C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Gi»ienbalincru, Ikuuaj V. ZentagaNse 5. štev. 7. V Trstu, v četrtek !. aprila 1909. Leto II. PROSTA POT K NAPREDKU ZElEZtUCRR 'V* GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1ENCEV Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570. UprnvniStvo Dunaj V. Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za celo leto 9.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozaniezim štev. IH vin. Organizacija in politika. Že večkrat so se po avstrijskih železnicah razlegali sirenski glasovi: »Železničarji, le organizirajte se, ampak ne na »politični podlagi*. N. pr.: Organizacija bo ložje delala, če bo nepolitična, bolj priljubljena pri družbah, pri ministrstvu in pri oblastih ; večja bo, če bo sprejemala vsakogar, brez obzira na njegovo politično mnenje i. t. d. To vabljivo geslo se je začelo zdpet razlegati. Zanimivo je pa, da so vse »organizacije«, ki so nastale na ta način, prav kmalu pokazale politično barvo. Le, da je bila njih politika vedno protisocialno-demokratična. Najprej je bilo tako z Beberičevo »Prometno zvezo». Po celi Avstriji so gonili ude skupaj v »nepolitično organizacijo« ; najpriljubljenejše agitacijsko sredstvo je bilo seveda udrihanje po socialnih demokratih, pri čemur se je pač dosti agitatorjev pošteno ožgalo kremplje. A kmaiu se je pokazalo, da je »nepolitično organizacija* — krščansko-socialna. Proti »Prometni zvezi*, ki nikdar ni mogla priti do veljave, je začel na Dunaju krščan-sko-socialni poslanec Prochazka organizirati železničarje. Tudi on je imel nopolitično podlago*, sicer pa še več smole, kakor Beberi-čianci, ker še sto udov ni mogel zbobnati na kup. Na Češkem so ustanovili deželno organizacijo »Zemska Jednota železničnich zržizencu v Čechach*. Generalissimus te armade je bil Buržival. Društvo je hotelo biti samo deželno; sprejemalo je hvaležno tudi Nemce za člane; v Nymburku n. pr. so imeli funkcionarje, ki niso znali češke besedice. A organizacija je vendar stala v političnem taboru »Narodnih delavcev* pod Klofač-Freslovo komando. Začeli so jih posnemati nemški nacionalci. Tudi oni sb železničarjem pridigali »nepolitično*, čisto »gospodarsko* delo: a ko jih je bilo toliko, da so lahko sestavili odbor, so bili pristni nemški nacionalci. Z železničarji je hotela nemško-nacionalna stranka rešiti pogrezu-jočo se barko svojih »nemških delavcev*. Takih primerov bi lahko našteli še več. Tudi pri nas v Trstu so začeli s podobnimi frazami, a vsako dete ve, da ima »N. D. 0.» služiti edino bankerotni politiki tržaških tič-ne-miš-narodnjakov. Pričakovati je, da se bo z nepolitično frazo v kratkem začelo zopet z velikansko reklamo po vseh železnicah. Nekoliko kratkovidnih ljudi, ki bi za Vsako ceno bili radi važni, je že sedlo na limanice. Da bi ta nekoliko zlobna, a še bolj. neumna agitacija dosegla velik uspeh, se ni bati. Avstrijski železničarji niso več tako lahkoverni, kakor so bili pred dvajsetimi leti. Vendar je pa dobro, če nekoliko posvetimo na to edi-nozveličavno geslo o »nepolitični organizaciji*. Naša strpkovna organizacija sama po §ebi je itak nepolitična. To se pravi: Njena pravila in njen delokrog je izven politike. Organizacija je pa strokovno-gospodarska. Tudi se člana, ki pristopi, ne vpraša za njegovo politično koniesijo. In ne sanja se nam, da bi vsakega mladega člana smatrali že za izurjenega, prepričanega socialnega demokrata. Vendar se pa smatra našo organizacijo povsod za socialno-demokratično in prav nobenega vzroka, ni, da bi tajili ta značaj. V svoji ogromni večini so člani res socialni de-mokratje, tudi če so pred par leti vstopili v organizacijo kot narodnjaki, krščanski socialci ali karkoli. Nihče jih ni silil; toda v organizaciji so se sami prepričali, da zaveden dela- vec v naši družbi ne more biti nič drugega kakor socialni demokrat. Ta značaj ogromne večine udov mora, hote ali nehote, odsevati v njih organizaciji in s tega stališča je opravičeno, če se jo imenuje socialno-demokratično. Tako ni samo z železničarsko, ampak z vsemi resnično strokovnimi delavskimi organizacijami. Zaradi tega pa ni treba, da bi bila orga nizacija politična v smislu naših nazadnjaških postav, Železnižarska organizacija ne sklicuje političnih shodov, ne vodi političnih volitev, ne udeležuje se političnih akcij, strankinih zborov i t. d. V ta namen imajo člani, ki so socialni demokratje, svoje posebne politične organizacije, v kaierih oskrbujejo svoje politične naloge. Toda vprašanje je drugo : Ali se morejo delavci sploh s samo strokovno organizacijo rešiti iz kapitalistične suž-nosti. Okoli tega vprašanja hodijo nasprotniki kakor maček okoli vrele kaše. Oni namreč nočejo boja zoper kapitalizem. Podlaga sedanje družbe jim je nedotakljiva. Tudi največjim demagogom med njimi, krščanskim socialcem in našim klerikalcem so že strokovne organizacije trn v peti. Vendar jih pa sami snujejo — iz strahu pred socialno demokracijo. Ker vedo, da ni mogoče zdramljeno delavstvo odvrniti od strokovnih organizacij, se trudijo, da bi jih vsaj sami dobili v roke in tako vsaj odvrnili delavce od političnega socialno-demokratičnega dela. Oni pravijo tudi, da so protikapitalistični. Ce namreč enkrat zagrme proti Rothschildu, naj bi se jim že verjelo, da so nasprotniki kapitalizma. Toda »kapitalizem* niso posamezne bo-' gate osebe. Kapitalizem je ves zistem sedanjega gospodarstva, ki daje bogatinom vsa delavna sredstva in s tem vso moč nad delavnim ljudstvom v roke. Tega zistema se pa nočejo dotakniti ne krščanski socialci, ne narodnjaki, ampak ohranili bi ga radi na večne čase. Kajti njim se dobro godi v tem zistemu. Vendar je pa prav odstranitev tega sistema glavna naloga delavstva, ki nikakor ne more biti rešeno v kapitalistični družbi. Tega najvišjega cilja pa ne more doseči samo strokovna organizacija. Ona se lahko bojuje za zboljšanje razmer v sedanji družbi; to je pa samo zboljšanje, ne pa rešitev. Ta boj bi se moral večno ponavljati in vedno le z malimi uspehi, ako se ne bi posrečilo, odpraviti kapitalizma sploh. Na tisoče delavcev bi moralo poginiti v tem boju in vendar se ne bi življenje delavstva nikdar tako temeljito zboljšalo, da bi odgovarjalo približno življenju bogatih slojev. Treba je torej poleg strokovne organizacije iskati potov za dosego tega cilja. Ta pota so v politiki. Politična moč je vedno tam, kjer je gospodarska. Kakor kapital, tako je tudi politična moč v rokah bogatinov. Ce hoče proletariat dobiti gospodarsko moč, mora si priboriti tudi politično. Strokovna organizacija je torej potrebna in važna. Brez nje bi bilo drugo gibanje nemogoče, kajti delavstvo bi se pogreznilo v tako. bedo, da bi bilo nesposobno za politično delo. Toda politično gibanje je prav tako potrebno. Ne le za bodočnost, ampak tudi za sedanjost. Ako je delavstvo brez vsake politične moči, so njegovi strokovni uspehi brez vrednosti. Kar bi mu morali kapitalisti dati na strokovnem polju, bi mu na političnem zopet vzeli. Ce ima strokovna organizacija sicer drugo pot, a enak namen, kakor politična, je na- ravno, da se nanjo naslanja. V tem tiči tisti »politični značaj* naših strokovnih organizacij, ki je nasprotnikom tako zopern. Ampak zavednih železničarjev ne premotijo več sladke fraze. Tudi pni vedo, da bo tista politika, katere ne bi delali sami, vedno njim na škodo. Železničarji jn disciplina. Kakor posebna država v državi je železnica. Privatne družbe in država sama so od vsega začetka izkušale, organizirati železničarsko službo kolikor mogoče po vojaško. Ne da bi se mnogo ozirale na dejanske službene potrebe, so vpeljale sistem neštetih predpostavljenih in podrejenih s subordinacijo, ki je bila povsem posneta po vojaški. In tudi »disciplina«, ki je gotovo za redno delo potrebna, je postala nekak militarističen pojem. Da nima železničar lastne volje, to se je smatralo za disciplino. Ta nazor je strašil dolga leta po vseh železnicah in za najbolje predpostavljene so imela ravnateljstva in generalna ravnateljstva one, ki so znali ohraniti »železno disciplino«, to se pravi, ugonobiti vsako svobodno gibanje železničarjev. Temu namenu so služile tudi železničarske uniforme, ki že na prvi pogled pokazujejo vojaški vir. Različne barve, rozete, uradniški meč, naramnice in podobne reči imajo nalogo javno kazati stopnjo pozameznega železničarja, njega samega pa vedno spominjati, da jih je nad njim še toliko in toliko, ki imajo več rozet, temno suknjo, z zlatom obšite kape in naramnice i. t. d. Tako se je hotelo vsem vcepiti čut one kadaverske -discipline, ki še pri vojakih ni vredna nič, na železnici pa lahko postane naravnost pogubna. Prav popolnoma se seveda nikdar ni moglo izvesti tega lepega namena, ker železničarska služba sama po sebi ne prenese take lepe »discipline«. Železničar je neprenehoma na bojnem polju. Vsaka.vožnja je nov dogodek za vse, ki imajo ž njo kaj opraviti, pa naj so že uradnike, strojevodje, sprevodniki, čuvaji, delavci na progi ali karkoli. Šablona ni nič, prisotnost duha je vse. Noben vozni red in nobena instrukcija ne pove, na kakšno zapreko naleti vlak danes, kje izpodje povodenj progo jutri, kje potrga sneg pojutrišnjem žice. Višja in nižja stopnja je navadno za službo brez pomena. Prometni uradnik ima svojo nalogo, vlakovodja pa svojo. In vsak jo mora izvršiti, ne oziraje se na to, kdo ima »rang«. Tako je navadno v vseh strokah mnogovrstne železniške službe. Disciplina gor, disciplina dol: vsak posameznik mora biti na svojem mestu in mora neštetokrat ravnati na svojo pest, na svojo odgovornost, kajti preden bi došel po ukaze in informacije, bi bila lahko že največja nesreča gotova. Vendar je bilo treba mnogo časa, preden je večina železničarjev izpoznala to resnico. Uniforma in naslovi — to je bila dobra špekulacija. Nešteti višji in nižji uslužbenci so sami sveto verjeli v tisto nemogočo disciplino, ki so jo hotela podjetja. Ponosni so bili na barvo svoje suknje, na rozete in “gumbe in če so imeli celo lestev predpostavljenih nad seboj, so se tolažili, da je vendar še nekoliko podložnih pod njimi. Služba ni imela od tod koristi, ampak drugi nameni podjetij so ob tej laži — disciplini izvrstno uspevali. Železničarji so bili razdeljeni v toliko malih skupin in tako ločeni, da so bili brez moči napram delodajalcem, ki so vsled tega lahko vladali, kakor se jim je ljubilo. Izpremenilo se je to. Podjetja so sama skrbela za to. Toliko časa so izkoriščali vse A. kategorije in stopnje, da se je vendar polagoma začelo daniti. Tuintain so izpoznavali, da se želodec ne nasiti, če ga pokriva temna suknja namesto svetle, in da se žena in otroci ne morejo najesti rozet in gumbov. Železničar, ki je moraIlfkljub svoji nizki stopnji v slučaju največje nevarnosti ravnati samostalno in prevzemati odgovornost za svoja dejanja prod podjetjem in pred sodnijo, je izprevidel, da disciplina ne more pomeniti to, kar se mu je ves čas dopovedovalo. ( Tedaj se jim je izjasnilo, da bi jih kapitalisti radi zasužnjili v službi in izven službe, zato da se ne bi mogli goniti. In iz tega iz-poznanja se je porodila organizacija. Povsod še niso premagani predhodniki. Še je preveč železničarjev, ki ne mislijo s svojo glavo, ampak ponavljajo kakor papige misli, ki so jim jih nasprotniki vlili v možgane. Mogočno je napredovala organizacija, ampak še jih je mnogo zunaj, ki bi morali biti znotraj. Kapitalistom je seveda že sedaj preveč organiziranih. Pravijo, da je organizacija škodljiva disciplini. Toda v tern oziru so podjetja slepa. Nič namreč ne pospešuje prave discipline tako, kakor močna organizacija. —Treba je le določiti, kaj je disciplina. Vsa napaka loži v tem, da so jo podjetja krivo tolmačila. Če se ima pa železničarsko službo s svojimi raznovrstnimi potrebami, z neštetimi komplikacijami pred očmi, tedaj je lahko povedati, da disciplina ni nič druzega, kakor zadostno prepričano izvrševanje službe v vsakem položaju, po najboljših močeh. Take discipline seveda ne morejo vpeljati ne predpisi, ne rangi. -Kjer ni zadovoljnosti, tam ne moro biti A’esele službe. Delo na železnicah zahteva velikansko požrtvovalnost. Na peta pozornost, brez katero bi se Železničar neprenehoma zaletaval v nevarnost, napenja 'živce kakor v malokateri drugi službi in jemlje ogromno množino telesne in duševne moči. Kako naj izvršuje človek to delo, če ne more nadomeščati izgubljenih moči, po domače povedano, če ne more redno nasititi svoje lakote, če ne moro dovolj počivati ? Odkod naj prinese veselo zadovoljnost v službo, če ga neprenehoma mori skrb za družino? Z organizacijo so bori železničar za boljše gpiotne razmere in s tem se dola bolj sposobnega za službo. Dobra plača, brezskrbno privatno življenje, primeren počitek in sigurnost za stare dni pospešujejo disciplino boljo, kakor vsa disciplinarna sredstva. Pa tudi za razmerje med višjimi in nižjimi je organizacija koristna. Predpostavljeni, ki no ovira nižjih v boju za boljše razmere, ampak se mu pridružuje, uživa njegovo zaupanje. Njemu na ljubo bo veliko rajši delal, kakor pa na ljubo tiranu. Železniška služba pa potrebuje dobre' volje, ker je težka in nevarna. Tako se pokazuje velika resnica: Čivnveč je organizacije, temveč discipline. Konferenca članov personalne komisije in delavskih zastopnikov južne železnice. Dne 5. marca t. 1. sc je vršila v Delavskem domu, na Dunaju, X., Laxenburgerstrasse št. H in 10, konjerenea članov personalne komisije in delavskih zastopnikov južne železnice, ki jo je sklicalo Splošno pravovarstveno in strokovno društvo. Navzočih je bilo 21 članov personalne komisije, 8 namestnikov, (i delavskih zastopnikov in 7 gostov. Sodr. Weigl je običajno pozdravil vdele-žance ter jim prijavil sledeči dnevni red, ki je bil jednoglasno sprejet : 1. Poročilo o onih zahtevah, ki so jih člani personalne komisije predložili generalnemu ravnateljstvu, a še niso rešene. / 2. Zadnje volitve članov personalne komisije. 3. Izvolitev ožjega odseka. 4. Raznoterosti. V predsedništvo so bili enoglasno izvoljeni : Gruli za predsednika, Dušek njegovim namestnikom in Kolegger za zapisnikarja. Najprej je vnela precej huda debata, vsled tega, k^r na konferenco niso bili povabljeni tudi namestniki. Po daljšem razpravljanju so se zjedinlli v smislu, .da to vprašanje predložijo občnemu zboru, da le-ta konečno odloči. K prvi točki dnevnega reda je govoril sodr. VVolgl. Omenil jo, da se je že lanjska kanferenca pečala s koncesijami obseženimi v okrožnici 385a. da so centrala in tudi člani personalne komisijo vse v imenovani okrožnici obsežene neizvršene zahteve predložili generalnemu ravnateljstvu, ki pa še do danes ni dalo nikake rešitve od sebe. Centrala je reši tev večkrat urgirala in vsleg' tega tudi zahtevala sklicanje novoizvoljene personalne komisije. Generalni ravnatelj in dvorni svetnik Dr. Kger je dne 12. februvarja centrali tudi obljubil, da pokliče personalno komisijo v najkrajšem času. Tudi glede u/edenja centralnega delavskega odbora je centrala že večkrat intervenirala pri generalnem ravnateljstvu in se tam tudi prepričala, daje železniška uprava pripravljena namesto centralnega delavskega odbora uvesti pri vsakem posameznem obratnem inšpektoratu lokalne delavske odbore. Za posvetovanja o splošnih vprašanjih, ki tičejo delavce naj se sklicujejo delegatje iz teh lokalnih delavskih odborov, ki toliko dolgo fungirajo kot centralni delavski odbor, dokler se razpravlja o kakem vprašanju splošne naravi : in važnosti. • Govornik se je dotaknil tudi slabega fi-nancijelnega položaja, v katerem sc nahaja južna železnica ter je izjavil željo, da bi se za nekaj časa ne stavilo več novih zahtev, nego da bi se-le skušalo že predložene člmpreje realisirati. Sodruga Beer in Rn žička sta sestavila nato v smislu Weiglovih izvajanj sklep, ki so ga podpisali vsi navzoči člani personalne komisije, njih namestniki in delavski zastopniki, deputacija štirih mož, obstoječa iz sodr. Scher-baum, Ružička, S/ocklinggr in Ffrenz pa jo je takoj v pismeni obliki izročila generalnemu ravnateljstvu. Generalno ravnateljstvo je deputaoiji obljubilo, da v drugi polovici meseca marca skliče sejo personalne komisije. Glede uvedenja centralnega delavskega odbora je bila sprejeta jednoglasno sledeča resolucija: Ozirom na to, da centralni delavski odbor, kakor obljubljen v okrožnici 385 a. še danes ni ustanovljen. ]»oživlja konferenca izvoljenih članov personalne, komisije sekcije poduradnikov in uslužbencev ter delavskih zastopnikov, zbrana dne 5. marca 1909 v Delavskem domu, na Dunaju X., Laxe,nburgerstrasse štev. H—10, centralo Splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva, da zahteva najodločneje od ravnateljstva ustanovitev centralnega delavskega odbora. Ako pa centralni delavski odbor ne bode ustanovljen niti do konec aprila 1909, tedaj ima centrala sklicati konferenco ne-nastavljenega osobja v Maribor. K drugi točki dnevnega reda je sodr. Weigl opisoval dogodke o priliki volitev-odbora za penzijski fond in personalne komisije. Omenil je}> da se vozovni mojstri in nadgled-nikl jako kosajo, daVagner, ogibni čuvaj na Dunaju XII., Niederhof-strasse 6. Fran Herzi^r, bločni čuvaj na Dunaju XII., Drasche-gasse 13. Adam Majer, pisarniški sluga na Dunaja IV., Allee-gasse 60. za delavce : Miha 'Potek, delavniSki mojster na Dunaju v delavnici južne železnice. V vseh zadevah, tičočih se personalne komisije naj se sodrugi obračajo le na goriome-njeliega člana skupine, kateri pripadajo, in ta član potem ukrene vse potrebno pri centrali. Železničarji! Sodrugi! Leto dni je minilo, odkar smo si ustanovili svoje stiokovno glasilo. Leto dni izhaja «/,elezničar». Živo se še spominjamo, kakšno zadovojstvo nas je vse navdajalo, ko se je izpolnila stara želja vseh zavednih slovenskih železničarjev in še večje mora biti naše splošno zadovoljstvo, če se ozremo in se prepričamo, kako smo napredovali tekom tega leta. Da so je organizacija med slovenskimi železničarji tako razširila in učvrstila, da je danes noben vihar več ne uniči, je v dobri meri zasluga »Železničarja«, ki je po svojih najboljših močeh služil interesom organizacije in njenih članov. Prav to kar sino dosegli, je pa najboljši dokaz, kako važno, nujno, potrebno je za naše cilje in za naše boje delavsko časopisje. In ob tej priliki se moramo vprašati: Ali znajo slovenski železničarji dovolj ceniti važnost tistega časopisja, ki služi delavskim potrebam in namenom 'l Ali vodo naši železničarji dovolj natančno, jim lahko koristi dobro delavsko časopisje in koliko imajo lahko škode, če ni takega časopisja ? Sodrugi! Pomeniti se moramo o važnem vprašanju. Ko smo lani ustanovili »Železničarja«, smo rekli: Železničarji imajo toliko srnjih posebnih, čisto strokovnih interesov, da jih nemore zadostno zastopati noben list, ki se mora baviti zdrugimi vprašanji in se more le mimogrede ozirati na- železničarske potrebe. To smo rekli in stemje bilo že povedano, kakšno nalogo ima »Železničar«. Služiti ima posebnim železničarskim potrebam in praksa nam kaže, da ima čez glavo opravka, če hoče izpolnjevati svoje dolžnosti kot strokovno glasilo. Zdaj pa moramo vprašati: Ali so strokovne potrebe edine, ki jih ima. železničar. Ali more železničarju zadostovati, če se briga, če čita, kaj in kako je na železnicah? Alj sme biti železničar slep in gluli za ves ostali svet J Gotovo! Prva skrb vsakdanjosti za železničarja je to, kako si bo zboljšal svoje dohodke, kako bo dpsegel ugodnejše službene pogoje. Tem ciljem je namenjen njegov strokovni boj. Toda, če ne bi imel železničar , drugih ciljev, bi bili vspehi njegovih bojev skromni, preskromni! Položaj železničarja ni odvisen samo in izključno od razmer na železnici, temveč prav tako tudi od razmer v občini, v de- Nadaljevanje v prilogi C( hoč< seli, v držav/, v celi. človeški družbi. 111 za vse te razmere se mora zanimati, povsod se mora bojevati, povsod mora sodelovati z ostalim delavstvom, če hoče doseči večje vspehe, si hoče temeljito zbojšati položaj, če se danes, jutri rešiti. Zakaj, rešitev je naš namen. Bojujemo se za boljše plače. Prepotreben je ta boj, saj vemo vsi, da je ob sedanjih plačali nemogoče živeti tako, kakor bi smel zahtevati vsak človek. Toda mislimo nekoliko dalje. Danes dosežemo s trdim bojem nekoliko odstotkov zboljšanja. Ker vemo, kako težko je zmagovati, smo veseli, čeprav nam zboljšanje ne omogoči grofovskega življenja. A 'koliko časa traje naše rese/jel —Nekoliko tednov mine, lianam pride žena povedat, da se je podražila moka, da je poskočil petrolej, da sc je zvišala cena mesa in masla. In kar smo pridobili s srnjim bojem, s svojimi žrtvami, pojedo drugi, ki niso ni sejali, ne zalivali. In mnogo jih je, ki se tedaj čudijo, pa ne vedo, ne razumejo, kako in kaj. V državnem zboru vpeljujejo indirektne davke na vsakovrstne konsumne potrebščine: kapitalisti jih odvale na kupujoče ljudstvo, zvišane davke plača delavno ljudstvo in z njim železničar. Deželni zbor sklona naklade; plača jih ljudstvo, tudi železničar. Občina'predpiše nove doklade; plača, jih ljudstvo, seveda tudi železničar. Ogromne davke plačuje, pa ne ve, ne kje* ne kdaj. Veleposestniški agrarci, ki znajo zapravljati denar po velikih mestih, po kopališčih in igriščih, iščejo velike profite, pa pritiskajo na vlado, naj zapre meje, da bodo lahko čim dražje prodajali svoje vole in prašiče, svojo pšenico in svoj krumpir. Visoke carine zahtevajo, da bodo čimbolj lahko molzli domače delavsko ljudstvo. Zvijačni diplomatje napravijo nekoliko narodnosti in razburijo z njimi devet dežel; na enkrat je vojna nevarnost po vsej Evropi in delajo se vojne priprave na vseh koncih in krajih. Milione in milione požirajo vojne priprave ; po tem pa zahtevajo vojni ministri še leta in leta več vajakov, nove puške in topove, nove bojne ladje, nove torpede, nova morilna sredstva sploh. In milione in milione plačuje ljudstvo, plačuje delavec, plačuje železničar. ,, _ / Sodrugi! Železničarji! To je politika! Gospodje, ki mislijo, da jih je sam bog vstvaril za komandiranje, deklamirajo o jeziku, pojo o lepi naši domovini, ščujejo narod proti narodu in pravijo, da je tisto ščuvanje » politika«. Ne! Hinavščina je to in ostudno sleparstvo! Prešali 'is ljudstva bogat* Ir o, vleči is delavstva profile, nakladali delavskemu ljudstvu vsa bremena, ob tem pa prijetno, brezskrbno in brez dela živeti — to je politika, namreč meščanska politika, politika naših nasprotnikov, naj so že narodnjaki, liberalci, klerikalci ali kako bi. Proti tej izkoričevalni, oderuški politiki, ki se skriva za narodnimi in verskimi ideali, ki zlorablja narodnost in vero in vse kar je ljudem sveto, za svojo navadno profitarsko korist, proti lej nenasitni politiki mora ljudstvo nastopiti s svojo delavsko politiko. Ne le v politiki sc važnejše orožje osvoboditev je na strokovnem polju, ampak tudi mora delavstvo samostojno organizirati. Tudi na političnem polju mora voditi boj, svoj boj, delavski boj, ne le boj za kratkotrajno zboljšanje, ampak za rešitev. Nobenega boja pa ni brez orožja in naj- v boju delavstva za svojo delavsko časopisje. Neodvisen, boj delavstva — to jo. nauk socializma. In vprašanja vseli vprašanj je to : Ali je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva ? Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in odločno : No ! Socializem je pogoj devske rela-šitve ; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpreminjajo oblike delavčevega življenja, ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki so med soboj razdelili bogastvo, da jim jiosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič druzega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da vstvarjajo drugim nova bogatsva, sami sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje*. Na eni strani se kopiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užilke, na drugi strani je pomanjkanje* in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dola, pogostemu nima dosti kruha. De bi so t godilo vsled kakšnega skrivnostnega, večno, nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič druzega, kakor vdati se v božjo voljo in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseji sadov za.radi.tcgn., ker imain v svojih rokah delavna sredstva. Dobro vemo, da je delavec v .najkrutejši odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo delavno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delavnih sredstev in vsled lega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič druzega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, v občini. Politična osvoboditev je odt isna od gospodarske. Ce nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični zistem, in zasije nad njegovimi razvalinami sobice socializma. Spomniti se moramo, da jo vsak v speli v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage ; odločevala je vedno moč. Kapitalizem ne vlada CO ti! K. § ►U d) £ Sodrugi ieleznicarji! Naročite se na «Rdeči Prapor !» S tem ne doprinašate žrtve, temveč' koristile sumi salti! Naročnina, ki jo boste dali listu,- se Vam ho vračala s tem, da boste dobivali berilo, ki ga potrebujete. .In čim več Vas bo naročilo, tem več in tem boljše berilo boste dobili. Kajti to Vam mora biti jasno: Delavsko glasilo, ki nima bogatinskih podpor, bo večje in boljše, če bo imelo več naročnikov, torej več dohodkov. Vsako zboljšanje dohodkov je doslej služilo zboljšanju in povečanju lista. Rdeti Prapor bo zdaj izhajal po trikrat na teden. To Vam je dokaz, da je naš edini namen, služiti Vani, koristiti Vam ! Dajte nam več moči in naša služba bo šbolja, Vaša korist bo večja. Sodrugi! Kar je bilo mogoče delavcem drugih narodov, mora biti tudi slovenskim delavcem mogoče. Sram bi nas moralo bili, če bi redno zaostajali za vsemi! Poglejte češke sodruge, ki imajo že tri dnevnike in pripravljajo že četrtega! Poglejte nemške, ki imajo dnevnik na Dunaju in dnevnik v Gradcu, pa ga pripravljajo še v Brunu in v Pragi in v Inomostu. Svoj dnevnik imajo poljski sodrugi. O delavstvu v drugih državah niti ne govorimo. Ampak povsod smatra vsak delavec za svojo nalogo, da je naročen na glavno glasilo svoje stranke. Tako mora tudi vsak slovenski sodrug smatrati za svojo dolžnost, da je naročen na Rdeči Prapor Sodrugi! Ne citati svojega časopisja, je sramota. To spoznanje mora tudi pri nas prešiniti vse delavce. Brez časopisja ni znanja; neznanje je pa škodljivo in poniževalno. Znanja, ki je Vam potrebno, pa ne morete 'dobiti is nasprolniškef/a časopisja. Skrbite torej za se s tem, da se naročite in da razširjate Rdeti Prapor Vaš ponos mora biti vsak napredek Vaše stranke. A v ničemer ne odseva napredek tako kakor v časopisju, ue to spoznate, morate postati ne le naročniki ampak tudi vztrajni agitatorji za Rdeti Prapor S prvim aprilom 1.90.9. začne „Rdeči Prapor“ izhajati vsak torek, četrtek in vsako soboto Podpisani naročam RDEČI PRAPOR po trikrat na teden. za eno leto *) za pol leta , • za četrt leta za 1 mcsec Z naročnino naj se mi pošlje poštna položnica Ime: Poklic: M pst n • Ulica in hiš. štev C Kur so ne želi. naj ae prečrta. ter bo veljal: za celo leto................14.— kron za pol leta.................7*— „ za četrt leta...................3*50 r, i na mesec ...................... |’20 ,, Sodrugi! Železničarji! Naročite se nanj vsi do zadnjega ! Naslov za naročilo je : TJpra,vništvo ' „RdeEega Prapora" Ljubljana. DOPISI. Zidanmost. Zopet smo prisiljeni povedati, nekaj o sekcijskem načelniku, gosp. Sternu Lanjsko leto so se na Zidanem mostu začeli zidati štirje stolpi za centraliziranje ogibov, to je v svrho, da se bodo vsi ogibi premikali iz teh stolpov včn. Trije teh stolpov so že izgotovljeni, četrti pa, to je oni na hrvaški postaji, pa še ni bil zgotovljen. Stal jo sam zid, ob katerem je slonela, podprta na dveh kolili r>000 kilogramov teška železna veranda ; vse to le en meter od železniškega tira, tik premikala na drugi in četrti tir. Uslužbenci so so že davno pritoževali, da jim je stolp na poti in da jih zelo ovira pri premikanji vozov, toda nihče se za to ni brigal. Dne 18V marca zjutraj je pa rezervna lokomotiva, ki je peljala iz skladišča nekaj voz trčila od Strane v vlak štev. 93f), ki je šel v nasprotni smeri ter se zastran svoje prevelike teže ni mogel momen-tanno ustaviti. Vsled močnega sunka se je en voz naslonil ravno na omenjeni stolp ter ga prevrnil z verando vred po tleh. Osebni vlak štov. 504 je imel vsled tega dveurno zamudo in tako tudi tovorni vlak. Sreča, daje rezervna lokomotiva že ušla mimo in da ni stolp prehitel strojevodjo in kurilničarja. En zapenjač je tudi komaj utekel. Vslužbenci so se pritoževali, da jo ta »babilonski stol))« zanje jako nevaren, ker ne morejo lahko signalov dajati. Toda, kdo se je za te pritožbe zmenil?! Stolp je bil dober in na pravom mestu, ker ga je postavil gosp. Štern. Gosp. kontrolor ga je opozarjal, da stolp ni na pravem kraju, ali g. Štern tega ni slišal, ker si je s tem prihranil denar za jedno čuvajnico; ni mu namreč treba podirati ute za premikače. Vprašamo gosp. Sterna, kakšen obraz bi bil naredil, če bi bil stolp že v obratu in bi bil ves aparat s čuvajem vred zletel po tleh ! V Gotovo, najpoprej bi bil zapenjača obesil. Štern sam bi si bil pa umil roke. Gospoda Sterna tudi nič ne boli, da je s tem vrgel v Savinjo kakih 10.000 kron. Vsakemu delavcu otrga po par krajcarjev, pa po imel denar kmalu skupaj. (Je ga pa kak uslužbenec prosi za povišanje plače, mu prošnjo prav hitro zavrne in prositelja kar zapodi, če ga pride osebno nadlegovat. Mi vslužbenci protestiramo, da stolp ostane na tem nevarnem mestu. .Jo dosti lepših in pripravnejših prostorov, kamor bi se ga moglo postaviti. Dokler pa bodo stal na tem kraju, ne prevzemamo prav nikake odgovornosti za premikanje vozov, ker nam ves pregled zakrije. Ravno tako ali pa še bolj nevarno je za čuvaje, ker oni niso varni niti za svoje življenje, če stolp ostane na tem mestu, ce pa hoče gosp. Štern prevzeti vso odgovornost, tedaj naj pa tudi on pride sam tja službo opravljat. Vslužbenci v Zidanem mostu imamo že itak dosti nevarno službo in je popolnoma odveč, da se nam še ta Sternov »spak-turn« nastavlja, kot miši past. Pa še drugič kaj! Vslužbenci, Polčane pri Pragerskem. Dno 13 marca smo spremili k večnemu počitku našega zvestega sodruga Jakopa Vodenika, ki je bil žrtev svoje službe. Ponesrečenec je dne 11. marca opravljal svojo čuvajniško službo in sicer na severni strani poljčanske postaje. Pri uvoznem bloku B je slučajno ugasnila luč. uuvaj Vodenik je to opazil, dal za vlak št. 33 prosto vožnjo in šel k bloku, da prižge luč. Vodenik se ni več vrnil na postajo ; sodrug Martin Vesnar je našel mrtvega ob železniškem tiru, kakih 10 metrov proč od bloka na jednem kupu pragov. Kriva tej nesreči jo seveda, kakor največkrat tudi sedaj le železnica in sicer v prvi vrsti progo- vzdrževalna sekcija, ki ima na vseh krajih in koncih razmetan stanbeni materija!, prage, šine in drugo ropotijo, na drugi strani • pa slaba razsvetljava. Ko je, vračajo so na postajo, stopal čez kup pragov, je vtaknil obe noge tako nesrečno pod on prag, da jih ni mogel osloboditi. Vlak štev. 33, kateremu je dal prosto vožnjo, je mej tern pridrdral mimo in ga je zadel ravno v glavo, tako da mu je razbil čepinjo. Z njim smo izgubili jednega naj-starejih sodnikov. Pokojnik jo zapustil vdovo in 10 otrok. Pogreb je bil nad vse veličasten. Prišli so sodrugi iz Zidanega mosta z vencem okrašenim z rdečimi trakovi, iz Maribora in iz Pragerskega ter iz drugih bližnjih postaj, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Slučajno v Mariboru navzoči sodr. Kopač je bil pozvan, da so vdeleži pogreba in se kot zastupnik društva poslovi od ponesrečenega sodruga. Raznesla se je vest, da bodo ponesrečenca obducirali in da se pogreb vrši šo le drugi dan na to. Sodrugi so vsled toga že mej mašo odhajali proti domu, ne vedoč, da je morebiti kdo nalašč to novico raznesel. Gospod župnik pa je po maši pokopal mrtveca in je govoril tudi baje nadgrobni govor. Povdarjal je pokojnikovo poštenost in njegovo katoliško prepričanje. Ker ga je rdeča barva že med sprevodom nekoliko razdražila, se je tuli na grobu potem, v svojem «pozdravu» spomnil, da je pokojnik pripadal nekemu društvu, katero si je menda stavilo nalogo, da iztrga vernikom iz src vero, ter jih naredi brezverce. Dostavil je pa, daje •"bil ranjki trden v svojem prepričanju in je ostal zvest naukom katoliške crkve. Ali pa dostavljamo, da je politikujoči pop govoril neresnico, ker društvo, katerepm je ranjki pripadal ima nalogo, zboljšati materijalni in duševni položaj železničarjev in smatra vero za osebno stvar vsakega posameznika. To naj si pop zapiše za ušesa, ki se ni mogel niti na grobu premagati, da 110 bi obrekoval. Pragersko. — V noči 27. marca je na tukajšnjem kolodvoru ponesrečil sodr. Ivan Hojnik. Zašel je mej kolesa pri vlaku štev 8f>2, ki so ga na grozovit način raztrgala. Bil je še-le 30 let star. Natančnejše poročilo o nesreči prinesemo prihodnjič. Razne stvari. V soboto dne 20 marca smo se v društveni gostilni „Internat:ioiiall“ v Via Giovanni Boc-cacci poslovili od svojega sodruga Schafferja, bivšega kurilniškega podvodje v južno-želez-niški kurilnici. Slovensko, nemško in italjansko pevsko društvo so mu pela v slovo, in njegovi tovariši so mu dali v znak svoje ljubezni le]) venec in lepo darilo, ki ga bode spominjalo trajno na tržaške sodruge. Služboval je v Trstu 10 let in bil vedno vsem jako pravičen in splošno priljubljen. Stopil je v pokoj in se preseli v Gradec, Naj ,nas ne pozabi tudi tam, mi se ga bodemo vedno veseljem spominjali. Deželnosborske volitve za štajerski deželni zbor se vrše dne 7. maja t.. I. Za delavsko kurijo so imenovani sledeči kandidatje : a) Slovenska okraja : Deveti voli/ni okraj (kmetske občine) Josip Kitek, pristav južne železnice v Pragerskem ; Deaeli volilni okraj,(kmetske občine) Ignacij Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah; b) Nemški okraji: 1. volilni okraj (Gradec s predmestji) Hans Resel, državni poslanec v Gradcu ; 2. volilni okraj (mesta in trgi): Jožef Jodlbauer, občinski svetnik v Gradcu ; 3. volilni okraj (mesta in trgi): dr. Michael Schacherl, občinski svetnik v Gradcu; 4. volilni okraj (mesta in trgi): Albert Horvatek, nadučitelj v pokoju v Mariboru ; .5. volilni okraj (kmetske občine): Anton Regner, delavski tajnik v Knittel-feldu; (i. volilni okraj (kmetske občine): Julij Hilari, deželni tajnik kovinarjev v Grftdcu; 7. volilni okraj (kmetske občine): Ljudevit Polti, blagajniški uslužbenec v Gradcu ; 8. volilni okraj (kmetski okraj); železničarji, volilci! Vaša dolžnost je, da si preskrbite potrebne listine, da boste dne 7. maja vsak na svojem mestu. Vaša rešitev je v delavskih zastopnikih ker le njim je na srcu vaš blagor. Vsi drugi, ki se Vam usiljuje s svojim prilizovanjem, so Vaši sovražniki in izdajice Vaših interesov, ker delajo za procvit nakupljenega kapitala. Agitirajte torej le za gornje kandidate in poženite one, ki bi Vam hoteli usiljevati druge. Predlogi socialno-demokra*ične straiilo, stavljeni v parlamentu pred njega zaključenjem, so se morali pri otvoritvi zopet obnoviti, ako se je hotelo vlado prisiliti, da jih vpošteva. Gotovo bode e i talce zanimalo, če jim povemo, kaj vse so naši delavski zastopniki že vse ukrenili v korist proletarijata. Vložili so sledeče predloge iu interpelacije, oziroma so jih sedaj ob otvoritvi ponovili, in sicer: Protizakonito iz-danje državnih papirjev, odpravljenje t? 14, premenitev društvenega zakona, premenitev volilnega reda, odločitev o vojski in miru po parlamentu, delavske legitimacije pri železnicah, ureditev pogodbenega razmerja železniških uslužbencev, skrajšanje šihtov v rudnikih premogovnikih, predpisi o uporabi svinčenega prahu in svičenih barv pomoč v sili v slučaju brezdelnosti, zakonito varstvo za gostilniške uslužbence, nedeljski počitek za mlinarje in za rudokope, varstvo mladih delavcev in žena, prepoved glede belega fosfora, odpravljenje sanitarnih nedostatkov v pekarnah, ureditev delavnega časa v podjetjih z neprestanim obratom, imenovanje rudokopnih nadzornikov ter ureditev odpovedi iu odpuščanja prgdstojniških članov pri bratovskih ladnicah kakor tudi ureditev mezd v rudnikih in premogokopih, zboljšanji; zakona za trgovske pomočnike, zboljšanje položaja poštarjem, p ištknim ekspedientom, davčnim eksekutorjem, davčnim pristavom, poštnim in brzojavnim uslužbencem, poštno-obratnim uradnikom, uslužbencem tobačne režije, državnim uradnikom na pogodbo, državnim solnim in gozdnim delavcem, žnjžanje vojaške . službene dobe. ureditev kmetijskih zakupnih pogodb, odpravljenje zakonite zastavne pravice gospodarjev, odpravljenje (takozvanega) «Prtlgelpatenta*', kakor tudi smrtne kazni, volitev porotnikov na podlagi splošne in jednake volilne pravice, izključenje teologične fakultete iz zveze vseučilišč, razveljavljenje šolskega reda in reda za poduk iz leta 1905, zvišanje minimalnih plač učiteljem, zavarovanje proti nezgodam pri stavbenih podjetjih, razlaščen.je premogovnikov, državni mfmopol za prodajo železnine na debelo in za petrolejsko industrijo v Galiciji, zakon glede klanja živine v sili, podržavi jetije železnice Dunaj-Aspang, odpravljenje male loterije, skrajšanje davčnega postopanja za odmerjevanje delavskega prihodnin-skega davka. Iz tega se lahko vidi, kdo v parlamentu pravzaprav dela in zakaj dela. Dočim meščanski' stranke skrbijo le za vlado ali bolje rečeno za, ministrske stolčke ki jim jih vlada ponuja, torej h* radi - kšefta*, se delavski so-cialno-demokratični zastopniki potegujo v resnici za koristi svojih volilcev, za koristi splošnega ljudstva. Ahsolustično zatiranje delavskih organizacij na Ogerskem je doseglo svoj vrhunec. Delavstvo je uvidilo, da si ne more kar nič več pomagati proti nasilnemu postopanju ogerske vlade, ki slepo, na anonimne ovadbe, razpušča jedno organizacijo za drugo in je vsled tega sklenilo, posluševati se od sedaj naprej eventualno tudi tajnih organizacij. O teni‘svojem koraku jeipa st rokovno tajništvo obvestilo ministrstvo za notranje stvari s posebno spomenico, v kateri omenja, da je /od vlade grofa Juliju Andrassgja na Ogerskem bilo suspendiranih ali razpuščenih 400 delavskih društev, iu. niti jedno na novo ustu-novljeno, ker duda ni hotela potrdili nobenih norih pravil več, za n/kak o delavsko društvo. Nasprotno pa je mej tem čusom ista rlndu potrdilu pravilu za ‘i00 norih podjetniških društev ali organizacij. Daši te slednje na-pram obrtnikom in napram delavstvu postopajo z neznosnim terorizmom, z nalaganjem glob, itd., se oblasti ne zmenijo, dočim z vso silovitostjo in krutostjo Uničujejo organizacije proletarske, brez vsake preiskave, upirajoč se na mnogobrojne anonimne povsem izmišljene o-vadbe, ki jih dobivajo gotovo le od sovražnikov |)roletarskega gmotnega in moralnega napredka. Zato ogersko delavstvo pozivlje ministra za notranje stvari, da se izjavi, je li on pripravljen, dati razvoju delavskih društev tisto prostost, ki jo vživajo podjetniška združenja. Delavstvo si nikakor ne pusti odvzeti pravice, nabirati denarnih sredstev za svoje mezdne bqje. Ako se ministerstvo ne izjavi povoljno, tedaj se delavske organizacije ne bodo več ravnale le po svojih pravilih nego bodo postopale tako, da se ubranijo na vsak način oblastvenih nasilstev. Strokovno gibanje prostih strokovnih organizacij združenih v «državni strokovni komisiji na Dunaju*, je za leto 1908 končalo z izgubo ,8000 članov; na novo jih je pristopilo 17.000, odstopilo pa 25.000. Vzrok temu je iskati v gospodarski krizi, ki je poozročila ogromno brezposelnost delavskega ljudstva. In tu so proste strokovne organizacije izvršile popolnoma svojo dolžnost; le za brezposelne so izdale v leMi* 1908 nad 2000. K. Seveda bodo podjetniki kljub temu slikali take organizacije za gnezda, kjer se porajajo štrajki. talija nularjen avstrijskih je pridobila v letu 1908—1897 članov. Koncem leta 1908 je žtela 32.613 članov. Kakšna fluktuacija vlada mej rudarji kažejo te številke: v letu 19^8 je na novo pristopilo 8703 članov, izstopilo pa 6806. Zveza tiskarskih društev se^ je tako razvila, da je na koncu 1908 zaznamovati razmerje organiziranih proti neorganiziranim v 97:3. Kurentnih skupnih dohodkov so imela zvezna društva v letu 1908: 1,200.000 kron, kurentnih skupnih izdatkov pa 1,000.000 kron; le za podpore 750.000 kron. Premoženjsko stanje zveznih društev kaže številka: 2,271.280 kron. V zvezi delavstva kemičnih strok je bilo konec 1908 organiziranih 18620 delavcev in delavk. Splošno pravovarstveno in strokovno društvo železničarjev v Avstriji je želo tudi v letu 1908 lepe vspehe ter je znamenito napredovalo. Od 51.832 članov, ki jih je društvo štelo koncem leta 1907, je zraslo na 56.000, ki so združeni v 218 podružnicah in 162 vplačevalnicah. Nemškega društvenega glasila «Dor Eisenbaliner* se je izdalo v letu 1908 — 1,172.100, češkega 575.000 -- slovenskega 53.600 poljskega 98.200 izvodov. Osrednja zre za zidarjev je štela konec leta 1908 še 32.000 članov, dasi .je bilo to leta za zidarje skrajno neugodno radi premajhne stavbene delavnosti, Samo na Dunaju je bilo leta 1908 nekaj nad 3500 zidarjev manj vposlenih nego v letu 1907. Zveza kovinarjev je koncem leta 11)08 izkazala 62.787 rednih članov ter 1.400.000 kron dohodkov. Kako hudi boji so bili v letu 1908 v kovinski industriji, kaže to, da se je moralo le za podporev štrajku in izprtju plačati nekaj nad 700000 kron. Predilniških delavcev je. bilo koncem god. 1908 organiziranih 48.000 v 372 podružnicah. Nemško glasilo «Der Teksti la rbeiter* izhaja v 27.000 izvodih, češko v 10.000. poljsko v 1200; slovenski in italijanski člani pa dobe njim pri-pade.joče strankine liste. — Glasilo državne strokovne komisije izhaja v 84.000 izvodih. »Odborove združeni« pa v 16.000 izvodih. .Češke' socialistične takozvane »separatistične* organizacije. ki so se ločile od državne komisije na Dunaju, imajo svojo .strokovno komisijo v Pragi. Podjetniške organizacije se krepijo od dne do dne bolj. Avstrijski podjetniki sedaj delujejo nato, da ustanovijo za svoje obstoječe organizacije posebno centralo, od katere, vdn hočejo voditi vse podjetniško gibanje nasproti zahtevam delavstva. »Centralna zveza industri-jalcov, v Avstriji*. »Zveza avstrijskih industri-jalcev« in »Industrijelni klub«, se združijo v jedno samo organizacijo, kjer naj se čuvajo interesi podjetnikov. Nekatera meščanska glasila. se jako zavzemajo za to centralo. Podjetniško glasilo «Bobemia* na primer v nekem tozadevnem članku, piše takole: «V tej novi centralni organizaciji ne bode primanjkovalo dela. Delavstvo krčevito deluje v svojih organizacijah in jih vedno intenzivneje razvija, vsled česar mora tudi industrijska'organizacija gledati nato, da ne zaostaja. Treba je, pospešiti agitacijo s shodi, po listih in živalineje delovati nato, da stopi sleherni industrijalec v to organizac;jo*. Te besede opominjajo nas proletarce, nas nelavstvo, na nevarnost, s katero nam žugajo podjetniki. Svoje organizacije spo-polnujejo, da bi bile tem močnejše ter bi tem laglj.e odklanjali vsako zahtevo delavcev po zboljšanju njihovega gmotnega stanja. Treba je zato neumornega dela. Opozarjati je treba svoje tovariše na to seva most in ne preje mirovati, dokler ni zadnji delavec v svoji stanovski organizaciji. Tudi železničarje so intere-sirani pri razvoju industrijskih podjetniških organizacij. Interesi rani so, ker tudi oni tvorijo del proletarijata, ki mora biti združen ves, ako hoče uspešno kljubovati podjetnikom jedne in druge stroke, ki se tudi združujejo v krepke internacionalne falange. Delavec, ki križem rok gleda razvoj in napredek podjetniških organizacij, zakrivi zločin na samemu sebi in na svojih tovariših, kar se gotovo britko maščuje. Vsled tega vsi v organizacijo; čim preje, tem bolje ! Vršili sa se sledeči shodi it zborovanja. Dne 4. marca t. 1. se je v Via Giovanni Boceaccio štev. 25 vršil shod v smislu S 2, na katerem seje ustanovila vplačevabiica Trst, prosta luka, ki začne svoje poslovanje.s 1. aprilom t. 1. Predsednikom je bil izvoljen sodr. Josip Vidmar, stanujoč v Via Carradori št. 15, njemu namestnik Vincenc Rutic; blagajnikom Josip Pintar, Anton Fuk, Anton Repnik in Mika Košuta, preglednikom pa Rudolf liodernoinkler Jakob'Gossetti in Fran Lacko. Dne 14. marca se je vršila v Mariboru, v gostilni *Pri zlatem konju*, konferenca dela, vniškega osobja, katere ‘ se je vdeležilo 54 delegatov. Zastopani so bili sledeči kraji: Liens, Maribor, Dan. Noromesto, Bruck ojM. Gradec, Ljubljana, Ptuj, Favoriten obe podružnici, Ljubno, Zidanrnost in Trst. Centralo so zastopali sodrugi Somitscb, Kopač in za graško tajništvo sodr. Kollegger iz G raca. Konferenca je trajala do ‘/,,7 ure zvečer in je sprejela sledečo Resolucij o: * Dne 14 marca 1909 v Maciboni zborujoča konferenca južno-železniških delavniških in kurilniških ile-lavcev je vsleil poročila centralnega vodstva smatrala potrebnim skleniti sledeče : 1. Delavniški in knrilniški delavci vstrajajo slej ko prej pri svoji zahtevi, da se vendar že enkrat ustanovi centralni delavski odbor, obljubljen v okrožnici 385.a in da se realizirajo še drugo tam navedene do sodaj še sploh ne ali pa pomaukljivo izvedene točke. 2.) Nadalje izjavljajo isti delavci, da si že vstva. rjenih lokalnih odborov nikakor ne dovolijo več odvzeti, ker smatrajo iste ža brezpogojno potrebno inštitucijo- 3.) Ozirom na nejasno stališče, novega statuta provzijskega fonda za provizorične uslužbence, ki ima stopiti v veljavo s 1. jan. 1910, konferenca izreka željo, da centralno vodstvo poskrbi za tozadevni poduk v strokovnih glasilih, v ,,Eisenbahner“-jn in v ,,Železni čarju“. 4.) Ker je iz poročil delegatev razvidno, da v delavnicah in v kurilnicah vladajo jako različni odno-šaji, konferenca nalaga zaupnikom, da tekom 14 dnij vse v okrožnici 385a obsežene in še ne realizirane koncesije pošljejo na centralno vodstvo, ki naj jih potem blagovoli v formi komunikeja predložiti na kompetentno mesto. V Mariboru, 14 marca 1909' ). Kolleger, Somitsch, Kopač, Wengmt. . V Ptuju so imeli dne 15. marca jnžnože-lezniški prožni delavci posvetovanje o svojih delavskih in gmotnih razmerah. -M - Dne 16. marca s