PRIMORSKI DNEVNIK V'oXSrViET - Cena 35 lir Leto XVm. • St. 124 (5208) TRST, sobota 26. maja 1962 PO USPELI STAVKI SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV Nova stavka italijanskih šolnikov? Danes odločitev Medsindikalne zveze Senat odobril proračun za vojsko - V poslanski zbornici so govorniki KD poudarili potrebo po nacionalizaciji električne industrije «Il Centro», novo glasilo desnice KD (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Danes se je zaključila štiridnevna vsedržavna avka učiteljev in srednješolskih profesorjev. Sindikalne or-rjflzacije (ANCISIM, SNASE, SNTA, SASMI, SNPPR in SN-3K ki so vključene v Medsindikalni zvezi šolnikov, se bodo te?fa*e Mri dopoldne, da bi proučile položaj po zaključku pro-w,5tl}e stavke in sprejele sklep o morebitni nadaljnji sindikal- 1 «kolji. Cist SCEL’ stanovska organizacija ljudskošolskih učiteljev rvL, ki se ni udeležila stavke, --------------- t danes izdala sporočilo, v ka-Je.m poudarja med drugim io trdno voljo, da se čim-?ei doseže zadovoljiva rešitev ]™ra med šolniki in vlado ter J^dlaga v ta namen takojšnjo “Oovitev pogajanj. .prihodnji ponedeljek ob 20. url (, .tačne 24-urna stavka železni-ijhev, istega dne bodo stavkali jkmetijski delavci. S pone-j'ikom se bo začela 48-urna stavni delavcev v petrolejski indurli in v podjetjih, ki proizva-J° zemeljski plin; stavka zaje-vsa tovrstna podjetja z dr-Jno udeležbo. j,|. Poslanski zbornici se je na-I, Jevala in zaključila splošna t‘Prava o finančnih proračunih, katero so posegli demokrist- janski, liberalni, komunistični in misovski poslanci. Pri tem je vredno podčrtati, da so demokristjani zelo odločno zagovarjali potrebo po načrtni gospodarski politiki in nujnost nacionalizacije električne industrije, kar so utemeljevali tudi s papeževimi enciklikami, kakor da ne bi zadoščal že 3. člen italijanske ustave, ki je glede tega izredno jasen. Ostro so polemizirali z liberalci, ki se — edini zapozneli zagovorniki svobodne konkurence na tem področju v Zahodni Evropi — upirajo nacionalizaciji tega sektorja. Amendola (KPI) pa je poudaril, da politika gospodarskega na črtovanja ne sme imeti oblastnega značaja (kot je to primer v Franciji, Španiji in na Portu- galskem), ampak mora imeti demokratičen značaj, to je, mora vplivati tudi na razdelitev nacionalnega dohodka, da bi tako zagotovili tej politiki podporo delovnega ljudstva. Ob zaključku je Amendola zatrdil, da sedanja vlada ne daje nobenega jamstva, da bi se mogla iztrgati iz objema monopolističnih skupin; le-te pa je po njegovem mnenju moč premagati samo s podporo komunistične stranke; tudi «resnega gospodarskega načrtovanja» ni moč uveljaviti «brez enotne akcije levičarskih sil. In vprav zato, da bi potrdila to načelo, bo komunistična skupina nadaljevala s svojo opozicijo in glasovala di nekatere podatke, na podlagi katerih je razvidno, da je Italija — razen, seveda, ZSSR in ZDA — (za Kitajsko pa nimamo podatkov), med tistimi državami, ki izdajo povprečno najmanj za vojsko (v Evropi izda manj za vojsko samo Jugoslavija). V lan-škem letu je Italija izdala za vojsko 15.900 lir na prebivavca; Francija, 47.833; Nemčija, 44.857; Anglija, 57.520; Češkoslovaška, 67 tisoč 971; Vzhodna Nemčija, 24 tisoč 81; Švica, 31.455; švedska, 51.466; Španija, 16.193 in Jugoslavija 11.693 lir. -1"’* • Pod predsedstvom ministra za industrijo Colomba se ie danes se-.. . v stal medministrski odbor za cene prot. finančnemu proračunu». odobril 2nižanje cane 7a ok Prihodnji ponedeljek bodo po- «po farmacevtskih proizvodov; «bižanje cen gre od 15 do 31 odst. ročevavci vseh treh proračunov odgovorili na kritike, nato pa bodo imeli zaključno besedo trije finančni ministri: Trabucchi, Tre-melloni in La Malfa. rem popdarja, da je v sedanje Po govoru obrambnega ministra položaju v Italiji nujno potrebno Andreottija so senatorji odobrili izvesti nacionalizacijo električne proračun za vojsko, v ponedeljek pa bodo začeli razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico. V svojem govoru je minister navedel med drugim tu- 'niiitiiiiiiiHiiitiiMiiiiiitiiiiiiiiiatiiiitiiiiiiHiiiiMiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiittmtiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiHimiiitMtiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiitiij irvi pozitiven ukrep v Ženevi Objavljena skupna izjava ki obsoja vojno propagando Izjava je kompromis med sovjetskim in ameriškim načrtom Nigerijski predlog za enomesečno prekinitev konference j^fiNEVA, 25. — V posebnem odboru ženevske konference so Ungati odobrili izjavo proti vojni propagandi, o kateri sta se st& sporazumela oba predsednika konference po številnih se->ih. Jjteviini govorniki so izrazili----------------- -®°voljstvo nad tem prvim po- liti U1JSCV0 naa iem PIviIU p0* Jvhim ukrepom dveh prednikov, kar se tiče delnih u-cPov o razorožitvi, ki naj Izdajo mednarodno ozračje ■^krepijo odnose med drža- l&ttpna izjava se v svojem u-HjjM sklicuje na listino Združe-C »arodov in na voljo narodov, .talijo živeti skupno v miru tat dobri sosedje; zatem po- DANES »lws »vet Je z zadovoljstvom C*lei novico, ki Je prišla z ženske konference, da so včeraj »J**ati odobrili izjavo proti kh ti Propagandi, o kateri sia se k* sporazumela oba predsedni-konference Izjava vsebuje S} točk ki jih objavljamo na i mestu. Tod* istočasno Je hffi* 'z Washington* vest, da so L * napravile včeraj nadaljnja it,: Poizkusa z atomskim orož-k na Božičnih otokih v zra-Vn v Nevadi pod zemljo, n, taščov pa je v Moskvi sko-istočasno z ameriškimi eks-iHami poudaril da spada med kesanja, kii jih Je treba nuj-CJfHti, prav ukinitev jedrskih E|*kusov poleg razorožitve in t.ta'tve mirovne pogodbe z »jJttlJo ter rešitve berlinskega Glede Laosa je z zar lJ0,Jstvom ugotovil, da se Suha. Fuma in Sufanuvong stri-glede sestave koalicijske k^fltem Je Suvana Fuma pri-tini V Severni Laos, kjer pričar 'C; se bo sestal s Sulanu-!» «°m in Bum Umom. Hkrati li-VfiSDl tih5r,spela na Tajsko prva sku-KaJMm leta, Velike Britani-«i»?tr vsekakor ne prispeva k «istemu reševanju laoške kri- ita fi Prese .Franciji Je vlada sprejela konkreten ukrep kot posle-* Presenetljive razsodbe pro-W.t.lknu: razrešila Je vrhovno H*?ko sodišče vsega dela. Se-jis.t s„ zločinsko delovanje fa-M'' v Alžiru in Oranu nada-»J so ubili v Alžiriji pred-I i?»šnjini 32 Alžircev in rani-%. V mestu Alžira pa izstre-'iLtalo več grana/t proti tovorit orožnikov. Fašistični pokol razširil tudi v mesto Mo- v Španiji se nadaljuje-vladnemu napovedova-■„ —nj» cen premoga in s SJ zvezi zvišanja mezd. Po-‘tsivu so delavci ponovno začeli fifa0' ki so jo bili prekinili dnevi. Številnim tajnim giti Jtal in strankam se je pozi-Mjhroti Francovemu režimu 0 včeraj še gibanje V, ke republikansko-demokra-, V* *kcije. »iJtat Kaliji pa je bil včeraj \lJ. d»ti štiridnevne stavke J M,ov. za katero se lahko re-Jjii,* je bila uspešna, kljub te-J k “a ni bila popolna. Danes J ln °o sindikalni voditelji sestali o nadaljnlih akci- Av, Počasno so še vedno v ve-?v i h^Poved1 stavk železničar-h1 .kmetiiskih delavcev prve Prihodnjega tedna. vanje med narodi. 5. Pozivajo vse države, naj v mejah svojega ustavnega sistema sprejmejo primerne praktične ukrepe in tudi zakonodajne ukrepe, kadar se državam zdi ta oblika primerna, zato da ta skupna izjava proti vojni propagandi postane učinkovita. 6. Pozivajo vse druge države, naj podprejo to izjavo. Po kratki prekinitvi seje so 3e delegati sestali na plenarni seji ter so nadaljevali razpravo o splošni in popolni razorožitvi. Govoril je ameriški delegat o prvi fazi razorožitve in nato so delo odložili na ponedeljek. V začetku seje je nigerijski delegat predlagal v imenu osmih izvenblokovskih držav, naj bi odbor po končani diskusiji o obeh načrtih pogodbe prekinil delo od 15. junija do 15. julija, zato da delegacije in vlade, ki so zastopane v Ženevi, proučijo dosedanjo diskusijo. Sovjetski delegat ni dal odgovora na ta predlog, ameriški delegat pa je izjavil, da se bo posvetoval s sovjetskim kolego. Poudaril pa je, da se je treba izogniti slehernemu nesporazumu, in zato je treba že sedaj točno določiti datum, ko se bo delo nadaljevalo. Iz Washingtona poročajo, da so ZDA napravile danes druga dva poizkusa z atomskim orožjem. Prva bomba je eksplodirali na Božičnih otokih, druga pa pod zemljo v Nevadi. udarja, da vojna propaganda v kakršni koli obliki in v kateri koli državi samo veča napetost in ogroža mir; z odpravo vojne propagande bi tudi olajšali sporazum o splošni in popolni razorožitvi. Izjava vsebuje naslednje točke: 1. Države udeleženke podpirajo resolucijo skupščine OZN, ki obsoja vse oblike propagande, ki lahko ogrožajo mir, povzroči vojno ali pa napadalna dejanja, 2. Obsojajo pozive na vojno in. reševanje sporov med državami z uporabo sile, kakor tudi izjave, da je vojna potrebna ali neizbežna. 3. Poudarjajo svoje prepričanje, da v današnjem svetu vojna ne more več služiti kot sred. stvo za reševanje mednarodnih sporov, ter željo, da vzgajajo mlade generacije v tem prepričanju ter širijo ideale miru, medsebojnega spoštovanja in razumevanja med narodi. 4. Obvezujejo se, poskrbeti z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, za čim širše širjenje novic, idei in mnenj z namenom krepitve miru in prijateljstva med narodi, raztegniti kulturne, znanstvene in vzgojne odnose z namenom, da se izboljša širjenje idej za mirno in prijateljsko sodelo- liiMMiimiiilNiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiililiiiiiillililliiliiiiiiiininiiimiiilililillliiiillllilliliilllillimlllllilli.lll Demonstracije v Barceloni Delavci ne zaupajo vladi Manifest «republikansko-demokratične akcije» Osrednje predsedstvo AGLI (združenje krščanskih delavcev) je danes izdal« «poročilo, ; v kate- industrije, ker njena «zasebna u-prava kompromitira uresničenje smotrov gospodarske politike države in je zato v nasprotju z občim blagrom; po drugi plati pa zaradi tega, ker vpliv gospodarske moči električnih skupin učinkuje negativno na politično in socialno življenje in je zatorej tudi iz tega razloga škodljiva koristim skupnosti». V bližnjih dneh se bo pojavil nov tednik z naslovom «Il Centro». Njegov glavni urednik je Gonella, pomaga pa mu uredniški odbor, v katerem so demo-kristjanski poslanci Scelba, Luci-fredi, Martinelli in Scalfaro. U-vodnik prve številke je napisal Scelba, v njem pa zatrjuje med drugim, da se bo novo glasilo držalo «tradicije politične misli don Sturza in De Gasperija». K prvi številki so prispevali svoje članke, poleg že omenjenih, tudi Bettiol, Cassiani, Franceschmi (tisti, ki hoče, da bi država finansirala zasebno konfesionalno šolstvo), Vedovato, Alessi In drugi. Skratka: desnica in okoreli centristi KD so s tem dobili glasilo, s katerim nameravajo stopnje* vati svojo borbo proti politiki levega centra, oziroma proti politiki sodelovanja med katoličani in socialisti. A. P. Zahodnoindi j ska federacija LONDON, 25. — Osem otokov, ki sestavljajo angleške kolonije na karibskem področju, je sklenilo sinoči združiti se v «Zahodnoindijsko federacijo», Ti otoki so Antigua, Barbados, Dominica, Grenada, Montserrat, San Kitts, Sv. Lucija in St. Vincent. Prestolnica bo Barbados. Formalnosti za ustanovitev federacije bo izvedla posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh ozemelj. Politični voditelji osmih otokov so v zadnjih tednih razpravljali o u-stavnem položaju te federacije, ker je bila razpuščena prejšnja federacija Zahodne Indije z izstopom Jamajke in Trinidada. Načel, no so se sporazumeli o zvezni ustavi, ki predvideva generalnega guvernerja, katerega bo imenovala kraljica Elizabeta. Predviden je tudi dvodomni sistem, t. j. senat in predstavniška zbornica. Državni podtajnik Hugh Fras-ser, ki je predsedoval razgovorom, je izjavil, da bo federacija ustanovljena prihodnje leto. Minister za kolonije Maudling pa ni omenil nobenega datuma in je dejal, da misli počakati nekaj mesecev. preden bo lahko rekel, ali bo Zahodnoindijska federacija imela zagotovljeno prihodnost. Federacija bo zahtevala vključitev v Commonwealth kot polnopravna članica ter ustanovitev skupnega tržišča. VČERAJŠNJA PROSLAVA TITOVEGA 70. ROJSTNEGA »MVA Čestitke z vsega sveta Drago Kunc poudarja obojestransko željo po nadaljnjem razvoju odnosov med FLRJ in ZSSR (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Jugoslovanski narodi so danes slovesno proslavili 25. maj, dan mladosti in 70. rojstni dan predsednika republike. Osrednja proslava je bila na stadionu JLA v Beogradu, na kateri je mladinka Fuada Midžič v navzočnosti naj višjih državnih in političnih ---------------- voditeljev Jugoslavije, diplomatskega zbora in 60.000 meščanov izročila predsedniku republike štafetno palico v znamenje pozdrava vseh narodov Jugoslavije. Predsednik Tito se je prisrčno zahvalil nosivki štafete in narodom Jugoslavije za zaupanje, ki so mu ga izrazili v čestitki ob njegovem rojstnem dnevu, in je povabil mladinko Fuado Midžič v ložo, kjer je skup. no z njim, $ soprogo Jovanko, predsednikom zvezne skupščine Stamboličem, Kardeljem, Rankovi-ičem in ostalimi uglednimi državnimi in političnimi voditelji sledila zelo pestremu folklorno-telo-vadnemu programu. m Tudi danes je predsednik republike prejel številne čestitke iz inozemstva. Med drugimi so mu če ditali; Nehru, britanska kraljica, predsednik ZDA Kennedy, predsednik ZAR Naser, predsednik avstrijske republike Schaerf in drugi. Dopoldne so predsedniku republike čestitali tudi šefi diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci ocenil obisk Koče Popoviča v Braziliji, Čilu, Boliviji in Mehiki kot zelo uspešen in obojestransko koristen. V vseh razgovorih je prišla do izraza vzajemna želja po še uspešnejšem vsestranskem med-seoojnem sodelovanju in poudar- Suvana Fuma prispel v Laos RANGUN, 25, —r Suvana Fuma je odpotoval danes iz Ranguna v Ksjeng Huang v Severnem Laosu v pričakovanju sestanka s Sufa-nuvongom in z Bun Umom. Iz Bangkoka poročajo, da je včeraj prišlo iz Singapura na tajsko ozemlje prvih šest angleških letal. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da so popolnoma lažne novice, ki jih je objavil neki londonski list, češ da ameriška informacijska služba nasprotuje politiki Kennedyjeve vlade v Laosu. Predstavnik je dodal, da je to politiko pripravil državni departma ob sodelovanju Kennedyja, in da jo vladni organizmi, vštevši tudi informacijska služba, izvajajo. V Moskvi pa se je angleški poslanik sestal danes s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Puškinom. Govorila sta o Laosu. MAiDRID, 25. — V poučenih krogih se je zvedelo, da so v zadnjih dneh aretirali v Španiji deset voditeljev ljudske osvobodilne fronte. Številnim tajnim gibanjem in strankam se je danes pridružilo gibanje «španska republikansko-demokratična akcija» s pozivom španskemu prebivavstvu, naj deluje, dokler ne doseže temeljite spremembe položaja. Ta akcija naj stremi po zrušitvi Francovega režima. V svojem manifestu poziva gibanje španske srednje sloje, naj podpirajo delavstvo, ki stavka v vsej državi. Kar se tiče stavk, ugotavljajo, da se nadaljujejo, kljub temu da je vlada napovedala zvišanja cene premoga in sj tem v zvezi zvišanje mezd. Delavci ne zaupajo vladi in nadaljujejo stavko. V A-sturiji se je sicer nekaj delavcev vrnilo na delo, vendar pa jih stavka še približno okoli 30 tisoč. Ponekod so delavci spet začeli stavko, ki so jo bili prekinili pred dnevi. V prestolnici Asturije O-viedu je zelo napeto. V Barceloni je davi stavkalo okoli deset tisoč delavcev. Proti večeru so sporočili, da se je vrnilo na delo štiri tisoč tekstilnih delavcev. Nocoj je v Barceloni demonstriralo nad 600 stavkajočih delavcev. Demonstranti sb se najprej zbrali na trgu pred katedralo ter so nato molče korakali po mestnih ulicah. Nastopila je policija, ki jih je razgnala. V Bilbau zatrjujejo vladni funk. cionarji, da se je polovica delavcev vrnila na delo v veliki jeklarski industriji, kjer pa še vedno stavka okoli deset tisoč delavcev. Medtem pa se je stavkovno gibanje raztegnilo na Cartageno v jugovzhodni Španiji, kjer so delavci v velikih ladjedelnicah začeli stavko z zahtevo za zvišanje mezd. Na severu barcelonske pokrajine pa je začelo pet sto rudarjev belo stavko. Ostali so v rovih, kjer mislijo ostati, dokler jim ne bodo zvišali mezd, Nova pogajanja o Zahodnem Irianu? HAAG, 25. — Predsednik nizozemske vlade De Quay je v parlamentu izjavil, da je vlada pripravljena «takoj začeti pogajanja z Indonezijo na podlagi ameriškega kompromisnega predloga». Po dolgi debati je poslanska zbornica izglasovala vladi zaupnico, in vse stranke so vlado pozvale, naj začne z Indonezijo pogajanja na podlagi omenjenih ameriških predlogov Predsednik vlade je med debaio ■ izjavil, da sy jc v zadnjih tednih spustilo približno 420 indonezijskih padavcev na Zahodno Novo Gvinejo. Dodal je, da jih je 119 padlo med bojem, 22 pa so jih ujeli. Dalje je izjavil, da so indonezijske čete dobro izvežbane, da pa nimajo nobene možnosti vojaškega uspeha ter da so povsod obkoljene in da ne u-živajo podpore domačega prebi-vavstva. Danes je prišlo na Zahodno Novo Gvinejo drugih 865 nizozemskih vojakov. Tajnik OZN U Tant se je sestal sinoči z indonezijskim in nizozemskim poslanikom ter z ameriškim predstavnikom Stevenso-nom. Indonezijski predstavnik in Stevenson sta izjavil», da bi v prihodnjih dneh utegnilo priti do novega razvoja v tem sporu. Kakor poročajo iz Džakarte, bi bila indonezijska vlada pripravljena obnoviti pogajanja z Nizozemsko na podlagi predlogov ameriškega diplomata Bunkerja, kakor je to že večkrat izjavila, medtem ko nizozemska vlada ni kazala pravega namena, da bi se pogajala na podlagi tega predloga. PARIZ, 25. — Izvršilni odbor UNESCO, ki zaseda v Parizu, je sklenil postaviti na dnevni red prihodnjega zasedanja svoje konference, ki bo novembra, vprašanje gospodarskih in socialnih posledic razorožitve. O poročilu, ki ga ie o tem pripravil podtajnik OZN, bodo diskutirali julija na zasedanju go nnd.irskega in so-ctrlhoea"' sveta OZN. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUtllllllllltlllllimiHlllimMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllltllHIIIItlllllllllllllll PO PRlUNESUin RAZSODBI PROTI SALANU Ukinitev delovanja posebnih sodišč Obramba zahteva revizijo razsodbe proti Jouhaudu sklicujoč se na razsodbo proti Salonu • Novi zločini fašistov v Alžiriji PARIZ, 26, — Ministrstvo za alžirske zadeve je danes objavilo uradno sporočilo o pogojih, v katerih naj se izvede referendum v Alžiriji. Določeno je, da se bodo referenduma lahko udeležili vsi državljani, ki so rojeni v Alžiriji. in ne samo tisti, ki bodo v Alžirij 1. julja. Volivci, ki so roieni v Alžiriji in niso v volilnem seznamu, bodo lahko kljub temu volili s pogojem, da so bili prej že vpisani v kateri koli volilni listi v Alžiriji in da so živeli vsaj pet let v Alžiriji kadar koli. Francoska vlada, začasno izvršilna oblast v Alžiriji in nadzorstvena komisija za referendum imaio samo petnajst dni časa, da pripravijo vse potrebno v zvezi z referendumom. Volilna kampanja se bo začela 10. junija, t. j. tri tedne pred referendumom. Nadzorstvena komisija mora pripraviti seznam strank ip gibanj, ki bodo lahKo udeležena v volilni kampanji. Francoska vlada, ki si je pridržala pravico imenovati člane te komisije na predlog začasne izvršilne oblasti, je imenovala predsednika. Ta je alžirski nacionalist advokat Kadur Sator, ki je prijatelj in sodelavec Ferhata Abasa. Sator ni bil nikoli član alžirske osvobodilne fronte, vendar pa ga je francoska policija preganjala. Bil je tudi interniran v bližini Alžira, ker je sodeloval v kolegiju advokatov, ki so branili zaprte Alžirce. Ostali člani komisije niso bili še imenovanj. Gre za tri sodnike in tri volivce. Kar se tiče napovedanih ukrepov v zvezi s presenetljivo razsodbo proti Salanu, se danes zatrjuje, da je vlada od danes dalje razrešila vrhovno vojaško sodišče nadaljnjega dela Pred tem sodiščem ne bo nobenega procesa več. Ni še znano, pred katerim sodiščem bodo sodili člane OAS, ki so krivi večjih zločinov. Nekateri govorijo, da bodo ustanovili nova posebna sodišča sestavljena iz sodnikov, toda brez generalov. Toda mogoče je tudi, da bodo zločince sodili pred običajnimi sodišči. Danes se je tudi zveza za narodno prosveto pridružila enotni socialistični stranki, komunistični stranki in drugim levičarskim organizacijam z obsodbo razsodbe, ki jo je izreklo sodišče proti Salanu. Ni znano, kakšne ukrepe namerava de Gaulle odrediti, na aploš-no pa prevladuje mnenje, da je razsodba proti Salanu zadala nov udarec oblasti vlade. S tem v zvezi so značilne tudi izjave levičarskega golista generala Sillotta, ki je izjavil: «Želim, da bi de Gaulle naglo sprejel sklep o reformi teh sodišč. Ker se vojaška sodišča ne morejo sprostiti nekaterih vezi, želim, da bi se poslu-žili novih sodišč, zato da končno zmaga pravica v Franciji. Verjamem, da bo de Gaulle to storil.» Razsodbo proti Salanu sta izkoristila tudi zagovornika bivšega generala Jouhauda, ki sta danes izročila pravosodnemu ministru zahtevo za revizijo smrtne obsodbe. Med drugimi argumenti poudarjata zagovorniku, da so odgovornost za zločine na področju ■MIHIMlIlIliailllUllIllIllIllllIllllMIIIIMIIIIIIlUnillllll Za gradnjo mostu čez Mesinsko ožino MESSINA, 25. — Danes so prispeli v Messino predstavniki družbe «Sassim», ki se v sodelovanju z nekaterimi ameriškimi finančniki ukvarja z načrti za gradnjo mostu čez Mesinsko ožino. Odvetnik Robino, inž. Hender in dr. Lanfreschi so bili skupno z drugimi tehniki sprejeti pri mesin-skem poslancu Andòju, kateremu so sporočili, da so pravkar imeli v Rimu nekatere razgovore, ki so Se nanašali na tehnična raziskovalna dela, ki jih družba «Sas-sim» namerava začeti na področju Punta Pezzo v Kalabriji in Sant’Agati na sicilski obali. Ameriški finančniki se bodo vrnili v Italijo, ko bo sestavljen osnovni načrt. Po obisku v Mes-sini so se predstavniki družbe •Sassim» včeraj odpeljali v Palermo, kjer se bodo sestali s Predsednikom dežele. Orana prvotno naprtili Jouhaudu pozneje pa tudi Salanu. Razen tega omenjata šest «novih dejstev» po obsodbi Jouhauda. Med temi je tudi predložitev zakona o amnestiji v narodni skupščini, aretacija morivcev majorja Posta, dejstvo da je na procesu proti Salanu prišlo na dan, da je upor aprila 1961 «spodbujala neka tuja sila», in prizanesljivost, ki jo je sodišče pokazalo do Salana. Dejavnost fašistov v Alžiru in Oranu pa se nadaljuje kljub raznim ukrepom, ki jih vsak dan napovedujejo. Včeraj so v Alžiriji ubili 32 Alžircev, rapili pa 17 Danes do 12. ure so samo v Alžiru izvršili 17 atentatov, pri čemer so ubili 14 Alžircev, 5 pa ranili. Popoldne so fašisti v Alžiru izstrelili več granat proti tovorniku orožništva, pri čemer so hudo ranili dva vojaka. Varnostne sile so takoj odgovorile » streljanjem iz. strojnic, ni pa znano ali je bil kdo od napadavcev zadet. V Mostaganemu so fašisti sinoči in danes izvršili celo vrsto atentatov, pri čemer so ubili dvanajst Alžircev. V Sidi Bel Abesu pa so v zadnjih štiriindvajsetih urah ubili šest Alžircev. De Gaulle med zadnjim obiskom v Srednji Franciji jena je bila enakost oziroma sorodnost pogledov v vseh vprašanjih za ohranitev miru in za pravice vseh narodov do svobode in neodvisnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) Govor Hruščova po televiziji MOSKVA, 26. — Predsednik so-vje‘s'ice vlade Hruščov je govoril da les po radiu in televiziji o ovojem obisku v Bolgariji, V začetku je zanikal govorice, ki so jih razširili v tujini češ da je prišel v Sofijo, zato da reši nesoglasja med obema deželama. Poudaril je, da so to samo «absurdne špekulacije», in je dodal, da vlada med SZ in Bolgarijo popolno prijateljstvo. Izrekel je priznanje bolgarski komuristični stranki zaradi uspehov v kmetijstvu in je pri tem poudaril tudi važno nalogo, ki jo je imela bolgarska agrarna stranka, ki tesno sodeluje s komunisti. Zatem je Hruščov izjavil, da Bolgari uspešno uveljavljajo marksizem-leninizem v posebnih pogojih svoje dežele. Zatem je govornik izjavil, da se morajo vsa morebitna nesoglasja med bratskimi partijami reševati v duhu tovarištva in po načelih marksizma-leninizma in proletarskega internacionalizma. Pripomnil je; «Kar se nas tiče, smo storili, kar smo mogli, da se to dogaja. Vsaka stranka mora s svoje strani prispevati k enotnosti delavskega komunističnega gibanja in k strnjenosti držav socialističnega tabora. Na tem področju so vprašanja, ki jih je treba načeti ob popolnem zavedanju odgovornosti, ki jo ima vsaka stran, ka. Prav ta čut odgovornosti zagotavlja enotnost vsega socialistič» nega tabora.» Ko je govoril o mednarodnih vprašanjih, je Hruščov izjavil, da bodo kolonialisti prisiljeni zapustiti svoje položaje v Jugovzhodni Aziji in v drugih delih sveta. Glede Laosa je poudaril, da je treba tu sestaviti koalicijsko vlado, ki naj ji predseduje Suvana Fuma, «Izzivanje pri Nam Ta, je dodal Hruščov, je imelo namen sprožiti nove vojaške operacije v Laosu in nuditi s tem izgovor ZDA, da se spet vmešajo v zadeve te dežele ob strani sil reakcije. Ne-Ufpofe tega izzivanja pomeni resen opomin laoiškim reakcionarjem in njihovim podpornikom. Sklep ameriške vlade, da izkrca svoje čete na tajskem ozemlju, je hudo kompromitiral rešitev lanskega vprašanja.» Zatem je Hruščov izjavil, da so zahodne države odgovorne za to, kar se dogaja sedaj v Laosu, poudaril pa je, da bo zahodna politika na tem sektorju doživela popoln neuspeh. Z zadovoljstvom je ugotovil, da sta Suvana Fuma in Sufanuvong nedavno izjavila, da se strinjata glede sestave koalicijske vlade. «Zaradi tega, je pripomnil Hruščov, se bo sovjetska vlada držala kot do sedaj svojega stališča za sestavo neodvisne in nevtralne vlade,» Zatem je Hruščov izjavil, da je treba nujno rešiti naslednja vprašanja: 1. Sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in rešitev berlinskega vprašanja. 2. Razorožitev. 3. Ukinitev jedrskih poizkusov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiNHM PO CARPENTEROVEM SREČNEM POVRATKU IZ VESOUA — ................—-------------------------------------------------------------——------------------- Ugibanja o vzrokih slabega delovanja avtomatičnega pilotiranja kabine gpi % Dean Rusk o ameriških pogojih za sodelovanje v vesolju CAPE CANAVERAL, 25. — A-stronavt Carpenter je prišel včeraj ob 16.55 s helikopterjem na letalonosivko «Intrepid», kjer ga je takoj pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da je «pri dobrem zdravju». Ravnatelj programa «Mercury» dr. Gilruth je na tiskovni konferenci izjavil, da je kabina «Mercury» padla v morje 400 kilometrov od določenega kraja, in to zaradi slabega orientiranja v drugi polovici kroga okoli Zemlje. Poudaril je, da je na splošno polet dobro uspel, in je dodal, da so težave, na katere je naletel astronavt posledica slabega delovanja majhnih raket, ki usmerjajo kabino. Preden se izreče dokončna sodba, pa bo potrebno počakati na podrobno poročilo Car-pentera in na proučitev filmov, ki jih je Carpenter snemal, ter registracij med poletom. Tehnik NASA dr. Walter Williams je izjavil, da je raketa «A-tlas» izvrstno delovala in prav tako vsi elektronski sistemi, razen majhnih raketnih motorjev za u-smerjanje kabine. Kabina je skupno letela štiri ure 56 minut s hitrostjo nad 28.160 kilometrov na uro. Njen perigej je znašal 149 tisoč 647 kilometrov, apogej pa 264.576 kilometrov. Williams je izjavil tudi, da se je zaradi razlike osem ali deset stopinj v naklonskem kotu v odnosu do horizonta, kabina vrnila v atmosfero z ostrejšim kotom in je z veliko hitrostjo dosegla točko, kjer se je imela vrniti v atmosfero. Davi je Carpenter prispel na o-tok Turk na Bahamskih otokih, kjer ga je sprejel polkovnik J. Glenn. Tu so ga pregledali zdravniki v bolnišnici. V nedeljo se bo Carpenter vrnil v Cape Cana- veral, kjer bo imel tiskovno kon- sti. Tudi radijska postaja v Woo- ferenco. ----* -- *— V Cape Canaveralu ugotovlja- jo predvsem, da je nosilna raketa «Atlas» dobro delovala in da jo bodo uporabljali tudi za prihodnje ameriške poizkuse. Kar se tiče novih poletov v vesolje, pa bodo morali podrobno proučiti vse spremembe, ki bodo potrebne pri kabini «Mercury». Carpenter pa se je moral odpovedati avtomatičnemu pilotiranju, tako da ni mogel izvršiti vseh opazovanj, ki so bila v programu. Prav tako bodo potrebne spremembe, kar se tiče zaviralnih raket za ponoven pristanek kabine. Na otoku Turk pa je Carpenter časnikarjem izjavil, da je bila usmeritev kabine v trenutku, ko so se prižgale zaviralne rakete, izvršena pravilno. «V tistem trenutku, je dejal Carpenter, je bila kabina usmerjena v določeno smer za povratek na Zemljo». Te izjave so povzročile presenečenje v Cape Canaveralu, ker voditelji programa «Mercury» pripisujejo prav napačni usmeritvi kabine, ko so se prižgale zaviralne rakete, dejstvo da je padla 400 kilometrov daleč od določene točke. Predstavnik NASA Powers pa je kmalu po Carpenterovih izjavah dejal, da tisti, ki pripisujejo napako glede pristanka na morju, slabi usmeritvi kabine, bodo kmalu presenečeni. Nekateri funkcionarji načrta «Mercury» pa so izjavili, da je bil Carpenter med zadnjim krogom okoli Zemlje truden in morda tudi zmeden. Iz poročila opazovalne postaje na Havajskih otokih izhaja, da je Carpente-rov glas med tretjim krogom o-koli Zemlje kazal znake trudno-, meri v Avstraliji je to potrdila. Dalje je rečeno, da so bili zdrav» niki presenečeni zaradi visokega krvnega pritiska pri Carpenteru. Nekateri so mnenja, da je prav zaradi te trudnosti morda Carpenter prepozno prižgal zaviralne rakete. Na splošno pa prevladuje mnenje, da je glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, prevelika uporaba goriva, zaradi česar so se rezervoarji preveč izpraznili prav v trenutku, ko so zaviralne rakete stopile v akcijo, in še to z zakasnitvijo nekaj sekund. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril v Seattlu ob «dnevu mednarodnega prava». Ob tej priložnosti je predložil ameriški načrt za uporabljanje vesolja v miroljubne namene. Naštel je naslednje točke: L Ve- solje mora biti odprto vsem narodom, kolikor je njegO'*o uporabljanje v skladu z načeli listine OZN. 2. Zakonodaja, ki velja med državami na Zemlji, bi se morala raztegniti in izboljšati, kar se tiče uporabljanja ve-solja. 3. Potrebno je pripraviti jasen postopek, da se določijo pravice in rešujejo spori, ki bi lahko nastali med državami, ki delujejo v vesolju. 4. V ta namen je potrebno pripraviti konvencijo za pomoč astronavtom, ki bi nepričakovano pristali na tujem o-zemlju, in da se določi višina škode, če bi padec naprav, ki bi prihajale iz vesolja, povzročil škodo. 5. Vse države bi morale imeti možnost delovati v vesolju ob upoštevanju njihove sposobnosti in njihove volje da konstruktivno sodelujejo. 6. ZDA so že predlagale, naj se prepove izstreljevanja v vesolje slehernega oroi* ja za množično uničevanje. l J Investicije raznih držav bolivijsko gospodarstvo Bolivijska vlada jo sprejela julija lani 10-letni plan za ekonomski in socialni razvoj svoje države ter ga je predložila avgusta na sestanku latinskoameriških držav v Punta del Este. Ta 10-letni plan obsega vse gospodarske dejavnosti in industrijo, gradnjo cest ter pospeševanje transportnega sistema, stanovanjsko graditev, šolstvo, zdravstvo itd. Za pripravo posameznih projektov, ki spadajo v okvir o-menjenega plana, pa je treba predhodno skleniti multilateralni sporazum z ZDA, Zahodno Nemčijo in Interameriško banko za razvoj Ta sporazum naj bi se nanašal na posvetovanje tehničnih strokovnjakov in v ta namen so predvideni v petletnem razdobju letni izdatki v višini 1 milijona ameriških dolarjev. Kot svetnik pri izdelavi projektov v okviru programa «Zveze za progres» se je mudil posebni poslanec predsednika Kennedyja Rolland Egli tri mesece v Boliviji. Pred svojim odhodom iz Bolivije je seznanil ameriški odposlanec bolivijskega ministra za gospodarstvo s svojim stališčem do posameznih projektov, za katere bo dala vlada Združenih držav Amerike po izjavi bolivijskega ministra v treh letih Boliviji skupno 46 milijonov ameriških dolarjev za investicije. Te investicije spadajo v okvir bolivijskega 10-letnega programa. Bolivijska predelovalna industrija je lahko, razen redkih izjem, lani krila potrebe po svojih izdelkih, kar je predvsem zasluga ustreznega povečanja obsega proizvodnje. Vendar pa je finančni položaj večine bolivijskih industrijskih podjetij še vedno zelo kritičen, ker so krediti, dobljeni od Z PA in krediti bolivijske narodne banke premajhni in jih dodeljujejo zelo počasi. Industrija sladkorja, ki vse od leta 1956 naglo napreduje. Je povečala svojo proizvodnjo tudi lani. tako da so bile krite potrebe države v omenjenem razdobju z domačo proizvodnjo v višini okoli 65 odst. (v letu 1960 pa le 40 odst.). V Boliviji pričakujejo, da bodo lahko krili vse domače potrebe z domačo proizvodnjo že do leta 1964. Za realizacijo tega je sklenila bolivijska vlada že pred leti, da bo zgradila drugo državno tovarno sladkorja, katere dnevna zmogljivost naj bi znašala okoli 1000 ton sladkornega trsa. Za nabavo strojev in opreme se je obrnila Bolivija marca 1961 na Zahodno Nemčijo, Japonsko, Poljsko, ZDA, Veliko Britanijo in Češkoslovaško, vendar do novembra lani končni rezultati o tem še niso bili znani. Razen sedanje in predvidene tovarne sladkorja so v Boliviji še tri zasebne tovarne v Santa Cruzu in državna tovarna sladkorja v bližini tega mesta. Na proizvodnjo železa so lani zelo neugodno vplivale krajše ali daljše prekinitve dela zaradi stavk, neugodno pa je vplivalo tudi pomanjkanje kapitala, nujno potrebnega za rekonstrukcijo strojnega parka in opreme ter nabavo rezervnih delov in orodnih strojev. Tudi zmanjšanje delovne storilnosti v rudnikih železove rude in poslabšanje delovne discipline prav tako že nekaj let neugodno vpliva na bolivijsko proizvodnjo železa. Dosedanje celotne investicije vseh tujih petrolejskih družb, ki imajo vložen kapital v Boliviji, cenijo na 75 milijonov ameriških dolarjev v razdobju 1956 in 1961. Površine koncesij, danih tujim družbam, so se zmanjšale od prvotnih 11,3 milijona ha na 5,5 milijona ha 31. julija 1961. Lani so nadaljevali z izvajanjem notranje kolonizacije, usmerjene predvsem na intenzivnejšo obdelavo toplejših območij in pospeševanje proizvodnje izvoznih kmetijskih pridelkov. Japonska kolonija v San Yuanu v območju Santa Cruz, ki je postala zaradi svojih aktivnosti in vrednosti ena najpomembnejših činiteljev v kmetijstvu, je dobila novo podporo iz Japonske. Kolonija bo posvetila v prihodnje posebno pozornost gojenju jute. Kot zagotavljajo, Je Japonska pripravljena investirati v bolivijsko kmetijstvo nekaj milijonov ameriških dolarjev, namenjenih za gradnjo večjih objektov. Aprila lani je sklenil Izrael z Bolivijo sporazum o tehničnem sodelovanju. V ta namen so poslali oktobra lani v La Paz generalnega direktorja v izraelskem ministrstvu za kmetijstvo z nalogo, da prouči možnosti za sodelovanje Izraela pri reševanju bolivijskih kmetijskih problemov. V skladu z določbami sporazuma je obiskala študijska skupina bolivijskih agronomov Izrael. Po izjavi bolivijskega predsednika je prišlo pri izvajanju agrarne reforme, sprejete še leta 1953, do nekaterih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih bo treba popraviti z u-vajanjem novih zakonskih predpisov. Do 30. junija 1961 je dobilo 93.410 družin v Boliviji skupno 2,8 milijona ha zemljiških površin. Pričakujejo, da bodo lahko dosegli s pred kratkim dobljenimi krediti v višini 5,6 milijona ameriških dolarjev, namenjenih za gradnjo kmetijskih objektov, že v bližnji prihodnosti pomemben napredek na vseh področjih kmetijstva. Glede na to, da je bil sprelet v začetku septembra 1961 program saniranja, v okviru Katerega bodo prišle do izraza tako imenovane trojne kreditne operacije (vlada ZDA, vlada Zahodne Nemčije in In-terameriška banka za razvoj) kot tudi glede na to, da je bila takoj dana pomoč v višini 11,75 milijona ameriških dolarjev, pričakujejo, da se bo neugoden položaj v bolivijski državni ekstraktivni industriji občutno izboljšal že v kratkem oziroma takoj potem, ko pasivni saldo. Izvoz surovin je ji bodo odobreni ustrezni krediti. Sovjetska zveza je ponudila v decembru 1960 Boliviji kredit v višini 150 milijonov ameriških dolarjev za pospeševanje rudarstva in nafte in v skladu s tem bolivijska vlada že nekaj mesecev pošilja na željo Sovjetske zveze v Moskvo vrsto projektov iz omenjenih industrijskih področij kot tudi programe za obnovo in modernizacijo državnih železnic ter linansiranje del pri gradnji bolivijskega železniškega omrežja. V poročilu, ki Je bilo predloženo avgusta lani, Je šef bolivijske države poudaril, da je dala Moskva na nekatere teh projektov svoje pripombe, vendar so vsa sporna vprašanja do sedaj že rešili. Bolivijska zunanja trgovina, kt je prvič po 1. 1958 zabeležila pasivni saldo v višini 15 milijonov ameriških dolarjev, Je dosegla v letu 1959 presežek v višini 12,7 milijona dolarjev, predvsem zaradi občutnega povečanja izvoza železa. Na področju izvoza v višini 67,8 milijona dolarjev v 1. 1960 in pri uvozu v višini 34 milijonov dolarjev v prvem polletju 1960 je bil dosežen v tem razdobju verjetno precejšen bil udeležen z okoli 100 odst. v celotnem izvoznem dohodku; pri tem je odpadel pretežni del izvoza surovin tako kot prejšnja leta na nekovine (90 odst.). Vse to dokazuje, da je Bolivija izrazita država izvoznica surovin. Pri izvozu surove nafte in derivatov je bilo doseženo precejšnje povečanje količin (od 3,1 milijona dolarjev v 1. 1951 na 3,5 milijona v 1. 1960). Izvoz mandeljnov in ameriških lešnikov se je povečal v letu 1960 na 1,5 milijona ameriških dolarjev, izvoz surove kave za 780.000 dolarjev, medtem ko se je izvoz surovega kavčuka in kož zmanjšal. V celotnem izvozu v letu 1960 je znašala udeležba izvoza nekovin 88,4 odstotka, udeležba kmetijskih pridelkov 6,5 odstotka in nafte ter derivatov okoli 5,1 odstotka. t-d?* M Jacqueline Kennedy spremlja soprogo predsednika Slonokoščene obale pri ogledovanju Washingtona MlItlllMflllllllllllllllllltlflilllllllllllllllUllimiiHIlIftllliillitiiiiiiiiiniiiiiiittlllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIlIlliiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiiuiiiiiimillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NELJUBE POSLEDICE NAPAKE V KNJIGI Vittorio Gorresio zahteva zaplembo Zangrandijeve knjige o fašizmu Avtor je v nekem popoldanskem listu priznal, da je napravil napako Fašist, na katerega je mislil, je bil Vittorio Guerriero RIM, 25. — Časnikar Vittorio i riero «dejanski fašist in rasist, Gorresio sporoča v pismu, ki ga je poslal ravnatelju «Stampe» in ki ga bo turinski list jutri objavil, da je pri pretorju v Milanu zahteval sodno zaplembo knjige «La lunga marcia attraverso il fascismo», ki jo je napisal Ruggero Zangrandi. (Kot je znano, je Gorresio član uredništva tu-rinske «Stampe»). Gorresio v pismu poudarja, da on ni avtor spisov «Razzisti», ki mu jih knjiga pripisuje, pač pa je pisec teh spisov Vittorio Guer- mm 4 m m ;| p, I# ;||| ; ■ 1 m ~ it m a I fcl ‘J .# V New Yorku Je množica pred velikim televizorjem sledila poletu Carpenteria ki se je za časa nemške okupacije nahajal v Parizu». Pozneje «je prišel v ječo zaradi kolabora-cionizma, potem je bil v Franciji pomiloščen in je nato pred nekaj leti v Italiji umrl». Vittorio Gorresio poudarja, da ni nikoli sodeloval pri fašističnih publikacijah, o katerih pripoveduje Ruggero Zangrandi in da v navedenem času sploh ni bil več časnikar, ker ga je njegov list odpustil zaradi antifašizma. Potem pa Gorresio piše, ua javno priznanje napake, ki ga je Zangrandi objavil v nekem popoldanskem listu, ne more zaključiti zadeve, ker ni mogoče obvestiti o napaki vsakega sedanjega ali prihodnjega bravca knjige. Zaradi tega, zaključuje Gorresio, se je bilo treba obrniti na sodišče «da se poskusi razširiti resnica z vsemi možnimi sredstvi, ne samo s sredstvi prostovoljnega zasebnega obveščanja temveč tudi s sredstvi obvezne javne objave». Tečaj o gospodarskih vprašanjih Sredozemlja RIM, 25. — Zavod za proučevanje gospodarskih vprašanj Sredozemlja (ISPEM), ki mu predseduje poslanec Vaisecchi, je poslal 17 sredozemskim državam vabilo, naj pošljejo skupine diplomirancev, izvedencev in državnih funkcionarjev na prvi mednarodni tečaj, ki bo od 11. septembra do 6. oktobra v gradu «La Torre» na otoku Ponza. Na tečaju bodo razpravljali o sledečih temah: zemljepis in zgodovinska ekonomija v Sredozemlju; Evropska gospodarska skupnost in sredozemsko področje; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimuuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiini, Čestitke z vsega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) V zvezi z obiskom avstrijske desetčlanske parlamentarne delegacije, ki bo jutri na vabilo skupščine Jugoslavije prispela na desetdnevni obisk v Jugoslavijo, je Drago Kunc izrazil prepričanje, da bodo obisk in razgovori prispevali k napredku dobrih sosedr skih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Kunc je obvestil novinarje, da sedanji odziv na vabilo na gospodarsko konferenco v Kairu presega okvir beograjske konference in da vse kaže, da se bo število prijavljenih držav še povečalo v skladu z zamislijo pobudnikov, da bi bila konferenca plodno in koristno posredovanje vseh zainteresiranih držav za zaščito njihovih ogroženih gospodarskih interesov in za napredek enakopravnega in trdnega gospodarskega sodelovanja. Kunc je dodal, da potekajo priprave, kot je bilo predvideno. V zvezi s položajem v Laosu je Kunc izjavil, da je Jugoslavija večkrat opozorila, da je ustanovitev koalicijske vlade pod vodstvom Suvane Fumé v sedanjem trenutku edini način rešitve krize, in je poudaril, da izkrcanje ameriških čet na Tajskem in podobne akcije ne morejo prispevati k zboljšanju stanja v Laosu in v njegovem sosedstvu. Predlog Burme na ženevskih pogajanjih o razorožitvi je Kunc o-cenil kot konstruktivno pobudo nevezanih držav, ki zasluži vso pozornost. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da namerava Ju- goslavija, ki je bila doslej pridružena članica GATT, zaprositi, da se ji prizna status začasnega člana. Na vprašanje novinarjev, kako ocenjuje memoranuum bonske vlade Washingtonu v zvezi z berlinskim vprašanjem, je Kunc izrazil upanje, da bodo vse zainteresirane vlade pokazale državniško daljnovidnost za sporazum o berlinsKem vprašanju, ki bi v nasprotnem primeru lahko povzročilo zelo nevarne posledice za mir in mednarodno sodelovanje. Na nedavno izjavo predsednika francoske republike de Gaulla o razorožitvi je Kunc pripomnil, da sta razorožitev in prenehanje jedrskih poizkusov vprašanji, ki se tičeta vsega človeštva in ne samo posameznih držav ali štirih velesil. Tako stališče je prevladalo na svetu, in tudi sestanek ženevske konference odraža tako stališče. «Zato je stališče, ki ga je prikazal predsednik de Gaulle, v očitnem navzkrižju z napori, ki se izvajajo v smeri rešitve tega vprašanja,» je dejal Kunc. Na zanimanje novinarjev, s kom se bo Koča Popovič med svojim obiskom v Washingtonu raz-govarjal, je Kunc dejal, da se bo Popovij razgovarjal z vsemi vodilnimi zastopniki državnega departmaja in predvsem z državnim tajnikom Ruskom, in sicer o mednarodnih vprašanjih in vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Izjava sovjetskega predsednika vlade Hruščova o »ovjetsko-jugo- slovanakih odnosih odraža — po besedah Kunca — realno stanje v medsebojnih odnosih Jugoslavije in Sovjetske zveze in obojestransko željo po nadaljnjem razvoju in napredku teh odnosov,- «Ta o-bojestranska želja, je nadaljeval Kunc, je ne glede na razlike v pojmovanju vrste političnih in i-deoloških vprašanj v obojestranskem interesu in v interesu utrditve miru in miroljubnega sodelovanja na svetu. Zato to izjavo Hruščova z zadovoljstvom pozdravljamo.» Tudi nedavno izjavo tajnika bolgarske komunistične partije Todora Živkova je Kunc ocenil kot konstruktiven prispevek k jugoslovansko-bolgarskemu sodelovanju. «Naša politika, je dejal Kunc, je bila vedno usmerjena k ustvarjanju prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov z vsemi državami na tem področju. Pripravljeni smo razvijati z Bolgarijo koristno medsebojno konstruktivno sodelovanje na vseh področjih.» Jugoslovanska vlada prav tako soglaša z nedavno izjavo grškega zunanjega ministra Averofa o koristnosti jugoslovansko-grškega prijateljstva, katerega nadaljnji razvoj je v skladu z obojestranskimi državnimi interesi in z u-trditvijo miru v tem delu sveta. V zvezi s ponovnimi napadi albanskih listov na Jugoslavijo je Kunc pripomnil, da je albanska vlada ena redkih vlad na svetu, ki za.estno nadaljuje politiko netenja mržnje in sovraštva med narodi. 1 B. B. kmetijska vprašanja v Sredozemlju; industrializacija sredozemskih dežel. Predavanja bodo imele znane italijanske osebnosti s kulturnega, gospodarskega in političnega področja. Na tečaj so bile povabljene sledeče države: Ciper, Alžir, Jordanija, Grčija, Izrael, Jugoslavija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Portugalska, ŽAR, Sirija, Španija, Tunizija in Turčija. idednarodni islamski kongres BAGDAD, 25. — Od 29. maja do 3. junija bo zasedal v Bagdadu peti «Mednarodni islamski kongres». Kongresa se bodo udeležili delegati vseh muslimanskih dežel in pa dežel, kjer živijo muslimanske manjšine. Na političnem delu kongresa bodo razpravljali o Palestini, Alžiriji, Omanu, o vprašanjih protektoratov v arabskih deželah in v Južnem Yemenu ter o vprašanju Kašmirja in Zahodnega I-riana. Na političnem in gospodarskem področju pa bodo govorili o načinu gospodarskega in socialnega sodelovanja med muslimanskimi državami z namenom, da se doseže čim večja neodvisnost muslimanskih dežel. Ugrabitelji Peugeota na procesu v juliju PARIZ, 25. — Dva znana pariška odvetnika sta zagotovila, da bosta branila Raymonda Rollan-da in Pierra Larchera, ki sta obtožena ugrabitve malega Erica Peugeota. Larcher je že svojčas izbral za svojega branitelja odvet-nika Reneja Florlota, enega največjih francoskih penàlistov, med-ten) ko je Rolland izbral odvetnika Tixiera-Vignancoura, specialista za politične procese in glavnega branitelja bivšega generala Salana. Ce ne bo prišlo do novih nepričakovanih ovir, se bo proces proti ugrabiteljem malega Peugeota začel v drugi polovici julija. Še zadnji krivec na svobodi BARI, 25. — Danes zjutraj so izpustili iz zapora na začasno svobodo Eligia Turija, ki je finansiral gradbena dela znane stavbe v Barletti, ki se je svojčas zrušila in povzročila toliko žrtev. Prizivno sodišče je sprejelo vlogo, ki jo je vložil Turi za začasno svobodo. Turi je bil zadnji od odgovornih oseb velike nesreče, ki je bil še v zaporu. Karabinjer na straži ubii tatu TRAPANI, 25. — Neki karabinjer, čigar ime še ni znano, je v notranjosti poslopja «Banca Sicula» v Campobello di Maza-ra streljal s samokresom na neznanca, ki se je pritihotapil v poslopje, in ga ubil. Kasneje so ugotovili, da je bil smrtno ranjen tat 38-letni Domenico Messina. Pretekli mesec so tatovi napravili prvi poskus, da bi okradli omenjeno banko. Potem ko so vdrli v poslopje, jim ni uspelo odpreti blagajne. Od tistega dne dalje so v poslopje postavili za nočnega čuvaja karabinjerja. Ko je karabinjer opazil v notranjo-*ti banke neznanca, mu je za- vpil, naj se ustavi in nato sprožil nekaj strelov iz samokresa, ki so tatu smrtno ranili. Ugotovljeno je bilo, da se je Messina prikradel v bančno poslopje skozi kanalizacijo, od koder je napravil v podu luknjo. Umor pastirja AGRIGENTO, 25. - V predmestju mesteca Menfi je nekdo ubil z lovsko puško «luparo» 51-letne-ga pastirja Francesca Gucciarda. Gucciardo se je pred nekaj meseci vrnil iz neke kaznilnice v Liguriji, kjer je prebil precej časa. V preteklosti so ga neznanci večkrat poskusili ubiti. Po u-moru so karabinjerji uvedli preiskavo, da bi izsledili morivce. Unii g e ^ glpdali&ce w giubba ^ blihu'tbivL* ^ Počastitev profesorjev Lo Gatta in Ma ver ja na rimski univerzi TOKIO, 25. — Japonska agencija «Kyodo» sporoča, da je neko letalo ameriškega vojnega letalstva strmoglavilo na tla 72 milj severozahodno od Tokia. Štirje člani posadke so se ubili, 7 pa je bilo ranjenih. RIM, 25. — Danes dopoldne so na fakuteti za knjiievnost in filozofijo na rimski univerzi proslavili znanstveni jubilej profesorjev Ettora Lo Gatta ter Gio-vannija Maverja, znanih slavistov. Proslave so se udeležili veleposlaniki ter kulturni atašeji slovanskih držav, številni univerzitetni docenti, osebnosti iz kulturnega življenja in študentje. Ko je Ettore Lo Gatto že diplomiral na pravu, je dobil štipendijo za Nemlijo, kjer se je začel zanimati najprej za nemško potem pa še za rusko književnost. Giovannija Maverja, profesorja slovanske fililogije, pa imajo za ustanovitelja italijanske slavistike. Po kratkem govoru rektorja Papija, dekana fakultete profesorja Ghisalbertija ter predstavnikov univerz Padove in Benetk ter še predsednika poljske akademije v Rimu, ki so prikazali in slavili delo obeh znanstvenikov, je prof. Picchio, ravnatelj inštituta za slovansko filologijo, izročil obema slavljencema zbornik, pri katerem je sodelovalo 72 filologov z vsega sveta. Slavnost se je zaključila z zahvalnima govoroma profesorjev Lo Gatta in Maverja. Zora Petrovič Je umrla v Beogradu BEOGRAD, 25. — V Beopradu je v 68. letu starosti po kratki bolezni umrla ugledna slikarka, redna profesorica Akademije likovne umetnosti in članica srbske akademije znanosti Zora Petrovič. Zlati Jubilej premodije dr. Koste Todoroviča GRADEC, 25. — Tu je bila danes proslava «zlatega jubileja» uglednega jugoslovanskega zdravnika in znanstvenika dr. Koste Todoroviča, ki je pred 50 leti doktoriral na graški univerzi. Na slavnosti je rektor u-niverze ob navzočnosti uglednih avstrijskih znanstvenikov in zastopnikov pokrajinske vlade Štajerske in 26 članov srbskega zdravniškega društva, ki so študirali v Gradcu, izročil dr. Todoroviču zlato diplomo. Nocoj je v čast dr. Todoroviča predsednik pokrajinske vlade priredil sprejem. Irfrrmativni sestanek o poljski kulturi v Rimu RIM, 25. — Pod predsedstvom prof. Arangia Ruiza, podpredsednika akademije Dei Lincei, se je danes pričel prvi informativni sestanek o sodobni polj- IIKlimilllllKlIllllllllllllllllMlllllllfItlllMIIIItllMIIMlIlMIIIIIIIIHtlllllllllllltlllllllllllllllllllllimilllllllllllllll NESREČA PRI DELU Tok visoke napetosti je ubil dva delavca Neki delavec Je preprečil, da ni prišlo do tretje smrtne žrtve ski kulturi, ki se bo 28. maja. Po kratkih PozAra nih besedah prof. Ruiza J* , čel govoriti Volrico Travagli^ redni profesor politične e mije na rimski univerzi, o osr nji temi sestanka: o planj! _ ciji ter ekonomski znanosti Poljskem, kar je potem nav razvijal prof. Pajestka z ani ze v Varšavi. Vesti o pripravah z» beneško bienalo BENETKE, 25. — Avstrija na letošnji bienali preds dela samo dveh umetnikov, • karja Fritza Hundertum ter kiparja Johannesa disa. Del obeh bo na raz kakih šestdeset, tempere m ^ prvega ter izdelki v mavc , luminiju ter bronu druge0a‘ ■ Češkoslovaška namerava kazati domače umetnostno Ijenje ne glede na resulta • ^ so jih dosegli posamezni u j. niki. Poleg mlajših Ludvika ^ le ter Jana Baucha bosta * ^ kaj deli zastopana tudi Vitik in Kamil Lothar. jj karja srednje generacije. umetniki v češkoslovaškem viljonu bodo: Ladislav Jan Kulich, Miloš Zet, -n Gergelova, Z denek Sklenar Zdenek Seydl. Madžarska bo poslala **a . nalo dela devetih nmet1>nith, Janos Kmetty, Aurei Bern , Ferenc Martyn, Gador * ^M. Jozsef Somogyi, Istvan V, ~___ in V' . ruez. Ridavics, Kokas in ,.-4| si bodo imeli na razstavi akvarele, pastele, tempere’ be, terakote in bron. «Senilnost» v San Sebasti*1^ RIM, 25. — Bologninijev «Senilnost» ter kratki fi •od’ San gn ese» bosta uradno . Ijata Italijo na X. medna ^ nem filmskem festivalu v .jt, Sebastjanu od 9. do 17. J ^ je ** L... Vodstvo festivala pa z* . p». vabilo film «Arturjev otok• miana Damianija. Dolg» tožba za Rascelovo «Romantico* ^ RIM, 25. — Ko je KasC, » ta 1960 zmagal na 1estlV Sanremu s popevko *”a ca», se je kmalu oglas» ^ jt ARMA DI TAGGIA (Imperia), 25. — Tok visoke napetosti je ubil dva inštalaterja, in sicer 24-letnega Giacoma Laura in 37-letnega Francesca Pandolfija. Ob nesreči pa je 55-letni Vittorio Lazzarotti dobil hude opekline. Do hude nesreče je prišld, ko sta omenjena delavca delala pri napeljavi vode v nekem novem penzionu v Casteletti di Arma di Taggia. Da bi laže opravljal svoje delo, je Lauro porinil železno cev skozi okno, ki pa se je po nesreči dotaknila električnega vo- da visoke napetosti. Ko je tok zadel Laura mu je Pandolfi takoj priskočil na pomoč, kar je bilo tudi zanj usodno. Enak konec bi lahko napravil tudi lastnik gradbenega podjetja Vittorio Lazzarotti iz San Rema, če mu ne bi priskočil na pomoč 19-letni delavec Bruno Norberti, ki mu je uspelo, da ga je z lesenim kolom ločil od dveh nesrečnih delavcev. Prva dva delavca sta umrla na poti v bolnišnico, Lazzarottiju pa so v bolnišnici ugotovili na rokah opekline tretje stopnje. ca», se je kmalu op*»»" Nicola Festa, ki je trdil, popevka plagiat njegove P |ft • Angiulellns, napisane ve prej. Pretor v Rimu j? Fe pogodil ter dal zapleniti vs ^ šče z Rascelovo P°Pev.,na »#■ tem se je Rascel pritožil ,j( dišče, ki je sklenilo, na1 , glasbeniki presodijo, ka „,10«’ zadevo med obema Pes j j» Glasbeniki Petrolio, Sitv** ,fl j. Dalla Piccola so potrdil*» ^ p,■ nekaj enakosti med na' smima. Rascel pa je Posef «jf jel Igorja Stravinskega • govo strokovno mnenje 1 priključeno k aktom Pr0Cf u,ti’ Danes je sodnik pozva ne strokovnjake, naj svoje nje še izpopolnijo, ter )e žil razpravo do 13. julU0, Liz Taylor ni «nezaželen** NEW YORK, 25. - VJ j> riški predstavniški zbor poslanka Iris Blitch iz " v svojem govoru ostro n t, igravko Elizabeth Taylor ^tuje rodila v Angliji a j0 ralizirana Američanka) »Jfl* obtožila, da «s svojim 0 ,p njem žali Ameriko in n?e-n sa‘ stavo, najsvetejše stvari 41 mega boga». Zahtevali J se ji prepove povratek te kot «nezaželeni» osebi■ J rot> radno so povedali, da n ». igravki nikakega zadevn v^gt krepa pravosodnega min »« in da se na tak ukrep misli. Miha Balob Beba Lončar v Ulmu «On in onaa, ki J« bil prikazan festivalu OB SEDEMDESETLETNICI ROJSTVA Predsednik Tito je rekel... Včeraj je predsednik Jugoslavije Josip Bros — Tito slavil svoj sedemdeseti rojstni dan, ki so ga v Jugoslaviji svečano slavili tudi zaradi praznika mladosti, ki s tem datumom sovpada. Za to priložnost navajamo nekaj značilnih citatov iz Titovih govorov, ki jih je imel ob raznih pri-ložnostih. , «Predrago nas stane svoboda, za katero se borimo, da bi fo "ttvo lahko izpustilo iz rok...» . (G°VOr ob izročitvi zastave Prvi proletarski brigadi, Bosan-s»i Petrovac, 7. novembra 1942.) p rj * naj važnejše načelo je enakost in bratstvo narodov. iiltr oua)°č polno avtonomijo in svobodo vsem narodom, se bomo ,, »H borili proti vsem poizkusom separatizma in gojili ljubezen nono Jugoslavijo, tembolj, ker je bila svoboda izvojevana za ttamde, ki jo naseljujeio — za ceno krvi njenih sinov.» K)vw , 1 iz razgovora s sodelovavcem lista «Rdeča zvezda» organa ^ske armade; «Borba», 16. aprila 1945.) i tr„'jPnŠel Je čas’ da se lahko vsak narod v Jugoslaviji ponaša i, “0tcUamt, velikimi, slavnimi tradicijami svojih bratov, — da .Vatl ponosni na srbske tradicije, Srbi na hrvatske in slaven-' a V!Vl>945n)a prosl3vi ob'et n're osvoboditve Kragujevca, 21. sem vam, omeniti še neko stvar, zelo važno v Utero-kol; ■ ° 3e poudarianie bratstva in enotnosti naših narodov. Kjer-To jJe.t0 Primern°, je treba to poudariti in nikoli ne bo preveč. liJ.e «redno važno in v vsakem pogledu potrebno. Mi danes ob-lkie-ni° državl?ane nove Jugoslavije. In pri tem delu ne zadalo niti najbolj učinkoviti samo administrativni ukrepi.» «n (JZ r*rgovora z delegacijo Prvesa kongresa književnikov, «Borba», 20. novembra 1946.) w—Sleherno rovarjenje je treba odpravljati, zakaj tisti, ki razil JL nacionalnn sovraštvo in šovinizem, ni prijatelj ne ljudstva, i* j zave. Mi nočemo, da bi naše ljudstvo medsebojno krvavelo k»'™0™"10 boriti proti šovinizmu tako na eni kot drugi strani. "io k’er se pojavi. Katastrofe, ki smo jo preživeli, ne želi-\ Potrebna enotnost, saj je bodisi Srbe, bodisi Hr- i I, .kla **tn nesreča, zaradi tega moramo varovati in gojiti to , «)o. priborjeno pridobitev našega osvobodilnega boja in naše LUciie...» (Iz razgovora s predstavniki ljudstva s Korduna Sluni 7. septembra 1951.) ’ Č,anSka Jtihija se moti- le misli, da se proti njej ne 'e n» ,0nU- ^pam> da nam ne bo potrebno biti preostri, čeprav »oo , °°mo- da bl i° premagali, ogibali tudi najbolj ostrih ukre->otLh 3 V nasprotnem Primeru bi ne bili to, kar smo. Nam ni '*i„ na nobena slava mehkuinežev. Bolje je, da nam poreko, da k( Srob[, toda pravični, tako da bo ogromni večini ljudi orno-V Vntl dn SVOie(,a cil3“’ pa čeprav bi posamezniki prišli slabo o je logika. Samo da tega ljudje še ne razumejo dovolj...» j..„ ,z razgovora z delegacijo Prvega kongresa Zveze študentov «ugosiaviije, Beograd, 15. marca 1952.) >.jet0' 0 Te, kor želim: da bi v bodoče enkrat vse skupaj bilo % ’ k° b° nacionalni moment zbledel ter izginil. Zakaj, danes N>nri vrs:° sivari• ki naše ljudstvo zlivajo v eno. Naš novi sistem in naša decentralizacija nasploh predstavljajo "ili 7Prav. *d™žitev ljudstva na neki višji stopnji, na socialistič-te,meljih.. » t„_°.p°meni? Pomeni, da smo krivi sami. Jaz sicer ne morem Proti demokraciji, toda demokracija bi se ne smela razteg1 v tako cik—cak liniji, kot se je razvijala pri nas. Kajti », Pride do tega, da je demokracija za nekoga bog, za drugega >ie M«». Z ato je treba to uskladiti tako, da bo demokracije za Mtako...» zadnjem času je nemalo takšnih škodljivih pojavov, kot so 'I nTn’ pa tud' šovinizem, ki nastajajo iz materialnih razlogov S e°udnosti komunistov. Neki komunisti so pozabili na širše in-eele skupnosti. Neki komunisti gledajo le na svoj ožji krog, d» je v posameznih republikah prišlo tudi do političnega nell- ^oljstua in nepravilnosti. Mi smo za bratstvo in enotnost naših i| «op prelili morje krvi in nikomur ne bomo dovolili, da bi e9a bratstva in enotnosti dotaknil in nam ga od znotraj rušil.» (Govor na mitingu v Splitu, 7. maja 1962) (Iz beograjske revije «Danas) Laoška kriza se je zadnje dni nekoliko pomirila, morda le potajiia. Z desne in leve vsi obljubljajo dobro voljo. Toda vojska je vedno pripravljena, kot nam kaže gornja slika, kjer vidimo skupino lao-ške vojske s prenosno radijsko postajo nekje v laoških džunglah PRED DANAŠNJO PREMIERO V AVDITORIJU Besedo imajo znanci iz otroških iger Režiser Jožko Lukeš pravi, kako mu je «Plešoči osliček» pri srcu - Igravci pa vabijo otroke na predstavo Premiersko razpoloženje je gotovo prevzelo tudi naše najzvestejše obiskovalce gledališča. Zvesti naši tradiciji skušamo v teh dneh napisati nekaj informativnih člankov v upanju, da jih prebere čim več otrok. Ce smo se zadnjič dotaknili nekaj osnovnih problemov, bomo danes pustili k besedi izvajarce «Plešočega oslička». Najprej besedo režiserju Jožko Lukešu. •Med mnogimi mladinskimi i-grami, ki sem jih doslej reži-tal v Slovenskem gledališču v Trstu, so bile takšne, ki sem jih oblikoval z velikim veseljem, pa tudi take, katerih postavitev mi je bila manj v veselje m sem jih zrežiral, kakor sem pač najbolje vedel in znal. To se pravi, da mi je pri mnogih delih ustvarjalna domišljija polno delovala, pri drugih pa sem se znašel pred številnimi odrskimi problemi m mi je bila rešitev teh le bolj poklicna dolžnost». «Med dela, katerih odrska postavitev mi je bila v veselje, sodi prav gotovo Fosov •Plešoči osliček». Sam sem ga predlagal našemu umetniškemu vodstvu m se že pri branju navdušil zanj. Martinuzzi, ki vas najprisrčnejt pozdravlja». «Pa jaz», se oplaši drupi tpra- «Čeprav je njegova vsebina j oec. «Igral sem v treh različnih bolj skromna, je napisun tako živo in duhovito, da bo prav gotovo všeč vsem malim in velikim obiskovavcem gledališča. I gravcem in režiserju pa nudi bo-pate možnosti za oživitev.» • Seveda so mi pri tem pomagali, poleg igravcev, tudi drugi. Kot korepetitor mi je pomagal verzijah Sneguljčice. Vedno drugo vlogo. Najprej viteza, nato razbojnika Frnceia. slednjič pa škrata. V Rdeči kapici sem igral junaškega plašljivca strica Bodeča. V Desetnici Alenčici — zajč» ka, v Janku in Metki prebrisa» nega Janka, v Pastirčku Petru i* kralju Briljantinu sem igral po» Ino Arnbrozet, glasbo je pripravil ; stirčka. Mene ste kajpak tak o) tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiNiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiii IKARUS JE SE VEDNO AKTUALEN Mladi Anglež John Wimpenny preletel 902metra Kako da žuželke in ptice morejo, človek pa ne - Nagrada britanskega industrialca - V kratkem novi poizkusi Kakor se na svetu še vedno najde kdo, ki še vedno sanja o tako imenovanem «perpetuum mobile», za katerega so znanstveniki že zdavnaj rekli, da je neuresničljiv in to na osnovi dovolj znanih in utemeljenih fizikalnih zakonov, ki bi jih lahko najbolj enostavno strnili v izraz «iz nič ni nič», tako se še vedno najdejo ljudje, ki hočejo na vsak način izdelati letalo, ki bi ne potrebovalo motorja, pač pa bi «frlelo» po zraku Zaradi mahanja kril. 2e mitologija nam pravi, da je živel nekoč Ikarus, ki si je z voskom nalepil perje in se dvignil v zrak, ker pa je šel preveč visoko, so mu vroči sončni žarki raztopili vosek, per-ie je odpadlo in Ikarus je treščil v morje. Pravzaprav z zadevo brezmo-tornega letala niti ni tako kategorično zanikana možnost, da bi se ne dala uresničiti, vendar tudi glede tega znanost pravi, da je skoraj nemogoče, da bi jo človek sam poganjal, ker da bi njegov organizem ne mogel razvijati toliko energije, kolikor je je v ta namen potrebno. Teorija r.&mreč pravi, da je za «horizontalni prenos» 15 kg teže potrebna ena konjska sila, na kratko 1 HP. Človek se bo vprašal kako pa to, da morejo leteti ptiči in žuželke, saj razpolagajo z njihovemu organizmu primerno neznatno silo. Točno. Njihova moč je zelo majhna, v razmerju pač z njihovo težo, vendar pa je hkrati tudi res, da letijo po zraku zaradi izredno gostih nihlja- | /Z//, Z V///. 'ssfssrsssrssj /a Zs. VSSSSA Radio Trst A V»’,, '1.30 Šopek slovenskih; 11.54 '1.3n **: 12-30 Za vsakogar nekaj; Morje v lahki glasbi; 14.40 koJL fitmične popevke; 15.00 Mali 15.30 «Veliki mož», igra v ‘ vejam j ih; 16.55 Karakteristični ^«hibll; 17.20 Lahka glasba; 17.45 H^“nska komedija. Nebesa. 28. k I 18.15 Umetnost, književnost ^Oo rwJitve; 18,30 Jazz Painorama! 'kil1 P Človek na svetu» (Maciste ^ ,or, piu forte del mondo). Tecita Mark Foresi, Moira Orfei. Excelstor 16.00 «Nikdar ob nea ^r. (Mal dl domenka). Melina court. Prepovedano mladim- — Grattacielo 16.00 «Divja (Venere selvaggia). Tech Jeanne Valerie. franc0- Arcobaleno 16.00 «Piknik P° p3ul sko» (Pic nic alla francese). pre, Meurlsse, Catherine Rouvei. povedano mladini. Supercinema 16.00 «Tharus, Wjja). sin» (Tharus H figlio dl jj. Jerome Ourtland, Lisa Cast > vio Lorenzon. .»volve!- Alabarda 16.30 «Angeli z rev jem» (Angeli con la pistm Zadnje predstave. Aurora 16.00 «Levi na soncu» ni al sole). gre- Cristallo 16.30 «Sedem g'?,, Mprepo-hov» (1 7 peccati capitai')* vedano mladini. . (So* Garibaldi 15.30 «Sem agent F»1 art* no un agente FBI). James Vera Miles. ,c»niltti,• apitoi 15.30 «Senilnost» Fraiu Claudia Cardinale, Anthony etosa. Prepovedano mladim* je Impero 16.30 19.00 21.45 «Ne noč» (Tenera è la notte). (ve-I tali a 16.00 «Venera v no«" &i. ne.e in visone). Techmicoio • zabeth Taylor. ,/jn in- Massimo 16.00 «Osvojevavci» ' jjj. vasori). Technicolor. Carne t-ohel-1 ,»» (0- Moderno 16.30 «Težko življem d;, na vita difficile). Alberto Le» Massari. uai,'i' Astoria 15.30 «Marisol, mala ^adri-čanka» (Marisol la P’lCCO As 0-3^15.00 18.15 21.30 «Zmagov^.} So premaganci» (Vincitori e u-Vittorio Veneto 16.30 III* ■ J . nino* metniških filmov za 1,0 ^c0ng'u^a «Zaprisega bojarjev» dei Boiardi). Eisensteinov Cerkassov. . eneSa" Ideale 16.00 «Napad sto ic0lor* (La carica dei 101). Tecita* (U„ Marconi 16.00 «Junak lz voj , eroe di guerra). Tony Riussel. Abbazia 16.00 «Jožef, ki «o ■ »» dai Je prodali» (G iu seppe von y H,un' fratelli). Technicolor. Jef|r ter, Beliinda Lee. „ mejatJ Odeon 16.00 «Ta ljubezen conjini sveta» (Questo amore * pr(pove-del mondo). Technicolor, dano mladini. rw» Skedenj 16.00 «Domov P° Met«*®' (A casa dopo l’uragano). pai* lor Robert Mitch-um, E*0 ker. Razna obvestila Danes dne 26. maja o» j^gjije ( ìdaY3?., in redi SPDT planinsko Pred?ayaJ Gregorčičevi dvorani. pre„hnriul l' dr. Lojze Dolhar o Matterh0 iePn Mont Blaneu ob spremljavi ra#ie'' diapozitivov. Po predavanju tek-tev nagradiniih odlikovanj, *orVen°tv movavcem za smučarsko P na Livku. ^0va * Danes ob 17. u4rfr pr’.r^ delavska zbornica - }*“ vitt°r m dila v dvorani «G. .Dl debaL v Ul. Pondares 8 javno ,jzac o temi: «Nujnost ..nacio»^,!« je električne energije v predvidenega gosPotJars„,,;teV voja in odsev na ustan j^jin3 ’ chio za krivo ter jo obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora. * * * Pred istim sodiščem se je žago varjala tudi 43-letna Celestina Cherbocich por. Minca iz Ul. Nor-dio 9, ki je bila obtožena, da je ukradla 8.500 lir nekemu grškemu mornarju. Bilo je malo pred polnočjo 22. julija lani, ko je pomorščak Spy-ridion Guerekos kolovratil po starem mestu. Znašel se je v bližini nove proste luke, kjer se je hotel spet vkrcati na svojo ladjo, ko je zašel v bar «Alla Passerella» na Sprehajališču sv. Andreja. V baru je srečal Cherbocichevo s katero se je zapletel v pogovor. Ker je bila ženska lahkoživka. je pristala, da gre skupaj z njim prespat noč. Odpeljala ga je v hotel Vanoli na Velikem trgu, kjer je pomorščak takoj odštel 2.400 lir za nočnino. Odšla sta v sobo, toda ni minilo mnogo časa, ko je nastal vik in krik. Nenadoma je privihral po stopnicah grški pomorščak, ki je s kretnjami zahteval naj vratar takoj pokliče policijo. Trenutek nato je prihitela tudi Cherbocicheva, ki je pograbila svojo osebno izkaznico ter se izgubila v noč. Nekoliko pozneje so prišli v hotel karabinjerji, ki so zaslišali Grka. Na podlagi dobljenih podatkov so naslednjega dne poiskali Cherbocichevo ter jo zaslišali. Zenska pa je o dogodku podala popolnoma drugačno sliko kot grški pomorščak. Izjavila je, da mu ni ukradla niti beliča, ni mu pa pustila, da bi ji odvzel 3.000 lir, za katere je menila, da jih je pošteno zaslužila. Sodniki so včeraj oprostili Cherbocichevo, ker ni zagrešila tatvine. žele Furlanija - Julijska je pobil po glavi in je verjetno dobil možgansko krvavitev. Zdrav- , - , - niki upajo, da bodo otroku rešili nato se je podala na komisariat, življenje in da bo okreval v ne *5)pr 'e zatožila Vidalovo. kaj tednih. I Sodniki so spoznali Saltulamac- VCERAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . . limone ........... . 47 češnje ........... vrtne jagode...... jabolka I......... jabolka II........ hruške I.......... beluši ........ pesa . ........... domača pesa....... artičoke (kos) .... zelje ............ cikorija ......... čebula solata mlada solata .... : krompir mlad krompir .... zeleni radič II. . . špinača domača . . uvožena špinača . bučke ............ Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec) . 71 235 118 83 83 . 100 282 153 470 411 176 141 106 94 282 259 400 250 140 130 100 80 . 15 30 25 . 59 71 59 90 80 77 59 . 38 100 80 250 170 . 51 81 59 . 36 110 94 165 106 389 212 450 300 . 50 150 100 . 40 80 60 — 63 — 141 129 Alojz). Darovi in prispevki polic) yi|J, V počastitev spo.niita._7jj, |,n Albe ria Vrb-ca darujeta Ka ^at di Svara 1000 lir za Dijano KINO PROSEK-KOjl# ---------- —r~ ^ 0D predvaja danes 26. t* 19.30 Universa! barvni STEZA LJUBIMCE11 (Il sentiero degli alT1 Igrajo: SUSAN HAV in JOHN GAVIN W VALUTE V trstV dolar švicarski frank funt šterlln-g francoski frank šiling marka pezeta dinar marengo zlato 8* .«•5 J «6*$ J95.g 0.70 4800"4^> «PDT ’1»I 2. In 3. tubila Priredi =5. „* avtobusom k I viru B° odP/. Krn. Skupina za Krn se pr,C». vila po želji.Iz Kobarida P‘aoZ| k nlce m Vršna, ali Iz So°e peno. pr'- Prosvetno društvo v red. dne 29. junija 1962 **,. VP izlet v Ljubljano in na °‘u c;je " sovame in morebitne inf? n(SKi ... sedežu društva .v S1r* ,ni 6r“ ^ letni Giuseppe Sivini. VS>f't. Padovan, 84-le-tna Caterina vd. Glesic, 68-*l e t n 1 CrsllOr0. ton in 67-letni Vincenzo NOČNA SLUZBA~LEKA* % INAM . Al Cedro, Trg G &aiua-Ficc.ola, Ul. Oriani 2; A1« C3* Ul. Giulia 1; Serravano. i6 te na 1; G. Papo, Ul. Felluga Mn IZ KOPRSKIM OKRAJA V Kopru že deluje nova avtomatska telefonska centrala Mor področju koprske občine je v gospodarskih panogah zaposlenih nad 10 tisoč ljudi Celotedenske svečanosti ob ob- ! Olivierija. Ta uspeh bi lahko vsebinskem prazniku koprske občine kakor spodbudil domače športne ln se zaključile z zborovanjem -------*---------------” Pred poštnim poslopjem v Kopru. *»m so namreč izročili v promet •Ovo avtomatsko telefonsko eei.-‘r»lo, ki povezuje celotno obalno Področje s Slovenijo. Gre ža najmodernejši telefonski sistem, nagega zgraditev je veljala mnogo ‘■Uda delavcev Iskre in PTT. Cestno omrežje ima začetno zmogljivost 1.400 telefonskih priključkov. Na otvoritveni svečanosti je ra- **n direktorja koprskega PTT podjetja Romana Florjančiča govo-tudi predsednik koprske ob-*ln* Miran Bertok. Povedal je, Mico važen mejnik v zgodovini Slovenske Istre je bil 15. maj ko so se marežganski kmet-1* uprli fašistom. Nato je na ,l*tko orisal osvobodilni boj istr-L*ega ljudstva in povojni razvoj, fri tem je podčrtal nagel razvoj koprskega področja v zadnjih levu- Zaradi vsestranskega razvo-1* gospodarstva je na tem pod-fcčju zaposlenih zdaj že nad 10 ‘Isoč ljudi, medtem ko je bilo ob •oružitvi z Jugoslavijo zaposlenih 1* okrog 3 tisoč ljudi. , V okviru občinskega praznika je “■la lepa svečanost tudi v Maregah. Udeleženci zgodovinskega “Pora so položili venec pred spo-^«nik padlih borcev ob igranju foinače godbe na pihala. Zatem je “ilo zborovanje v zadružnem do-"tu, na katerem je govoril pred-1'dnik občinskega odbora SZDL bado Pišot, pevski zbor koprske ®vobode pa je zapel nekaj pesmi. V koprskem gledališču so uori-•orili premiero dramskega dela jjomačega avtorja Marjana Matkoviča «Na koncu poti». Predata* Jo je režiral Srečko Tič. Razen “lanov «Malega odra» iz Kopra 1* nastopil kot gost Slavko Ko-'/'^i.član SNG iz Ljubljane. Matkovič obravnava v svojem delu ’bmatiko narodnoosvobodilnega bo-1*. Občinstvo je nagradilo avtorja? režiserja in izvajavce s topli-*»»i aplavzi. Skupina koprskih a-'baterskih igravcev pod imenom '“ali oder» bo nadaljevala s svojih! delom. Razen v Kopru nameravajo nastopiti tudi na oode- Po načrtih bodo v drugi polo-Hjjl leta zgradili v Kopru okrog stanovanj Za vselitev bo prijavljenih 180 stanovanj, druga E* bodo dokončali prihodnje leto. M ta stanovanja bodo porabili Mtog 900 milijonov dinarjev iz Občinskega stanovanjskega sklada, Oakaj hiš pa bodo zgradili tudi **sebniki v okviru zadružne grad-"J«. .Koprski plesavci so se nepriča {Jo.vano dobro uveljavili na republiškem prvenstvu športnih ple-Jhv. Dvojica Nariia Novak in Jo-Cotar je zasedla šesto do sed-mesto med netnaistimi nastopajočimi. Koprska plesavca sta va» “’la komaj dva meseca pod vod-“vom plesnega učitelja Nerona funkcionarje, da bi ustanovili v Kcpru klub za športni ples in mu tudi oskrbeli primerne prostore. Podobno kot lani nameravajo tudi letos organizirati v Portorožu (in vzporedno v Kostanjevici) mednarodni kiparski simpozij pod naslovom «Forma viva». Nastopilo bo okrog 20 umetnikov, med katerimi je tudi 5 Jugoslovanov in dva Italijana. Začetek simpozija Jje predviden za 1 julij, zaključek pa bo v septembru. Motor v motor Včeraj dopoldne se je kot običajno 38-letni Nunzio Serino iz U-lice Campanelle 94 peljal z motorjem na delo, toda na ovinku blizu železniškega mostu je trčil ob motor, ki ga je vozil 16-letni Walter Olivo iz Naselja San Sergio št. 1906. Motorja sta se prevrnila, motorista pa sta zletela na tla in se poškodovala. Z rešilnim avtom so ju nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Olivo, ki si je zlomil levo nogo in ..e pobil po obrazu, se bo moral zdraviti tri mesece; Serino, ki se je pooil in ranil po čelu in si ve.-jetno nalomi, ličnico ter se opraskal po lokah in nogah, pa se bo moral zdraviti tri tedne. S podstrešja je padel Na delu pri gradnji nove stavbe v Ulici Mascagni se je včeraj okrog 11. ure ponesrečil na delu 39-letni Karlo Juriševič iz Naselja San Sergio št. 2009. Pod Juri-ševičem, ki je delal na podstrešju, se je udrl pod in je padel v spodnje nadstropje iz višine 3 m. Pri tem se je pobil in ranil po hrbt-u in nogah. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec. Neznanci ukradli avto in motor Na komisariatu javne varnosti je Ulderico Bonifacio iz Ulice Car-pison 7 prijavil, da so mu neznan, ci ukradli avto z evidenčno tablico TS 47988, ki ga je parkiral v Ulici Combi. Marco Cenic s Trga Pitteri 1 pa je prijavil, da so mu v soboto neznanci ukradli lambre-to, ki jo je parkiral v Ulici Im-briani. Imel je srečo in je včeraj našel svoje vozilo v Ulici Silvio Pellico. lliiiiMliiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifitmitiiiniiiiiiiiimmiii «IZBRSL JE SVOBODO,» D« BI LAZE JUMKL V 34 urah begunstva zagrešil dvojni rop Toda policija ga je kmalu izsledila in spravila v bolnišnico, ker si je med begom nalomil roko SODNI EPILOG STAVKE V PODGORSKI TEKSTILNI TOVARNI Oprostitev skoraj za vse obtožence ki so se borili za svoje pravice hi kruta Od II obtožencev sta dva bila obsojena pogojno, ostali pa so bili oproščeni s polno ali dvomljivo formulo Včeraj dopoldne je okrožno so- reo Battello iz Gorice, Ul. Pola Včeraj nekoliko po 9. uri je Ljudmila Viti poročena Umek s Furlanske ceste 96 prijavila na kum sariatu javne varnosti v Bar-kovljah, da se ji je v Ulici Pera-rolo malo prej približal neznanec, ki jo je napadel in ji iztrgal iz rok denarnico, v kateri je imela osebne dokumente in 830 lir. Po napadu je neznanec naglo zbežal. Ze.rska ni vedela povedati drugih podatkov, kljub temu so agen. ti takoj začeli s preiskavo in so pra (ledali vso okolico. Imeli so srečo in dober nos, saj so krivca odkrili že okrog 10. ure. Zagledali so osumljenca, ki je agente zapazil in jim hotel zbežati. Agenti so bili tedaj prepričani, da so na pravi sledi in so tekli za njim. Malopridnež, 22-letni begunec Sime Rogič, je padel v roke agen-to n javne varnosti v Miramar-skem drevoredu. Odpeljali so ga na zasliševanje, nato pa so ga a-retirali in prijavili sodišču. Rogič je povedal, da je predsi-nočnjim ilegalno prišel čez mejo blizu Kozine. Kmalu se je torej Danes v «SUPERCINEM» THARUS ATILOV lotil svojega nečednega posla. Med zasliševanjem pa so preiskovalni organi ugotovili, da je Rogič med napadom na Umekovo in aretacijo okradel še neko drugo žensko na Puntarju pri Greti. Na komisariatu javne varnosti je namreč tedaj Silvia Bodin por. Carmeli z Grete št. 585 prijavila, da se ji je približal neznanec, jo nagovoril po hrvaško, nato pa ji iz -ok iztrgal denarnico, v kateri je imela ključe stanovanja in 625 lir. Podlež je bil sicer drzen, a ni imel sreče. Ko je bežal pred a-genti javne varnosti in je skočil pri hišah Incis v Miramarskem drevoredu čez ograjo, je nerodno padel in se pobil po desni roki, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral, seveda pod policijskim nadzorstvom, od 10 do 30 dni, nato pa ga bodo odpeljali v zapor, kjer bo čakal na razpravo in se bo lahko prepričal, da s tatinskimi podvigi se nikjer na svetu ne pride daleč... dišče v Gorici po večkratnem odlogu končno razpravljalo' v zadevi delavk in delavcev ter njihovih družinskih članov, ki jih je poli* cija prijavila sodišču v zvezi s stavko in zasedbo tekstilne tovarne v Podgorj, do katere je prišlo lam 11. aprila. Kot smo pisali ob svojem času, je tistega dne popoldanska izmena delavk in delavcev tekstilne tovarne v Podgori stopila v stavko in prišlo je tudi do zasedbe tovarne, ker se ravnateljstvo podjetja ni hotelo pogajati o zahtevah, ki so jih predložili delavke in delavci oddelka za izdelavo u-metnih vlaken. Ob 21. uri istega dne je odšla posebna delegacija delavcev h goriškemu prefektu, da bi posredoval v sporu med njimi in gospodarjem. Ker ni mogel prefekt ukreniti ničesar, je delavstvo zasedlo tovarno in zvečer ob 22. uri jih je bilo tam okrog 1800 ter so ostali v tovarni, dokler po devetih dneh ni gospodar pristal na pogajanja. Policija je že prvi dan še pred 20. uro prišla v velikem številu v Podgoro in tam dvakrat surovo napadla prebivavstvo, ki se je zbralo pred vhodom v tovarno, da bi se solidariziralo s stavkajočimi, ali pa prineslo hrano svojcem, ki so ostali v tovarni. Ker je delavstvo in prebivavstvo reagiralo na napade policije, je bilo takrat tudi več ranjenih na obeh straneh, policija pa je prijela in zaprla celo vrsto oseb, od katerih jih je pozneje večino izpustila. Pridržali in prijavili so sodišču 11 oseb, ki so se morale včeraj zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici. Na zatožni klopi so sedeli: 23-letna Cristina Polo iz Gorice, Ul. Argentina 117; 31-letna Cristina Ellero iz Gorice, Ul. 20. septembra 14; 26-letna Dolores Marvin iz Gorice, Ul. Žara 18; 39-letna Adriana Ballaben iz Gradiške, Ul. Gallilei 9; 32-letna Bianca Marega iz Gorice, Ul. Campagna bassa 3; 29-letni Bruno Sturm iz Podgore, Ul. Attems 22; 21-letni Franco Maggio iz Gorice, Ul. Roo ca 10; 19-letni Giorgio Selva iz Gorice, Ul, Leoni 76; 20-letni Gualtiero Codermac iz Gorice, Ul. Campobasso 21, ter 18-letni Franco Hassek iz Gorice, Ul. B. Pavia 29. Poleg teh desetih obtožencev je bil prijavljen tudi 34-letni dr. Ne- rfiiimiiiiiiiiiitiimiiiiiiiniiiiiMMiiimitmiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaiiiiiiiiMMiii Z ZBOROVANJA LOVSKIH PREDSEDNIKOV Goriški lovci so ulovili preko 35 tisoč kosov divjačine Srnjaki so tudi v Brdih - Zajci, fazani in jerebice iz inozemstva za razmnozilev Povečali bodo število lovskih čuvajev lune na Untiti m predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob IS. uri Technicolor film: POTNI LIST ZA CANTON (Passaporto per Canton) Igrajo: RICHARD BASEHART, ATHENE SEYLER CASTONI ' in LISA KINO «IRIS» PROSEK Predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 19.30 Technicolor film: GENERAL IN POL (Un generale e mezzo) Igrajo: D ANY KAYE in DIANA DORS Pred dnevi je bil v Gorici 15. | redni občni zbor predsednikov občinskih lovskih sekcij goriške pokrajine, ki se ga je poleg predsednikov in odbora udeležilo tudi 52 vodij občinskih lovskih rezerv. Pokrajinski predsednik lovcev odv. Luzzatto Guerrini je prvi podal poročilo in v njem orisal sliko lovskih dogodkov v zadnjem letu v državnem, deželnem in pokrajinskem obsegu, posebno glede na enotni lovski zakon, ki je v pripravi. Omenil je nadalje deželno avtonomijo in člen 111 u-stave. ki predvideva, da bo dežela lahko izdajala zakone kar se tiče lovs. Podpredsednik Alfredo Calliga-ris je nato v svojem poročilu navedel nekaj zanimivih podatkov o loviščih in o lovu v preteklem letu v goriški pokrajini. Stalež divjačine stalno nazaduje, kar je pripisati vedno večji mehanizaciji v kmetijstvu in pa dejstvu, da kmetje uporabljajo kemična zaščitna sredstva, ki škodijo divjačini, zlasti stalni, ki je zaščitena. Vkljub temu so lani goriški lovci zabeležili naslednji plen: 4.178 divjih zajcev, 5.100 fazanov samcev, 1.181 jerebic, 8 alpskih kotorn, 6 srnjakov ali vsega skupaj 10.473 kosov divjačine. Jerebic je v loviščih vedno manj, pač pa je zadovoljiv stalež divjih zajcev, fazanov in srnjakov. Te se dobi predvsem na Krasu, pa tudi na obronkih Brd jih je nekaj. Pokrajinska lovska zveza je spustila v občinske lovske rezerve lani 165 zajcev, ki so jih dobili iz inozemstva, po večini iz Jugoslavije, kar je že dalo dobre rezultate. Spustili so tudi precej fazanov in jerebic, ki so jih dobili iz raznih krajev. Poleg navedenega so po raznih loviščih nalovili še: 1552 slok, 638 prepelic, 1.827 divjih rac, 54 gosi, 470 vodnih kokošk, 1.432 močvirnih ptic ter precejšnje število drugih drobnih ptičev v skupnem številu 23.170 kosov. Uničili so tudi 4.239 škodljivih ptic in živali, kar je izredno mnogo za enoletno dobo. Lovski čuvaji so bili budni v svojem poklicu in so v tem letu prijavili sodnim oblastem 37 divjih lovcev ter naložili globe 50 (kršiteljem lovskih predpisov. Čuvaji so uničili tudi lepo število škodljivih živali. Lovsko zaščito nameravajo v tekočem letu še okrepiti s postavitvijo novih plačanih lovskih čuvajev. Na zborovanju so se pogovorili tudi o volitvah novega odbora, ki bodo v ponedeljek 28. t.m. ob 20.30 v Gradiški. Novi vozni red vlakov V nedeljo 27. maja stopi v veljavo novi vozni red vlakov, ki prinaša za Goriško le manjše spremembe; v glavnem gre le za premik nekaj minut v primeri prejšnjim voznim redom pri prihodih in odhodih nekaterih vlakov ODHOD I Proti Trstu: 0.19 (D), 5.48 (A) 6.42 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 9.03 (D), 11.01 (A), 14.02 (A), 15.58 (A) #), 16.410 (A) ##), 18.16 (DD), 18.415 (A), 19.58 (A), 21.56 (A) 22.37 (D), 23.15 (DD) ###•>. Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.01 (D), 10.46 (A), 13 CD), 13.43 (A), 14.38 (DD) ##*), 15.41 (A), 17.30 (A), 18.46 (A), 19.37 (D), 20.3« (D), 21.41 (A), 22.41 (A). Odhod v Novo Gorico: 8.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8 (D), 10.44 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) ***), 15.39 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.37 (D), 21.38 (A), 22.39 (A). Iz Vidma: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.35 (D), 7.58 (A), 9.02 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 1556 (A) #), 16.38 (A) #*), 13.15 (DD), 18.43 (A), 19.54 (A), 21.54 (A), 22.25 (D), 23.14 (DD) **#*). Prihod iz Nove Gorice: 9.23 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak, D — brzi, DD — ekspresni. #) Vozi od 31. oktobra 1962 do 14. marca 1963. *#) Vozi od 27. maja do 30. oktobra 1962 in od 15. marca 1963 dalje. *##) Vozi 14. avgusta in ob sobotah od 23. junija do 15. septembra ter od ]5. decembra 1962 do 23, februarja 1963. ###*) Vozi 15. avgusta in ob nedeljah od 14. junija do 16. septembra ter od 16. decembra 1962 do 24. februarja 1963. 13, ki s stavko ni bil v neposredni zvezi. Obtožnica pravi, da so obtoženke in obtoženci zmerjali in psovali policijo, predvsem tri policiste, ki da so jih tudi s silo pridržali v tovarni, da so s silo hoteli policijo prisiliti, naj bi se oddaljila pri izvrševanju svoje dolžnosti in da so nekateri metali nanjo tudi kamenje. Pri včerajšnji razpravi so zaslišali vrsto prič, med katerimi so seveda prevladovali predstavniki policije, in tudi obtožence, ki pa so vsi zanikali, da bi bili krivi. Državni toživec dr. Delfino je v svojem govoru spoznal za krive vse obtožence ter zahteval zanje od 7 do 8 mesecev zapora, za oba mladoletna Giorgia Selva in Franca Hasseka pa je predlagal sodno odpuščenje, ker sta še mladoletna. Med razpravo se je nabralo v sodni dvorani precejšnje število ljudi, ki so napolnili ves prostor namenjen za občinstvo, saj je vse zanimal potek razprave, ki naj bi predstavljala končni zaključek borbe delavk in delavcev tekstilne tovarne v Podgori za svoje pravice. Za državnim toživcem je imela besedo obramba, ki jo je sestavljalo kar pet odvetnikov: Fortuna in Guido Jesu iz Vidma, De-vetag in Blessi iz Gorice ter Toscano iz Pordenona. Prvi je spregovoril odv. Fortuna iz Vidma, ki je najprej poudaril, da je v tem primeru šlo za sindikalno gibanje ekonomskega značaja m da so ob zaključku spora sprejeli večino zahtev, ki so jih postavili delavci in zaradi katerih so stopili v stavko ter zasedli tovarno. Delavstvo tovarne se je v tem primeru borilo za svoj kruh in tisti, ki sedijo danes na zatožni klopi, so morda med najbolj pogumnimi v tej borbi ter nosijo vso težo posledic, saj jim grozi tudi odpust ter s tem brezposelnost in beda. Pri zasedbi tovarne je prišlo tudi do spora med delavstvom in policijo in v takih okoliščinah se ne merijo besede, ki so izrečene in tudi dejanja je treba meriti s posebnim merilom ter v zvezi z vzroki in nameni. Govornik je zaključil svoj zagovor z zahtevo, naj sodišče oprosti vse obtožence, ker da niso zakrivili kaznivega dejanja, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Podobno stališče sta zavzela v svojem zagovoru tudi odv. Jesu iz Vidma ter odv. Toscano iz Pordenona, kateri je še enkrat orisal dogodke, kot so se tistega dne odvijali v tekstilni tovarni v Podgori ter pri tem poudaril, da so prišli trije polioisti, za katere se trdi, da so jim kratili svobodo, v tovarno v civilu, se tam nemoteno kretali in so jih ustavili šele pri vratih, ko so hoteli iz tovarne, ker niso vedeli, kdo so. Nesporazum pa so kmalu pojasnili. Odv. Devetag je poudaril poseben položaj, v katerem so se odvijali dogodki ter poudaril, da so nekateri mladoletni obtoženci bili v tovarni zato, ker so prinesli hrano svojcem in so jih pridržali ter prijavili sodišču, ker so jim pri policijskem zasliševanju izsilili priznanje, dočim so druge, ki so vztrajali, pustili na svobodo. Dr. Battella je branil odv. Blessi, ki je najprej poudaril, da je obtoženec odsoten, ker prav danes polaga stroge pravne izpite v Trstu. Podčrtal je tudi, da je prišla prijava proti njemu iz politične sekcije goriške kvesture ter ima tudi politično tendenco. Dr. Battello je bil 11. aprila lani na seji občinskega sveta predlagal, naj bi občinski svet obravnaval zadevo tekstilcev iz Podgore. Po končani seji je šel domov in od tu v Podgoro, da bi se sam prepričal, kako se razvijajo dogodki. Navedel je nadalje, da sta proti policaju, ki trdi, da je Battello vrgel kamén, dve priči, ki sta bili poleg zanikali, da bi to storil ter zahteval njegovo oprostitev. PO končanih govorih branivcev se je sodni dvor umaknil v po-svetovavnico ter po več kot polurnem posvetovanju izrekel naslednjo razsodbo: Maggio in Kodermac sta bila obsojena vsak na 4 mesece in 15 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna m brez vpisa v kazenski list; za Sel-vo in Hasseka se aplicira odpuščenje zaradi mladoletnosti; Bruno Sturm je bil popolnoma oproščen, ker ni zakrivil kaznivega dejanja; vse druge obtožence pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Obsojena Maggio in Kodermac nameravata vložiti priziv. Tako se je končal tudi ta proces, in številno občinstvo, ki je prisostvovalo razpravi z veliko napetostjo, je sprejeli razsodbo z olajšanjem. Dan mleka v Gorici Jutri, 27. t m. bomo tudi v Gorici praznovali mednarodni dan mleka. Posebni odbor bo postavil v Ljudskem vrtu nekaj paviljonov, kjer bode brezplačno delili mleko. Zvečer ob 21. uri pa bodo pokazati tri dokumentarne filme o mleku in mlečnih proizvodih. — Župan sc zahvaljuje ministru za delo V odgovor na brzojavko, s katero je ministei za javna dela Sullo sporočil, tla je uprava državnih cest (ANAS) odobrila splošen program za cestne priključke, k* ga bodo postopoma izvajali do je-ta 1965 in v katerem je vključen tudi priključek Gorice na avtomobilsko cesto Trst-Mestre pri Vil-lessah, za katerega sta določeni 2 milijardi lir, je goriški župan dr. Poterzio posla) ministru posebno brzojavko, v kateri se v imenu občanov zahvaljuje za ta ukrep. Tečaj o bolniški blagajni za holničarke-gojenke Kot je že nekaj let v navadi, smo imeli tudi letos pri zavodu za bolničarke, ki je dodeljen civilni bolnišnici v Gorici, tečaj s predavanji o bolniškem zavarovanju in o socialnem skrbstvu, ki ga je organizirala INAM. Tečaj se je zaključil 21. t. m. ter je bil kulturno-informativne-ga značaja in je prav lepo uspel. Uvodno predavanje je imel ravnatelj pokrajinskega sedeža INAM v Gorici Mario Tiberio, ki je govoril na splošno o bolniškem zavarovanju in o zakonodaji, ki jo urejuje. Sledila so druga predavanja raznih vidnejših zastopnikov tega sektorja, med katerimi so: Cia-netti, dr. Vidossi, dr. Rapuzzi, Mario Peternel in drugi, ki so predavali vsak iz svojega resorja ter posredovali svoje znanje gojenkam. Udeleženkam tega tečaja bodo v kratkem razdelili tudi posebne diplome. Nezgoda pri delu Včeraj ob 13.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 29-letnega Franca Franceschi-nija iz Goriče Ul. Garibaldi št •-Zdravniki so mu očistili in obvezali rano na desni roki, ki si jo je prizadejal pri delu v podgorski tekstilni tovarni, kjer je zaposlen. Okrevat bo v nekaj dneh. ČEŠNJE. ČEŠNJE... Za tri tedne je zakasnelo zorenje tega goriškega sadeža Branjevke na trgu se hranijo prvih češenj, ker so «lrohne in vodene . Kakšna ho letošnja letina jim daje pravo veljavo; dozorele bodo hitro, tudi tiste najkasnej-še. Strah našega sadjarja je prav v tem, da mu ne bi nenadno zorenje prineslo več škode kot koristi. Včeraj smo se pri prvi branjevki na pokritem trgu zaman Maj se bliža h koncu, pa smo še vedno podvrženi hladnim zračnim vrtincem, ki ne dopuščajo poletju, da bi vendar že potrkalo na duri! Najbolj prizadet je kmet in sadjar; pridni Brici, ki vse leto upajo na bogat spomladanski rod tisočerih češenj, raztresenih po prijaznih holmih in gričih, še vedno ne vedo, kolikšen bo letošnji pridelek. Ponekod, posebno po dolinah in varnih zavetnih holmih veter, ki neusmiljeno piha po so-vodenjskih in štandreških poljih, češenj sicer ni prizadel; drevesa so polna in sadeži se rdečijo, vabeči nas na pomladansko pojedino. Toda vse je zakasnilo za dobre tri tedne! Ce bo sonce kaj bolj posijalo bodo goriške češnje dobile tudi tisti sladki *Qk)is', ki liko, da zadovoljijo majhne potrebe goriških gospodinj. Čeprav pozno, je češnja še vedno novost na mizi, zato jih kupujejo le po 1/4 kg. ali tudi manj; cena na drobno je bila včeraj od 120-140 lir, na debelo pa od 80 lir navzdol! Vendar je kljub majhni ozirali po rdečem goriškem sa- ponudbi in povpraševanju tržni dežu; na njenih policah ni bilo! komisar zabeležil predvčerajšnjim ne domačih ne uvoženih češenj! Kot pojasnilo na naše začudenje nam je branjevka dejala, da dokler češnje nimajo pravega okusa, tudi njej ni do tega, da bi jih prodajala. Drobne in še polne vode češnje ne gredo dobro v prodajo in zato čaka boljših vrst, ki bodo, vsaj tako upa, kmalu prišle v prodajo. In res tudi pri drugih branjevkah ni bilo dosti češenj: vse so še založile le to- NEKAJ NAVODIL ZA... legatov za občne zbore bolniške blagajne trgovcev. Te volitve pridejo v poštev za 2.432 trgovcev na Goriškem, od katerih je 2.100 stalnih trgovcev, 85 je trgovskih potnikov in zastopnikov ter 247 potujočih trgovcev. Skupno bodo na Goriškem izvolili 77 delegatov. Volišča bodo odprta neprekinjeno od 8. do 22. ure. Kdor bo hotel voliti se bo moral predstaviti na svojem volišču skupaj z votivnim potrdilom, ki jih je bolniška blagajna kategorije v zadnjih dneh razdelila med trgovce. Poleg tega mora imeti še osebno izkaznico, ali kak drug enako vreden dokument. Volivno potrdilo ni nujno potrebno, če volivec lahko dokaže z .................m,............••■■.••■•ir.MuiimiilllHumilMimiiiiililiM.. GORIŠKI NOGOMET Jutrišnje volitve v bolniško blagajno trgovcev Na Goriškem je 2.432 votivnih upravičencev Jutri 27. t. m. bodo po vseh , izjavo enega izmed članov voliv-občinah na Goriškem volitve de-[nega sedeža svojo istovetnost. Ju ventina gostuje jutri v Latisani Njeni naraščajniki igrajo jutri dopoldne doma proti Montesanto iz Gorice Volj se tako, da se na zato določenem mestu zapiše ime in priimek delegatov za katere hočemo oddati svoj glas. število kandidatov, ki se jih lahko voli je navedeno v posebnj objavi .ki je v notranjosti volivne kabine. Volivec lahko voli tudi s pooblastilom ,ki ga izda kakemu članu svoje družine, starejšemu od 21 let in k; je Vpisan v bolniško blagajno. Pooblastilo pa mora bit; avtentificirano. Volivni sedeži so v: Gorici, občinska sejna dvorana v Ul. Crispi 3 v Krminu, Gradiški, Gradežu in Foglianu na županstvu, v Moš1 v dvorani Corallino v Ul. Gorizia 86, v Tržiču na Trgu Unità št. 2, v Romansu in Ronkah na županstvu, v Zagraju v osnovni šoli, v Škocjanu v strokovni šoli, Ul. Marconi 7 (Pieris), v štarancanu na županstvu in v Turjaku v osnovnj šoli na Trgu Unità 19. Po nedeljskem počitku bo štan-dreška Juventina odšla jutri na gostovanje v Latisano, ker se bo srečala v povratni tekmi z domačo ekipo. Tisana je preteklo nedeljo igrala neodločeno v Manzanu (0:0) ter se bo jutri potrudila, da izboljša svoj položaj na lestvici, kjer deli tretje mesto na spodnjem delu lestvice z Magniagom. Z# Juventino pa gre le za prestiž, ker bi ji tudi zmaga nič ne pomagala saj je med njo in drugimi ekipami le prevelika razlika v točkah. Naraščajniki iz Standreža pa bodo jutri dopoldne nastopili na domačem igrišču v povratni tekmi proti goriški ekipi Montesanto. Upamo, da jima vreme ne bo nagajalo med tekmo in bodo tudi tokrat nadaljevali vrsto svojih zmag ter tako utrdili svoj položaj na vrhu lestvice v tekmovanju z ekipo iz Krmina, ki se nikakor ne pustj izpodriniti. Vsekakor se bo-do morali domačini potruditi vsaj toliko kot pri zadnjih dveh zmagovitih tekmah, ker so tudi gostje iz Gorice trdno odločeni, da bi se maščevali za poraz, ki so ga bili deležni na domačem igrišču pri tekmi v prvem kolu. Sovodenjci pa so, kot smo že pisali, zaključili svoje letošnje tekmovanje s tekmo v Farri in čeprav tokrat niso zmagali, to ni vplivalo na niihov končni položaj na lestvici. Naj navedemo še lestvico diletantov prve skupine, kot je po zadnjih srečanjih delje: ad pretekle ne- Casarsa 29 18 7 4 50 24 43 Romans 29 18 6 5 51 25 42 Spiiimbergo 29 13 7 9 54 36 33 Cividalese 29 12 k n 48 40 30 Torriana 29 11 8 10 43 36 30 Mossa 29 12 6 n 44 38 30 Osoppo 29 11 8 10 36 41 30 Manzanese 29 8 13 8 32 28 29 Zoppola 29 9 It 9 43 42 29 Mortegliano 29 10 8 11 47 49 28 Tarcentina 29 9 9 11 35 32 27 Don Bosco 29 10 7 12 35 36 27 Tisana 29 8 11 10 30 35 27 Maniago 29 9 9 11 36 41 27 Sandaniel. 29 8 7 14 36 53 23 Juventina 29 2 5 22 20 82 y Zborovanje KPI v Doberdobu Danes bo v Doberdobu zborovanje Italijanske komunistične stranke, na katerem bo govoril dr. Karel šiškovič (Mitko) iz Trsta. Govornik bo obrazložil stališče KPI do vlade levega centra ter o potreb) enotnosti vseh sil v deželi, za izvedbo avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Začetek zborovanja ob 20. uri perd gostilno Peric. Šahovsko srečanje v kavarni Garibaldi Danes popoldne z začetkom ob 17. uri bo v kavarni Garibaldi v Gorici šahovsko srečanje med e-kipo kavarne Bratuž in med Circolo Scacchistico goriziano, ki ima svoj sedež v kavarni Garibaldi ter je ena najmočnejših šahovskih e-kip na Goriškem. To je obenem tudi prvo srečanje novega šahovskega kluba iz kavarne Bratuž. Tekmovanje se ho odvijalo na sedmih deskah in obeta zanimive borbe. 5.000 kg razprodanega blaga! Kako majhno bi se zdelo to Število Lenardiju, Culotu in drugim goriškim grosistom, ki so pred zadnjo vojno izvažali goriške češnje kar v vagonih v Avstrijo in druge severne države. Ko Se ni bilo dovolj denarja za kolesa in druga vozila se je «kaštela», ki jo je pridna briška žena ali kmetica iz Lok, Šempasa, Kromberga in drugih bližnjih krajev nosila v tudi po 4 ure oddaljeno Gorico, kar zibala od teže! Naše stare matere so zmogle tudi po 30 kg češenj teže in le droben svitek je bil priča njihovemu trpljenju. V češnji so videle sad dolgomesečnega truda in upale so, da z dobro letino pokrijejo dolgove In tako njih domačije spet spravijo na noge! Trdo je bilo takrat življenje našega podeželskega človeka, vendar je tudi danes še mnogo družin v goriških Brdih, posebno kolonov, ki jim je češnja eden izmed glavnih virov dohodka. Zategadelj so letos tudi tako zaskrbljeni; boje se, da bodo vse vrste češenj nenadoma dozorele in bo cena padla. Tudi sv. Vid, ki «naj bi bil češenj sit» je preveč blizu in vse kaže, da bo treba pol skrbi pustiti kar za jesen, ko bo še trta pokazala svoj sad in bo naš briški kmet lahko naredil končni obračun nad muhastim letom 62. D. M. Enodnevni Izlet v Portorož le PL raj priredi prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pe/me in z Oslavja. Izlet bo v nedeljo 3 junija z avtobusom in si bodo udeleženci lahko ogledati tudi avto-moto tekme. Cena vožnje: člani po 700 In nečlani po 800 lir. Vpisujejo; Marijan Sošoi v Pevmi, Branko Drufovka na Oslavju In Branko Feri v St. Mavru Vpisovanje se zaključi v četrtek 31. t.m. Izlet Standrežcev v Portorož. Organizatorji cbveščajo udeležence, da bo odhod avtobusa v četrtek 3K t. m, točno ob 7 uri z glavnega trga v Sta idrežu. * * # Izlet na Vremščico In v Škocjanske jame, ki bi moral biti jutri, 27. t.m.. odipade. ker se rri prijavilo pravočasno dovolj udeležneev. CORSO. 17.15: «Rjoveča leta» (Gli anni ruggenti), N. Manfredi in G. Cervi. Italijanski črnobeli film. VEHDI. 16.00; «Boccaccio 70», S. Loren. A. Ekberg in R. Schnei-der. Italijanski barvni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Sesti junak», Tony Curtis in J. Franciscu». Ameriški film. CENTRALE. 16.30: «Tajni sokri- vec» (I( complice segreto), S. Granger in H. Hararet. Ameriški črnobeli film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI • BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17 stopinj ob 10. uri, najnižjo 14.6 stopinje ob 3.40. Povprečne dnevne vlage je bilo 80 odst., dežja je padlo 4 mm. svetovno nogometno prvenstvo (ez nekaj dni začetek prvih spopadov Manj turistov kot so spočetka predvidevali? SANTIAGO, 25. — V štirih mestih, kjer bodo potekale borbe za kvalifikacijo v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva, je vse živo. Povsod potekajo zadnje priprave in povsod urejujejo tako stadione kot ostale objekte, ki bodo na razpolago nastopajočim, novinarjem in turistom sploh. Prireditelji so ponosni na te nove pridobitve in še posebno za prenovljeni glavni stadion Santiago. Zato so povabili predstavnike mednarodnih tiskovnih agencij, ki so v čilski prestolnici, na ogled te res lepe športne zgradbe. Stadion sam je sredi lepega mestnega okraja, ki je ves odet v zelenje, v ozadju pa se dvigajo vrhovi s snegom pobeljenih And. Kot so se novinarji lahko sami prepričali, gredo dela za ureditev stadiona h koncu in ko bodo odprli vrata za prvo tekmo bo lahko 77.000 gledavcev prisostvovalo začetku tekmovanja za pokal Ki-met. Predstavnik prireditvenega odbora je razkazal vse udobnosti, ki bodo na razpolago tisku. Vse kaže, da bodo lahko novinarji vsega sveta delali hitro. Novinarjem so rezervirali posebno stopnišče, da bi lahko po najkrajši poti prišli v njim rezervirane sobe in tudi do glavne tribune, kjer bodo imeli svoja mesta. V veliki in zelo svetli dvorani bodo imeli novinarji vse na razpolago za takojšnjo pripravo članka. Nad 50 kabin obdane s steklenimi stenami je že urejenih in čakajo samo kroniste številnih radijskih postaj z vseh delov sveta. Na sredi je vodstvo čilske televizije uredilo posebno sobo, odkoder bodo televizijski prenosi tekem. Zeleno igrišče je že odlično pripravljeno in je treba upati samo, da bo doba deževja vsaj zakasnila. Tudi po mestu potekajo mrzlične priprave. Vsa pročelja hiš «umivajo» s paro in z mivko. Povsod po cestah ropotajo valjarji in delavci so neumorno na delu, da bi do začetka prvenstva obnovili mestne ulice. Edino kar se ni uresničilo in se verjetno tudi ne bo, je, da bo Zadnje iz Čila SANTIAGO, 25. Trije čilski reprezentanti in sicer Sanchez, Fouilloux in Tobar «e niso udeležili zadnjih treningov moštva. Vsi ti igravci še vedno nosijo posledice udarcev, ki so jih dobili med trening tekmo z nemškim moštvom Karlsruhe. # « # Čilska reprezentanca je danes popoldne premagala v trening tekmi enajst orico Audaxa 1:0. Zanimivo je, da so Italijani odpravili istega sparing - partnerja z 9:2. * # * Potek srečanj svetovnega prvenstva bo prenašalo 38 tujih in 21 čilskih radijskih postaj. Večji del tujih postaj bo prenašalo tekme južnoameriških enajstoric, ki se bodo uvrstile v finalni del prvenstva. # # # Lov za najboljšimi nogometaš i se je že začel. Nekateri predstavniki evropskih in predvsem italijanskih klubov so že stopili v stik z goleadorjem argentinskega prvenstva Sanfilippom ter z triado» argentinskega nogometa Jor-gejem Torom. V San trapu so že predstavniki Sampdorie, Genoe in Milana, medtem ko za prihodnje dni pričakujejo prihod voditeljev španskih klubov. # # # RANCAGUA, 25. Angleška reprezentanca je v trening tekmi premagala krajevno moštvo Ohigins Club 8:2. Zveza reprezentance Bobby Rob-son se bo moral verjetno odpovedati nastopom na svetovnem prvenstvu: igravec ima poškodovan gleženj in vrhu tega so mu zdravniki ugotovili slab krvni obtok. ARICA, 25. Znani urugvajski branivec William Martinez je moral zaradi poškodbe na nogi prekiniti trening. * # # VINA DEL MAR, 25. Srednji napadavec španske reprezentance Alfredo di Stefano, ki je prišel iz Evrope z rano na desni nogi, je ponovno začel, pa čeprav previdno, trenirati. Di Stefano upa, da se bo lahko že čez dva dni pridružil skupnemu treningu španske enajstorice. 1. — prvi 1 drugi 2 2. — prvi 1 I. drugi X 2 3. — prvi 1 1 drugi 1 2 4. ■ prvi 2 1 drugi 1 2 5. — prvi 1 drugi X 6. — prvi 2 2 drugi 2 1 ijC (/Cl JCUUf UtUl KC tf U y JO, i&u. v turistov precej manj kot so spočetka predvidevali. Prognoze so skoraj nemogoče. Brez dvoma so bili prvotni računi precej optimistični : govorilo se je o 30.000, toda sedaj so spoznali, da tega števila ne bodo mogli doseči. Predvsem je treba vedeti, da je mednarodna cesta iz Argentine v Cile v tem obdobju večkrat zaprta zaradi snega in da je tudi železniški promet z Mendo-zo večkrat iz istih razlogov prekinjen. Da bi pripeljali 30.000 potnikov v enem tednu, bi bilo tre- ba izvesti 50 dnevnih poletov. To je praktično, zaradi premajhne kapacitete letališča, nemogoče. Turistov bo torej manj, kar je sprožilo številne probleme in polemike. Hoteli so že več mesecev rezervirani, toda te rezervacije so prišle s strani številnih potovalnih uradov. Kljub temu in kljub nevšečnosti pri prodaji vstopnic (zaradi spremenjenega kurza dolar-escudos), so vsi prepričani, da bo svetovno prvenstvo potekalo po določenem razporedu brez večjih motenj. SEDMA ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Po zmagi na cilju Desmet nova roza majica S posrečeno taktiko Van Looy utrudil tekmece in pripravil rojaku pot do zmage MONTEVERGINE, 26. — Z današnjo sedmo etapo s ciljem na vzponu se je vrh splošne lestvice precej spremenil: na prvem mestu ni več Meča, ki je padel na tretje. Namesto njega je Belgijec Armand Desmet, za njim pa se je uvrstil predstavnik Francije Anglade. Danes je bilo bolj živahno in to po izključni zaslugi Van Looya, ki je dobesedno garal, da je pripravil odskočno desko Desmetu, ki je ne samo prepričljivo zmagal, temveč si je tudi osvojil roza majico. Ta bo brez dvoma ostala precej časa v rokah Belgijcev, ki jo bodo brez usmiljenja branili. Današnje vedenje svetovnega prvaka nam je porok, da bodo tudi v prihodnjih etapah imeli prav Belgijci glavno besedo. Današnja etapa je potekala v znamenju živčnih in zato uniču- iiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimtuiiiimiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMETNO PRVENSTVO B LIGE V zadnjih dveh kolih bo padla odločitev Nejasen položaj na vrhu in dnu lestvice Zadnja dva dneva prvenstva B lige bosta brez dvoma odločilnega pomena in bosta morala razčistiti marsikatero, danes še odprto vprašanje. Predvsem bosta morala pokazati na moštvo, ki bo sledilo Genoi v A ligo in tudi na izpad obsojene ekipe. Že jutrišnje kolo bo lahko pri- pomoglo k razjasnitvi meglenega položaja. Vsaj za vrh. Pro Patria, Verona, Lazio in Modena se potegujejo za napredovanje in v nedeljo bodo morale pokazati če so ga vredne. Od favoritov bo imela prav Pro Patria, ki ima celo točko prednosti pred tekmeci, najlažje delo. V goste bo sprejela Messino, ki sicer spada v vrsto boljših enajstoric, a misel na prestop med elito bo brez dvoma vlila domačinom ne samo poguma, temveč tudi borbenosti za dosego popolnega uspeha. Najbolj vroča tekma dneva pa bi morala biti v Veroni, kjer bo spopad dveh favoritov Verone in Lazia. Od te tekme so precej odvisne možnosti Rimljanov za napredovanje. Ce bodo v nedeljo izgubili, bo njihova usoda skoraj gotovo zapečatena. Položaj tik pod vrhom, kjer Genoa nemoteno kraljuje, bo precej DANES IN JUTRI V NOVI GORICI Nastop šestih tisočev telovadcev in športnikov Prireditev bo na novem športnem stadionu Danes in jutri bo v Novi Gorici festival telesne kulture, ki ga prirejajo v čast dneva mladosti, življenjskega jubileja predsednika Tita ter ob otvoritvi novega športnega stadiona v Novi Gorici. Danes zvečer bo ob 20. uri na prostem pred gimnazijo koncert velikega zabavnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška Sode’ovali bodo pevci zabavne glasbe Marjana Deržaj, Majda Sepe, Rafko Irgolič, balet ljubljanske televizije pod vodstvom Majne Sevnikove ter telovadci iz Ljubljane in Italije. Po končanem sporedu bo družabna prireditev, na kateri bo sodeloval veliki študentovski zabavni orkester iz Idrije. V nedeljo popoldne ob 15. uri pa bo na novem stadionu velik nastop Po prihodu nastopajočih na stadion bo slavnostni govor, nakar bodo sledili telovadni nastopi in vaje mladine, pripadnikov JLA članov telesnovzgojnih in športnih organizacij, gasilcev iz gori-škega okraja ter telovadcev in športnikov iz italijanskih obmejnih krajev. Po dosedanjih pripravah in prijavah sodeč, bo na nastopu sodelovalo okrog 6000 mladincev, telovadcev in športnikov. Prireditelj predvideva, da bo festivalu telesne kulture v Novi Gorici prisostvovalo okoli 25 tisoč ljudi. V okviru festivala telesne kulture bo danes ob 17. uri na igrišču NK Branik prijateljsko nogometno srečanje med mladinsko reprezentanco goriškega okraja in mladinci NK Maribor, člana II. zvez-ne lige. Povratno srečanje obeh mladinskih enajstoric bo jutri ob 9.30 na stadionu NK Gorica v Šempetru pri Gorici. odvisen od nastopa Modene v Lucci. Brez dvoma bo tudi na tem igrišču borba vroča, ker se bo skušala Lucchese še bolj oddaljiti od nevarnega področja, Modena pa bo skušala ostati v stiku z ostalimi v upanju, da kakemu tekmecu spodrsne. Toliko na vrhu. In na dnu? Brez dvoma je tudi na spolnjeni delu lestvice položaj zelo zamotan in nejasen. Če izvzamemo Cosenzo, za katero je le malo upanja na rešitev — jutri bo morala celo gostovati v Brescii — I so tri ekipe v največji nevarnosti. Te tri imajo enako število točk, zaradi česar bo v zadnjih dveh kolih lov za točkami izredno oster. Čeprav bo Prato imel v gosteh nevarni Napoli, bo vseeno na boljšem kot ostali tekmeci. Reggiana bo morala namreč nič mani kot v brlog Genoe s posledicami, ki jih ni težko predvidevati, medtem ko bo tudi Catanzaro igral daleč od doma in sicer v Monzi. Kljub temu ni mogoče že vnaprej predvidevati u-speh ali neuspeh tega ali onega in prav to vzbuja zanimanje, ki obstaja za to ligo, pa čeprav so vsi časopisi polni vesti o svetovnem nogometnem prvenstvu. jočih napadov Van Looya, ki je stalno uhajal svojim nadzorovav-ceu in jih potegoval za seboj v hitri vožnji. Toda beg svetovnega prvaka je zvabil druge na napad in ko je prišlo do tega, se je Van Looy pomiril in se zadovoljil z vožnjo v družbi ostalih. Dolgo pa ni miroval. Zopet se je spustil v beg in ponovno je popustil, ko je imel zasledovavce za hrbtom. Spočetka nekateri niso razumeli, kaj je svetovni prvak hotel s tako taktiko, ki je utrujala tudi njega samega. Toda kakih 40 km od cilja so njegovi nameni postali jasni. Glavnina se je po dolgem in uspešnem zasledovanju neaterih beguncev že utrujena združila in tedaj je zbežal popolnoma sveži Desmet, 'ki je ves čas etape štedil sile. Za njim so šli tudi drugi, toda samo Anglade in Sartore sta mu lahko nekaj časa sledila po st.-.ni vzpetini, ki je peljala do cilja. Bežeča trojica si je nabirala minuto za minuto ter je imela 4 km pred vrhom že 6’ prednosti. Ta naskok se je sicer v zadnjem delu proge nekoliko zmanjšal, vendar nikoli tako nevarrto, da bi bila zmaga Desmeta kdajkoli v dvomu. To še posebno, ker je Belgijec 3 km pred ciljem o-stro pognal in je pustil za seboj tako Francoza kot Italijana. Tik pred ciljem je neki nedisciplinirani gledavec nehote podrl Sarto-reja, zaradi česar je drugo mesto na cilju v Montevergine pripadlo Angladu. Jutri bo osma etapa Avellino-Foggia. Proga bo dolga samo 110 km, toda nekako na sredi bodo morali kolesarji preko strmega «zida» Ariana Irpina. VRSTNI RED NA CILJU 1. DESMET ARMAND (Faema), ki je prevozil 224 km v 5 urah 56’53” 2. Anglade Henry 5.57T6" 3. Sartore Giuseppe 5.57’39” 4. Defilippis Nino 6.01’23” TENIS V PARIZU PARIZ, 25. — Jugoslovan Jovanovič se je z zmago 0:6, 3:6, 6:3, 6:3 m 6:4 nad Francozom Grin-do uvrstil v nadaljnji del mednarodnega teniškega turnirja. Pilič pa je z Italijanko Bassi-jevo v igri mešanih dvojic odpravil ameriško-avstralski par But. ler-Kendall 6:2, 6:4. —Jo Alessandria-Samben. 1 Bari-Novara 1 Brescia-Cosenza 1 Genca-Reggiana 1 Lucchese-Modena X 1 2 Parma-Como 1 X Prato-Napoli 1 X 2 Pro Patria-Messina 1 Simmenthal-Catanzaro 1 Verona-L.azio 1 X V. Veneto-Biellese X Perugia-Cagliari 2 Atalanta-Partizan 1 2 Reggina-Pescara 1 Trapani-Siracusa 1 X 5. Gaul Charly 6. Plankaert 7. Meco 8. Van Est 9. Perez Frances 10. Zilverberg 6.01’33", 11. Soler 6.01’35", 12. Hernandez, 13. Carle-si, 14. Suarez 6.01’41”, 15. Cruz 6.1*41”, 16. Battlistini, 17. Taccone, 18. Zamcanaro 6.01’45”, 19. Balma-mion, 20. Sanemeterio itd. SPLOSNA LESTVICA 1. DESMET 42’51’24” 2. Anglade z zaost. 1’05” 3. Meco 2’31 ” 4. Suarez 3’15’’ 5. Battistini 3’48” 6. Brugnami 4’ 7. Pambianco 478” 8. Moser 4’54" 9. Perez Frances 97” 10. Van Est, 11. Massignan 5’36”. 12. Defilippis 6’8”, 13. Gaul, 14. Carlesi 6’20”, 15. Zilverberg 6’26", 16. Ronchini 7’18”, 17. Cribiori, 18. Baldini 7’45”, 19. De Rosso 870”, 20. Trapé 976" itd. EKIPNA LESTVICA 1. FAEMA 1818 točk, 2. Philco 1003, 3. Carpano 949, 4. Liberia 850, 5. Ghigi 644, 6. Legnano 643, 7. Torpado 628, 8. Moschettieri 599, 9. San Pellegrino 537, 10. Atala 490, 11. Molteni 410, 12. Ferrys 336, 13. Gazzola 266. 1 al iflHHk. Nocoj bo v Madridu povratna tekma polfinala za pokal eV®^j0fo košarkarskih prvakov med domačim Real Madridom in 80S * Olympio iz Ljubljane. Prvo srečanje, ki je bilo v Ljubljan*',^. nj j i končalo 105:91 v korist domačinov. Na sliki: prizor s tekme v Lju NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA PLAVANJE V MOSKVI SAINI - nov rekord na 400 m prosto MOSKVA, 25. — Med drugim dnevom mednarodnega plavalnega mitinga ni bilo nobenih presenetljivih rezultatov svetovne vrednosti. Edino Italijanka Sainijeva je izboljšala državni rekord na 400 m prosto s časom 5’08”1. Antonio Rastrelli pa je izboljšal italijanski juniorski rekord v metuljčku na progi 200 m, katero je preplaval v 2’21”7. Zmagovavci na posameznih progah so: 400 m prosto (ženske) Ry-lander (Švedska); 200 m metuljčka (moški) Kuzmine (SZ1; 400 m prosto (moški) Gerhard Hetz (NDR); 1500 m prosto (moški) Pi-kalov (SZ); 100 m metuljčka (ženske) Stenbeck (Švedska); ženska štafeta 4x100 m v štirih slogih ■— Švedska. Delamaris že prvak? Tomos se bo verjetno moral zadovoljiti z drugim mestom V zadnjem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja dosegli naslednje izide: Delamaris—Tomos 3:0, Sidro—Postojna Ilirska Bistrica—Jadran 5:0 in Tabor—Pivka 3:0 p. f. Odločilna tekma za prvo mesto se je končala z gladko zmago Izole. Koprčani, ki so si pred tek-mo obetali vsaj delitev točk, so doživeli enak poraz kot v jesenskem delu prvenstva. Nad tisoč gledalcev je burno pozdravilo zmago domačinov, ki so si že skoraj zagotovili prvo mesto. Malo verjetno je namreč, da bi dekan-ski Jadran v zaostali tekmi pri- ■lllllllllllfllll.IMI..........IIItllllllllMIIII.I.mil.. OB ZAKLJUČKU PROPAGANDNEGA TURNIRJA V ODBOJKI Bor B ni zatajil upov to «!»■ v H>r* pravil presenečenje, saj je štvo glede na visok poraz ski Bistrici izven forme. . bn» Ce bi zdaj napisali, “a J le zmaga Izolčanov nad Tomo steAt rezultat dejstva, da so oa drugega polčasa igrali z °covav' igravci, bi napravili z„.,?apr»v cem krivico. Tekmo je Prf Zaradi neizkušenosti zadnji v lestvici Prejšnjo nedeljo se je zaključil propagandni turnir za mlajše sile, ki ga je priredila italijanska odbojkarska zveza. Pri tem tekmovanju je sodelovalo tudi drugo moštvo športnega združenja Bor, ki pa se je moralo zadovoljiti z zadnjim mestom. Tudi v zadnji tekmi z drugo ekipo VIS so mladi Borovi igravci izgubili z že običajnim 2:0. Nedeljski zmagovavci nad Borom so si osvojili prvo mesto v lestvici tega turnirja, s čimer so si priborili pravico, da sodelujejo v zaključnem delu pokrajinskega tekmovanja. Vis je pokazal, da ima nedvomno najboljšo ekipo. Ekipa je vigrana in tehnično zelo dobro pripravljena. To je sad večletnega vestnega dela, kar se je pokazalo na igrišču, ko ekipa ni imela nobenih težav z nasprotniki. Sicer je moral tudi Vis enkrat kloniti, a to moštvu ni preprečilo, da bi z dvema točkama prednosti zasedlo prvo mesto. Pravo presenečenje turnirja pa je bila ekipa Cacciatore B, ki je kot druga šestorka Bora, prvič nastopila na tem tekmovanju. Mladi člani te ekipe so z borbenostjo in vztrajno voljo kljubovali tudi bolj preizkušenemu moštvu tržaških gasilcev, ki je v lestvici zaostalo za novincem turnirja. V vrstah gasilcev ni bilo videti nobenega napredka, zaradi česar ni nič čudnega, če so med turnirjem doživeli več, včasih tudi nepričakovanih porazov. Za slovenske športnike pa predstavlja zadnje mesto druge Borove šestorke pravo razočaranje. Sicer moramo reči, da so mladi predstavniki športnega združenja napravili kar je bilo v njihovih močeh. Dejstvo pa je, da so se znašli pred močnejšimi nasprotniki z večletnimi izkušnjami. Bo pač bolje kasneje, ko se bodo privadili igri. Na tem turnirju je bila igra Borovih odbojkarjev na zelo nizki ravni. Osnovne pojme že obvladujejo, a manjka jim predvsem vigranost, točno podajanje, nimajo tolkačev in kar je glavno, so njihovi servisi zelo netočni. Glede tolkačev ni pro- blema: v ekipi je nekaj zelo obetajokih elementov, ki se bodo v prihodnosti prav gotovo še uveljavili. Točno podajanje in točni servisi pa bodo prišli sčasoma in to z vestnim in vztrajnim treningom. Isto se lahko reče o vigranost i, ki bi bila na tem turnirju večja, če se ne bi mladih članov ekipe (povprečna starost 16 let) lotevala trema in bojazen pred bolj razvitimi nasprotniki. Na podlagi teh ugotovitev smemo reči, da zadnje mesto na tem turnirju ne predstavlja za Borovo mlajšo garnituro nikakega neuspeha. Vsak začetek je pač težak in porazi na propagandnem tekmovanju ne smejo odvzeti igrav-cem volje in ljubezni do igre in navezanosti do barv športnega združenja. Vztrajati bo pač treba v pripravah, ki potekajo pod skrbnim vodstvom Franka Drasiča in niti najmanj ne dvomimo, da bomo v prihodnosti še slišali govoriti o Cesarju, Joganu, Dolharju, Uršiču, More-Iju, Starcu, Hreščaku in Spacalu. Prav U mladi igravci bodo morali v prihodnji letih predstavljati neusahljiv vir za sestavo prvega moštva. M. S. se )e izgubilo vodstvo Kopra, a1 oSlU‘ kljub jesenskim izkušnjam v vCi žilo zelo slabe taktike. Jo-namreč spet niso šli na P y pr '“J? go in spet so se izgublja,! potrebnih kombinacijah igravanju. Razen tega J® . *za r.f no vodstvo pustilo na kl°P brgnn' zervne igravce odličnega ^ei1 • £)ie ca Vidakoviča, to se izmed redkih, ki mu ________________ kofj itr ostra igra Izol^- ^Medseff^,1^ *0- najboljših jkraja (v': oun dveh ..»j , prskega okraja (v ,"e“e”0dg4' seni) je prinesel jasen ( op» kdo je boljši in kdo na) ta del Slovenije v kval za republiško ligo. .Jsal» i • ìp od' , c Tekma v Piranu, ki )e la o tretjem mestu, se Je * zr iae tesno, vendar zasiUŽen j s domačih. Postojnčani s0 iLli . cer borbeno, vendar Pr ai; n najdljivo, da bi lahko , USp6h- ,..rJ & Zmago domačinov v I ‘.-.»i še: zlas‘: strici smo pricaKovau, n ker je moštvo Dekan .) ilj oslabljeno. Trije njihovi a, a1’' igravci so namreč P1?3 brei ... 'tabor je prišel do jg: >’c ja, ker Pivke ni bilo Ko ■h * * Košarkarji Ilirske prej» mariborski Branik s 46.41 nedeljo zabeležili ze tr Lpi 4 redno zmago. Tokrat so ^ gsf p pt‘s*, sebno presenečenje Pa s° beli Postojnčani, ki so $ v ljah premagali Rudar s stričan; so zdaj le dve ^ o) . vodečimi, medtem ko sf a ski Nanos pomika Pr0 lestvice. VVWWWWbVM IVO andriiTì l Travniška kronika sw. 77 WAWWWWM KONZULSKI ČASI «Nesreča je živeti tako življenje.» «Nesreča je živeti brez Boga in se odpovedati veri očetov. Mi se ji kljub svojim napakam in slabostim nismo odrekli. Za nas veljajo besede: Multum peccavit, sed fidem non negava — veliko je grešil, vere pa ni zavrgel!» je vpadel fra Julijan, uživajoč v svoji strasti do citiranja. Spor mladih mož se je povračal k izhodišču. Oba sta bila prepričana v svoje trditve, nobeden se ni izražal jasno ne dobro prisluhnil, kaj pravi sogovornik. Des Fossés je stal ob ostareli slivi, nagnjeni in porasli z gostim zelenkastim lišajem. ...» «Kaj res niste nikoli pomislili, da bodo morali narodi, ki živijo pod turško oblastjo in se imenujejo z raznimi imeni in izpovedujejo razne vere, nekega dne, ko se bo zrušil turški imperij in zapustil te kraje, poiskati skupno osnovo svojemu obstanku, neko širšo, boljšo, razumnejšo in bolj človeško formulo...» , «Mi katoličani to formulo že imamo. To je Credo rimskokatoliške Cerkve. Kaj boljšega ne potrebujemo.» «Toda vi veste, da vsi vaši sonarodnjaki v Bosni in na Balkanu ne pripadajo tej cerkvi in da ji vsi ne bodo nikoli pripadali. Saj vidite, da se nihče v Evropi ne združuje več na tej osnovi. Zato je treba iskati drug skupni imenovalec.» Iz cerkve je zadonelo petje zbrane množice in ju ustavilo. Skraja boječe in neuglašeno, nato pa vse bolj složno in krepko so peli pomešani glasovi mož im žena, kmečko enoglasno in zategnjeno: Bodi hvaljeno Jezusa teelol... Petje je odmevalo vse glasneje. Nizka kopasta cerkev brez zvonika, pokrita s črno skodlasto streho, vsa nekolikanj nagnjena od oltarja k pročelju, je bobnela in odmevala kakor ladja z razvitimi jadri v vetru in polna nevidnih pevcev. Oba sta za trenutek umolknila. Des Fossés je hotel poznati besedilo pesmi, ki jo poje množica s takim pobožnim navdušenjem. Menih mu je prevajal besedo za besedo. Smisel pesmi ga je spomnil stare cerkvene himne; Ave verum corpus natum De Maria vergine... Vtem ko je frater iskal besede za drugo kitico, je des Fossés raztreseno spremljal njegov trud, v resnici je pa samo poslušal okorno, preprosto, turobno in grobo prepevanje, ki se mu je zdaj zdelo kot složno blejanje neskončne črede ovac, potem pa spet kot šum vetra v temnih gozdovih. In vprašal se je, ali je mogoče, da to presunljivo pastirsko tarnanje, ki odmeva po vegasti cerkvi, izraža isto misel in isto vero kakor popevanje rejenih in modrih kanonikov ali bledičnih seme-niščnikov po francoskih katedralah? Urjammer! je pomislil, spominjajoč se Davidovega in von Mittererjevega mnenja o Musovi pesmi in nehote je zavil globlje v Slivnik, bežeč od melodije, kakor človek obrne pogled od nepremagljivo otožne pokrajine. Tu sta des Fossés in frater nadaljevala pomenek in si zadajala udarce, od katerih je pa vsak vendar ostal na svojem mestu. «Odkar sem prišel v Bosno, se vprašujem, kako da vi fratri, ki ste videli svet in študirali, ki ste v bistvu dobri ljudje, resnični človekoljubi, ne gledate širje in svobodneje; kako da ne doumete zahtev časa in ne občutite potrebe, da se mora človek zbližati s človekom kot takim, da skupaj po-iščeta dostojnejši in pametnejši način življenja...» «Z jakobinskimi klubi?» «Toda, oče Julijan, jakobinskih klubov tudi v Franciji že zdavnaj ni več.» «Ni jih, ker so se spremenili v ministrstva in šole.» «Ampak vi ste tu brez šol, brez vsega; in ko vas bo nekega dne dosegla civilizacija, je ne boste mogli več sprejeti; ostali boste razkosani, zmedeni, brezlična gmota, brez smeri in cilja, brez organske zveze s človeštvom in svojimi sodržavljani, celo najbližjimi someščani.» «Toda z vero v Boga, gospod!» «Z vero, z vero! Saj menda niste edini, ki verujejo v Boga. Milijoni ljudi verujejo. Vsak po svoje. To pa nikomur ne daje pravice, da se izloča in zapira v nezdravo oholost, obračajoč hrbet ostalemu človeštvu, večkrat celo svojim najbližjim.» Iz cerkve se je usula množica, čeprav je kmečka pesem še donela in stokala kakor razmajani zvon, ko se ustavlja. Prišla je tudi gospa Daville in pretrgala brezkončno razpravljanje. Obedovala sta v samostanu, nato pa krenila nazaj v Travnik. Fra Julijan in des Fossés sta se zbadala še med obedom, potem sta se ločila in poslovila za vedno kot najboljša prijatelja. Daville je odpeljal des Fossésa na poslovilni obisk k vezirju. Tako je še zadnjič videl Ibrahim pašo. Bil je čmeren in mrk kot še nikoli, govoril je z globokim, počenim glasom, obračal po ustih počasne be-ede ir. miga • spodnjo čeli ust jo, kakor bi jih mlel. Z vnetimi, trudnimi očmi je s težavo, skoraj jezno gledal mladega Francoza. Bilo je očitno, da mu misli begajo daleč, da težko razume to mladost, ki se nekam odpravlja in poslavlja, in da je niti ne želi razumeti, temveč se je hoče. čimprej znebiti. Tudi uradni obisk avstrijskemu konzulu je bil kratek in se je dobro končal. Polkovnik ga je sprejel z nekakšnim otožnim dostojanstvom, toda ljubeznivo, in dejal, da mu je žal, ker ga ne more zaradi hudega in dolgotrajnega glavobola sprejeti tudi gospa von Mitterer. Z Davillom je bila stvar težja im bolj zoprna. Razen pismenih sporočil je moral des Fossés odnesti s seboj veliko ustnih naročil, silno zapletenih in niansiranih. Cim bolj se je bližal dan odhoda, so se tudi ta sporočila spreminjala in dobivala vse več rezerviranosti im novih priporočil. Navsezad- nje mladi tajnik sploh ni več jasno vedel, kaj f življenju v Travniku in o delu konzulata. Konzul, teg»f neštete pritožbe, prošnje .opombe in opažanja; jniri*3.», bilo nekaj za ministra osebno, nekaj za ministra prr‘a. stvo, nekaj samo za des Fossésa, nekaj za vse nOst, natančnost in pedantnost teh neštetih naro 1 » : deniča motila, ga spravljala v zehanje in mu obr na druge stvari jn Zadnjega oktobra je tajnik odpotoval, v mrazu . j njem metežu, kakor je bil prišel. . n0ča» L Travnik je mesto, ki odhajajočemu ne izginja v pred oči, temveč potone nenadoma in vse v svojo e ,,air J. Tako je zatonil tudi v des Fossésov spomin. Zadnj •» videl, je bila trdnjava, nizka in podobna šlemu, pa džam‘lja z minaretom, vitkim In lepim kakor Desno od trdnjave na strmi skalnati grmadi je čer puščobna hiša, kjer je nekoč obiskal Cologno. Na tega človeka je mislil mladi mož, idoč po cesti proti Turbetu; na njegovo usodo in na cu pogovor z njim j* «...Vi živite tukaj, toda veste, da se boste Pr®J vrnili v svojo domovino, v boljše razmere m .““'gisi življenje. Prebudili se boste in rešili te mòre, m* bomo zbudili nikoli, ker za nas je ona edino življenj1? ^ Kakor tisto noč, ko je v zakajeni sobi sedel JfJl je vnovič začutil dih, ki je trpolel okrog zdravnik neko veliko vznemirjenje — in zaslišal njegov ; topli šepet: «Na koncu, na pravem in popolnem; koncu, vse dobro in vse se skladno rešuje.» :e Tako je des Fossés zapustil Travnik ; od vsega seJe\ č1 minjal samo nesrečnega «ilirskega doktorja» in za pomislil nanj. rj -Res le za trenutek, kajti mladost se ne ustavlja minu, niti ji dolgo ne roje iste misli. ( (Nadaljevanji s j*!ven 5pI sf UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Postai predai — PODHUZNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPHAVA: TRST — UL.SV.FRANČIŠKA št. 20 -letna 1800 lir polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Stntaneva ulica 3-1 telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. = ’ Odgovorni urednik: STANISI.A V RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. -tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, , Mali oglas) 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo Pr1