Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Raška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana Vil., Zadružni dom.	Bzhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 7.	Sreda 25. januarja 1928.	Leto 188.
Po zagrebškem zboru.
Zagrebški protestni shod kmečko-demokratske koalicije je vreden u-vod v proslavo prve desetletnice u-jedinjenja in svobode troimenega, troedinega in troosleparjenega naroda.
Federalizem, avtonomija, centralizem — to so bile dnevne parole dnevne politike naših meščanskih strank — zmagal je pa centralizem, ker tako so hotele srbske stranke, zlasti radikalna stranka, kajti v naših čednih razmerah je pomenil beograjski centralizem izročitev države oni beograjski oligarhiji, ki sedi na ministrstvih in denarnih virih, da jo svobodno izropa, svobodno potlači in uniči, pa ne v korist srbskega Seljaka, nej*o v korist te gnjile in brutalne buržuazije. Da dosežejo ta cilj, so najprej razgnali delavski pokret, nato so se pa lotili Radiča, češ, da je separatist, da ruši državo. Končno, ko ni bilo več nobene nevarnosti, ne resnične, ne navidezne, ne od te stnani, ne od one, ki bi opravičevala samovlado in samokrajo ene stranke in ene oligarhije — ko ni bilo, z eno besedo, nobenega povoda več, da bi se oblast ne delila z vse-nd buržuaznimi strankami tostran in onstran Save, takrat se je šele prav pokazalo, da ,je srbski buržuaziji le do nemotene eksploatacije cele države, da razume narodno ujedinjenje le kot monopol nad »troedinim« narodom in da smatra Slovence in Hrvate le kot zarobljene narode, ki se morajo izročiti zmagovalcu — srbski oligarhiji — ne srbskemu narodu, ki je ravno tako eksploatiran in prevaran — na milost in nemilost!
Še nikjer in nikoli ni nacionalna misel doživela tak klavrn polom, ka-kar pri nas.
In ker je v krizi nacionalna misel, tam je v krizi tudi nacionalna država.
Zato je pač večkrat razumljivo, da so na zboru v Zagrebu epigoni
»Nizke mezde
pravi minister dela
Nikdar še ni politiki nizkih mezd od oficielne strani in sicer od ministra izrazito meščanske in visoko kapitalistične vlade bil zadan tak udarec, kakor z letnim poročilom ministra za delo v Združenih državah ameriških, Davisa, ki je označil slabe mezde enostavno za tatvino na celokupnem prebivalstvu. Navajamo tuikaj nekatera značilnejša mesta iz izvajanj ministra Davisa:
»Zniževanje mezd pomeni slabo poslovno in gospodarsko politiko, ne glede na to, ali se gre za splošno zni" ževanje mezd, ali krajšanje plač v posameznih industrijah. Mnogokrat se govori, da se mezde morajo znižati, če hočemo dvigniti prodajo naših produktov na inozemskih trgih. Odgovor na to je, da mi z znižanjem mezd naš lastni dobičkanosni domači trg veliko bolj oslabimo, kakor pa zvišamo različne negotove dobičke s prodajo na inozemskih trgih. Izkušnje so najbolj površnemu opazovalcu morale dokazati napake številnih slabih gospodarskih praks v prošlosti.
Politika nizkih mezd je neslavno propadla.
Tudi najbolj omejen človek bo uvidel, da je blazno početje, zadušiti kupno moč največjega odjemalca na domačem trgu, delavca, ki tvori ve-
so tatvina!4*
Združenih držav.
lik del našega narodnega bogastva in našega narodnega blagostanja. Nikdar niso kraji, v katerih so nizke mezde v navadi, tako premožni in napredni v svojem blagostanju, kakor kraji, v katerih se plačujejo visoke mezde.
Podjetnik, ki znižuje mezde, naj-sibo iz egoističnih vzrokov ali ker je mnenja, da je to dobra poslovna praksa, ni dober gospodar in dela v svojo škodo. Nekaj časa se mu bo posrečilo plačevati nižje mezde, kakor so potrebne za življenjski obstoj delavcev, vendar obremeni s tem splošnost kot celoto, da prispeva v obliki neplačanih računov za živ-ljenske potrebščine delavca do višine pravične mezde, ki bi mu jo moral delodajalec plačati.
Da odkrito povemo, tak podjetnik zagreši s tem talvimo na narodni splošnosti.
To velja za industrijo kot celoto, kakor tudi za posameznega podjetnika. Časi so minuli, ko so se smatrali podjetniki, ki so pritiskali na plače, za posebno vešče in prebrisane. Tak podjetnik ni vešč gospodar, temveč je parazit na telesu družbe. Javno mnenje ga bo moralo prisiliti, da plačuje ali človeka dostojne mezde, ali pa da se izloči iz gospodarskega življenja.«
'V
Škandal ministrstva za šume in rude.
najčistejšega državetvorstva povdar-jali, da je bilo narodu za časa avstro-ogrskega in celo turškega tiranstva bolje, kot sedaj, saj povprašujejo n, pr. celo kmetje v Macedoniji poslance, če ne bi bilo umestno, da bi opti-rali za kako drugo državo, ki bi jih vsaj potom svojih konzulov bolj ščitila, nego jih »ščiti« lastna državna oblast.
To 'je pozitivni rezultat prve desetletnice nacionalnega in državnega ujedinjenja in da je vsled tega ustavno in nacionalno vprašanje Jugoslovanov še vedno in še bolj na dnevnem redu, se ni dosti čuditi.
To vprašanje bo šele rešeno, ko j se bo Beograd prepričal, da vodi njegova politika do propasti.
Toda tisti, ki bi se morali o tem prepričati, itak vedo, da je taka politika sicer usodna za narod, obenem pa zelo koristna za njihove žepe in za zadostitev njihovih ambicij in oblastiželjnosti. Pri potomcih onih vlastela, ki so se še po bitki na Kosovem polju ponujali Turkom, da le rešijo svoje imetje in svojo osebno oblast, čeprav za ceno upropaščenja srbske države, bo prevladal še vedno njihov oligarhični interes nad interesom naroda ali narodov.
Spričo te strašne krize ostane nam socialistom le to relativno zadoščenje, da moremo še enkrat kon-štatirati, da je ni bolj lažnjive fraze kot je ona o redoljubarstvu buržuazije in da ga ni bolj nesrečnega naroda, kot onega, ki v svoji neumnosti zaupa in sledi nacionalnim in državnim frazam in delom te in take buržuazije.
Rešitev jugoslovanskega problema je v energični akciji mase proti oligarhiji in sistemu, ki ga tlači in u-propaščuje. Toda, ali je ta masa še sposobna za take akcije?
Jadna prva desetletnica!
Rudarsko delavstvo Trboveljske Premogckopne Družbe je zopet zadel hud udarec, najhujši, katerega so mogli pričakovati. Starostno zavarovanje, to je najvažnejše in najbolj pereče vprašanje delavstva, ki si ga je delavstvo izvojevalo na podlagi bratovskih skladnic, je doseglo svoj vrhunec.. Te dni je izšel odlok od ministrstva za šume in rude, da se članska doba starostnega zavarovanja zviša od 30 na 40 let, prispevki se tudi svišajo od 5 na 7 odstotkov celokupne mesečne plače, pokojnine se pa znižajo. Vse na škodo delavstva. To pa vsled tega, da se sanira blagajna bratovske skladnice, ki izkazuje mesečno že do 200.000 Din deficita.
Kako je do vsega tega prišlo? Ta toliko hvaiisan in opevan Žerjavov pravilnik s strani demokratske stranke je početek vsemu temu zlu. Na podlagi tega pravilnika so se začele naenkrat izplačevati rudarjem visoke pokojnine, toda ne previsoke. Že onemogli rudarji so bili vsled nastale redukcije številno upokojeni in tako je število zadnjih močno naraslo. Gledalo se pač ni na to, odkod dobiti kritje za naenkrat tako visoko izplačevanje. Kriza je dosegla svoj vrhunec, ko se je v blagajni pojavil deficit. Delavski zastopniki v glavnem upravnem odboru bratovske skladnice so bili takoj na delu, da dokažejo izhod iz tega težkega položaja. Za to se pa nihče izmed podjetnikov ni zmenil in doživeli smo najhujše, česar se niti nadejali nismo, kar smo pa omenili ži v začetku tega članka.
Podjetje ima vsled razcepljenosti in neorganiziranosti delavstva absolutno premoč v teh delavskih in-
stitucijah na podlagi paritete in odločanja predsednika, ki je tudi delodajalec.
Kritje za sanacijo blagajne bratovske skladnice bi po vsej pravici morala izvršiti država. Virov za to je dovolj na razpolago. Zakaj, v vojno posojilo so bratovske skladnice pod prejšnjo Avstrijo morale voti-rati ogromno vsoto in sedaj pade dolžnost na sedanjo državo, zakaj, ta je prevzela vse njene prejšnje obveznosti in tudi dobila je za to odškodnino v obliki reparacij. Ko se je izvršila premenjava kronske vrednosti v dinarsko vrednost, so bile tudi bratovske skladnice močno oškodovane. Vse to je dolžnost države, da povrne in pomaga. Sploh bi pa država morala gledati na to, da blagovoljno skrbi za svoje državljerte in jim vsestransko pomaga, posebno rudarskemu delavstvu, ki je steber države. Vsega tega se še doslej nobena vladnih strank na zavedala in delavstvo ,je obupano in do skrajno-tsi ogorčeno.
Kako naj rudar v današnjih neznosnih razmerah dela 40 let, da dočaka tisto skromno pokojnf.no, ko 40 let niti ne živi. Starostno zavarovanje je delavsko najbolj pereče vprašanje in iz njega se vsi postavljeni faktorji brijejo norca.
Kakšno stališče naj zavzememo trboveljski delavci proti takemu postopanju? Organizirajmo s© in ko nas bo mogočna armada, takrat bomo mi ukazovali in dirigirali, kako se naj postopa z našimi bratovskimi sklad-nicami. Dokler pa tega ne bo, je vsak naš klic po pomoči zaman. Le v borbi si bomo priborili svoje pravice. Zato vsi na delo, da si ustvarimo močno strokovno organizacijo.
Kdo ima prav?
Socializem gospoda Gosarja.
Uredništvo »Slovenca« je razposlalo na več svojih pristašev vprašanje, kaj mislijo o modernih tehničnih pridobitvah in o stroju, če je v korist ali škodo delavstvu. V 14. številki prinaša »Slovenec« te odgovore in sicer med prvimi odgovor g. ministra dr. Gosarja.
G. Gosar pozdravlja v svojem odgovoru napredek moderne tehnike in si zastavlja vprašanje, kako izkoristiti moderne tehnične pridobitve, da bodo v prid tudi delavstvu in ne samo podjetnikom. Na to daje naslednji jako značilen odgovor, v katerem pravi:
»Moderni tehnični napredek in zlasti še moderna racionalizacija produkcije bo tudi delavstvu kori-ristila in zboljšala njegov položaj, mesto da bi ga poniževala na nivo mrtvega stroja, samo tedaj, če se bo nova generacija bodočih voditeljev modemih podjetij vzgojila in izobrazila tako, da bodo imeli poleg tehničnega znanja tudi pogled v delavčevo telesno in duševno življenje in smisel za njegove težnje in potrebe.«
No, sedaj smo postali pametni. Šele po teli naukih vidimo, kako napačno izvršujejo naše organizacije svoje 40-letno delo. Dosedaj smo se mučili in izobraževali proletariat. Navajali ga, da se združi v svojih strokovnih, gospodarskih in političnih organizacijah. Učili smo ga, da brez moči in borbe njegov položaj ne bo zboljšan. V neštetih akcijah, protestih, stavkah in demonstracijah smo
ga vodili iz borbe v borbo, dasiravno mi reveži nismo vedeli, da za vse to ne bi bilo treba toliko truda in žrtev, temveč bi bilo treba mirno prevzeti v roke vzgoje fabriškega ukaznega osobja, pa hi bilo vse rešeno. Res zelo žal nam je, da je dr. Gosar še tako mlad in da ni že pred 40 leti izustil teh odrešilnih besed.
Sedaj je treba, da vso to zamudo hitro popravimo in nadomestimo, kar smo zamudili. Najprvo je potreba, da dobimo torej naraščaj bodočih podjetnikov v našo vzgojo. Nam se to vprašanje ne zdi tako lahko, ali kdor je »pogruntal« eno, zakaj ne bi še drugo. Od g- Gosarja torej pričakujemo, da bo nemudoma ustanovil tozadevne šole, za predavatelje bo pa imenoval strokovne tajnike in druge funkcionarje delavskih organizacij. In mi bomo, čim to izvede, razpustili vse delavske bojne organizacije, kajti s tem ukrepom bodo menda res postale odveč, pa tudi njihovi voditelji bodo v takih šolah tako zaposleni, da bi jih ne mogli več voditi.
Dokler pa g. Gosar tega ne izve-pa ostanemo mi pri starem, kajti smo se preje šalili, moramo se-resno povedati, da nas ni »povsem« prepričal. Pa kako bi nas tudi, ko ni prepričal niti svojih ožjih tovarišev. Kajti v isti številki, celo na isti strani, pod istimi naslovom odgovarja na isto vprašanje delavec Peter Arnež iz Jesenic, ki pravi, da je sicer tudi on za napredek moder-
de,
če
daj
ne tehnika, toda stroj hoče posnemati za dober zgled in sicer za naslednje naloge, ki jih priobčujemo dobesedno:
»Treba nam je, tudi z delavskega stališča, živih;, življenja polnih, neutrudljivih delavcev, ki bodo za svoje zboljšanje, kot blagor naroda delali, se borili iz dneva v dan, trdovratno kot — stroj.«
G. Gosar naj torej predvsem pre-
priča svoje pristaše, da je solidari-zem res dobra stvar, potem naj u-stanovi šole za podjetniški naraščaj, v katerih bodo predavali sociologi. Ko bo vse to storil in ko se bo tudi izkazalo, da je vse dobro, se bomo preorientirali tudi mi. Do tedaj bomo pa mi nadaljevali z našim razrednim bojem in ga skušali še poostriti.
F. S.
Za železničarje.
(Konec.)
Kakor vidite, je odgovor g. ministra zelo enostaven, da ne rečem
ciničen.
Obdolži se Stankota, da je vodja komunističnih elementov, ne da bi se
— ako bi tudi to bilo res zločin — dokazalo, kdaj in kje je Stanko napravil kaj takega, da se ga mora odpustiti iz službe in vreči na testo, nega, moža z dvema otrokoma in ženo, ki je vestno opravljal svojo službo in je bil za to vedno dobro kvalificiran. Odpuščeni uradnik ni imel druge napake, kakor to, da je
ves svoj prosti čas porabil za delo v »Savezu železničarjev«, za dobrobit ne samo svojih tovarišev uradnikov, temveč tudi najzadnjih bednih železniških delavcev. To pa ni bilo povšeči gotovim vrhovnim in političnim krogom v Ljubljani ter so ga proklamirali za nevarnega komunista in zahtevali njegovo pt r inesti-tev ali odpust. Gosp. minister *ni je osebno obljubil, da mi bo dal vsa pojasnila, kar pa pismeno ni naredil. Vsled tega protestiramo proti postopanju in zahtevamo ponovno pojasnila in preiskavo.
Preden zaključim — se moram dotakniti še dveh stvari in sicer bi vprašal g. ministra, kako stoji zadava z bednimi
penz’jonisti južne železnice, kateri so vse svoje življenje dali na razpolago železnici, plačevali svoje prispevke v penzijske in provizijske fonde v •zlati valuti, medtem ko danes prejemajo penzije v papirnatih dinarjih — to vzlic rimskemu paktu
— in žive v najveoji bedi ter pomanjkanju.
Kedaj mislite g. minister rešiti to vprašanje in dati železniškim penzi-jonistom to, kar jim gre. Radi tega vprašanja je bila na Vas že stavljena interpelacija od strani nekaterih narodnih poslancev, na katero pa, koli" kor mi je znano, še niste odgovorili.
Te dni je izšel toliko pričakovani
»Pravilnik za delavce«,
ki je na prvi pogled precej
pomanjkljiv, protizakonit in nejasen.
Ne bom se danes spuščal v podrobnost Pravilnika, hočem le podčrtati, da so gotovi členi v nasprotju z obstoječimi zakoni, posebno glede sprejema vajencev in delovnega časa.
Kdo naj vpošteva zakone, ako jih Vi sami kršite.
Ves Pravilnik je v znamenju
štednje na račun revnih delavcev
in to je njegova najgrša stran. Izjavljam še, da sem
proti nameravani strogi centralizaciji
za čim širjo autonomijo oblastnih direkcij.
Proti centralnemu nabavljanju mate-rijala,
ki škoduje posameznim krajem v državi in favorizira samo Beograd.
Apeliram na g. ministra, da naj ima pri reševanju prometnega vprašanja
pred očmi bedno stanje osobja.
Pasiva se ne sme kriti na račun uslužbencev. Vzroke pasive je treba iskati v nezdravi upravni birokraciji, ki upropašča in onemogoča vsak razvoj našega prometa. Iz navedenih vzrokov bom glasovial protti prora-
čunu.
Dnevne novice.
Po izčrpani govorniški listi je minister precej podrobno odgovarjal posameznim govornikom in je takoj v početku svojih izvajanj odgovoril tudi s. Petejanu, ter obljubil, da bo vse želje in pritožbe vpošteval. Priznal je, da mu je finančni minister onemogočil s črtanjem proračuna izvedbo njegovega programa. Na spe-cijelno zahtevo s. Petejana, da naj imenuje denuncijante s. Stankota, je odgovoril, da tega i!z razumljivih vzrokov ne more storiti. Tej izjavi se je vsa opozicija začudila.
Državni uradniki zopet milo prosijo. Te dni so imeli javni nameščenci v Beogradu svoj kongres, na katerem so poslali vladi prošnjo, naj se jih vendar usmili in naj jim ne reducira še teh skromnih prejemkov če 'jim že neče nič zboljšati. Oni prosijo in apelirajo na človečnost, pravičnost in državniško razumevanje. Koga? Naših državnikov? Mi pa pravimo:	psa,	ki servilno z repom
maha, vedno bolj brcajo, kakor pa onega, ki zobe pakaže! Ti ljudje se pri inozemskih kolegih v celih desetih letih še niso prav ničesar naučili. Klerikalci pa tudi iz njihove revščine cinično skušajo kovati politični kapital in pripominjajo, da ,je pred-loŠ. za znižanje plač državnim nameščencem padel od opozicije. Pravi in vestni gasilci, ko vidijo, da hiša gori, ne vprašujejo najprej ali je bilo zažgano, ali se je po nesrečnem slučaju vnelo, temveč gredo takoj na delo in gasijo.
O razmerah v Rusiji. Ameriški tisk objavlja utise ameriške delegacije v Rusiji, ki pravi, da v Rusiji ni komunizma in ne socializma, ampak da ije Rusija kmečka država, ki se želi industrializirati, ne da bi pri tem industrializiranju delavci tako trpeli, kot je proletariat v Britaniji in izseljeniški v Združenih državah. Delegacija pravi: »Sovjeti se žele učiti cd Združenih držav in kupovati od njih. Ona ve natančno, kaj potrebuje. Rusi žele kupiti naše stroje za proizvajanje in pridobiti si našo tehnično sposobnost, ne marajo pa našega družabnega sistema z izredno bogatimi in siromašnimi ljudmi in ne-marajo vlade, naperjene iproti organiziranemu delavstvu. Našli smo, da je Rusija velika kmečka dežela v razvoju, da se industrializira. Značilno pri tej industrijalizaciji je to, da ima skoro izdelan centraliziran načrt in da se zelo zanima za zaščito človeškega faktorja v tem procesu. Ne tako, kot v Angliji, ki je brez vesti izkoriščala otroke v tovarnah ob času industrijske revolucije, ne tako, kot v Ameriki, ki je pogoltnila val izseljenikov za valom izseljenikom. Sovjetska Unija se poslužuje vsakovrstne delavske zaščite pri svojem razvijanju v moderno industrijsko državo. <'
Učinkovit predlog za odpravo vojne. Islandski profesor Finn Toga-son je pred kratkim objavil učinkovit predlog za odpravo vojn, kateremu se tudi mi pridružujemo. Po njegovem mnenju naj bi vsi člani vlad,
ki so se odločile za vojsko in vsi poslanci, ki so za vojsko glasovali, morali takoj svoje mandate svojim namestnikom odstopiti in kot popolnoma navadni vojaki, brez šarž, odriniti na bojišče, in sicer tudi poslanci ženskega spola in taki, ki imajo dolžnost vojaške službe že za seboj.
Krščanskosocialne delavske organizacije v Nemčiji so stopile v ostro opozicijo proti strankinemu vodstvu katoliškega centruma. Tudi v Nemčiji smatra klerikalna centrumaška politična stranka krščansko socialo0 orijentirano delavstvo samo za s voj »stimvih«, ki ga rabi samo pri v°' litvah, drugače pa naj molči. Vodi8 centruma, kancler Marks (nekakšen nemški Korošec) se je zadnjič zel® poniževalno izrazil o Stegerwaldj*' glavnemu tajniku krščanskosocialni strokovnih organizacij, kakor o tajnikih te horganizacij sploh. Steger-wald in Imbusch, oba strokovna taj* nika, ob enem pa državna poslano8 in funkcionarja v parlamentarne® klubu centruma, sta izjavila, da z dr. Marksom ne moreta več skupno de-lati in odlagata mandate. Najbolj je pa' krščanskosocialno delavstvo, ® je skoraj izključno republikansko orientirano, razdražila izjava dr. Marksa, da centrum ni monarhistična, pa tudi ne republikanska stranka, temveč temelji samo na ustavi. Krščanskosocialni strokovni odbori so zborovali v Konigswinteru pri Kolnu, kjer 9° sprejeli proti vodstvu stranke ostro resolucijo. Vse to zna imeti za stranko katoliškega centruma pri prihod' nji državnozborskih volitvah katastrofalne posledice v prid socialne demokracije.
Trocki, Rakovski, Radek in njihovi tovariši so pred odhodom v pregnanstvo izdali na rusko ljudstvo proglas, s katerim ugotavljajo, da morajo v prognanstvo radi svojih naziranj, ki niso v skladu s sedanjim režimom in ne da bi se bila dvignila proti njim kaka obtožba. Podvreči so se morali sili, apelirajo pa na 7-kongres komunistične internacionale, da njihove slučaje preštudira in povzroči njih zopetni sprejem v stranko.
Elektrifikacija glavnega, Wilso-novega, kolodvora v Pragi se je te dni dovršila. Parne lokomotive ne bodo več vozile v mesto, ki bo na ta način osvobojeno večnega dima saj, pod katerimi ,je sedaj trpel naj-živahnejši del mesta. Kolodvor in vse njegove objekte bodo popolnoma očistili saj, tudi mestne tunele, skozi
ANGELO CERKVENIK:
OiiSienje,
križeva pot niiiogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah.
Mož: Nič več nočem poslušati. Prežalostno je vse to, kar si mi povedala. Zdaj bova vse to likvidirala.
Žena: Zato sem prišla, da mi boš svetoval in pomagal.
Mož: Ostala boš pri meni; gospodinjila mi boš. (Molk.)
Žena: Gospodinjila? (Se dvigne, hoče oditi.)
Mož: Kam, zakaj? Kaj naj pomeni to?
Žena (stoji): Preizkusila sem vse. Tudi najnižje delo... (se zasmeje) najnižje! Tako glupo, tako strašno glupo! No, naj bo: tudi naj-umazanejše delo mi ni bilo odvratno, a ni šlo... Ostane mi tedaj še edina pot: nazaj, kjer bom živela med sebi enakimi, zaznamovanimi, zavrženimi.
Mož: Valja, mar ne slišiš, da ti pravim: pri meni ostani!?
Žena (žalostno): Gospodinja naj ti bom, dekla?
Mož: Kakšna dekla? Saj bo stara Marija še vedno ostala v hiši.
Žena: Mene boš tedaj hranil in oblačil le tako, iz usmiljenja?
Mož: Ne razumem te. Gospodinjila mi boš; mnogo dela boš imela. In kar je glavno: družica mi boš. Saj si včasih tako zaželim družbo takšnega nežnega bitja kot si ti.
Žena (resno): Zbogom, Boris; kar zahtevaš, je nemogoče.
Mož: Zakaj vendar? Povej!
Žena: Ali ti morem in smem povedati?
Mož: Povej!
Žena: Posledice utegnejo postati težke, nedo-gledne, če ti povem.
Mož: Povej!
Žena: Edini mož si, ki sem ti vdana z vso dušo, kakor le more biti ženska udana moškemu.. Zato, vidiš ...
Mož: To je tako čudno, tako zelo čudno.
Žena (boječe): Saj ničesar ne zahtevam od tebe. Boris! Povedala sem ti le, da boš razumel, kako tehten vzrok me sili, bežati od tebe.
Mož (še vedno v zadregi): Valja, jaz te še vedno ne razumem.
Žena: Ali je mogoče, da me ti ne razumeš? Ali ne moreš razumeti, da bi ti bila v večno napoto, da bi ti vklepala roke v verige, da bi bdela nad tvojim srcem z besno, živalsko ljubosumnostjo ... O ... samo, če pomislim .. Ne, ne! Le nazaj morem iti... in vendar ne morem, nočem iti... Zaradi tebe ne! (Se bori z jokom. Solze ji nasilno prodrejo iz oči, nato jo krčevit jok vso prevzame.)
(Molk, daljša pavza J
Mož (nervozno hodi sem ter tja; dolgo jo gleda. Obraz se mu zjasni): Valja, nikdar ne boš šla nazaj! Rešil sem te iz hiše smrti enkrat, rešiti te moram še enkrat.
Žena: Nihče me ne more rešiti. Pretežko je spoznanje, da bi mogla verjeti v kakšno rešitev.
Mož: Žena mi boš!
Žena (glas ji trepeta): Žena? Jaz — tvoja žena?
Mož: Ti se čudiš? Zakaj?
Žena: Boris, nisi do dna premislil, kaj nameravaš storiti.
Mož: Ni vredno, da bi mislil. Misel je kakor koščena smrt.
Žena: Misel je življenje; življenje pa te bo teplo do smrti, Boris!
Mož: Naj bo kakorkoli že; nazaj ne smeš. Pljuniti bi si moral v obraz, če bi te zdaj pustil poginiti.
Žena (preudarjeno):	Bojim	se!	(Ljubeznivo.)
Povej mi, boriš, povej (sede), ali si kdaj mislil na možnost, da bi jaz postala — tvoja žena? Povej mi iskreno!
Mož: Ali je to tako zelo važno?
Žena: Važno je, kajti strah mi sega v kosti...
Mož: Cesa se bojiš?
Žena: Tebe in tvoje misli. Tvoja misel je strašna. Bojim se, da me ne ljubiš.
Mož (mračno): Zakaj sem te, tedaj, peljal iz hiše smrti ?
Žena: Zakaj? Včasih mislim, da je bila to le božična pustolovščina, včasih, da je to le nekakšna senca ljubezni naproti vsemu človeštvu, včasih pa...
Mož: In nikdar ne, da je to hrepenenje moškega, dvigniti se nad to umazano družbo, z močno pestjo udariti jo v umazan obraz, da se tako spozna resnica in lepota! Tega ne misliš nikdar?	*
Žena: Vprav to sem hotela povedati. In baš to je tisto, česar se najbolj bojim. To ni ljubezen, Boris. To je le samoljubje! In jaz naj bi bila le predmet, s katerim tvoje samoljubje — eksperimentira?
Mož (se dvigne; stopa po sobi): Eksperimentiranje, eksperimentiranje! Ta beseda je ledena, kakor mraz mi gre po možganih... In vendar: ali mi moreš kaj na svetu pokazati, kar ni zgolj eksperiment?
Žena (pokaže na svoje prsi): Tu, v teh prsih, ic mnogokaj, kar je daleč od eksperimentiranja... Tuje — ljubezen.
Mož: Tudi ljubezen je le eksperiment — mogoče eksperiment Boga! Pa to je vseeno! Vei" samo to, da te bom vzel za ženo, da te boi11 s silo uvedel v to družbo; razbil bom ta železni oklop, ki te loči od nje, premaknil to goro ledu...	,
Žena (hladno): Boris, naj ta tvoja misel usahne-Ločiva se!
Mož: Nazaj ne smeš več iti! Vse poti v življenj« gredo le naprej!
(Dalje prihodnjič.)
katere so sedaj vozile parne lokomotive, se bo temeljito omilo. Elektrifikacija je izvršena na ta način, da se bodo pri vseh vlakih že daleč zunaj, v predmestnih postajah, odklopile parne lokomotive in nadomestile z električnimi, ki bodo vozile v mesto na glavni kolodvor. Edino dvakrat na teden bosta pasirala skozi mesto dva internacionalna ekspresna vlaka s parnimi lokomotivami. — Za Švico, Avstrijo in Rusijo se sedaj tudi na čehoslovaških železnicah uveljavlja elektrifikacija. Kaj pa pri nas? Mi pa še tistih starih, črnih in zakajenih kolovratov ne moremo vzržati v redu.
Tragedija spola. Sličica iz sovjetske strokovne zveze, priobčena v »Jutru«, dne 22. januarja 1928, bi 'bila. pravtako lahko vzeta iz poslo-vanja kakega našega centralističnega birokratizma, na primer OUZD.
V pariški zbornici je socialistični poslanec Lafont, z ozirom na tihotapstvo itaijanskega orožja na Madžarsko, stavil interpelacijo glede potrebnih mer, ki bi jih naj francoska vlada v sporazumu z Društvom narodov povzela v ta namen, da bi se v bodoče onemogočilo vsako tihotapstvo orožja in tajna trgovina z vojnim materijalom, ki ogroža evropski mir.
Izredni občni zbor Jugoslovanskega Šumarskega Udruženja^ sklican za 22. in 23. januarja tl. v Beogradu odgoden je na negotov čas radi teh-ničkih zaprek. — Uprava JŠU.
Pravilnik o obratnih zaupnikih in Borzah dela, V založbi Delav. zbornice za Slovenijo so izšla v ponatisu iz »Uradnega lista« »Navodila za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva«, »Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov« in »Uredba o organizaciji posredovanja dela, dajanja podpore brezposelnim delavcem ln dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj«. Knjižnica, ki vsebuje vse te pravilnike stane 3 Din. Naroča se pri Delavski zbornici v Ljubljani. Denar se lahko pošlje v znamkah.
VIII. Ljubljanski mednar. vzorčni velesejem se vrši od 2. do 11. junija letos. Te dni je uprava razposlala vsem znanim ji naslovom povabila na sodelovanje kot razstavljalec in jim priložila prijavne tiskovine.
Zobje čvrsti in beli, usta sveža in lepa, to je uspeh zobne paste
„PEBECO".
Kultura.
Radnički pokret. Socialistični mesečni časopis. Izšel je XI. in XII. zvezek s sledečo vsebino:	Ekonomski
razvitak Jugoslavije, od Jove Jakši-
ča; Birokratizam u scvjetskoj privre-di, od Dr. Živka Topaloviča; Za i pro-tiv koalicije, od Dr. Mcjsija Zona; Kulturni osnovi radničkog pokreta, od Živojina Cvetkoviča; Od seljaka do radnika, od Dragiše Lapčeviča; Radničko osiguranje u godinama 1922 —1927., od Sretena Jakšiča; Privred-na smotra, od A. Nikoliča; Trijeb-ljenj zmija otrovnica, od Vejsila Čur-čiča; Nauona organizacija rada, od S. Mazikraviča; Sitan bednik, od D. L.; Iz svetske privrede, od L. Z.; Značaj oblasnih kvota u sindikalnim organizacijama, od J. J.; Aktiviranje »Federacije Organizacija Privatnih Na-meštenika Jugoslavije«, od A. Šmita; Zavarovanja rudarjev, od Filipa U-ratnika; »Klenovnik«, od P. Rajkoviča; Socialistički omladinski i par tiski
pokret, od Petra Rajkoviča; Rudolf Hilferding: Die Aufgaben der Sozial-demokratie in der Republik, od Bogdana Krekiča; Maksim Gorki: Ruski seljak, od Vladete Bilbije; Dr. Stev. Z. Ivanič: Ishrana čoveka, od W.; Prof. K. N. Kornilov: Psihologija deteta, od oBgdana Krekiča; Milan Ka-. ranovič: Samoučka pismenost od M.; Dr. Miloš Besarovič: Duvan i njegovo delovanje na organizam, od B.; 30-go-dišnjica »Bunda«, od Dr. Mojsija Zona; Broj službenika u Ministarstvu Saobračaja; Nacionalni prihod Jugoslavije. Naročnina za »Radnički Pokret« znaša:	letno	60	Din,	polletno
30 Din, tromesečno 15 Din. Naslov »Radničkog Pokreta« je:	Radnički
Dom, Sarajevo.
Misli h kongresu SSJ.
Opomba uredništva: Ta članek je bil namenjen kot prispevek k diskusiji o strankinem kongresu; ker nam je pa bil pre-kasno izročen, ga nismo mogli pravočasno objaviti. Objavljamo ga iz uredniške lojalnosti naknadno in s pridržkom analize in kritike tega članka, o katerem imamo pač svoje mnenje, v prihodnjih številkah »Del. Politike«.
Kongres SSJ je prevažen dogodek za delavski pokret, osobito v sedanjem času, ko rešujemo vprašanje naše nemoči in kaj je temu krivo. Ne mislim dajati Socialistični Stranki nobenih taktičnih navodil. Treba pa potom javne diskusije ugotavljati vzroke poloma delavskega pokreta v naši državi. Napačno je mnenje, da leži vsa krivda samo na dekalistih, treba je tudi priznati pogreške SSJ.
Pri nas je navada (slovenska) voditi delavski pokret potom ljudi, ki so gotovim osebam več ali manj simpatični; njim se daje tudi mandat, različne funkcije itd. Ugotovimo važno dejstvo, ki obstoja in to je, da mnogi ne čutijo za vsa nesocialistična dejanja nobene odgovornosti pred delavci, med tem ko slednji občutijo vedno bolj bič reakcije, ki vlada nad nami vsemi.
V takem stanju propadajo strokovne organizacije, izgine vsako zaupanje.
Še manj se moremo vsemu temu čuditi, ako se pridruži vsemu še kak mežiški letak. Vprašanje je, ali je dobro sodelovati v monarhističnih odborih in komisarijatih. Če režim razveljavlja volitve v občinske za-
stope in v druge socialne ustanove, dela po vseh naravnih zakonih proti ljudski volji. Ali je potem častno, če sedi socialist v takih gerentskih odborih, ki jih postavlja režim? Po mojem mnenju ne drži izgovor, da smo zato tam, da kontroliramo delo, ki se vrši. Saj je vendar dovolj jasno, da vsako usiljeno gerentstvo, naj si bode že kjer hoče, ne bo delovalo v korist delavcev in kmetov, toraj čemu si potem mazati roke v takih odborih? Seveda, če gre komu le za čast, je to povsem druga stvar, samo ne socialistična. Tudi Delavska zbornica ne vrši svoje naloge, kakor bi to morala; o tem bi bilo tudi treba diskusije, ki ne bi niti sodrugom v zbornici škodovala. Naj se Socialistična Stranka na svojem kongresu dotakne tega vprašanja. Pisava »Delavca« ni vedno socialistična, ker se v uvodnih člankih govori v delavskem nasilju na način, kakor da je glasilo najzagrizenejših antisociali-stov. Člankar je baje zedinjaš.
Še nekaj: SSJ se mora vprašati, ali hoče biti razredno bojevna, ali pa samo solidarična stranka.
Ob teh vprašanjih se je namreč razbilo delo skupine »Zedinjenje« za enoten delavski pokret.
Nemogoče pa je še dolgo zavlačevati skupen nastop proletarskih skupin radi osebnih antipatij in simpatij ali pa radi več ali manj otkptih kritik. Načelna vprašanja naj se rešijo na podlagi socialističnega nauka in skupen nastop bo mogoč,
Zedinjaš.
Maribor.
Maribor degradiran! Na sejo mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila v soboto v svrho konstituiranja, je prišel kot vladni zastopnik, sreski poglavar kot višja nadzorna oblast. Ne vemo, koga je pravzaprav sreski poglavar na omenjeni seji
predstavljal, ker sreski poglavar ni višja oblast kot pa mariborski župan, zlasti sedaj ne, ko sresko poglavarstvo ne predstavlja niti tega, kar so preje bila okrajna glavarstva!. Gospod dr. Ipavic se ni sploh predstavil in ni povedal, kaj oz. koga zastopa. Ako je prišel v svojstvu kot sreski poglavar, tedaj to pomeni, da je mesto Maribor
degradirano in da ni več to, kar je bilo nad 500 let, da je podrejeno sre-skemu poglavarstvu kot vsaka navadna vas. Maribor je bil preje direktno podrejen namestništvu in pozneje deželni vladi v Ljubljani. Logično bi imel biti sedaj podrejen samo mariborski oblasti, ki je naslednica deželne vlade. Iz tega bi sle-ciilo, da mesto Maribor ni več izvzeto, ampak da so klerikalci njegovo avtonomijo zapravili. Dejansko se je to zgodilo že tedaj, ko je bil dr. Leskovar vladni komisar na magistratu. Tedaj so klerikalci ukinili oz. prenesli razne referate k deželni vladi, kjer imajo oni trdno večino, med tem ko se v Mariboru niso nikdar čutili dovolj trdne. Še bolj so pa klerikalci degradirali mesto z finančnim zakonom glasom katerega je potrditev vsakega proračuna pridržana ministrstvu, ki presega 3 milijone dinarjev, Tudi to se je zgodilo zato, ker je bila SLS tedaj na vladi kot je sedaj. In kadar 'so klerikalci na vladi, takrat so najhujši centralisti, ki bi najraje vsako malenkost reševali iz Beograda. Ko pa niso na vladi, tedaj pa bruhajo ogenj in žveplo na centralizem in vrte svojo avtonomijsko rag-ljo, da je joj. Sicer pa nima avtonomija večjih nasprotnikov, kot je SLS.
Stanovanjska akcija .... Občinske volitve so že daleč, ampak klerikalnih volilnih milijonov še vedno ni tu. To ni nobena demagogija, ampak žalostna resnica. Kdor ne verjame, naj vpraša prebivalce Ne-krepovih kasarn v Smetanovi ulici. »Krščanski« Nekrep se je v polnem obsegu poslužil znanega stanovanjskega zakona, ki dovoljuje vsem hišnim posestnikom, da morejo s prvim februarjem svojim najemnikom za eno četrtino dosedanje najemnine povišati. Neki mestni uslužbenec je dosedaj že plačeval za dve sobe in kabinet g. Nekrepu reci in piši osemsto dinarjev, sedaj pa mu je sveti mož povišal na 1000 dinarjev s pripombo, da je njegovo stanovanje vredno 1300 dinarjev. Istotako je klerikalna hranilnica odpovedala stanovanja svojim najemnikom. Na Meljski cesti 74 so pobožne nune dale po advokatu, bivšemu županu dr. Leskovarju, najemnike ven zmetati. Sploh so klerikalci in njihovi pripadniki najbolj brezobzirni in nenasiti. Poleg vsega tega pa pripravljajo klerikalci še razna druga presenečenja za svoje volilce in nevolilce. Delavski pravilnik za železničarje je že tu. Pravijo, da je za Srbe prav dober, no potem mora biti dober tudi za Slovence. Kaj pa poslabšanje službene pragmatike, znižanje draginjskih doklad, zvišanje davkov, znižanje dopustov, redukcije, nameravano zvišanje režijskih kart in da končno ne pozabimo še na drugo volilno obljubo glede živilskih skladišč, ki da se ne likvidirajo. Vse to so sami klerikalni bomboni!
R. T
asm:
Trockijeva slika.
Odgovorni uradnik komunistične stran-ke, ki se je nahajal na službenem potovanju Po guberniji, je škilil od strani proti Troc-kijevd sliki, ki je visela poleg Leninove na steni. Njegovo čelo se je grozeče nagrbančilo.
»Opozicija?« zarenči jezno.
Predsednik izvršnega odibora občine ni prav razumel kaj hoče, vendar se je čutil nekako krivega.
»Ali izobešate tukaj opozicijo?« vpraša komunist iz mesta še strožje.
»Nikakor ne«, javlja predsednik. »S takimi rečmi se ne pečamo. Naši ljudje so mirni državljani, za nje igrajo davki najvažnejšo vlogo, in pa samogonka., (Doma kuhano žganje.)
»Vprašam vas samo: zakaj izstavljate tukaj Trockijevo sliko?« Predsednik je postal čisto zmeden.
»To je vendar... ker je on voditelj... vsega ... lahko rečem ... cele komunistične države... In potem... saj se ni zgodilo prostovoljno . ., temveč na ukaz oblasti... bilo je izdano tako povelje, da se morajo slike najvišjih osebnosti...«
Od zadrege se mu je zaečlo čelo potiti.
Komunist iz mesta še ibolj nagrbanči svoje obrvi.
»Neodložno, še za danes zvečer, imate sklicati izvršni odbor... in vse komunistične kmete!«
»Kakor zapovedujete. Ampak, da bi mi mogoče proti oblasti... Bog nas obvaruj tega ... !«
Zvečer se je zbralo okrog petdeset oseb.
»Najbrž radi davkov!« so šepetali kmetje med seboj. Komunist iz mesta je govoril zelo dolgo, o poskusih Trockega napraviti v komunistični stranki razkol. Poslušalci so vzdihovali, kakor da so sokrivi in čakali, kdaj 'bo začel govoriti o davkih. Nato je komunist iz mesita prečital protestno resolucijo proti uporu Trockega.
»Kdo je proti, naj dvigne roko!«
Nihče ni dvignil roke. Resolucija je bila enoglasno sprejeta.
»Proč s tem!« — reče komunist iz mesta in pokaže z očmi na Trockijevo sliko.
Totem se je odpeljal.
Trenutek je zavladal med zbranimi glo-ibok molk. Potem pa so začeli vsi hkrati govoriti, kakor zasumi reka ko prodere nasip.
»Pripoveduje nam neke nerazumljive reči, potem pa izgine!«
»Kako, nerazumljive reči? Saj je vendar po rusko povedal, da se je Trocki... proti oblasti delavcev in kmetov dvignil...«
»Z Anglijo se je baje dogovoril... in a drugimi državami, da bi jim Rusijo prodal To je vendar čisto enostavno!«
»Kaj takega! Torej čez mejo jo je hote popihati?«
»Še vprašaš! Ali nisi slišal kaj je stale v resoluciji? — Sodrugi, ki predpisane jiir meje prekoračijo —, to se nanaša seveda na Trockega!«
»Ali so ga že vjeli?«
»Da, že čisto blizu meje. Straže so ga zavohale. Kajti, postopa se zelo strogo. V resoluciji vendar stoji: »Stojimo trdno na straži...«
»Tann se govori tudi nekaj o Leninovi oporoki... no, Trocki si je pa vročo kašo skuhal...« ,
»Kdo ve, kaj vsega je nadelal! Mogoče je Leninovo oporoko potvoril... Tista oporoka je bila s sedmimi ključavnicami zaklenjena, držala se je v strogi tajnosti, nihče ni imel do nje dostopa. Trocki pa le ni miroval, dokler je ni dobil v roke... in jo je znal tako sukati, da bi moralo nazadnje vse njemu pripasti . . .«
»Kaj takega! Tak požrešnež! Vse je hotel sam imeti...«
»No, zdaj pa je za svojo nenasitnost temeljito kaznovan. Do sodnijske razsodbe bo sedel v ječi, nato pa enostavno ... k steni postavljen. Za take-le reči ga ne bode po glavi božali.«
»Kaj naj storimo sedaj s sliko?« vpraša predsednik. »Odstraniti?«
Zopet splošen molk. je vse skupaj laž? Da bi pozneje kedaj ne bilo treba za ta korak zopet odgovarjati?« se je nekdo oglasil.
»Zakaj?« je vprašal predsednik z vidnim zanimanjem.
»Zakaj? Ta-le z naočniki nam je bog ve kaj načvekal. Kdo ve, če je to vise res? Ma odstranimo sliko. Potem pa zna priti kdo od oblasti, ki nas bo takoj pozval na zagovor, po kakem zakonu smo to storili? Se hočemo li oblasti delavcev in kmetov upirati? In takoj bodo prišli krasnoarmejci (vojaki rdeče armade) in v Moskvo bodo telegrafirali: Punt!«
»Res je tako!« so se slišali z raznih strani razburjeni glasovi. »Ne gremo na te limance. Nismo tako neumni!«
»Eden papir rabimo!« kriči nekdo.
»Kakšen papir?« vpraša s pozornostjo predesednik.
»Papir, z uradno napisanim ukazom, da se mora Trockijeva slika odstraniti. Črno na belem. S podpisi in s štampiljko.«
Hrup je naraščal.
»Nikar toliko ne kričite! Kje pa naj tak papir vzamem? Če bi zdaj od predpostavljenih tak papir zahteval, me postavijo na listo kontrarevolucionarjev.«
Toda kmetje vztrajajo pri svoji zahtevi.
»Potem pa piši: mi vsi skupaj smo sklenili, da nam je tak papir potreben. Ti si vendar uradna oseba!«
»Se požvižgam na to!« sikne predsednik ves iz sebe. »Nimam prav nobenega veselja, se izročiti rablju. Odlagam svojo funkcijo — vi pa napravite kar hočete! Jaz sem se že dovolj trudil in jezil. Naj še kdo drugi poizkusi!«
»Ne, to ne gre! Kot uradna oseba moraš vse lepo izvršiti in se ne smeš ničemur izogibati!«
Od jeze je pljunil predsednik na tla in s sovražnim pogledom meril, zdaj prereka-joče se kmete, zdaj Trockijevo sliko na steni.
V veži so se drenjale, privabljene po hrupu, ženske in mladina. Teta Akulina je pritiskala svoje uho k ključavnici in z4aj pa zdaj obveščala ostale o stanju bojnega sestanka.
»Vsemogonči, batjuška! Trocki! Vso Rusijo je hotel prodati..: Ampak nazadnje so pa tega nečistega pagana vedar vjeli in ga v ječi zakovali v verige. In veliko denarja je hotel seboj odnesti... nešteviUjt milijone ...!«
Ženske so stiskale ustne in vse pobite zmajevale z glavami:
»Kaj se vse zgodi na tem božjem svetu!«
Stara igluha Bubniha, ki je tudi priie-pala, da bi kaj novega zvedela, »e je prerivala neprestano v ospredje in momljala z breazobmimi čeljusti:
»Koliko ibo pa prišlo na eno kmečko dušo ... če se bo denar razdelil...?«
Afii si že poravnal naročnino? Ako ne, stori to takoj!
Celje.
Naročnikom »Delavske politike« v okolici Celje naznanjamo, da Sodo odslej v okolišu okolice Celje pobirali naročnino sodr. Ivan Novak in Ivan Žaber in sicer mesečno ob priliki pobiranja članarine za stranko. Poleg imenovanih bo pobiral naročnino tudi sodr. Čiro Bohm in to v pisarni »Delavskega doma«. Ob tej priliki prosimo vse naročnike, da redno plačujejo svojo naročnino, tako da ne bodo imeli pobiralci nepotrebnih korakov in potov.
Demokratizacija. Komandant celjskega 39. pešpolka, Naumovič, je bil imenovan za — velikega župana v Skoplju, kamor je v pondeljek odpotoval, da pomaga »urediti« razmere v Macedoniji. fo imenovanje pomeni enostavno — militarizacijo macedon-ske politične uprave.
»Cillier Zeitung« je zelo huda na mariborske socialiste, ki so se predrznih v »Volksstimme« ugotoviti združitev mariborskih Nemcev s slovenskimi nacionalisti v občinskem vsetu ter pravi, da so mariborski socialisti »eine Gesellschaft, die nicht Fisch, nicht Fleisch ist«. Stavimo, da bi si »Cillier Zeitung« upala trditi, da tudi v okoliški občini celjski niso šli Nemci, ki res niso »ne Fisch, ne Fleisch«, skupno s samostojnimi demokrati, med katerimi sedi tudi predsednik »Orjune«. Kar se pa tiče cpazk na račun mariborskih socialistov naj »Cillier Zeitung« upošteva izrek, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
Sprememba posesti. Tovarno in hišo g. Ivana Rebeka na Mariborski cesti je na sobotni dražbi kupil mariborski oblastni odbor, zastopan po poslancu dr. Ogrizku, za 700.000 dinarjev. Poslopje je baje namenjeno za ustnovitev otroškega in mladinskega zavetišča. K temu si dovolimo pripomniti, da kraj, kjer se kupljeni kompleks nahaja, ni ravno pripraven za take vrste zavodov. Kaj pa če bo tam kaj druzega nastalo, ha? Hm, hm, vse je mogoče ....
Proračunska seja občinskega odbora se je vršila v torek zvečer. O tej 'zanimivi seji priobčimo daljše poročilo v prihodnji številki.
Društvo stanovanjskih najemnikov, podruž. Celje, vabi na svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. febr. 1928 ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma. Dolžnost vsakega stanovanjskega najemnika je, da se zbora zanesljivo u-deleži. — Odbor.
Beneška noč. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos priredila »Svoboda« svojo veliko maškarado v vseh prostorih Narodnega doma. To leto se bo maškarada vršila pod geslom »Beneška noč«. Vsi prostori bodo tem primerno okrašeni, tako, da se nam obeta tudi letos lepa, vesela in neprisiljena zabava. Ljubitelje in prijatelje »Svobodnih prireditev« že danes opozarjamo na to veliko prireditev.
Trboolle.
Vsak četrtek zvečer, se vršijo redno v Delavskem domu diskuzije. Disk užije so važna zadeva, ki se tičejo vsega trboveljskega proletarija-ta. Na njih se obravnavajo vsa pe-
reča vpraašnja, ki zadevajo občinsko, : oblastno, državnozborsko in strokovno (rudarsko) politiko. Od več stran? so se čule pritožbe, da delavci ne vedo, kaj delavski zastopniki delajo na občini, kaj v oblastni skupščini in drugod. Sedaj je temu odpo-moreno in nihče se ne more izgovarjati in nihče nima pravice uničevati delo naših zastopnikov. Vsak, kdor ima interes, da se o vseh teh perečih vprašanjih pouči in informira, ta naj pride na diskuzijo. Vabljeni ste vsi, ki vam je mar napredek in borba delavstva proti kapitalističnemu izkoriščanju in demogoškim buržuaz-nim strankam.
Občni zbor SSJ, pokrajinske organizacije v Trbovljah, se je vršil v nedeljo, dne 15. jan. tl. Udeležilo se ga je precejšnje število članov, z ozirom na ene, ki radi službe niso mogli priti. Odšli so z zavestjo v srcu, da s podvojenimi močmi prično delati za reorganizacijo socialističnega pokre-ta v Trbovljah. Po težki krizi, ki jo je imela stranka vsled komunizma in drugih razdiralnih akcij med delavstvom, se javlja novo življenje, ki obeta plodovite sadove. Imena novoizvoljenih odbornikov objavimo prihodnjič, ko se bo v kratkem konstituiral novi odbor.
Članski sestanek »Svobode« se je vršil v pondeljek, dne 16. jan. tl. v društveni sobi. Sklenilo se je zopet pričeti s telovadbo, ki je morala vsled pomanjkanja prostora, ko se je prenavljala dvorana, prenehati. Javilo se je že tudi precejšnje število telovadcev, ki kažejo za telovadni pokret mnogo zanimanja. Pristopili so k telovadbi tudi vsi oni nekdanji sodrugi, ki so se nam bili že odtujili. Telovadba se bo za enkrat vršila v novi dvorani in sicer v začetku samo dvakrat oziroma trikrat na teden, pozneje večkrat. Vaje so pa izključno le za člane in članice, gojenke in obrtnike. Na 'spomlad šele se prične s telovadbo naraščaja.
Na občnem zboru demokratske stranke v Trbovljah so bili med drugimi izvoljeni v novi odbor tudi nekateri delavci in to: Peter Zajčnik in Jože Berčon. Ta dva naj bi bila nekaka vaba, kateri naj bi nasedlo še ostalo delavstvo. Pa so se demokrat-je v Trbovljah hudo zmotili. Trboveljski rudar ve, kje mu je mesto in kam spada in ne bo nikdar simpatiziral, še manj pa podpiral demokratsko stranko, vneto zaščitnico inozemskega kapitala TPD.
Radikali so pri zadnjih državnozborskih volitvah pri nas popolnoma propadli. Tistih borih 70 glasov je bilo kupljenih z denarjem in z vinom. Dobro poznamo vse tiste volil-ce, ki so se dali podkupiti. Ker so bili pri volitvah osramočeni, so si izmislili sedaj drug načrt, kako škodovati delavstvu. Ti ubogi radikali, ki pa imajo v Beogradu močno zaslombo, direktno podpirajo TPD v boju proti občinskemu proračunu, ki je tako vsestransko popoln in ustreza vsem zahtevam najširših plasti trboveljskega prebivalstva. Seveda, da ta proračun ni všeč le TPD, ki bi rada vse izkoriščala in tudi občino in napravljala iz nje sebi masten kapital za nikdar site akcijonarje Trboveljske premogokopne družbe.
Pri rudniku se je zopet pričelo z obustavljanjem dela in to sredi zime, ko še mraz niti najmaje ni minul. Ni čudo, če nihče noče več kupovati premoga, ko pa za drag denar mesto njega prodaja kamenje in blato.
Pomotoma je nastala v zadnji številki vest, da je pričel rudnik z obustavljanjem dela. Govorilo se je namreč splošno, da se bo preteklo soboto zopet praznovalo z delom in menda je bil nabit tudi tozadevni razglas, potem se je pa normalno delalo. To se naj vzame na znanje, da ne bo nezaupanja v naše poroče-vanje.
Na zadnjem občnem zboru krajevne organizacije SSJ za Trbovlje je bil izvoljen in se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik Jakob Klenovšek, namestnik Leopold Majdič; tajnik Ivan Krušič, namestnik Anton Breznikar; blagajnik Franc Teršan, namestnik Matija Delar. Ostali odborniki:	Konrad Potertič, Ignacij
Sitter, Franc Filač, Martin Petretič, Franc Kočar.
Bemotovci so sklicali v nedeljo, dne 22. januarja 1928 protestni shod v dvorani Forte, da protestirajo proti nečuvenemu škandalu ministra za šume in rude. Shod je bil pa vse nekaj drugega, nego protest. Prvi, ki je govoril, je govoril sodrug Sohober iz Zagorja, stvarno. Govoril je o odloku ministrstva za šume in rude in povdarjal, da je to škandal in napad na rudarsko delavstvo. Nato so govorili po vrsti Klemenčič, Pencelj in drugi. Grdili so vse druge stranke in poviševali le eBrnotovo stranko kot edino zveličavno. Škoda, da še Ber-nota ni bilo, da bi nam še on kaj lepega povedal. Mislimo, da je neumestno, izrabljati protestno zborovanje za strankarsko agitacijo za Bernotovo frakcijo, ki je itak nikjer nič ni, kot nekaj malega v Sloveniji. Komunisti so tudi stavili eno resolucijo proti zatiranju in preganjanju istih po vsej naši državi, ki pa je bila dana na glasovanje, ko je bila dvorana že malone prazna. Protestni shod je zaključil Pencelj z motivacijo, da vsi podpirajo njegovo stranko.
Leie-Preonlje.
Zadnje čase je naše gibanje postalo živahnejše. Od novega leta sem smo imeli že tri zborovanja. Preteklo nedeljo nas je obiskal s. Eržen in nam je pri tej priliki referiral o političnem položaju s posebnim ozirom na gospodarske, socialne in kulturne potrebe delavskega razreda. Zbralo se nas je za Leše zelo lepo število poslušalcev, in kar je posebno razveseljivo tudi precej sodružic. Namen tega našega sestanka je bil predvsem obnoviti, oz. poživiti našo krajevno organizacijo SSJ, ki bo v prihodnjih mesecih prav razveseljivo porastla. Istotako vlada zanimanje za žensko politično organizacijo, ki bo v naši mežiški dolini kmalu prednjačila v socialističnem pokretu. Posebej bo treba posvečati pažnjo našemu tisku, čeprav je zaslužek ogromne večine delavstva zelo pičel. Z nedeljskim sestankom smo prav zadovoljni in želimo, da bi nas v doglednem času posetil tudi naš (socialistični posla-1 nec s. Petejan. — Po političnem sestanku se je vršila tudi seja odbora naše strokovne organizacije.
Trbosje on Pobočju.
Kaj pravi sedaj naš g. župnik? Ko se je pred enim letom vršil tukaj volilni shod SLS povodom oblastnih volitev, je po maši pripeljal naš dušni pastir vso svojo čredo v gostilno. In nastopil je neki g. Držečnik kot klerikalni kandidat ter v kratkih potezah obral vse stranke, nazadnje tudi socialistično, kateri je očital — seveda — centralizem, češ, socialisti podpirajo Srbe, ki so toliko zla po* vzročili našemu slovenskemu ljudstvu. Tedaj je bila SLS še za avtonomije, katero pa je že čez 14 dni vrgla čez krov, ko je dne 1. februarja vstopila v Uzunovičevo vladno barko. Za Držečnikom se je oglasil s< B. iz Maribora. Toda komaj je spregovoril par besed, že je začel g. žup* nik zadi pri vratih na vse grlo vpiti. In župnikova polna luna je tako žarela, da se je bilo bati, da nebi eksplodirala. Župnik se je drl brez presledka nad našim govornikom ifl sicer dobrodušne Pohorce vspodbu-jal, da bi govornika saj ovirali, če druzega ne. Gospod fajmošter je v enomer zmerjal ter obrekoval socialiste, ki so »izdali Slovence Srbom« in ki da so bili 7 let na vladi! Seveda mu je s. B. odgovoril, da se je ravno sedemkrat zlagal, če ravno je še pred par minutami imel boga na ustih. Kaj pa pravijo g. trbonjski fajmošter danes k temu, kar dela SLS v Beogradu s Srbi? Ali to ni izdajstvo slovenskega ljudstva, ki je po veliki večini ubogo delovno ljudstvo? Seveda, pohorski kmetje in delavci tudi niso tako na kamen, kakor bi si to kak župnik predstavljal. To potrjuje dejstvo, da smo od volitev do volitev napredovali in nekega lepega dne bo gospoda strah, ker ga bodo učenci zapustili. Naj bi Trbonjci našli mnogo posnemalcev!
Studenc! pri MHora.
V četrtek, dne 26. januarja ob 7. uri zvečer se bo vršila v klubovih prostorih gostilne Majhenič izvan-redna seja socialističega kluba v občinskem odboru skupno s krajevnim odborom SSJ, Sodrugi občinski odborniki kakor tudi člani krajevnega odbora so vabljeni, da se seje točno in zanesljivo udeležijo, ker je dnevni red izredne va»nosti. Klubov predsednik.
Halo kam? Na poslovilni večer vojaških novincev, kateri se vrši na pustno soboto 18. februarja 1928 ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Stumpf, Studenci. Ob pol 9. uri prihod mask z pomnoženo godbo. Ob 12. uri se podeli najlepši maski darilo. Maske se naprošajo, da se pri kontroli legitimirajo, ker dobijo številke, katere se morajo nositi na vidnem mestu. Veselica bo nudila mladim in starim, kakor tudi oženjenim in neoženjenim obilo zabave. Vstopnina 5 Din. Konec zjutraj.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu, Karlbor.Glavni trg 17
ker tara se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistno drugo blago po
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgijensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Previem mesarije
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva v lokalu prešnje mesarije odtvorila
NOVO MESARIJO.
Potrudila se bova cenjeno občinstvo z najboljšim Rovejlm, telečjim in svinjskim mesom postreči. Nadalje imava tudi v zalogi najboljše kranjske klobase in druge mesne izdelke.
Priporočata se
KOS In Jemec, Frankopanova ul. 15.
Čevlje po meri
kakor tudi vsakovrstna popravila iz najboljšega materl-jala, sol dna m točna izgotovitev po najntžjih cenah.
August Gusel, čevlj. mojster Maribor, Frankopanova ulica Nr. 55
Wienet Radioverlag. Wien. I, Paslalozzigasse Nt Jm
Neobhodno potreben je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25‘— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15-—,
Izdaja ,lRadiowe!t‘,.
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
„JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
TUkar: Ljudska tiskarna d, d. v Marifcoru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.