UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t. 8 (tiskarna I. nadslr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	_	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogri-ko in Bosno K 2l'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'-10, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
J6ARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / .•	ob	pol	11.	dopoldne.	\	\	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
——— Reklamacije lista so poštnine proste. ————
Štev. 334.
V Ljubljani, v četrtek dne 18. julija 1912
Leto II.
Strahotne številke.
v .Etatistična centralna komisija je izdala statistiko samomorov na Avstrijskem. Poseb-
110	Poglavje je posvečeno vojaškim samomo-rc'ni 'n strahotne številke, obsežene v tem poglavju, so najliujša obtožnica avstrijskega mi-•'fariznia. Uradna Statistika, Statistika, ki je n!?? sestavili antimilitaristi, ampak c. kr. urad-*n Pri kateri so najizdatneje sodelovale voli i	nani v nemih številkah pripove-
j*yje, da je število vojaških samomorov pet-ajstkrat večje od samomorov v civilnem Pf^ivalstvu in da je na vsein svetu ni armade, bi si toliko mladih ljudi končalo svoje živ-•jenje kakor v avstrijski vojski. Na desettisoč •nož odpade osem samomorilcev na leto, to-rei skoro še enkrat toliko kakor na Nemškem, vsak 1000. mladenič, ki stopi v avstrijsko arkado, je po besedah statistike obsojen na ^Prostovoljno« smrt.
Sedanje gospodarsko življenje s svojim Pregnanim delom, z nezadostno hrano, s strašno stanovanjsko mizerijo, s svojo življenjsko negotovostjo zmelje še tako trde možgane in razdene še tako močno živčevje, poraja ljudi z bolehnim čuvstvovanjem in spravlja nenormalno dušo v razpoloženje, ki je neobhoden Predpogoj sam< morov. Le ob razboljenem živčevju, le na tleh bolne konstitucije omaga človek pod težko butaro življenja in zanika svoje bivanje. Sedanja doba kapitalističnega gospodarstva, ki ne podaja ogromni množini prebivalstva niti najmanjših garancij za življenje, se Približuje razmeram propadajoče rimske civilizacije, ko ob ogromni potrati človeškega dela ni mogla več preživljati svojega prebivalstva in ko je izstradano in ubito ljudstvo v neverjetnih množicah bežalo iz mukotrpnega življenja.
Če je nezmiselni gospodarski nered .sedanje družbe zadostna razlaga za rapidno naraščanje samomorov, ostaja pa še vedno velika Uganka, zakaj je dandanašnji vojaščina čer, ob kateri se leto za letom razbije toliko mladega Življenja. Človek bi mislil, da je samomor v armadi neznan, ali pa vsaj izreden in nenavaden pojav. Sami mladi sveži ljudje, smetana v^ega prebivalstva, njih zdravje je zdravnico potrjeno in ugotovljeno, odvzeta jim je skrb za vsakdanji kruh, za obleko, za stano-
-	In vzlic temu petnajstkrat več samomo-ucev nego v civilnem prebivalstvu, v . Oficielni tolmači strašne statistike, ki ne-j®Jo videti resničnih vzrokov groznega pojava j* ki nečejo navesti resničnih razlogov, so že z esnim obličjem govorili o nekaki samomorilni epidemiji, le da niso mogli razložiti te epidemije ‘ ne pojasniti. Zakaj se omejuje le na vojašči-t)rugi so se zopet zatekli k nespametni in p.vzdržni bajki, da obstoja v avstrijski armadi aJna samomorilna liga. Za svojo domnevo šepa niso navedli niti najrahlejšega dokaza, ne "de na t0, da bi obstanek take organizacije v
•	. strijski armadi najostrejše obtoževal sistem, >7 gospodari v njej, zakaj taka nenormalna, Življenje zanikujoča organizacija ne more pognati iz normalnih tal.
Kdor se hote ne izogiba resnici, prav lehko odkrije pravi vzrok samomorilne »epidemije« v vojaščini. Kasarna — in sem spada vse, kar niti Iz daleka ni v zvezi z brambno vzgojo — je tisti strupeni milje, ki ubija s svojim mučnim in neplodnim brezdeljem in duliamornim »dri-iS?« v mladih ljudeh življenjsko voljo, slabi
Emile zola:
njih odporno silo in ruši njih živčevje. Kasarna, ki je hujša od ječe in nevarnejša od blaznice, ustvarja v ljudeh, ki niso kakor hrast, razpoloženje za samomor. Sistem, ki vlada dandanes pri vojakih, v svoji najkorektnejši in najnormalnejši obliki ubija svoje žrtve in jim trga življenje, in če dodamo k temu normalnemu miljeju, ki vlada v avstrijski armadi po predpisih, neskončno vrsto trpinčenja, zlorabljanja uradne oblasti, ki sicer niso predpisana, ampak tudi ne onemogočena, ker je kasarna nedotakljiva kakor tabernakelj in odtegnjena vsaki resnični in uspešni kontroli, in če prištejemo še strah pred krutimi kaznimi za najmanjši prestopek, bojazen pred umetnimi mukami službe, imamo pojasnjen ves problem vojaških samomorov, ki je v Avstriji akutnejši kot kjerkoli.
Številke opravičujejo, da gledajo starši s strahom in s plaho bojaznijo, če se vrnejo njih sinovi iz kasarniškega brezna, ki pogoltne vsako leto tisočinko svojih neprostovoljnih Stanovnikov. Številke o vojaških samomorih so najhujša obtožnica militarizma in z večjo do-kazilno silo kot najstrastnejše besede izpričuje pogubnost in škodljivost sedanjega vojaškega sistema leto za letom na tisoče mladih mož s svojim življenjem. Kri teh žrtev — njih število je večje kot jih ugrabijo krvave vojne — obrer menjuje vest onih. ki ne poznajo svoji radodar-. nosti napram molohu nobenih meja. Dr. Šušteršič, ki je te dni v Mostah svoje in svojih pajdašev izdajstvo nad ljudstvom hvalil in pretvarjal v zaslužno dejanje, je o vojaških grobovih molčal kakor grob. Ve, zakaj!	•
Izza strankinega zbora.
Letošnji zbor jugoslovanske socialno demokratične delavske stranke je bil v vsakem oziru plodovit, in vsi sodrugi, ki so se ga udeležili, so na njem dobili vtisk resnega, skrbno premišljenega in smotrenega dela. Kdor je hotel biti količkaj pravičen, je moral priznati, da je dal zbor obenem sliko velikega napredka in utrjene organizacije. Te momente so nagla-šali tudi časopisi bratskih strank, katerih zastopniki so se udeležili našega zbora. Izjemo je napravilo samo češko »Pravo Lidu«, ki je v svojem poročilu tendenciozno omalovaževalo stranko in njeno delo, zbor in njegove debate. ter se v ta namen poleg gole neresnice, ki se lovi v nezatajivih protislovjih, posluževalo še slabših sredstev, kakršna bi morala biti med socialisti tudi v slučaju nasprotij brezpogojno izključena. Poročevalec češkega glasila se je očitno trudil s poizkusi, kako bi spravil našo stranko v »odvisnost od nemških so-drugov« in zlasti od — tajnika strokovne komisije liueberja; ali medtem ko je krčevito zbiral »dokaze« za to iz trte izvito trditev, je obenem dokazoval, da je večina stranke pravzaprav — separatistična, da so se ji morali sklepi proti separatizmu vsiljevati in da pojde danes ali jutri neizogibno po tistih poth, po katerih korakajo sedaj češki separatisti.
»Odvisnost od Dunaja« je že stara fraza čeških separatistov, ki je sicer potrebna za njihove namene, ker morajo imeti kakšno sugestivno sredstvo, če hočejo doseči zmedo pojmov med. maso, ki pa kaže, da se je v njihovih lastnih glavah socialistično pojmovanje močno omračilo. Razven njih so vsi nenemški socialisti v Avstriji »odvisni od Dunaja«, Poljaki, Rusini, Jugoslovani, Italijani, centrali-
stični Čehi — vse je »odvisno«; le oni so »neodvisni«. Če ne bi bila socialistična misel med njmi tako skaljena, kakor Je, tedaj sploh ne bi rabili teh besed o odvisnosti in neodvisnosti, zlasti ne v tem zmislu, kakor jih rabijo. Namen delavske organizacije ni in ne more biti ta, da postane delavstvo enega naroda »neodvisno« od delavcev drugega naroda, ampak da postanejo vsi skupaj kolikor mogoče neodvisni od kapitalizma. Sredstvo za ta smoter je pa skupnost, vzajemnost delavcev vseh narodnosti, ki ima koncentrirati moči proletariata proti kapitalizmu. V skupnosti je pa tudi vzajemna odvisnost; ne kaže torej govoriti enostavno o »odvisnosti«, ampak če se hoče poslužiti resnici, se mora konštatirati, da je odvisnost vzajemna.
Češki separatisti hočejo biti »neodvisni« od nemškega delavstva. To stremljenje pa nima v praksi drugega uspeha, kakor da prihajajo v tem večjo odvisnost od kapitalizma. Mi ne trdimo, da je slovensko delavstvo neodvisno od nemškega; nimamo povoda, da bi tajili zgodovinsko, v razmerah utemeljeno in . neizpremenljivo dejstvo. (Ako si češki separa- I tisti domišljajo, da so zdaj res neodvisni od I delavcev drugih narodov, slepe sami sebe. Še | boji oddaljenega proletariat, n. pr. angleškega, francoskega, ameriškega vplivajo posredno ali neposredno na nas in nanje, to se pravi, da smo mi in da so oni odvisni od njih.) Ali kakor smo mi v gotovih ozirih odvisni od nemških deliav-cev, tako so nemški, italijanski itd. odvisni od nas. To je tisto, kar pozabi separatist pri vsaki priliki. Če slovenski delavci niso organizirani in socialistično vzgojeni, nastane pri nas lahko rezervar stavkokazov, ki vpliva daleč, daleč naokoli; saj ni še davno, ko so švicarski in nemški agentje vodili goriške zidarje v kraje, kjer so organizirani delavci stavkali. Na ta način so gotovo tudi češki delavci že občutili svojo odvisnost od tovarišev izven svojega naroda.
To odvisnost, katere ni iznašel noben Hueber, ima delavska organizacija izpremeniti v solidarnost, tako da se je vsi delavci zavedajo in da napravijo iz nje izvirajoče dolžnosti in pravice za vse enake. Da je za to edino primerna enotna organizacija, se razume samo po sebi.
Slovenski socialisti so pristaši centralne strokovne organizacije iz jasnega spoznanja, da je za uspešen delavski boj potrebno združevanje moči, ne pa njih cepljenje. Separatisti, ki pridigajo cepljenje, pa pravijo temu spoznanju »odvisnost od Dunaja«. Ako bi naši delavci nastopili pot separatizma, pa ne bi rekli, da smo odvisni od Prage; tedaj bi nam z navdušenjem priznali, da mislimo s svojo glavo.
Letošnji zbor naše stranke ni bil prvi slučaj, ki je pokazal, da je slovensko delavstvo na strokovnem polju centralistično. Zastopniki naših strokovnih organizacij so nastopili v enakem zmislu tudi na avstrijskem strokovnem kongresu, enako stališče so zavzemali tudi v posamezniii organizacijah. Separatisti bi se bili torej že lahko prepričali, da je to plošno mne-nje jugoslovanskega delavsva. Kje pa je po-tem tista mitična »odvisnost od Dunaja«, če izhaja ta nazor iz našega organiziranega delavstva samega? Kje je Huebrov »absolutizem«, če naši delavci sami ne marajo drugačne organizacije kakor tako, v kakršni je najmočnejši temelj solidarnosti?
Poročevalec »Prava Lidu« je mislil, da je
našel argument za svoje trditve, ko je dejal, da se Je naš zbor brez potrebe bavil z vprašanjem separatizma. Malo bolje naj bi bil preudaril to reč, pa bi bil spoznal, da je s tem potolkel svojo prejšnjo frazo. Kajti če bi bila naša stranka tako »odvisna od Dunaja«, kakor pravi, nam res ne bi bilo treba razpravljati o stvari, o kateri Je nemška stranka že v jeseni izrekla svoje mnenje. Dejali bi bili:: »Roma lo-cuta, causa finita,« Dunaj je razsodil, in nam je
ubogati.	bilo razpravijati 0 razmerju
med nemško in češko, temveč med našo m ostalimi socialističnimi strankami sploh. Zajca] da mora biti med posameznimi socialističnimi strankami neko razmerje in da mora to biti jasno, se .vendar razume. Ne zaradi »Dunaja«, temveč zaradi svojih in zaradi splosmh delavskih interesov je morala jugoslovanska stranKa
razbistriti položaj.	.	,	.
Poročevalec »Prava Lidu« pravi, da nismo bili napram separatistom tako brutalni, kakor Poljaki — posebno na Daszynskega in njegov referat na poljskem strankinem zboru so separatisti silno hudi — ali všeč mu vendar ni naš sklep. To je seveda razumljivo. Zakaj zadovoljni bi bili le tedaj, če bi pohvalili in odobrili separatizem ter sami zajadirali po rtlegovih vodah. Togota, da se ni zgodilo, česar itak ni smel pričakovati, ga je pa tako prevzela, da se pozna vsemu njegovemu poročilu pristranska strast. Noben govornik, ki je kritiziral separatizem, ni našel milosti v njegovih očeh, nobenemu ni prizanesel. 'I emu očita, da je tajnik centralistične organizacije, drugi je mlad —- pri enem pa zagrešuje celo ne-zakrinkano denunciacijo, navajajoč kje in pri kom je predlagatelj radikalne resolucije v
službi...	......
Ta del poročila ne more zatajiti dejstva, da ni bilo na zboru nobenega sledu kakšnega separatističnega stremljenja, ampak da je večina zbora celo zahtevala jako ostro obsodbo separatizma in izvajanja najradikalnejših posledic. To je opažal ves strankin zbor, te^a tudi zastopnik češkoslovanske stranke dr. Šmeral ni mogel prezreti. In vsaj indirektno je to tudi konstatiral v svojem poročilu.
Ali naenkrat je pozabil, kar je pisal sam, pa je dejal, da je poročevalec sodrug Kristan šele v zaključnem-govoru vrinil v svojo resolucijo stavek o centralistični strokovni organizaciji, češ na ta način se je strankinemu zboru vsililo glasovanje za centralizem. Protislovje, v katero je zabredel češki poročevalec, je očitno. Če je bila večina tako protiseparati-stična, kakor sam pravi in kakor je bila res, tedaj ji ni bilo treba vsiljevati sklepa za centralistično organizacijo, in če se Je ta stavek nazadnje še sprejel v resolucijo, se je to zgodilo zaraditega, ker je debata^ pokazala, da je bila prvotna resolucija večini premalo radikalna. To je moral dr. Šmeral sam čutiti; a če inu to ni bilo prijetno, kar je z njegovega stališča razumljivo,, bi si bil vsaj lahko prihranil nelojalni komentar.
Kdor je bil navzoč na zboru in je potem čital Šmeralovo poročilo, je spoznal, na kakšen način se bojujejo separatisti, če bi kapitalističen list tako zavijal resnico in se posluževal tako nehonetnih sredstev, bi bil človek kmalu gotov s sodbo. Za list. ki tako piše, pa pravi, da je socialističen, imamo pa globoko obžalovanje^
Rim.
. »No, ljubi moj sin, zdaj gre za Vas«, je nadaljeval prelat. »Dejal sem Vam; Dasi je kongregacija indeksa Izrekla, da se zavrže Vaša *niiga, bo sodba šele pojutršnjem predložena
^ ve temu očetu in podpisana. Torej je še cel dan v &§.«
Pierre si ni mogel pomagati, pa mu je z bolestno živahnostjo segel v besedo.
»Oh, monsinjor, kaj pa naj storim? Premišljeval sem že, toda nobene prilike nimam, nobenega sredstva, da bi se branil... Kako naj vidim Njega svetost — zdaj, ko je bolan?«
»O, bolan, bolan!« je mrmral Nani s svoj;ni Premetenim obrazom. »Njega svetosti je veliko bolje, ko sem imel danes kakor vsako sredo čast, da sem bil sprejet. Ce je sveti oče nekoliko Utrujen in pravijo, da je bolan, tedaj pušča da ‘itidje govore; to mu daje možnost, da se malo ?Počije in da spoznava nekatere častihlepne n nepotrpežljive ljudi v svoji okolici.«
Ali Pierre je bil preveč zmeden, da bi bil mogel pazno poslušati.
val Soe’ končano je, obupal sem,« je nadalje-
V	l- govorili ste o čudežu, ki bi bil še mogoč.
čudeže ne verujem. Ker sem v Rimu poražen, ^Potujem in se vrnem v Pariz, kjer bom nada-leval boj. Da, moja duša se ne more vdati, oje upanje v rešitev s pomočjo ljubezni ne ore umreti. Odgovoril bom z novo knjigo; po-edal bom. v kateri novi zemlji mora vzkaliti n°va vera.«
bk*	te molk. Nani ga je gledal s svojimi
tej , mi očmi, katerih duhoviti izraz je bil sve-teiki oster kakor teklo- V globoko tišino, v neštet VJ0Či zrak male dvorane, kjer so sveče zadnt,°..at odsevale v ogledalih, so nenadoma ne!> glasnejši zvoki orkestra. Počasni, zi-
bajoči glasovi valčka so se začuli, pa so zopet zamrli.
»Ljubi moj sin, jeza je vedno nekaj zlega ... Ali se spominjate, kaj sem Vam obljubil takoj, ko ste prišli? Da poizkusim sam, kar bo mogoče. če izpodlete Vaši poizkusi zaradi avdience pri Svetem očetu? Poslušajte me, ne razburjajte se«, je nadaljeval, ko je opazil, da je mladi mož zopet iz sebe... Njega svetost, žal, ne dobiva vedno najmodernejših svetov. Okrog sebe ima osebe, ki v svoji vdanosti včasi niso tako razumne, kakor bi bilo želeti. To sem Vam že enkrat povedal in sem Vas svaril, da nc storite nepremišljenih korakov ... Zato sem že pred tremi tedni poskrbel... izroči! sem Vašo kniigo sam Svetemu očetu, da ji blagovoli posvetiti en pogled. Slutil sem, da je ne bodo pustili do njega. In sedaj sem dobil nalog, da Vam povem to: Njega svetost je bil tako izredno mi-lostiv. da je čital Vašo knjigo in zdaj je izrekel formalno željo, da bi Vas rad videl.«
Krik radosti in hvaležnosti se je zadušil Pierru v grlu.
Oh, monsinjor, monsinjor!«
Ali živahno ga je Nani opozoril, da naj molči m se je skrajno nemirnega lica ozrl na vse strani kakor v strahu, da bi mogel kdo
slišati.
»Tiho, tiho, to je tajnost! Njega svetost Vas želi povsem tajno sprejeti, ne da bi komu kaj zaupal o tem ... Poslušajte me dobro. Zdaj je druga jutranja ura, kajneda? Še danes, točno ob devetih zvečer, pridete v Vatikan in vprašate pri vseh vratih za gospoda Squadro. Povsod Vas bodo pustili skozi. Gori Vas pričaka gospod Squadra in Vas vpelje... Toda ne besedice o tem! Da ne zasluti živa duša kaj o tem!«
Sreča, hvaležnost Pierrova Je naposled
prekipela in prijel je prelata za mehke, tolste roke.
»Oh, monsinjor, kako naj Vam izrazim svojo hvaležnost? Le bi vedeli — v moji duši je bila noč in je divjal upor. odkar sem čutil, da sem igrača teh mogočnih eminenc, ki se mi Posmehujejo!... Ali Vi me rešujete; zopet se zavedam zmage, ko bom naposled lahko padel pred noge Njega svetosti, očetu vse resnice in pravice. Ort me mora oprostiti — mene, l': ga ljubim, ki ga občudujem, ki sem prepričan da se nisem nikdar bojeval'za nič druzega ka kor za njegovo politiko, za njegove najljubše misli... Ne, ne, saj je nemogoče! On ne podpiše, on ne prekolne moje knjige!«
Nani, ki je oprostil svoje roke, se je trudil, da bi ga umiril z očetovskim ravnanjem; med tem ni izginil z njegovih usten lahek, prezirljiv smehljaj zaradi te nepotrebne potrate navdušenosti. Posrečilo se mu je potolažiti duhovnika, in rotil ga je, naj odide. V daljavi je začel orkester zopet igrati. Potem, ko se mu je duhovnik še enkrat zahvalil, je dejal:
Moj sin, spominjajte se, da je samo pokorščina nekaj velikega.«
Pierre, ki je mislil zdaj le še na odhod, je našel Prado, ne da bi ga bil moral dolgo iskati, v orožni dvorani. Njiju veličanstvi sta bili pravkar slovesno zapustili ples, spremljani od Buongiovannijevih in Saccovih. Kraljica je materinsko objela Celijo, med tem ko je kralj Attiliju stisnil roko — časti, ob katerih sta obe obitelji žareli. AH mnogo gostov je sledilo primeru vladarske dvojice in so odhajali v malih skupinah. Tudi grof, ki je bil videti čudno oslabljen, pa še togotnejši in grenkejši kakor prej, je postal nepotrpežljiv.
»Naposled! čakal sem na Vas. No, glejva, da prideva odtod, kajneda? ... Vaš rojak, gospod Narcisse Habert, me je prosil, naj Vam
povem, da ga ne iščite. Spremil je mojo prijateljico Lizbeto do voza. ...Na vsak način potrebujem zraka. Razhodil se bom še malo; z Vatni pojdem v ulico Giulia.
Ko sta jemala obleko iz garderobe, se je moral porogljivo nasmejati in s svojim brutalnim glasom je dodal:
»Pravkar sem videl Vaše Štiri dobre pri-iatelje vse skupaj, ko so se odpeljali... Zeto I >ametno je, da hodite radi peš. zakaj za Vas ;e bi bilo več prostora v kočiji... Ta donna I Serafina! Kakšna nesramnost, vlačiti v svojih letih tega Morana sem, da se baha s povratkom nezvestega!... Pa ona dva druga, mlada! Priznati moram, težko mi je mirno govoriti o njima, zakaj danes, ko sta se tako pokazala, sta storila nenavadno drzno in okrutno gnusnost.«
Roke so se mu tresle.	„
»Srečno pot, srečno pot, mladi moz, v Na-polj!« je potem zamrmral. »Da, slišal sem, ko so pravili Celiji, da odpotuje nocoj ob šestin v Napolj. No, moje dobre želje ga spremljajo.
Srečno pot!«
Zunaj, ko sta stopila iz zadušne vročine dvoran v čudovito, jasno in hladno noč, je obšlo oba moža ugodno čuvstvo. Bila je krasna, polnomesečna noč, ena tistih rimskih noči, ko spi mesto v elizejski svetlobi pod neskončnim nebom, kakor da ga zibljejo sanje brezmejnosti. Šla sta po korzu in potem dalje po Corso Vittorio Emanuele.
Prada se je nekoliko umiril, ostal je pa še vedno ironičen; nedvomno zato, da bi se omamil, je z mrzlično zgovornostjo zopet pripovedoval o rimskih ženah in o tej slavnosti, ki jo je bil prej imenoval krasno, pa jo je zdaj zasmehoval.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Posledice agrarnega oderuštva. »Slovenec« si ob tej vročini ubija glavo, zakaj pojema število porodov. Te skrbi so pravzaprav močno odveč, odkar smo navedli katoliški recept za odpravo tega žalostnega pojava: na Nemškem so opazili, da se po misjonih dvigne v določenem roku število porodov. Torej recept in morala: več misjonov! Da pa pomagamo katoliškemu porodničarju pri težavni nalogi. naj navedemo nekaj zanimivih odstavkov iz dveh referatov, ki sta priložena odloku pruske vlade o nazadovanju porodov. Tajni medi-cinalni nadsvetnik dr. Pistor piše: »Ti vzroki (nazadovanja porodov) so v naraščajočem združevanju življenja, ki je v glavnem posledica zakonodaje, zastopajoče enostranske interese nenasitnih in srebroljubnih agrareev.« O odpomoči proti temu zlu se izraža Pistor prav tako razločno: »Odpornoč bi morala obstojati v široki zemljiški, stanovanjski in prometni reformi. v znižanju carine na najvažnejša in naj-neobhodnejša živila in predmete, skratka v iz-premembi vse agrarne zakonodaje na korist vsega prebivalstva... Prva naloga države v boju zoper zavedno zmanjševanje porodov, ceterum censeo, državne modrosti je pravičnejša razdelitev bremen na pleča imovitih v interesu manj premožnega prebivalstva.« Rastoča požrešnost agrane politike je vzrok pojemanja porodov, politike, ki trga ogromnim množicam vsakdanji kruh, politike, ki jo krepko in navdušeno uganjajo klerikalci. »Slovenec« trdi, da je vzrok pojemanja porodov razkrist-janjenje moderne družbe in navaja za »dokaz«, da je v Nemčiji najmanj porodov v socialno demokratičnih volilnih okrajih. Vse to se seveda popolnoma vjema, le da si ta pojav tudi brez vere lahko razlagamo. Socialna demokracija je pač stranka tistih, ki pod šibo agrarnega oderuštva in splošne draginje najbolj trpe. Ce pa »Slovenec« vidi v pojemanju porodov raz-kristjanjenje, potem je s katoličanstvom zelo slaba. V najbolj katoliških državah je število porodov od 1899 do 1909 prav hudo nazadovalo: V Eielgiji na 10.000 duš od 288 na 237 in v Avstriji od 375 na 333. Ampak trdovratni smo in mislimo, da bo klerikalizmu prej konec kot porodov!
— Politična morala. Ne mine skoro dne, da ne bi kazenska sodišča imela opravila s klerikalnimi volilnimi sleparijami. Komaj teden dni je, odkar se je ljubljanska sodnija pečala z nesnažnimi nazori poljskih klerikalcev o politični morali, že poročajo, da so volilne goljufije prečinskih klerikalcev dozorele za sodišče. Pri občinskih volitvah v Prečni na Dolenjskem so — kakor smo svoj čas poročali — uganjali klerikalci nečuvene sleparije. Ker so se bali, da bi pri volitvah propadli, so prekinili skruti-nij, vollni akt zapečatili ter ga shranili pri takratnem županu Vintarju. Kasneje se je potem dognalo, da je bil volilni akt odprt in da le iz njega izginila cela vrsta glasovnic. Državna oblast je na to uvedla kazensko preiskavo. Kakor sedaj poročajo iz Novega Mesta, je državno pravdništvo že vložilo obtožnico, proti prečinskim sleparjem. Obtoženi so: bivši župan Fran Vlntar, trgovec z lesom v HruŠevcu pri Straži ter gostilničarja Miha Zdravje in Fr. Drenik v Prečni. Obravnava se bo vršila pred okrožnim sodiščem v Novem Mestu.
— Liberalna nehonetnost. Konstatiram, da »Slov. Narod« do danes ni še preklical svoje laži o kompromisu naše stranke z inoščanskimi klerikalci. V sinočnji številki citira naše besede, da je konec Oražmove strahovlade postulat zdrave in redne občinske uprave in vzklika: »Dobro, zakaj kandidirajo potem može, ki so po Dermastijevi izjavi možje klerikalnega prepričanja...« Odgovor: Zato ker svo-
OSKAR WILDE:
Duh na kentervilskem gradu.
Hilo-idealistična novela.
I	V.
-	- Čez nekaj dni sta jezdarila Virginija in njen kavalir po brokiejskih travnikih. Pri skoku Čez seč si je raztrgala jahalno obleko moč-flo, da Je šla ob povratku pri stranskem vhodu
V	grad, da je ne bi nihče opazil. Ko je hitela mimo gobelinske sobe, so bile duri priprte; menila je, da v sobi šiva hišna njene mame, pa je pokukala vanjo, da bi ji zašila obleko. Ampak na svoje veliko prsenečenje je v sobi opazila kentervilskcga duha. Sedel je pri oknu in gledal, kako je obledelo zlato polagoma padalo 1 zarumenelega drevja in kako Je rdeče listje divje plesalo po drevoredu. Z roko je podpiral glavo in vsa pozitura je izražala najhujšo potrtost.. Tako pobit je bil in zapuščen, da je malo Virginijo, ki je hotela v svojo sobo, prevzelo sočutje in da je mislila, kako bi ga potolažila. Tako tiho je prišla in tako globoka je bila njegova otožnost, da je ni niti opazil, dokler ga ni ogovorila.
»Močno se mi smilite«, je dejala, »ampak moji bratje se vrnejo jutri v Eton in če se bodete lepo vedli, Vas ne bo nihče nadlegoval.'
»Bedasto je zahtevati od mene lepega vedenja,« je odgovoril in strmel v lepo deklico, ki se ga je upala ogovoriti.»Prav bedasto je. S svojimi verigami moram rožljati in skozi ključavnice tliti in po noči sprehaja! e; in to imate v mislih, moj edini žvljenski i lic.«
»To ni življenski poklic, in sami veste
}>rav dobro, dfe ste bili neuljudni. Umney nam e pravila, tedaj ko smo prišli, da ste umorili svojo ženo.«
»To priznam,« je dejal duh kil alno, »ampak to je farnilijarna zadeva in ni nikomur nič mar.«
»Ampak umor je krivičen,« je dejala Virginija, ki je razodevala časih sladko puritansko resnobo, dedščino po kakem novoangle-5kem predniku.
»Eh, strogost abstraktne etike sovražim. Moja žena Je bila zelo preprosta, nikoli ni po-
jili kandidatov ne izbiramo in ne presojamo po čenčali take cerkvene luči, kakor je klerikalni Dermastija. Najnovejša avtoriteta liberalcev, kot avtonomna stranka postavljamo kandidate, ki so našega zaupanja vredni in ki pojdemo zanje v nedeljo v boj! Potrebno pa je bilo, da smo pribili nelojalno infamijo »Slov. Naroda« v zadevi moščanskih volitev.
— Tržič. 23. t. m. bodo volitve v prvem razredu. Vlada je ugodila famoznemu rekurzu klerikalnih zaveznikov. Smo radovedni, kako bo. — »Vzajemnost« v Tržiču izredno lepo narašča. Le tako naprej! — Tudi »Zarja« pridobiva na naročnikih. Sicer bi moral vsak zaveden delavec biti odjemalec »Zarje« — no, pa že pojde. Delavci že spoznavajo, da je za nje edino delavski tisk odločilnega pomena. — Za glavno tržiško obrt nastajajo »suhi« časi. — V tovarni Kozina & Co. se delavstvo strašno menjava. Kaj bo neki vzrok temu? Mogoče bomo zvedeli. Plače za ženske na teden 8 K, čevljarji 10—11 kron na teden. Krščansko to ni!
— Iz Kovorja pri Tržiču. Bivšemu gospodu županu Zvagun (po imenu gosp. Golmajerju) je odklenkalo v naši občini. Občani so mu izrekli nezaupnico, istotako je moral pobrati šila in kopita (če prav ni čevljar!) njegov nadebudni sinček Vinko iz občinske pisarne, v kateri je v uradnih urah pisal članke zoper neljube socialne demokrate. Nič jima ni pomagalo, čeprav sta se odlikovala z izrednim sovraštvom do socialnih demokratov. Je že tako na svetu. Kurja polt pri volitvah — maček po volitvah — tudi za klerikalnega magnata. Ljudska volja je večkrat božja volja — če ni »na komando«, ampak iz sebe sama! — To smo morali v »Zarji« i Vbiti, če tudi je Žvagun že tri mesece v penzijonu.
— Nezgoda. Ivan Podlesnik ml., svetnik trgovske in obrtne zbornice, je pri Kranju padel na svislih, kamor so skladali seno ter padel več metrov globoko. Priletel je z glavo na tla. Poškodoval se je tako, da ni mogel nič govoriti in da bluje kri.
— Utopljenca so potegnili v torek dopoldne iz Save v Mednu nad Sent Vidom. Spoznali so v njem 36ietnega železniškega delavca Franca Kebra iz Svetja pri Medvodah. Stanoval je v Gorenji vasi pri Retečah. Revež je bil vsled neke bolezni v glavi nekoliko zmešan. ušel je v soboto zjutraj ob 3. z doma, in od tedaj ga ni bilo več videti.
— Umrl je Ivan Pirnat, skladiščni mojster pri c. kr. državni .železnici v Ljubljani, v soboto skoro nenadoma 57 let star. Njegov pogreb je bil v pondeljek. Pirnat je bil vrl so-drug in 20 let član železničarske organizacije ter jako priljubljen sodelavec in predstojnik tovarišem.
— Umrli v Ljubljani: Josip Vadlan, sanitetni poddesetnik, 24 let. — Frančiška Wie-ner. vdova mestnega vrtnarja, 82 let. — Ivan Primc, bivši vrtnar, 87 let. — Marija Dremelj, služkinja, 21 let. — Frančiška Jakše* občinska uboga, 65 let. — Uršula Jereb, žena trgovca in posestnika, 42 let.
— Zakladi v Ljubljanici. V torek so našli delavci v Ljubljanici šestceven samokres in »Sokolov« nabiralnik, ki je bil pred letom ukraden v neki tukajšnji restavraciji.
— Letno Roročiio višje realke v Ljubljani izkazuje, da je bilo ob koncu šolskega leta 1911./1912. na tem zavodu 541 učencev, izmed katerih je bilo 199 Nemcev, 330 Slovencev, 3 Italijani, 4 Čehi in 5 Hrvatov. Šolsko leto je končalo z izvrstnim uspehom 35 gojencev, z dobrim uspehom 314, s splošno zadostnim 36, z nezadostnim 91. Ponavljalni izpit ima 57 učencev, neklasificiranih je bilo 8.
— Matura na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani se je končala v soboto, dne 15. t. m. Izmed 26. kandidatov, ki so se podvrgli zre-
šteno poskrobila mojih oborkov in tudi v kuhinji ni bila za nič. Nekoč sem v Hogly Wood ustrelil kozla, lepo jelenče, in veste, kakšen je prišel na mizo? Pa pustimo to, kar je za nami. Mislim pa, da ni bilo lepo od Vaših bratov, da so me izstradali do smrti, četudi sem jo ubil.«
»Do smrti izstradali? Oh, gospod duh, pardon, sir Simon, ali ste lačni? V predalu imam sendvič, ali izvolite?«
»Zahvalim, sedaj ne jem nikoli, ampak lepo je od Vas in mnogo prijaznejši ste nego ostala Vaša sirova, prostaška, nespodobna fa-milija.«
»Stojte!« je zakričala Virginija in udarila z nogo ob tla. »Vi ste sirovi in strašni in prostaški, in kar se nespodobnosti tiče, veste prav dobro, da ste izmaknili barve iz moje omarice, da ste prenavljali smešno krvavo liso v knjižnici. Najprvo ste mi vzeli vse rdeče barve, tudi karmin, da nisem mogla slikati solnčnega zatona, potem ste vzeli smaragdnozeleno in žolto in navsezadnje mi niste pustili razen indiga in kineškobele ničesar, da sem mogla slikati le prizore v mesečini, ki so izgledali neiz rečeno otožno in ki jih ni lehko naslikati. Nič nisem rekla, dasi sem se močno togotila, in ne-zmiselna je bila vsa stvar, zakaj kdo je slišal kdaj o smaragdnozelenih krvavih lisah?«
»Da, da,« je dejal duh nekam plaho, »ampak kaj sem hotel? Težko si je oskrbeti dandanašnji resnično kri. In ker je Vaš brat nastopil s Paragonovlm odstranjevalcem madežev, ne vem, zakaj naj bi si ne bil pomagal z Vašimi barvami. Kar pa se barve tiče. je stvar okusa. Cantervilli n. pr. imajo modro kri, naj-modrejšo kri na Angleškem. Vem pa, da Ame-rikanci ne polagate vrednosti na take reči.«
»Tega ne razumete in spltfh: najpametneje, kar morete storiti, je, da se izselite in razširite svoje znanje. Papa Vam izpostavi z veseljem potni list in četudi je na špirituozne reči visoka carina, Vam na carinskem uradu ne bodo delali sitnosti, ker so uradniki sami demokrati. In če ste enkrat v Novem Jorku, Vam je uspeh zagotovljen. Mnogo ljudi poznam, ki bi radi dali stotisoč dolarjev za starega očeta. In za domač strah bi jim ne bila nobena vsota previsoka.«
lostni izkušnji, so jo vsi prebili z uspehom, med njimi 6 odličnjakov. Imena letošnjih abiturien-tov II. državne gimnazije so: Česnik, Detela, Drašler, Drobnič, Franza, Jager, Jamnik (z odliko), Jerina, Kranjec (z odliko), Lavrič, Luštrek, Miklavc (z odliko), Ogorelc, Penko (z odliko), Pintar (z odliko), Pirkovič, Schiffrer. Sclirey. Skobe, Stanovnik, Stele (z odliko), Štern, Ustar, Vričko. Zelenik, Zupančič.
— število ljubljanskega prebivalstva. Po definitivnem rezultatu ljudskega štetja z dne 31 januarja 1910 je štela Ljubljana 41.727 prebivalcev, med temi 33.846 Slovencev, 5950 Nemcev, 360 Čehov, 290 Italijanov in 95 Hrvatov in Srbov.
— S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 48 Slovencev, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov in 8 Slovencev.
— Izgubljeno in najdeno. Vdova Marija Svetlinova je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — V trgovini g. Jožefe Podkrajškove je bil pred 14. dnevi pozabljen napol svilnat dežnik, kjer ga dobi lastnik nazaj.
Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« se vrši od ugodnem vremenu, danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Zvezdi. — Spored: 1. Lehar: »Žene«, koračnica. 2. Verdi: Tercet iz opere »I due Foscari«. 3. Waldteufel: »Sirenski čar«, valček. 4. Wagner: Slika iz opere »Mojstri pevci Norimberški«. 5. Nedved: »Mili kraj« in »Zvezna«, pesmi. 6. Thomas-»Mignon«-fragmente.
Zagorje ob Savi.
— Oj, ta lepa uniforma! S pomembno in sumljivo vnemo je razvil v kisovskem premogovniku neki gospod uradnik veliko agitacijo, da bi si rudarji naročili rudarske uniforme. Omenjeni gospod je s pravo kramarsko vztrajnostjo pestil slehrnega posameznega delavca, naj si naroči uniformo. Če mu je rudar enkrat odbil, se ga je lotil drugič, tretjič, četrtič. Tako je silil vanj kakor nadležen komar, in marsikdo se mu je udal samo zategadelj, da se je rešil nadležnega komarja. Mi bi ne imeli nobene pravice kritizirati posameznika, ki bi si naročil prostovoljno in iz lastnega nagiba uniformo, čeprav smo trdno uverjeni, da ima delavstvo v današnjih resnih časih važnejših skrbi kakor pa je naročanje povsem nepotrebnih paradnih oblek. Ampak z vso odločnostjo moramo obsoditi vsiljivi način agitacije za to zgolj paradno zadevo. Zakaj agitiralo se je v tem zmislu, da se je moral bati delavec naravnost zamere pri svojih »predpostavljenih«, če bi si ne naročil. In marsikdo si je naročil uniformo samo iz strahu pred zamero ter bo moral plačevati za to nepotrebno stvar krvavo služene novce, med tem ko mu na vseh krajih sili pomanjkanje najnujnejših življenskih potrebščin v družino. In slednjič je tudi znak posebnega okusa, če se gre udinjat rudniški uradnik kakšni tvrdki za take vrste vsiljivi posel in naj sl mu lete še tako bogate nagrade v naročje ...
—	Sleparstvo trboveljske premogokopne
Izkoriščevalnice. Med delavstvom se slišijo opravičeni glasovi velikega razburjenja nad sleparstvom, ki ga je uganila izkoriščevalna trboveljska premogokopna družba nad delavstvom v zadevi petodstotnega povišanja. Zadnje mezdno gibanje rudarjev, ki jih* je božja nemilost izročila izkoriščevalnemu gospodstvu trboveljske premogokopne družbe, se je končalo z uspehom, da dobe rudarji po pet odstotkov plače več. Ampak kapitalistična svojat, ki ima svoje toplo gnezdo v trboveljski pre-mogokopni družbi, je takoj imela pri roki hudodelsko lopovstvo, da je delavce kolikor možno okanila za priborjeno drobtinico. Preje se je namreč govorilo, in vsak pameten in po-
L>,,l ..im	•■■.■M,	...ml!	m	..H-M	lil	!	J*.".	"	UJil	«L«
»Ne verjamem, da bi mi bilo v Ameriki všeč.«
»Najbrž, ker nimamo razvalin in starih podrtij,« je dejala Virginija porogljivo.
«Razvalin! Podrtij!« je odgovoril duh. »Saj imate svojo marino in svoje manire!«
»Lehko noč! Takoj pojdem k papanu in ga naprosim, da dovoli dvojčkoma teden dni dopusta še povrh.«
»Oh, prosim Vas, nikar ne hodite, gospodična Virginija,« je vzkliknil, »tako sem osamljen in zapuščen in res ne vem, kaj naj počnem. Rad bi spal, pa ne morem.«
»Neumnost. Lezite v postelj, pa upihnite luč. Časi je težko bdeti, posebno v cerkvi, ampak zaspati ni težko. Celo otroci v povojčkih znajo to in vendar niso posebno izkušeni.«
»Tristo let že nisem spal,« je dejal otožno in lepe, modre oči Virginije so se od začudenja razširile. »Tristo let že nisem spal, pa sem tako truden!«
Virginija se je zresnila In drobni ustni sta ji zatrepetali kakor rožno listje. Približala se mu je, pokleknila in mu pogledala v starikavo, preperelo obličje.
»Ubogi duh,« je mrmrala, »ali nimate kotička, kjer bi zaspali?«
»Daleč od tu, onikraj jelovega gaja,« jc odgovoril s tihim, sanjavim glasom, »je majhen vrtec. Tam raste visoka in gosta trava in v njej cveto velike, bele zvezde in slavec poje vso noč. Vso noč poje in hladni kristalni mesec gleda dol in tisa razprostira svoje košate veje nad spečimi.«
Virginiji so stopile solze v oči tn obličje svoje je zakrila z rokami.
»Vrt smrti imate v mislih,« je zašepetala. »Da, srnrt imam v mislih! Eh, kako lepa Je smrt! Kako lepo je, vmehki, rjavi zemlji ležiš in trava se ziblje nad teboj, pa poslušaš to tihoto. In včeraj in jutri je vse eno. Na čas pozabiš, na življenje in imaš mir. Pomagate mi lahko. Odprete mi lehko vrata v dom smrti, . zakaj ljubezen Vas spremlja na vseh potih in ljubezen je močnejša od smrti.« —
Virginija je zatrepetala in mrzla zona jo je spreletela in nekaj trenotkov je vladal molk. Pri srcu ji je bilo, kakor da sanja grozne sanje.
šten človek je tudi tako razumel, da se da povišanje od tistega akorda, kakor je bil v navadi ob mezdnem gibanju, ker le na ta način bi bili delavci za nekoliko na boljšem. Kapitalistični krvosesi pa so dali delavstvu vsekri-žem krajšati akord in od tega skrajšanega akorda so šele delavstvu dali petodstotno povišanje, tako da so ti delavci še na slabšem, kakor so bili preje, v najboljšem slučaju pa so ohranili staro plačo. Edino delavci s stalno, gosposko plačo so brez izjeme na boljšem, med drugimi delavci pa je več ali manj uganjala držba to svoje rokovnjaško sleparstvo. V bodoče bo treba od teh kapitalističnih mogotcev, ki se sicer po svetu radi kažejo za fine kavalirje in največje poštenjake pod božjim soln-ccm. zahtevati za vsako najmanjšo stvar pismenega potrdila, ker sicer bodo po svoji kosmati in široki kapitalistični vesti vedno skušali okaniti delavstvo za priborjena zboljšanja.
—Še ena nesramnost trboveljske izkoriš-čevalnice! Trboveljska premogokopna družba je kakor vampir, ki se nikdar ne nasiti človeške krvi. Tako tudi družbi nikdar ni dovolj izkoriščanja. Iz dolge verige, ki jo tvorijo nešteti slučaji njenega izkoriščanja, hočemo vzeti en člen: Evo ga! Če se rudarju v jami določi akord, pa zadene rudar na boljše mesto in kaže, da bi utegnil malo boljše zaslužiti kakor po navadi, takoj je na mestu angeli varuh trboveljske premogokopne družbe v obliki tega ali onega uradnika in mu kar ob tednu neusmiljeno prikrajša akord, samo da ne bo malo več zaslužil. To je naravnost izzivalna nesramnost, kakor jo uganja ta famozna izkoriščevalnica s svojim delavstvom, in priča le o nenasitni sa-mogoltnosti miljonsko težkih gospodov izkoriščevalcev te vampirske družbe.
Volilni boj v Mostah.
Sijajen shod pri »Dimu«.
Sinoči je bil v gostilni pri »Dimu« shod političnega društva ^Bodočnost«, kakršnega naša organizacija v Mostah še ni imela. Delavski volilci so napolnili vse gostilniške prostore. vežo, vrt. in mnogo jih je stalo pod okni. Shod je posetil tudi gerent g. Oražem. Občinski policaj je hotel delati nekaj sitnosti, češ, da pozna postave, ker je bil »žandar«, pa se mu je dalo razumeti, da so tisti časi že minuli, ko je lahko vsak pandur nagajal.
Prvi je govoril sodrug Kocmur. Povdar-jal je, da stopa socialno demokratična stranka v volilni boj popolnoma nevezana in s programom. ki je znan. Mnogo se je že govorilo in pisalo o moščanskih volitvah, toda nihče se ni dotakni! stvari, za katere pravzaprav gre.
Dr. Šušteršič je v nedeljo govoril o brambni j reformi in zasukal stvar tako, kakor da je bil on najvnetejši zagovornik dveletne vojaške službe. V resnici je pa stvar drugačna in slovenska delegacija je bila v parlametu vselej tam, kjer je šlo zoper delavsko ljudstvo. Do-„-^' kaz: trgovinske pogodbe, draginjsko vprašanje, odprtje mej itd. To vse nima sicer nič opraviti z občinskimi volitvami, ali dobro je, da se je to sprožilo. Kajti kdor je v najvažnejšem parlamentarnem zastopu protiljudski, tudi v občini ne more biti drugačen. Govornik se je nato obširno pečal z lokalnimi zadevami, zlasti s šolskim vprašanjem, vodovodom, cestami. javno razsvetljavo itd. Dejal je, da je lahko biti radikalen in staviti velike zahteve; ampak meščanske stranke se pri tem prav nič ne ozirajo na najpoglavitnejše: Kdo bo vse to plačal! Vprašanje plačila je pa točka, pri kateri se pri liberalcih neha narodnost, pri klerikalcih pa vera v Boga! Indirektni davki so vselej rešilni angel, ki združi obe kapitalistični stranki zoper delavstvo. Tu se pa naši interesi križajo z nameni in zahtevami meščanskih A
Potem je duh zopet spregovoril in njegov glas je bil kakor ječanje vetra:
»Ali ste že čitali preroštvo na oknu knjižnice?«
»Pogosto!« je vzkliknila deklica. »Znam ga na izust. S čudnimi, črnimi črkami je zapisano in je težko čitljivo. Šest vrstic je v celem.
»Ampak ne vem, kaj pomenijo.«
»Pomenijo,« je dejal otožno, »da zavoljo grehov mojih jočete z menoj, zakaj v mojih očeh ni solza, in da molite z menoj za mojo dušo, zakaj v mojem srcu ni vere. In če ste bili zmerom sladka in dobra in ljubezniva, se me usmili angel smrti. Strašne pošasti se Vam bodo prikazovale v temi in grozni glasovi Vam bodo šepetali na ušesa, ampak nič se Vam ne zgodi, zakaj peklenske sile nimajo nbk&sti mA
Čistoto otroka.«	.
Virginija ni odgovorila in duh je vil v divjem obupu svoje roke in gledal na nje sklonjeno zlato glavico. Končno je vstala in je bila zelo bleda in čudna svetloba je sijala v njenih očeh. »Ne bojim se,« je dejala krepko, »in angela poprosim, da se Vas usmili.«
Vstal je s svojega sedeža in vzkliknil od veselja; prijel je njeno roko, sklonil se s staromodno gracijo in poljubil. Njegovi prsti so bili hladni kakor led in njegovi ustni sta goreli kakor ogenj, ampak Virginija je ostala mirna, ko jo je peljal po mračni sobi. V pobledelo, zeleno tapeto so bili uvezeni pritlikavi lovci. 1 robili so -v svoje okinčane rogove in ji migali z ročicami, da se okrene. »Nazaj, mala Virginija,« so klicali, »nazaj!« Ampak duh je oklenil njeno roko še trdnejše, pa je zatisnila oči pred sva-rilci. Strašne živali bolščečih oči, z repi kakor kuščarji so ji pomežikovali z zidca pri ognišču in mrmrali: »Čuvaj se, mala Virginija. Nikdar več te ne vidimo.« Ampak duh je tiho polzel naprej in Virginija ni poslušala glasov. Ko sta dospela na konec sobe je obstal in za mrmral nekaj besed, ki jih ni razumela. Odprla je oči in videla, da se je zid umikal kakor megla; in veliko, črno žrelo je zazijalo pred njo. Trpko hladen veter jima je pihal nasproti in čutila je, da jo nekaj vleče za obleko. »Brž, brž,« je zaklical duh, »sicer je prekasno.« In v tem tre-notku se Je leseni oboj zagrnil za njima in go-belinska soba je ostala prazna.
Strank. Res le, da imajo občine predpisano pot. Ali tudi v danih razmerah se da marsikaj doseči. V Mostah bo finančna plat težavnejša »ego v katerikoli drugi občini, velikih posestnikov je tu prav malo, ostali so pa delavci, ki taajo komaj streho nad glavo. Moste se razvijalo, prebivalstvo narašča, pritok iz Ljubljane Je vedno večji. Pojavlja se stanovanjsko vprašanje in vprašanje apjovizacije, ki je za delavstvo življenskega pomena. Vse to pa more Vspešno Izvajati le stranka, ki se li ni treba ozirati na koristi posameznikov. Končno z^-g?vornlk napade z liberalne strani, ki »odtikajo socialno demokratični stranki kom-*r°HiH 5 j~er*kalci. Rekel je: Nam klerikalni janaiaati se niso znani, če so pa gospodom z e strani. tedaj je to dokaz, da imajo pač jpuse zveze s klerikalci. Če Je resnica, da je Klerikalna stranka določila tudi nekaj naših |fl°ž ta svoje kandidate, je dala le sebi slabo Kovalo. da nima y lastnih vrstah sposob-»J )>' Sicer se pa po postavi nihče ne more Izvolitvi odreči. Liberalci so najmanj upravičeni nam kaj očitati; kajti naši sodrugi bi bili garavnost tepci, če bi $e družili z ljudmi, ki S® 2 najostunejšimi sredstvi ovirali ustanovi-naše »Vzajemnosti« v Mostah. Se zvene ko so zabijali žeblje v vrata zborovalne 1, kjer se je vršil pripravljalni sestanek, (vnp!demokratični stranki Je ze dosedanji ® boj prinesel korist, ker smo se otresli Kvi '	izkoriščati	organizacijo v
v°je samopašne namene. H koncu Je sodrug f;j>c^1Ur Pozval navzoče na agitacijo in viharno 2spehaVank Pr,Ca'°’ da lahko upamo na
!. Sodrug Mauser se je v daljšem govoru *vil z občinskimi zadevami ter izjavil, da je sejalen demokrat In da kandidira na programu °cialno demokratične stranke. w Nato se je priglasil gerent g. Oražern, na-vri stvari, ki so se izvršile oziroma se še k *8e za časa njegovega uradovanja. Trdil Je, iJ® ®°la po krivdi vlade zavlekla, vodovodna Va 1® v t*ru' ceste so sc zb°lJšale, občina :?01 *acasno razsvetljavo $ petrolejkami, do-:i®r. n® bo dobavljala luči od deželne električne Strale, ki se ustanovi itd. Prištedil Je 22 tisoč °n, kar da Je dokaz, da Je dobro gospodaril.
HamerŠak je orisal delovanje me-irt/a > strank- ki hočejo s psevdo-delavskimi . ganizacijami škodovati delavstvu in ga ovl-
SU T nJeS°vem razvoju. Pozval je navzoče, giaaujej° in agitirajo za socialno demokrate kandidate.
Df., .®°^rug Kocmur je odgovarjal Oražmu, Lri JaJ°Č, Ie ^dno, če je postala Šolska V» jVa prava morska kača, ko se S. L. S. fJi11dar baha, da ima pri Vladi tako strahovit p*iv. Klerikalci še nikdar niso bili prijatelji *®»e. Z vodovodom je prav tako, kakor s prebiranjem telet v Beli Krajini pri zadnji de-Jelnozborski dopolnilni volitvi. Volilni mane-P^se 1 stori, ni to nobena zasluga, amil? dolžnost poklicanih Činiteljev. Namigava-aj mJe deželni odbor na strani ljudstva, ima :es!o d vredno.sti v trenotku, ko se izvaja tiottio ^ J®	enega	bolj, drugega mani.
tokrat kakšno stališče bo zavzela S. L. S. Občin d iL° 130010 nastopili za demokratizacijo '«5>Klh volitev.
imi izvajanji 1. shod se je e pa, da so-
^drugi so izzvali s svo lavr?nV 0 Pohvalo. Red se ni kal (jj-mj.! ' v nailepšem miru. Želeti jc pa, ua »o itlraif, 0 nedelje izrabijo Čas in neumorno agl . Za naše kandidate.
Sodrugi, volllci!
hatnni^f^\te lla sv°le glasovnice za III. razred '■no in razločno naslednja imena*.
to.	..Odborniki:
"'ttner Ulrik, kurjač Južne železnice," Zelena jama 150.
ta )amaV,1VUrlaČ *** ŽC,eZnice- Ze'
Mauser Ivan, posestnik, Novi Vodmat 97.
PavH?e°M !ifn skladiščnik, Zelena jama 113. StoiS ,Matila’ Posestnik, Zelena jama 126. Kofi t°Vf0- P°sestnik. Zelena Jama 126. tftatia«!« r?nc' Posestnik, Zelena jama 113. Anton, mizar, Moste.
Namestniki:
J\ranjc lVan, krojač, Selo.
Kastelic Ivan, uslužbenec v Kolinski tovarni, v selo 42.
fl&H® Ivan» uslužbenec v Kolinski tovarni. p,Jak Martin, kurjač južne železnice, Zelena
fcl
l
jama 144. ayan Anton, premikač, Selo 44.
fen/hvjo3 želfzl,!ca hoče delati našim volil-jopusta*	na	-V nedelj’° ne bodo dobili
‘Jano in okolico v Bohoričevi ulici
Agitacijski lokal socialno demokrat!*™ ‘ranke bo v nedeljo tekom volitev v gostilni
kam0r,^j Pridej0 Vsi s°drugi, pre-odidejo na volišče.
pri p od- V soboto ob 8. zvečer bo v gostilni binio 0(lobniku volilni shod, na katerega varilno ^e^sodruge-volilce. Agitirajte za šte-
Štajersko.
$rečiT~ *>one8f®een rudar. V Trbovljah je pone-ihiilcD ru aT Ferdinand Učaker. Padla mu je r a oPrem°?a na desno roko in mu Hico. a,a- Spravili so ga v rudarsko bolniš-
,Juria^KP,08Me“ Tor in ^»nomor. Iz Šent V°deb 5 . 1 ze,eznlci Poročajo: 641etni Franc
Meci Preni te dni 8 sv0,° ženo nekaJ sporekel, vrgel i,a°!|0ni sta se tudi stepla ter je mož ženo
b°ou v' ,1;;1; Pokleknil na njo ter jo skušal za-
*■ ifn.i kuhinjskim nožem. Zena je kli-
cala na pomoč in se tako ubranila moževega napada. Ko so prišli sosedje, Je Vodeb pobegnil v bližnji gozd ter se tam obesil. Zapušča Ženo in Sest nepreskrbljenih otrok.
— V Svetini pri Celju je nabiral kmet Jože Oorišek med nevihto na drevesu Črešnle. Strela Je udarila v drevo In kmeta ubila. Nesrečnež je bil ožgan po vsem telesu.
— Strela je udarila v nišo jQžefa Kukovca v. Zadobrovi. Užgala sicer ni, pač pa je močno poškodovala posestnika samega. Zena je stala med hišnimi vrati in jo je silen zračni pritisk vrgel na dvorišče.
— Ustrelil se je v Vrbovljah blizu Slovenske Bistrice poddesetnik Špelec 26. deželno-brambnega polka, kije korakal iz Maribora v Slovensko Bistrico. Bil je že ponovno kaznovan in bi moral zopet odsedeti kazen, ker se je odstranil brez dovoljenja iz vrste.
Koroško.
— Smrtna nezgoda. Lokomotiva je povozila na postajališču Sv. Križ pri Trstu v pon-deljek ob pol 11. zvečer delavca južne železnice y Trstu 681etnega Antona Vidmarja, rojenega v Logu, občina šturje pri Vipavi. Ne-
srečni Vidmar bil na nasprotn
e čakal na prihod \aaka in je strani. Ko ie videl prihod lo-slil da prihaja vlak in Je hotel
komotive, je m
iti preko tira, pa ga je zgrabila prazna lokomotiva in vsega razmesarila! Vidmar le bil na izletu pr! Sv. Križu, sam brez soproge. Zapušča vdovo in tri, 2e preskrbljene sinove. Zaposlen Je bil pri južni železnici že 42 let. Vidmar je bil zvest sodrug.
— Samomor. Iz Vrbskega jezera so potegnili deželnosodnega slugo Merkuša, katerega so že dva dni pogrešali. Na bregu so dobili njegov klobuk In s sodnimi listinami napolnjeno usnjato torbico. Zakaj je mož izvršil samomor, še ni znano.
— Iz Ječe ubegli deSravdant. V soboto so aretirali v Krakovu Inženirja in arhitekta Karla Sofljevskega iz Celovca. Defravdiral' je denar pri raznih podjetnikih ,za največ pa je ogoljufal filijalko banke za Tirolsko v Bludencu. Ko so ga peljali pred preiskovalnega sodnika, je Sofi-jevski pobegnil. Toda stražniki sp ga zopet ujeli in privedli v zapor. Nato se je v zaporu zastrupil z arzenikom. Prepeljali so ga v bolnišnico, odkoder je včeraj zopet zopegnil, in sicer v sami srajci in spodnjih hlačah. Dosedaj ga še niso našli, pobegnil je bržkone v Švico.
Trst.
— Izredna konferenca. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke sklicuje za nedeljo 21. t. m. ob 4. popoldne konferenco odborov socialno demokratičnih organizacij In društev. Konferenca je izredne važnosti, zato poživljamo vse povabljene odbore, da se vabilu odzovejo in konference gotovo udeleže.
— Zenski shod. Prava manifetacija našega zavednega ženstva je bil nedeljski shod. Lepa udeležba, izvajanja govornikov in sklepi so dajali shodu pomembno važnost. Poročaj je v imenu »Ljudskega odra« sodr. Golouh, ki je v daljšem govoru raztolmačil pomen in naloge ženskega gibanja. Za njim je poročala predsednica ženskega odseka sodružica Gornikova o dosedanjem delovanju našega ženskega odseka in o potrebi, da si slovensko delavsko ženstvo ustanovi svojo politično organizacijo. Govorili so se ob pritrjevanju in navdušenju navzčih sodrugi Mihevc, Kermolj in Makuc Končno je sodrug Golouh, priporočujoč vztrajno in sistematično delovanje v prid ženske organizacije in omenjajoč naše časopisje, zaključil pomembni in krasno uspeli shod.
— Smrtna nezgoda. Na gradu pri Vetri-njah je polila kuharica Angela Torka drva v ognjišču s špiritom, ker se ji niso hotela takoj uŽgatl. Pri tem se ji je vnel v petlitrskem vrču špirit in bliskoma je bila cela kuhinja v ognju. Ko so prihiteli domači, je ležala kuharica sredi kuhinje kot goreč kup, iznad katerega so se dvigali plameni visoko pod strop. Ko so ogenj zadušili, je Torka še malo živela, na potu v bolnišnico pa je vsled silnih bolečin umrla.
— Velik gozdni požar pri Opčlnl. V torek je zanetila iskra iz lokomotive državne železnice ogenj v gozdu pod obeliskom pri Opčini. Ogenj se je po mladem, s silno težavo in večletnim trudom zasejanem gozdu hitro širil in uničil vse nasade v izmeri 10.000 kvadiratnih metrov.
Zadnje vesti.
HEINOLD PRI CESARJU.
Dunaj, 18. julija. Včeraj je bil minister za notranje zadeve baron Heinold pri cesarju v Išlu na avdienci. Dasi je avdienca trajala tri-četrt ure, je šlo le za manj važne zadeve notranjega ministrstva. Baron Heinold je izjavil, da ostane zaradi češko-nemške sprave še na Dunaju in pojde šele po 18. avgustu za nekaj časa v Išl.
CEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
Praga, 18. julija. Položaj se ni še nič zboljšal. Ce se ta teden ne doseže rezultat, kar ni verjetno vpričo velikih nasprotij, se odgodi nadaljnje pogajanje na jesen.
Cehi in nemci.
Olomuc, 18. julija. Pri neki slavnosti, ki jo je priredilo nemško pevsko društvo v Lipniku, je prišlo do spopada med Nemci In Čehi. Več oseb je bilo ranjenih s palicami in s kamenjem. Zandarmerija je napravila mir. Veselico, ki jo je hotela prirediti češka »Matica školska«, je okrajno glavarstvo prepovedalo.
NAPAD NA VLAK.
Krakov, 18. julija. Brzovlak, ki vozi iz Kijeva v Varšavo, je skočil s tira. Nezgodo so povzročili zlikovci. Stroj in prvi štirje vozovi so popolnoma zdrobljeni, drugi vozovi poškodovani. En sprevodnik je mrtev, 13 oseb težko ranjenih,
izmed katerih bodo tri bržčas umrle. Aretirali so doslej neko sumljivo osebo in 6 orožnikov, ki bi bili morali stražiti progo.
TISZA SE OPRAVIČUJE.
Budimpešta, 18. julija. Grof Stefan Tisza objavlja odprto pismo volilcem aradskega okraja, v katerm izkuša opravičiti svoje divjanje v državnem zboru in svoje sovraštvo do volilne reforme. Pismo je sestavljeno v imper-tinentnem tonu, polno bahanja In lastne hvale. O volilni reformi pravi: »Koalicija je svoj čas označevala Kristoffyjevo volilno reformo, ki je imela ustvariti dva mlljona šeststotlsoč novih volilcev za atentat na madjarskl narod. Kako naj se imenuje zahteva sedanje opozicije, po kateri bi dobili dva mlljona štlrlstotisoč novih volilcev, katerim se ne more brez nevarnosti dati volilna pravica, ker ne poznamo njihove kvalifikacije. (To se pravi, ker Tisza ne ve, koliko Je med njimi volilcev nemadjarske narodnosti in socialistov. Taki volilci so po nazorih Tisze kajpada nevarni.) O svojem be-Čarskem teptanju opravilnika pri »razpravi« o volilni reformi pravi, da so se formalne napake popravile s tem, da Je zbornica z absolutno večino odobrila njegovo postopanje (ko Je namreč s policijo pometal opozicijo iz parlamenta.) Nadalje govori, da je rešil »ugled ogrskega parlamenta« in naposled polemizira z veliko prevzetnostjo z grofom Apponyjem.
NESREČA NA DONAVI.
Budimpešta, 17. julija. Blizu Baje je osebni parnik zadel v tovorno ladjo, ki se je tako poškodovala, da se je v kratkem pogreznila.
LAČNI ŠTRAJK V KLOŠTRU.
Varšava, 18. julija. Novi prior v pavlanskem samostanu v Čenstohovi je hotel ?boljšatl disciplino med menihi in odstraniti pet duhovnikov, ki so se vedli posebno škandalozno. Menihi so se uprli na ta način, da odklanjajo vsako hrano.
NESREČA NA REKI.
Tri osebe utonile.
Trier, 18. julija. Pri Mertertu na Luksemburškem se Je v Mozeli potopil čoln z desetimi peki. Dva pekovska mojstra in brodnik, ki Je bil 79 let star, so utonili. Druge so šele do dolgem trudu spravili zopet v življenje. Čoln je vsled velike vročine dobil razpoke in se za-raditega ni mogel držati nad vodo.
ELEKTRIČNA ŽELEZNICA.
Rim, 18. julija. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je sklenilo vpeljati na progi Rim-Jakin (Ancona) električni obrat.
STAVKOVNO GIBANJE.
Diinkirchen, 17. julija. Po shodu delavcev na dokih in mornarjev je prišlo do trdih spopadov z orožništvorn. Orožniki so jezdili v vrste demonstrantov; več demonstrantov je vsled tega bilo pomandranih, nekatere so orožniki ranili s sabljami.
London, 17. julija. Delavci na dokih v Liverpoolu so šli danes zopet na delo.
VAGABUNDI — STAVKOKAZI.
Berolin, 18. julija. »Lokaianzeigerju“ poročajo iz Rio de Janeiro: Francoski parnik La Pro-vence je dospel sem z 728 potniki. Ker stavkajo mornarji v Marseille, so nadomestili mornarje z vagabundi, ki so med vožnjo ogrožali potnike z revolverji in jih pretepali, tako da je bila na parniku ves čas velika panika. Vse moštvo so tukaj aretirali.
PORTUGALSKO.
Lizbona, 18. julija. Po vesteh iz severnih pokrajin je pričakovati, da pride kmalu do spo-pacja z monarhisti, ki so se zbrali ob španski “epubllčanske čete so zasedle mejo in vo-jaski oddelki preiskujejo pokrajino. V obmejnih krajih so zaprli več oseb. ki so bile v zvezi z monarhističnimi izdajalci, med njimi enajst duhovnikov. Ce ste spuste monarhisti res v boj, je njih poraz neizogiben.
PISATELJ FOUILLE UMRL.
Bordeaux, 18. julija. Profesor na tukajšnem vseučilišču, pisatelj in filozof Alfred Fouille je umrl. Bil je 74 let star.
MATEMATIČAR POINCARE UMRL.
Pariz. 18 julija. Henry Poincare, znani ma» tematičar In član »Francoskega instituta11 je umrl. Pajni je bil bratranec sedanjega ministrskega predsednika.
TURČIJA.
Mahmud-Muktarjevi pogoji.
Carigrad, 17. julija. Mahmud Muktar-paša je dolgo konferiral z velikim vezirjem o pogojih. po katerimi sprejme portfej vojnega ministra. Zvečer so predložili sultanu Mahmud-Muktarjevo imenovanje v sankcijo. Mahmud Muktar zahteva najobsežnejše koncesije za albansko misijo.
Položaj v Albaniji.
Carigrad, 18. julija. V zbornici i« v senatu so danes prebrali manifest, ki so ga poslali albanski ugledni možje sultanu. Albanci zatrjujejo svojo neomajno zvestobo in prosijo, naj sultan prizna njihove naravne pravice in pošye preiskovalno komisijo, da se nehajo vendar že krvavi spopadi. V senatu so burno debatirali o pismu Albancev. Predsednik Ahmed Muktar paša je zaklical: »Ogenj in meč ne smeta divjati v notranji državi.« RešidAklf Je zahteval ostro kazen za krivce. Senat Je pozval vlado, na| da pojasnil.
Monastlr, 18. julija. Albanski oficir Tajar-bej, ki vodi upornike, bo poslal prihodnje dni turški vladi ulttimatum. V DJakovaru so albanski voditelji In poglavarji proglasili avtonomijo Albanije.
Abdul Hami d.
London, 18. julija. Iz Soluna poročajo, da Je bivši sultan Abdul Hamid opasno zbolel.
OROŽNJE OFICIRJEV,
Carigrad, 18. jujija. Neki aktivni general izjavlja, da so vse čete po Rumuniji od albanske meje do Djatalje pripravljene, kakor so izsilile
demisijo vojnega ministra Mahmud Ševketa, zahtevati, da odstopi vse ministrstvo. Če se to ne zgodi pred prazniki, do 24. t. m., so čete namenjene marširati proti Carigradu.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA Preiskana ladja.
Carigrad, 18. julija. Uradno poročajo, da so italijanske bojne ladje ustavile poštni parnik Ismajlije, ki pripada Črti Kedlvlalmail, ter so ga Italijani pet ur preiskavali In zaplenili pet postnih vreč.
Nepokopani mrliči.
Carigrad, 18. julija. Iz Ferne javljajo uradno, da so patrule v okolici Sidi Alija našle več kakor dvesto nepokopanih mrtvih sovražnikov.
Mirovna pogajanja.
Rim, 18. julija. Po časopisju je bilo zadnje dni razširjenih mnogo vesti o mirovnem posredovanju raznih držav in o mirovnih pogajanjih med Italijo in Turčijo. Med drugim so tudi poročali, da se je neki turški državni tajnik na nevtralnih tleh v Švici pogajal z zastopniki italijanske vlade zaradi premirja. Uradoma javljajo, da takega pogajanja nikdar ni bilo.
KOLERA.
Belrut, 17. julija. Iz Aleppa poročajo, da se kolera zelo širi. Uradno javljajo vsak dan več smrtnih slučajev. Med delavci, ki delajo pri bagdadski železnici, dalje pri delavcih, ki grade luko v Antijohiji in Aleksandreti, se razširja kolera.
NESREČE V GORAH.
Inomost, 18. julija. Gimnazijski ravnatelj dr. OJbricht iz Chemnice Je na Velikem Grot-tenk(pH» ponesrečil in se ubil. Truplo so prenesli v Holzgau.
Inomost, 18. julija. Gimnazijski dijak K0-nig je ponesrečil na Glugenzerju pri Inomostu In je kmalu po padcu umrl.
RUSIJA.IN JAPONSKO.
London. 18. julija. »Times« Javljajo iz Peterburga, da je zveza z Rusijo in Japonsko že skoraj definitivno sklenjena. Rusija priznava Japonski popolno svobodo akcije v južni Mandžuriji, Japonsko pa ima podpirati Rusijo, če je napadena.
PANAMSKI KANAL.
Washington. 18. julija. V zbornici je Moore vložil načrt zakona, ki pooblašča državnega tajnika, da stopi z Anglijo in z drugimi državami v pogajanje zaradi nevtraliziranja panamskega prekopa in zaradi razdelitve stavbnih in vzdrževalnih stroškov med prizadetimi državami. Zakonski načrt pravi, da bi nevtra-liziranje kanala jznatno zniŽialo vzdrževalne stroške ter koristilo trgovini in svetovnemu miru.
SENZACIONALNI UMOR V NOVEM JORKU.
Novi Jork, 17. julija. Pred hotelom Metropol so včeraj ustrelili posestnika igralnice Ro-senthala. Rosenthal je pred dvema dnevoma naznanil državnemu pravdništvu one policijske oficirje, ki so zahajali v njegovo igralnico. Včeraj bi bil moral iti Rosenthal k državnemu pravdniku, da bi mu dal natančnejša pojasnila. Vsled teh pojasnil bi bilo najbrže aretiranih mnogo uglednih oseb. Ponoči je pripeljal avtomobil sedem oseb pred hotel, v katerem je Rosenthal večerjal. Poklicali so ga vun in ustrelili, čeprav je bilo v neposredni bližini šest policistov Morilce so danes aretirali, ki so vsi ljudje z’ velikim političnim uplivom in ki so zahajali v igralnico. Rosenthalov umor so pospeševali uplivni politiki in policijski oficirji Državni pravdnik je izjavil: »Obtožujem policijo, da je kriva Rosenthalovega umora.«
Vestnik organizacij.
Politično društvo „Bodočnost“ iina v pondcljek 22. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji .International" občni zbor.
H kegljanju na dobitke v korist „Zarje“ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji , International*, kjer se izve tudi vse podrobnosti.
Goriško.
— Članom »Vzajemnosti«. Znano bo bržkone vsem članom splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Goriško, s sedežem v Nabrežini, da se je na zadnjem izrednem občnem zboru naprosilo vse člane, kateri so zaostali s prispevki, da jih čimpreje poravnajo. Le v, tem slučaju nam bo mogoče ne samo tu si napraviti močna tla, marveč omogočeno nam bo tudi ustanoviti podružnico, ker že sedaj uvi-devarno, da se okoličani zanimajo za stvar. Akoravno v pričetku ne moremo nuditi članom vsega»_smo uverjeni, da lahko sčasoma napravimo lastno čitalnico, pevski zbor, odsek za Izlete, telovadbo, plesne vaje itd. Obenem vabimo dotične, kateri imajo veselje do tfVma-tičnih iger, da se zglase čim preje. Prispevki se lahko vplačujejo vsako nedeljo začasno od 9. do 12. predpoldne v prostorih »Javne ljudske knjižnice«.
—	Pota v	Nabrežini.	Pred časom smo že
poročali, kako	prijetno je	delavcem in pešcem
sploh, kateri hodijo po cesti. Res Je, da se nahajata dve tabli, kateri naj bi svarile avtomo-
,	biliste,	na naj	vozijo počasi; prvič so na Jako
_ ;ibem	kraju,	drugič pa	je besedilo samo v
iovenskem jeziku, tako da noben avtomobilist, katerih večina zna angleško in francosko, iie razume pri najboljši volji. Dobro bi bilo, da se table postavijo na primeren kraj in pisane naj bodo poleg slovenščine vsaj v francoskem jeziku.
— Okrajna organizacija Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici priredi V nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na prostornem dvorišču gostilne Stefana Furlana v Podgorl (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo Iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor Iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« lz Solkana in »Delavski pevski zbor« Iz Gorice. Med veselico ln pri plesu bode svi-rala goriška godba pod vodstvom gospoda Bar
razzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol 4. popoldne začetek veselice. Po končani veselici prične javen ples na nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v Spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesti za vsak komad 10 vin. Čisti dobiček veselice je namenjen >: mil jonskemu skladu« »Zarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta t. I.
Veselični, odbor.
— Vstopnice k veselici, ki jo priredi okrajna organizacija v Gorici, so v predprodaji: v Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberniču; v St. Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod-njah pri sodrugu Cjanu Andreju; v Mirnu pri sodrugu Vinc. Štanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v I odgori pri sodrugu Mihaelu Markiču.
Istra.
— Opatija. Pretečeno nedeljo se je vršil v Opatiji v gostilni pri Runtiču občni zbor on-dotne skupine zidarske organizacije. Iz poročila, ki ga je podal sodrug Varljen Ivan, je razvit,no, da skupina kaj pridno napreduje in da nna ze skoro 200 članov. Po poročilu je govoril bi ir no aplavdiran sodrug Regent iz Trsta o or-gamzaciji. najprej v slove/kem, potem v italijanskem jeziku. Obe poročili je naš sodrug Jakovac podal v nemškem jeziku. Končno je bil izvoljen nov odbor iz sledečih sodrugov: Slavič I ran. predsednik; Vaikovič Anton, podpredsednik; Mozetič Karl, prvi. Slavič Ivan, drugi tajnik; Varljen Ivan, glavni, Babič Rudolf, drugi blagajnik; Boreili Amadej, Friverth rrane in Lnginja Franc, nadzorniki. Pri točki »Raznoterosti« je govoril še sodrug Lipovšek Vinko m je predsednik, potem ko je sodrug Jakovac zopet povdarjal važnost organizacije
111	priporočal neumorno agitacijo, zaključil shod.
-- Znižanje istrske obali. Pred štirimi leti je konstatiral znani arheolog dr. A. Onirs na podlagij študij starih pristanišč, da 'se istrska obala vedno znižuje. Izračunal je, da je padla obala v zadnjih 2000 letih za 1.5 m, torej v enem letu približno za 75 mm. To trditev je pred kratkim potrdilo uradno poročilo hidro-grafičnega urada v Pulju. V teku 30 let se je pokazalo, da je vodna površina za 3.5 cm višja sedaj kot pred 30. leti. To je edino mogoče na ta način, da se obala znižuje. Dr. Gnirsova trditev je s tem utemeljena in dokazano je, da se istrska obala »res znižuje, in sicer na leto priblično za 1 mm.
—- Morski somi. Vesti, da so se pojavili ob Jadranski obali morski somi, se vedno bolj rnnože. iz Pulja poročajo, da so videli v bližini otoka Brioni dva precej velika morska soma.
t Volkovi v Istri. Orožništvo iz okolice Pulja poroča; da so videli orožniki v bližini človeških naselbin dva velika volka, ki sta pa pred njimi takoj pobegnila v gozdove.
Novice.
* Največje skladišče. Tik ob morju stoji v I ort Arthurju v Kanadi največje skladišče na svetu. V skladišče spravljajo žito, ki ga pridelajo v Kanadi in ga potem razpošiljajo po vsem svetu. V skladišče spravijo lahko 3,800.000 centov žita, ki ga po ceveh nakladajo na parnike
* Prva žrtev aviatike. 15. junija I. 1785. je bilo v mestu. Boulogne silno razburjenje, ker se je nameraval dvigniti v zrak Pilatre de Rozier v spremsvtu fizika Romaina in preleteti morje do angleške obali. Pilatre je že dve leti prej izvršil prvi polet in njegovo ime so slavili po vsem Francoskem. Ali to mu ni zadostovalo, hlepel je po tem, da bi ga slavili tudi na Angleškem. Sestavil je povsem nov aparat ki je imel dva zrakoplova, eden naj bi se dvignil s pomočjo ognja, drugi s pomočjo vodika. Velika množica ljudstva se je zbrala, ko se je dvignil ob 7. zjutraj Pilatre v spremstvu Romaina. Do višine 200 metrov je bil veter ugoden. Zrakoplov je plul nad morjem. Ali naenkrat se je pričel zrakoplov sukati po zraku, veter ga je gnal proti francoski obali. Pilatre te hotel odpreti zatvornico in se spustiti k zem-|i. Ali kar se pretrga zrakoplovovo ogrinjalo in zrakoplov je z neznansko hitrostjo padel .kar navpično na zemljo. Oba pogumna aviatika sta obležala mrtva na tleh.
* Oproščena morilka matere. Pretečeni teden so oprostili porotniki v Parizu 20Ietno Yvonne Berthalierjevo, ki je ustrelila lastno mater in nekega moškega, ki je že delj časa živel z materjo skupaj. Gospa Berthelierjeva je bila ločena od svojega moža, živela je s svojo hčerko skupaj in s Langloisein v neki vili v pariškem predmestju Villemomble. Gospa se je preživljala s poučevanjem klavirja, ravno tako tudi hči. Langlois, materin ljubček, je zasledoval tudii hčerko. Sodnijska preiskava ni razjasnila, ali Je Yvonne odbila Langlois-jevo približevanje, ali mu je dajala pogum. Pozimi je pa pričela Yvonne ljubaviio razmer s pismonošo Rousseaujem, ki je bil sicer oženjen, a ga je vzlic temu izdajala za svojega zaročenca. 30. januarja je ponoči udrla Yvonne v spalnico, v kateri sta spala njena mati in Langlois in ustrelila oba. Yvonne je trdila pred sodniki, da se je bala Langloisja in njegovega zn-sledovanjaj# da ga je zato usmrtila. Morilka
je nesla s seboj v spalnico svetilko, da bi bolj gotovo zadela. Izvedenci so dognali, da je streljala Yvonne popolnoma mirna in da se ji ni niti roka tresla. Ko je hči ustrelila mater in Langloisja je šla k svojemu zaročencu in se s tem posvetovala. Nato je Šla k policiji in pripovedovala tam neverjetne pravljice. Pred porotniki se je izkazala Yvoime za imenitno igralko, imela je tudi izbornega zagovornika. Yvounine solze in omedlevice, zagovornikovp laži, da je Yvonne ravnala iz strahu in da sta bila mati in Langlois pravi zverini, vse to je omehčalo porotnike tako, da so morilko lastne matere oprostili. Ko je šla Yvonne iz dvorane, ji je občinstvo ploskalo. Res. kakor v teatru.
*	Kaj je na Avstrijskem vse mogoče. Poslanec sodrug Glockel je povedal v poslanski zbornici tole mično zgodbo iz zgodovine avstrijskega birokratizma: V septembru 1. 1911. je peljal neki voznik z lesom obložen voz čez železniški tir v Neudecku na Češkem. Pri prelazu je bil pa en prag prekratek, voz je obtičal in ni mogel dalje. V tem trenutku pridrdra mimo vlak. odtrga voz in konje vrže v stran. En konj je bil mrtev, drugi težko ranjen, voz je bil zdrobljen. Pred sodiščem je bilo dokazano, da ne zadene voznika nobena krivda, voznik je bil oproščen, torej je očividno, da je železniška uprava odgovorna za nesrečo. Voznik, ki je ubog, je tožil železniško upravo in zahteval 1440 K odškodnine? Najprej so rekli: konj, ki ni bil mrtev, ne sme voziti. Voznik je moral torej dva in pol meseca krmiti konja, a rabiti ga ni smel. Nato se začno ogledi komisije. Doslej jih je bilo že sedem, pri vsaki komisiji po osem oseb. Komisije so bile sestavljene iz uradnikov iz Heba, Plzna in Karlovih varov. Zivinozdravniki iz Prage, Heba in Karlovih varov so obiskavali bolnega konja. Ko je šesta komisija s častjo in slavo dokončala svoje delo, so dejali: sedaj še ena komisija in potem šele
—	ogled na lici mesta. Zopet so naložili voz z lesom, spustili železniški stroj, ki je peljal tik do voza, seveda dalje ne. Ko bi pred voz upregli uradnega »šimelna«, bi bilo morda prav dobro. Komisijski stroški so prav gotovo še višji kakor 1440 K. Ubogi voznik je že uničen, a železniški pragi še niso popravljeni. Neki tovarnar. Čigar tovorni avtomobil mora tudi večkrat peljati čez ta prehod, je hotel pustiti prage popraviti na lastne stroške, a železniško obratno ravnateljstvo ne pusti, češ da bi s tem bila dokazana krivda, čudno ni, če je že vse prebivalstvo ogorčeno nad takim uradovanjem.
Delavsko gibanje.
= 85 let! Trije meseci so že potekli, odkar so stavkali rudarji v rurskem premogovnem revirju. Stavkovna justica je izvršila v tem času delo, na katero je res lahko ponosna! Policija, rudniške uprave, krščansko socialni in žolti stavkokazi so ovadili na tisoče rudarjev, ki so se udeležili stavke. Sedaj po treh mesecih ponehavajo ovadbe, justični mlini ne ropočejo več tako naglo. In če poneha vnema lepe denunciatske družbe, tedaj bodo sodniki prihodnji mesec zaključili svoje plodonosno delo. Dela je bilo toliko, da so morali v vsej naglici sestaviti nekaj posebnih sodniških zbornic, sedaj so te tudi že razpuščene. Krvoločnost sodnikov se je zadjne tedne tudi nekoliko ublažila. Medtem, ko so pri razpravah v marcu in aprilu kaznovali vsakega, ki je n. pr. zaklical stavkokazom »pfui« z 2 do 6 tednov zapora, so ta »grozni zločin« kaznovali zadnje tedne le z denarno kaznijo, seveda precej visoko. Morda je sodnike že same obhajala groza nad ostrimi kaznimi. Časopisje je prinašalo le nepopolna poročila o razpravah, ker so n. pr. sodišča v Bochumu in Dortmundu vsak dan razpravljala v večih dvoranah.	Poročevalci	torej	niso
mogli slediti vsem razpravam. Stavkajoče delavce so dalje sodili tudi še pri deželnih sodiščih v Essenu, Duisburgu in Miinstru. V Es-senu in Duisburgu so bile celo porotne obravnave. Razen pri teli sodiščih, so bile razprave pri vseh okrajnih sodiščih revirja. Do 10. junija so izrekla sodišča naslednje kazni, ki pa niso popolne.
Moški Ženske Leta Meseci Tedni Dnevi Globa
Bochura	163	63	38	1	10	5	4022	m
D 'rtmund	176	56	23	—	11	4	5056
Drugi kiaji 171	47	23	9.2	3	2501 .
Skupaj	510	loti	!>:>	6	i	o	iiouy	m.
Ne roparji, ne morilci, nc bodo presedeli teh 85 let, temveč	mirni	delavci,	ki niso	drugega storili, kakor	da so	zahtevali malo	večji
kos kruha za svoje otroke in zase. Da bi pa bolj gotovo dobili to, kar so zahtevali, so hoteli pregovoriti za stavko tudi svoje zaslepljene tovariše, ki žive še v neumni veri, da se bodo trda srca kapitalistov sama ob sebi omečila. Ali je čudno, če je temu ali onemu organiziranemu rudarju vzkipela kri, ko je videl, da veliko število njegovih tovarišev noče rešitve, in ga je ozmerjal, ali mu pretil. Silno redki so oni slučaji, v katerih so stavkujoči rudarji tudi dejansko napadli stavkokaze. Za te redke dejanske napade so pa sodniki priznavali strašno visoke kazni: en delavec je dobil tri leta, drugi dve leti, dva po eno leto in tri mesece. Povdnr-jati moramo, da nima niti eden izmed teh obsojencev na vesti človeško življenje. Mec' stavko je bilo res umorjenih 5 delavcev, ali i so padli vsled policijskih krogel, in enega jc ustrelil neki krščansko socialni stavkokaz. Policaji in stavkokazi bodo najbrže oproščeni, ker uradno že razgašajo, da so ravnali v silobranu v treh slučajih, v dveh slučajih je pa bil
vzrok umora lastna krivda umorjenih in nesrečen slučaj. Rudarjem in tudi ostalim delavcem, pa naj bodo te ostre kazni v plodotiosen nauk. Jasno vidimo, da, kdor ima moč, ima moč, ima tudi pravico. Ako hočejo torej delavci pravico, si morajo zagotoviti moč. To pa dosežejo lez edinostjo, z organizacij. V lastni mči delavcev je, da spremene te nauke v dejanja. Čim prej udejstvujejo te nauke, tem manjše bodo žrtve v boju za pravico.
—	Za klesarjo lu kamnolomce je zaprta tvrdka Hans VViidi v Nabrežini, in ne vsa Nabrežina, kakor je pomotoma sporočil »Stavbin-ski delavec« v št. 27.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubfjani.
Zehvala.
Ob izgubi našega dobrega In blagega očeta gospoda
Ivana Pirnat-a
skladiščnega mojstra c kr. drž. žel.
izrekamo za izkazano sožalje in udeležbo pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Šc posebej sc zahvaljujemo g. namestniku kurllniškega načelnika, gg. železniškim uradnikom, podurndnikom, strojevodjem, sprevodnikom, kurilniškemu in skladiščnemu osobju, ter darovalcem lepih vencev in sploh vsem, ki so spremili dragega rajnika k zadnjemu počitku
V Ljubljani, 16. julija 1912.
]%Tssj>t»vefše! Majiiovej&c
Maksim Gorki j
ati“.==
Žalujoči ostali.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dijettlčno sredstvo.
Kri t>oreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, ka-kor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
M. Zor, Ljabjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kccttdjonlrsn potoučc^alec podgan, miši In mrčes.	.%
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer polom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M, Zora v navedeni lastnosti.
Gl ince, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so:
J Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ca-serma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi. Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene plošče; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1 avgustom 1.1. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, Ljubljana.
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
BiaŽ, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta.
T »*eo, Kuš^r, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžnar, Zelena jama.
Svete k, Zaloška cesta.
Sešar**, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama ">0.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleijnstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. -Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušmik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča* ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček ivojlm članom. Življenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna druStva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondl K 64 milijonov Jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička Je do sedaj izplačala svojim članom žlvljen-skega oddelka K 2,495-719. Kapltalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356*861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENFRALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI ====—=—=
,SLAVIJA4