TRST, sobota 7. januarja 1956
Leto XII. - Št. 6 (3244)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
KPF predlaga Molletn in Herriotn
sodelovanje za sestavo vlade levice
..Express" piše, da je ..republikanska fronta pripravljena vladati" ter zahteva razveljavljenje poujadističnih mandatov, medtem ko Poujade ponuja sodelovanje vsem strankam - Kaj pravi o tem gibanju Cachin
Uradni in dokončni podatki o francoskih volitvah gle-* JTancoskega ozemlja. Števila v oklepajih pomenijo odstotke pri volitvah leta 1951:
KOMUNISTI.................. 5.492.326
SOCIALISTI................. 3.542.809
RADIKALI (vse tendence)
MRP
NEODVISNI IN KMETJE . .
S°CIALNI republikanci
BIVŠI GOLISTI..............
POUJADISTI
• • 2/
skrajna desnica . . druge liste ....
Dokončni rezultati v prekomorskih ozemljih niso še dospeli v Pariz.
PARIZ, 6. — ((Republikan- sicer večina sestavljena iz so-ska fronta je pripravljena cialistov, radikalov, MRP m vladati«, piše danes na prvi neodvisnih. Zatem pravi Au-strani glasilo Mendes-Francea' rio.l’ da ie ljudska fronta «po-
	25,5	odst.	(25,9)
	16,4	odst.	(15)
2.952.567	13,6	odst.	(11,2)
2.355.873	10,9	odst.	(12,08)
3.084.576	14,02	odst.	(12,03)
911.450	4,2	odst.	(20,4)
	11,3	odst.	(-)
426.095	1,9	odst.	(—)
73.904	0,3	odst.	(2.4)
*®xPress», socialistično glasi-io «Populaire» pa dodaja, da >sti, ki so že upali na raz-eP republikanske fronte, bo-morali razumeti, da ne Sre za priložnostno volilno
litično nedojemljiva«, in poudarja da je ena sama večina, ki je številčno mogoča: socialisti (94 poslancev), druge levičarske skupine (4).
EDEN PRIPRAVLJA ODGOVOR
na kritike proti vladni politiki
Polemika, ki je nastala tik pred Edenovim odhodom v ZDA, ka~ že na zmanjšanje zaupanja britanske javnosti v sedanjo vlado
LONDON, 6. — Medtem ko | skega javnega mnenja v vla-j bi sedanja vlada lahko na-predsednik vlade Eden pri-Ido, ki jo vodi Eden, postalo - pravila več. kakor je napra-
'	vila za pobijanje inflacije. Vsa
pravlja svoj govor, ki ga bo j pomembno politično dejstvo, ši socialistični minister Chri-| zvezi z zahtevo, ki jo postav- imel 18. januarja v Bradfor- ki bi utegnilo imeti posledice, stian Pineau med drugim: lja «Express» za razveljavi- du, ki bo verjetno tudi ne- I Polemika, ki se je začela
(flTctvaritl Hanoc uonino Iri Ki tau mnnrlntn nn.iln	■	nncT-fl/l o«	rtrurAT-	n	n etairilno _________ ..	2____ I__	_
«Ustvariti danes večino, ki bi izključila samo komuniste in poujadiste, iz edinega vzroka, ker bi na ta način zbrali približno 400 glasov, ne bi v ničemer zajamciio republikan. ski režim pred grožnjami, ki jim je podvržen. Taka večina bi bila prav tako nepovezana kakor prejšnja in bi bila torej obsojena na isti imobilizem. Sestavljena bi bila iz ljudi, ki ne bi imeli iste zamisli o socialni pravičnosti in torej o sredstvih, ki so potrebna, da pride do vzpostavitve te pravičnosti«.
poujadističnih posreden odgovor na številne I prav v času. ko se Eden pri-krj?*ke’ katerim je njegova j pravija na važne razgovore z politika v zadnjem casu pod- j Eisenhowerjem, je nedvomno vržena. Številni neuspehi bri-| omaja[a Edenov položaj. Vse-tanske zunanje politike v zad- kakor pa je tudi dokaz resno-
tev mandata
poslancev, pa je Poujade dejal:	((Kandidati,	izvoljeni	z
našo podporo, niso poslanci v formalnem smislu besede.
Ti so predstavniki našega gi- njih treh mesecih so dali po-
banja in morajo izvrševati ukaze, ki se jim v okrilju tega gibanja nalagajo«.
«Gotovo, je dodal Poujade, voditelj komunistične stranke Duclos je postavil predloge, toda gibanju in ne meni o-sebno. Jaz ne pravim, da ne bomo delali 's komunisti, in tudi ne pravim, da bomo odklonili sodelovanje s komer
Christian Pineau je bil več-I koli drugim. Ne iščemo sode-
krat imenovan kot morebitni posredovalec, ki naj bi ((pripeljal v republikansko fronto« elemente, ki ji manjkajo za sestavo večine. Velik ugled uživa na primer pri nekaterih ljudskih , republikancih. Ven-
zavezništvo, ki naj bi se raz-'ženje republikanske levice
UDSR, radikalsocialisti, zdru- i dar pa se kot možni ministr-
Pustilo po volitvah, pač pa se bo ta zveza sedaj spremenila v vsakodnevno politično stvarnost«.
Medtem pa je centralni komite KPF poslal glavnemu ?®miku socialistične stranke Molletu pismo, v katerem med drugim pravi: «S tem, da je glasovala za komunistično, za socialistično in za radikalso-eialistično stranko, je večina volivcev in volivk izrekla voljo, da se državni posli zaupajo v roke vladi levice, (-ato ne bi razumela, če te rri stranke ne bi napravile vsega, kar je v njihovi moči, da bi tako bilo«.
Potem ko navaja točke, ki naj bi omogočile postavitev temeljev za skupen program, dodaja KPF:	«Zaradi tega
vam predlagamo, naj bi naši dve stranki skupno z radikal-socialistično stranko proučili sredstva, da pride do sporazuma. ki bi odgovarjal željar* m pričakovanjem večine prebivalstva«.
Z druge shrani pa izjavlja centralni komite, da če želi J-*uy Mollet, naj se izredni kongres socialistične stranke lareče, preden da dokončen odgovor na to pismo, je KPF Pripravljena pripraviti vse, da predstavniki obeh strank «takoj začnejo pripravljalne
razgovore«.
Centralni komite KPF je Poslal podobno pismo tudi Predsedniku radikalsocialistič-ne stranke Herriotu.
,. Bivši predsednik republike Auriol pa objavlja v »Franco Soir« članek pod naslonom «Ni mogoče šaliti se s številkami«, v katerem pravi, v novi skupščini obstaja
da
ena
gama mogoča večina, m
(71), MRR (72) in neodvisni (96) ali del njih ter socialni republikanci, skupno 337 glasov.
Na podlagi idej, ki so jih izrazili voditelji republikanske fronte Mendes France, Guy Mollet in Francois Mit-terrand, navajajo politični o-pazovalci točke, ki se jim zdijo, da so bistvene za delovni program te fronte, in sicer: mir v Alžiru, volilna reforma, odločna stanovanjska politika in poživitev evropske ideje s končnim ciljem ustvaritve skupnega gospodarskega tržišča, ki naj bi Evropi zajamčil enako moč. kakršno imajo ZDA ali pa Sovjetska zveza. Ta program bo po mnenju opazovalcev predložen kongresu socialistične stranke 14. in 15. januarja in izvršilnemu odboru radikalne stranke, ki se bo sestal 16. januarja.
Republikanska fronta, prav tako kakor ostale koalicije, nima potrebne večine v novi skupščini in bo v primeru, da ji predsednik republike po. veri mandat za sestavo vlade morala računati na sodelovanje poslancev iz drugih skupin ki bi sprejeli njen minimalni program. Kongres socialistične stranke in izvršilni odbor radikalne stranke bosta morala določiti pogoje, v katerih naj se republikanska fronta pogaja v ta namen. Kakor znano, zavračajo socialisti formulo «narodne e-notnosti«, ki jo je predlagal Faure. Po njihovem mnenju bi morala biti republikanska fronta bistvo in gonilna sila bodoče večine.
V današnji številki pariškega lista «Le Monde« piše biv-
TITO ODPOTOVAL
iz Egipta v domovino
ALEKSANDRIJA, 6. — Pred-cdmk republike maršal Tito j' odpotoval danes s soprogo n spremstvom po desetdnev-em obisku iz Egipta v domovino. Maršal Tito je dopoldne s posebnim vlakom odpotoval iz Kaira v spremstvu Premiera Naserja na izlet v oeito Nila. Na poti proti Aleksandriji je predsednik Tito o iskal tekstilno tovarno v atri el Davarju, kjer mu je peset tisoč delavcev priredili pavdušen sprejem. Po kosilu . Predsednik Tito ob 15.
prispel v Aleksandrijo, Jer se je njegov avto s te-1^° Prebija! skozi goste vrste pjudstva, ki	.g navduš,
Pozdravljalo. Po ogledu me-a m bivše kraljevske palače, ^Premier Naser priredil go-m. , zakusko v mornariškem onH~.U’ ^jer sta državnika tudi je h*i a skupno poročilo, ki Med objavljeno že včeraj topovskimi salvami z kj	oa» in obalnih baterij,
neo naznanjale konec urad-iu”? obiska maršala Tita, .ie ob 17	ka eskadra točno
o«., ; uri po krajevnem času P*ula iz Aleksandrije.
Terjatve FLRJ»Nemčiji
BEOGRAD, 6. — Sredi te-P^.eseca se bodo v Bonnu ?auevali jugoslovansko-nem-
v ‘	razgovori za ureditev
iaf-	a®ja jugoslovanskih ter-
Er,<,iV v Zahodni Nemčiji. Judi; °.Vansko delegacijo bo vo-.državni podtajnik za zu-)e zadeve Hasan Brkič.
Razdelitev arhiva za primorske kraje
^RlM, 6. — v Rim se bodo k, ,JajlUarja sestali zastopni-di ki Ju8°s'avije in Italije, ostni razdelili arhiv, ki je in . . na italijanskem ozemlju ki JI! se nanaša na predele, šli nr.A° Tmir°yni pogodbi pri-
goslavijo in ZSSR v letu 1956. Protokol predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 35 milijonov dolarjev v obeh smereh. Jugoslavija bo izvažala v ZSSR tobak, kemikalije, suhe slive, meso, svinec, boksit, volnene tkanine, usnje, cement, obutev in usnjene izdelke v zamenjavo za premog za koksiranje, bombaž, nafto, umetna gnojila, oves, manganovo rudo, valjane izdelke, pisane kovine in razno o-premo.
lovanja z drugimi strankami, če pa nam bodo stavljeni predlogi, bomo o tem razpravljali na našem kongresu, ki bo 14 januarja«.
vod za kritiko tako z laburistične kakor s konservativne strani. Resne gospodarske težave, položaj na Cipru, padec britanskega vpliva na Srednjem vzhodu, polemika zaradi prodajanja presežkov angleškega orožja, dogodki v Jordanu itd. so znatno zmanjšali Edenov ugled. Očitajo mu predvsem neodločnost, počasnost in pomanjkanje pobude. Po mnenju nekaterih se je njegova delovna zmožnost zmanjšala tudi zaradi slabega zdravja. Na vsak način je zmanjšanje zaupanja ' britan-
sti sedanje krize.
V poučenih krogih izjavljajo, da bo Eden skoraj gotovo pristal na laburistično zahtevo, naj se pred njegovim odhodom v ZDA v spodnji zbornici razpravlja o angleškem orožju, ki je bilo poslano na Srednji vzhod. Opozicija je nameravala predložiti v spodnji zbornici resolucijo proti vladi, če bi ta zavrnila zahtevo za takojšnjo debato.
Liberalni list «News Chro-nicle« piše v zvezi s kritiko proti Edenu: ((Nedvomno, da
dežela ima prav, ko zahteva, naj se napravi mnogo več in takoj. Toda zatrjevati, da je ministrski predsednik doživel polom, je druga stvar. Ministrski predsednik se do sedaj ni odlikoval, toda prehitro je izjavljati, da ni izpolnil svoje naloge«.
((Manchester Guardian« pa ugotavlja, da je glavna polemika nastala zaradi prodaje 32 tankov ((Centurion« Egiptu, ki «so zdaleč boljši od vseh, kar jih imata na razpolago Egipt in Izrael«. List izreka nato mnenje, da se, kar se tiče orožja, nagiba tehtnica v korist Egipta, ter predlaga, naj bi na primer prodali Izraelu težje protitankovske topove ali pa enako število tankov «Centurion» ali drugih novejših tankov.
ski predsedniki v vrstah republikanske stranke navajajo razen Mendes-Francea, Guy Molleta in Mitterranda tudi Paul Ramadier ter socialist Francis' Lacoste.
Vsekakor pa položaj še ni razčiščen, ker večina političnih strank še «čaka». Vodstva I glavnih političnih formacij se bodo povečini sestala čez nekaj dni. Ce ne pride do drugačne odločitve, bo prva seja nove skupščine 19. januarja. Najprej bi morala skupščina izvoliti novega predsednika. Demokristjani bodo znova predlagali dosedanjega pred. sednika Schneiterja, socialisti pa bodo zopet predlagali svojega kandidata Le Troquera. Kandidat zmernih pa bo baje neodvisni Ribeyre, medtem ko nameravajo komunisti predlagati Marcela Cachina.
Komentarji pariških listov se še vedno vrtijo okoli možnosti nove večine. Desničarski radikalni list «Aurore» vztraja pri predlogih Faura, medtem ko priporoča «Combat», naj bi se požurili. ((Razumeti bi morali, pravi list. da vsi godrnjajo proti vam in ugotavljajo, da medtem ko vlada splošna nestrpnost, o-stajate mirni in brez programov, kar ne daje nobenega upanja«.
Po mnenju konservativnega «Figaro» bi morali vladno večino najti med levim in desnim centrom, medtem ko je «Franc Tireur« mnenja, da v sedanjih okoliščinah ne bi mogel biti bodoči predsednik vlade nihče drugi nego Guy Mollet ali Mendes-France.
Progresivni ((Liberation« pa se sprašuje, kdaj bo prišlo do razgovora med Mendes-Franceom, Molletom in Tho-rezom, in pripominja, da 12 milijonov volivcev zahteva politiko levice. V istem smislu piše tudi «Humanite», ki pravi, da je edina logična možnost sestava vlade ljudske fronte. List pravi, da je treba zadevo takole postaviti: ((Politika levice, ki jo zahtevajo volivci, lahko temelji samo n« večini levice, ki obstaja v parlamentu, ker komunisti, socialisti in radikali razpolagajo z več kakor polovico glasov, kakor jih imajo vse ostale stranke skupaj.
Važen je tudi članek, ki ga danes objavlja «Express» v zvezi s poujadizmom. Sklicujoč se na prisego kandidatov tega gibanja pred glavnim odborom in na kazni, ki so določene v primeru ((izdajstva«, se list sprašuje, ali se sploh lahko dopusti zakon fašizma in zahteva razveljavljenje
Zaostritev mnenj in stališč
med vlado in parlamentarno komisijo
BEOGRAD, 6. — Jugopress
javlja, da bo v komisiji za ...	  .	.,	..
razorožitev OZN	Jugoslavijo	: mandatov poujadističnih	po-
zastopal stalni	predstavnik	1 slancev. List poudarja, da	pri-
FLRJ pri OZN	in v Var-'sega poujadistov pomeni^ krSi-
nostnem svetu dr. Jože Brilej. Jugoslavija	je postala
članica komisije za razorožitev kot članica Varnostnega sveta.
Pod Jugoslavijo.
Blagovna izmenjava med FLRJ m SZ
BEOGRAD, 6. — Danes so o /r.eo8radu podpisali protokol otagovni izmenjavi med Ju-
Bulganinove čestitke Adenauerju
BONN, 6- — Sovjetski ministrski predsednik Bulgamn je poslal včeraj zahodmonem-škemu kanclerju Adenauerju naslednjo brzojavko: «Ob Vašem osemdesetem rojstnem dnevu Vas prosim, da sprejmete moje najiskrenejše čestitke in najboljše želje za Vaše zdravje.# Adenauer je dobil čestitke tudi od vseh vidnejših državnikov v svetu.
Danes je kanclerju čestital v imenu novih zahodnonem-ških oboroženih sil podtajnik v obrambnem ministrstvu Rust. Adenauer je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed in med drugim poudaril da ((država brez vojske ni popolnoma suverena država« in da je naloga oboroženih sil. da «branijo mir pred vsakršnim napadom«. Kancler je zaključil: «Trdno upam, da bo v razmeroma kratkem času mogoče vzpostaviti odlično vojsko.«
Jutri predpoldne bo sovjetski veleposlanik v Bonnu Zorin predložil svoje poverilnice predsedniku republike prof. Heussu,
tev ustave in poudarja, da «narodna suverenost pripada francoskemu ljudstvu ter nobena frakcija ljudstva in noben poedinec si ne more lastiti pravice, da bi jo izvajal«. Na podlagi prisege poujadistov se namreč vsak poslanec obvezuje, «da se fizično in moralno podvrže kaznim, ki pritičejo izdajalcem, kakor določajo častni zakonik in notranja pravila«.
Z druge strani pa objavlja glasilo vzhodnonemške enot" ne socialistične stranke «Neues Deutschland« izjave Marcela Cachina, ki vodi delegacijo KPF v vzhodnem Berlinu. Cachin pravi med drugim, da se bo socialistična stranka kmalu razdelila na dve frakciji in ena od teh bo Pr'~ oravljena sodelovati s Krf. Dodaja, da je KPF pripravljena podpreti tudi republikance, t.j. Mendes Francea. od njih Pa zahteva politiko levice. Kar se tiče poujadistov, pa je Cachin dejal: »Gni ne razumejo, kdo je njihov sovražnik, in mi jim hočemo pomagati. Čeprav imajo fašistične tendence, jih nimamo za resno nevarne. S tega vidika je položaj drugačen kakršen je bil v Nemčiji pred nastopom Hitlerja«.
Poujade pa je danes nekemu novinarju izjavil, da je v njegovem gibanju nedvomno «veliko število komunistov«, da pa so «najprej po-ujadisti in nato komunisti«. Dodal je, da so v tem gibanju ljudje vseh strank, da pa so «predvsem člani tega gibanja in šele potem člani
Proti Segrniju se ustvarjata dve fronti: demokristjanska desnica in sindikalisti - Dolgotrajno razpravljanje o čl. 12 vladnega predloga - Gonelia priznava obveznost mnenja komisije
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Medtem ko se je predsednik vlade Segni ponovno odpeljal na Sardinijo, kjer je govoril ob dovršitvi del na nekaterih ljudskih hišah (in med drugim zanikal, da bi njegova vlada hotela tako odprtje na levo kot odprtje na desno), se je odnos med vlado in sindikati ponovno zaostril. Zanimivo je, da so nosilci ponovne zaostritve sindikalisti demokristjanske organizacije CISL, tako da stojita proti Segniju zdaj dve demokristjan^ fronti — desna in sindikalistična.
Demokristjanski sindikalisti — v imenu katerih je včeraj sekretar CISL Pastore predložil predsedniku vlade zahteve, ki daleč presegajo to, kar je vlada glede plač pripravljena dati — so danes objavili poročilo, ki popravlja vladno objavo novih plačnih lestvic, iz katerih izhaja, da bodo državni uradniki dobili od 1. julija 1956 plače, ki bodo za 5081 do 30.027 lir večje od sedanjih. Poročilo CISL poudarja, da vladne lestvice samo povzemajo delne prilagoditve naraščajočim življenjskim stroškom od leta 1952 dalje.
Iz tabel, ki jih objavlja CISL, je razvidno, da bodo državni uslužbenci izven stalnih službenih mest po dokončni ureditvi dobivali povprečno sto lir manj kot po delnem poenotenju plač, nižji uslužbenci — kurirji, pisarniški sluge itd. — pa kiomaj povprečno sto lir več na mesec. Isto velja za vse kategorije delavskega osebja. Uradniki od XIII do VI. skupine pa bodo dobili malenkostne poviške, razen uradnikov XI- sku-
radi združitve XI. in X. službene skupine.
Parlamentarna komisija je danes obnovila	delo v	nav-
zočnosti ministrov Gonelle in Gave, ki nastopa kot pes čuvaj državnega	zaklada.	Ves
predpoldan je	komisija	za-
pravila z diskusijo o tem, kaj naj bo njen glavni namen. Demokristjanski poslanec Sca-rascia je poudarjal, da je komisija prešla okvir svoje pristojnosti, ko je izražala mnenje k vsakemu posameznemu členu vladnih predlogov, češ da je njena glavna naloga, da določa »osnvvne smernice«, po katerih naj bi se vlada ravnala. Delo komisije se je zavleklo, je dejal Scarascia. ker je hotela poseči v vse podrobnosti in ker je hotela od zakladnega	ministra	do-
biti zagotovila glede posameznih plač, namesto da bi priznala vladi izključen pravico, da v okviru zakona o pooblastilu sklepa o tem.
S svoje strani pa sta senator Bitossi in poslanec Pierac-cini zahtevala, naj vlada vnaprej prizna vse izboljšave, ki jih je predlagala CGIL, in to tudi za naslednja časovna raz. dobja. Poslanec Cappugi (CISL) pa je potrdil stališče svoje sindikalne organizacije, k' ga je mogoče posneti v naslednjem; 1. enotno lestvico plač bi bilo treba spremeniti, zlasti kar se tiče začetnikov in srednjega kadra; 2. periodično povišico je treba zvečati od 2 na 2.5 odst.; 3. povečati je treba delež poenotene plače za zaračunavanje pokojnine, tako da bi se povečal predlagani delež 72 odst.; 4. vlada mora sprejeti nekaj bistvenih spreminjeval-
krogih dodajajo, da so dejansko predvideni popusti v okviru sedanjega carinskega režima, kar se tiče posarskega izvoza v Zahodno Nemčijo. Pač pa francoska vlada ne bi mogla pristati na ukrepe, «ki še pred uveljavljenjem služijo za podpihovanje kampanje, ki naj vznemiri ozračje v Posarju m kali dobre odnose med Francijo in bonnsko republiko«.
treba posebne rešitve za posebne stroke: osnovna in srednja šola, železničarji, poštarji in uslužbenci državnih me-r.opola.
Zvečer je medparlamentarna komisija našla rešitev ra načelna vprašanja v zvezi s karierami, ki je doslej blokiralo nadaljnje razpravljanje.
Sporazum je bil dosežen na osnovi predloga poslancev Cappugija (DC) in Ceccheri-nija (PSDI) o čl. 12 vladnega predloga, ki je včeraj povzročil glavno nasprotje med ministrom Gavo in sindikalisti.
Gava je trdil, da bi sprejem predloga sindikalistov pomenil novo obrehienitev državnega proračuna za vsaj milijardo lir.
Tu pa so namreč izbruhnile hude težave. Poslanec Bitossi (CGIL), ki se je pravkar vrnil z razgovora s predsednikom vlade Segnijem, je predlagal, naj bi sindikalni pododbor proučeval predloge CISL,
UIL in CGIL in sicer v obliki rešitve, ki bi bila izvršena postopoma v naslednjih letih. Na predlog sta pristala diskriminacije niso mogli naj-Pieraccini (PSI) in Almiran-i ti «prič», ki bi podprle nji-te (MSI). Capuggi (DC) pa je hovo tezo. Tako vozač avto-
Morali so lih izpustiti ker niso debili «prič»
NEW ORLEANS, 6. — Sodišče je oprostilo 72 črncev, ki so jih aretirali v sredo, ker se niso držali nekega krajevnega ukaza, po katerem morajo črnci sedeti v zadnjem delu avtobusov in tramvajev. Aretirali so jih pod obtožbo «neredov na ulici«. Črnci so bili oproščeni predvsem zaradi dejstva, ker zagovorniki
pine, ki se jim bo plača po- ] nih predlogov k pravilniku višala za skoraj 7000 lir za-1 o napredovanjih; 5. doseči je
Obsedno slanje v Čilu
zaradi protestnih stat/k
Policija je aretirala vse Klavne sindikalne voditelje
SANTIAGO, 6. — Predsednik Carlos Ibanez je sinoči ukazal prekinitev izrednega zasedanja parlamenta v zvezi s sklepom vlade, da se v vsej državi, razen na ozemlju Antarktike, proglasi obsedno stanje.
Ta sklep je v zvezi s splošno stavko, ki jo je za ponedeljek napovedala Osrednja zveza delavcev kot protest proti dekretu o blokadi cen in mezd, ki ga je vlada včeraj odobrila. Preteklo noč pa je policija aretirala glavne voditelje Osrednje zveze dela.
V vsej državi je vojaštvo pripravljeno. V pokrajini Santiago pa je v vojašnicah pripravljenih 7.000 vojakov. Po glavnih ulicah prestolnice so večje skupine demonstrirale proti dekretu o blokadi mezd- Obrambni	minister
Francisco Oryan pa je izjavil, da razpolaga s 25.000 mož, da »zajamči mir in ohrani red in zakonitost v	pokrajini
Santiago.
Kubičkov obisk v Washingtonu
WASIUNGTON, 6. — Brazilski predsednik	JusceHno
Kubiček, ki je na obisku v ZDA, je danes položil venec na grob neznanega junaka in na Lincolnov spomenik. Nato je v spremstvu šefa protokola obiskal	Belo hišo
in kasneje kosil v «National
...	^	  —__Press Clubu«. kjer je tudi go-
svoje politične stranke«, V 1 voril o mednarodni politiki
Brazilije. Dejal je, da bo Brazilija z veseljem sprejela investicije tujega kapitala za pospešenje svojega	gospodar-
skega razvoja, če bo le šlo za »dejanske investicije, ne pa za navadne špekulacije«. Kubiček je tudi dejal, da noče, da bi ((ekstremistične ideologije« prevladale v Braziliji, da pa »s policijskim zatiranjem ni mogoče spremeniti človeškega mišljenja«.
Foreign Office je medtem sporočil, da bo izvoljeni brazilski predsednik	Juscehnd
Kubiček prispel na uradni obisk v London 11. januarja, S tem je Foreign Office zanikal svojo lastno vest izpred nekoliko dni, da je Kuoiček razveljavil svoj napovedani obisk. Kubička bo sprejela v avdienco kraljica	Elizabeta,
kosilo pa mu bo priredil ministrski predsednik Eden
Zaradi avdience	s Kubič-
kom bo kraljica Elizabeta prekinila svoje počitnice, ki Jili preživlja v Sandringhamu v Norfolku. Predstavnik Foreign Officea je dejal, da gre za »nesporazum«, ko so ga vprašali o njegovi prejšnji izjavi od odpovedi njegovega obiska.
protestiral, češ da bi ta pred-log vnerel v delo hudo zmedo. Zakladni minister Gava pa je pripomnil, da Bitossijev predlog prehaja meje pristojnosti tako komisije kot vlade, ker se tiče proračunov prihodnjih let. Vendar so o predlogu glasovali in bil je odobren z minimalno večino; zanj sta poleg levice glasovala še AI-mirante in Cappugi.
Seja je bila takoj prekinjena in sestali so se ministra Gonelia in Gava. predsednik komisije Zotta ter člani Komisije Bitossi, pieraccini, Cappugi, Almirante in Granzotto. Stvar je šla nato do samega ministrskega predsednika Se-gnija in končno je komisija po burni debati sklenR^, Ja bi bilo neustavno, ko bi obvezovala vlado za prihodnja proračunska leta. Kljub temu pa so zahteve sindikatov takšne, da trdijo v krogih zakladnega ministrstva, da bi zahtevale, ko bi bile sprejete, še nekaj desetin milijard poleg že omenjenih 221.
Danes zvečer je sen. Bitossi vprašal ministra Gonello, ali so resnične vesti, da namerava vlada uzakoniti svoje načrte, ne da bi se ozirala na mnenje komisije. Gonelia je odvrnil, da bi bilo ((absurdno misliti na kršitev čl. 3 zakona o pooblastilih, ki predvideva obveznost mnenja komisije za pooblaščene ukrepe«.
A. P.
Schneider zahteva združitev z Nemčijo
BONN, 6. — »Do politične združitve Posarja z Nemčijo mora priti čimprej,« je izjavil danes novi predsednik posarskega parlamenta Schneider v Bonnu med tiskovno konferenco, ki jo je priredil v za-hodnonemškem glavnem mestu. Do gospodarske združitve, je nadaljeval Schneider. bo prišlo morda v dveh letih. »Dan priključitve Posarja k Nemčiji mora biti določen v novih sporazumih med Bonnom in Parizom,« je nadalje izjavil Schneider. Ce bi se med pogajanji pokazala nesoglasja med Bonnom in Parizom, je dostavil Schneider, se je treba s posarsko vlado «vsaj» posvetovati.
V pooblaščenih pariških kro-Francosko zunanje ministr- gih pa označujejo za »tendenciozno in zgrešeno« vest Schneiderjevega lista ((Deutsche Saar«, po kateri je za-hodnonemška vlada v sporazumu s pariško vlado sklenila oprostit' carine blago, ki prihaja iz Posarja. V istih
stvo sporoča, da bo Kubiček uiadni gost francoske vlade od 12. do 15. januarja. 13 januarja ga bo sprejel predsednik republike Coty, imel pa bo več razgovorov s člani francoske vlade.
busa kakor tudi edini beli potnik, ki je bil v avtobusu, nista hotela pričati proti črncem.
Nove stranke v Grčiji
ATENE, 6. — V Grčiji vlada pravo predvolilno oziačje. Medtem pa se je začela pre-grupacija dosedanjih političnih sil in strank. Kakor že javljeno, je predsednik vlade Karamanlis sporočil, da je u-stanovil svojo politično stranko pod imenom »Nacionalna radikalna unija«, h kateri je pristopilo 190 do 204 poslancev Papagosovega gibanja.
Kakor javljajo agencije, pa sta bili včeraj ustanovljeni dve drugi politični stranki v Grčiji. Gre za ((ljudsko social, no gibanje«, ki mu bo predsedoval bivši podpredsednik vlade in zunanji minister Ste-fanopulos, ter za ((delavsko napredno gibanje«, ki ga je ustanovil atenski župan Katso-tas.
uivše Papagosovo gibanje za zbiranje grškega naroda se je do sedaj razcepilo na tri politične frakcije: nacionalna radikalna zveza, napredna stran ka, ki jo vodi Markezinis, in ljudsko socialno gibanje, ki ga vodi Stefanopulos. Bivši ministrski podpredsednik in obrambni minister v Papago-sovi vladi Kanelopulos pa je še edini, ki ni vstopil v nobeno drugo stranšo. Ustanovi, telj ((delavskega naprednega gibanja« general Katsotas je sodeloval z gibanjem Eda (de. mokratična zveza levice) in s strankami leve sredine na občinskih volitvah lanskega leta. Predvidevajo, da se bo na prihodnjih volitvah povezal z levico. Ce se bo to zavezništvo uresničilo, bo general Katsotas nastopil kot naslednik generala Plastirasa, medtem ko se bo Karamanlis usmeril k populističnim in venizelističnim volivcem mar. šala Papagosa.
Na splošno predvidevajo, da se bo pri volitvah vodila glaz-na borba med skupino, ki jo bodo sestavljale stranke Ka-ramanlisa, venizelisti in liberalci, ter med levičarsko fronto pod vodstvom generala Katsotasa.
WASHINGTON, 6. — Državno tajništvo sporoča, da so se začela pogajanja med ZDA in Zahodno Nemčijo o sklenitvi sporazuma med obema deželama za sodelovanje na področju raziskovanja za miroljubno uporabo atomske e-nergije. ZDA, dodaja poročilo nameravajo dati Zahodni Nemčiji poskusni reaktor, ki bo služil vežbanju strokovnega osebja.
BHBMEH
Še en glas italijanskega tiska, ki protestira proti sojenju partizanov
Zadnja številka politične revije «Trieste» objavlja o obsodbah furlanskih partizanskih poveljnikov pod gornjim naslovom članek, ki se uvršča med številne obsodbe italijanskega tiska na žalost tako mnogih sodnih postopkov in obsodb partizanskih borcev v Italiji.
((Zaključek najnovejšega procesa v Vidmu proti skupini partizanov brigade »Modotti«, obtoženih, da so ustrelili 3. aprila 1945 v Pordenonu nekatere miličnike, ki so bili odgovorni za hude zločine izvršene nad furlanskimi rodoljubi in prebivalstvom, nas ni presenetil. ((Proces proti odporniškemu gibanju«, ki ga je začel preostali, toda raz-šoperjeni italijanski fašizem, ki se je znal okoristiti z nezadostno in dvoumno obstoječo zakonodajo in z omalovažujočo indiferentnostjo vlade ter nekaterih pripadnikov samih demokratičnih strank, traja že več let.
Izvajanje tega procesa je večkrat paradoksalno, a o-značuje ga neverjetna izmenjava pozicij:	obtoženi m
resnični krivci namesto tožilcev, ministri republike Sa. lo na klopi civilne stranke, partizani, ki ležijo v ječali po dvajset, trideset mesecev, prej ko pride do razprave... oproščeni ali pomiloščeni; poveljniki in pripadniki celih formacij aretirani in obtoženi zaradi kraje in ropa za radi odvzema živeža in potrebščin za brigade «v hribih« med vojno (kjer so se ljudje gostili in se zabavali kot letoviščarji in turisti na Courmayerju in v Corti-ni); skrbne preiskave glede spoštovanja ukazov nadrejenih in uradnih okrožnic, da bi poudarili storjene prekrške posameznih oddelkov (ki večkrat takšnih dokazov sploh niso poznali, ker _j§ kurir padel prej kot je pri-' .šel do cilja ali pa ker ni delovala negotova zveza. Niti «Stefani» niti postaje EIAR jih niso prevzele, da bi jih oddale dalje); zahteve, da se določijo, klasificirajo in razrešijo v jundič-nem ključu dejstva ter politične in vojaške spodbude, ki so bile neurejene in nenehno preganjane ter po tolikih letih ugotovi in točno določi, kako so se dogodki vršili ter kakšna so bila stališča uporniške vojske, ki je bila prisiljena voditi borbo pod najhujšimi pogoji in se odreči tradicionalni vojaški organizaciji.
In vendar se pod tem natančnem iskanjem odgovornosti, ki obvezuje sodnika na utrudljivo delo in ga privede — spričo protislovne in dvoumne zakonodaje — do večkrat presenetljivih in nesprejemljivih sklepov, utrjuje nemoralna koncepcija onih, ki bi hoteli končno odpraviti vse odlike, obtožiti partizane predvsem zaradi tega, ker so partizani, hoteli bi rehabilitirati nasilnike in krvoloke ki so kljub simbo-
lom discipline in »legalne« ter «redne» organizacije zagrešili največ podlih zločinov v tekmovanju in podlem posnemanju kozakov ter nacistov ter si izmišljali mučenja in najbolj fantastične id rafinirane krutosti.
Čeprav so pripadali lju^ stvu, ki je eno najbolj humanih in usmiljenih v svetu, niso imeli usmiljenja; svojevoljno in sistematično so kršili spoštovanje tudi do žena in otrok; iz svojih src in iz svoje vesti so zbrisali človečanski čut tudi tam, kjer upornikov niti ni bilo! «pravico» pa so s krvoločnimi in brezčutnimi dejanji zdrobili na drobne koščke; danes pa bi hoteli prav to in še več kot to. In ker jim gre sedanji čas na roko, ne zahtevajo več usmiljenja in humanosti, temveč bahato zahtevajo spoštovanje italijanskega ljudstva in uveljavljanje zakona nad včerajšnjimi «sovražniki». po sodnih dvoranah, po trgih mest in v parlamentu so fašisti in njihovi pajdaši nasilno strgali tenčico pozabljenja, ki jo je plemenita in miroljubna Italija potrpežljivo stkala ter zahtevaja, naj se «izvrši pravica«. Naj bo; to nam osvežuje krute spomine in nas uči, da nikoli ničesar ne pozabimo«.
Pripominjamo, da . veljajo gornje ugotovitve za vse partizane, antifašiste, pripadnike odporniškega in osvobodilnega gibanja:	tudi za
antifašiste in partizane iz Nadiške doline, ki jim je vrhovno kasacijsko sodišče določilo florentinsko porotno sodišče, ki da jih sodi ne samo zaradi zločinov, kakršne so pripisali furlanskim partizanskim poveljnikom v Pordenonu, temveč tudi zaradi zločina veleizdaje domovine.
Konferenca SEKTO
WASHINGTON, 6. — Ameriški državni departme je danes potrdil, da se bodo zunanji ministri osmih držav SEATO sestali od 6. do 8. marca v Karačiju. Poročilo dodaja, da bo državni tajnik Dulles odpotoval v Karači 2. marca.
Poročilo, ki so ga včeraj objavili v Londonu, pravi, da bo namen konference proučiti delo organizmov pakta po prvi konferenci, ki je bila februarja 1955 v Bangkoku.
Vorošilov v Weimaru
BERLIN, 6. — Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta maršal Kliment Vorošilov ie danes popoldne obiskal Wei-mar, kjer sta nekoč živela Goethe in Schiller. Vorošilov je položil vence na njuna grobova. Poprej je Vorošilov obiskal nacistično taborišče Bu-chenwald in položil venec pred kipom predvojnega voditelja KP Nemčije Ernsta Thaelman-na, ki je umrl y tem taborišču.
MIMOGREDE...
Poslovilna vest
BEOGRAD, 6. — Ker tuji dopisniki po sinočnji večerji na čast dopisnici »United Pressa» Helen Fisher, ki odhaja iz Beograda, niso bili razpoloženi za postavljanje vprašanj, bi se današnja tiskovna konferenca v državnem tajništvu za zunanje zadeve skoraj končala brez novic, ko dopisnica londonskega «Timesa» ne bi vprašala Branka Draškoviča, kako komentira pisanje italijanskega tiska, češ da se bo maršal Tito umaknil iz javnega življenja.
Dopisniku eAnse», dr. Sa-poritu, se je zdelo potrebno braniti italijanski tisk s pripombo, da ta vest ne izhaja iz italijanskih virov, temveč od znane inozemske agencije. Dopisnik nAssociated Pressav je priskočil na pomoč dopisnici sTimesa» gospe Bom s pripombo, da je to vest razširil a mala italijanska agencija «Agenzia Nazionale» Dr. Saporito je takoj odgovoril, da je to vest sporočila agenciji «Ansa» ameriška agencija ((United Press«, po vesteh iz Beograda. Direkcija v Rimu je iz opreznosti opozorila dopisnika v Beogradu, naj preveri točnost te vesti-(cOdgovoril sem jim, je rekel Saporito, naj ne delajo neumnosti, ker je vest izmišljena.#
eKaze, je pripomnil nekdo po tiskovni konferenci, da ie bila to poslovilna vest Hellen Fisher iz Beograda »
Branko Draškovič pa je s svoje strani pripomnil, da so vse te vesti brez vsake osnove in, milo rečeno, neresne.
ležko sporazumevanj
Beremo v zadnji števili revije «Trieste» v članku *I. seljevanje v številkah»;
ePnmorski dnevnik«, prot tovski jugoslovanski dnevnij ki se tiska v Trstu, je o\ razložil ključni problem gr i bo polemično, s tem da ; izkopal že iz časov nacisti' ne okupacije zelo znano tez Ki je tout court istovetila Italijanom predstavnika faš stičnega in kapitalističneg režima, s Slovanom pa prei stavnika politično in socialr zatiranih ljudstev. Takšno z, letavo istovetenje spravi: vprašanje na enostavno i zmotno antitezo: Italijan fašist, Jugoslovan — dem i krat in socialist in prenai razredno borbo na raven m cionalne borbe...«
Na koncu članka pa je i dodano: uJasno je, da se s i govorico lahko le težko spi razumemo.«
Res je: težko se je spori zumeti s tistim, ki prebei ono, kar je napisano, tak kot ni napisano. No, kljub ti mu objavljamo članek o v demskem procesu, ki ga isti številki objavlja ista ri vija, ker ga imamo za eneg izmed dokazov, da je mnenj revije glede videmskih ol sodb partizanskih poveljniko v skladu z mnenjem mnogi italijanskih in jugoslovanski časopisov ter tudi z našit mnenjem, kar pa je hkra; dokaz, da ona »znana i zmotna antiteza«, ki nam j podtika revija, za nas ne vt lja, ker bi sicer italijansk partizane morali istovetiti fašisti ne pa jih braniti i protestirati proti njihovem sojenju in obsojanju, kar srn nenehno in dosledno skozi de set let delali.
— 2 —
7. januarja 1956
»FOMUiSKI PMKVI
Na današnji dan je bila leta 1944 na Pohorju sestavljena brigada Miloša Zidanška.
H
P
Danes, SOBOTA 7. januarja
Valentin, šk., Svetoslav Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 2.46 in zatone ob 12.25. Jutri, NEDELJA 8. januarja Severin, op. Bogoljub
IZJAVA ^EODVISSE SOCIALISTIČNE ZVEZK
Nujnost mobilizacije prebivalstva
v obrambo gospodarskih koristi Trsta
JR H enoten nastop vseh združenj, ustanov, političnih strank in sindikalnih organizacij, ki zuhtevajo ustanovitev proste eone
Pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze je včeraj izdal sledečo izjavo glede ustanovitve proste cone;
Vest, da je medninistrska komisija za proučevanje tria-
SPOROČILO NSZ
Za izvajanje volilne pravice
Neodvisna socialistična zveza sporoča:
Kdor ni vpisan v volilne sezname občin, nima volilne pravice.
Številni državljani niso vpisani v volilnih seznamih zaradi napak, nemarnosti, enakih priimkov ali pa zaradi malih prekrškov in kazni, ki so bile kasneje odpuščene z amnestijami.
Neodvisna socialistična zveza poziva svoje člane m simpatizerje, naj osebno kontrolirajo v občinah, kjer bivajo, volilne sezname ter vprašajo v določenih uradih za razloge morebitne izključitve. Ce so izključeni iz volilnih seznamov zaradi kazni in obsodb, ki so bile črtane z amnestijami, je potrebna izjava o amnestiji tistega sodišča, ki je izreklo obsodbo.
Tovariši in simpatizerji so vabljeni, naj se za pojasnila in nasvete obrnejo na tajništvo NSZ v Ul. sv. Frančiška 20-1, tel. 29-416.
ike proste cone predložila vladi negativno stališče glede ustanovitve proste cone, je iz-zvala med tržaškim prebivalstvom upravičeno ogorčenje, ker je pričakovalo, da bo komisija upoštevala zahteve in želje večine prebivalstva in gospodarskih ustanov m ne mnenje skupinice predstavnikov iiConjindustrien ki so vedno zavirali vsak napredek mestnega gospodarstva.
Tržaške gospodarske ustanove in predvsem tržaški delavci, ki najbolj občutijo posledice sedanje gospodarske krize, so prišli do prepričanja, da predstavlja ustanovitev integralne proste cone prvi korak na poti izboljšanja celotnega gospodarskega polo. taja, povečanje pomorstva in tranzitnega prometa, zmanjšanje brezposelnosti, znižanje cen, skratka — vse pogoje za toliko pričakovan začetek vzpona mestnega gospodarstva, ki bo v nasprotnem primeru vedno bolj propadalo.
Zato pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze meni, da je prišel čas, da vsa združenja, ustanove, politične stranke i t sindikalne organizacije, ki so zastopane v odboru za prosto cono, enotno nastopijo v obrambi zahtev po ustauovitvi integralne proste cone;
da enotno posežejo po najbolj primernih sredstvih za mobilizacijo celotnega prebivalstva v obrambo osnovnih gospodarskih koristi mesta;
da zahtevajo takojšnje sklicanje občinskega sveta in občinske komisije za proučevanje gospodarskih vprašauj, da bi se sporazumeli za takojšnji nastop, ki je nujno potreben spričo resnega gospodarskega stanja.
Potrebo po enotnem odločnem nastopu globoko čuti
prišla do izraza takoj po objavi znanega članka v listu «Ii Globo« v obliki številnih telegramov in protestnih resolucij, katere so poslali predsedniku vlade predstavniki najrazličnejših tržaških gospodarskih organizacij. Včerajšnji praznik je preprečil, da bi prišlo do nadaljnjih vidnih izrazov ogorčenja in ga odgovorni zastopniki občine in strank tudi navajajo kot vzrok, da je vedno niso zavzeli jasnega stališča.
Se vedno namreč ni znano uradno stališče strank vladne koalicije, razen odločnega stališča PSDI. Krščanska demokracija se izgovarja na bližnji pokrajinski kongres.
Glede vprašanja tržaške proste cone ne predstavljajo resne nevarnosti odkriti nasprotni glasovi, temveč podtalno rovarjenje in vztrajno izmikanje nekaterih tržaških političnih in gospodarskih organov. da bi prevzeli odgovornost, ki bi bili prvi poklicani, da zavzamejo odločno stališče. Praksa kaže, da si do sedaj nihče ni upal javno zavzeti negativnega stališča, ker se očitno boji obsodbe javnega mnenja, da pa so zaradi tega toliko bolj bile na delu brez vsakega hrupa tiste sile, ki nočejo gospodarskega razvoja Trsta.
Ta nevarnost je sedaj še posebno pereča, saj postaja dovolj jasna vladna lVimera odstraniti vprašanje tržaške proste cone z dnevnega reda-
O tem nam pričajo tudi vesti iz Rima, po katerih naj bi list «11 Globo« poročal samo o mnenju tehnične komisije, medtem ko predstavniki vlade, ki morajo odločati, še
Sestanki in skupščine za pripravo konstituante
Danes ob 17.30 se v Ul- Zonta 2 sestane vodilni odbor sindikata tekstilnih delavcev, i Ob 18. uri pa bo skupščina priložnostnih delavcev spedi-terske stroke.
Jutri 8. t. m. ob 10. uri
bo v domu pristaniških de- ________________________________________
lavcev skupščina sindikata težakov. Dnevni red bo vse-j Q ustanovitvi avstrijske tr-boval razpravljanje o spios- govinske mornarice se je v nem položaju kategorije in preteklih letih že mnogo pi-volitev delegatov za konsti-: salo, vendar sb te vesti av-tuanto.	I stri j ski uradni krogi vedno
V ponedeljek 9 januarja ob zanikali in navajali kot glav-18- uri bo v Ul. Zcnta 2 se- j ni razlog pomanjkanje popol-stanek vodilnega odbora sindikata kemičnih delacev; ob isti uri bo tudi sestanek odbora sindikata uslužbencev hotelov in menz. Ob 20. uri se sestane odbor sindikata trgovinskih uslužbencev.
V torek 10. januarja bo ob 14. uri skupščina krošnjarjev,
DUNAJSKI «DIE W1RTSCHAFT» 0 AVSTRIJSKI MORNARICI, (~pISMA TIREDHIŠTVU )
NOBENIH ZAPREK VEC za izgradnjo avstr, mornarice
Po mnenju ugednega avstrijskega lista bi ladijske dele lahko zgradili v Linzu, sestavili pa v tržaških ladjedelnicah
stavlja tudi najučinkovitejše orožje, da bi v Trtsu ne prišlo do integralne proste cone.
Zaradi tega je prav sedaj potrebna najodločnejša protestna akcija vsega tržaškega prebivalstva, ki ne sme dopustiti, da vprašanje proste cone ponovno zaspi, temveč mora odločno zahtevati, da vlada čimprej to vprašanje ugodno reši.
Skupščina kov nar jev —■ y7'3o~~jjupgVj “ bolniških njenega članka se poudarja
TiLnneod^ceO,L10630sbkOupIč:?a	*	italijansko-avstrijski
kovinarjev, ki se bo udeležil tudi Domenico Marchioro. Na skupščini bodo proslavili zaključek lanskih borb in uspehov z zakusko sindikalnim aktivistom.
ne državne suverenosti. Ta razlog je sedaj odpade! in se o tem vprašanju v avstrijskem tisku pričenja ponovno razpravljati.
Dunajski list «Die Wirt-schaft« je ustanovitvi mornarice posvetil v zadnji številki celo stran. V uvodu ome-
ščina gradbenih delavcev. Na dnevnem redu bodo konsti-tuanta, volitve delegatov in vprašanja teh kategorij. Skupščin se bosta udeležila tudi Santi in Marchioro.
; sporazum, podpisan 22. oktobra v Rimu, ki predvideva registracijo avstrijskega ladjevja v tržaškem pristanišču, praktično odstranil vse zapreke za ustanovitev lastne trgovinske mornarice. Po mnenju
OB PREDLOŽITVI LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Vedno hujša davčna bremena tarejo tržaško prebivalstvo
Medtem ko je leta 1946 znašala davčna obremenitev posameznega prebivalca 868 lir, bo letos znašala že 13.042 lir
Najvažnejša postavka v do-1 Naj omenimo samo možnost hodkih tržaške občinske upra-. ustanovitve centralne mlekar-
ve so posredni in drugi davki, ki predstavljajo skoraj vse občinske redne dohodke. V letošnjem proračunu predvidevajo, da bodo pobrali skupno 3 milijarde 482 milijonov lir
davkov, pristojbin in raznih
V tauv., Ai liiUA UJU	v	11	*
vedno niso prišli do dokonč-1taks. Celotni letošnji dohodki nih zaključkov. Te vesti jas- pa bodo znašali skupno 3 mino govore, da se skuša pomi-( lijarde 871 milijonov lir. Kot riti razburjenje tržaških pre- vidimo, tržaška občina nima
bivalcev, ter nato pustiti vse dokumente o prosti coni, da še nadalje spe v predalih ministrov in podtajnikov.
Tako stališče je v bistvu odločno nasprotno vsakemu^ u-krepu, ki naj bi rešil tržaško gospodarstvo propada in pred-
skoraj nobenih drugih dohodkov razen davčni, kljub temu. da je imela v zadnjih letih več priložnosti, da bi ustanovila donosna občinska podjetja, ki so šla v roke zasebnikov, ki imajo in bodo imeli z njimi velike dobičke.
OB NAPZIHftNJU DEU V LADJEDELNICI SV. MARKA
Potrebna je odločna obramba pravic tovarniškega odbora
Ravnanje ravnateljstva CRDA spominja delavce na ukrepe, ki so povzročili dolgotrajno stavko varilcev
Kot smo že včeraj pisali, je nastalo med delavstvom ladjedelnice Sv. Marka veliko razburjenje zaradi nadzorstva nad njihovim načinom dela, ki naj bi služilo za spremembo akordnih tarif in norm Po sporazumih ima namreč ravnateljstvo CRDA čas pred-lagati spremembo norm samo do 31. januarja, oziroma spo ročiti svoje pripombe. Toda že vsaka sprememba norm se ne bo mogla uresničiti brez trenj, ker so te norme po to-likih letih že ustaljene. Kar pa je nedopustno pri ugotavljanju časa, ki ga delavci potrebujejo za izdelavo raznih delov in predmetov, je način, kako se to ugotavlja. Ce bi se razni nadzorniki samo omejili na merjenje časa, bi delavci pač še potrpeli; toda nasveti in navodila kako naj uporabljajo stroje, pa presegajo že vse mere in pomenijo na delavce pritisk, da bi jih prepričali, naj skrajšajo čas izdelave predmetov. *
Iz tega ravnanja ravnateljstva bi lahko sklepali, da na-
meravajo ponoviti to, kar je vse tržaško prebivalstvo in je'storilo, ko je uvedlo nove nor.
Obdarovani prometniki
di voznikov, čeprav ni prijetno ko vozač sliši žvižg policaja in ima nato opravka še z globami.
Lep a je ta navada, saj si policaji zaslužijo vse priznanje za svoje delo, ki ni prav ijetno ne v zimskem (asu,
Sveti trije kralji — konec praznikov in daril. Začelo se je z Miklavžem, ki je razveselil otroke, nato božični prazniki in novo leto, včeraj pa so bdi na vrsti mestni policaji, katerim so, kakor vsako leto, razna društva in šoferji vsakovrstnih motornih vozil poklonili darila. Ze v prvih dopoldanskih urah so
se kopičile ob semaforih na ' tn ,	.	_	r	•	1/5
važnejših prometnih središčih DOnkOVCl DO J lil 1U lir v mestu paketi, steklenice vina, likerjev, igrače in razna druga darila. Na križišču med VI. Carducci in Ul. Cesare Battisti pa je vzbujala največjo pozornost pešcev in, seveda zadovoljstvo policajev, nova vespa, ki so jo dobil i za darilo.
Včeraj je bilo torej prijateljsko premirje med šoferji, motoristi in policaji ki pazijo na promet po mestnih ulicah, na varstvo pešcev in tu-
prijet
ko zebe in piha bu rja, ne poleti pod žgočim soncem.
v prometu do 31. januarja
Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča, da na podlagi dekreta zakladnega ministrstva, ki bo te dni objavljen v Uradnem listu, od 31. januarja t. 1. ne bodo več veljavni bankovci po 5 in 10 lir. Zamenjati jih bo lahko samo pil pokrajinski in osrednji blagajni do 30. aprila t. 1.
me za varilce, kar je rodilo med temi delavci odločen od-por in stavko, ki je trajala dva meseca in pol in povzro-žila tudi podjetju veliko škodo. Takrat je naletel inž. Pac-chiarini na strnjeno fronto vsega delavstva in je moral vsaj delno kloniti. Sedaj pa bi večanje norm prizadelo delavce vseh oddelkov ladjedelnice, saj opravljajo tehniki svoje nadzorstvo nad delom vseh delavcev in celo težakov. Ce bo ravnateljstvo CRDA na podlagi teh proučevanj ugotovilo, da se po njegovih kriterijih lahko povečajo norme, tedaj bo seveda skušalo uresničiti svoje na-črte in bo moralo delavstvo zopet stopiti v borbo, da zaščiti svoje interese in pridobljene pravice. Pri tem o-staja le upanje, da ne bo ravnateljstvo ponovilo svoje napake, ki bi pomenila veliko škodo za vse.
Druga stvar, ki je padla predvčerajšnjim delavcem v oči, je bilo obnašanje podrav-natelja inž. Carlinija nasproti predstavnikom delavcev, to jr članom enotnega tovarniškega odbora. Inž. Carlini se namreč sploh ni hotel raz-govarjati z zakonitimi predstavniki delavstva v podjetju, kar pomeni omalovaževanje tovarniškega odbora in njego. vih nalog, ki mu pripadajo po medzveznem sporazumu Že za časa dolgotrajne stavke je skušalo ravnateljstvo ignorirati tovarniški odbor, saj mu je samo sporočilo svoje namere glede večanja norm, namesto da bi se sploh prej posvetovalo z njim, kot bi bila njegova dolžnost. Stvar je zelo resna, ker se po vsej državi opažajo poizkusi zanemarjanja tovarniških odborov, da bi popolnoma omejili njihove funkcije. Ni jim namreč dovolj, da so znižali število članov odbora, ki so oproščeni dela. na minimum ter da so tako tudi omejili možnost nemotenega delovanja odborov; z odbori se nočejo niti posvetovati o stvareh, ki spadajo predvsem v njihovo kompetenco.
To ravnanje mora služiti vsem delavcem kot opomin ter mora biti v spodbudo, da se v ladjedelnicah zopet vzpostavi med delavstvom tisto sodelovanje, ki je rodilo tako dobre sadove v skupni stav-k, varilcev, ki pa se je zopet zrahljalo za časa volitev v tovarniške odbore, kar je pokazala tudi strupena polemika v predvolilni kampanji. Da pa je med delavstvom močna težnja po enotnem nastopanju, je pokazala tudi enourna stavka za priznanje doklade za menzo; čeprav se Delavska zbornica stavke ni u-deležila, so številni njeni člani skupno z delavci druge sindikalne organizacije zapustili delo. Sedaj je potreben prav tako enoten nastop vseh delavcev proti načrtom ravnateljstva CRDA
ne, ki so jo prepustili grofu
Marzottu in nedavno izročitev zasebnikom podjetja za predelavo smeti, ki	ga bo
zgradila občina in vložila za gradnjo poslopij in	naprav
več sto milijonov lir.
Zaradi tega in zaradi raznih dolgov ter neutemeljenih izdatkov se tržaška občina iz leta v leto pogreza v vedno večje primanjkljaje.	Da bi
vsaj nekoliko ublažili primanjkljaj in povečali dohod-
razmerno največ denarja, vodijo popolnoma nasprotno davčno politiko, ki gre v korist oseb, ki mnogo zaslužijo. Tudi pri neposrednih davkih sp najbolj prizadeti tisti, ki imajo nižje in srednje dohodke. Tržaška občina je pri odmeri družinskega davka vzela v poštev najnižji osnovni odbitek in sicer 250000 lir letno na družino ter 50.000 lir za vsakega nezaposlenega člana družine. Svetovalci levičarskih skupin v občinskem svetu so že mnogokrat za-
ke, uvajajo vsako leto no-!htevali, naj občina upošteva ve davke, ki obremenjujejo ' 300-000 lir osnovnega odbitka, v največji meri delovno pre-i kar so napravile mnoge dru-
bivalstvo.
Najvišje davčne dohodke prinašajo trošarine na predmete široke potrošnje. Tudi letos se bo trošarina povišala in predvidevajo, da bodo pobrali okrog 1 milijardo 908 milijonov lir medtem ko so lani pobrali 1 milijardo 800 milijonov lir trošarine. To je davek, ki ga plačujejo vsi prebivalci enako; od revnega sezonskega delavca, ki zasluži
ge občinske uprave. Isto je uspelo tudi miljski občini, kjer so nižji in srednji družinski dohodki davčno manj obremenjeni kot v Trstu. Hkrati pa tržaška občinska u-prava ne upošteva pravičnega progresivnega obdavčevanja, tako da so visoki letni dohodki sorazmerno manj obdavčeni kot pa srednji in nižji.
V povojnih letih so se dav-
lista obstajajo sedaj vsi pogoji za tako pobudo, katero ne zavirajo več gospodarsko-politični razlogi temveč izključno slepost birokracije.
List pripominja, da vse evropske države in med njimi tudi one, ki nimajo lastnih izhodov na morje pričenjajo iz gospodarskih razlogov graditi svoje ladjevje, pri čemer ne igrajo nobene vloge prestižni razlogi. Kot primer navaja list Švico in CSR, ki sta po vojni posvetili precejšnje napore izgradnji nacionalne mornarice. Po mnenju omenjenega lista bi morala Avstrija pričeti izvajati točno opredeljen pogram osnovan na razširitvi prometa proti Levantu in vzhodnim deželam s pomočjo ladij male in srednje tonaže in kasneje tudi z ladjami večje tonaže. Osnova za tak razvoj bi bila dana seveda šele s primerno zakonodajo, ki bi omogočila izgradnjo ladij v okviru privatne pobude.
Po mnenju lista bi lahko ladijske dele zgradili iz avstrijskega materiala v ladjedelnicah v Linzu in jih potem sestavili v tržaških ladjedelnicah. Poleg prevoza blaga bi lahko Avstrija prevzela tudi prevoz potnikov, ki bi plačevali potnino v šilingih.
To stališče uglednega avstrijskega lista je zelo zanimivo, saj bi zgraditev avstrijske mornarice, ki bi imela za matično pristanišče Trst, tudi našemu mestu prinesla precejšnje koristi, predvsem bi se na ta način okrepile pomanjkljive redne pomorske proge tržaškega pristanišča,
Semensko olje po 420 lir v trgovinah Del. zadrug
Urad za prehrano pri prefekturi javlja, da bo od danes naprej v prodaji v trgovinah Delavskih zadrug prva količina olja iz soje po 420 lir za liter.	,
Prejeli smo; P.o dolgem času se je spet oglasila naša priljubljena ga. Stana Oficija v oddaji «Mulo za salo, malo zares». Zelo pogrešamo te oddaje, saj se človek po tru-dapolnem tednu skrbi in dela (če ga ima) prav rad od srca nasmeje smešnicam v svojem domačem jeziku.
Zakaj ne bi smeli imeti mi, tržaški Slovenci, vsaj enkrat na teden tako oddajo v narečju, ki je zelo priljubljena. Večkrat smo se že obrnili na radijsko vodstvo, a vse zaman, tako da smo že mislili, da so oddaje ukinili. Obračamo se torej na vaše uredništvo in prosimo, če bi objavili to pismo, ker bi radi. da bi se sobotna oddaja «Malo za šalo, malo zaresn nadaljevala.
Več Sentjakobčanov
Posledice slabosti
Med hoio oo Ul. Montecehj se je 46-letni Rosini Ferfilli por. Capponi doma iz iste ulice predvčerajšnjim okoli 21. ure zavrtelo v glavi, zaradi česar se je zgrudila na tla.
Kljub hudim bolečinam se ie ženska dvignila in odšla domov, a ker včeraj ni mogla več prenašati muk, je poklicala osebje Rdečega križa, ki jo je odpeljalo naravnost v bolnišnico.
Bolničarji se niso zmotili: zdravniki so ji namreč ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge, zaradi česar so jo pridržali na ortopedskem oddelku. kjer bo ostala do okrevanja, to je 8 ali največ 60 dni.
Poskus samomora
Zaradi lažjih znakov za-strupljenja s tekočim plinom so včeraj ob 19.30 pridržali na opazovalnem oddelku 37-letno Lidijo Musič por. Vi-cini iz Ul. Rossetti št. 28, o kateri pa so mnenja, da bo v treh dneh že popolnoma zdrava.
Zenska, ki so jo pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, je samo izjavila, da je hotela narediti samomor, vzrokov pa nikakor ni hotela izdati.
Njena 55-letna sostanovalka Olimpia Merlo pa je pojasnila, da je Vicinijeva v lastnem stanovanju odprla pipo posode s tekočim plinom, vendar tudi ona ni znala pojasniti vzrokov tega dejanja.
Z MOTORJEM V VOZ
na srečo brez hujših posledic
Med vožnjo z motornim kolesom »Matschless« po cesti Fernetiči-Opčine sta se 30-let-ni Ljubo Vodopivec in nje-
20.000 ali največ 30.000 lir ki stalno večali in se je s | gov 23-letni znanec Humbert
jca, tem večala iz leta v leto tu-jPregac, oba iz Ricmanj, vče-
mesečno do veleindustrijca, , ki prijavi občinskemu davčnemu uradu letno nad 40 milijonov lir čistega zaslužka. Sicer imajo ti magnati letno mnogo večje dobičke, ki pa jih na razne načine davčni upravi utajijo, da jim ni treba plačevati večjih davkov.
Tako je letos bivši predsednik trgovinske zbornice kap.
Cosulich prijavil občini samo 5 milijonov čistega dohodka, čeprav je znano, da je soudeležen pri mnogih zasebnih pomorskih družbah in drugih podjetjih, da ima skupno s svojimi brati pomorsko družbo registrirano na Siciliji in poleg tega še mesto predsednika Javnih skladišč, kjer ima gotovo zelo visoko plačo. Tudi drugi davki in pristojbine so v večji meri posrednega značaja in prizadenejo v enaki meri reveža kot bogataša.
Glede neposrednih davkov
je tržaška občina zelo «pre-	_	________
vidna«. Znano pa je, da po- gnozo okrevanja v 8 dneh ro-sredni davki obremenjujejo munskega begunca Vasilija Bo-predvsem osebne dohodke in I ro iz taborišča pri Sv. Soboti, so zaradi tega	najbolj	priza-lk;	je izjavil, da je	na	kri-
deti ljudje, ki	imajo	velike žišču Ul- Rio Primario	in	Rat-
zaslužke. Prav	na tem	davč-,to	della Pileria med	vožnjo
nem področju,	kjer bi	mora-l z	motornim kolesom	po	ne-
la občinska uprava črpati so-I sreči padel na tla,
di davčna obremenitev na o- j raj okoli 18.30 zaletela v zad-sebo. Leta 1946 je občinska S nji del voza s konjsko vpre-davčna obremenitev na osebo i go, katerega pa nista videla, znašala 868 lir, leta 1947 je ker ni imel predpisane signal-ysak prebivalec nlačal 1500 ne svetilke. Mladeniča, ki sta lir davka, leta 1950 je obre- , se morala z rešilnim avtom menitev na osebo dosegla J zateči v bolnišnico, sta izja-5670 lir, 1954 leta 11.200 lir , vila. da se jima je nezgoda na osebo, lani 12.402 lir, le-| pripetila blizu mestne klav-tos pa že predvidevajo, da nice.
b0 - ?br?™e"U*V na 0Seb° i Na srečo se je trčenje še znašala 13.042 lir.	,	dobro končalo; Vodopivcu so
Gornja v^oto predstavlja namreč ugotovili le lažje ra-skoraj izključno posredne j ne jn p^ske na nosu, obra-davke in druge pristojbine, \ zu p0dlahtnici leve roke, le-k: gredo v breme celotnega j vem kolenu in desni roki, prebivalstva. Zato predstav- pregacu pa udarec na očesu
ljajo navedene ugotovitve jasen dokaz dosedanje in sedanje protiljudske davčne politike demokristjanske občinske uprave.
PrGmetna nezgoda
Na I. kirurškem oddelku so morali včeraj pridržati s pro-
z rano ter razne praske na nosu. Po nudeni zdravniški pomoči so oba odslovili in jima priporočili kakih 6 dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi.
Kakor je policija ugotovila, je bil z vejevjem naložen voz, v katerega sta se Vodopivec in Pregac zaletela, last 44-letnega Franca fikerla-vaja iz Proseške ulice 83 na Opčinah. Baje je bil tedaj voz ustavljen ker je hotel lastnik prižgati 'predpisano svetilko' in šele nato nadaljevati pot.
Nesreča na delu
V trenutku ko je hotel 55-letni električar Romano Pe-tronio iz Ul. Pascoli stopiti z delovne mize v ILVA, kjer je nekaj popravljal, je padel z višine 1 metra na tla, kjer je obležal. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in ga nato poslali z rešilnim avtom v bolnišnico, kier so ga morali zaradi hudih udarcev na levem kolku pridržati iz previdnosti na opazovalnem Pridelku. Kaže pa, da poškodbe niso nevarne, ker so zdravniki mnenja, da bo Petronio v petih dneh zopet sposoben «a delo. -------------
Nesreča na parniku
Predvčerajšnjim ponoči se je 44-letni težak Franc Giur-gevich iz Videmske ceste zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer se je potožil nad bolečinami v prsnem košu in levi nogi. Težak je zdravnikom povedal, da je med delom v skladišču turškega parnika «Secuch», ki je bil zasidran na pomolu Livarne ILVA, padel v neko odprtino.
Ker so mu zdravniki ugotovili poleg udarcev na prsnem košu in nogi tudi verjetni zlom reber, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
VČERAJ POPOLDNE GASILCI V SREDIŠČU MESTA
Po Maminem delu ukročen požar
Ogenj je uničil streho poslopja na Borznem trgu - Vzroki požara še niso znam
Ljudje, ki so šli po Ul. Beccherie in po Borznem trgu so včeraj okoli 15.45 opazili nenadno vrvenje in precejšnje kričanje, kar je dokazovalo, da se je moralo nekaj pripetiti. Trenutek zatem so se že vsi ozirali proti hiši. kjer ima Ranzini trgovino s čevlji; s strehe se je namreč valil gost dim pomešan z ognjenimi zublji.
Ob istem času so tudi v zadnjem nadstropju hiše, kjer stanuje več družin, opazili ogenj in nekdo je stekel v bližnjo gostilno, da bi poklical gasilce. To pa je storil malo prej že neki policijski agent in kmalu zatem so pridrveli na mesto gasilci pod poveljstvom poveljnika inž. Catalana in njegovih podrejenih častnikov s tremi mo-
tornimi brizgalkami.
Gašenje se je takoj začelo ker je bila nevarnost, da se ogenj zaradi močnega vetra razširi tudi na druge stavbe. Brizgalne cevi so spravili do podstrešju hiše, kjer ej gorelo in tudi na strehe bližnjih hiš, od koder so z močnimi curki gasili plamene. Medtem pa so stanovalci spravili pohištvo in druge stvari v desni del stavbe, katerega ogenj še ni zajel.
Kar ni napravil ogenj, pa je naredila voda, ki je začela pronicati skozi strope najprej v zadnje nadstropje in nato vedno niže, dokler ni prišla ne le do Ranzinijevega skladišča, ki je nad trgovino, tem. več celo v trgovino ter s tem prisilila lastnika, da je izpraznil izložbo z ženskimi čevlji in tudi levi del trgovine. Stanovalci gornjih stanovanj so morali na cesto, ker ni bilo mogoče ostati v njih; voda je namreč preplavila stanovanje Alberta Umka in sosedov ter se dvignila ponekod do 30 cm visoko.
Okoli 19. ure so gasilci kon. čali z delom ter odšli. Na mestu so ostali samo trije, ki so imeli nalogo nadzorovati pojav morebitnih žarišč.
Vzroki požara že niso znani in bo to ugotovila preiskovalna komisija. Ugotovili so le, da je požar izbruhnil v
podstrešju, ki je služil stanovalcem za nekakšno skladišče starega pohištva in podobno. Tudi škode še niso mogli ugotoviti, dejstvo pa je, da so plameni uničili celo streho, medtem ko je voda poškodovala stanovanja in verjetno tudi precejšnje število Ranzi-nijevih čevljev tako v skladišču kakor tudi v trgovini.
tffi Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU)) V TRSTU
MILAN begovic
BREZ TRETJEGA
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLČEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega-moža
Režiser JOŽE BABIC
Danes 7. januarja 1956 ob 20.30 in jutri 8. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta 7
Pri popoldanski predstavi znižane cene.
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop. * * *
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, sredi katere je prirejen tudi prostor za igro, priporočamo pravočasno rezerviranje vstopnic.
Danes 7. januarja bodo vstopnice na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20. - Tel. 37338.
Jutri 8. t. m. od 11. do 13. ure, v Ul. Roma 15-11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane.
Jutri 8. t. m. ob 16. uri na Kontovelu
Grimm-Skufca
Janko in Metka
Tržaški filatelistični klub «L.
Košir«. Jutri, 8. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redn-i sestanek od 9. do 12. ure. Naprošamo člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1955, da to storijo med sestankom ter v istem času prevzamejo vse novosti, ki so dospele med prazniki.
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes zvečer ob 20.30 bo za abonente reda A baletna predstava s tremi novostmi, in sicer: Stravvinskega ((Ognjeni ptič«. De Fallov ples «Noči v španskih vrtovih« in končno Rossellinijevi «Napevi Neapeljskega zaliva«
Pri predstavah bodo sodelovali sledeči plesalci: Nives Poli. Sonja Mermoglia. Youra Loboff, Fernando Zanoli. Edda Marcia-lis. Loris Marcialis in Guido Guidi. Vrh tega bosta sodelovala pledališki baletni ansambel in tržaški filharmonični orkester. 7a Fallov ples bo igral na klaviriu Fabio Peressoni.
Dirigiral bo Luigi Toffolo. Koreografija in režija: Nives' Poli.
V nedeljo popoldne ob 16 uri bo druga predstava Verdijevega «Don Carlosa«.
Nadaljuje se pri gledališki blagajni orodaia vstopnic za baletno prireditev, medtem ko se je začela prodaja vstopnic za |u-trlšnjo popoldansko operno predstavo.
Obvestilo ?bornice o uvoznih dovo'jenjih
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo kontingente za uvoz tujega blaga. Ti kontingenti se nana-šajo: na uvoz avtomobilov iz ZDA, na uvoz avtomobilov ;z Francije, slanih skuš iz Španije, surove plute in vulkani-ziranih vlaken iz ZDA Obenem je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo okrožnico o izvozu blaga, za katerega ne predvideva ministrska licenca.
Končno obvešča ministrstvo za zunanjo trgovino, da sta bila podaljšana italijansko -romunski in italijansko - bolgarski trgovinska sporazuma.
Trgovinska zbornica opozarja, da lahko lokalne tvrdke predlože prošnje za uvozna in izvozna dovoljenja na direkciji za zunanjo trgovino generalnega vladnega komisariata in da dobe interesenti vsa pojasnila v trgovinski zbornici v sobi št. 22.
Avtomobilske takse
Urad za registracijo avto-mobilov obvešča vse prizade-te, da bo decembrska značka zapadla 10. t. m.
Zaradi tega so vabljeni vsi lastniki avtomobilov in drugih motornih vozil, da do tega datuma poravnajo takse.
Od 5. do 15. t m. se takse plačujejo v Ul. del Teatro 1-1 za vse vrste avtomobilov, avtobusov, tovornikov, prikolic itd. in na Trgu Piccola št. 3 pritličje (občinska palača) za motorna kolesa, prikolice ter za vsa lažja motorna vozila.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM - Al Canimello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv, Jakoba 1; Sponza, Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10:	Vielmetti,
Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah In Nicoli v Skednju po-slujeta vedno.
Rossetti. 15.00: «Pot v večnost«, L. Caron, R. Meeker.
Excelsior. 15.00:	((Gospod Ro-
berts«. H. Fonda. W. Holden. Fenice, 15.00: «Božja levica«, H.
Bogart, G. Tierney.
Nazionale. 15.00: ((Namestitev if Piovarolu«, Toto, P. Stoppa. Filodrammatico. 16.00:	((Prekleti
dan«. S. Traoy. R. Ryan. Supercineina. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00: ((Kdaj bo še
doktor!«, D. Bo-garde, B. Bardot.
Astra Rojan. 16.00:	((Kardinal
Lambertin-i«. G. Gervi, N. Gray. Capitol. 15.30: ((Najlepša ženska na svetu«, G. Lollobrigida, V. Gassman.
Cristallo. 16.00: ((Nasilni možje«, G. Ford. B, Stanvvick Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljubezen in...». Sophia Loren. V. De Sica.
Alabarda. 16.00: «Nad usodo«, E.
Parker, G. Ford.
Ariston. 16.00: ((Sabrina«, A. Hepburn, H. Bogart.
Armonia. 15.00: ((Ognjeni pekeil«, W. Eliiot, F. Tucker.
Aurora. 16.00: ((Ljubezen je čudovita stvar«. VV. Holden, J. Jones.
Garibaldi. 15.30: «Tihotapka Ali-na», G. Lollobrigiua, A. Naz-
zari
Ideale. 16 00: ((Legenda o ognjenem lokostrelcu«, B. Lancaster, V Mayo.
Impero. 16 00: «Annie» (Oh, mein papa).
Italia. 15.30:	((Simfonija ljubez-
ni« (Schubert). C Laydu. M.
Vlad.v.
S. Mnrco. 16.00: ((Sabrina«, A.
Hepburn, H. Bogart.
Kino ob morju. 16.00: ((Osnovna šcla», A. Rabagliati, D. Dei. Moderno. 16.00: ((Marceliino pan v vino«. Pablito Calvo. Savoua. 15.30: ((Ljudje ponoči«, p. Pečk, B. Cravvford.
Virle._ 16.00: «Disneyevi junaki«. Vittorio Veneto. 15,45; «Potegav-ščina«, B. Cravvford. G. Mašina. Azzurro. 16.00: «Suzana je spala tu«, D. Povvell, D. Re.ynolds. Belvedere. 15.30: «Tanganika», V.
Heflin. R. Roman.
Marconi. 16.00: «Dolina kraljev«, R, ,Taylor, E. Parker.
Massimo. 16.00: ((Nasilni možje«, G, Ford. B Stanvvick Novo cine. 16.00: «Trije Ameri-kanci v Parizu«, T. Curtis, G. De Haven.
Odeon. 16.00: »Dekleta iz S. Fre-diana«. A. Cifariello. R Podesta,
Radio. 16.00: «Rdeči meteor«, T.
Curtis, P. Laurie.
Venezia. 16.C0: ((Kraljica Far We-,B Stanvvick. R. Reagan, skedenj. 18.00: «Nedeljsko dekle«.
SOBOTA, 7. januarja 195® IK4. 1'OlSiAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Naša vina: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Iz sveLa kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Zmerni ritmi; 14.45 Faure: Fantazija za klavir in orkester; 15 00 Orkester David Rose; 15.15 Pestra operetna glasba; 15.45 Violinistka Ida Hacndel: 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 16.45 Biahms:	Alt« rapsodija; 17.00 Priljubljene melodije; 17.30 Ritmične pcpevke; 18.00 Kavarniški koncert orkestra Carla Pac-chiorija; 18.20 Ameriški zbori; 18.40 Glasbeno potovanje; 19.00 i oje tenorist Ferruccio Taglia-vini; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba: 20.30 Donizetti: stavk, iz opere ((Ljubezenski napoj«; 21.23 Dvorakovi Slovanski plesi; 21.45 Ritmični orkester Sv.mging Brothers; 22.05 Liszt: Koncert št. 1; 22.50 Večerni ples.
« It * » i.
11.30 Simfonična glasba- 14.30 Tržaški kulturni pregled; 19.00 Igra orkester Gianni S*afred; 19.30 Zbor «Montasio»; 21.00 Claude Aveiine: «Res je. pa ni treba verjeti«, rad. drama.
a, o ■* it
Slovenska poročila: 14.15.
Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.40. 22.30
6.00 Jutranja glasba; 7.30 Od Jadrana do Triglava: poročila iz primorskih komun; 13.30 Od melodije do melodije; 14.30 Glasbeni intermezzo; 16.30 Glasbeno okno; 17.00 Piran; 17.20 Operni odlomki; 17.55 Glasbeni in-ter-rnezzo; 19.30 Poje pevski zbor iz Doline: 19.45 Primornki vestnik; 22.15 Igra orkester JimmitS Lemcaford; 22.40 Plesna glasba.
327,1 ra, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00 ,	6.00,	7.00
13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 22.00.
11.00 Radijski koledar; 11.01 Gospodinjski nasveti; 11.15 Ples IZ. Prekmurja; 11.45 Pojte z nami,	otroci!;	12.00 Lahek	glasbe-
ni spored; 12.40 Odlomki iz ope re «Traviata»: 13.15 Tisoč pisanih	zvokov;	14.35 Želeli	ste —
poslušajte!; 15.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet: 15 30 Utrink iz literature: Pesmi Petra Levca 15,45 Lepe melodije; 16.00 Nov filmi; 16.10	Koncert po	željah
18.00 Okno v svet: Malta- 18.1“ Poje Ljubljanski komorni’ zbor 18.35 Jezikovni pogovori; 18.5( Lahka glasba; 20.00 Veseli večer
l » r ir.VlZl.lA
11.30 Reportaža iz Misurine
Tekmovanje v hitrostnem drsanju; 14.25 Reportaža z no-gctn tekme; 17.30 Film «Peppino ir Violetta; 18.55 Novela »Shramba« 20.30 Vest,; 21.00 Pusti ali po-Glasbeni	variete
-2.15 Ferenc Molnar: «Sou-per» enodeja-nka.
r h s
Ul. sv Fran
tiška 20/ tel. 37-338 sprejema serate. mal« oglase, osmrtnice ■>, drugo od 8. do 12.30 in od 18. do 18, ure.
Parlamentarna anketna komisija za proučevanje razmer v tovarnah
Prihodnji torek bo hkrati v Milanu, Turinu, Firencah in Palermu začela s svojo dejavnostjo parlamentarna anketna komisija, ki mora proučiti razmere, v katerih žive in delajo delavci v italijanskih tovarnah. Kasneje bo kombija raztegnila svoje proučevanje tudi na druge pokrajine in tako izdelala «vzorec» 200 tovarn z mehaničnega, metalurškega, kemičnega, tekstilnega ■n rudarskega področja industrijske dejavnosti.
Imenovanje komisije je neposredna posledica pritožb in obtožb demokratičnega javnega mnenja zaradi zaostritve odnosov med delavci in delodajalci, kot posledice v bistvu policijskih ukrepov, ki so jih nekatere večje in največje i-ijanske tovarne podvzele na škodo delavcev, da, bi si tako zagotovile neomejeno oblast v tovarni in nad delavci samimi ter s tem zajamčile možnost neomejenega in ne-ontroliranega izkoriščanja »svoje# delovne sile.
Anketa o razmerah italijanskih delavcev v tovarnah se Pridružuje dvema drugima anketama, ki ju je parlament te izvedel, namreč o bedi in o brezposelnosti. Ta anketa oo torej dopolnila prejšnji
dve
m nam omogočila, da si
bomo mogli ustvariti precej objektivno sliko o splošnih razmerah, v katerih danes ži-Vl italijansko delovno ljud-stvo. Člani komisije bodo zaslišali tovarniške odbore in Uprave podjetij, gospodarje in Posamezne delavce, delavske sindikate in predstavnike in-oustrijskih združenj. Anketa budi možnost točne analize ejanskega položaja v tovarnah, hkrati pa more predstaviti važen element za mobi-'sacijo in borbo vseh delavcih kakor tudi vseh onih, ki Pni je pri srcu nadaljnji raz-',°J demokracije. In tu ne gre *e »a frazo: razmere v tovarnah so odraz stanja v deželi in obratno.
Zaradi tega ni nič čudnega, če so se zveza industrijcev in
^si monopolistični krogi že
*°i v začetku uprli imenovanju te komisije in storili vse, d® bi do njenega imenovanja ne Prišlo, oziroma da bi njeni* Pristojnost in obseg čim omejili. To je povsem naravno, z, razliko od prejš-bhh anket, se sedanja anketa b® bo omejila le na proučevanje določenih posledic sedanje družbene strukture, ampak se
0 dotaknila njenega jedra: »animala se bo za proizvajalne odnose na delovnem me-s*u samem, kar bo omogočilo, b* s» bo o notranjem režimu v tovarnah seznanil ne samo
■sti ožji krog ljudi, v kate-rem se je (j0 se(jaj o tem razpravljalo, ampak tudi tiste eniokratično javno mnenje,
1 j® imelo o tem vprašanju Precej nerealno sliko, kadar
1 bilo celo žrtev povsem pokorjene slike, ki so jo o tem
abju širili zainteresirani
*rogi.
A mimo posameznih prime-,°v’ ki jih bo anketna komisi-nedvomno ugotovila med ojim delom, je bistvo vpra-n v tem, da se osvetlijo atere temeljne gospodarni* *n s'ndikalne poteze, ki bačujejo razmere v indu-‘ rijskih podjetjih dežele. Gre ^ oirej za povečano izkoriščale, Pospešeno intenzivnost v .*• za poskus, da se vedno “».količin, mezd odegne Za*#- --U kolektivnih pogodb, kršitev kolektivnih pogodb, gienskih in varnostnih pred-j °v’ za napade na svobodo j, na človečanske in d rjavit.. e pravice nameščencev, in1' S° *e razHčne plati ene ■ste družbene stvarnosti. Razumljivo in povsem ravno je, da bodo tisti, ki
V DEŽELI KONTRASTOV MED VISOKO CIVILIZACIJO IN KAMENO DOBO				
Med plemen} proučujejo življ	ic en	ivtohtonihA je človeka	vstral amene	cev iobe
drijo in oblačijo v italijanskem gospodarstvu, skušali dokazovati, da so v velikih «iazvitih» in «modernih» industrijskih podjetjih življenjski, delovni in mezdni pogoji zadovoljivi in da se kršitve dogajajo le v srednjih in malih podjetjih. To je teza monopola in jo prav dobro poznamo.
Anketa, ki bo omogočila ljudskim predstavnikom, da bodo prvič stopili v neposreden stik z gospodarsko stvarnostjo v notranjosti tovarne, pa predstavlja hkrati edinstveno priložnost tudi za delavce same. Priložnost, da s posredovanjem svojih izkušenj pomagajo anketni komisiji, da si ustvari čim vernej-šo sliko o razmerah v tovarni, hkrati pa tudi odgovornost, da ne bi iz strahu ali bojazni pred posledicami svojega pričevanja nehote pripomogli k temu, da bi komisija prišla do povsem neustrez-
nih in neobjektivnih zaključkov o teh razmerah. Priliko, da bo v bližnjih dneh komisija začela s svojim delom v tako pomembnih podjetjih kakor so Fiat:, Pirelli, Alfa Romeo, Cantoni, Gallileo, Ilva, neapeljske in palermske ladjedelnice itd., morajo delavci do kraja izkoristiti, ker se morajo zavedati, da je predvsem or! njih odvisno, če bo anketna komisija mogla biti povsem kos svoji nalogi. Res je sicer, da delavci ne morejo biti povsem mirni glede morebitnih posledic svojega pričevanja pred člani komisije, a demokratično javno mnenje in njegov tisk bosta pač poskrbela, da se gospodarjeva jeza ne bo mogla znesti nad delavcem, ki bo pričal proti njegovemu krivičnemu ravnanju, tudi če bi to poskušal izvesti proti slovesnemu zakonskemu jamstvu, ki ščiti vse one, ki bodo pričali pred komisijo.
Na prvi pogled bi se zdelo, da so bivšega egiptovskega kralja Faruka spravili «na hladno#, toda železne rešetke, za katerimi vidimo Faruka, niso nič drugega kot vrata
nekega rimskega nočnega lokala
Japonski sindikalizem po drugi svetovni yojni
Najmočnejše tamkajšnje sindikalno gibanje danes je sindikalna zve> za «Sohijo», ki jo vodijo levi socialisti m šle je nad 3 milijone članov
Živčni spori med raziskovalci zaradi jezera, ki je in ki ga ni - Avstralska vlada je preostale avtohtone Avstralce zaščitila • Neverjetne sposobnosti, ki so si jih ti ljudje pridobili v borbi za obstanek
Avstralija je prav gotovo celina, kjer srečujemo največ nasprotij. Na eni strani žive tod ljudje na eni najvišjih življenjskih ravni na svetu, na drugi strani pa avtohtono ljudstvo, ki je v mnogih pogledih še vedno v kameni dobi. Cim stopiš iz nadvse modernih velemest in kreneš malo globlje v notranjost celine, prispeš v pokrajine, ki so dobesedno ožgane od sonca, v velikanske puščave, v piedele rek brez izvirov in brez izlivov, k jezerom — brez vode.
S temi značilnimi pojavi so se ukvarjali geologi že desetletja. Najznačilnejše pri lem je prav gotovo jezero Eyre, ki nosi ime po raziskovalcu, ki je pred 80 leti skušal prvi prepotovati to celino. Na tem svojem potovanju je Eyre naletel na jezero, ki pokriva površino 935.000 ha. Ko so pozneje prišli sem tudi drugi raziskovalci, so se vrnili s kras-
govih lepih plavih, globokih vodah in o čudežu, da je tako jezero sploh možno sredi prave, pravcate puščave. Ko so se čez čas vrnili drugi raziskovalci, so trdili, da tega jezera sploh ni in da se ni kraju, kjer naj bi bilo jezero, razprostira prava puščava.
Zaradi teh protislovnih vesti je prišlo med raziskovalci do živčnih razprav in tudi do napadov, češ da si posamezniki iz častihlepja izmišljajo jezera, kjer jih sploh ni. Leta 1922 — torej komaj pred 34 leti — se je iz tega predela vrnila ekspedicija, ki jo je vodil znani strokovnjak Halli-gan, in prinesla vest, da- -jezero. dejansko obstaja, da jte'’ dolgo 232 km, široko pa 155 km. Ko se je čez štiri mesece ista ekspedicija vrnila na kraj, je zaprepaščena opazila, da jezera ni več.
Pred dobrimi petimi leti je nad tem področjem letel avstralski vojni pilot in z viši-
nimi vtisi in govorili o nje- ne kakih 1000 m lepo videl
jezero. O tem je takoj poročal vladi, ki je na mesto poslala z letali več ekspedicij. In šele tedaj se je ugotovila zagonetka tega jezera. Na vrsto trditev in vprašanj, ki so s, jih znanstveniki postavljali do tedaj, so našli takoj odgovor. Leto 1950 je bilo v Avstraliji zelo deževno. Reke so preplavile bregove in dve reki sta napolnili jezero Eyre, Prav gotovo pa je poleg takih zanimivosti za znanstvenike še najbolj zanimiv problem avstralskega avtohtonega ljudstva. Posebno zaradi tega, ker večina teh ljudi ži-v na tej visoko civilizirani celini še vedno tukot kot so živeli ljudje v kameni dobi. Pred prihodom belega človeka v Avstralijo je tu živelo okoli 350.000 domačinov, ki se do tedaj nikoli niso borili drug proti drugemu. Od tedaj do danes se je število tega ljudstva zmanjšalo na komaj 50.000 in se iz leta v leto krči.
na-
ve-
Neapeljski kvestor dr. Marzano, ki smo ga imeli čast spoznati tudi v Trstu, zaradi njegovih Ruspelihn podvigov, se Je izkazal tudi na svojem novem službenem mestu. Zadnje dni pred koncem preteklega leta Je pognal po Neaplju vso svojo policijo, ki je delala prave «rastrel)amente» in iskala ljudi, ki bi ne imeli vseh dokumentov «v redu#.
Na sliki prizor na Korzu Novara v Neaplju v času arastrellamentan.
Vzrok temu je pravo divjaštvo, s katerim so ravnali z njimi beli doseljenci. Beli človek je uporabil pri uničevanju tega ljudstva dve sredstvi: alkohol in orožje. V prvem času kolonizacije so belci ravnali z domačini dokaj debro. Tragedija se je začela, ko so doseljeni belci odkrili, da je Avstralija idealna dežela za živinorejo. Sem so pripeljali mnogo živine, ki se je na idealnih avstralskih pašnikih naglo množila.
Kmalu je bilo treba iskati nove pašnike in so morali zato črede goniti preko že omenjenih puščav, kjer je voda velika redkost. Domače ljudstvo je za to vedelo in je z vodo štedilo, beli človek pa se tega pravila ni držal in domačini niso mogli držati rok križem, ko so videli, da jim beli človek jemlje vodo, ki je bila zanj življenjskega pomena. Zato so napadli belce.
Tako je bilo nekoč. Danes je avtohtono avstralsko ljudstvo, podobno kot Indijanci v ZDA, pod posebno zaščito vlade, ki se z vsemi silami bori, da bi preprečila njihovo nadaljnje izumiranje. Med posameznimi plemeni avtohtonega ljudstva žive stalne ekspedicije znanstvenikov, ki proučujejo njihovo življenje. Njihovo življenje pa bi moglo zanimati vsakogar, saj so v marsikaterem pogledu živa slika naših prednikov iz predzgodovinske dobe. Ti ljudje so nomadi, ukvarjajo se izključno t lovom in z zbiranjem divjega rastlinstva. Niso se še razvili niti v stadij pastirjev, še manj pa poljedelcev. Uporabljajo še vedno kamenito orodje, lesena kopja in puščico. Od zore do mraka so na lovu za hrano, ki jim je nikoli ni dovolj. Med njimi še vedno velja pravilo točno določene razdelitve dela; možje so lovci, ženske pa zbirajo rastlinstvo in suhljad.
Ker žive v neposrednem stiku s prirodo, so avtohtoni Avstralci razvili neke spo-! sobnosti, ki so za naše pojme * že nerazumljive. Tako na pri-
mer lahko potujejo kar cele dneve, ne da bi si niti ovlažili usta s kapljico vode, kaj šele, da bi se vode napili. In to celo kljub temu, da znajo odkriti vodo in hrano tudi tam, kjer bi je beli človek ne odkril niti z najbolj prc ciznimi sodobnimi napravami in pripomočki. Ti ljudje vedo slediti sledem kake Živah tudi po skalnatem terenu, kjer bi beli človek sploh ne mo-gel najti najmanjše sledi. Poleg tega se znajo neopazno približati živali na tako bližino, da jo lahko ubijejo s kopjem ali bumerangom. Njihov sluh in vonj sta razvita tako, da. si beli človek tega ne more niti zamisliti. Prav isto velja tudi za njihov vid. Tc je prišlo tako daleč, da jih celo avstralska policija že več let uporablja kot dragoceno pomoč na lovu za pobeglimi zločinci ali zaporniki.
Japonsko sindikalno gibanje predstavlja danes pomembno silo tako v azijskem kot v mednarodnem merilu. Gibanje se je pojavilo v 90 letih preteklega stoletja, kmalu potem, ko se je na Japonskem razvila moderna industrijska proizvodnja. Sicer pa se je razvijalo bolj počasi in r.i vse do druge svetovne vojne zavzelo večjega obsega.) Največje število članstva so zabeležili leta 1936, ko je v gibanju bilo organiziranih o-krog 420.000 članov. Razlog za to je bil v represivnih merah državnih organov, v ekonomskem položaju delavskega razreda in pa v tradicionalnem pojmovanju splošnih odnosov v proizvodnji.
Po končani zadnji vojni se Je gibanje okrepilo, hkrati pa je bila vanj vnesena izrazita politična orientacija. V glavnem se je to izrazilo v borbi proti konservativnim političnim predstavnikom, njihovim idejam in namenom, ki so kazali militaristične in nacionalistične tendence. Uspešneje se je začelo razvijati od sprejetja zakona o sindikatih (1. 1945), v katerem se «od Japoncev zahteva, da se čim-prej odpravi vsaka kontrola nad delom sindikalnih organizacij, vzpostavljena v času vojne, ter obnovita delovna in socialna zakonodaja#. Prav tako se je tudi postavila zahteva po odpravi vseh zakonskih zaprek glede ustanavljanja demokratičnih organizacij delavcev in nameščencev. Oktobra 1945 je bilo iz zaporov izpuščenih okrog 300.000 pripornikov, a drugih 600.000 o-seb je ponovno dobilo svoje državljanske pravice.
V času vojne sindikalne organizacije niso obstajale. Toda že v prvih dveh letih, ko je bila ta končana, se ie tSe-vilo sindikalno organiziranih zelo povečalo. Leta 1945 je bilo v njem organiziranih komaj 378.481 delavcev, vtem ko se je leta 1953 to število dvignilo na 5,851.286 članov.
Kot je to primer domala povsod, se je tudi na Japonskem razvilo več sindikalnih organizacij. Tako so socialisti kmalu po vojni obnovili svo-10 «Sodomej» (Japonska federacija dela), ki ji načeluje Macuoko. V svojem programu postavlja zahtevo po 48-urnem delovnem času, dalje za ena-ko delo enako nagrado, bolj demokratičen sistem socialnega zavarovanja, izglasovanje zakona o delovnih pogojih-sklenitev kolektivnih pogodb,
odpravo ostankov fevdalizma in militarizma itd.
Levi socialisti in komunisti so ustanovili svojo sindikalno organizacijo, imenovano" «San-becu». Ta je dosegla svojo rajvečjo številčno moč leta 1948, ko je štela 1,211-423 elanov. Po programu se ne razlikuje mnogo od «Sodome.ia». vendar se v njej bolj odločno postavlja zahteva po borbi za gospodarsko izgraditev in proti fevdalizmu, militarizmu ter fašizmu. Poleg te programske razlike pa se o-be organizaciji razlikujeta tudi po svojih pogledih glede organizacijske strukture. «So-domej» je bolj centralizirana in sestavljena pretežno iz lokalnih organizacij, ki so neposredno včlanjene v federaciji, tako da je bilo v začetku v njej zelo majhno število strokovnih nacionalnih organizacij. V «Sanbecu» pa so pretežno organizirani nacionalni industrijski sindikati, ki so u-živali precejšnjo neodvisnost tei avtonomijo. Obe organizaciji se predvsem borita za dvig in uveljavitev življenjskim razmeram ustreznih realnih mezd. V to svrho sta organizirali številne stavke, katerih je bilo samo v letu 1948 čez 800.
Tako za eno kot drugo sta značilni dve razvojni fazi: do leta 1948 in po njem. Leta 1948 je ((Sabmecu# štela 1 milijon 211-423 članov, danes komaj 27.401. podobno je z organizacijo ‘«Sodomej». V njej je bilo leta 1947 1.067.000 člano^, medtem ko jih danes šteje komaj nekaj desettiso-čev. Vzrok temu je v nepravilni politiki, ki sta jo obe organizaciji vodili. Tako je prevelikim vplivom skrajnih bila na primer ((Sodomej# pod dennih socialistov, vtem ko so se v »Sambecu# preveč u-veljavljale kominformovske tendence. I ena i druga sta podrejali interese japonskega delovnega ljudstva interesom določenih tujih političnih central, kar je delovne množice privedlo do tega, da so vanje izgubile zaupanje.
Rezultat take politike obeh doslej najmočnejših japonskih sindikalnih organizacij je bil ta, da je prišlo do ustanovitve nove sindikalne federacije «Sohijo», ki je pod vplivom levih socialistov. Omovni smoter nove' organizacije je v tem, da z večjim smislom >n realizmom pristopi k reševanju za delavce najbolj pe-lečih vprašanj, s čimer si je tudi pridobila zaupanje večine delavcev. Pritegnila je v
svoje vrste večino članstva tako organizacije «Sodomej» kot »Sanbecu# in postala kmalu najmočnejša japonska sindikalna ustanova. Danes šteje 3.101-000 članov, kar predstavlja 54 2 odstotka vseh sindikalno organiziranih delavcev na Japonskem.
Tolikšno moč je ((Sohijo# mogla doseči samo zahvaljujoč svojemu pravilno začrtanemu programu. Ta je bil sprejet na kongresu, ki se je vršil leta 1954. a v njem se je poudarilo borba za izboljšanje mezd, za polno zaposlitev, zagotovljeno socialno zavarovanje, avtonomijo sindikatov, obrambo miru, sodelovanje med delavci in kmeti td. Program nove sindikalne organizacije je povsem v skladu j. programom levih socialistov in jo japonski delavci zato tudi istovetijo z levo socialistično stranko. S
tem po se bo seveda hkrati okrepila tudi ta.
Nagel razvoj
atomske industrije
Atomska industrija je sicer zelo mlada, toda v ZDA dela v tej industriji že 140.000 oseb. 6000 jih dela neposredno v okviru komisije za jedrsko silo, 60.000 oseb dela pri gradnjah najrazličnejših objektov v zvezi s to industrijo, 74.000 pa pri zasebnih atomskih napravah. Komisija za jedrsko silo gradi atomsko centralo z zmogljivostjo 60.000 kW, hkrati pa so v začetni fazi tudi dela na atomskih centralah v Detroitu in Nabraski s skupno zmogljivostjo 275.000 kW. Ameriška zasebna industrija pa bo gradila več atomskih central, eno v New Yorku z zmogljivostjo 140.000 kW, eno v Chicagu z zmogljivostjo 180.000 in eno v Pensilvaniji z zmogljivostjo 150.000 kW.
V ZDA se je jedrska znanost in industrija že tako razvila, da je danes v ZDA že 12 podjetij, ki lahko grade kakšen koli tip jedrskega reaktorja za fizikalne raziskave, za zdravniške poizkuse, z k pregledovanje stvari
Izkušnje, ki jih je ameriška jedrska industrija pridobila pri dosedanji gradnji pogonskih motorjev za ladje in letala, omogočajo, da bo ta industrija pravočasno vrgla na tržišče tudi pogonske naprave za trgovske ladje in potniška lefaia.
Tudi narodi s »primitivno mentaliteto» imajo svojo kulturo in svojo umetnost
Komaj v 20. stoletju se je odkrilo, da imajo tudi najbolj zaostali, tako imenovani nat odi s «primitivno mentaliteto)), svojo kulturo, u-tnelnost in civilizacijo. Ti narodi so na raznih stopnjah družbenega razvoja, domala pri vseh pa je opaziti bolj ali manj razvito narodno pesem in pripovedko, ki dokazujeta v nekaterih primerih celo zelo razvito duhovno čustvovanje in izživljanje. Potrebno bi bilo te stvari prevesti v kak svetovni jezik, in sicer zaradi tega, da bi se ugotovilo, koliko je v njih resnično n-metniških in koliko folklornih elementov. Folklora je kot nekakien izraz kolektivnih stremljenj po določenem umetniškem izživljanju razvita domala pri vseh narodih, toda to še ne predstavlja tiste višje oblike umet-
nosti, kot jo danes v splošnem pojmujemo, ko o njej govorimo. Iz umetniških stvaritev preprostih in še nerazvitih narodov, bi zatorej, če bi jim hoteli določiti resnično umetniško vrednost, morali odstraniti vse, kar se nam predstavlja kot folklora, ter izločiti iz neurejenega gradiva ono, kar je avtentična umetnost -vsemi njenimi značilnostmi.
Pred kratkim je izšla v založbi «Nolit» v Beogradu zbirka takih pesmi. Zbirko je pripravil Zvonimir Golob in jo razdelil v štiri dele: na skupino pesmi afriških narodov, zatem onih v Severni Ameriki, na pesmi narodov Južnega morja in Eskimov. Kot vidimo, je hotel zajeti zelo široko področje in prikazati umetniško oblikovane misli, Čustva in način življenja lju-
di v raznih predelih sveta, ki se ne razlikujejo samo po tem, da žive na različnih zemljepisnih širinah in dolžinah, marveč tudi po stopnji kulture in temperamentu. Navzlic temu obravnavajo njihove pesmi v o-snovi isto tematiko: tu so .predvsem obredne, bojne in ljubezenske pesmi ter take, ki opevajo smrt.
Primitivni človek, ki še ni dosegel civilizacije, gleda v naravnih pojavih delovanje nadnaravnih sil, ki se za njimi skrivajo ali zli ali dobri bogovi. V splošnem gleda tako tudi na vso naravo, ker zaradi nerazvitosti še ne more imeti dovolj široke logične spoznave, ki bi z njeno pomočjo stvarem m pojavom odredil mesto, kakršnega zaslužijo. Pomanjkanje te logične spoznave pa izpopolnjuje s toliko moč-
njf, t'st' d°bi so bile tudi v
nem m sovletu na dnev" ffjg, redu zelo vroče debate boljševiki in njihovimi t)imPr0tniki men)ševiki in des-»ko 1 ocza^rev°lucionarji. Mo-Dr*rfS	sovjetu je takrat
po 'd°Val Smidovič, ki je Mo ?ri^odu centralne vlade v skvo, odstopil svoje mesto se I?enievu- V eni od teh sej ni Je heki opozicijski zastop-tee iako razburil, da je poiti rt sam°kres, a Smidovič bi); • gi so ga bliskoma zgra-t , 10 odvedli iz dvorane. Na
Por'a drUgi sei* ie Smidovii
Pri °	0	sv°iem ujetništvu
je rnosR°vskih upornikih. Ko dec amrež nekega dne, nič hu-j 88 sluteč, hodil po ulici, ga *>ograbila nenadoma obom-ko * ^6*a 'n 88 odvedla v ne-Poslopje, kjer so se zhira-Jii ,?0rn'*tL Ta uporniški glav-k0]j,.an pa so prav kmalu ob-.	1 1 boljševiki in začela se
go i(Rr®Kt^el!<:a),. ki pa ni dol-(<_, rai*la. Uporniki so se pre-Vo«1, ■ *aPustili svojo «trdnja-kom ln, pr‘^*' v roke boljševi-kom BkuPai s !Vojim ujetnikom’ ®m'dovičem, predseilni-moskovskega sovjeta.
s_y. t0 začetno burno dobo sto 8 tudi likvidacija anarhi-m« sern i° mimogrede o-l v nekem prejšnjih član-min' Citatelj ie morda sponi v!8 03 neznatno peščico a-arnistov v veliki februarski
manifestaciji. Ta peščica se je
Til I SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE
KAKO SO BOLJŠEVIKI POMETLI Z ANARHISTI
Likvidacija uporniške «trdnjave» sredi Moskve «Predkongres» III. internacionale - Jože Srebrnič v Moskvi - Lenin je bil zelo velik govornik, svojih govorov ni nikoli pisal - Lenin in <špiki»
v prvih mesecih boljševiške vlade tako razbohotila, da so imeli anarhisti vse polno sedežev po vseh moskovskih o-krajih. Poznal sem nekega hrvaškega špekulanta, ki mi je nekega dne na moje začudenje zatrjeval, da je tudi on anarhist, čeprav ni imel niti najmanjšega pojma o anarhiji. Jaz mu seveda nisem verjel, a še manj je njemu in drugim takim novopečenim a-narhistom verjela boljševiška vlada, ki je hitro zavohala, da se pod krinko anarhizma skriva najčistejša reakcija, ki hotela na ta način zbrati vse protisocialistične elemente za oboroženi upor proti boljševi-ški vladi.
Boljševiki niso na noben način oviraT te akcije in ko so ugotovili, da bodo v neki določeni noči lažianarhisti zbrani na svojih sedežih, so obkoli,i vse moskovske anarhistične sedeže in jih izpraznili, prave anarhiste so spustili domov, ostale pa zaprli. Na
predvečer smo sicer opazili neko zagonetno gibanje vojaških čet po moskovskih ulicah, a šele naslednje jutro smo zvedeli, da so moskovski anarhisti odigrali svojo vlogo.
Ne morem zamolčati, da me je tudi Lenin enkrat prav pošteno razočaral, in sicer ob priliki prvega vseruskega gospodarskega kongresa v Moskvi. Bili smo namreč pri vseh važnih vprašanjih vajeni na Leninovo iniciativo na vseh kongresih in drugih množičnih sestankih in zato sem pričakoval, da bo tudi na tem prvem gospodarskem kongresu predložil svoj načrt za gospodarsko revolucijo, to je za izgradnjo novega socialističnega gospodarskega sistema. Namesto tega je nastopil Lenin samo s kratkim govorom, s katerim je pozdravil zborovalce in dal izraza svojemu prepričanju, da bo kongres u-spešno izvršil svoje delo. Na kongresu se je sicer mnogo
govorilo o organizaciji, toda prav nič o socialistični reorganizaciji narodnega gospodarstva, kar me je zelo razočaralo in razbilo mojo iluzijo, da smo, ako že ne notri, pa vsaj na pragu socializma.
Formalno je bila tretja internacionala ustanovljena v začetku marca 1919, ko me že ni bilo več na Ruskem, prvi internacionalni sestanek pristašev komunizma pa je bil skoraj točno eno leto pred tem v Kremlju. Na tem sestanku so bili večinoma improvizirani zastopniki levih socialističnih struj iz Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Romunije, Češke, Finske, Švedske in iz Francije ki so prisl ilegalno čez rusko mejo. Jugoslavijo je zastopal neki hrvaški socialist, ki je prišel iz Švice. Za buržoazijo je u-porabljal po stari navadi hrvaških socialistov izraz «ka putaši# in je imel o socializmu sploh precej zastarele nazore. Jože Srebrnič se je šele
nekaj mesecev pozneje pojavil v Moskvi. Tudi njemu je nova revolucionarna leninska politika povzročila v začetku nekaj težav, vendar pa je prav hitro postal prav tako navdušen komunist, kakor je bil prej navdušen socialdemokrat; bil je v pravem pomenu besede fanatik, kar je ostal do konca svojega življenja.
Ko se je vršil ta «predkon-gres» komunistične internacionale, je vladala v Moskvi trda zima; spominjam se namreč, da so boljševiki vsem i-nozemskim delegatom, ki so prišli prelahko oblečeni v Moskvo, podarili tople kožuhe. Na kongresu so govorili v ruskem, francoskem, nemškem in švedskem jeziku. Iz tujih ” ruski jezik je prevajala poliglotka Angelika Balabanova, ki govori vse važne evropske jezike. Bila je prvi generalni tajnik Kominterne, pozneje pa se je sprla s komunisti in danes živi •’ Italiji kot pristaš Saragatove PSDI. Stara je o-
koli 90 let. Pred prvo svetovno vojno je bila socialistična propagandistka v Italiji, takrat je nastopila enkrat tudi v Trstu. Nemški delegat je z začetku svojega govora izjavil, da ne obvlada niti ruščine niti francoščine in da mora pač govoriti po nemško. Zanimivo je mnenje enega takratnih francoskih delegatov o ruskih boljševikih. »Lenin je zares duševni velikan, mi ju rekel Francoz, ali ljudje, k' ga obkrožajo, se mi zdijo zelo majhni.#
(Kaj pomeni pravzaprav «boljševik» in kakšna razlika je med socializmom in komunizmom? Na to sem moral že neštetokrat odgovarjati. Boljševiki so se do oktobrske revolucije imenovali ((vseruska socialdemokratična	partija
(boljševikov)#, kmalu po prihodu njegove vlade v Moskvo pa je Lenin v nekem svojem govoru izjavil, da se bodo odslej naprej imenovali komuni
stranke jasno razvidna razlika med komunistično revolucionarno in socialdemokratsko reformistično politiko. Prejšnji naziv «boljševiki» v oklepaju pa je čisto slučajen. Nastal je namreč na nekern zborovanju nekdanje enotne socialdemokratske stranke, kjer je večina glasovala za Leninov revolucionarni program. Večina pa je po rusko dboljšinstvo#, odtod boljševik, medtem ko so v manjšini o-stale reformiste začeli imenovati «menjševike»).
Lenin je bil izvrsten govornik. Slišal sem mnogo dobrih govornikov, med temi na pr. tudi italijanskega socialista Er.rica Ferrija in našega Vle-koslava Spinčiča. Ali I.enin je bil na vrhuncu. Njegovi govori so žareli od brezmejne srmozavesti in kakor granit trdnega prepričanja, ki se je kakor povodenj razlivalo na poslušalce.
Svojih govorov ni nikoli či-
sti, zato da bo tudi iz imena | tal, četudi je kot predsednik
vlade govoril o najvažnejših državnih zadevah. Na govorniškem odru ga v skupini vladnih osebnosti ni bilo mogoče nikakor videti in šele ko je predsedujoči naznanil, aa ima tovariš Lenin besedo se je pojavil nenadoma na o-dru, kakor da bi bil padel iz oblakov; prav tako je takoj po končanem govoru bliskoma zopet izginil, kakor da bi ga bila zemlja požrla, kar sem jaz pripisqval njegovi spretnosti v spreminjanju > svoje zunanjosti. V dobi carizma je namreč Lenin na ta način večkrat zbežal svojim zasledovalcem. Ko je zapazil, da ga «špik» (tako so v Moskvi imenovali policijske agente) zasleduje, je stopil na ulici v prvo vežo in kakor bi mignil prišel popolnoma spremenjen zopet ven ter pustil »špika# z dolgim nosom.
Kot je znano, je Lenin zelo mnogo napisal. Vendar je njegovo glavno predrevolucijsko delo «Razvoj kapitalizma na Ruskem# zbudilo pozornost šele, ko so boljševiki z Leninom na čelu prišli na vlado. Prav v tisti dobi je skoraj končal svoje drugo večje de-io «Država in revolucija#, ki pa je ob nastopu vlade nenadoma prekinil in zaključ’l z opazko, da je bolj zanimivo revolucijo delati kot o njej pisali.
BREŽAN
nejšo pesniško spoznavo, ki ne samo da je prepričljiva, marveč je večkrat celo po svoji pesniški obliki povsem sodobna. Recimo; ePrlveslal sem bliže in prebil sredino trpljenja — umiranje#.
Tako poje anonimni eskimski pesnik-lovec, ko opisuje lov na mrože. Kratke besede, ki je z njimi zelo plastično prikazana slika lova, a je z njimi, čeprav bolj zabrisano, izraženo tudi lovčevo čustvo, namreč, kako trpko občuti ob svojem dejanju neizprosni zakon narave, ki ga zaradi samoohranitve navaja k ubijanju• V splošnem se vse pesmi primitivnih narodov vrte o-krog borbe človeka za obstanek, okrog ljubezni in odnosa med njim in njemu nerazumljivimi naravnimi silami. Je pač izraz njihovih misli in čustev glede na stopnjo razvoja, ki se je pri njih dosegla, in pa izraz materialnih pogojev, v katerih so primorani živeti. Zato tudi ni med predmeti u-metniške obdelave pri raznih primitivnih narodih v raznih zemljepisnih predelih opaziti večjih razlik.
■ . .Zbirka, ki jo je priredil Zvonimir Golob in izdala založba nNolit», pa pomeni zanimiv delež k spoznavanju duhovnega razvoja doslej še nerazvitih narodov, ki navzlic svoji zaostalosti pripadajo veliki družini člo-r elkega občestva in zaradi tega zaslužijo, da jih spoznamo ter pomagamo pri niihovem nadaljnjem razvoju.
» » •
Od vseh filmov, ki so se letos predvajali v Italiji, je največji uspeh imel Disnetj-jev film sDvajset tisoč milj pod morjemn, ki ga je bil režiser povzel po istoimenskem romanu francoskega romanopisca Julesa Vernea. Temu sledi francoski film «Nana», zatem Fellinijev «La strada», tiFrench cancanp
» * »
uNelsonova Galerija»	*
Kansas Citj/ju je pred kratkim javila, da si je nabavila izredno dragoceno sliko Camaletta. Slika predstavlja «Torre dell’Orologio» na Trgu sv. Marka u Benetkah
—’ i
1	!■■	Itn
miimmjHi kohiorcu aromvno ctsrt uto - tičm ,važno za antitašistične	J
Za 25 km ceste bodo letno potrebovali Sest milijonov lir
Pokrajina bo prispevala ponvico, ostao pa občine Tarčen!, Brdo, Ren-ja in Tajpana-Vojaški tehnični urad bo 1 deiom prispeval 3 in pol milijona
Videmski pokrajinski svet je na svoji seji od 29. decembra odobril predlog o ustanovitvi konzorcija za vzdrževanje ceste Tarčent - Učeja, ki gre tudi skozi občine Brdo, Tajpana in Rezija.
Pot so svoj čas zgradile vojaške oblasti in so zanjo tudi skrbele. Zadnje čase pa so jo precej zanemarile, tako da je postajal promet po njej zelo nevšečna zadeva. Cestišče je bilo polno jam, zaradi česar je avtobusno podjetje grozilo, da bo ukinilo redno dnevno avtobusno zvezo. V takem stanju se ni mogel razvijati turizem, ki sicer ni nikoli zavzel večjih oblik, ki pa je kljub temu prinesel v občinske blagajne nekaj denarja.
Z ustanovitvijo konzorcija se bo stanje, kakor se zdi, zboljšalo. Statut predvideva, da je potrebno za letno vzdrževanje 25 kilometrov dolge ceste šest milijonov lir. Pokrajina bi letno prispevala po tri milijone lir, občina Tarčent bo plačala 17 odstotkov, občina Brdo 23 odstotkov, občina Rezija 10 odstotkov, občina Tajpana pa 0,10 odstotka. Za popravilo bo skrbela pokrajinska uprava, občine so dolžne odstraniti sneg na delu ceste, ki spada pod njihovo okrožje.
Na pomoč je priskočil tudi vojaški tehnični urad, ki bo letno z delom prispeval okoli tri milijone in pol lir. Namestil bo obcestne kamne, zgradil odtočne kanale in poskrbel, da v goratih predelih kamenje ne bo padalo na cesto
Prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo vest o ustanovitvi konzorcija za popravilo ceste, o kateri je bilo že toliko besed, vendar želi. da se ne bi postopek kje zataknil, kot se pri nas prepogosto dogaja.
vlakom; zadostovalo bi, da bi avtobus odpeljal deset minut kasneje.
Razdeljevanje paketov slovenskim šolarjem
V nekaterih osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom bodo danes dopoldne razdeljevali pakete šolskim otrokom. Pri razdeljevanju, ki bo v Steverjanu, Pevmi, Skrljevem in v Mirniku, bo prisoten tudi didaktični ravnatelj dr. Leban.
politične preganjance
Prš o 161254 jugoslovanskih
Jit BSSTESrS; odšlo pa 102.3(14 Ital drža..
Pritoževanje nad de'ovanjem avloprevozmške družbe AIA
Občinstvo se pritožuje zaradi nekaterih nevšečnosti, ki jih je avtoprevozr.iška družba ATA, naslednica Ribi, uvedla v Gorici. Najprej se pritožuje zaradi skrajšanja veljavnosti abonmaja. Pod upravo Ribi je abonma za 10 voženj veljal do 22. ure, sedaj pa velja samo do 21. ure. Številni meščani, ki stanujejo v oddaljenejših četrtih kot na primer pri svetogorski postaji. morajo zvečer prej domov, čeprav bi jim čas dopuščal, da bi ‘ostali v mestu do 22-ure.
Druga nevšečnost je pomanjkanje avtobusne zveze z vlakom, ki pride iz Vidma ob 0,10. Ta vlak nima avtobusne zveze, ker odpelje zadnji avtobus ob 24. uri. Nedvom no prinaša ta pomanjkljivost neprilike ljudem, ki se pripeljejo s tem vlakom. Ne preostane jim drugega, kot da te odpravijo v mesto peš, ali pa vzamejo taksi s plačilom nočne takse. Marsikateri trgovski potnik bi verjetno prespal v Gorici, zaradi slabe tveze pa se pripeljejo k nam šele naslednje jutro.
Podjetje utemeljuje te ukre. pe z izgubo, ki mu jo prinaša vzdrževanje prometa na mestnih progah; ne sme pa pozabiti, da je treba vskladiti interese prebivalstva z interesi podjetja, zlasti kadar bi to ne predstavljalo za podjetje prevelikega stroška. Predvsem se nam zdi potrebno urediti avtobusno zvezo z videmskim
h istočasno izvedbo
obč nskib m pokrajinskih vo itev
Pokrajinski odbor monarhistov (PMP; zahteva od predsedstva ministrskega sveta, naj se administrativne volitve v Gorici vršijo istočasno s pokrajinskimi, in sicer spomladi. Veljavnost goriškega občinskega sveta namreč traja do konca tega leta. Z družitvijo pokrajinskih in občinskih volitvah v naši pokrajini bi bilo mogoče prhraniti precej denarja, kar ni brez pomena za 21 občin naše pokrajine, ki so razen občine Ronke zelo pasivne. Svoj čas je postavil zahtevo po preložitvi občinskih volitev na spomlad tudi pokrajinski odbor PSDI.
* * *
Pokrajinski odbor avtomobilskega kluba obvešča avtomobiliste in motocikliste, da zapade veljavnost takse za december s torkom 10. januarja.
Gasilci včeraj v Štanorežu in Podgori
Včeraj so imeli goriški gasilci polne roke dela. Najprej so bili od 12. do 13. ure zaposleni v Standrežu v Ul. Sv. Mihaela 133, kjer so se vnele saje v dimniku hiše Rozalije Lutman. Kljub temu, da so prišli gasilci takoj na kraj požara sta zgorela dva trama in 2 kv. m poda. Skoda znaša 20.000 lir.
Od 17. do 18. ure so gasilci gasili požar v poslopju Bor-tola Mischoua v Ul. Cocevia št. 3. Tja jih je poklical Vin-cenzo Bergamaschi, ki stanuje v omenjeni zgradbi in je prvi zapazil, da je nastal v dimniku ogenj. Gasilcem je uspelo ogenj takoj pogasiti in zato tudi ni bilo nobene škode.
Proti večeru pa so morali goriški gasilci še k mostu 1-avgusta, kjer se je ob želež-niški progi iz doslej neznanih vzrokov vnela trava. Zgorelo je 1.000 kv m trave.
pred . dnevi prvič sestala ministrska komisija, da prouči piošnje političnih protifašističnih preganjancev- za izplačilo odškodnine, pokojnine itd. Doslej je komisija rešila okoli šest tisoč prošenj. Rok za vlaganje prošenj bo nepreklicno potekel 11. aprila letos.
Da bi komisija lahko hitro rešila prošnje, naj prizadeti ne odlašajo s predložitvijo prošenj. Predvsem naj pohitijo tisti, ki prosijo za izplačilo invalidnine in starostnega zavarovanja, ker mora komisija ugotoviti, če so v prošnji navedeni podatki točni.
Opozarjamo vse prizadete, naj izkoristijo ugodnosti zakona in vložijo prošnje. Za podrobnosti naj se obrnejo na pokrajinski sedež organizacije ANPPJA (Državna zveza italijanskih antifašističnih političnih preganjancev). Ul. XXIV. maja št. l-II. nadstropje, Gorica.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102 - tel. 31-52.
S podpisom videmskega spo razuma o obmejnem prometu s katerim je dovoljeno kreta-nje prebivalstva v 10-kilome-trskem pasu tostran in onstran državne meje, se je v preteklem letu obmejni promet zelo povečal.
Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši so v letu 1955 zabeležili prehod 14.647 ital. državljanov in 24.240 tujih državljanov, ki so potovali s potnimi listi.
Kar se tiče prehoda ljudi, ki prebivajo v obmejnih conah in se kretajo s propust-nicami so skupne številke sledeče: v Jugoslavijo je odšlo 102.364 italijanskih državljanov, iz Jugoslavije v Italijo pa je prišlo 161.254 Jugoslovanov. Od teh je šlo čez mejo 44.160 italijanskih državljanov in 106.739 Jugoslovanov z dvo-lastniškimi dovoljenji; 57.589 italijanskih državljanov in 54.178 Jugoslovanov z navad nimi propustnicami ter z izrednimi propustnicami 615 ital. državljanov in 337 Jugoslovanov.
W& a®
::	...m
ndHpr
PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI
Schjelderup je včeraj skočil 72 m pri prvih skokih na novi skakalnici
V Grindelwaldu najboljši obe ruski štafeti; Jugoslovanke na 7. mestu Poljakinja KowaIska zmagala v slalomu; nesreča Rusinje Lisenkove
PROMETNA NESREČA NA KRlŽlSCP TRZflSKE UL. IN DL. D. D’Ž0STA
Financar in vojak v bolnišnici
s prelresom moigannii in poškodbami
Financar se je pripeljal z motociklom iz Tržiča in trčil v vojaka na kolesu
Rešilni avtomobil Zelenega križa je včeraj dopoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 22-letnega financarja Alvara Baldolinija iz Forli, v službi v Tržiču ter 24-letne-ga Salvatora Grecca, vojaka pri 114. polku «Mantova» v Gorici. Mladeniča sta bila žrtev prometne nesreče, ki se je dogodila okrog 10.20 na križišču Ul. Duca d’Aosta in Tržaške ulice. Kako je prišlo do nesreče, ni točno znano-Financar je z motorjem prišel iz Tržiča po Tržaški ulici, medtem ko se je vojak Grec-co s kolesom peljal iz kasarne proti Ul. Ristori. Ko sta prišla do križišča sta trčila in padla z vozil. V bolnišnici so ju pridržali na opazovanju. Baldoliniju so ugotovili pretres možganov ter rano nad levim očesom; Greccu pa verjeten zlom lobanje, pretres možganov in poškodbe po telesu.
Živilski pakeli za občinske reveže
Občinsko podporno društvo v Gorici (ECA) sporoča vsem, ki dobivajo društveno podporo, da bodo prihodnji teden dobili živilske pakete. Interesenti naj se zglasijo na sedežu ECA v Ul. Baiamonti štev. 22 od 8.30 do 11. ure v naslednjih dneh: torek, 10. januarja črke: A, B, C, D, E, F; sreda, 11. januarja: G, H, I,
JUTRI 8. JANUARJA GOSTUJE V PROSVETNI DVORANI NA KORZU V GORICI
moški pevski zbor „ Bojan “ iz Dornberg
Pričetek koncerta ob 16. uri.
Prodaja vstopnic danes na sedežu v Ulici Ascoli 1 od 8.30 do 12. ure in jutri v kavarni Bratuž od 11. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni.
L. M; četrtek 12. januarja črke: N, O, P, Q, R in v pe tek 13. januarja črke: S, T, U, V in Z.
Priprave za goriški karneval Bele dame
Bliža se pustni čas in z njim priprave na goriški karneval Bele dame. Lanski karneval je privabil v Gorico veliko število častilcev boga Kurenta, ki so prišli na svoj račun prav zaradi dobre domislice organizatorjev, ki so pripravili posrečeno povorko alegoričnih voz in srednjeveškega spremstva.
Letos bomo praznovali drugi karneval Bele dame. 29. januarja bo najprej povorka po mestnih ulicah, na občinskem stadionu pa bo turnir z bogatim sporedom. Predvideva se nastop gostov iz drugih krajev Italije.
5. februarja bodo pustne igre, katerih se bodo lahko udeležili vsi tisti, ki bodo imeli značke Bele dame, s katero bodo priznavali njeno nadoblast. Popoldne bo povorka. Organizatorji so pripravili tri vrste nagrad, in sicer za alegorične vozove, za najboljšo skupino mask in za najlepše okrašen balkon, ki mora biti na cesti, kjer bo šel sprevod. Za udeležence iz mesta bodo znašale nagrade en milijon, za udeležence iz pokrajine in ostalih krajev države pa prehoden pokal, katerega dobi nagrajenec v trajno last po treh prvih nagradah.
Lansko leto je dobil prvo nagrado alegorični voz iz Hu-mina, ki je prikazoval orkester.
K I M O
CORSO. 17.00: «Najlepša ženska na svetu», panoramsko platno, G. Lollobrigida in V Gassman.
VERDI. 17.00: «08/15», nemški film.
CENTRALE. 17.00: »Slaboumna Ivana«, A. Bautista in F. Rey.
VITTORIA. 17.00: «Tri dekleta iz Brodwaya».
MODERNO. 17.00:	»Prišel je
ob zori», G. Tierney.
CORTINA D’AMPEZZO, 6. — Danes so bili izvedeni prvi skoki na olimpijski skakalnici «ltalia». Ze dopoldne sta izvedla nekaj poskusov trener italijanskega moštva Schjelderup, ki je dosegel 69 m, in mladi italijanski skakalec Tito Tolin. Popoldne pa so bile tekme, ki se jih je udeležilo 12 italijanskih skakalcev ter Schjelderup in Sved Petters-son. Prvi skok Je izvedel prav Pettersson, ki je pristal na 71 m, Schjelderup pa je še izboljšal na 72 m. Od italijanskih skakalcev so bili najboljši Tolin, ki Je dosegel 66 m, Perin z enakim skokom in Pennacchio s 65 m.
Jutri se bodo nadaljevali skoki za trening pred tekmo za Pokal Campari, ki bo v nedeljo.
Danes popoldne je bilo na Lednem stadionu tekmovanje v umetnem drsanju za »Pokal Apollonio«, ki je veljalo tudi kot državno prvenstvo in kot tretje in zadnje izbirno tekmovanje za določitev reprezentance za olimpiado. Gladko je zmagala Fiorella Negro, medtem ko si je nabrala največ točk v obveznih likih mlada Carla Tihatschek, ki pa je bila precej slaba pri prostih likih.
Končna klasifikacija;
1. Fiorella Negro (C.P.A. Milano) 154-40 točk; 2. Ma-nuela Angeli (S. G, Cortina) 150.44; 3. Emma Giardini (C. P. A. Milano) 150.38, 4. Carla Tihatschek (S. C. Merano) 148.54,	5. Luisella Gasperi
(S. G. Cortina) 154.99, 6. Malina D’Agata (C.P.A. Milano) 133.32, 7. Bianca Cisari (C.P.A. Milano) 128.69 točk.
Moški;
1 Sergio Belič (C. P. Valentino, Torino) 126.50 točk.
GRINDELWALD, 6. — Na letošnji prireditvi mednarodnih smučarskih tekem za ženske res ne gre vse v najlepšem redu, vsaj kar zadeva tekme v alpskih kombinacijah. Včeraj so napravili veliko zmedo pokvarjeni električni časomerilci, danes pa je prišlo do nesreče, katere žrtev je postala Rusinja Olga Li-senko. Proga za slalom je imela okrog 200 m padca in bila je povsem ledena. Ko je Li-senko izpustila neka vratca, ki jih je bilo na progi 33, je tako nesrečno padla, da se je nataknila na palico, ki ji je šla skozi desno stegno. Ne da bi izgubila zavest, so jo prenesli v bolnico. ŽUvi padcev sta bili tudi Italijanki Minuz-zo in Podono, vendar brez hudih posledic.
Zmagala je Poljakinja Ko-walska, za njo pa so tekmovalke po državah precej pomešane. Prva Italijanka Sche-none je šele na 14. mestu, čeprav je od zmagovalke ne loči niti ne celih deset sekund.
Štafeta 3x5 km je bila domena Rusinj kar je popolnoma logično če se spomnimo, da so v teku na 10 km zasedle vseh prvih šest mest. Tako sta danes obe ruski štafeti prevzeli vodstvo že kar v začetku in zasedli prvi dve mesti, ne da bi bili med tekmo kdaj ogroženi. Med Rusinjami druge ekipe in Čehinjami, ki so žasedle tretje mesto, je dobre štiri minute presledka, medtem ko se je v nadaljnjih štirih minutah presledka zvrstilo sedem štafet, ki predstavljajo nekak sredni razred med 12 ekipami; zadnje tri pa so zopet razred zase.
Najboljši individualni čas
je dosegla svetovna prvakinja Ljubov Kozireva: 19’31”. Rezultati:
Slalom:	1. M. Kowalska
(Polj.) 123”1 (68’’6 in 54”5); 2. R. Colliard (Sv.) 123,2 (69,5 in 53.7); 3. A. Lawrence-Mead (ZDA) 123.4 (69,5 in 53,9); 4. M. Berthod (Sv.) 123,5 (71,3 in 52,2);	5. Hilde Hofherr
(Avstr.) 123,9 (69,4 in 54,5);
6. P. Moris-Erny (Fr.) 125,4;
7. Ossi Reichert (Nemč.) 126,5;
8. Josette Neviere (Fr.) 127,7;
9. Sonja Speri (Nemč.) 128,5;
10. Puzzi Frandl (Avstr.) 128,6;
11. Rodolph (ZDA) 130,3; 12. Schoepf (Avstr.) 132,0; 13. Lip (Fr.) 132.7; 14. Schenone (It.) 133 (73,8 in 59,2); 15. Agnel (Fr.) 133,2 (75,5 in 57,7); 16. Thioliere (Fr.) 133,8 (77,5 in 56.3); 30. Maria Grazia Mar-chelli (It.) 148,8; 36. Cristina Ehner (It.) 166,3.
Stateta 3x5 km:	1. SZ 1
(Roza Erošina, Anna Kaaleste, Ljubov Kozireva) 59’02”; 2. SZ
II 1.00’47; 3. CSR I I.04’52”; 4. Poljska 1.05’51”; 5. Vzh. Nemčija 1.06’05”; 6. CSR II 1.06’56”; 7. Jugoslavija 1.07’58”; 8. Zah. Nemčija I 1.08’23”; 9. Mešana: Madž. - Vzh. Nemčija 1.08'55”;
10. Zah. Nemčija II 1.14T1”;
11. Francija 1.15’28”; 12. Švica 1.18’30”.
* * *
AURONZO, 6. — Okrog 3000 gledalcev je danes prisostvovalo hokejski tekmi med Au-ronzom in Innsbruckom. V popolni premoči je zmagal Auronzo z 10:1 (3:1, 6:0, 1:0).
S AH
Ivkov ireiji v Hastingsu
HASTINGS, 6. —- Na tukajšnjem mednarodnem šahovskem turnirju je zmagal Rus Korčnoj, na drugem mestu je Islandec Olafson, na tretjem pa Jugoslovan Ivkov.
ŠELE JDTRI BO ZNAN PRVAK TURNIRJA V SANREMU
z tiisoho zmago nad niiijem spartaH hanfliflal za pruo meslo
Danes lekma med Sparlakom in Maccabijem
Rezultata:
Spartak - Borletti 82:52 (44:24) Maccabi - Panhellenios 63:60
(37:28)
SANREMO, 6. — Letošnji mednarodni košarkarski turnir v Sanremu je zelo napet. Položaj se iz dneva v dan menjuje in ni mogoče po rezultatih prejšnjega dne sklepati o izidih naslednjega dne. Včeraj je Spartak doživel poraz po Grkih, ki so dan prej podlegli Borlettiju. Danes pa je Borletti doživel po Spartaku doslej najobčutnejši poraz na turnirju. Res je, da se je že po včeraišnji igri poznalo, da bodo Cehi danes gotovo drugače zaigrali, kajti včeraj jih je pač le premagala predvsem utrujenost. Mrazek in njegovi tovariši so bili danes absolutni gospodarji na igrišču in Milančani se jim niso mogli mnogo postavljati po robu, o čemer tudi dovolj zgovorno priča rezultat. Čudno, da je bil danes popolnoma izven forme Riminucci. Pozna se tu-
VEMKA PLAVALNA PRIREDITEV V TORINU
HOLANDKAM NI USPEL POSKUS izboljšati rekord na 4x100 m
Izboljšana dva italijanska rekorda
TORINO, 6. — Tukaj je bila danes pomembna mednarodna plavalna prireditev, katere so se udeležile Holandke Mary Kok. Atie Voorbij, Rita Kron in Lennie de Nijs, več francoskih plavalcev in številni domači tekmovalci.
Na 100 m metuljček je Ga-glia postavil nov italijanski rekord. (Prejšnjega je imel uradno Lazzari z 1:11,2, vendar pa je Gaglia že plaval tudi 1:11). Z dvema desetinkama prednosti je zmagal Francoz Lucien
Presentljivo je bilo v drugi točki, 100 m prosto, da se je Francoz Janny pustil premagati po Italijanu Perondiniju.
Holandke so hotele izboljšati svetovni rekord na 4x100 m mešano, vendar niso uspele izboljšati niti holandski rekord. Dosegle so 5:03,3 (svet. rek. 4:57,8, holand. rek. 5:0,1).
Na 100 m prsno je Lazzari izboljšal italijanski rekord 'n zmagal pred Francozom Lu-cienom.
Napeta je bila tudi borba na 100 m prosto za ženske. Zmagala je Kok pred rojakinjo De Nijs. Pač pa je ta zmagala na 100 m hrbtno, medtem ko se je Jany revanžiral za poraz na 100 m z zmago na 200 m prosto.
100 m metuljček: 1. Lucien (Fr.)	1’9”5;	2. Gaglia (It.)
1’9”7; 3. Roman (It.) 1’11”2; 4. Lazzari (It.) 1’12”8.
100 m prosto: 1. Giorgio Pe-rondini (It.)	59”9;	2. Jany
(Fr.) 1’00”7; 3. Elmi (It.) ITD; 4. Confini (It.) 1’5’T.
100 m prsno — ž.: 1. Kron (Hol.) 1’25”1; 2. Furiosi (It.) 1’33”5.
100 m metuljček — i.:	1.
Voorbij (Hol.) 1’16”; 2. Lucien (Fr.) 1'24”2
100 m prsno: 1. Lazzari (It.) 1’14"4 (nov rek., prej. Lazzari 1’15”2); 2. Lucien (Fr.) 1’19’T, 3. Negri (It.) 1’20”3; 4. Sacchi (It.) l’20”f
100 m prosto — ž.: 1. Kok (Hol.) 1’8”4, 2. De Nijs (Hol.) 1’12”4; 3. Venturini (It.) 1’14”5.
100 m hrbtno — z.: 1. De Nijs (Hol.) 1’14’T: 2. Kok (Hol.) 1’16”3; 3. Voorbij (Hol.) 1’16”9; 4. Masoero (It.) 1’23”5.
200 m prosto: 1. Jany (Fr.) 2’17”4; 2. Elmi (It.) 2’18”9; 3. Galletti (It.) 2’21”:
Ataianta-Lanerossi 3:0
Modena-Legnano 3:1
BERGAMO, 6. — Pred 15000 gledalci je bila tukaj tekma med Atalanto in Lanerossijem, ki je bila sicer na sporedu za nedeljo. Vreme je bilo oblačno in teren spolzek. Sodniku Morriconiju iz Rima sta se moštvi predstavili v teh postavah:
Ataianta: Galbiati; Cattozzo Corsini; Annovazzi, Zannier, Angeleri; Longoni, Garcia, Rozzoni, Bassetto, Brugola.
Lanerossi:	Luison; Giarol:,
Pavinato; David, Lancioni, Vi-cini; Boscolo, Manente, Cam-pana, Murolo, Motta.
Moštvo iz Bergama je tudi danes pokazalo, da mu vse vrste dobro funkcionirajo; to velja še zlasti za napad in to kljub temu, da zaradi poškodbe prejšnje sobote ni mogel nastopiti Rasmussen. Njegov namestnik Rozzoni ga je vred-
no zamenjal. Pri gostih je bila najbolj pomanjkljiva kril-ska vrsta.
Domači so pol ure neprestano napadali in popolnoma zmedli obrambo gostov. Brugola je v 37’ dosegel prvi gol, ko se je žoga po Rozzonije-vem strelu odbila od prečke. Tudi v drugem polčasu je Ataianta napadala. Vendar je moral Galbiati uporabiti vso svojo sposobnost, da je ubranil strel Boscola. V 5’ drugega polčasa je Brugola povišal na 2:0, ko je dobil krasen predložek Rozzonija. Lanerossi gre zopet v nenaden protinapad in Galbiati odbije žogo po strelu Motte v kot. Igra postane nekoliko počasnejša, tpda potem se domači zopet razživijo in po akciji med An-novazzijem. Brugolo in Bas-settom pade še tretji gol. Lanerossi je danes razočaral.
MODENA, 6. — V lepi tekmi so domači zasluženo premagali goste iz Legnana, čeprav so ti po prvem polčasu vodili.
Nepotreben poraz Pro Gorizie
Na Silvestrovo je doživela Pro Gorizia na domačem igrišču nepričakovan poraz. Moštvo Trento jo je premagalo z gladkim rezultatom 2:0. Ker so se Tržičani (CRDA) vrnili iz Schia s točko (1:1), so sedaj dve točki pred Goričani. Daleč spredaj pa je še vedno Bolzano, ki je tudi v Bellunu zmagal z 2:0. Itala iz Gradiške je v Roveretu izgubila z 1:0.
di odsotnost Romanuttija, kt zaradi poškodbe še ne more igrati.
V tekmi med Maccabijem in Panhelleniosom so s težavo a zasluženo zmagali Izraelci, ki so se izkazali z dobro tehnično igro. Med Grki je v primeri z včerajšnjo tekmo precej odpovedal Stephanidis. Pri Izraelcih je pravi režiser igre odlični Schneor.
Jutri dopoldne je na sporedu še zadnja tekma: Spartak-Maccabi. Od te tekme je odvisno, kdo bo zmagovalec. Sedaj vodi Borletti s štirimi točkami, medtem ko sta Spartak in Maccabi za njim z dvema točkama, toda z eno neodigra-no tekmo. Ker odloča o prvem mestu razmerje golov, se še vedno lahko zgodi, da Spartak lahko dohiti Borlettija. Z današnjo visoko zmago so si namreč Cehi močno izboljšali razmerje golov. Cim jutri zmagajo, je prvo mesto njihovo. In če bi zmagali Izraelci? Tudi oni imajo še teoretično možnost, da si osvoje prvo mesto.
Triestina zmagala
S tesnim rezultatom 56:53 je včeraj Triestina premagala beneško moštvo Reyer. Prva tekma med tema dvema moštvoma, ki se je končala neodločeno, je bila razveljavljena po protestu Triestine zaradi sodniške napake. Največ točk (23) je včeraj dosegel Porcelli.
Triestina ima sedaj 8 točk in je pustila za seboj Reyer, ki jih ima 7, zadnja pa je Čarna s 6.
Giuseppe Meazza trener Interja
MILAN, 6. — Odbor Interja je po večurni seji soglasno sklenil, da bo od danes dalje edini trener moštva Giuseppe Meazza.
,. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KIHI0 ŠIIHDHL1
predvaja danes 7. t. m. ob 17. uri M.G.M. film:
'7ledeli(diic-(Uide
KINO PROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri
Columbia barvni film:
« S A L O M E »
Igrajo:	Rita Hayworth
in Stewart Granger
TRENER CARVER V italijanskem nogometu Je dvignil nemalo prahu primer Angleža Carverja, ki ga Je za drage denarje najel Lazio. Anglež je imel dve zelezi v ognju in tako je tudi Inter upal, da bo prišel do tega trenerja, ki pa se je očitno odločil za tjakaj, kjer je bilo več dohodkov.
TumnuDnclnoh
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia film:
Zadnja tarča
Razpoloženje in doživetja pehotne čete
SSSS4
53333S5
?GUY DE MAUPASSANT
I}i>t (/turni
69.
(LEPI STRIČEK)
Vzel je list iz mape pred seboj in bral:
«Jaz podpisani, Paul Emile Cyprien Gontran grof de Vaudrec, zdrav s telesom in duhom, izražam s tem svojo poslednjo voljo.
Ker nas utegne smrt vsak hip pograbiti, hočem glede na njen morebitni udar iz previdnosti napisati svojo oporoko, ki jo vložim pri M.ru Lamaneurju.
Ker nimam neposrednih dedičev, zapuščam vse premoženje, sestoječe iz borznih papirjev v vrednosti šest sto tisoč frankov m iz nepremičnin v vrednosti okoli pet sto tisoč frankov, gospe Klari Madeleini du Roy, brez kakršne koli obveznosti ali pogoja. Prosim jo, da sprejme to darilo mrtvega prijatelja v znamenje odkritosrčne, globoke in spoštljive vdanosti»
Notar je pristavil: «To je vse. Ta listina je datirana avgusta meseca in je stopila na mesto druge listine z enako vsebino, narejene pred dvema letoma na ime gospe Klare Madeleine Forestierjeve. Hranim tudi prvo oporoko, ki bi, ako bi sorodstvo oporekalo, lahko dokazala, da gospod de Vaudrec svoje volje ni spremenil.*
Madeleine je vsa bleda gledala predvse v tla. Georges si je med prsti živčno navijal brke. Notar je po kratkem molku nadaljeval: «Razume se, gospod, da milostiva tega volila ne more sprejeti brez vašega privoljenja.*
Du Roy je vstal in s suhim glasom rekel: »Prosim za čas, da si premislim.*
Notar se je smehljaje priklonil in z ljubeznivim glasom dejal: »Razumem pomislek, ki gospodu ne di, da bi se prenaglo odločil. Moram pa pristaviti, da je nečak gospoda de Vaudrec, ko je prav danes dopoldne zvedel zadnje namene svojega strica, izjavil, da jih je voljan spoštovati, ako se mu prepusti vsota sto tisoč frankov. Po moji sodbi je oporoka neovrgljiva, vendar pa bi pravda povzročila hrup, ki se mu morebiti rajši izognete. Svet marsikaj zlohotno sodi. Vsekako pa, ali mi boste mogli do sobote sporočiti svoj odgovor o vseh točkah?*
Georges se je naklonil: »Da, gospod.* — Nato je slovesno pozdravil, spustil ženo, ki je ves čas molčala, naprej in odšel takisto napeto, da se ni notar nič več smehljal.
Komaj sta bila spet doma, je Du Roy togotno zaprl vrata in vrgel klobuk na posteljo:
«Torej si bila Vaudrecova ljubica?*
Madeleine, ki je odlagala kopreno, se je sunkoma okre-nila: »Jaz? O!*
«Ti, ti! človek ne zapusti vsega premoženja ženski,
ako ni...»
Drhtela je in kar m mogla najti igel, ki so spenjale prozorno tančico.
Po kratkem preudarjanju je z razburjenim glasom zajecljala:
«Veš kaj... veš kaj... Saj se ti... saj se ti vendar... blede!... Kaj nisi... še malo prej... sam upal... da ti nekaj zapusti?* Georges je stal zraven nje in je, kakor preiskovalni sodnik, ki preži, kdaj se bo osumljenec le količkaj spotaknil, z očmi lovil vse njene vznemirjene kretnje. S poudarkom na vsaki besedi je spregovoril:
«Da... meni bi bil lahko kaj zapustil, meni... tvojemu možu... meni, prijatelju... razumeš... ne pa tebi... tebi, prijateljici... tebi, moji ženi. V tem je velikanski razloček, bistven razloček glede na spodobnost... in na ljudi.*
Zdaj je Madeleine njega ostro gledala, s predirljivim očesom, globoko in čudno, kakor da bi mu hotela v očeh nekaj brati, kakor da bi hotela v njih najti tiste neznane skriv-
nosti bitja, v katere komaj kdaj v bežnih trenutkih prodreš in jih od strani ujameš, v hipih nepazljivosti ali nepremišljenega vedenja, kadar se na pol odpro vrata v skrivnostno notrino človeške duše. Zategnjeno je rekla:
»Vendarle mislim, če bi... da bi bilo videti tolikšno volilo zate... vsaj enako čudno.*
Hlastno je vprašal:
»Zakaj?*
Rekla je: »Zato, ker...* Premolknila je in potem nadaljevala: «Zato, ker si moj mož... Ker ga pravzaprav šele malo časa poznaš... in sem mu jaz že zelo dolgo prijateljica... m ker je bila njegova prva oporoka napravljena, ko je Forestier še živel, meni v korist.*
Georges je jel z dolgimi koraki hoditi po izbi. Izjavil je: »Tega ne moreš sprejeti.*
Ravnodušno je odgovorila:
»Prav; potemtakem nama ni treba čakati do sobote; to lahko neutegoma sporočiva M.ru Lamanerju.*
Obstal je pred njo; in spet sta si nekaj trenutkov gledala iz oči v oči, skušaje prodreti drug drugemu v mrakotne skrivnosti srca in si vzajemno razbistriti najgloblje misli. V vročem, molčečem spraševanju sta hotela videti drug drugemu v razgaljeno zavest: skrivni boj dveh bitij, ki živita skupaj in sta si vendar tuji, se sumničita, zalezujeta in prežita drug na drugega, a se ne poznata do dna, kajti globina njunih duš je kalna.
In nenadejavši ji je z globokim glasom zamrmral v obraz: »Torej, priznaj, da si bila. Vaudrecova ljubica.* Skomizgnila je z rameni: «Bebec si... Vaudrec mi je bil naklonjen... zelo... a drugače nič... nikoli ne.»
Zateptal je z	nogo: »Lažeš. To ni mogoče.*
Mirno mu je	odvrnila: »In vendar je tako.*
Spet je jel hoditi po izbi, nato se je znova ustavil: «Potem mi pa razloži, kako da zapušča vse premoženje prav tebi...* Mirno, z ravnodušnim in neprizadetim obrazom mu je ustregla: »To je	kaj preprosto. Kakor si prejle	sam	omenil,
ni imel nobenih	prijateljev razen naju dveh, ali	bolje,	razen
mene, kajti poznal me je, ko sem bila še otrok. Moja mati je bila za družabnico pri nekih njegovih sorodnikih. Sem je
venomer prihajal, in ker ni imel naravnih dedičev, se je spomnil mene. Da je čutil do mene trohico ljubezni, je mogoče. A kje je ženska, ki bi je ne bil nikoli nihče tako ljubil? Da mu je to prikrivano, tajno nagnjenje narekovalo pod pero moje ime, ko je hotel odrediti svojo poslednjo voljo — zakaj ne? Prinašal mi je cvetlic, vsak ponedeljek. Ti se temu nikakor nisi čudil, čeprav jih ni dajal tebi, kajne? Danes mi daje svoje premoženje iz ravno tistega vzroka in pa, ker nima nikogar, komur bi ga mogel pokloniti. Ali bi ne bilo, narobe, skrajno presenetljivo, ko bi ga bil zapustil tebi? Zakaj neki? Kaj mu pa si?»
Govorila je tolikanj naravno in mirno, da Georges nekaj časa ni vedel, kaj bi.
Poprijel je: »Vseeno. V takih okoliščinah te dediščine ne moreva sprejeti. Učinek bi bil preklavrn. Ves svet bi verjel, da je tako, vsi ljudje bi si brusili jezike in se mi smejali. Tovariši mi že tako preradi zavidajo in me napadajo. Bolj ko kdor koli moram paziti na svojo čast in skrbeti za svoje dobro ime. Nemogoče mi je dopustiti in dovoliti, da bi moja žena sprejela te vrste volilo od moža, ki ga je ljudski glas že tako razkričal za njenega ljubčka. Forestier bi bil to nemara prenesel, ta že, jaz pa — ne!»
Krotko je zamrmrala: »No, dobro, pa nikar ne sprejmiva. En milijon manj bova imela v žepu, prava reč.*
še zmeraj je meril izbo; in vtem je jel naglas misliti, govoreč svoji ženi, ne da bi se obračal naravnost do nje.
»No, da, milijon... tem slabše... Ko je delal oporoko, mb pač ni prišlo do zavesti, kako se je pregrešil zoper dostojnost in kakšno pozabo spodobnosti je s tem pokazal. Ni videl, v kak dvoličen, smešen položaj me bo spravil... v življenju gre pri vsem za rahle odtenke... Polovico bi bil moral pustiti meni, pa bi bilo vse uravnano.*
Sedel je, prekrižal noge in si jel navijati brke, kakor je bila njegova navada, kadar mu je delalo kaj preglavice, ga vznemirjalo ali kadar je kaj težkega premozgaval.
Madeleine je vzela v roko vezenje, s katerim se je kdaj pa kdaj ukvarjala, in rekla, vtem ko je izbirala volnene nitke: «Jaz molčim, kaj bi drugega. Na tebi je, da premisliš.*
{Nadaljevanje sledi).