleče za поб. Tudi sosedova Meta je takšne sorte ženska, da vsakemu vee verjame, posebno pa sosedovemu Janezu, ki je navihan kot kozji rog. Janez ji večkrat kaj natvezi, zato ljudje pravijo, da jo vleče za nos. Kako bi bilo, če bi Janez sosedovo Meto v resnici vlekel za nos, nam kaže elika. Mirko (starejši sestri) : »Minka, če mi takoj zdajle ne odrežeš velik kos potice, pa te jutri zjutraj fotografiram. ko ne boš šp umita in počesana, sliko pa pokažem tvojemu učitelju!« STRIČKOV KOTIČEK Dragi e t t i č e k ! Sprejmi me v evoj kotiček. Izvedela sem. da si bolan in da ležiš v sobi nad nami, ki imamo davico. Gotovo smo Ti otroci pokvarili živce. Ubožec, koliko časa pa si že v bolnišnici? Jaz 6c«n že 0 tednov. Najhujše se mi zdi to, ker ne sme nobeden k cneni Samo skozi okno lattko vidim cčeta in mamo. Pridi tudi Ti, striček, kdaj na vrt, da se bolj spoznamo. Pa tudi ošteti Te moram. Ali si Ti zadnjič ponoči tako klepetal zgoraj v sobi? Nisem mislila, da imaš tako namazan jeziček! In še nekaj bi Te rada vprašala. Ali dobiš kaj krofov? Ce Ti jih kaj ostaja, pa jih še meni n kaj pošlji, da se malo posladkam. Veš, krofe imam zelo rada. Prav lepo Te pozdravlja Tvoja mala nagajivtoa — Sonja P a j k. učenka П. razr. na Viču, zdaij v ljubljanski bolnišnici. Draga Sonja ! Cisto na tihem sem pobral šila in kopita ter jo »pet mahnil v bolnišnico ljubega zdravja iskat. Živi duši nisem tega povedal, niti drobni miški ne, ki ima v kotu moje sobe udoben domek tn je 3ftala že tako krotka in domača, da včasih kar и meni priskaklja in mi prijazno z repkom pomika. Ko sem prištorkljal v bolnišnico in zleze v pisano bolniško haljo, sem si zadovoljno pomel roVe in sc zahehetal: »Takole, ljubi moj Kotičkov striček, zdaj smo pa na varnem!« Iz previdnosti sem si dai ccio brado ostriči. na plešaste glavo pa sem si nataknil črno lasuljo, da me niti lastna mati ne bi mogla več spoznati. Prepričan sem f Če petelin sedmo leto znese \a%ce Crn mora biti petelin in sedem let star, da znese jajce. Jajce je trdo kakor kamen in iz njega se izvali ostuden in grd zmaj. Jajce ee zarije globoko v zemljo in čez sedem let začne mladi zmaj kljmvati njegovo lupino. Ko prikljuje na beli dan se začno valiti nanj skale, da bi ga podkopale pod seboj. Zmaj je namreč etrašno huda zver in ee ga vse boji. Stari Tolstovršnifc je pred davnini časom slišal, kako je zavrial silen vihar zunaj njegove koče. Tolstovršnik je bil pameten možakar in je koj vedel, kaj to pomeni. Pograbil je svojo puško in hitel ven. Zunaj je videl svojega črnega petelina, kako se napihuje. Pomeril je in petelin se je zvrnil mrtev po tleh. Po vsej pravici se je Tolstovršnik potem bahal sovašča.notm: »Ce bi ga takrat ne pihnil, bi že zdavnaj ne bilo ne Solčave ne vas!« Spet je poteklo seaem let in Logarjev črni petelin je tudi dosegel sedmo leto. Spomnil se je pa, kako ee je zgodilo njegovemu očelu, Tolstovršni-kovemu petelinu. Zato io je popihal v Mafkov kot, kjer bi lahko jajce v miru zvalil. V Matkovem kotu je bilo tedaj še jezero, бе dandanes imenujejo domačini ta kraj Jezero. Petelin ie sedel na rob jezera in izvaljeno jajce ee je skotalilo v globino. Zarilo ee je globeko med skale na njegovem dnu. Ko je poteklo sedem let. je mladi zmaj začel rljuvati lupino. Jajce je slonelo na dnu jezera cb pečini, kjer so ljudje ob bregu sušili ribišike mreže. Se dandanes pravijo tej pečini Ribča peč. Mladi zmaj je moral biti silno hud. kajti zemlja je bobnela in pečina ee je začela krušiti, ko je kljuval svojo jajčno lupino. Ljudje eo se prestrašili in postavili straže na Košaču, na Celu. na Opresnikovem hribu in na Tolistovrški peči. Straže so budno pazile, kdaj se bo zmaj prikljirval na beli dan. Zmaj je zares prekljuval svojo lupino. Bil pa je tolikšen, da je segal od enega konca Malkovega kota do drugega in izrinil j mero iz njega. Jezero se ie razlilo čez bregove in voda je pridrla prav do cerkvenega praga v Solčavi, Voda pa je hrumela in drla s tolikšno silo, da je tudi zmaja potegnila 6 seboj. Ob Savinji je etal Kako so nastala koroška jezera mecesen s tremi vrhi. Zmaj se je zadel abenj in mesečen ga je ubil. Zmaja namreč ne more ubiti nobeno živo bitje, samo tak mecesen ga zmore. Zmajeve kosti in čeljusti so pozneje našli na Logarjevih njivah v Logarski dolini. Voda je tedaj prinesla 6 seboj do cerkvenega praga v Solčavi tudi jajčno lupino, iz katere 6e je izkljuval zmaj. Jajčna lupina je bila močno podobna kameniti zibelki. Solčavci eo jo pustili na cerkvenem pragu v 6"0inin na zmaja. Poteklo je sipet sedem let. V mesečni noči so priplule lahkokrile vile iz Logarske doline na solčavski cerkveni prag. Sklonile so se med kamenito 1 zibelko in dahnile vanjo. V hipu so ee dvignile iz zibelke kamenite de-i vice. Zarajale so z vilami okoli cerkve in prepevale tako čudovito lepo, da so zamatnile kmeta, ki i ee je zakasnil v senožeti in se je šele tako pozno vračal demov. Šel je za njihovim glasom in zagleda! na cerkvenem pragu prečuden prizor, kako so rajale ne-I okretne kamenite device z lalikokrilimi vilami. I Komaj so ga vile zagledale, eo zakričale, prijele kamenite device za roke in vse skupaj 6o zbežale i proti Robanovemu kotu, ker nazaj v Logareko do-! lino nieo mogle. Na tisti etrani je namreč etal kmet. Kmet je tekel za njimi. Ko so videle vile, da mu ne morejo uiti, 60 hitro začarale kamenite device v hrib. same pa zaplule čez Ojstrico na Ljubljansko polje. Še dandanes pravijo ljudje gori v Robanovem kotu, ki je tako podobna kamenitim človeškim glavam, Katn;nite device. Nad Dobrlo vesjo v Podjuni na Koroškem 6e dviga visoko pod oblake Gora. N'a tej gori je stal svoje dni, leo Slovencev še ni bilo v teh krajih, velik oltar. Zgradili 6o ga velikani, ki so jim rekli Ajdje. Ajdje so jih imenovali zato, ker eo bili še pogani. Na oltarju so darovali poganskim bogovom živino in žito, pa tudi ljudi , če so jih steknili. Prav tak oltar so si zgradili tudi na Sv. ilemi. Bili so veliki kakor gora in jim je vrh glave gledal čez Sv. Hemo. Zato je bilo zidanje oltarja zanje prav igrača. Povzpeli so se na svoje kakor drevesna debla velike prste in s svojimi lopatastimi rokami polagali velikanske skale drugo vrh druge. bkale eo lomili v Karavankah. Še dandanes бо Karavanke na severni koroški etrani tako razjedene. Človeku se zdi, kakor bi jih pol manjkalo, tako so skoraj navpično od vrha do tal odrezane. Ko so zidali oltar, so imeli Ajdje samo eno težko kladivo. Bilo je tolikšno, kakor zmaj na trgu v Celovcu. Metali so si kladivo, kadar so ga potrebovali, kar z gore na goro. Velikan s Sv. Heine g« je zalučal velikanu na Goro. Velikan je preklal mogočno skalo in kladivo spet v loku vrgel nazaj. Ce jih je tižejalo, so se sklonili k Drwvi, nastavili usta, ki so bila podobna kitovemu žrelu, in Drava je kar sama tekla vanje. Bog je poslal k njim svete može, da bi jih spreobrnili h krščanski veri. Ajdje pa so bili zakrknjeni in so pobožne može darovali na evojih oltarjih na Sv. Hemi in Gori poganskim bogovom. Bog je videl njihovo hudobijo in se razjezil. Nad Koroško so se začeli kopičiti črni oblaki, da je bila tema kakor v rogu. Iz teme pa so švigali bliski in strele ter pobijali neverne Ajde. Lilo je kakor iz škafa tri in trideset dni in tri in trideset noči nepretrgoma. Voda je zalila vso Koroško tako visoko, da je iz nje gledal samo še Veliki Klek. V njej so utonili še tisti velikani, kar jih ni.so pokončale strele, voda pa je razdejala tudi malikovalsike oltarje. Tri in trideset let in tri in trideset dni so potrebovale vode. da so se odtekle. Odteči pa se niso mogle iz globokih dolin in kotlin. Bog je blagoslovil te vode in jim podaril lepoto. Tako so nastala naša prekrasna koroška jezera! Učitelj: »Kako pravimo bitjem, ki žive deloma na suhem, deloma v vodiVc Učenec: »Kopališki gostje.* bil, da sem skrit kot muren v luknji in da me nihče izmed mojih kotičkarjev ne bo našel, pa če bi me z gorečo svečo iskal noč in dan. Pa sem se pošteno ustel, kakor vidim. Ste me že steknili! Le kdo Ti je razblebetal to skrivnost? Zdaj mi ne kaže drugega, kakor da si pustim spet brado rasti, kajti se vam brez brade ne upam pokazati. Preveč bi bili razočarani! Saj je bila brada največji moj ponos — za pol milijona preluknjanih grošev je ne bi prodal pred letom dni. A česa človek vsega ne stori svojemu zdravju na ljubo? Zdaj sem brado dal vrlemu strežniku Poldetu kar za božji Ion. Naj jo hrani v spomin name in naj jo varuje kot punčico svojega očesa! Izključeno namreč ni, da se bo vesoljno človeštvo čez kakšnih lO.COO let kar pulilo zanjo in jo bo vrli strežnik Polde lahko prodal za težke milijone. Od srca mu privoščim te nvibjončke. kajti je fant od fare in njegovi žepi tudi niso tako polni, da ne bi mogel tu pa tam še kakšnega dinarčka stlačiti vanje... Sočutno me sprašuješ, če ste mi vi, otroci, pokvarili živce. Bog varuj, tisto pa ne! Zaradi vas bi lahko živel še 100 let in bi bil zdajle zdrav kot česen in močan kot Martin Krpan. Živce so mi pokvarili čisto drugi ljudje, tisti ljudje, ki ne privoščijo svojemu bližnjemu niti ene mirne ure in niso srečni, če ga s svojim strupenim jezičkom ne oglodajo do belih kosti. S prstom bi lahko po kazal na te ljudi, pa se bojim, da bi mi potlej še prst odrezali, kajti so dandanes tako čudni časi. da je najbolje, če človek modro zleze vase kot boter polž in ne reče ne bele ne črne. Pa kaj bi po nepotrebnem izgubljal besede zaradi strupenih jezičkov! Potlej bi se utegnili še domišljati, da sc zdaj zaradi njih ves božji dan kislo držim in milo jero prodajam. Kaj še! Še nikoli v življenju nisem bil tako zidane volje, kot sem zdaj, čeprav me teta bolezen grabi za vrat. Res da ni v bolnišnici vse tako. kot bi Maček in kokoš Afriška basen. Nekoč sta živela maček in kokoš skupaj na skednju. Prav erečna in zadovoljna sta bila. Nekega dne je na ekedenj priskakljala mišika. Maček jo je takoj opazil in se zagnal vanjo. Kokoš je prestrašeno zakričala in gledala, kaj 6e bo zgodilo. Maček je bil na vso moč ponosen, da je uiel miško. Nekaj časa ве je igral z njo, potem pa ji je zavil vrat in jo pohrustal. Postavil se je pred kokoš in rekel: »Ali ti znaš loviti miši?« »Nak, tega pa ne znam,« je skromno odgovorila kokoš. »Potem sem jaz modrejši in koristnejši od tebe,« se je pdbahal maček. »Nemara res,« je pohlevno rekla kokoš. Čez nekaj časa pa je kokoš znesla jajce. Obrnila se je k mačku in ga vprašala: »Slišiš, muc, ali ti znaš nestj jajca?« »Nak, tega pa ne znam,« je moral priznati maček. sPotem sem jaz vseeno modrejša in koristnejša ko ti. Ti znaš loviti miši in jih potem sam poješ. Jaz pa ležem jajca in družina jih s slastjo použije. Ti rediš samega sebe, jaz pa hranim svojega gospodarja.« .Maček je na te besede molčal. Moral je na tihem priznati, da ima kakoš prav. Roda bi postala angelček Ančka je že toliko lepega elišala o angelčkih, da bi tudi sama na vso moč rada postala angelček. Mama ji je ljubeče rekla: »Ampak dušica zlata, potem moraš umrčkaii. Ali bi res rada šla od mene proč?« Ančka je malo pomislila, potem pa je za-modrovala: Zaenkrat še ne. mama. Umrčkala bom šele potlej, ko bom polizaia vso marmelado, ki jo imaš v ehranfbi!« Mlada njiva Pesniku Prešerna v spomin Ta prisrčni govor je testavila Marija Koker, učenka IV. razreda ljudske šote na Ljubnem ob Savinji, in lia titala ob priliki proslave največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, to je 8. februarja t. L. ko so po Šolah zbirali dinarje za odkup pesnikove rojstne hiše. I I Uragi mo|i otroci i Vsakdo izmed vas se bo danes vprašal, čemu in zakaj smo se zbrali v tej sobi. Zakaj smo jo okrasili tako lepo? Zbrali smo se zato, da bi še bolj spoznali in dostojno proslavili našega velikega in slavnega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki nam je spesnil toliko lepih, nesmrtnih pesmi. Zbrali pa smo se tudi zato, da bi danes vse naše misli poromale tja v gorenjski kot, tja na zahodno stran, tja v bližino Blejskega jezera, tja daleč, kjer leži vas, ki «e imenuje Vrba. V tej borni vasici se je rodil France Prešeren. Rodii se je 3. decembra 1SC0. Otroška leta je reživel na očetovem domu, v onem prekrasnem raju, ki ga sam slavi takole: •»Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okolš'no ta podoba raja.« P ki Se danes stoji tam njegov dom in bo stal zmerom. Dragi otroci! Zbirali emo dinarje za odkup njegove rojstne hiše, da se tako vsaj malo oddolžimo za vse, kar je on velikega in lepega za svoj narod ustvaril. Pesnik Prešeren je bil mož dobrega srca, kakršnih je malo. Posebno rad je imel mladino. Njegova najiekrenejša želja je bila, da bi njegovo truplo počivalo v domači zemlji Svoje trudne oči je zatienil 8. februarja 1840 v Kranju. Komaj 40 let mu je bilo. pa je že moral umreti. Pokopali 60 ga na kranjskem (»kopališču. Na njegovem nagrobniku so vklesani verzi: »ENA Sil TEBI JE ŽELJA SPOLNILA, V ZEMLJI DOMAČI DA TRUPLO LEŽI.« Njegovemu epominu večna elava in čast! Drugačni bodimo! Na praznik se je zgodilo: v hiši je belega kruha v obilici bito. Veselila sem se že, da bo kaj za vbogajme. A čuj ukaz: Bel kruh za berače ni, da vedo, kako 6e drugim dobro godi. Crn kruh in ostanki so za nje! Jaz tiho: »še tega ne dobe!« Joj, 6iromaki! Bel kruli ni za nje, črnega vržejo jim mrzle roke... Vsaj mi, najmlajši, drugačni bodimo, radi pomagajmo, dobrote delimo! Martinka. Slovenska vas V dolini prijazni vas tiha leži, na holmu ponosnem se cerkev blišči. V oltarju kraljuje Kraljica neba, vseh revnih Slovencev najboljša Gospa. Koča pri koči v dolini stoji, z Oken pa nagelj kot kita visi, rožmarin, roženkravt v vrtu diši — take so naše slovenske vasi. Manica. Knjižnica za slepce. V Leipzigu Imajo Nemci njidvse zanuimivTo Knjižnico, ki jc namenjena slepcem. Ta ustanova je lansko leto — kakor poročajo nemški časopisi — pokazala velik napredek, kar se tiče povečanja števila kujig, namenjenih slepcem. Polog tega se v Leipzigu tiskajo tudi številni časopisi, koledarji z bogato vsebino, radijski sporedi v pisavi za slepce. Naraslo je tudi število bralcev, t. j. slepcev (iz časov svetovne vojne in drugih), ki pripadajo vsem slojem in stanovom. človek želel, najmanj pa je raj na zemlji..., a kdor si hoče spet ljubo zdravje priboriti nazaj, se mora pač s smehom in šalami prebiti skozi ' žalostne dni. S tarnanjem in vzdihovanjem nihče izmed nas ne bo pričaral nove bolnišnice iz tal! In zato se smejimo in zbijamo šale, da nam trebuščki včasih kar poskakujejo kot nogometne žoge. Škoda, da ne smeš priti za kakšne pol urice k nam na obisk! Videla bi. kako imenitna druž-bica je zbrana v naši sobi. Glavno besedo v njej ima kakopak boter dtoeluhar z uro budilko na omarici. To uro je kruti mož, ki je po poklicu pisatelj, santo zaradi tega prinesel s seboj, ker se je hotel maščevati nad njo. Prej, ko je bil še doma, ga je hudobna ura vsako jutro na vse zgodaj zbudila iz najslajšega spanja. Zdaj pa mora ura molčati kot grob. kajti ji je kruti mož zavezal jeziček — zvonec. -Šlek, šlek, šlek!« ji škodoželjno strže korenček in še figo ji pokaže povrhu, ko se prebudi — takole okoli U. dopoldne... Tako se kruti mož vsak dan maščuje nad njo, ker ga je prej tako zgodaj metala iz postelje. In še nekaj imamo na našem oddelku, kar nimajo povsod: zlate ribice, srčkanega papagajčka in zdravnike, ki imajo za bolnike vsak čas dobro, prijazno besedo. Prijazna beseda iz zdravnikovih ust jc vredna zlatega denarja in bolnikom včasih koristi več kot 100 zdravilnih praškov! Največje bogastvo, katerega premore naš oddelek — v tem smo si edini vsi —, pa je sestra Festina. »Naša zlata mamicar ji pravimo, tako dobra, potrpežljiva in postrežljiva je. »Takšne sestre ne premore ves svet!« navdušeno zatrjuje mlad lant, ki leži zraven moje postelje; boter debeluhar, tisti, ki ima uro budilko, pa mu z gromkim glasom pritrjuje: »Tako je!« Ce kdo na tem svetu, potem si ie sestra Festina prav gotovo že zdavnaj prislužila nebesa. Bog daj. da bi še mnogo, mnogo let hodila mimo bolniških postelj s tistim svojim ti- him, dobrotnim nasmehom in lajšala ure trpljenja svojim varovancem. Tako, vidiš, draga moja Sonji, je v sobah, ki ležijo nad vami. Mnogo žalostnega za srce in oči, pa tudi mnogo lepega in veselega. Kako pa je pn vas, ne vem. Samo toliko vem, da k vam ne sme nihče, šel sem nekajkrat mimo vaših sob in me je zazeblo v dno srca, ko sem videl, da niti roke ne smete nikomur podati, da morate skozi zaprta okna govoriti z znanci, ki vas pridejo obiskat. A vse na svetu mine, tudi to bo minilo. Želim Ti, da bi kaj kmalu ozdravila in se vrnila k mami domov. Pomlad že gleda s svojimi velikimi, svetlimi očmi izza daljnih gora — hudo, zelo hudo mora biti človeku, ki je priklenjen na posteljo in ji ne more z veselim srcem pohiteti nasproti. Na koncu svojega pisma pa si me pošteno okregala. Saj bi kar skesano povesil glavo in obljubil, da se bom poboljšal, če bi bil res kaj kriv. Pa nisem. Zares nisem. Prav gotovo se Ti je samo Sanjalo, da je ponoči nekdo »klepetal« v sobi nad vami. Mi ponoči spimo kot polhi, kajti so uam jezički do smrti utrujeni od ljutega miganja čez dan. Ponoči je v naši sobi tako blažen mir. da bi lahko slišala moj edini las, če bi nv^ z glave padel na tla... In še to Te na vso moč zanima, če dobim kaj krolov. Ljuba duša, kdaj si pa že slišala, da bi v ljubljanski bolnišnici krofe cvrli? Kadar jjij» bodo — čez 100 let se utegne to zgoditi —. Ti bom prav gotovo poslal kakšnega prav debelega in sladkega. Zaenkrat pa sam zaman hrepenim po njih in sline požiram — zato Ti pošiljam samo koš najlepših pozdravčkov! Kotičkov striček. U X I N Л Zda j so žalostni časi Misli za postne dni So ljudje, ki pravijo: »Današnji čas je nekaj posebnega. Sicer ima res svoje nevarnosti, vendar, ali ni človek uslvarjeu za nevarnosti? Ali je bil kdaj kak čas bolj zanimiv, kot je bilo poslednjih trideset let? Pomislimo le na to, dn smo bili priča in sodelavci take vojne, ki je lice Evrope bolj spremenila kot prej komaj stoletne tel vplivati na ljudi, ni bilo treba govoriti več ljudem ko največ dva tisočglavi množici, ker njegov glas ni imel moči za več ljudi. Hrepenim po tihih in praznih jutrih, ko ni časopis vseboval ničesar drugega ko vesti o cvetju dreves in da so se lastovke poslovile. Jokam se, ker ni več svobode in miru. Saj niti ne morem več prenašati teh hrupnih dni in ne najdem zanimivosti v vsem tem trušču. S klanjem in z grozotami nasičen in utrujen od številnih govorov in laži spričo vseh teh neznanskih svetovnih nezgod, ine morejo ganiti le še tiste preproste in pristne posameznosti, ki so mogle nekoč ganiti sodobnike sreče. »Kaj...?« me boste vprašali. »Vi že zdaj trobite v rog starosti, še preden ste v starosti? Hvalite preteklost, ker ste bili takrat mladi? Nimate nobenega smisla za trpko lepoto nevarnosti iz teh dni?« Na to morem odgovoriti le to, da sem že večkrat skušal izraziti poezijo naše dobe, a da ima tudi potreba po spremembah svojo mejo in da je ta meja dosežena; da bomo nekaj desetletij potrebovali z a prebavo iznajdb naših učenjakov. da bomo mogli te iznajdbe dostojno izrabiti; da je lahko mogoče, da je negotovost mična. a da zavest velike nesreče ni mikavna; da živi človeštvo v prehodnih dobah in dobah ravnovesja in da mi je ravnotežje ljubše. Nakar mi bodo odvrnili, da «aman žalujem, ker so me bogovi poslali na svet buš v dobi prehodov. To Iz mirnih juter. vojne. Nismo doživeli le ene revolucije, kakor ljudje konec 18. stoletja; doživeli smo tri, štiri, tudi deset revolucij, tn smo sodobniki popolnega preobrata vojne umetnosti; umetnosti vladanja zaradi napredka radia, zvočnika in drugih propagandnih pripomočkov, ln pomislimo, da zvemo sleherno jutro, čim odpremo svoj časopis, več novic, kakor so jih naši dedje zvedeli v štiridesetih letih, če so zaveli v letih med 1870 in 1910. Vse to je neznansko zanimivo in mi sami, čeprav bi nam bilo to dano, ne bi hoteli zamenjati te dobe z dobo naših dedov, ki so tako mirno životarili tja v en dan, in tudi ne s svojimi vnuki, ki bodo prišli na svet po tej ,veliki dobi'.« Priznam, da poslušam take besede le s strahom v duši in da se jaz, kar se mene tiče, bridko, a zaman kesam, tla sem se rodil v tej preku-cuški dobi. Iz vsega srca si želim nazaj tistih časov, ko je mogel reči človek, ki je delal vse svoje življenje: »Na stara leta bom živel brez skrbi.« Hrepenim po tisti dobi, ko ni bila hiša, ki si si jo sezidal, nikdar ogrožena po letalcih. Želim si tistih dni nazaj, ko govorniku, če je ho- Iz mirnih večerov. bo že res, а važno je tudi, da to neizbežno nesrečo ne zavijamo v romantično željo, da si želimo nesreče, ki ji dandanes ni moči uteči. Daj nam prazna jutra, o Gospod, tiste dneve brez dogodkov in vse tiste naše brezskrbne, radostne misli! (André Maurois.) Modne novice ; ( ■ • i ! ; ! < t • « > • 1 ; ■ I 1 a JL 1 • 1 * 1 • 1 t i ; Pripraven ovratnik za otroke in odrasle Narediš si ga iz 14 cin širokega in 80—90 cm dolgega kosa svile, ki ga na konceh zarobiš in ga dvojno skupaj sešiješ (si. I). Potem ga še enkrat vzporedno sešiješ. tako da nastaneta dva enaka, votla dela (si. 2). Nato vzameš dve gladki paličici in ju vtakneš v tu dva delu (si. "51. Potem blago malo poškropiš, da je vlažno in ga zdrgneš, kolikor le mogoče skupaj. Ko je posušeno, gu previdno snnme.š s paličice in polikaš spodnji del, da so lepe gubice. Nato potegneš skozi vrhnji votli del I m dolgo svileno vrvico, Nj2r edj%a s4oJ£Lca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Ojl.rei.i «i.lS2»4 i) vil ki jo spredaj zavežeš v pentljo (si. 4). Obe paličici pn spravi, ker jih boš vselej potrebovala, kadar boš ovratnik oprala. Pomlad oznanja tale rklobukc i/ Pariza, ki sestoji iz velikanske mačehe, katera razprostira svoje žametaste liste po vsem sprednjem delu klobuka. Električna kuharica Na sliki vidiš električno pripravo, ki meša testo, vtepa sneg in celo gnetc testo. V posodi je žvrklja, ua mizi vidiš drugo pomožno orodje. V Ameriki pravijo tej pripravi električna kuharica«. Fižol na anglešhi način Fižol, ki ga skuhaš do mehkega, oeediš, dodaš '50—100 gramov svežega presnega masla. ? do 10 gramov mesnega ekstrukta in I—2 žlici sesekljanega peteršilja, o>oliš, popupraš iu duš jako vroče na mizo. Doma narejena športna torbica Iz kuhinje v kuhinjo 'ШЈ У1 Če greš kara na izlet, moraš vzeti razne potrebščine, tako tudi malo brašna, kako mažo, več robcev ln slično. Za to priliko si napraviš torbico, ki si jo obesimo na pas in jo porinemo na vzad. Če vzameš za torbico blago, ki je nepre-močljivo, si pas naredi iz dvojnega blaga in pre-šij tako, da je bolj trd. Ti šivi so potem tndi za okras. — Ako pa napraviš torbico iz usnja, vzemi za to precej trdo usnje. Torbico prikrojiš kakor veliko kuverto, ob robu narediš luknjice, pritrdiš na pas in slednjič sešiješ. Pod lopuio si narediš še kovinsko zadrgo (Glej sliko.) V premislek in opomin! Prejeli smo: »Nedavno ste v nedeljskem »Slovencu* dobro napisali o moderni mesnici. Žalostno, a resnično je, da naše žene in dekleta delajo reklamo za svoje telo še bolj ko živali. Včasih je to krščeno meso. kakor je na ponudbo, bolje ali manje plačano Večkrat pa je zarudi tega vsa družina uničena. Mož ali tudi žena prideta okužena domov. To ni samo v mestu, zdi se mi, da je na deželi še hujše. V trgu pri nas je tak primer, ko so v dveh gostilnah po tri, štiri ženske na ponudbo Tako v teh gostilnah vlečejo denar iz mož in okužijo zakonske može ter razdenejjo družino. Ali je to za ugled naših občin? Prosim vas, kaj strogega uredite zoper lahkoživke, da bi družine bolj mirno živele, bolje izhajale, ne pa propadale! Lepo Vas pozdravlja prizadeta in strašno nesrečna žena in mati!« Tudi omare je treba prezračiti Če hočeš imeti v omari z oblekami dober zrak. ne smeš dati vanjo oblek, ki niso bile prej temeljito prezračene Obleke, ki jih imaš kje v družbi, krčmi, v zakajenem prostoru, jc treba razobesiti ven. da se prezračijo. Na novo poli-kane bluze in obleke je treba prej drugam obesiti, da izgine sopara p« likanju in da jc blago popolnoma osušeno. Zdaj pa zdaj moraš vzeti vse obloke i/, omare. Omaro je treba znotraj dobro pomiti, oblačila iztepsti in skrtačiti. Zlasti moške obleke moraš dobro pregledati, obrniti žepe in jih skrtačiti; prav tako moraš hlačni rob odvihati in hlače za robom očistiti. — Vse to je važno — ne le izaradi zdravja, marveč tudi zaradi moljev, ki jim je nemir na jbol j priskuten. Preg/e 1 smetane, limonov sok, paradižnikovo merzgo. — Ril>o daš /.a jiol ure v mlečno vodo, da izgubi morski duh Nato jo osušiš, jx>kupljaš z limono-vim sokom in razrežeš na velike kose. Te koso |K>valjaš v moki, jih hitro opražiš v razbeljeni masti in jih vzameš ven. Potem daš še malo moke v jionev. naliješ mleka in osoliš, popopraš in daš še malo paprike zraven. Ko daš ribo na mizo, obli ješ ribje kose s to omako, kateri dodaš še malo paradižnikove mezge in kisle smetane. Gnjat s solato Endivijo skuhaš in jo nu cedilniku oeediš. Medtem narediš navadno mlečno omako, v katero daš mnogo nastrganega sira Okrog vsake solate (ki jo seveda pustiš celo!) oviješ rezino gnjati. Vse daš v kožico, ki je dobro namazana s presnim naslom, po vrhu še močno potreseš z nastrganim sirom, na vrh poliješ z raztopljenim presnim maslom in daš vse v pečico, dokler nima sir zlatoMimene, Imistljate skorje, l'a jed bo brc/ dvoma vsakomur všeč. Praženi hruhhi Prazen kruh je zdrav in jako okusen, vendar mora biti pravilno opražen. .Navadno ga pražimo na prehudem ognju, j>ri čemer se zunaj ožge, znotraj je pa mehak Če je pa ogenj premalo hud, pa postane kruh suh in trti. Le srednja toplina je primerna. Kruh [»ostane na obeh straneh zlatorjav in izvrstnega okusa Praženili kruhkov ne smeš položiti drugega vrli drugega, ampak vsak zase naj bo na rešetki, du ima dovolj zraka z obeh strani. Pecivo za h čaiu Zmešaš It dkg presnega masla in 14 tik« moke, dodaš 2 žlici sladke smetane ali mleka Na-pruviš iz tega voljno testo in ga razve!jn.š. I/ dveh beljakov napraviš sneg, iz testa i/režeš oblike, ki jih pomnkaš v sneg, v zmlete. o|ira-žene lešnike — kjer je kristalni sladkor — in spečeš. Takole je na svetu ... Nas domači zdravnik J, P. Č. — Boli vas prsna žleza, tudi nekaj trdega čutite Poleg tega imate močne bolečine v trebuhu po operaciji pred enim letom. — Zatrdlina v prsni žlezi v vaši staroetni dobi mi vzbuja eum na novo tvorbo, ki je lahko zelo nevarna. Zato vam svetujemo, da se podaste čimprej k zdravniku, ker je domače zdravljenje brez prejšnjega osebnega pregleda za vas lahko usodno. F, P G. — Imeli ste hud napad, po katerem vam je vzelo dar govora za par dni in desna roka vam je ohromela, pa se še do sedaj noče popraviti, čeprav je minilo skoraj pol leta od tega. Stari ete nad 50 let. — Kaj je mogel biti vaš napad drugega kot možganska kap, ki vas je zadela? Na to je mislil gotovo tudi zdravnik, ki vam je, kot pravite, vzel malo krvi. Sedaj je potrebno v prvi vrsti paziti, da se napad ne povrne. Zato se izogibajte mesa, raje uživajte zelenjavo. Tudi prava kava, močan čaj in alkoholne pijače vam bodo škodovale. Jejte večkrat na dan po malem, zvečer pa samo nekaj tekočega. Oglasite se o priliki zopet pri zdravniku. M. J. P. — Pred nekaj leti ste opazili, da vas boli desna rama. Bolečine eo se zadnje čase razširile po hrbtu in križu, prav posebno pa jih čutite v obeh ramenih, v komolcih in zapestjih. Stanje se noče zboljšati kljub zdravljenju. — Po vsem tem imate revmatizem, ki se je naselil v sklepih in mišicah, pa se kljub vaši odpovedi noče izseliti. Le nadaljujte z zdravljenjem, počasi se bo stanje prav gotovo zboljšalo. Zdravljenje pospešujejo predvsem toplota in toplo obsevanje. Namažite boleča mesta dnevno 6 kalrovim vinskim cvetom ali drugim mazilom. Uživajte zdravila, katera vam predpiše zdravnik. Seveda je treba držati ludi malo dietej hranite se pretežno z zelenjavo. Ako imate kaj več pod palcem, pojdite v toplice (Dolenjeke, Laško, Čatež itd.). M. S. — V glavo se hitro prehladite, kako naj to v bodoče preprečite? Imejte zunaj vedno pokrivalo na glavi, ne stojte prepoteni in mokri na mrzlem prostoru in na vetru. J. N. P. — Glava vas boli že leta in leta, čeprav uživate zdravila. Tudi razne druge lažje težave vas mučijo. — Uredite si najprej vsakdanje delo. Delajte čez dan in ne zvečer. Večerjajte zgodaj, pojdite potem malo na sprehod in šele nato k počitku. Vstanitc, čim se zjutraj zbudite. Redno vsakodnevno iztrebljanje bo tudi za vas najboljše zdravilo. Isti. Druga težava izvira iz prve. Stanje ni tako hudo, kot si predstavljate; kar naredite, kar mi-elite, narava se bo že uredila. Ž. M. M. — Želodec vam dela težave. Trikrat ete bili zaradi tega na zagrebški kliniki, stanje se jc le malo zboljšalo. Zadnje čase je pa še črevo zraven pritisnilo. Tudi sklepi vas bolijo. — Držite se navodil, ki eo jih vam dali na kliniki, saj so vašo bolezen tam dobro proučili; tu je vsako vmešavanje odveč. J. C. H. — Pri vašem sorodniku so ugotovili, da ima otekle pljučne žleze. Ker je v dobrih rokah, vam svetujem, da ga pustite tam, kjer je. Poleg ostalega zdravlienja mu bo ribje olje zelo koristilo. Stanje se bo sčasoma popravilo. A. M. V. — Pogosto se vam oči solzijo, nabere sc vam v vseh kotih penica, kar vas skrbi. -— Umivajte si oči vsako jutro 6 kamiličnim čajem in jih nato dobro osušite. Na soncu in pri hoji po snegu nosite temna očala. Ne študirajte mnogo pri umetni svetlobi. Če ne bo kmalu boljše, pojdite k zdravniku, da vam pregleda oči. J. C. M. — Tudi za vas velja isto. M. R. L. — Vaše težave so rcenega značaja, — do zdravnika ali do bolnišnice nimate daleč, — pojdite in zdravite se. J. P. Š. — Kri vam teče iz nosa kot »hudournik«, in to večkrat. — No, tako hudo ne bo, sicer bi kri porušila že vse mostove v vaši vasi. Ker imate daleč do zdravnika, si bo žc treba doma pomagati. Če vam začne kri kapljati iz nosa, se nagibajte naprej, ne kihajte in ne usekujte se. Dajte si na tilnik mrzle obkladkc, ki jih je treba večkrat menjati. Napravite si svaljek iz vate, debel kot mezinec in dolg kakih pet centimetrov, vtaknite si ga dve tretjini v nosnico, iz katere teče kri, in nos etisnite, ležite in dihajte skozi usta. Ako se bo krvavitev večkrat ponavljala in bi vam priporo- čeno sredstvo ne pomagalo, boste vseeno morali k zdravniku, da vam pregleda nos. Ista. — Domača zdravila vašemu sorodniku ne bodo pomagala. Le pošljite ga k zdravniku. T. K. L. — Kot jajce velika bula nad tilnikom sicer ni nevarna, vendar vam dela toliko težav, da vam je močno nadležna. Pomoč imate tako blizu in enostavno, da se čudim, da ste zdržali toliko let. Tu polovične rešitve ni: nož kirurga vas bo kaj hitro osvobodil nadloge. L. Z. B. — Na prvo vprašanje vam lahko odgovori vsaka žena, na drugo boste pa od mene v »Slovencu« zaman čakali odgovora. »Koroško«. — Po bolezni, katero ste nedavno preboleli, ostanejo še nekaj meeecev različne težave, zato ne obupujte, ampak ee držite zdravnikovih navodil. R. I. G. — Izpadanje las po težki bolezni in po porodih je precej navadna zadeva, ki pa navdaja prizadete s strahom, da bodo ostali kmalu brez las. Na njihovo največje veselje se lasje v par mesecih začno gostiti in mnogokrat postanejo še bolj gosti in močnejši kot pred boleznijo. Tudi pri vas ee bo stanje zopet zboljšalo, le bodite brez skrbi. Las ne valovite (ondulirajte), ker vam to nič ne bo pomagalo. Rajši pijte ribje olje, dokler ne nastopi poletje. K. F. L. — Pri veakem najlažjem delu, skoraj pri vsaki jedi se po obrazu močno potite. Poleg tega težko dihate skozi nos. V roke in noge vas rado zebe. — Take težave imajo posebno slabokrvni in slabotni ljudje. Tudi vam bi priporočal uživanje ribjega olja, da se telesno okrepite. Ako ne bo kmalu boljše, se obrnite do svojega zdravnika. »Sorodnica«. — Del telesa, ki je v mirnem stanju v svojem razvoju nekaj zaostal, se bo gotovo primerno razvil, ko bo priroda od njega zahtevala večjega delovanja. Zato niso potrebna nikaka druga sredstva. M. J. S. — Bolečine na od vas označenem medu sicer ne pomenijo nič nevarnega, so pa neprijetne. Če si ne morete dovoliti počitka podnevi, pa si vsaj zvečer položite toplo opeko ali toplo blazino na dotično mesto. Ista. — Za »sorodnico« velja isto. Naj pazi na redno prebavo in uživa precej zelenjave. A. K. B. — Bodite veseli, da organi dobro delujejo. Ako bo pa le prehudo, dajajte na dotično mesto mrzle obkladke. 1. - 12. - 24. — Silno vas glava boli, tu in tam toplomer pokaže malo povišano telesno toplino, močno vam bije erce .včasih celo neredno. Zdravnik ni ugotovil nič nevarnega. — Vse težave so v glavnem živčnega značaja in so precej v zvezi z vašo starostno dobo in prenapornim študijem. Potrebno bo par tednov učenje omejiti in življenje urediti. Hodite čim več na sprehode ali krajše izlete. Pazite na redno prebavo. Umijte si vsak večer gornji del telesa, najprej s toplo, nato e hladno vodo, nakar se hitro in dobro zdrgnite in posušite. Popijte čez dan skodelico čaja iz melisinih listov. I. T. I. — Sklepajoč po vašem opisu, je vaša bolezen na očeh zelo resna. Zato vam odsvetujem vsako domače zdravljenje. Pojdite v Ljubljano ali v Trst k strokovnemu zdravniku za oči ali pa v bolnišnico. Ne šivajte in ne napenjajte si oči pri delu. »Recept«. — Vaša sorodnica ima malo golšo, shujšala je v zadnjih mesecih okrog 10 kg, splošno jc oslabela, oči ima malo izbuljene, silno sc poti, srce ji močno utripa in kašelj jo muči: značilni simptomi za Basedowovo bolezen, kar so ugotovili tudi v bolnišnici. Želite navodil glede diete in kako naj sicer ravnate. Ze vnaprej vas opozarjam, da je bolezen dolgotrajna in zahteva predvsem: mir za bolnika in okrog bolnika. Hrana naj bo sicer lahka, vendar dovoli močna, da bo bolniku nadomestila vsakodnevno izgubljene telesne snovi. Uživanje alkohola, prave črne kave, močnega čaja, kakor tudi kajenje niso na mestu. Zdravila vam bo pa predpisal zdravnik. Prej ali slej bo najbrž potrebna operacija. Ostali pridejo na vrsto prihodnjič. Pravni nasveti Izbris kazni. M R. P. — Prošnjo za postopanje, da sc razveljavi izrečena obsodba, je vložiti pri okrožnem sodišču, v čigar območju sedaj živite. To sodišče bo potem dobavilo spise od sodišča prve stopn je, ki je sodilo, ter ugotovilo, ali so dani pogoji kazenskega zakona, čc je že potekel po zakonu odrejeni čas, bo sodišče izvršilo nadaljnje poizvedbe in po posebni razpravi izdalo svojo rešitev, da se razveljavlja izrečena obsodba. S tem boste oproščeni dolžnosti, priznati pred. sodiščem ali pred drugimi oblastvi na vprašanje o prejšnjih kaznih, da ste bili kaznovani. Prav tako tudi državno tožilstvo ne bo smelo za vas poročati, da ste bili kaznovani. Renta ponesrečenega hlapca. V. V. J_. — Hlapec, ki je bil zavarovan pri OUZD iti se je ponesrečil, ima pravico do nezgodne rente le napram OUZL). Kot gospodar bi bili dolžni plačati vzdržcvalnino za ponesrečenega hlapca le tedaj, če bi vi nesrečo namenoma ali zaradi malomarnosti zakrivili. Če vas bo hlapec tožil pri sodišču, pazite, da ne zamudite razprave in ne boste sojeni v odsotnosti. Poroštvo sorodnici. V. V. J. — Hranilnica vam bo na zahtevo dala obračun za dolg sorod-nice. kateri ste porok. Od sorodnice lahko zahtevate povračilo tega, kar ste za njo plačali. Ne morete pa zahtevati od njenega moža, da plača ženin dolg, ki ga je napravija kot dekle. Omožitev z državnim upokojencem. P. Z. Nameravate se |x>ročiti z državnim upokojencem in vprašate, ali bi vam v primeru njegove 6mrti pripadla rodbinska pokojnina? — Po sedaj veliav-nem uradniškem zakonu bi vam pripadala rodbinska pokojnina. Posojilo iz leta 1030. II. L. Leta 1030 sle prejeli brezobrestno posojilo. Že lani ste poslali denarnemu zavodu potrdilo o tem. da ste kmet. Pre-J jeli niste nobenega odgovora. Vprašate, ali uži; vate zaščito? — Obrnite se vendar na denarni zavod, ki vam bo povedal, ali vas je izročil Pri- Kmetifshi nasveti Muzanje lesenih stebrov proti gnilobi. K. K. M. — Okrog vrta nameravate postaviti leseno ograjo s hrastovimi stebri; late in rc-meijni bi pa bili borovi. Radi bi vedeli, s čim naj jih namažete, da bodo obvarovani pred gnilobo. — Najbolj učinkovito sredstvo proti gnilobi v zemlji je za vsak les katran ali karboli-nej. Namazati jih pa morate tako, da so stebri na jman j dobro ped nad zeml jo s to snovjo prepojeni. Kol ali steber ne gnije v zemlji, ampak najprej na tistem delu. ki meji z vrhom zemlje. Ija prihaja vlaga i z zemlje in se tam suši. To je za gnilobo najbolj občutljiva točka kola. — Katran ali karbolinej dobite najceneje v plinarni, n. pr. v Mestni plinarni v Ljubljani. — Dobro je tiKli, če late in remeljne namažete z istim sredstvom šele prihodnje leto, ko bodo popolnoma suhi, ker se tedaj tekočina bolje vpija v les Pri stebrih pa, ki so v zemlji, je dobro namakati spodnji del. četudi še ni suh, ker tedaj gre vlaga iz njega po sredini navzgor in s tem vleče karbolinej v notranjost. Tako se prepreči gnitje tistega dela stebra, ki je stalno v vlažni zemlji. Krava zadržuje mleko. A. Z. V. N. — Lani ste kupili brejo kravo, ki vam je vrgla lepo te',o: tega /elite rediti, zato ste ga sedem tednov pustili sesati. Sedaj ga hočete odstaviti in napajati z mlekom, toda krava ga ne da. Komaj I do 2 litra ga namolzete, zato ste primorani vsakokrat pustiti tele pod n jo. da jo izsesa. Kako bi jo prisilili, da bi se pustila molzti. — Iz vašega dopisa sledi, dn ste pri pripuščali ju teleta h kravi nepravilno postopali. Vi ste morali žc od začetka vsakokrat, ko ste tele pripustili k sesanju in se jc to nasitilo, kravo še temeljito i/molzti. Tedaj bi se vime lw>ljo ra/vilo in krava navadila na molžo. Pri odstavljanju ne bi čutila take razlike. kakor sedaj. Svetujemo vam sledeči način: Ko tele pustite sesati na eni struni. istočasno molzitc vi na drugi strani. Nič ne de, če bo tele dobilo premalo mleka, lahko mu ..................................... ' > D I? F.Ž IT F IIIIHIIIIIIIII.....iiiiiiiiiiiimiiniiiiuin . .mmm бтшши* I odgovarja samo na vprašanja, ka- § 1 terim je priložen tale od rezek § Slovenec44 6. marca 1938 1 imiiniiiiii iiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiR ga dajate v žeJitarju. da se navadi iz njega piti. Po nekoliko dneh, ko se bo krava na to navadila, pripustite tele samo enkrat na dan sesati in končno ga popolnoma odstavite. Vedno pa ravnajte s kravo prijazno, kajti največkrat je v/rok zadrževanju mleka razdraženost, ki se z grdim postopanjem ne da odpraviti. Nekateri svetujejo pri molži na ledja krave položiti mokro vrečo, ki pomiri njene živce, da mleko izpusti. Krava ne zadržuje mleka morda iz na-gajivosti, ampak ker je bila dosedaj navajena samo na sesanje teleta in le malo na molžo. S primernim postopanjem bo pa kmalu pozabila tudi na tele. Zidni omet se kruši. L. D. S. — V stanovanjski hiši, zgrajeni na ilovnatih tleh pred sedmimi leti, se je od zunaj začel krušiti omet, znotraj so pa nastale vlažne lise. Na zidu sc pojavi belkast prah (soliter), ki kmalu odpade; nato se začne drobiti tudi omet. Od gnojne jame je zid oddaljen pet metrov. — Vzrok temu pojavu jo na eni strani vlaga, ki prodira deloma iz zemlje, deloma iz bližnje gnojne jame, na drugi strani pa ainonijak iz gnojišča, ki ga vpija vlažen omet. Najbolje bo steno kolikor mogoče globoko od zunaj osušiti. To dosežete, če odkruške na steni ves omet tako visoko, kakor sega vlaga, iz.grebite ga tudi iz špranj med opeko. Čez poletje pustite, da se zid popolnoma izsuši. Nato ga prcvlečitc z asfaltom inertolom ali s kako drugo asfaltno maso. Na vrh pa pride še cementni omet s primesjo cerezita, ki cement še bol j zgosti. Tako dobite plast, ki ne bo pro-puščalu vlage v omet in bo preprečila njegovo krušen je. Kisla kad ni uporabna /.a zaseko in meso. R. Z. M. — Kad iz hrastovega lesa uporabljate za izaseko in preka j eno meso. Jeseni ste pa imeli v njej kisle jabolčne tropine. Sedaj jo hočete zopet uporabiti za zaseko in meso, bojite im se, da ne bi kislina škodovala mesu. — Seveda obstoji nevarnost, da se meso navzame kisline. Svetujemo vam, dn to kad dobro izlužite z vrelo sodovo raztopino, ki jo pustite v njej vsaj 24 ur. Ta bo ra/kisala (loge in s tem bo odpadla nevarnost, da bi se mast navzela kislega vonja, pa tudi sicer ne pokvarijo. Rjavenje vina. Popravek — Pri tem vprašanju se je v nedeljski številki S'ovenea« od 6. februarja vlihotapilu |>omotn glede sredstev proti rjavenju. .Natrijevega bisulfite po v.akonu ne smemo uporabljati za zdravljenje rjavega vina, ampak snino kalijev mctabisuffit. Žveplo je seveda dovoljeno, saj jc to najbolj naravno sredstvo zoper razuc vinske bolezni. vilegirani agrarni banki, če ete kmet v emislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, je denarni zavod gotovo postopal po predpisih navedene uredbe Dolg. ki ne presega 25.000 din, se vam je v tem primeru znižal za polovico, ostalo polovico pa ste dolžni odplačati Privilegirani agrarni banki s 4.5% obrestmi na leto v dvanajstih letih v enakih letnih obrokih. Prvi obrok je doepel dne I. novembra 1930, vsaki naslednji pa dne I. nov. prihodnjih let. Razveljavljeno napredovanje. Ž. J. Kot državni uradnik ste leta 1932 napredovali v VII. skujp. Naslednje leto vam je pa državni svet napredovanje razveljavil. Naložilo se vam je, da morate vrniti vse. kar ete zaradi napredovanja prejeli. Vprašate, kako je mogoče, da ste bili vi kaznovani za pogrešek, ki га je naredil uradnik v ministrstvu; kako je to, da vašim tovarišem napredovanja niso razveljavili in katera oblast bi mogla takšne neenakosti preprečiti? — Nikakor ni mogoče govoriti o kazni, če morate vračati ono, kar ste zaradi nezakonitega napredovanja prejeli. Večkrat eo zakoniti predpiei nejasni in zato ne moremo trditi, da je uradnik, ki vas je predlagal za napredovanje, storil kakšen pregrešek. Gotovo je napisal predlog- v dobri veri, da vam povišanje pripada. Toda glavna kontrola je bila drugega mnenja in je vložila proti rešitvi o napredovanju tožko na državni 6vet. Ker je državni evet razsodil. da niste imeli pravice do napredovanja, je smatrali, da ste poviške. ki ste jih zaradi napredovanja dobili, neupravičeno prejemali in je povsem naravno, da morate neupravičeno prejete zneske vrniti. Ne moremo vedeti, zakaj ee z vašimi tovariši ni tako pestopalo. Morda so oni imeli zakonite pogoje za napredovanje in zaradi tega glavna kontrola ni vložila tožbe. Kadar izpolnite pogoje za napredovanje, se morate obrniti po službeni poti na svoje ministrstvo, ki edino ie pristojno, da vas predlaga. Druge oblasti ni, ki bi mogla rešiti vprašanje vašega napredovanja. Varuhove dolžnosti. K. H. Varuh je dolžan konec leta predložiti sodišču račun o upravi varo-vančeve imovine. Sodišče ga tudi lahko oprosti te dolžnosti, če dohodki verjetno ne presegajo potrebnih izdalkov. Po prestanku varuštva mora varuh dati končni račun ter mora izkazati prvotno imovinsko stanje, vse spremembe, ki 60 nastale za časa traianja varuštva in končno imovineko etanje. Obrnite ee torej na sodišče, ki vam bo na vprašanja gotovo dalo jiotrebna pojasnila. Rodbinska pokojnina učiteljeve hčerke. - H. Učiteljeva hčerka prejema rodbinsko pokojnino jx> očetu, ki je umrl leta 1023. Vprašate, ali bi se dalo doseči, da ibi navedena prejem?ia pokojnino tudi po polnoletnosti, ker nima poklica in bi se ne mogla sama preživljati. — Ce je oče navedene umrl po 1. septembru 1923, ве ie rodbinska pokojnina hčerki odmerila po uradniškem zakonu iz leta 1923. Po tem zakonu pa ji pripada pokojnina praviloma samo do polnoletncsti. Ce pa je ali če postane pozneje telesno ali duševno nesposobna za pridobivanje, se ji daje pokojnina, dokler Iraja ta ncepcsobnost. Samo v tem primeru bo torej mogoče doseči, da se izplačuje jiokojnina tudi po polnoletnosti. Izjemoma se po navedenem zakonu plačuje pokojnina do dovršenega 23. leta starosti otrokom, ki eo na rednem šolanju, in sicer ob dokazih uspešnega učenja. Draginjska doklada za polnoletno hčerko. J. Ž. Državni upokojenec ste in vdovec. Radi bi dobili draginjslko doklado za hčerko, ki vam goepodinji in ki je polnoletna. Ali bo to mogoče? — Po utedbi o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev pripada rodbinska doklada za otroka praviloma do 16. leta starosti. Izjemoma pripada rodbinska doklada za otroka tudi še jx> dovršenem 16. letu starosti med drugimi za hčer, ki svojemu očeiu-vdovcti gospodinji, in sicer do omožit-ve, najdalje pa do polnoletnosti. Iz tega vidite, da v vašem primeru ne bo mogoče doseči rodbinske doklade za hčer. ifl^fc VSAK nima toliko denarja. ^^^Hf da more potovati • ^Чг kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdrav fe letno 100—150 ainarjev in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. Prostovoljno zavarovanje obrtnika. K. V. - Obrtnik ste in vprašate, ali bi se lahko zavarovali zoper bolezen in pri kateri ustanovi? — Po na-redbi ministra za socialno politiko o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, je mogoče tudi prostovoljno zavarovanje. Tako se lahko prostovoljno zavarujejo zoper bolezen ali zof>er nezgode ali zof>er oboje med drugimi osebe, ki delajo v obrhi kot delodajalci, a ne zaposlujejo več nego dva pomočnika in ekupno ne več nego pet delavcev in vajencev. Zavarujete ee torej lahko pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, kjer dobite vsa potrebna pojasnila. Prometni davek. P. Š. R. — Davčna uprava zahteva plačila prometnega davka od obrtnika, ki zakolje svinjo, ki si jo je sam priredil. Vprašate, ali niso gospodarji, ki zakol jejo doma prirejeno živino, oproščeni plačanja tega davka. — Samo kmetovalci so oproščeni v navedenem primeru davka na poslovni promet, ne pa tudi druge osebe. Zato s kakšno pritožbo proti plačilu navedqnoga davka obrtnik ne bo mogel uspeti. Dopolnitev nujnega deleža. J. L. — Oče je izročil posestvo, ki je bilo vredno 150.000 din, enemu sinu, drugim petim otrokom pa je izgovoril vsakemu po 1000 din. Sedaj je oče umrl in otroci, ki so dobili samo po 1000 din, zahtevajo povišanje dednega deleža. Vprašate, ali jim bo moral prevzemnik posestva deleže povišati. — Če znaša vrednost zapuščine 150.000 din in je zapustnik zapustil šest otrok, znaša delež, ki bi ga moral vsak otrok dobiti, 12.500 din. Tisti, ki ni toliko dobil, ima pravico zahtevati dopolnitev deleža, in sicer v treh letih po zapustnikovi smrti. Če je zapustnik že za časa življenja izročil posestvo nasledniku, je treba pri preraču-nanju zapuščine upoštevati zapustnikove daritve za časa njegovega življenja. Zastavljena ura. R. J. L. — Če vam je dolžnik za dano posojilo zastavil uro niste upravičeni, da sedaj, ko bi vam moral posojilo vrniti, kratkomalo uro obdržite. Posojilo morate najprej iztožiti in potem šele se bo zastavljena ura izvršilnim potoni prodala, izkupiček pa dobite za kritje svoje posojilne terjatve. Prepoceni prevzeto posestvo? K I. P. — če ste leta 1920 prevzeli od matere posestvo za 35 tisoč kron. potem bodo vaši bratje in sestre le tedaj mogli uspešno od vas zahtevati dopolnitev dolžnega deleža po smrti matere, če bodo mogli dokazati, da po vrednosti posestva v času, ko ste ga prevzeli, niso še dobili svojega dolžnega deleža po materi. Ceniti bo treba vrednost posestva v letu 1920 kakor tudi bremena ob času prevzema in po tem i/.računati dolžne deleže. Го/.ba na dopolnitev dolžnega deleža zastara v treh letih po 6mrti matere. Vabilo Imam okrog 4000 deblov vrtnic, kjer bo cvetelo okrog 300 imenskih vrst cvetja, vsak ima prost vstop v moj vrt skozi celo leto. Fran Jenko usnU Medvode Obnovna tožba pri državnem svetu. J. K. V. neki disciplinski stvari bi radi vložili obnovno tožbo pri državnem svetu. Potrebni eo vam dokazi in zapriseženo zaslišanje prič ter razni dokumenti in vprašate, kam 6e imate obrniti, da bi vse te dokaze pribavili? — Za obnove sporov pred upravnimi sodišči in pri državnem evetu veljajo isti pogoji, kakor za obnavljanje 6f>orov pred rednimi sodišči. Pred rednim sodiščem pa ee eme obnoviti postopanje, ki je 6 eodbo končano, pod točno predjiisanimi pogoji, kakor n. pr. če je listina, na katero ee sodba opira, lažna, če sta priča ali izvedenec lažno izpovedala in se opira sodba na to pričanje itd. Vi v event. obnovi tožbe lahko dokaze 6amo navedete in ponudite, ne morete pa že pred obnovo izposlovati izvedbo dokazov, n. pr. zaslišanje prič. Svetujemo vam, da sami ne vlagate tožbe, ker iz vašega dopisa vidimo, da vam manjka potrebno znanje o zakonitih predpisih, ki pridejo tu v poštev. Potrebno bo zato, da se posvetujete 6 pravnikom. — če vam vaš starešina zadržuje kakšne dokumente, do katerih imate pravico, se pritožite pri njemu nadrejenem starešini. Vprašanje o pregledovanju materiala po vaših eovražnikih je nejasno. Niste povedali, kakšen material so pregledovali vaši sovražniki in v kakšni lastnosti so vršili ta pose'. Premajhen dedni delež. K. I. Po starših ste prevzeli posestvo in morate sodedičem izplačati izgovorjene deleže. Oni pa z njimi niso zadovoljni in zahtevajo povišanje deležev. Vprašate, kaj bi storili? — Otroci imajo pravico do tako zvanega nujnega deleža po etarših. Prosite zapuščinskega sodnika, da vatli izračuna, koliko znaša v vašem primeru nujni delež, če so izgovorjeni deleži nižji, kakor bi znašal nujni delež, jih prostovoljno povišajte, da ne bo pravde. Sicer vas namreč sodediči lahko tožijo tia dopolnitev nujnega deleža. Neplačane delnice. M. š. T. Ce ste delnice brezpogojno naročili, jih morate plačati. Plačilo lahko odklonite le tedaj, če ste se veljavno dogovorili pri naročilu delnic na posebne pogoje, ki jih pa delniška družba še ni izpolnila. Vaša obveza ni zastarala; zastarala bi v 30 letih. »Ta puška je moja!< Konj v prirodopisju (Humoreska iz šole) »Danee bomo vzeli prvo skupino vretenčarjev,« je začel 6 svečanim glasom prirodopisni profesor. »In eicer bomo vzel! konja. — Konj je najboljši in najpotrebnejši elužabnik človeka, ki vozi voz ali 6 potrpežljivo vztrajnostjo nœi jezdeca. Koristna tovorna živina je. Ker bom pa že drugo uro začel ustno izpraševati, bomo danee imeli konja pismeno. — Mavec, razdelite zvezke! — Mir, tam zadaj!« Tam zadaj je bil mir. Povsod je bila mrtvaška tišina, ki jo je prefkinil le kak vzdihljaj, zakaj profesor si je nadel črne naočnike, da je mogel natančno in neopazno gledati na nae. Skrivne prošnje so romale iz klopi v klop. A niso bile uslišane! Nikogar ni bilo, ki bi ee bil upal odgovoriti nanje. »Kaj pa počenjate?« je nenadoma zavpil profesor na Beljaka. »Takoj mi dajte učno knjigo!« In Beljak je bil zdaj še brez te edine pomoči. - Napiši kaj o oslih.« mu je porogljivo siknil njegov sosed, Lenčič. Tedaj se je Beljak odločil, da si bo 6am ©koval evoj začetek, ugriznil se je v usinico in je buljil v steno. Mahoma ga je prevzela neznanska strast za pisanje. Ne da bi ee količkaj ustavljal, ie pisal in napisal nalogo do konca. Prvi je oddal zvezek; ploha kletvic tovarišev je planila vanj. Prihodnjo prti rod opisno uro je profesor prinesel zvezlke nazaj. Na licu mu je lebdela senca globoke zamišljembeti. Prav 6itna reč je čakala dijake. Ustavil ee je pri tistem, ki je bil v razredu naiboljšl, in je prebral iz zvezka: »Konj. Sluša prigovarjanje jezdeca, razume pohvalo in grajo. Pozna glas trombe in vršanje bobnov. Hrabro rese vojščaka v bitko... Filipič, vi ete edini, ne ni razočaral Iz vaših besed 6evajo odlične vojaške sposobnosti. Hvala vam.« Potem je pa povzdignil glas, rekoč: »Tu imam še pet nalog, ki ne spadajo ne eem, ne tja. Avtorji 6o: BrniaČ, Soja, Minkuš, Hrapar in seveda — Beljak Duševne vezi teh petih tovarišev z najboljšim prijateljem človeka so takšne, da jih mora slišati vee razred. Prosim, pazite!« Profesor je listal po prvem zvezku in je bral: »Konj. Kakršne lastnosti je človek pač hotel Imeti od konja, si je po tem odgojil razna ple-mena. Imamo belce, žrebce, vrance, pramce, kobile, šarce. žrebičke, konjMke in kljueeta. Njegovi eo-vražnifci so roparice in pa muhe. Potem tolče z repom in drgeta s kožo. Kožo lahko uporabimo.« Razred se je zarežal. V visokem loku je efrčal zvezek v avtorjevo klop. . »številka dve,« je oznanil strašni glas profesorja. »Oospod šoja nam nuja vredno nadalje vanje Brnjačevega prekrasnega samospeva: Konj. Imamo čistokrvne in napol čistokrvne konje, ponije in težke pincgavce. Avto jih jako odriva, zato so cene kleju zelo poskočile. Vzamemo za klej na 6veže odrto kožo in jo očistimo las. Potem je rarežejo na kose in jo tri do štiri dni namakajo v 6veži vodi, da ee zmehča, pote"1 pa jo v kotlu tako dolgo prektihavajo, da je vsa narazen. In polem še čas počitka, da ee morejo vse glivice umiriti: kar je pa čistega in kar je naibolj na vrhu v kotlu, pa odlijejo v plitvo, gladko kanmitno kad. Tu stoji, se hladi in potem raz-režejo vso goščo na kose. da ee pošteno posuši. S kostmi ravnajo slično. Kosti in koža smrdijo, zato smrdi fudi klej.« Razred je tulil! »Ah morete mogoče o narejanju kleja kaj ustnega dodati k svojim piemenim izvajanjem, vi smrdljivi, leni osel, vi?« šoja je stal, kot bi ustrelil vanj; videti je bil kot kup nesreče 'n dejal je: »Pa je ree tako, gospod profesor, v naši hiôi delajo klei...« Zvezek ga je zadel v njegovo š:roko, razum-nišfco čUo. »In zidaj sledi Številka tri, naloga goepoda Minkuša: Konj. Je hitra žival z uhlji, ki so podobni škrniceljnom. Sprednji zobje so široki, dolgi in počez naprej postavljeni. V zgornji in spodnji čeljusti je po šest teh zob. Kočniki so širokople-čati, veliki in jfh je po šeet komadov. Podočnik; eo majhni ali jih pa sploh ni. V to režo daje človek uzdo; spozna svojega gospodarja in ga z rezgetanjem veselo pozdravil, — Povejte mi vendar, Minkuš, ali ete že kdaj pomislili na evoj bodoči poklic?« »Seveda, gospod profesor,« je boječe zajecljal Minkuš, »zobozdravnik bom...« Zd.ii se niti profesor ui mogel premagati in ee je nasmehnil. Še je imel smehljaj okrog usten, ko je začel čitati Hraparjevo nalogo: »Konj. Ima visoke noge in vzbočen hrbet. Spredaj žre travnate šope in oves, zadaj je treba paziti, ker včasih brca. V mestu ima sedlo na sebi. Pri nas doma vleče plug. Konj je najboljši tovariè človeka in se rad preveč nažre in napije. Ce ee to Zgodi, potem ве uleže, iztegne zadnje noge in ee ne more iztrebiti. Takrat ei je treba z gorko vodo umiti roke in lakti, ee namazati z milom in poseči v konja. Ce pa zadaj preveč redko teče skozi konja, tedaj je treba pomešati med 6 en o prekajeno ribo. Vet 1o eem pri očetu eam videl, ki mi je rekel, da je že večkrat pomagal ljudem in drugim živalim. A vranec, ki smo ga zadnjič kupili, nain je navzlic temu poginil, dasi smo ga imeli šele šeet dni. Pred svojo smrtjo je spremenil barvo in je umrl kot belcc. — Tudi vi boste morali kmalu 6premeniti barvo in prevzeti posestvo staršev« — mu je ziklical profesor, »potem bœte vsaj priniorani, da se boste telesno gibali, zakaj vaš duh stoji pri mini!« »In zdaj — kot višek vsega — je naloga, kakršne še nisem dobil v roke, odkar sem profesor. Neumnost in topoglava nesramnost sta jako odlično sodelovali in glede ua to morem imeti vsakršno mnenje glede na značaj gospoda Beljaka.« Ah, Beljak je bil to! Ves razred se ie zagledal v njegov prazni ee\iei, zakaj, gospoda avtorja ni bilo ta dan v šoli. »Tudi to nalogo vam bom prečital, da si boste mogli pravilno predstavljati podobo svojega so šOlca. Sicer bo pa že pri drugI konferenci prejel sadove evojih misli. Začnem: Konj. Njegovo življenje traja povprečno šestnajst let, a človek ga more pomladiti, č» mu očisii gobec 6 poprom, eo'io iu vinskim jesihom. Potem začne neznansko požrešno jesti in piti in je že kmalu od rejenneti kar napihnjen. Nato vzamei dve prgišči ugaše-nega apna, prgišče rdečega vinskega kamna, dve žlici žajhlja in vse dobro zmešaš v močnem lugu iz lesenega pepela. S tem izmiješ dlako od spodaj navzgor. Konj dobi prvikrat rdečo barvo in je fuks, drugič rjavo in je pramec in v tretje bo črti ko vranec. Ce opeceš na vroči opeki majhne Ke- pice iz ovsene moke, žganja in česnovega eoka w jih daješ konju na votle zobe na et rok in paprike, ledaj ee bo juua*ko penil ra mladostno poskakoval. Ker eo pa to najboljši pripomočki, da iz starega kljueeta napraviš za šest dni iskrega konja, je treba kupno pogodbo napieati s pœebno tinto. Ta 6estoji iz jiepela vrbovega lesa in vode, kar je treba dobro zmešati. Ta tinta piše temnočrno in čez šest dni popolnoma izgine, ko konj tudi že pogine. — Gosipod Beljak bi bil prav etoril. če bi bil to nalogo napieal e to tinto. Sicer je pa vsaka beseda odveč. Poslal sem že prepie naloge vašemu očetu. — No, çospod Beljak, ali bcete že prišli po zvezek ali ne?« je pihal profesor e po-vešeno glavo. »Mir! Molčite! Prepovem vam sploh vsako besedo!« Tedaj ee je ogla6il Beljakov eœed: »Oospod profeeor. Beljaka danee ni v šoli.« »Ga ni?« Zvezek je efrčal nazaj na kateder. >To mu je pač podobno, da ga aanes ni, tak strahopetec! Saj bomo videli...« Smehljali smo se, a tedaj ee je dvignil Min-kuž, rekoč: »Njegov oče ga je včeraj tako pretepel, da danes niti stopiti ne more.« Profesorju se je mahoma zresnil obraz: »Tako .. tako... Kaj pa je prav za prav ta njegov oče?« »Prekupčevalec, konjski roešetar, večinoma ga epioh ni doma.« Profesorja je nagnal hud kašelj. Obstal je pri oknu in ee zamišljeno zazrl v cesto. Rekel pa še zmeraj ni nič. Slednjič je epregovoril, ne da bi bil obraz obrnil od okna: »Hrapar. mielim, da sem vam etoril krivico... Pridite dane6 k meni na dom in prin-esite zvezek e eeboj; nekaj ee moram pogovoriti z varni.« Brez dvoma je bilo kaj važnega. Nato eiiio 6e začeli učiti. (V. A.) Novo življenje Prvi sivi odsev novega dneva je kapljal skozi majhno okence v mizko revno sobico. Na tramu pri oknu je brlela etairokopitna lojenka z rumenkasto. zaspano svetlobo, ki je z motnim pramenom razsvetljevala etrop in mizo. Svetilka se je pozi-bavala na dolgi, bakreni verižici in burja je tako divjala, da eo škripali tramovi in deske, ko da ee hočejo razpočiti. Zdaj pa zdaj 6i slišal težke, grmeče glaeove, kakor bi e« udiral plaz. A nato ie takoj vee umolknilo, da je bila vsa soba polna le prasketanja padajočih deževnih kapelj in tiktakanja ure. Dokler niso sunki burje iznova pri-besneli mimo ko hudi, peneči se 6lapovi. Pri mizi med obema posteljama je stala vi-eoka, životna ženska in je iz bakrenega kotliča nalivala vroče kave v dvoje skodelic Iz njenega robato urezanega obraza бо se ji svetile drzne. 6inje oči. Kdaj pa kdaj ec je ozrla proti oknu in je nejevoljno anajala z glavo. >Taka nevihta! Saj ee bo še kdo jx»n«erečil!« Tisti, ki mu je govorila, je bil že prileten moški, ki je sklonjeno zdel na stolu za mizo. Ra-ševinasta obleka mu je bila vsa premočena in prav talkšni 60 bili lasje in — brada. Obraz je bil rnršav in lica votla. Siwka6ti lasje eo mu v štrenah lepeli ua nagubanem čelu in oči, ki eo tičale globoko v jamicah pod košaitimi ohrvmi, eo zrle začudeno in zaetio prestrašeno okoli; »Nevihta!« je hripavo ponovil in se je plaho orrl oa luže, ki so se nabrale jxk1 njegovimi nogami. »Pa še eobo eem ti onečedil, Bjerg!« je po nižno dodaj. »Kaj za to!« je mirno odvrnila, »Veseli me, da ei še moge! najti hišo in nisi kam zašel.« Mož je skrivaj in nejeverno pogledal žensko, a je zagledal le toplo sočustvo v njenih očeh. Skodelica ec mu jc tresla v premrli roki. >Saj bi nc bilo nobene škode, če bi se bil ponesrečil!« je s hripavim glasom komaj izustil. Ženska se je zravnala in ga resno pogledala, rekoč: »Tako ne smeš govoriti — pomisli na tole tukaj!« Pri tem je malo odg mil a blazino na postelji, pri kateri je sedela, tako da ee je prikazala otročka glavica. Bila je majhna deklica, ki ie spokojno epala. Zlati lasie so ee ji mehko usipali na čelo in lica, ki 6o bila lepo zdravo zardela. Moškemu ве je mahoma omilil obraz in ljubeznivo ee je ozrl na spečega otroka. »Bog ti povrni, kar si storila za mojega otroka, Bjerg!« je tiho dejal in ji prvikrat naravnost pogledal v oči. »Storila eem le svojo dolžnost kot človek,« je mirno odvrnila, ne da bi dvignila glavo iznad pletenja. »Za to se ti res ni treba zahvaljevati, sai ; bi se ti morala jaz zahvaljevati! Saj mi je mala ■ Runa pomagala prenašali samoto in izgubo mojega moža in mojih lastnih otrok.« Za hip so ob stale pletilke in raskava dlan te žene je ljubeznivo j pobožala glavico speče deklice. »Seveda, ti tega še prav nič ne veš,« je povzela in spet so se začele pletilke premikati, vbilo je vprav mesec dni zatem, ko eo te bili zaprli. Moj mož je odšel z obema otrokoma, s fantom in punčko, zdrav in zadovoljen z doma k maši. Jaz sem imela takral hude sanje in вечп ga prosila. Gibraltar Doslej eem videl še malo mest, ki bi na človeka tako vplivala ko Gibraltar. Ne moreni reči, da bi občutil človek kaj strašnega, rajši bi dejal, da ga raztrese. A človek občuti tako nekaj daljnega, tako neznansko daljnega, da je že kar čarobno. Pa vse to ne le zaradi 6trahotno razsipnih valov svetlobe. Gibraltar je majhna stvarca, ki ima komaj trideset ti6oè prebivalcev. Leži na iztegnjeni roki, ki ji je njen členek ozek del zemlje, katerega veže nevtralni 6rednji del z angleško posestjo. Južno-zahodni del ee v terasah nad velikim, s hribi ob-danim, proti viharjem dobro zavarovanim zalivom tako lepo okroglo dviga ko kak cirkus; ta del je ohrnjen proti španekemu Algezirasu, kamar ee človek tudi pripelje z ladjo. Severnovzliodni del, ki je ve6 zabuhel od 6trmih pečin, obliva Sredozemsko morje. Ta Oibraltar je v celoti eno eamo, nekoliko podolgovato eedlo apnenca iz dobe jura; rumeno in eivo je in počiva na 6ilurških škriljavcih. Ce pogledaš iz daljave ee ti zazdi ta stvarca ko iztegnjena pest, ki se danes tišči ključ za Sredozemsko morje, za Sueški prekop in za indijske in vzhodnoazijske svetove med prsti. Taka mala etvarca, pa je že od nekdaj tako pomembna in skoraj dve eto let neprestano skeli v očeh Špance kot bi imeli v njih bodeč pezdir. Nekako 20 km od tod vidiš, kako ee modri nasprotni vrli ma afriškem pogorju Sierra Bu-ljones. Tukaj Gibraltar, ki se je prej imenoval Calpe, tam pa etari Abyla, dvoje na široko razpoloženih etebrov: Herkulova 6tebra. Med Gibraltarjem in Afriko valovi tudi v vodi dvoje tokov: krotak je tisti, ki prihaja iz Sredozemskega morja in se pretaka pod drugim tokom, ki je mogočen, poln soli in ee s hitrostjo 4—8 km na uro vali iz Atlantskega oceana. Od tod toliko nevarnosti za ladje in še zaradi vetrov, ki brijejo nad 800 do 1000 metrov globoko vodeno plastjo in ki 60 muhasti in močni. Feničani, ki бо ee — kolikor nam Je znano — prvi upali skozi to Scilo in Karibdo, da bi prispeli v daljno Britanijo, in eicer prav takoj le na ta otok, niso brez vzroka klicali v tej ožini evojih bogov na pomoč. Ako pogledaš 6 prostim očesom na to morsko ožino, se ti pač ne bo zazdela nobena ožina; saj je 20 km velika daljava za pogled, ki je zaradi modrih svetlobnih bleskov okrog afriških gorskih vrhuncev celo skrivnostna, kar še čarobno poveča vtie daljave. Spet doživljam, kakšno mogočno tvorno moč ima valovanje luči. Skoraj nemogoče ee nam zazdi, da bi mogel kdo natančno stražiti Gibraltar. In vendar ni tako le odtlej, odkar poznamo strelno orožje, ki zadene tudi na daljave. Tudi se ne zdi človeku nevarno to vodovje, saj je videti tako mirno in je njegova 6vetlomodra, lesketajoča se površina podobna miroljubni, prai-nji. svileni odeji. In vendar se je tu potopilo že toliko ladijl In ne malo življenj je ugasnilo v njegovih valovih in marsikak zaklad leži ondi na dnu. To dno je podaljšek špnn6ke celine. Velikanske, široke, kamnitne 6kladanice eo prevrnjene, tako kakor bi prevrnili 6icer strahotno veliko, a le 5 do 10 cm debele kamnitne plošče. Njih ožje 6tra-nice so na površju pritisnjeno druga na drugo, u njih dolžina in velikost prehaja v nevidnœt vod- nih globin. Kar je vodoravno, je tu navpično; kar je stranskega, je na vrhu. Zares čudovit kraj evet.1! — Tisto, kar že po legali kaninitnih grmad tako čudno prevzema človeka, prav to, ker je vee pre-vrnjeno, vpliva tudi v veeh drugih rečeh. Vse ee zdi ozko in brezmejno daljno. Kakor ee valovje dveh neenakih, nad vse različnih morij premetava vrtinčasto drugo čez drugo, da bi ee tako zabrisalo, tako se tu križa še veliko drugega. Afriško podnebje je eicer bolj milo zaradi morekega ozračia; vendar povzroča kaj kmalu mrzlico; vzhodni vetrovi pa dražijo živce. Vse je usmerjeno iz ožine v daljave in obratno. Ničesar te tako ne prevzame, da ei že kar v kraljestvu 6amih skrivnosti. Gola. rumenkasta pečina je v afriškem бопси. A zjutraj jo obdaja skoraj angleška megla. «Ozko in mrko 6e z maloštevilnimi tržiči vzpenjajo 6iiaž-ne ulice po terasah po tieti etrani, ki je zazidana. Hiše eo temne — iz vojaških ozirov. Ce pogledaš e streh in skozi visoko stoječa okna po vodovju, spet komaj da najdeš kako mejo. Vajen španskih zvokov, 6lišiš tu največ angleških. Anglosaksonska skrbi tu za severno 6nago. Slikovito površnost španskega življa prešinja in ureja poteza treznosti. Resnično, angleška eanjava poezija se izraža tu z nekim posebnim načinom akvarelov in spotnin-čkov, ki jih vidiš v izložbenih oknih. Na pičlih obrežnih prostorih brca angleška mladež žogo s tisto gibčnostjo mišic, ki vpliva 6tirovo in materialno na vsakogar, kateri se v duhu sjximinja kake španske bikoborbe, zlaeti pa še v tem plavajočem, lahnem ozračju, ki hoče, da je vse gibko in ljubko. Angleški imperializem ee je poslužil tistih utrdb, ki so kot pasovi kakor ceste pod cestami, komaj vidne, ali ki ве vijejo v podzemskih galerijah cb terasah. Tudi njih moč vpliva daleč do V6eh koncev britekega svetovnega kraljestva, pa tako, da tega ni čutiti. Izza dobe Târikna, arabskega vojskovodje Gibraltarja, ki je dal hribu ime (Džebel Tàrik-ov), se jc trudilo mnogo graditeljev. tako Speckel iz Straeeburga, nato Calvi iz Milana in zdaj moderni angleški inženirji e temi slavnimi utrdbami. Zunanje, 6 pogledom na vodovje, s eopihajo-čimi ladjami, in notranje, 6 j>ogledom na radij angleške evetovne obla6ti, katere ena točka je Gibraltar, ee razprostira pred nami izredna daljava. Ta etienjenoet mesta in krajevno komaj vidne utrdbe stopnjujejo daljavo tako, da človeka tudi telesno (ako prevzame, ko ničesar drugega na evetu. Nekai posebnega občuti človek tudi ob pogledu na življenje cest in v kavarnah, kjer ee erečavajo vsi tipt afriških in evropskih obrežij Sredozemskega morja. Pravljično pisano «e odraža nošn Arabcev in Berbercev z njih rdečimi in belimi turbani. z njih rdečimi fesi, belimi plašči ali tudi modrimi ali vijoličastimi, rdečimi ali zelenimi hlačami od črne noše Spancev in vedno nekam športne ali trezne gospoGko6ti angleških oblačil. Moški, ki so jim obrazi, ko da bi bili knezi pustinj, pa eo le trgovci Iz Tangcrja, se mešajo z Grki, Ar-mcnci, tuneškimi Judi in izsušenimi angleškimi guvernantekiml obrazi. Zraven ee lisasto primikajo ko puščavski pesek rumene uniforme angleških vojakov. Brez orožja, le e paličico v roki tekajo tc izborne figure velikega sveta okrog in e* nikjer ne razšopirijo. Zdi 6e, ko bi e to paličico, ki je ko kaka taktirka, urejevali življenje, in zalo ob čuti človek tu na križišču narodov in morij angleški takt modernega eveta. Čudno je to in nikakor ne izvira iz pritiska največje moči. Za zgled je ona prva, nepoznana vožnja Feničanov med Herkulovima stebroma tja v daljno Britanijo. Ti drzni mornarji so prinesli domov prvo vest o eevernem siju in o 6cvernili dolgih zimskih nočeh in tudi cin, ki во ga prime-šavali bakru in tako napravili bron. Bron pa je bila ti6ta kovina, iz katere si je bojni in umetniški duh sredozemskih prebivalcev napiavljal posebne tvorbe. Brez teh tvorb skoraj ne bi mogle njih kulture epet in spet prodirati na 6ever, kjer so ee Iz luči juga razvijale one znanosti, ki 60 prebivalcu severa dale nekega usodnega dne oblast juga v roke. l ako ee je pomešal jug s eeverom; moč enega je zasidrana v elabosti drugega. Južn' de! zemlje, ki ee imenuje danes Severna Afrika, in severni del zemlje, danes Španija, sta tvorila v dobah prirodnih izbruhov vezano celino. Ondi se je Evropa pomešala «z Afriko. Odkar so pa težnja proti lečajema in zemske revolucije raztrgale ta koe zemlje, tvori Gibraltar najvažnejši eteber nekega mostu, e katerim so se prav tako po pradavnih določbah pomešali pridelki obeh celin. Afriški in azijski elementi so težili na sever; evropski gotski pa na jug. Nihče ne mieli, da bo ta obojestranska privlačnost zaradi hipne nadobla-sti anglosaške moči trajala večno tako, da ee bo zmerno, mirno in trgovsko izmenjavalo ljudstvo in blago. Če vee ne vara, se epet pripravlja nekaka »mešanica« največjega obsega. Z evro|-^kimi iznajdbami. ki bodo skoraj tako preproste, da jih bo mogel uporabljati vsak otrok, torej tudi zamorec notranje Afrike, se bodo narodi afriškega in azijskega «sonca oborožili in bodo v bojevanju skoraj istovetni z Evropejci. Ker pri njih rojstva ne nazadujejo; ker zaradi strahotnih gospodarskih razmer severnih držav niso prisiljeni umetno omejevali evoje plodovitostr, ker njihova plodovitost tli oslabljena z našimi pogoni na etroje, bodo ohranili svojo premoč, spričo katere emo mi brez orožja Edino eredstvo. s katerim bi mogli omejiti njih boj za samostojnost njih domovine, bi bilo lo, da ne bi nič več trgovali z njimi in bi jim zabranili kupovati naše stroje. A tega Evropa ne zmore, zakaj, kako naj bi sicer nasitila svoje, vedno bolj zahtevno delavstvo! fn lako povečava Evropa s svojim zavojevanjem kolonij, s 6vojim gospodarstvom po kolonijah, s svojimi vojnami v kolonijah neko oblast, ki tistega, ki ga izniozgava. ojača in oborožuje, dokler ee ne bo dotični spomnil svoje nadšlevilnosti in plodovilosti. Nato ee bo epet začela velika mešanica; nato ee bo ejiet dvigni! jug, kakor se je pred tisočletij, ko eo prodrli Iberci na Špansko, in kasneje, ko eo to etorili Feničani — in bo prodiral proti 6everu. Spel bo Gibraltar za most in bo na vzhodu Carigrad. Seveda ne bo le Gibraltar tisto prehajališce, koder bodo šli roji narodov. To preseljevanje narodov ee utegne strahotno razširiti in spremeniti obličje vse Evrope. Moč enih narodov jc zasidrana v «laboeti drugih narodov. Kar sc dozdeva pri nekaterih, da je umiranje in propadanje, lo pri drugih stopa v življenje. Pogled na ta vzvišeni igrolcaz. na hojo emrti, ki ji ni nikoli konca, je bil znme pogled na Oibraltar. Karkoli eem do/ivel na svojih potovanjih, ni bilo ničesar, kar bi tako močno in tako presunljivo vplivalo name ko Gibraltar. (U. Roeelieb.) naj rajši ne gre. ker led ni bil več varen po poslednjem južnem vremenu. ,Kar nič ne ekrbi, Bjerg,' je dejal, ko se je poslavlja!, .danes bo lepo vreme." Ves dan je bilo res lejio, a ko 6e je zve čerilo, ee je od juga privabi vihar. Begala eem, kot bi me kdo podil, po dvorišču in nazaj k hiši in sem in tja, da bi videla, alj ee že vrača nraž z otrokoma. Pa jih ni bilo! Večer je minil, znočilo se je. To je bila najhujša noč mojega življenja! Ko še je 6vitalo, sem stekla k sosedu, ki sem ga dobila že pri vrtnih vratih. Pravkar je bil namenjen k meni, da bi mi povedal, da so 6e vsi trije vdrli na ledu v Langelvu. Njih trujwl niso nikoli našli in tako nimam niti grobov, da bi žalovala in molila na njih. — Tieti čas, ki je nato prišel, je bil teko hud, da ni manjkalo dosti, pa bj bila šc jaz šla za svojimi rajnimi. Takrat sem 6lišala praviti, da je umrla tvoja žena in 6o dali tvojo punčko drugim v rejo. ker si bil h v ječi. To mi ni dalo miru. Saj —, oba sva ei bila nekoč soseda m prijatelja v mladih letih, čeprav si šel v jezi od mene, ko 6em vzela svojega kasnejšega moža. In zatorej sem odjezdila k županu in ga vprašala, ali bi mi zaupal tvojo malo hčerkico in da ue maram za to nobene odškodnine od občine. Seveda so z veseljem privolili in me poslali v hišo, kjer je bila tvoja inaJa Runa dotlej. Vsa umazana in samo za silo oblečena je ležalo revše v košarici. Ko me je punčka zagledala, se mi je nasmejala, ko da bi bili že stari znanki. Vzela eem jo v naročje in odjezdila v svojo hišo. Čutila sem, ko da moja dva otroka nič več ne leži'ta v vodi in da ju nič več ne bo zeblo, odkar sem eama dobila v hišo nekaj, kar sem mogla ogrevati...« Žena je mirno govorila, kakor da bi pnijxi-vedovala staro povest. Niti ena poteza njenega resnega obraza se ni zganila in izdala kakega notra-njega vzburkanja in ple-tilke so marljivo šklopo-I late. Mož je bil povesil glavo, a ko ee je epet ozrl I kvišku mu je izginila poslednja sled strahu in ne-, zaupanja z obraza. »Bjerg, veliko ei morala prestati,« je reke! in oba sta ee odkrito zazrla drug v drugega. »Vendar se tebi ni treba kesati ničesar, kar si kdaj storila. ; A jaz...« »Kar ei ti storil, bi prav tako storilo večina ljudi, če bi bili na Ivojem mestu,« je Bjerg od-; vrnila in ga globoko pogledala. »Če ni ekorjice j kruha pn hiši in ti je žena na smrt bolna ti ne more nihče zameriti, da si vze! zaklano ovco svojemu bogatemu sosedu. Jaz te na noben način nc obeojam!« »Bodi blagoslovljena za te besede, Bjerg,« je I dejal mož in oči eo se mu zalesketale: »Jaz sem i tat — pa konec. Ko sem odsedel svojo kazen, I sem jih prosil, naj me še pustijo v ječi; eeveda so se mi smejali. Kamor koli sem prišel, povsod 6o bili nejevoljni in so me zaničevali. Nihče mi ni zaupal. Le neradi eo mi ponoči dali kak pro-storček, da sem nočeval. in neki moj bivši eošolec me je spodil iz hiše, češ da noče imeti nobenih tatov v hiši... Zupan mi je povedal, da je moj j otrok, da je Runa pri tebi. Nato eem napravil velik i ovinek krog drugih hiš in sem šel gor v hribe. Le enkrat bi bil rad videl tebe in punčko A ko ; sem prišel na gorsko eleme, je naetala nevihta, kakršne nisem bil še nikoli doživel. Pada.! sem. j vstajal, ee gnal naprej, dokler nisem zagledal luči". i luci iz tvojega okna, Bicrg.« Utihnil je in si zaril ■ glavo med dlani »ln zdaj tudi veni, zakaj da eem I prišel eemkaj,« je zairrmral. Ženi se je povesilo pletenje. Materinsko-nežri i izraz ji je posijal na obraz. Potem je 6pet popri-jela za pletenje in medlem, ko je glasno šklopotala s pletilkaini, je prijazno spregovorila, ne da bi I ga pogledala: »Jaz eem že dalj časa mislila na to. kaj bi se ! moralo zgoditi, ko bi sc vrnil. Težko mi je ko ! sem sama za vse gospodinjstvo, čeprav ni veliko j In eem si mislila, da boš prav tako rad delal pri , 4IC"V ,kot bi kje drugje; eeveda - dokler hi ne I dobil kaj boljšega!« . »Kdo pa je to, mati? Kdo je ta tuji mož ki naj ostane pri nas?« ie vprašal jasen otroški glasek. Deklica se je bila zbudila in ee je usedla na posteljo. Lica so ji žarela od spanca in oči eo I bile ena ваша radovednost. Mož je planil kvišku. Krog ust ee tmi je zga I milo, ko da bi ee začel smehljati in naravnost v obroka se je zagledal. Žena je mirno vstala, vzela I |iuncko v naročje in jo posadila možu na kolena. , »I o je tvoj očka, Runa,« j« rekla mehko, ч!ај mu jx>ljubček!« 1 Za hip ec je deklica začudeno obotavljala A ! potem je z malo, mehko ročico pobožala obraz nto/a in je veselo vprašala: »Ali ei ti res moi očka?« Mož je le nemo prikimal in njegove močne roke, ki eo oklepale otroka, eo se tresle. Tedaj je zunaj zagrmelo, da je zabobnelo v ušesih. Po ozračju je zatulilo, ko da se svefl podira Žina je v grozi zavpfla in ee zatekla k možu! ki se je nje jn otroka z obema rokama oklenil. A hud. val plani ee ni zagnal na hišo; tik mimo nje je odhnimel v dolino. • Hribi eo otresli breme s sebe in topli pomladni vihar jc podil težke, deževne oblake po neu№u in je dcial poi novemu brstcčeimi življenju. (Islandsko: Jonas GiidlaugseotO Razvezano snopje j Kdaj so slovenska mesta dobila mestne pravice? Dravska banovina ima J(> mest iu oglejmo si, kdaj so dobila tu mesta svoje mestne pravice. Kar (x) vrstnem redu bomo šli. I. Brežice so dobile svoje mestne pravice leta 1322 in sicer mestue.ga sodnika, letne sejme, azi'.sko pravo, meščani imajo pravico prostega ribolova in so prosti vsake mitnine in carine. 2. Celje je povzdignil Friderik II Celjski z vsemi pravicami in svoboščinami v mesto 11. aprila 1+51. 3. Črnomelj je najbrž zaradi turške nevarnosti postalo mesto leta 1407. 4 Gornji grad ie postal mesto 5. avgusta 1928. 5. Jesenice so bile povzdignjene v mesto leta 1929. 6. Kamnik omenjajo že listine leta 1229 in sicer kamniške meščane. Leta 126? pa se že omenja v listinah kot mesto. 7. Kočevje pa leta 14-71 postane mesto. 8. Kostanjevica je eno starejših mest, žc leta 1252 se omenja kot mesto 9. Kranj: leta 1221 se omenjajo kranjski meščani, leta 1256 pa mesto. 10 Krško: Friderik 1Г1. je dal tedanjemu trgu mestne pravice leta 1477. II. Iraško je postalo mesto v novejši dobi leta 1927. 12. Ljubljana, naša prestolnica, je dobila svojega mestnega sodnika in mestne pravice leta 1269. župana pa namesto mestnega sodnika 1504. 15. Ljutomer leta 1927. 14. Lož je ravno tako Friderik III. i/, obrambnih in gospodarskih oz i rov povzdignil v mesto 8. marca 1477. 15. Maribor je imel leta 1245 že mestnega sodnika, 1257 se omenja kot mesto. 16 Metlika se omenja kot mesto v listini iz leta 1565 in nato 1407. 17. Novo mesto, metropola Dolenjske, jc avstrijski vojvoda Rudolf IV. povzdignil v mesto leta 1365. 18. Ormožu so dali Ptujski gospodje mestne pravice leta 1331. 19. Ptuj ima najstarejše mestno pravo, že leta 86t se omenja kot mesto. 20. Radovljica se prvič omenja kot mesto leta 1510. Kdaj je postala mesto, se ne ve. 21. Slovenj Gradec se prvič omenja kot mesto leta 1267, mestne pravice pa ima od 1440. 22. Slovenska Bistrica ima že leta 1239 sodnika, a kot mesto se navaja šele leta 1313. 23. škofja Loka ee omenja kot mesto že leta 1274. 24. Šoštanj je bil trg že od lela 1348, mesto je postalo leta 1911. 25. Tržič je dobil trške pravice letn 1492. v mesto pa je bil po-vzdignjen 1. decembra leta 1926. 26. Višnja gora se omenja kot trg prvič leta 1269, kot mesto pa leta 1478, kateri je dni cesar Friderik III. mestne pravice. Tako vidimo, da je najstarejše mesto na slovenskem ozemlju Ptuj iz lota 861_ in najmlajše pa so Jesenice iz leta 1929. Kakšne grbe imajo, oziroma so imela ia mesta, bomo prinesli ob pridi ki. Križanka »Bodite tako dobri in mi povejte, koliko tehta vaša roka brez zrezka .. .* - 1 2 » 4 4 1« 7 8 9 1 1" 12 13 14 15 16 17 t>- 19 20 «1 2? \4 24 25 26 27 18 •2« 30 HI 3? 33 34 35 36 37 38 39 40 41 4? 43 44 46 46 47 48 4P 50 51 52 53 54 55 5<- 57 58 51' 6t 41 62 n3 64 65 66 67 68 69 70 71. 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 i I 87 88 89 90 1 1" 92 93 1 iM 1 j 95 Sah Ziogovnica Iz naslednjih 33 zlogov: a — a — a — bob — ce — ce — da — do — do — ho — i — iu — ka — kom — len — Ije — mis — na — ni — ni — no — pe — pri — pro — ra — raz — teli _ ti — van — vi — vo — vod — zo — sestavi enajst besed z naslednjim pomenom: 1. državica v Združenih državah severne Amerike, 2. vodna napeljava, 3. tuja beseda za sprejemno listino, 4. indijski bogataš in knez, 5. važnejše mesto na Štajerskem, 6. veliko gorstvo v južni Evropi, 7. vinogradniško orodje, 8. tuja beseda za sporazum. 9. vrsta plinske svetilke. 10. moška oseba iz Fitižgarjevega romana: Pod svobodnim soncem. 11. človeku drag tovariš. Če si izbral odgovarjajoče besede, ti prve in zadnje črke, brane od zgoraj navzdol, povedo slovenskega pisatelja in njegovo leposlovno zbirko. V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. tuja beseda za velikana, 6. del ženske obleke, 11. tuja beseda za plemiča, ki je bil v službi kakega vladarja, 16. pomembnejša gora na Koroškem, 17. važnejše mesto v zahodni Romuniji, 18. grška črka, 19. zdravilna vrtna rastlina, 20. poljski pridelek, 21. važno živilo, 22. druga beseda za spono, 23. oblika suhe zemlje, 24. pomembnejše gorovje v Rusiji, 25. del ženske obleke 27. tuja beseda za pleme, 28. važnejši kraj v splitskem zalivu, 32. vrsti divjih ptičev, 38. tuja beseda za leposloven članek,^ 41. moška oseba iz svetega pisma, 42. domača žival, 43. pomembnejši desni pritok Save na Hrvaškem, 44. največji sodobni češki pesnik, 46. manjši kraj pri Kamniku, 47. manjši pritok Kamniške Bistrice, 48. vrsta loščila, 49, manjša pokrajina v vzhodni Arabiji, 50. egiptovsko božanstvo, žena boga Osirisa, 54. turški gospodar, 57. druga beseda za težke sanje, 61. važnejša postaja v Sremu. 64. tuja beseda za rodoviten kraj sredi puščave, 65. moška oseba iz svetega pisma, 66. važnejši desni pritok Donave na Bavarskem, 67. najmanjši del kake snovi, 68. manjši kraj v občini Št. Jernej, 69. moška oseba iz svetega pisma. 70. tuja beseda za vrsto, 72. nevestin delež, 76. voditelj portugalske republike, 82. druga beseda za spono, 85 arabski naslov. 86. ženska oseba iz svetega pisma, 87. del sobnega pohištva. 88. del hiše, 89. živinska krma. 90. del glave, 91. egiptovsko božanstvo. 92. lagunski koralni otok. 93. grška boginja, zavelnica njihove prestolnice, ÎM. del obleke, 95. poglavar divjih Hunov. Navpično: 1. drugo ime za krompir. 2. ud izumrlega naroda, 3. listnato gozdno drevo, 4. večja ploskovna mera, 5. prvi vladar, ki je združil zahodne Slovane. 6. vroča voda, 7. mlinsko leseno korito. 8. važnejša gora v zahodni Mali Aziji. 9. judovsko moško krstno ime, 10. belokranjska narečna beseda za očeta. II. lepotna posoda, 12. latinsko ime za starogrškega boga ljubezni, 13. važnejši desni pritok Morače, 14. grška sv. gora na Halkidiki, 15. tuja beseda za postrež-nika pri velikaših, 26. otok z istoimenskim glavnim mestom v Eginskem zalivu, 29. slavnostna poveličujoča pesem, 30. del vodnega gibanja, 31. del naslova, 32. del cerkve, 33. strupena žuželka, 34. vrsta orožja, 35. priprava za shranjevanje puščic, 36. ženska oseba iz svetega pisma, 37. vodna žival, 38. tuja beseda za odmev, 39. morska žival, 40. tuja beseda za časovno razdobje, 41. tuja beseda za večjo vrednost denarja nad ceno, na katero se glasi. 45. važnejša državica v Zadnji Indiji, 51. čebelji izdelek, 52. skrajšano moško krstno ime, 53. ribiška potrebščina, 54. važnejše italijansko mesto ob Adiži, 55. druga beseda za nagon. 56. ud družine v otroškem govoru, 58. važni deli stroja. 59. posmrlno prebivališče izbranih, 60. trgovski izraz za predplačilo, 61. pomembnejši otok v Jadranskem morju, 62. poletna vrtna hišica, 63. zakonski drug, 68. važnejše rusko pristanišče ob Črnem morju, 71. večji hrib pod Belgradom, 73. del zidu, 74. skrajšano moško krstno ime, 75. moška oseha iz svetega pisma. 76. manjši kraj v občini Višnja gora, 77. ud izumrlega naroda, 78. indijanska lovilna priprava, 79. letni čas, 80. važnejše rusko pristanišče ob istoimenskem morju, 81. vzrok bolečine, 82. poljski plevel. 83. manjši kraj v občini Radeče, 84. majhen starogrški denar, 87. poljska cvetlica. Vremenska številnica i. 2. _ R. 5. — 7. 12. 8. 11. 8. 4. 2. 16. 2. 12. — 18. 17. 1. 2. 6 8. ii. 14 9. — 4. 5. 6. — 6. 8. — 8. 2. 10. 14. — 12. 17. 4. 8. — 7. 12. 8. 11. 8. 4. 2. 16. 2. 12. — 4. 6. 8. — 10. 14. 12. 2. 18. — 6. 2. — 13. 14 Ključ: 1. 2. 3. — denarno pismo, 4. 5. 6. — del meseca, 7. 8. 9. — del obleke, 10. 11. 12. — namizno pregrinjalo, 13. 14. 15. — bolečina, 16. 17. 18. — suniničeuje. Če namesto zgornjih številk vstaviš odgovarjajoče črke, dobiš vremenski pregovor za marec. Velika šahovska prireditev, ki jc bila dolo-četia za 6. marec v Celju, je morala odpasti. Pokazalo se je, da naši klubi gmotno še niso toliko močni, da bi mogli poelati potrebno število igralcev. Prireditev pa bo ob poznejšem terminu. Bo pa 6. marca občni zbor Slovenske šahovske zveze v Celju z dnevnim redom, kakor je bil že objavljen. ♦ Naš državni prvak Vasja Pire je končal krajšo turnejo po Jugoslaviji in bo prihodnji teden odpotoval na mednarodni turnir v Lodz. Letos je v zelo dobri formi in je pričakovati, da bo njegov nastop na Poljskem uspešen. Turnir v Lodzu se bo pričel j 14. marca, končan bo pa že 4. aprila, tako da bo ! Pire imel možnost, spočiti se za borbo na medna-i rodnem turnirju v Ljubljani, ki ee bo pričel dne j 11. aprila. V Lodzu bodo igrali poleg Pirca še Elis-. kases, Foltys, Petrov, L. Steiner, Stahlberg, Sir Thomas, dr. Tartakower, Przepiorka, G. Frydmann, Najdorf, Appel, Regedzinski, Kolski in Gerstenfeld. Turnir bo torej zelo močan. * Aljehin je sedaj v Južni Ameriki, kjer bo v Montevideu igral na turnirju z južnoameriškimi ša-histi. Ti eo na olimpiadah pokazali zelo visok razred, tako da Aljehin ne bo imel popolnoma lahkega dela in se nam obetajo zanimive partije. Za pomlad pričakujejo, da sc bo Aljehin vrnil in nastopil na velikonočnem turnirju v Margate na Angleškem. Za ta turnir kroži sedaj tale lista-: Aljehin, Bôôk, Petrov, Schmidt, Spielmann, Alexander, Go'ombek, Milner-Barr, Stevenson-Menšikova in Sir Thomas. V tem turnirju nas bo poleg Aliehinovcga nastopa zanimal predvsem nastop Keresovega rojaka j Schmidta. Ta je približno iste starosti kot Keres in je na domačih tleh bil dosedaj celo uspešnejši od svojega slavnega rojaka. * Pred kratkim je bil šahovski match med šahovsko zelo močnima baltiškima državicama Estonsko in Litvo. Eetonska ie dosegla tesno zmago 8 in i pol proti 7 in pol. Odločilna jc bila partija med znanim mojstrom Mikenasom in Keresom, ki jo danes prinašamo. Mikenas — Keres 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl— b5 (Mikenas se je odločil za špansko partijo, ki jo posebno Keres izvrstno igra kot beli in kot črni), a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—f6; 5. 0—0, Lf8— c7 (dr. Euwe zelo rad igra na tem mestu Sf6Xe4. kar tudi vodi do težke igre, v kateri se pa zelo dobro spozna); 6. Tfl—el, b7—b5; 7. La4—b3, d7—d6; 8. c2—c3, 0—0; 9. h2—h3 (praksa je pokazala, da je dobro napad v središču z d2—d4 pripraviti. Na takoj d2—d4 bi namreč mogla biti vezava z Lc8— g4 neprijetna), Sc6—a5 (pričetek za špansko partijo karakterističnega napada na damekem krilu, ki naj bi bil protiutež napadu, ki ga ume beli uprizoriti na kraljevo krilo); 10. Lb3—c2, c7--c5; 11. d2—d4, Dd8 —c7; 12. d4—d5 (ta poteza najbrž ni zdrava, ker sedaj more črni pripravljati zelo nevaren udar f7—15), LcS—d7; 13. Sbl—d2, c5—c4 (slaba stran poteze d4—d5 je tudi prepustitev polia c5, na katero se bo zelo močno usedla črna figura); 14. Sd2 —fl, Sa5—b7; 15. Lcl—еЗ, Sb7—c5; 16.' Sf3—d2, g7—g6! (pripravlja f7—f); 17. f2—f5, e5Xf4; 18. Le3Xf4, Sf6—h5; 19. Le3—h6 (šablonska poteza, ki se belemu kmalu maščuje. Bolje bi bilo Lf4—h2), Sh5—g7; 20. Sfl—c3, Le7—f6; 21. Tfl—el (beli hoče priti do napada na f liniji, kar pa črni spretno prepreči), Dc7—d8!; 22 Ddl—f3, Lf6—g5; 23. Lh6 Xg5, Dd8Xg5; 24. b2—b4 (tudi ta poskus črni uspešno odbije in pride sam v napad), c4Xb3; 25. a2X b3, f7—f 5 ! ; 26. e4Xf5, Ta8—e8! (s lo skrito potezo je pritegnil črni vse figure v napad in to odloči); 27. Tal—el, Sg7Xf5; 28. Lc2Xf5, Ld7Xf5; 29. Se3 Xf5, Te8Xel; 30. TflXel, Gg5Xd2!: 31. Sf5—e7 + , Kg8—g7; 32. Df3—g3, Sc5—d3; 33. Tel—e4, Sd3— f2 (grozi mat in SXe4); 34. Se7—f5 + , Tf8Xf5; 35. Te4—e7+, Kg7—f8; 36. Dg3Xd6 (da se jc rešil mata, je moral beli žrtvovati figuro. Keres sedaj energično konča), Sf2Xh3+!; 37. Kgl— h2 (na gX h3 bi črni matiral belega v šestih potezah, na Kgl —hI bi pa prišlo Tfl H- s podobnim koncem kot v partiji), Dd2—f4 + ; 38. Dd6Xf4, Sh3Xf4; 39. Te7X h7, Tf5Xd5; 40. Th7—a7, Td5—d6 in beli se je vdal. Rešitev križanke z dne 27. februar ti Vodoravno: 1. Zober, 6. avizo, 11. nomad. 16. Ibar. 17. ilovica, 18. dete, 19. dir, 20. ave, 21. jod. 22 eta. 23. čok. 24. ara. 26. maj. 27. Oka. 30. Niš, 32. sla, 33. kozel. 35. Azija, 36. salon. 38. ovira, 40. livar, 42. vrata. 44. bil, 45. Abo. 40. ris. 47. Una. 48. pod, 49. Ana, 51. žep, 52. osa. 55. šum. 57. oče, 58. detel. 59. Avala. 60. kamen, 61. ikona. 63. dinar. 65. etika, 67. dom. 69. Ala. 70. dih, 71. Uri. 72. Sar. 74. ica, 76. cev. 77. eho. 80. dim, 82. ime, 83. lelo. 84. nevojak, 85. Eden, 86. Atala, 87. kader, 88. Atena. Navpično: 1. zidak, 2. Obir, 3. bar, 4. era, 5. rival, 6. aleja, 7. voj, 8. Ivo, 9. zid, 10. ocena. 11. natis, 12. oda. 13. meč, 14. atol, 15. dekan. 25. azil, 26. mera. 27. ozir, 28. kivi, 29. Ajas. 31. šara. 32. slap. 34. ovinek, 37. otoček, 138. obad. 39. Abel, 40. lopa. 41. ruša, 42. vnuk, 43. Aden. 50. atom. 51. žena. 52. Ovid, 53. sani, 54. Alah, 56. mati. 57. Omis. 61. idila. 62. Alena. 63. davek. 64. rudar. 65. erika, 60. arena, 68. oeet. 73. amen. 75. ata, 76. Col, 77. Eva, 78. hod, 79. oje, 81. met, 82. ide. Rešitev vremenske številni ce z dne 27. Sebruaria Pskov, ein. Črt, jed, laz, Ub. — Če konec svečana sever brije, dobre nam letine up zašije. Štirje mladi fantje so stali pred sodnikom, obtoženi divjega lova. V dokaz so na mizi pred sodnikom ležale štiri puške. Divji lovci pa pušk kratkomalo niso hoteli priznati kot svoje. Zaradi pomanjkanja dokazov jih je moral sodnik oprostiti, a ravno ko so hoteli sodno dvorano zapustiti, je zaklical za njimi: »Vaše puške lahko zdaj vzamete s seboj.< Ti si niso pustili io dvakrat reči in pograbil je vsak svojo. Šele smeli iz dvorane jih je poučil, da so se pošteno ujeli. Frtaučku Gasil ma beseda No. al ste videl? Tulik časa ete nergal in eitnaet predajal, de bomo res iblansk purgari dubil tud ku-ludvor, koker ee šika. Sevede. tu se še na ve prou natančen, a nam ga boja pustaul res pud zemla. koker se guvari, al r.am ga boja pustaul gor ve-sok nad zemla. de bo tudi tičem mal bi na roka. lzklučen pa ee-vede tud ni. de nam boja pu6til kar lega na zeniel, koker ga mama zdej, Noja, čc nam ga boja mal puflikal in pa epucal, de bo mal leuši, bo pa tud kar dober za eila. Sej iblansk purgari nisma glili preveč ztoir-čen. En čas borna šimfal, de ee bo kar kadil ukul nas. pol ee borna pa unesel, koker punavad. Pa bo use spet dober. Ene par etu let borna že še '.ohki putrpei, če na u drgač, tud brez kuludvora. Ce ena taka baraka ptistauja tam, koker etuji zdej kuludvor, de borna lohka vozne karte kepval. pa bo tud dober. Saj tli treba, de b bla veči, koker je tista trafika, ke že zdej tam zraven etuji. De bo šla le ena velika in možna železna kasa not pa tieta geepa, ke punavad karte predaja. Sej ni treba, de b bla glih prou debela. Take, ke maja bi britke linije, ea še bi flink. Noja, borna žc še videl, kufcu bo 6 ta rečjo. Ce nam mi6lja kar tega. ke zdej etuji. mal pu-flikat in puštimat. b jest nasvetvu. de nej nekar na puzabja na tisi turenček, ke je eoje čase stavu gor na streli. BI ta prleten Ide se ga gvišen še spuniinaja. Zdej pa na vem. kam je prešou. Al nam ga je tist putre6, ke je biu soje čase u Iblan, pa tle ukul, dol s strehe prekucni:, al nam ga je pa kerkat kasna huda burja kam udnesla. lega na moreni kunštaterat Noja. če nam boja kar' zdejšen kuludvor puštimal, nej na puzabja tak turenček spet nazaj na streha pustaut. Tu na bo buhve kulk kušlal. Kene, čuden je pa le, če na enmu kulu-dvore. puseben pa še na glaunem kuludvore, ni nubenga turenčka. Usak tuje, ke pride u Iblatia, ee na more načudet. kuku je tu, de naš gtaun kuludvor nima mrbenga turenčka na streh. Sevede. ; na turenčke morja naredit pa tud kašna ura. Če : se jim zdi predraga taka. koker jih ta 6tar pa ta , mlad Zaje predajata, ke jih je treba navijat, de : greja naprej, pa lohka tudi kašna gor namalat pesteja Take ure 6a tud precej cnej. Kar je pa glaun, je pa tud tu. de jim pol ni treba še tu-renskega tnežnarja plačvat. de b hodu ura navijat. Dondons ee more na usak krajcer gledat, de se na pride u kunkurz, al pa u kašna puratmava. ke i je tud ena narodna reč saj za ti6te, ke ee morja j puraunat. Iblansk purgari b mogel že mal bi gledat na lurenoke, koker pa tla tiste piramide, ke ee punavad pred pudereja, preden sa čist fertik. Pu-' glejte! U Parize sa pustaul tist Eiflu turen, ke je tku vesok. ket naša Šmarna gora. Pa še kar na tla sa ga pustaul u sred mesta, ke b blu vender useglih. al h ga pustaul al pa ne. U Parize je pa I 6vet velik draži.'koker je ii Iblan. Ce bi parišk purgari tista parcela, ke sa Eiflu turen gor pustaul, raj kermu predal, b dubil zajna gnarja ket cepin. Pariškem ptirgarjem je biu pa lubši turen, koker pa gnar. Tak naprednaki sa tam. Slava jim! U Benetkah maja tud kar na trge 6vetga Mar-kata turen. Ce b vi videl, kok ga pihne. Ke ee jim m je enkat puderu, sa ga prec nazaj sezidal, in še "clu višiga, koker je biu pred ta star. Vite, tu sa Ide, ke neki nase držeja. Nam je pa ueeglih, al mama kasen turen, al pa ne. De mama le u pun-delkeh mačka, pa ema cufriden. Sam božja kapelca nae še mal pukonc drži. |\a кгапјбке, prouzaprou jugosluvenarske klubase, druzga pa nč. še u Piei, tu je tam nek na Laškem, maja tud en turen prou u ča6t. Res je ta turen že l1 3 in 8 zvečer dvojni program: Lord Nelson, zgodovinski film, in Fan n y Elesler — Orlič. z Lilian Harvey, Willy Birgel in drugi.. Isli program se iHinovi v ponedeljek ob 8 zvečer. Iz ekspozeja gospoda ministra za pošte, brzo-jav in telefon posnemamo tele podatke: Predlog proračuna je s 418.1 milij. din za 38.7 milijona din višji kot sedanji proračun. 11 milijonov tega povišanja gre na račun povečanih prejemkov uslužbencev, 4.5 milijona din zaradi povečanja šte-vila uslužbencev pri pogodbenih poštah, 23.25 milijona din gre za povečanje materialnih izdatkov. To povečanje je v veliki meri v zvezi z dvigom cen važnih proizvodov, kot n. pr kovin in drogov, katere je treba nabavljati v večjih količinah, nadalje je tudi delovna moč dražja. To je imelo že v tekočem proračunu za posledico, da se niso mogle pokriti nekatere najnujnejše potrebe in da je bilo za to treba naknadnih kreditov. Del povečanja izdatkov gre tudi za nova posojila pri Poitni hranilnici (to-znaša 8.393 milijonov din). Investicijski izdatki v novem proračunu so zelo skromni. Število uslužbencev po novem proračunskem predlogu znaša 11 666, k čemur je treba dodati še 1 333 pogodbenih poštarjev. Povečanje v primeri s 1937-1938 znaša 337, pri pogodbenih poštarjih pa 170 To povečanje je bilo potrebno, ker poštni uslužbenci ne zmagujejo več dela in zaradi tega naraščajo med njimi bolezni, zlasti zaradi jetike. Če se računa v letu 1935 pri 6 574 osebah 161.000 bolniških dni, pomeni to, da je bilo zaradi bolezni izven službe stalno 441 oseb. V poštni elužbi ni mogoče odlagati poslov za en dan ali več. Sploh je ne. mogoče shajati s sedanjim številom osebja, za kar gospod minister navaja številne podatke, zlasti statistiko p prometu za 1936. Glede pogodbenih pošt pravi gospod minister, da sq' vse aktivne. Med važnejšimi deli je omeniti le zgraditey še ene telefonske, zveze med Belgradom in Budvo. Sploh so telefonske naprave tako zaposlene, da ne ustrezajo potrebam gospodarstva, ki se jih ne more posluževati. To Ima za posledico, da država ne dobiva toliko ,kot bi lahko dobivala. Posledica tega je, da se država poslužuje posojil za najvažnejše investicije. Gradi se dubrovniška avtomatska telefonska centrala, splitska, zemunska itd. V Belgradu se razširja obstoječe omrežje kot tudi v Zagrebu. V Ljubljani je določeno povečanje centrale za 100 številk, v Št. Vidu pa se gradi nova centrala. Ta dela bodo dokončana leta 1938. Končno se grade tudi nekatere meddržavne telefonske linije, od katerih pride za nas v poštev le Zagreb—Wildon. Na področju radiofonije je na novo povečana belgrajska radijska postaja, dočim je ostalo vprašanje ljubljanske in zagrebške postaje nereše-no. Zato je tudi treba poiskati rešitev. Gradi se ) tudi kratkovalovna postaja v Zemunu. Za poštne zgradbe sta bili zaključeni dve posojili pri Poštni hranilnici: 20 milij. in 10 milij din. Uredba o razširjenju telefonskih instalacij v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani je dovolila ministrstvu za 38 milijonov din nabav na kredit in 17 milijonov din posojila pri Poštni hranilnici. Gradi se v Splitu, Skoplju, Dubrovniku, Hereeg Novem. Topoli, Gornjem Milanovcu, Čupriji, Kamenici, Brusu, Batcih, Jabukovcu, Krušnju, na Krunskem vencu, Senjaku, Čukarici in v Gružu. Izvršiti se imajo tudi številna popravila in preureditve. Subvencija parobrodnim družbam znaša 50 milijonov din kot lani. Glede dohodkov je pri poštnem prometu proračunski predlog višji za 31.34 milij. din, v teh dohodkih je na novo upoštevano: 3 milijone din od povečanja takse na dopisnice, 4 milijone din dohodkov, ki bodo dobljeni z revizijo takse za čekovne vplačilnice in v hranilnem prometu ter 25 milijonov splošnega povečanja dohodkov zaradi izboljšanja gospodarskega položaja. Pri telefonih znaša povečanje dohodkov 10 milijonov din. Število radijskih naročnikov naraste vsako leto za 10.000 do 12.000, računa «e. da bo število naročnikov naraslo 1938-1939 za 25 000, dočim znaša sedaj število naročnikov 105000. Dohodki države so preračunani na 15.5 milij. din. Tudi dohodki od mednarodnega prometa so preračunani viSje. Čisti prebitek za 1938-1939 je ocenjen na 183.6 milijona din za kritje splošnih državnih potreb, razen tega daje še poštno ministrstvo 50 milijonov din subvencije parobrodnim družbam, tako da se 60% vsega dohodka porabi za kritje poštnih izdatkov, 40% pa za druga ministrstva. Zato je potrebno dati poštnemu ministrstvu več kreditov. Vloge v Mestni hranilnici ljubljanski eo se meseca januarja 1938 povečale za 14,075.000 din, v mesecu februarju pa za 10,604.000 din. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani je začela dne 28. februarja izplačovati vse stare vloge, ki niso presegale dne 10. aprila 1934 vsote 10.000 din, v celoti. Nadalje bo izplačevala od 15. marca 1988 dalje veem vlagateljem tudi obresti za leto 1937. Kdor ne dvigne vloge, se mu prenese vloga do 10.000 din. odn. obresti na nov račun, kjer «o mu vlogo vsak čas na razpolago. Občni zbor delničarjev banke bo sklepal tudi že o prvem izplačilu terjatev vlagateljev v specialnem rezervnem skladu. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani ima svoj 63. rodni občni zbor v ponedeljek, dne 7. marca 1938 ob 19.30 v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Zborovalpi red je. objavljen v štev. 4 lista za državne nameščence in upokojence »Naš glas«. Borza Denat Ta teden je znašal devizni Ijanski borzi 7.255 milij. din v 4.133, 4 612 in 5 384 milij. din v Danes so banke plače»aie za ameriški dolar kanadski dolar..... angleški funt ..... švicarski frank..... francoski frank . ■ , . . češka krona ...... italijanska lira . ■ , . « avstrijski šiling ■ ■ • • 5. marce 1988. proinet na ljub-prlnieri e 4.136, prejšnjih tednih. tujo valute: 4Л80 din . 40.50 „ . 235.- „ . 10.90 „ . 1.50 „ . 1.53 „ 8.25 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE REIN I DRUG Gajeva 8 ZAGREB llica 15 obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35. kola državne razredne loterije izžrebani 5. t. m. sledeči dobitki: 619 785 589 103 479 610 974 884 943 951 582 448 290 850 857 221 038 057 647 289 952 301 0168 916 888 890 552 (8.000) 886 834 915 779 281 398 1 801 089 282 124 170 296 982 326 (12.000) 255 944 735 619 (5.000) 420 900 017 2 504 554 821 686 872 069 393 613 176 363 126 535 467 309 674 835 962 279 3 127 690 554 984*893 078 232 989 S76 391 668 012 4 959 785 748 760 693 114 416 208 263 992 6 390 252 126 255 827 819 0 671 982 466 881 369 425 / 700 198 723 576 (5.000) 261 390 755 169 843 859 898 126 34S 127 157 546 8 867 (3.000) 018 004 866 560 761 190 (6.000) 694 020 467 585 314 -22 705 210 707 852 9 740 606 342 792 565 573 127 475 086 290 243 955 608 303 260 544 503 625 10 128 470 752 670 354 058 463 046 947 016 848 808 (6.000) 634 820 729 143 11 317 251 538 (3.000) 880 501 255 925 366 072 583 996 780 141 725 392 143 240 447 12 395 974 620 000 986 997 063 634 374 13648 318 290 733 537 802 (15.000) 703 660 469 971 533 835 14 097 372 052 (20.000) 520 961 341 196 700 865 727 808 935 230 370 845 (5.000) 516 15 434 (6.000) 645 (6.000) 269 745 697 569 092 333 519 097 764 204 16 843 567 761 408 163 135 524 792 024 852 513 743 007 946 587 (0.000) 928 219 676 160 626 17 912 496 289 547 169 245 950 (6.000) 941 320 18 411 051 193 617 405 490 353 621 429 410 426 825 134 119 239 18982 216 162 468 368 182 793 696 (5 000) 208 ■889 664 842 992 590 371 20 434 560 436 688 467 879 104 483 (12.000) 616 802 946 876 834 (3.000) 506 21 085 752 722 526 212 474 657 919 015 (8.000) (40.0 840 160 843 428 ( 40.000) 805 787 046 370 216 618 639 938 444 128 961 550 22214 537 392 471 036 877 207 964 383 395 23 418 947 141 831 280 373 609 493 256 125 632 601 (5.000) 24870 681 770 (100.000) 437 997 379 869 408 146 087 (6.000) 701 628 986 973 047 034 221 #675 825 480. 826 663 073 702 435 590 906 550 . 757 (5.000) 953 430 26 628 496 445 333 245 739 (10.000) 794 945 689 ,539 (8.000) 607 386 441 373 167 (10.000) 27 648 540 112 309 421 321 575 174 005 782 025 632 941 090 660 831 639 (6.000) 28 422 966 812 498 965 276 214 128 645 079 070 629 113 455 29 531 872 599 750 542 318 767 (5.000) 540 881 876 465 985 (5.000) 205 903 895 049 30 533 398 404 401 015 441 045 763 576 474 868 312 (10.000) 386 634 (5.000) 017 135 31 800 465 612 369 091 754 811 221 088 433 603 209 109 050 32 266 343 (8.000) 237 873 338 000 009 395 429 254 (10.000) 649 33 347 436 827 706 (10.000) 254 117 204 34 609 410 056 759 126 721 160 406 956 522 055 301 788 312 35 867 790 381 481 531 086 361 967 952 958 146 277 439 270 (5.000) 499 000 962 36 147 164 010 319 095 069 364 37 927 289 622 451 107 617 587 600 531 614 170 287 429 291 192 199 597 536 38 021 727 116 627 (5.000) 337 426 065 841 715 183 975 822 903 554 810 255 678 39 932 788 568 (8.000) 614 563 553 732 869 401 803 127 109 030 760 329 365 944 40 009 684 535 579 021 046 454 711 278 (8.000) 963 504 285 749 433 253 471 547 177 869 196 41 746 (30.000) 368 880 523 703 918 038 217 903 245 298 404 940 061 384 628 125 515 (35.000) 42 053 353 330 711 720 099 988 484 662 (6.000) 43 775 (10.000) 467 601 600 490 593 487 838 781 559 198 238 643 711 105 44 256 587 572 332 495 206 671 988 595 430 137 159 45 089 533 556 833 330 744 296 454 (3.000) 479 085 282 549 077 680 899 46 581 787 172 022 326 536 459 736 430 220 186 900 47 668 328 48 927 333 270 953 823 597 387 291 224 820 380 744 649 501 766 975 580 062 49 490 857 345 409 873 454 323 866 652 N a s 1 c d u j e 332 954 232 806 667 556 978 606 846 903 50 751 933 761 311 038 926 087 090 387 066 132 51 613 684 910 845 117 165 015 612 627 181 168 330 256 508 52 878 836 600 868 006 902 262 883 623 032 911 . 538 184 519 744 '/63 693 53 347 868 545 45i 369 356 386 034 060 (10.000) 802 954 162 54 215 995 551 680 248 231 572 719 027 054 149 217 832 414 930 739 t.69 358 794 993 254 351 55 361 160 601 533 697 028 983 863 403 56 918 033 380 038 331 012 643 723 769 066 842 544 169 589 255 886 (6.000) 435 810 207 200 57 390 645 003 384 043 251 058 041 147 183 852 462 83-' 974 099 422 58 228 860 711 724 930 130 868 707 272 069 839 (10.000) 215 625 821 637 463 (10.000) 078 060 932 658 304 784 678 653 032 915 365 (3.0001 755 827 (8.000) 972 111 396 331 999 59 734 318 484 002 60 600 013 928 55đ 241 148 420 297 61253 230 396 840 653 485 066 199 634 423 233 473 (15.000) 667 760 958 250 (8 000) 62 965 429 802 917 288 518 073 437 395 949 224 307 775 215 63 719 541 525 244 681 673 524 158 230 64 949 278 179 089 053 630 165 649 049 682 064 501 (8.000) 326 996 867 874 65 947 136 186 745 271 533 704 630 043 177 458 253 428 133 793 086 (78 385 998 077 727 66 452 660 795 019 115 045 275 068 819 910 731 398 918 240 515 529 802 429 696 071 67 233 593 677 638 904 801 022 929 439 853 538 363 68 134 213 176 163 505 466 931 039 (3.000) 156 904 457 650 560 853 »00 029 270 087 69 244 517 099 827 924 288 957 353 485 031 232 639 902 (10.000) 369 930 999 675 70 090 994 568 766 991 395 606 861 (5.000) 136 017 776 602 427 535 651 153 832 908 71 006 770 531 655 947 405 835 824 879 139 607 106 386 532 771 109 72 297 813 643 257 852 427 678 200 515 328 768 455 121 290 73 024 511 258 (10.000) 206 875 450 996 625 320 265 244 330 856 116 74 489 440 455 521 383 228 425 193 623 392 538 669 284 533 789 274 75 847 357 091 S68 594 732 273 789 271 258 823 765 470 76 068 292 520 146 536. 629 794 384 774 77 481 198 396 162 086 050 660 183 547 027 460 141 (10.000) 78 476 503 160 715 762 744 792 395 322 560 966 812 429 897 899 207 898 79 460 176 530 027 992 80 391 191 701 861 992 318 382 576 104 412 (5.000) 81 866 886 517 820 646 (10.000) 330 546 442 937 839 526 395 440 551 085 704 264 584 (31)00) 530 627 703 208 561 576 494 (10.000) 287 166 82 787 906 198 409 149 400 266 286 638 742 497 184 844 956 229 529 83 414 267 875 447 936 189 058 330 (6.000) 84 787 991 266 076 169 624 314 615 275 303 85 457 913 694 434 792 758 930 734 850 044 261 691 968 412 221 772 472 575 039 425 86 479 547 629 741 765 988 710 966 784 60d 210 005 343 190 761 728 151 87 242 (5.000) 727 442 556 124 945 843 053 158 311 (20.000) 350 248 045 741 647 88 637 550 615 311 C53 651 557 556 873 605 060 417 282 394 784 89 506 (15.000) 935 973 250 278 006 138 542 134 142 857 871 096 701 589 697 854 392 515 90 893 175 086 417 360 306 148 051 059 560 220 195 (6.000) 509 512 91 955 620 893 616 175 675 021 345 92 096 481 272 229 279 488 969 805 972 761 679 076 439 435 810 013 93 015 (10.000) 947 589 103 793 623 578 769 283 109 056 (10.000) 176 806 182 174 (6.000) 94 200 351 017 903 056 059 472 920 419 081 544 236 905 243 592 954 998 588 95 265 972 127 282 343 (8.000) 586 613 648 013 018 379 995 667 277 (8.000) 608 940 241 927 642 190 96 019 716 281 434 075 022 (6.000) 303 428 632 757 090 293 788 868 341 590 825 97 360 982 489 359 436 525 (6.000) 303 455 885 866 203 392 553 486 909 032 98 708 665 466 529 504 537 (3.000) 251 013 (35.000) 329 216 74U 594 99 520 204 317 371 391 462 075 599 471 207 071 573 511 628 827 886 868 540 908 318 266 272 žrebanje jutri. 886 215 340 504 (100.000) 452 594 200 672 275 766 367 942 560 832 238 796 Današnji športni spored Ob 15.15i državno prvenstvo LJUBLJANA :CONCORDIA Ob M.OOi predtekma Ljubljana II ; Grafika. Moštvi nastopita v naelednjih postavah: Ljubljana: Pogačnik.Žitnik, Hassl-Vodišek, Pupo, Bon-cel-Janežič, Lah, Bertonoclj, Slapar, Erber. — Con-cordia: Hromec-Paviša, Raličll-Pukšič, Aibel, Vu-čilovski-Beda, 'Martinovič, Jazbec, Obrcž, Vidmar. HERMES ! KRANJ prvenstvena tekma na igrišču Hermesa ob JADRAN : SVOBODA prvenstvena tekma na igrišču Jadrana ob CROSSCOUNTRV gozdni tek SK Ilirije ob 10.00 dopoldne pod novim gradom (pri drsališču SK Ilirije). 10.30. 10.00 Ceki- MARIBORSKI NOGOMET Za Maverjev pokal nastopijo: ob 14.00 ISSK Maribor i SK Slavija, ob 15.30 Železničar : Rapid. ZVEZNA ŠTAFETA 4X 10 KILOMETROV bo v Mojstrani ob 8.30. — Popoldne ob 14.00 isto-tam niedklubske skakalne tekme. SK Grafika. Včeraj imenovani naj bodo do 13 30 na Igrišču SK Ljubljane. — Načelnik. «SK Planincu — hiknatlotska sekcija Ima zopet svoje redne tre ni mre v telovadnici Vzajemne znvHro Vhlnice. In «tenr oh tnrkili od 8 do ln ln pnt4il\ od l>ol 7 do 8. Sprejemaj« ne t\idl 4iu"hiikl. — Naftelulk, ■Vovati jo vpeljala S K Ljubljana pri vntopnloah л« današnjo telimo. Odslej pliièajo dame le 5 din utopil I ne,- tako dn hremo HnUili tndi več uežisutrn »uola med svoje kiblce. Radi adaptacije trgovskih prostorov v regulacijsko črto smo prisiljeni naše dosedanje prostore tvrdke F. I. Gorižar Ljubljana, Sv. Patra c. 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30 . maja 1.1. Da do tega časa našo zalogo razprodamo, znižuiemo cene vsej manufakturi, konfekciji in perilu ter prodajamo 20-30°/o ceneje Na zalogi lepa izbera pomladanskih štofov za moške obleke in površnike, za damske pomladne plašče in kostume, lzgotovljeni pomladni plašči, kostumi in obleke Izkoristite ugodno priliko ter si nabavite za pomlad in poletje Vaše potrebščine pri nas! V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. S m na visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* Službo lovskega čuvaja iščem. V tem poslu Imam že prakso. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čuvaj«. (a.) Brivski pomočnik dober delavec - išče stalno službo. Gre tudi na deželo. Ljubo Kompan, Celje, Breg 13. (a) Službo sluge a ti inkasanta želim. Kavcija 10.000 din. - Naslov v upravi «Slovenca« pod it. 3318. Absolvent kmetijske Jn zadružne Sole s prav dobrimi spričevali, «moten knjigovodstva in Btrojeplsja, ISče primerno Blužbe. Naslov v npravl »Slovenca« pod 3295. (a) Mlad trg. pomočnik priden, poèten. delaven, Išče službo v trgovini z mešanim blacom v mestu »11 na deželi. Ponudbo npravl »Slovenca« pod »Marljiv« >368. (a) Kuharica Ba vsa hišna dela, « dobrim spričevalom, srednjih let. gre k mali družini v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« St. 3332. <») Samostojna kuharica Išče službo pri dobro sl-tuiranem gospodu ali pri boljši družini brez otrok. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojna gospodinja« št. 3370. (a) Trgovska pomočnica B daljšo prakso, lzvežba-na v manufakturi, že-leznlnt, specerljl, dobra eranžerka izložb, zmožna nemščine - želi mesto. -Dopise v upravo »Slov.« цг Mariboru pod »Prvovrstna moč«. (a) Trg. pomočnik in Šofer Verziran v manufakturi, modi, konfekciji — ISče službo. Vojaščine prost. Obvlada tudi srbohrvat-eki in nemški Jezik. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod St. 3223 (a) Dekle r gospodinjsko Solo, ki Ena kuhati, Šivati In pospravljati tudi parketl rane sobe in Je zmožna Vodili tudi samostojno gospodinjstvo, išče službo pri dobri krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3298. (a) Mizarski pomočnik z nekaj orodja, star 25 let, ISče službo pri kakršnemkoli podjetju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 3357. (a Trgovski pomočnik mešane stroke, mlad, dobro izvežbana moč, želi preme-niti službo. Cenj. ponndbe je poslati na npravo »Slovenca« pod »Mlad in kavcije »možen 3305«. (a) Trgovski pomočnik mešane stroke, star 25 let, želi spremeniti služba. Vešč poslovodstva Ponudbe pod šifro »Vesten 3435« na npravo »Slovenca« Maribor, (a) Šofer-mehanik c večletno prakso, dobrimi spričevali, zmožen kavcije, išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na npravo »Slovenca« Maribor, pod »Sofer-mehanik 3421«. (a) n Vajenci « Učenko takoj sprejme salon Chlc, Wolfova ulica 3. (v) čevljarskega vajenca sprejmem takoj. — Omejc Josip, Kopitarjeva -nI. 1. Vajenec išče mesto v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3321. (v) 16 letna učenka z dvema razr. meSč. Sole išče mesto v trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod St 3274. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hlil. — Val. Klemente, Gline«, r, IX. «t 31. (v) Vajenca za sobosllkarstvo tn pleskarstvo - sprejme 1. apr. Jagodlč Alojz, Rogaška Slatina (v) Za kuharskega vajenca se želi učiti 17 let star fant. Zna že samostojno kuhati. Naslov v poslovalnicah »Slovenca« pod št. 3222. (v) Vajenka pridna in poštena - Išče kakršnokoli zaposlitev v trgovini. — Ponudbe pod Šifro »Vajenka« št. 3050 v upravo »Slovenca«, (v) Učenca za trg. stekla porcelana in barv, pridnega, lz poštene hišo, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten« 2880. (v) Učenko sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Hčerka poštenih staršev, dobra računarlca, Ima prednost. Ponudbe upra-vll »Slovenca« pod zn. »Poštena« 3257. (v) ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE PLAN INKA Pomlad prihaja! Enako prirodi je onemoglo tudi naše telo in s težavo se brani proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornim in zdravim. Očistiti ga moramo telesu škodljivih usedlin ter mu dovesti novih in oživljajočih sokov. V ta namen se priporoča za naravno zdravljenje P LAN INKA C A3 ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicini. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinkac čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine. >Planinka< zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 6—12 tedensko zdrav- ZDRAVILNI ČAJ ljenje s >Planinka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi in laprtnsti, pri nerednem delovanju črev. pri napetosti telesa, pri emotiei, glavobolu, nespečnosti in »gagi, pri obolenju mokračoe kisline, in hemoroidih, pri obolenju jeter. pri nervozi in živčnih bolemih, »Planinkac zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevaite v lekarnah izrecno »Ptaninka« čaj Bahovec, ki je pravi samo tedaj, ako je zaprt in plombiran ter nosi ime: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. R«g. Sp. br. 14-212 10. VIL 1934. iluibodobe Hlapca na kmetijo ln k živini, sprejmem — Anžič, Dobrunje 67. (b) Dobra kuharica zmožna vseh hišnih del, ee takoj sprejme. Barvarska ulica 6-1, Maribor Krojaškega pomočnika zmožnega finega in konfekcijskega dela - takoj sprejme A. Slak Boštanj Vrvarski pomočnik se sprejme. Vprašati pri Ivan N. Adamič, Ljubljana Sv .Petra cesta 31 Dva krojaška pomočnika za damsko ln moško delo sprejme Leopold Gorenc, Slška 217, LJubljana VII. Spretna prodajalka trikotaže so takoj sprejme. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 3361. (b) Krajevne zastopnike za prodajo poljedelskega orodja - sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Zanesljiv« St. 2377 Fotografskega pomočnika ki je tudi dober Lalclst, sprejmem. Nastop 1. maja. Ponudbe s sliko poslali na Foto-Lcrgetporer . Bled. (b) Objave Sodna dražba Rasbergerjeve enonadstr. vile na Stolbl St. 8 z gospodarskim poslopjem ln sadnim vrtom ter gozdom (3666 m) zemljišča) - bo 9. marca 1938 ob 11 pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba St. 16. Sodno cenjeno 273.868 din. (o) Poslovodja za podružnico trgovine z mes. blagom, združeno z gostilno, v manjšem kraju na deželi, dobi stalno Blužbo. V poštev pride agllna, mlajša, vojaščine prosta moč z nekaj kavcije. Ker sta zaradi go stilne potrebni dve osebi, je leti lahko poročen. — Takojšnje ponudbo z opisom dosedanjega službovanja v upravo »Slov.« pod »Trgovina In gostilna« St. 317S Čevljarskega pomočnika sprejme Tome Alojzij, čevljarstvo, Vižmarje> St. Vid nad Ljubljano. (b) Blagajničarko sprejmem v trgovino v LJubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Blagajnlčar-ka 1966« St. 3122 (b) Mlinar vajen trgovske ln kmet-ske mletve, električni pogon - dobi službo. Ponudbe s spričevali na Ivan Rus Grosuplje. Šivilje sposobne Šivanja perila, posebno moških srajc — dobe takoj zaposlitev. Le prvovrstne delavke naj se predstavijo v tovarni Vidmar Savlje. (b) Manufakturist vojaščine prost, samostojen, samo prvovrst. moč, se sprejme. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov : Andrej Cufer, Jesenice, b Šoferja-mehanika treznega, vajenega v.seh popravil z večletno prakso, s 5—10.000 din kavcije ln znanjem nemščine - sprejme avtobusno podjetje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nastop takoj« 3169 (b) Kuharico prvovrstno, zmožno samostojnega gospodinjstva, sprejme večja kuhinja v Ljubljani ln sicer takoj ali v teku enega meseca. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »600« St. 3254. (b) Praktikantinjo z dežele sprejmem v pisarno. Prednost nemščina. Dva do tri mesece samo oskrba. Ponndbe pod >27« 3353 na npravo »Slovenca«. (b) Prodajalce za dober artikel sprejmem. Zaslužek do 160 din dnevno. Ponudbe v upr. »Slov.« v Celju pod »Dober zaslužek«, (b) Pekovskega pomočnika * mojstrskim Izpitom, sposobnega ln agllnega, kateri Je delal v boljših pekarnah - sprejmem. — Informacije daje I. Ko-ražlja Rogaška Slatina. Kovaškega pomočnika sprejmem takoj. — Rožnik Anton, kovač, Dobrnnje 90. Izurjene pletilje sprejme »Mila«, Mestni trg, št. 17. (b) Prikrojevalka (Herriehterca) dobi zaposlitev ali delo na dom. — Trinmph, Kolodvorska 11. Dekle z dežele lahko začetnica, se sprejme takoj. Košir, Lavriôeva 12, Bežigrad. (b) Ključavničarja in mizarja z znanjem nemščino takoj sprejmem. P'onudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« 3366. (b) Konjski hlapec vajen popravil, se sprejme v Ljubljani. — Obširne ponudbe je poslati na npravo »Slovenca« pod »Delaven 3315«. (b) Potnik z avtom ln kavcijo dobi lelo doblč-kanosen predmet. Ponudbe na npravo »Slovenca« pod »Ugoden 3373«. (b) Postrežnico pošteno, z dobrimi spričevali. ki zna kuhati Ln opravljati vsa hišna dela, sprejme takoj profesorjeva drnžina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 3397. (b) Dekle pridna ln poštena, vajena vseh hišnih del, išče službe k starejšim ljudem brei etrok. Nastop 15. marca. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, št 457, 3423. (b) I Auto-mofor i Dva »NSU« motorja nova, 250 ln 350 em', naprodaj. Pepl Krmel, Celovška 14L (Л Trgovski pomočnik meSane stroke, mlajša moč, dobi službo s 1. apr. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače je poslati na Kmetijsko društvo, Metlika. (b) Majer trezen, pošten, zanesljiv, ki se razume pri poljskih delih ln je vajen biti pri ljudeh pri delu, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Posten« 2791. (b) Železninar dober strokovnjak, vojaščine prost, vešč slovenskega tn nemškega Jezika - dobi v večji trgovini stalno, dobro službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Detajllst« St. 3227. Ugodna prilika! Prodam motorno kolo »Harley Davidson«, 760, s prikolico. TyrSeva 12, Buffet »Na-na«. (f) Motor s prikolico Indlah, malo vožen, 600 ccm, trosi samo 61, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Metelkova ulica 5. (f) Diamant motor dobro ohranjen, se zaradi potovanja poceni proda. Ciril Kregar, trgovina Jurčič, TyrSeva c. 7 Velik, odprt avto luksuzen, v odličnem stanju - prodam. 18 1 na 100 kilometrov. Cena 24.000 din. — Auprlch, Kranj, Gorenja Sava 41.' (f) Ford-limuzina tipa 1932, 4 cilindri, dve rezervni kolesi, en kovčeg, v zelo dobrem stanju - naprodaj po ugodni ceni. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ford 1932« fit. 3147. (f) Kvalitetni avtomobili »Renault«, »Plymouth«, »Chrysler« ln »Packard«. Zastopstvo »Lustra« V. Laznik, LJubljana, Gosposvetska cesta 8. (f) Denar Družabnika (-co) za ljudsko kuhinjo Iščem. 21tnlk, BeljaSka 34, pri novi cerkvi v Slškl. (b) Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3% obveznice ea likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupu|e AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 85-1*. Posojilo na vknjižbo poroke, hlpotekame na 6 ali 10 let ■ 7% obresti, kmetom za gospodarske potrebe s 6% obresti, preskrbimo takoj. — Pojasnila daje Union — Zagreb, Radlčeva 12. (d) 10.000 din posojila Iščem. Plačam 8% obresti. Varstvo zajamčeno (16 hektarov neobremenjenega posestva). Isto-tam kupim železni mreži za postelji. — Naslov v npravl »Slov.« pod 2161. Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise 3°/» obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv. dovolj, pisarna Rudolf Zore LJubljana Gledališka ulica 12 Telefon 38-10 Osebo ki mi da 15.0000 polovico v gotovini, polovico v knjižicah, sprejmem v dosmrtno oskrbo v lepem trgu na Gorenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 3278. (d) Denarne posle: MireMiHl« kredite» -meitcnlc v I oit ia takolàno gotovino - Nalelbekapitala Poravnave - Oprav* nepremičnin - Davlne napovedi — miormodle - Ureditve revlzlle, bilance, ln stainc kontrolo knl govodstva tei vse diuae trgovsko gospo dareke pošle Uvede SVETOVALK koneesitomrana trgovsko - gospodarske poslovalnica U. Kovačlč ▼ Ljubljani. Ceeta 39. oktobra »ter. 1. Hranilne knjižice Zadružne gospod, banke, Praštedlone, Kmetske posojilnice ln nekaj 3% obveznic prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Sloveenca« pod »J. R. 200« St. 3360. (d) Dekle boljše, pošteno, zdravo, za vsa gospodinjska dela, ki zna samostojno kuhati - sprejme slovenska družina v Splitu. - Pismene ponudbo na »Vezivo«, Split, Dioklecijanova oba-(b) la 11. (b) Gnojnitne črpalke, razpršilce Travniike brane, pluge, oko-palnike, osipalnike, sejalnice itd. Vam nudimo po izrednih cenah A.KREMŽAR »e št.Vid n./Lt. Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! Hranilno knjižico Mestne hraniln. v Kamniku kupim takoj v vsakem znesku. Oglasiti se je pri Pirnatu Ludviku, Podgora 11, Kamnik (pri Safarju). (d) Družabnico z 20.000 din k že vpeljani trgovini z mešanim blagom in za prevzem večje trafike, sprejmem takoj — Kraj industrijski. — Po. nndbe na npravo »Slovenca« pod »Izredna prilika 3324«. (I Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni izdelavi se dobi samo v veliki zalogi tvTdke »OPRAVA« Celovška cesta it. Spalnice že od din 1450.-i naprej. 8preJemajo se naročila. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni trg 11 Ugoden nakup moreke trave, žime ln evllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Pouk Dober inštruktor za nižjo Solo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8210 Oblastveno koneeeionlrana šoferska šola I. GABERSCIK bivii komisar za šoferske lepite Slomškova nI ira štev. s. Telefon It. 28-26 ln 28-28. /enitbe 1 41 letna s premoženjem, poroči značajnega ln resnega uradnika ali premožnega posestnika. Dopise v upr. »Slov.« s sliko pod »Duša plemenitosti« 3185. (ž) 25 let star fant z nad 30.000 din gotovine, želi poročiti dekleta do 25 let, ki bi Imela lasten dom, po možnosti manjše posestvo ali primerno doto, Le resne ponudbe če mogoče e sliko v upravo »Slovenca« pod »Cvetoči maj« fit. 3206. Hišna posestnica simpatična, želi poročiti srčno naobraženega, sttu-iranega intellgenta, drž. nameščenca, upokojenca ali trgovca, 46—60 let. • Cenj. ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Harmonija« 3261. Tajnost zajamčena. Vdovec 55 let star, dobro ohranjen, z dobro idočim podjetjem, 450.000 din gotovine, išče tem potom zaradi pomanjkanja znanja dobro in pridno ženico, dekle ali vdovo brez otrok s primernimi leti. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Lepa preteklost št. 3308«. (ž) 1ГГРШРГНВ1 1ШШШ Enodružinsko hišo vlsokoprltllčno, podklete-no, z velikim, ograjenim vrtom, prodam za 160.000 din v Stožleah pri Ljubljani. Solnčna lesa! Vodovod, elektrika ! Naslov v upravi pod Stev. 2062. Hišo z več stanovanji do 300.000 din v gotovini - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Gotovina 70 kr« St. 3086 (k) Posestvo v vas! Zbllje pri Medvodah • po ugodili ceni naprodaj. Polzve se pri posest, g. Korblč, Zbllje. Novo enodružinsko hišo z vrtom prodam. Vlžmar-je, pod klancem St. 128 -St. Vid nad LJubljano. Posestvo naprodaj. Sp. Pirnlče IS, pod Šmarno goro. (p) Enonadstropno hišo e vrtom, ugodno prodam. Podutik 33. (p) Parcelo na obroke prodam v Linhartovi ul. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3203. (p) Dve parcelirani parceli prudaui po nizki ceni. -Polzve ee : Ljubljana, Dravlje 2. (pj Stavbne parcele pod Rožnikom, nasproti Kollmanovega gradu ceneno naprodaj. . Mayer, Rožna dolina, cesta IV. St. 28. (p) Nova hiša onoslanovanjska, z velikim vrtom - ugodno naprodaj. Vprašati Ptujska cesta ITI, Tozno. Maribor Stavbne parcele pod Pohorjem - naprodaj na obroke. Pojasnila daje Karl Weiss, Zg. Rad-vanje. ' (p) Vila z velikim vrtom na najlepši legi Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3292. (p) Stavbna parcela v severni okolici LJubljane - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod et. 317». (P) Dvostanovanjsko hišo z vrtom, na periferiji Kranja, prodamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. 3114. (P) Velik vrt s stavbiščem v lepem kraju, ograjen -poceni prodam. • Nahaja se v Clrčlčah prt Kranju. Vprašati: Karlovac, Ba-nija 64. (P) Tovarniški objekt tačas dobro urejen umetni mlin, stalna vodna moč, ob železnici ln cesti, vpeljana električna moč, zaradi razmer poceni naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »A. B.« 3154. (P) Kmetija z gostilno v lepem kraju v okolici Kranja, zemlje za pet glav govedi, takoj naprodaj vse skupaj ali samo hiša. Dalja prodam več hiš, gozdov, stavbnih parcel Itd. Priložite znamke za odgovor. — Lovro Rebolj. Kranj, (p) Naprodaj hiša v Rakitni nad Borovnico ln hiša v Poljanah pri Škot JI Loki. Obe hiši skoraj novt, zidani za trgovino ali kako obrt. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trgovina, obrt« 3243. (P) Renovirana hiša podkletena, e hlevom vrtom tn njivo, v vasi Sv. Martin prt Vurbergu ob glavni cesti pri cerkvi, ugodno naprodaj. -Pripravna za obrtnike ali penzljonlste. - Pojasnila daje Plohi, Sv. Martin pri Vurbergu 11, ali pisarna na Aleksandrovi cesti 10 v Mariboru. (P) Ugodno naprodaj: VINSKA GORICA b lepo vlničarsko hléo ln prošo, približno B Johov, v občini Sv. Marjete na Pesnici pri Mariboru. POSESTVO 30 jotiov rodovitnega po lja, b stanovanjskim ln gospodarskim poslopjem, tudi za gostilno primerno ob okrajni cesti v občini Sv. Lenart v Slov, goricah pri Mariboru. TRAVNIK 7 Johov, s priključenim hrastovim gozdom za lz-settavanje 3 Johe, ležeče ob poštno-avtobusnl cesti, občina Sv. Lenart v Slov. gor. pri Mariboru. Vprašati nn tt. Omit, Ptuj. Novo hišo dve sobi, 800 m' vrta, ugodno prodam, Smlhel pri Novem mestu. Informacije v trgovini Pleško. Stavbne parcele v najlepši legi v Trebnjem naprodaj po 8—15 din m«. Vprašati : Kuž-nlk, Trebnje. (p) Lepo hišo z gostilno na prometni točki pri LJubljani takoj prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »148.000« 3354. (p) Kmečko posestvo srednje veliko, kupim. -Ponudbe z označbo kraja, velikosti ln cene na M. Baloh, Ljubljana, Ilirska 8 a XI. levo. (p) Posestvo z gospodarskim poslopjem ln dobro Idučo gostilno, na prometnem Industrijskem kraju - prodam. Naslov v upr. »S1.« pod št. 3186. (p) Trgovsko hišo na deželi, pri farni eer-kvl, na promotnem kraju - kupim. Eventuelno vzamem tudi ▼ najem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober plačnik« št. 3183. (p) Krasna vila v Slov. Bistrici, z velikim vrtom, električno lučjo parketlrana - naprodaj za 130 000 din. - Martin Vldmajer, Slov. Bistrica št. 141. (P) V Brežicah ln okolici ' »o naprodaj blše, krasna etavblšča, vinogradu sadovnjaki ln gozdovi tet zaokroženi deli Attemsovega vele posestva. • Pojasnila pri ln«. Mlklao OUnar, Brežice. (p) Hišo s šestimi sobami tn štirimi kuhinjami - prodam. Voda ln elektrika v hI«. 5 minut od postaje Medvode. Polzve se v upravi »Slov.« pod «t. 1123. (p) Zaradi prezaposlenosti prodam hišo v Ljubljani z dobro ldočo trgovino -dobremu trgovcu. Potreben kapital 150.000 din, drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 207«. (p) Dobičkanosno posestvo 60 oralov, zaokroženo pri Mariboru (vinograd, sadonosnlk, njive, gozd), živi in mrtvi inventar -se pod polovično ceno proda. Zaradi odsotnosti lastnika daje pojasnila : Banovšek, Maribor, Ipav-čeva 55.

Dve sončni parceli zdraviliška lega tik Igli častega gozda,, prva meri 2374, druga pa 1212 m«, sto metrov od banov, ln tik občlneke ceste pod Šmarno goro, pol ure od kolodvora Medno — pod ceno prodam. - PongračIO Marija, Zavrh 7. (p) Lepa stanovanjska hiša z vrtom, v Središču, s poljem ln gozdiči, vi. št 294, 537, 795 k. o. Središče • naprodaj na dražbi kl bo 17. marca ob t pri sodišču v Ormožu, soba St. 4. Izklicna cena din 66.700. (P) Opekarna v lepem kraju Slovenije, ustanovljena pred ve« ko 30 leti, s skoraj novo krožno pečjo, strojno naj-moderneje opremljena, v kapaciteti po 1 milijon zidakov ln strešnikov prvovrstni mnterlal, na področju 20 km brez konkurence - zaradi raznih okolnostl naprodaj. - Po treben kapital 1,200.000 din. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sijajna cksl-■ tanea« št. 3149. (p) Parcelo v Koleziji prodam. Polzve ec: Vrliov-cl Î4, VI«. (p) Prodam hišo 15 minut od tramvaja. — Vrhovci 10, VI«. (p) Stavbna parcela na Kodeljevem naprodaj. — Naslov v nprnvi »Slovenca« pod št. 3322. (p) Majhno hišo v Ljubljani, kupim. Ponuil-be pod »HiSa 3886« na upravo »Slovenca«. (p) Lepo parcelo 500 m* in stanovanjsko vilo, prodam. — Rudnik 81, ob Dolenjski cesti. (p) Prazen prostor obïldeu, prodam. Staro pokopališče pri «r. Križu. — Poiive se: Rimska cesta 1, vrata 18. (p) Vpeljana gostilna na izletniški točki v bližini LJubljane, ugodno naprodaj. Pojasnila daje realltetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7. (p) Hiša z gostilno gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju v Šiški, zaradi družinskih razmer naprodaj. . Dopisi upravi »Slovenca« pod »Hiša z gostilno« št. 3294. (p) Enonadstropno hiSice 1 sobice, kuhinja ln kletna sobica, 450 mi vrta — poleg cerkve |n šole, v lepem solnčnem kraju, od centra Ljubljane 1 uro — prodam za 65.000 din. Vodovod, elektrika I Naslov se Izve v trafiki v pasaži nebotičnika (p) Hiša n« Vodnikovi c. 18 bo dne 9. marca 1918 ob pol " prodana na sodni dražbi. Sodno je eenjena 207.101 din. najmanjši ponudek «naša 145.000 din. (p) Stavbne parcele ima naprodaj župna cerkev v Dev. Mar. v Polju, pet minut od kolodvora. Event, cel kompleks, poldrugi hektar. (p) Nova hiša dvostanovanjska, v Kamnika naprodaj; vrt, lepa lega Cena 85.000 din. Naslov v npravi »Slovenca« pod It MOL (p) Stavbne parcelacije, vse Informacije, delitve parcel pri prodaji, sltuaclj-ske gospodarske načrte, regulacije, sporne meji itd., Itd. Filip Babnik Clvilnt geometer in sodni Izvedenec - vogal Miklošičeve In Tavčarjeve 10. Telefon 49-59, LJubljana Hišo z gostilno ki Ima koncesijo, «ele-njadni vrt, gostilniški Inventar - kupim. Po možnosti sofco za trgovino. -Ponudbe v upravo »81.« pod »Cena - promet« 3182 Menil je, daje njegova srajca bela,.. Odkod ia razlika mod -belim in belim? Dokler ni nesnaga temeljito izprana, ostane perilo ie vedno sjvkasto. Zato naj se pere perilo vedno le z Radi« onom, k» ne od$tr.anjuje umazanost samo s površine, temveč tudi nesnago, ki je zajedena globoko v tkanini. R a d i o n namreč tvori pri kuhanju milijone drobnih kisikovih mehurčkov, kateri pronicajo sko* zi tkanino in isto temeljito operejo. Ravno to dejstvo je vzrok Radionove beline! Schichtov VARUJE PERILO Vogalna hiša s stavbno parcelo r LJubljani na Blelwelsovi cesti naprodaj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcela« 134«. (p) Dvostanovanjska hiša s gospodar, poslopjem in velikim vrtom (parcola), ob prometni cesti — naprodaj. Obmejna K, pri športnem Igrišču »Rapl-da« Maribor. (p) Enonadstropna hiša v Ljubljani pol ure od središča, «raven oerkve, blizu hriba, ugodno upokojence, dve dvosobni stanovanji, vrt. elektrika, naprodaj za 80.000 din v Kosezah 101, Štrukelj, p Nova hiša z mesnico ln trgovino в mešanim blagom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, 4 minute od po staje, « elektriko, proda Alojz Grabnar, trgovec, Šmarje, p. Sevnica.

Posestvo pol ure od glavnega kolo-dvora v Mariboru, J orale vinograda » novim naša dom, gospodarska poslopja г elektriko in velika vini ftarlja, »s takoj prod». — Kugy, fr»»lonanov» 14. Msfibvf. (P) Parcelo za zidanje ob pohorski cesti prodam. Kancler, Pohorje 14. (p) Večstanovanjsko hišo nove, t vrtom, v Celju, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnl-oah »Slovenca« pod it. 3417. Krasno posestvo 10 minut od oerkve, šole, železniške postajo, oh banovinski eeeti, primerno za razne obrti, na prometnem kraju, naprodaj. Pojasnila daje Stojen, Loče pri Polj-čanah. (p) Vnajent IŠČEJO: Čevljarji, pozor! Viamem v najem čevljarsko delavnico, kjer ae namerava opustiti obrt. Ponudbe na upravo »Slovnica« 1575. (m) Pekarno ali vinotoč na deželi, v okolici Maribora - iščem v najem ali na račun. - Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Sigurno« št.8152. (m) ODDAJO: Njive oddam poceni v najem ob Tyrievi, blizu Stadiona. Več : Mllkovlč, Elnsple-lerjova 21. (n) Na Vrhniki oddam v najem enodružinsko hišo z vrtom. Ponudbe upravi »Slovence« pod »Lopo« 8367. (n) Lokal preurejen «a zajtrkoval-ntco, prodajalntco mlečnih Izdelkov, zelenjave, sadja Itd. je s 1. majem 1938 na razpolago na prometnem kraju v Ra-dovljlol. Lo pismene ponudbe je do 1. aprila nasloviti : «Cerne™, poštno ložeče, Radovljica. Mlekarno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod S14S. (n) Enosobno stanovanje oddam s 1. aprilom. Kopač Stanko, Zg. Šiška. Delavnica svetla, pripravne za vsako obrt. ae odda v Sclcnburgo-vl ulici na dvorišču. Naslov v upravi »Slovence« pod št. 8333. (n) V najem oddam gostilniški In kuhinjski obrat z vsem Inventarjem. Reflektanti naj stavijo pismene ponudbe na nasl. : Seleznlčarskl dom, Novi trg 1 v Ljubljani do 20. marca 1938. Kavcija 30.000 dn potrebna. • Odbor. (n) V najem oddam trgovino z me*, blagom, mlekarno tn sirarno z vsemi stroji vred. Nahaja se pri železniški postaji zraven tovarne. Neože-njeni imajo prednost. — Ponudbe v upravo »81.« v Celju pod »Oddam takoj«. (n) Stanovanja ODDAJO: Sobo in kuhinjo oddam. St. Vid. Podgora it M, pri Ljubljani. («> Enosobno stanovanje oddam pri trnovski oerkvi. Kolegijska I. (č) Enosobno stanovanje oddam v Rožni dolini, c. IV. št. 2. <б) Enosobno stanovanje takoj oddam. Zaloška c. It. 10». (0) Dvosobno stanovanje odda MlšvelJ, Ljubljanska c. 37, Zelena Jama. Dvosobno stanovanje komfortno, oddam mirni, točno plačujoči stranki. Jesenkova ul. 8/1,, levo, pr! ptvov. Cnion. <č) Enosobno stanovanje oddam z aprilom. Rožna dolina Cesta VI. it. 4. Enosobno stanovanje oddam 1. aprila. Tovarniška 21. <«> Enosobno stanovanje z lokalom za trgovino -oddam z aprilom. Rožna dolina Cesta VI. št. 4. Dve mali stanovanji se oddasta y Dravljnli. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 3390. (č) Stanovanje dveh sob, kuhinje In pri-tlkltn, oddam s 1. aprilom. Rožna dolina, c. V. št. 31. (č) Dvosobno stanovanje aeparirono, s kopalnico, balkonom Itd. oddam za »50 din. Vil» »Mido« pri Celovlki 157, Španfleva 210. Dvosobno stanovanje i ostalimi pritiklinaml oddam t majem. Polzve ae v Vošnjakovi uliri I od 11 do pol 13. (A) Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam na Opekarski cesti v pritličju. Poizvedbe: Gradbena pisarna. Rimska e. St. t. I. nadstr. (č) IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kuhinjo, v centru - Išče drž. uradnica. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Solidna ln mirna« št. 3024. 4-5 sobno stanovanje iščem s 1. majem. Ponuditi v upravo »Slovenca« pod »Plačam eventuelno za eno loto ali več naprej« št. 3236. (c) IŠČEJO: V Šiški ali Dravljah Iščem majhno sobico s 15. marcem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »15. III.« št. 3125. (e) ODDAJO: Prazno sobo parketirano, poseben Vhod - oddam s l. aprilom. » Sv. Petra cesta 14. Sobico oddam. Hišnica, TUrslca št. 6. (s) Opremljeno sobico poceni oddam. St. Petra nasip TI. (a) Sobo prar.no ali opromljeno, oddam. Rtožiee 89. (s) Opremljeno sobo s vso sli bres oakrbe od dam. Sv. Petra resta 14tt., hodnik, levo. (s) Dve boljši gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v upravt »Slov.« pod St. 3094. (s) Enosobno stanovanje v ali bllžlnt mesta. Iščeta za april ali maj dva mlada novoporočenca. Sprej-meva tudi dobro mesto hišnika (tudi z doplačilom za stanovanje). Ponudbe v upravo »Slov.« pod -Oba delovna« StîS. Dva gospoda «prejmem na stanovanje. Puklsteln, Sv. Petra cesta 46. (s) Opremljeno sobo sončno, mirno, oddam s 15. marcem. Kolodvorska ulica. 13, priti., Cesnlk. s Prazno sobo pnrketirano, poaebun »hod, 1er eno opremljeno, oddam. Poltvs te: Rožna dolina ccara IV., šl. 4. (ai Sostanovalko Išče mirna gospa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8247. (■» Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3356. («>; Sobo a posebnim vhodom oddam 1 ali Î osebama v bližini eontra. — Naslov v npravi »Slovenoa« pod štev. 3355. Opremljeno sobo veliko, sončno, na ulico, neposredna bližina centra, oddam takoj sli a 15. — Vprašati pri upravi »Slovenoa« pod št, 3858. (s) Elegantna soba ob sodnljl, separiran», novo elegantno opremljena, mirna, sončna — se takoj odda. — Vprašat! : ReslJeva 4. (s), 2 sobi s predsobo ali po 2 sobi brez predsobe - oddajamo takoj tn s 1. majem za pisarne, za obrt aH za samska, stanovanja v Grafiki, na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste. Centralna kurjava, dvigalo. Informacije v pisarni Grafike t IV. nadstr. (e»; Obrt Strugarska dela vseh vrst sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Leeostrugarstvo« št. 3071. (t) Tvrdka Frančiška Fujan krovstvo LJubljana, Galjevlca «t. » se priporoča za vsa v te stroko spadajoča dol» Pojiv vsem varčevalcem i f 17' Otroški čevlji.....Din Ženski čevlji z usnjenim podplatom .... Din OO ' Moški čevlji z usnjenim "yQ ■ podplatom.....Din « O 1 pri tvrdki Ant. KRI5PER LJUBLJANA Mestni trg 26 — Stritarjeva ul. 1-3 Kupimo!] Hrastov les deske, suhe 60—100 mm debele - kupi I. Cerne, St. Vid nad Ljubljano. -Telefon : Ljubljana 20-70 100 m jeklene vrvi premer 30 mm - kupim. -Fonudbe z navedbo cene za meter v upravo »S1.« pod »žica« 3098. (k) Polhove kože kupuje v vseh količinah Kber, Ljubljana, Kongresni trg 7. (k) Kupim stružnico (Drehbank), srednje veliko. dobro ohranjeno. -Ponudbe na tovarno čevljev »Jara«, Tržič. (k) Kupim motorno žago kompletno, 7. vozom in konjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 3385. (k) Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št.3 Zeiss Ikonov projektor Kinobox-kovceg za 600 m filma - kupimo. Ponudbo pošljite na : »Radio«, družba 7. o. z. Ljubljana, Miklošičeva 7 Cunje krota?ke odrezke, «tarl papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako Caraveo> — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Stare slike okvirje, nre, porcelan, ! krožniko Wefivud itd., lepe 1 kozarce, vložene Suhlade, skrinje, fotelje, mize, stole, zložljive Sifonerje in vse drngo staro pohištvo etal-no kupuje Golob Marija, Gallusovo nnbrežjo štev. 29, Ljubljana. (k) Voz za samca in zapravijlvček, dobro ohranjena, kupim. - Po nudbe upravi »Slovenca« pođ »Voz« 3346. (k) ELEGANTNO,SOLIDNO IN POCENI Vam nudi VINKO CUNDER torlmrstvo, sedlarstvo in jermenarstvo LJubljana, Igriška ulica 3, za dramo Lastui izdelki. — Sprejema vsa popravila, izdeluje po naročilih Kupim že rabljeno, dobro ohranjeno, železno, ognja varno omaro za knjige, 3 m višine, 2 m Širine. Ponudbe upravi »Slov.» pod zn. »železna omara« št. 3250. (k) Staro zlato, zlato zobovje tn srebrne krone kupujem oo naiviijib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Unbtiana. Miklošičeva 14 ШШШ Kanarčki rolerji večkrat odlikovani, plemenske samice, parilnica, poceni naprodaj. Ludvik 1'nh, Glince Vil./17. U) Nagrobne spominske slike vžgane na porcelan, po vsaki fotografiji, veeh oblik in velikosti, prvovrstno izdelane, naročajte pri fotografu Kune Francu, Ljubljanij Wolfova ul. 6. — Zahtevajte brezplačni cenik. (t) Oloboko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, gospod Jemei Jeras z t a n i č n i k drž. železoiee v pokoju danes, previden s sv. zakramenti, v 79. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. marca 1938 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Tovarniška ulica 2 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. marca 1938. Žalujoči: Ivanka, soproga; Tine s soprogo Zoro, .lože s soprogo Ančko, sinova: Egidij. brat — vnuki in vnukinja ter ostalo sorodstvo. Lepe stavbne parcele so naprodaj. Vpraša ee pri Fanlnger. Celje - Glavni trg 8 Jajca za valenje prodam od belih leghorn, najboljših jajčaric. -- Bab-nik, Glinca, St. Vid nad Ljubljano. (r) Javna dražba najdenih predmetov bo 9. marca ob 9 dopoldne na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (r) Izume ali ideje vsakovrstne, prevzamem ta t ngodno finančno plasiranje ali v nakup za ta ali inozemstvo. Ponudbe je poslati na npravo »Slovenca« pod šifro »Izumi - Ideje, št. 3310'. Znamko za 3 din priložiti. (r) 'Ц Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-S Pralnica — Svetlolikalnica Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. se sprejme v dosmrtno oskrho, ki bi razpolagal s 50.000 do 80.000 din gotovine. Ponudbe pod »V svo jem domn 3334< na upravo »Slovenca«. (r) Nad 50 letno osebo sprejmem v dosmrtno oskrbo s 25.000 din ali otroka od 1. leta naprej za svojega z 23.000 din. Naslov т upravi »Slovenca« pod št. 3400. (r) Modni salon za dame in gospode. Slapar Oroslav, fimartinska c. 8, se priporoča za izdelavo oblok, površnikov ter dam-skih kostumov in plaščev po nizki ceni. (r) Sperijalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotoriev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme »Siemens« vedno na zalogi. Franio Perfinlit končat. eliktr»pod|«t|», Ljubljana, Gosposviteka c. tt. Ulalsn 23-71. Pozor! Otvoritev renomirane restavracije Lloyd. Dobra dalmatinska, erbska, italijanska in nemška kuhinja. Dnevno 6veže ribe na izbiro. — Dobro Sibeniàko vmo, odlikovano v Londonu. Belo 10.—, ntžica 10., črno 10.— din. Ekstra vino v steklenicah po 12.— din. Priporoča ee Martin Bujas, Sv. Petra cesta 7. Sprejemajo se abonenti! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril pleskarsko in slikarsko delavnico na Sv. Petra c. 76, ter se cenj. naročnikom vljudno priporočam Rofar Franc, Sw. Petra c. 16. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda dne 29. marca 1938 na javni dražbi ca. 820 plm mehkega tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov pri Straži. Dražba se vrši pri Šumski upravi v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Šumski upravi v Straži. Na prodaj je velika dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, dvema vrtoma in sadnim vrtom ob državni cesti v št Vidu št. 1 pri Lukovici. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3203. Razpisujemo sukcesivno dobavo (od avgusta do novembra t. 1.) večje količine zdravih, dobro suhih bukovih drv (cepanic) brez okroglic in klad, iz zimske sečnje 1937/38. Plačljivo takoj po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 kg, fco vagon nakladalne postaje, poslati na: Nabavljalna zadruga usl. drž. železnice, Ljubljana, Masarykova cesta 17. OtroSkl vozim naj- Dvokolesa, Šivalni stroji novejših modelov motorji,trieikljl pogrezljlvl Po zelo nlxkl cenil Ceniki fre.nkol .TRIBUNA" P. BATJCt, UUBUANA, Karlovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta te Enodružinsko, visokopritlično Hišo v Vižmarjih št. 110 ugodno prodam. Informacije: Lekarna Bahovec, Kongresni trg 12 PRESELITEV! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo mizarsko delavnico Iz Krekove 8 v Mlinsko 21 v večjo delavnico, ker bom obratoval s stroji. — Izdelujem vse vrste stanovanjskih oprem, stavbenih del, izložb in vsa v to stroko spadajoča dela. — Na zalogi imam sobne in kuhinjske opreme. Solidna izdelava! Nizke cene! — Za naročila se priporoča IrSlč Ivan, mizar. Mlinska 21, Maribor Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očeaom je mast CLAVEN. Dobite v iekarnah, drogertjah ali naravnost ii tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Siiak Varajte se potvorb1 Zaiiltm znak Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovno znanih tvrdk ARDIE, HOREX in DIAMANT od 98 do 500 ccm. Izdelava istih je najsolid-nejša in garantirana. Poraba bencina minimalna, ker porabi 125 ccm na 100 km samo "It L bencina in vozi z brzino 75 km. Vsa motorna kolesa so opremljena z 2 izpušnimi cevmi, električnim signalom in akumulatorji. Veliko zalogo teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoles, triciklov in šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdki J. PRAPR0TNIK, DOMŽALE, Ljubljanska t kjer si vsak radi izredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ZELJO SE POŠLJE TUDI CENIK I S Umetne oči izdelujemo strogo po naravi za naše pa-cijente. F. Ad. Miiller, sinovi. Wlesbaden. V Ljubljani: Splošna bolnica, očesni oddelek dne 11. in 12. marca 1938. Vinski trgovci! 50 kd močnih, transportnih sodov s cinkastim! obroči dobite po 1.30 din po litru pri tvrdki Marovt sodarstvo, B r a s I o v č e. Instalacijske filce in razne druge tehnične filce izdeluje JUGOFILC, MENGEŠ pri Ljubljani Dražba lesa Začaena državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Casta 29. oktobra št. 24-1., proda na javni draifoi dne 6. aprila 1938 ca. 580 plm iglaste hlodovine na panju iz svojih gozdov pri Krvavi-peči. občina Velike Lašče. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila eo na razpolago pri gornji upravi in pri Revirnem vodstvu Krvavapeč, pošta Rob pri Velikih Laščah. za prodajo rolet in zaves sprejme I. BERNIK Ljubljana - Linhartova 8 Zahvala Za uremnoge dokaze iskrenega sočutja, ki emo jih prejeli ob izgubi naše ljubljene žene. predobre mame, stare mame, tašče, gospe Ivane Jenko roj. Seme delavke tobačne tovarne se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo g. dr. P. Janežiču, čč. duhovščini in veem, ki eo 6premili drago pokojnico na njeni zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 8. marca ob 6 zjutraj v župni cerkvi na Viču. Ljubljana, dne 5. marca 1938. Žalujoče rodbine: Jenko, Dacar, šukovič. Maurice Leblanc: 54 Izredne pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst Zadnja etapa je bila Islandija in tu je nekega dne. ko je prebival že pol ali celo stoletje in so se njegovi strogi običaji nekoliko ublažili ob stiku z manj barbarskimi narodi, vnuk velikega poglavarja. ali veliki poglavar sam, sprejel enega izmed odposlancev iz bližnjih rodov. Ta je prišel s kontinenta. Odkril je odlično zavetišče. To je bil skoraj nepristopen otok, ki ga je varovalo trideset pečin in kjer je stražilo trideset spomenikov. Trideset! Preroško število! Kako ne bi videli v tem poziv in ukaz skrivnostnih božanstev? Trideset ladij je zopel odplulo in začelo se je iskanje. Posrečilo se jin* je. Z naskokom so zavzeli otok. Pobili in iztrebili so njegove prebivalce. Rod se je naselil in grobni kamen so tu odložili ... na isti kraj. ltjèr je še sedaj, ko sem ga danes pokazal Vorskemu. Tu mi dovolile majhno parentezo in nekoliko zgodovinskega presojanja, ki je zelo važno. Popolnoma kratko box S profesorskim tonom je razlagal: 'Otok Sarek, kakor vsa Francija in zapadni dni Evrope, je bil naseljen že tisočletja od Ligur cev. neposrednih potomcev jamskega človeka, od katerega so ohranili del običajev in navad. Mogočni graditelji, ki so se morda v kameni dobi podvrgli vplivu velike civilizacije Orienta, so postavili strašne bloke in zgradili kolosalne grobne sobe. Tu se je nnše pleme prilagodilo bivanju v podzemeljskih in naravnih jamah, ki so jih po trpežljive roki- prikrojile. Napravili so celo vrsto velikanskih spomenikov, ki so vplivali na bujno in lahkoverno keltsko domišljijo. Tako se je začela za Božji kamen doba po-èitka. ki jo imenujemo druidsko dobo. Trajala je tisoč do tisoč petsto let. Pleme se ie razširilo med bližnje rodove in je verjetno živelo pod varstvom bi ('tonskega kralja Toda polagoma je prešel vpliv od poglavarjev k svečenikom in ti svečeniki, to se pravi, druidi, so dobili avtoriteto, ki se je posebno poudarjala v naslednjih stoletjih. Trdim, da eo dobili ta ugled od čudežnega kamna. Ree so bili svečeniki vere, ki 6o jo imeli vei in vzgojitelji galake mladine, (med nami bodi povedano, da eo bile celice Črnih pustinj samo-stanke celice, ali celice kake druideke univerze); gotovo eo imeli v svojih rokah človeško žrtvovanje in eo vodili trganje omele in vseh čarobnih rastlin. Ali bili eo predvsem čuvaji in gospodarji Božjega kamna, ki daje življenje ali smrt. Ker je bil jk>-stavljen nad daritveno dvorano v podzemlju, eo ga lahko nedvomno prosto videli in mislim, da se je tisti čas Dolmen-flux-Fées, ki ga vidimo tu, dvigal na kraju, ki ga imenujemo Cvetoča Kalvarija in je ščitil Božji kamen. Tu so postavljali bolne, slabotne otroke in jih ozdravljali. Ne sveti plošči so jtostale nerodovitne ženske rodovitne in starci eo čutili, da ee jim vračajo moči. Po mojem mnenju obvlada vso legendarno in pravljično preteklost Bretanije. Po njem ali po milosti čarobnega žezla, ki ga je vihtel arhidruid, je izžigal in ozdravljal rane. Božji kamen je skrivnost, velika uganka in velika razrešitev...« Zadnje besede je izgovoril 7, oduševljenjem. Zasmejal se je. »Ne razjezi ee, Vorski. Ohranimo navdušenje za zgodbo tvojih zločinov. Sedaj smo na vrhuncu dobe. dobe, ki ee je pač nadaljevala šc dolgo stoletij preko druidov, ko so po njihovem izgmjenju Božji kamen izrabljali čarovniiravljične in strašne govorice, ki so bile vedno bolj daleč od resničnosti, in tvorile vedno bolj nejasno pravljico. Naravno je, da je, ker je vztrajala ta misel v spominu, od časa do časa skušal kak radovednež zopet vzpostaviti čudežno resnico. Dva izmed radovednežev, brat Tomaž, ki je pripadal k benediktinskemu redu proti sredi |>etnajstega stoletja, in gospod Maguenoc v današnjih dneh, sta igrala važno vlogo. Brat Tomaž je bil peenik in slikar, o katerem vemo le malo, zelo slab pesnik, če sodimo jx> njegovih verzih in preprost slikar, a ne brez talenta. ki je pustil neke vrste misai, kjer je opeval evoje bivanje v eareàki opatiji, in je naslikal trideset otoških dolinenov, lti gospoda Alfonza Ravnikarja poštnega uradniškega ravnatelja v jwkoju in nam etali v težki izgubi požrtvovalno ob strani, ee naj-iskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo šefu rentge-nološkega instituta v Gradcu g. prof. dr. Lebu in g. dr. Mavri-ciju Neubcrgerju v Ljubljani, Ki 6ta pokojnemu prizadevno lajšala trpljenje, stanovskemu zastopetvu z gosp. dr. Vagajo, direktorjem pošte, na čelu. zastopstvu Ljubljanskega Sokola iu društva ter darovalcem krasnih vencev in šopkov. 'se. ki so ga poznali, prosimo, da gojijo nanj lep In topel min. — Sv. maša zadušnica 6e bo darovala dne 7. marca spoi od 8 zjutraj v stolnici Ljubljana, dne 5. marca 1938. Žalujoči ostali. Najbolj zahtevan otroSkl čevelj Iz Finega laka in z močnim usnjenim podplatom. Zelo okuenl nizki čevlji ti finega laka. čevlji za deklice Iz finega teleč jega boksa v črni aH rjavi barvi z nizko peto ln zelo lepo okra Seno zaponko. Ženski čevlji Iz finega rjavega nll črnega boksa z visoko peto. Zelo praktični, primerni za spomladne sprehode. Elegantni ln zelo lepi trotour čevlji za dckllec. Iz finega modrega semis«, paspnllruitl In okraSenl s črnini ali bellin usnjem. Zelo primerni za «pomladni kostum. Eleganten tn zelo lep damskt tro-teur čevelj iz finega telečjega boksa s polvlsoko usnjeno peto. Bogato perfortranje je zadnja modna novost. Elegantni inoškl čevlji oglate obit. kc, Izdelani so iz dobrega telečjega boksu z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih v črni ln rjavi barvi. I.ep moSkl čevelj, Izdelan tz fine-ga boksa v črni ln rjavi barvi, šivan na ram, praktičen za veako priložnost. ш^ж tihaiđs Lokal, eden ali več. Stanovanje z vsemi inštalacijami za zobni atelje. Dve trisobni stanovanji. Ena soba za pisarno se odda na Miklošičevi cesti. Informacije: leKarna Bahovet, Kongresni trg Čajno maslo iz pasterizirane smetane dobavlja E. VAJ DA, Čakovec Telefon 59, 60, 33. Brzojavi: Vajda, Cakovec Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnici razne poslovne kniige, ako niso že v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga kn| goveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel mm ■n m\m ■11 ■Ifl ШШ mm Čitajte »Slovenca«! Hranilnica in posojilnica v Kamniku (šutna 22) reg. zadr. z neom. zav. Obrestuje hranilne vloge do 5% Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog Kdo vam bo sporočil vse novice Iz taline. hier blvo nad 350.000 noilh rolohov* Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si lakoi naročile mesečnik jzsclfcnshl vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za lugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Uprava Izseljenskega vestnlha Rafaela, Liubiiana, TurSeva 52 Veliko zdravega sadja bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo »SHELL BIIJOBRANA ZIMSKEGA« Ilustrirana navodila: J U OO SLAVEN S KO SHELL D. D. ZAGREB. Gajeva 5 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 7i Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovei Urednik: Viktor Cenčič