Pogreb dr. Štefana Kočevarja v Celji Stajerakim Sloveacem je v aoči od 22 — 23. februarja t. 1. aemila smrt pobraia zopet jedaega prvih, aajstarših ia aajzaslužaejšib buditeljev in domoljabov. TTmrl nam je starosta aašib aarodnjakov, preblagi g. dr.Stefaa Kočevar, upokojeai c. kr. okrajai zdravaik ia cesarski svetovalec. Rodil se je leta 1808 v sloveaskem trga, v Središci, od precej imovitih staršev, ki so ga dali v latiaske šole v Maribor ia visoke šole v Gradec ia Daaaj, kder je tadi prejel čast ia naslov doktorja zdravilstva. Služboval je aa večih mestih aa Stajerskem; aekaj oasa tudi v Podčetrtku, dokler se ai preselil stalao v mesto Celje. Kot zdravaika je daleč zaslovelo ajegovo ime. Pogosto je bil uspešao klicaa k bolaikom, katere so drugi zdravaiki bili uže popustili. Siromakora pa je bil zelo izredao usmiljeai oča tako, da aiu tukaj še aajgrša političaa zagrizeaoat ai aiogla odrekati prizaaaja. Njegovo zvestobo v zdravaiškem poklici prizaala je cel6 vlada ia aa ajeai nasvet so avitli cesar blagega moža počastili z aaalovom cesarskega svetovalca. Toda aam Sloveacem bil je rajai še več. Bil nam je aarodai baditelj, aže takrat, ko so domoljubi sloveaski bili še jako redko sejaai. Njegov biatri dah je kmalu apozaal žalostai položaj sloveaakega ljudstva ia ajegovo plemeaito srce ma ai dopuščalo takaj rok križem držati. Začel je torej štajerake Sloveace vzbujati k aarodaej zavesti. Najdemo ga v zvezi s veeaii odličaimi domoljubi, s vsakim aarodaim podjetjem ia v baraem letu 1848 podal se je tudi v politicao borbo. Delal je aa vso moč zoper veliko-nemški državai zbor v Fraakfurtu, ki je hotel vse avstrijske Nemce s Slovaai vred velikej Nemčiji prikrpiti ia Avstrijo razdreti. Takrat smo zlasti štajerski Sloveaci prvič na političai oder atopili. Smemo biti poaosai aa tiati čas, kajti braaili amo celokupaost Avstrije, potegovali se za aeodviaaost avstrijskega cesarstva ia prvič zglasili se za avoje aarodae pravice. Kakor ao aloveaski vojaki cesarja braaili aa Italijaaskem pod slavaim Radeckyjem proti Italijaaom, tako so aloveaski domoljabi doma varovali Avstjvo zoper velikoaemške rogovileže ia grabljivce. \ Ia med teijji sloveaskiaii koreajaki, cesarju ia aarodu zves/fimi, bil jo aa odličaem mestu tadi g. dr. Kocevar. Izvoljea za poslaaca ai poškilil čez avstrijske meje v Fraakfurt, ampak šel je z večimi domoljubi k bratom Hrvatom v Zagreb, ki so pod slavaim baaom Jelačlčem aajvec pripomogli, da je bila Avstrija rešeaa aemško-magjarske revolucije. Od tiste dobe je med doraoljubi beseda dr. Kočevarja dobila aajvečjo veljavo aa Stajerkem. Sloveaci so ga častili ia poslušali kot aajmodrejšega svetovalca ia sčaaoma kot očeta! Zato pa je aovica, da je preblagi mož, aevarao zbolel, povsod Sloveace aemilo diraola. Ia ko se je zvedelo, da je izdihail, mislilo se je tudi aa primerea pogreb, lr je pa res bil sijajea, izredao slavea ia velicasuea. Pogreb je bil vredea ia primerea zaslugam dr. Kočevarja pa dela Sloveacem tudi lepo čast. Veliko tisoč aaroda se je zbralo v aedeljo 25. februarja t. 1. popoludae ob 3. uri pred hišo rajaega v gosposkej ulici v Celji. Veacev se je poalalo od vseh straaij. Bela Ljubljaaa je poslala 80 goapodov, med temi 23 Sokolov z zastavo, ia pevski zbor tudi z zastavo. Mozirskih Sokolov je prišlo 25. Tudi Hrvati so ae spomaili rajaega ia odposlali h pogrebu A'eč odličaih gospodov iz Zagreba. Mariboraka čitalaica bila je zastopaaa po svojem predsedaiku ia večih odboraikih, aied ajimi je bil tadi poslaaec g. dr. Domiakaš. Nad grobom v aloveaskem pokopališči pa je slavaema domo- ljabu govoril slovo v imeau Slovencev, g. dr. Zaruik iz Ljubljaae, v imeau Hrvatov g. dr. Folaegovič, iz Zagreba. Nagrobaica pa, milo doaeče spevaaa od 60 pevcev, akleailaje sijajao pogrebao svečaaost. Rajai domoljub bodi aam vsem v izgled; ajegovo iine pa naj aied uami slovi v vedaem, blagein ia hvaležaeai spomiau. Bodi aiu lehka zemlja sloveaska, v katerej počiva ia za katere čast ia blagor je srce ajegovo zmiraj koprnelo! Desteraiški.