GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-80*
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi cd 8.30 do 12 '.n od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drt-vnik* — uprava 60-4045-34.
TRST petek, 12. decembra 1947
Poštnina plačana v gotovim ^jp^Lzioni^injibbon^pasuue
Štev. 770
Politika brodoloma
V
našem, listu smo že zabeležili, da srednji sloji, ki danes še vedno vedre v šovinističnem taboru, spoznavajo, da izključna navezar nost na Italijo in njeno finančno politiko — kar propagira zaman njihovo vodstvo, ne daje tudi njim samim nikakšnih povoljnih rezultatov. Današnja finančna politika Italije, ki je popolnoma podrejena direktivam Wall Strec-ta, je privedla do gospodarske krize o Italiji. To pa je imelo zaradi povezave, ki jo pridigajo in s pomočjo tukajšnje vojaške uprave vzdržujejo, za posledico množične odpustitve tržaškega delavstva,, vedno večjo bedo in tako perspektive za, še nadaljnje vedno hujše gospodarsko mrtvilo.
To dejstvo pa je rodilo za tržaške, srednje sloje seveda tolikanj občutne reflekse, da jih sentimentalni balon obrambe Italijan-stva, v katerega so pihali, ne more zadovolj-vati. Zaradi tega. si iščejo ventila, ki naj jih privede na tla resničnosti. Začutili so potrebo po gospodarski enotnosti in upravni združitvi obeh con Tržaškega ozemlja, kar je ponudila jugoslovanska vlada in s čemer je v splošnem interesu prebivalstva soglašala SI A U. Vodstvo nji-hovih strank pa je začetkoma omenjeno ponudbo načelno odklonilo z običajnim refrenom o obrambi italijanstva-
Jasno je, da tako stal šče ni mo-Sk> zadovoljiti srednjih slojev. Morda se jim je tudi ob tem posvetilo, da so prav kot nosilci ita-lijan-stva, kar si domišljajo, ob tar ki politiki resnično ogroženi.
Vendar naj bo njihova vznemirjenost rezultat kalcršnih koli miselnih zaključkov:	bodisi čisto
človeških stremljenj po ureditvi mirnega življenja in vzpostavitvi blagostanja na našem ozemlju, ali Po individualnih teženj npr. po za--služku s svojo trgovino! Gotovo je, da jih gorostasna protislovja, ki'jih srečujejo v svojem tisku z ozirom na resnično situacijo in tezultati diktirane politike Wall Streetskih interesov dovajajo do takšnih miselnih zaključkov, ki so o opreki z Wall Streetskimi interesi in njihovimi tukajšnjimi ar Senturami. To pa ravno zaradi š“ga, ker ti niso njihovi interesi, odnosno interesi vsega tukajšnjega prebivalstva.
To spoznanje je pač smrtna ka-nonida v barko imperialističnih teženj, ki si je tukaj nadela vzmeten naziv obrambe italijanstva, so se tako hote ali nehote po-»arin na linijo SIAU.
Vodstvo šovinističnih. strank je moralo tako svojo prvotno odklonitev preklicati.
V
ko
kn Territorio, E non dlte.* Ka-
j" si to šteto dolžnost zamišljajo kaj so zanjo konkretno pri-( ^'ilieni storiti so pač zamol-j, *. ker enostavno niso pripravki zanjo storiti ničesar.
°sno je, da gre tukaj za novo
.	•»	■ svs/ n mJ A iAi*o aa
k)ih
v luknjo potapldjoče se dre za nov pesek v oči gfovim dosedanjim pristašem. t re za nadaljnjo obrambo njiho-tt zavožene politike in Wal’ *e,skih Interesov, hsi' ^uršani zato to pot ni dodal komentarja. Glavni na-il<lnka i* b>l očitno poprav »ovoženo politiko in počasno
Fašistične metode De Gasperija proti lačnim in breiposelnim
Popolna stavka v Rimu - Delavska zbornica odbila vladne predloge in napoveduje še ostrejšo borbo * Izzivanje policije - V Pescari so partizani zasedli občinsko palačo, ker je Scelba odstavil demokratičnega župana
našem listu smo ob tem tudi zabeležili, da je vodstvo Sovini-stičnih strank začutilo, da mu zmanjkujejo tla pod nogami, da ho danes ali jutri ostalo še brez tistih pristašev, ki sicer še nasedajo v vojnohujskaiki kuhinji skuhanem geslu o obrambi italijanstva. Oni namreč na lastni koži spoznavajo, da je danes vprašanje blagostanja vsega prebivalstva prav v združitvi obeh c°n pod enotno upravo. To pa zahteva spoštovanje in vzpolnje-v°n je doloob mirovne pogodbe. To zahteva dejavnosti in ne le lepih besedi pri graditvi naše države in njene gospodarske t. j. politične neodvisnosti; povezavo z zaledr jem; ureditev medsebojnih odno-sov prebivalstva; rešitev vprašanja dobrega sosedstva; nikakor Pa ne ireelno obrambo pred sovTcžnikorra, ki ga ni.
Razum’jivo je, da so vsa ta dejstva rodila zaskrbljenost vodstva šovinističnih strank, kar je nujno dobilo pretekle tedne vidne izraze v njihovem tisku. Kakor smo že zabeležili, so takrat napi-sali. da je potrebna gospodarska enotnost. Vendar smo pribili, da s° njihove besede neiskrene, da njim niti z daleč ni do enotnosti, er kot bistvene pogoje stavljajo sjvari, ki praktično pomenijo nadaljevanje sedanje politike, nespoštovanja določb mirovne pogodbe, ko postavljajo na primer, do je za združitev obeh cOn nujen Urnik jugoslovanskih čet iz istr-skega okrožja.
S člankom, kateremu je čutil potrebo pridati gospod Furlani >e nekaj besed, očitno niso zado-boljiii tistih, zaradi katerih so btanek morali napisati. Vznemir-jčrizsti srednjih slojev tako niso mirili, zaradi česar so morali Učeraj znova spregovoriti.
Ako so se poslužili članka, ** naj bi ga jim poslal nekdo °t svoje mnenje in katerega *° oprezno komentirali, da bi za-Vrl,i svoje prejšnje postavke, v *uterih so odklanjali združitev beh con, tako so se morali vče u> poslužit i nekega osla. ki da 9a zaklali v Kopru, da so po-srn po solističnem zavijanju pri-^dli (j0 zaključka: «E sacro do-ere di ognuna sard, anche so J'ututto gvello, di esigere che an-' htto il Territorio $ia flnalmen-
v P «...	_	_
Rim, U. — Stavka v Rimu in pok raj ,n; je pcpolna. 2e v prvih jutranjih urah so v mesto prišla policijska ojačanja v oklepnimi avtomobili. V mestu je prišlo do .n-cidentov med policijo in reditelji delavske zbornice. Policija je aretirala nekaj delavcev, češ da so imeli na rokavih napise civilne policije. Sploh je ylada mobilizirala ves policijski aparat m drži v pripravljenosti tudi vojaštvo, da bi na ta način ustrahovala delavce, k; pa §o odločeni nadaljevati borbo, dokler vlada ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam.
Popoldne je policija izzvala nove incidente in napadla večjo skupino stavkajočih delavcev.
Protlljudski elementi so kakor vedno skušali izzvati večje nerede in raznesli vest; o sklicanju delavskih zborovanj. Zato je delavska zbornica pozvala ljudstvo, naj se ne da zapeljati po teh lažnih vesteh in naj sledi samo navodilom delavske zbornice. Tudi zveza antifašističnih. žena in mladinska fronta sta izrekli solidarnost s stavkajočimi.
Socialistični list «Avanti» piše, da gre predvsem za solidarnost vsega delavskega razreda s 70.000 brezposelnimi, ki pred zimo nimajo ne kruha ne dela. »Unita* piše, da so vsi, ki imajo čut človečanstva ;n ki ljubijo rimsko ljudstvo ter nočejo, da b; to gladovalo, solidarni z delavci.
Delavska zbornica je sporočila, da so vladni ukrepi za izredna dela čez zimo nezadostni. Zato je sklenila nadaljevati stavko. Dalje protestira odločno proti fašističnim metodam vlade, ki poskuša razb:ti stavko. Pozdravlja vse delavce, ki z največjo disciplino sodelujejo v borbi ter se zahvaljuje vsem prebivalcem, posebno pa še trgovcem, k: so soglasno pokazali solidarnost z brezposelnimi. Obsoja vsa dejanja stavkokazov, ki jih izvajajo s pomočjo policije in nekaterih de-mokristjansk h sindikalnih vodi-teljev. Končno zahteva takojšnji izpust aretiranih delavcev, ker bo drugače prisiljena posluž;ti se še bolj energičnih metod v borbi za obrambo demokratičnih sindikalnih svoboščin.
Nocoj je D; Vittor.o govoril po radiu in poudaril, da je sedanja stavka posebnega značaja, ker de-
Enver Hodža v Sofiji
Tirana, 11. — Albanski ministrski predsednik Enver Hodzi je odpotoval v Sofijo na vljudnostni obisk pri bolgarski vladi. V delegaciji so tudi člani albanske vlade v spremstvu svojih soprog.
lavci stavkajo izključno v obrambo svojih brezposelnih tovarišev.
Izjavil je dalje, da bi vlada prav lahko našla sredstya za javna dela, če bi imela pogum odvzeti Jih tistim, ki so si nakopičili milijone :n milijarde ter s tem še povečali revščino ljudstva.
Iz Pescare poročajo, da vlada tam velika napetost, ker Je notranje ministrstyo razpustilo tamkajšnji občinski svet pod vodstvom socialističnega župana. Delavci so proglasili stavko in partizani so zasedli občinsko palača
Glavni poveljnik ameriške vojske v Sredozemlju gen. Jaynes je danes sporočil, da bo zadnja skupina ameriških čet v Italiji odpotovala iz Livorna tako, da bo v nedeljo o polnoči 14. decembra od-
zadnji hip poročajo, da so tudi v Pisi brezposelni proglasili stavko, ker so oblasti odklonile njihove zahteve. Ves promet je ukinjen in trgovine so zaprte.
Širjenje fašizma v ZDA
New York, 11. •— Pod geslom. «Za svobodno Ameriko* je bil v Pitts-burgu festival Slovanov zapadne Fennsylvanije.
Govoril je znani pisatelj Louis Adamič, ki je dejal, da skušajo v Ameriki proglasiti črnce, 2ide in Slovane za državljane druge vrste in razbiti narodno enotnost v interesu Wall Streeta. Znani pevec, Črne Robeson je pozval ameriške Slovane, naj z vsemi ameriškimi
plula iz italijanskih teritorialnih naprednimi elementi začnejo borbo voda.	|za demokratično Ameriko.
Nadaljevanje trg. pogajanj med FLRJ in Anglijo
London, II. — Med prisrčnim razgovorom angleškega ministra za trgovino ;n vodjo jugoslovanske trgovinske delegacije Kopčokom so sklenili, da bodo nadaljevali trgovinska pogajanja med FLRJ in Veliko Britanijo.
Maršal Tito
se je vrnil v Beograd
Beograd, 11. — Maršal Tito in drugi člani jugoslovanske vladne delegacije so prispeli iz Budimpešte v Beograd.
Železniški promet Trsta z zaledjem
Trst, 11. (ATI) — Rag. Zinari, delegat tržaških železnic se je te dni vrnil iz Ljubljane, kjer se je bil udeležil železniške pripravljalne konference.
Izjavil je, da Ima ta konferenca, k a ker ona, ki bo v kratkem v Pragi, namen povečat; železniški promet med Trstom in državami iz zaledja ter obnoviti jadranske tarife.
BEVIN IN SCHUMAN
kakorvon P apen in Schacht
Ameriško zunanje ministrstvo generalni štab „tretje slie“ * Zilliacus poudarja potrebo sodelovanja z ZSSR
London, 11. — V laburistični stranki je prišlo do preloma med skupino levice, ki jo vodi Zilliacus in skupino levega centra pod vodstvom Crossmana, ki se zavzema za podpiranje ameriške politike. Poslanec Zilliacus je penovno nastopil proti Crossmanovi protikomunistični skupini in izjavil, da hoče »tretja sila* ustvariti oporišče za ameriško sveto vojno proti evropskemu delavskemu razredu. Tretja sila ne bi mogla vršiti svoje vloge, če ne bi Revin in Schuman izvajala iste politike, kakor sta jo zasledovala Von Pappen in Schacht. Zilliacus zatrjuje, da je edina rešitev za Evropo politika prijateljstva s Sovjetsko zvezo in mednarodnega sodelovanja na socialistični podlagi, kakor tudi ožje sodelovanje med delavskimi strankami.
Temu nasprotno ugovarja Crcss-manova skupina, da bi sodelovanje delavskih strank onemogočilo angleškim laburistom nadaljevanje borbe proti komunizmu. Na zatr-
Novi uspehi na konferenci štirih zunanjih ministrov
Sporazum o viš ni nemške Industrijske proizvednie in o seznamu nemških tovarn * Sovjetska zveza točno izvršuje sorejets obveznosti glede reparacij ■ Anglo-američani bi hoteli ustanovitvi zapadno nemško državo
London, U. — Na londonski konferenci zunanjih ministrov je prišlo tudi danes do pozitivnih ckle pov. Ministri so predvsem odobrili začasna besedila, k; se nanašajo na ukrep; glede dekartelizacije. E-dino Bidault je zahteval za svoj pristanek zagotovitev izvoza pre moga iz Nemčije v Francijo, jamstvo za varstvo Francije in poseben režim za Porurje.
Prav tako so se zunanji ministri sporazumeli glede višine nemške industrijske proizvodnje, pri čemer so določili letno proizvodnjo jekla na 11 in pol milijonov ton. Tudi o vprašanju postopne obnove nemške industrije so vse štiri delegacije soglašal«, vendar Je Bidault zahteval v tem pogledu, da ne snve imeti obnova nemške industrije prednosti pred obnovo evropskih demokratičnih držav, zlasti onih ki so se borile proti nacistični Nemčiji. — To stališče sta sprejela Marshall in Bevin, Molotov pa je izjavil, da bo predlagal še neka dopolnila. Nato so razpravljali o Industrijskih napravah in razdelitvi dobrin, zaplenjenih v Nemčiji.
Bidault js o tem vprašanju poudaril, da ima Nemčija 2 mTjona
Izzivanja francoske vlade proti Sovjetski zvezi
Vodltelt francoske misije za repatriacijo obsoja ravnanje svoje vlade - Proglas komunistične stranke delavcem
Pariz, 11. — Francoski odpravnik poslov v Moskvi Charpent er je sinoči izroč.l sovjetskemu zunanjemu nvnistrstvu odgovor francoske vlade na sovjetsko noto, s katero so bila prekinjena trgovinska pogajanja med obema državama in ukinjeno delovanje misije za repatriacijo. Istočasno je vlada v Parizu izreč, la sovjetskemu poslaniku podobno noto.
Medtem je moskovski radio objavil izjavo polkovnika Mirquičja, voditelja francoske misije za repatriacijo v Sovjetski zvezi, ki jo je podal sovjetskemu tisku. Mar-quič je podal svojo osebno mnenje glede dogodkov, ki so dovedli do uk njtve obeh mis!j, ter zvrnil vso odgovornost na francoske oblasti.
S poudarketr., da je ZSSR spoštovala s Francijo spienjeni dogovor, je M;rqu:č ugotovil, da so francoske oblasti odklonile potne liste in dovoljenje za bivanje raznim častnikom sovjetske miš je v Franciji. Pr.5 v tako so odklonile
pripravljanje terena, da si ohranijo svoj eprav*, da ne dožive takojšnj ga brodoloma. Jutri bi na ta način trdili, da so hoteli sodelovati, pa zaradi takih m takih vzrokov — daj, žvižgaj refren o edifesa deli'it&lianitA* — niso mogli.
Kdor je pripravljen sodelovati, ne slepomiši. Ako bi oni hoteli sodelovati, ne bi nikoli potem, ko trde. da so pripravljeni sodelovati, v isti sapi napadali Jugo slovansko armado, jugoslovanske oblasti in n pene predstavnike. Abstraktnost njihove politike vedno bolj vsiljuje rešitev njim grozečega vprašanja o enotnosti Tržaškega ozemlja, s čimer sproi 1 niz omenjenih perečih vprašanj, preko katerih so doslej gladko prešli.
Vprašanje je, koliko časa bodo tržaški srednji sloji nasedali takemu slepomišenju.
SIAU je svoj program jasno konkretizirala. Sleherni, ki nima »višjih interesov» — to je obrambo svojih stolčkov in. Interesov onih z onstran Oceana, se mora danes ali jutri nujno znajti v njenih vrstah.
izročitev nekaterih sovjetskih državljanov, ki jih je Sovjetska zveza zahtevala kot vojne zločince, s čemer Je francoska vlada kršila določbe med obem državama sklenjenega dogovora. Nato je Mafquič opozoril, da je francoska misija y dveh letih poslala v domovino 315.564 Francozov, od teh 21.321 iz Alzacije in Lorene, zaradi česar je bila vsa kampanja odrekovanj, ki so jih nekater; krogi širili medi francoskim ljudstvom proti Sovjetski zvezi, češ da zadržuje številne Francoze, neosnovana. Zato Je Maf-quič mnenja, da spadajo ukrepi, ki j h je v tem vprašanju podvzela francoska vlada, v splošen protisovjetski načrt, pri katerem je postala Francija prva žrtev aranžerjev.
Končno je Marqu!č Izrazil sovjet-sk.m obla stan hvaležnost vseh Francozov za vso naklonjenost, in ponovno poudaril, da je sovjetska vlada z vso točnostjo izpolnjevala prevzete obveznosti, tako da so bili vsi Francozi, ki so j.h Nemci nasilno mobilizirali v nemško vojsko, razen nekaj desetin, ki so ostali v Sovjetski zvezi, poslani v domovino.
Min strstvo za bivše bojevnike je podalo izjavo, da 50 mu Mar-quičjeve izjave znane samo na podlag; vesti v tisku in da kakor hitro bodo uradno potrjene, bo Marquič odpoklican in da bodo proti njemu izvedli stroge sankcije. — Gotovo bi Marquič ne podal javno takšne izjave, če ne bi bila utemeljena in resn čna.
«Humanitč» komentira ponovno ta dogodek in piše, da je b:lo postopanje francoske vlade najmanj predrzno, kajti če bi imela vlada le količkaj sramu in smisla za realnost, bi morala razumeti, da ni postopala primemo s tako močno državo, kakor Je Sovjetska zveza.
Političnj urad francoske komunistične stranke je izdal progjas, v katerem pozdravlja mil-Jone delavcev, ki jih Je vlada, sovražna delavskemu razredu, prisilila k stavki za obrambo njihovih upravičenih zahtev. Politični urad protest/ra proti vsem represalijam, mobillza. ciji, izjemn;m zakonom in ukrepom za cepitev delavcev, v zaključku navaja proglas protisovjetska izzi vanja, ki jih je v zadnjem času iz Sedla francoska vlada.
in 150 tisoč strojev, kar pomeni, da t; stroji ne bodo vsi delali, s čemer bo prizadeta obnova Evrope, Cziroma bo treba zvišati proizvodnjo jekla. Bidault je predlagal, naj preuči to vprašanje posebna komisija izvedencev Molotov in Marshall sta soglašala, le Bevin je stavil neka ugovore, tako da 60 odstopili rešitev spornih vprašanj posebnemu odboru.
Končno so razpravljal; ministri o seznamu tovarn, ki jih bo izročila Nemčija na račun reparacij. Molotov in Marshall sta uspela s tem, da. sta tudi Bevin in Bidault pristala na sestavo seznama najkasneje do 1. marca 1948.
Kakor smo svoječasno že poročali, je prejela Sovjetska zveza v smislu potsdamskih dogovorov iz zapednih nemških con na račun reparacij raznovrstne industrijske opreme, pri čemer se je obvezala, da bo povrnila 15% vrednosti teh predmetov v naravi mednarodnemu uradu za reparacije. Sedaj je stavila sovjetska vojaška vlada v Nemčiji mednarodnemu uradu za reparacije v Bruslju iz tega naslova na razpolag® stavbni les, žito, bencin, ga-zolin in rudniški les v skupni vrednosti 5 milijonov nemških mark. Mednarodni urad je razdelil to blago med Francijo, Anglijo, ZDA, Jugoslavijo, Holandsko, Češkoslovaško, Belgijo, Grčijo, Indijo in Egipt.
Nemški tisk komentira zasedanje londonske konference zlasti sovjetski predlog glede nadzorstva Porurja. »Tagliche Rundschau* piše, da Je nadzorstvo tega gospodarskega središča od strani vseh štirih velesil za Nemce koristnejše kakor pa sedanja angleško-ameriška uprava. Nadzorstvo vseh štirih velesil bo vsaj preprečilo, da ne postane Porurje središče oboroževanj. Nemški delavci upajo, tako zaključuje list, da bo sodelovanje Sovjetske zveze pri upravljanju Porurja v oporo njihovim zahtevam, ki stremijo po nacionalizaciji porurske industrije. Londonski «Daily Worker» pa obtožuje Anglo-američane, da hočejo ustanoviti zapadno nemško državo, ki bi jo vodil general Clay.
Neodgovorni krogi so razširili vest, da bo Molotov predlagal moratorij glede nemških reparacij. Člani sovjetske delegacije zanikajo te vesti kot neoenovane.
Masaryk o pogodbi med FLRJ in Madžarsko
Prage, 11. — Zunanji minister Jan Masaryk je na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da je Češkoslovaška pripravljena začeti z Bolgarijo pogajanja za pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Na vpražanje o vplivu, ki bi jugo-slovansko-madžarska pogodba utegnila imeti na madžarsko manjšinsko vprašanje v Češkoslovaški, je Masaryk izjavil, da ni to vprašanje v nobeni zvezi s pogodbo, ki sta jo sklenili Jugoslavija in Madžarska.
Harold Wilson je v zbornici Izjavil, da bo Sovjetska zveza odpremila pošiljke letošnjega pridelka v treh tednih. Dejal je tudi, da so dosegli načelen sporazum o vseh vprašanjih in da niso razpravljali o plačilu sovjetskih dobav z »dragocenim ali redkim denarjem’. Končno je izjavil, da se bodo v kratkem, pogajali s Sovjetsko zvezo za dolgoročne dogovore in za večje število proizvodov.
Nova bolgarska vlada
Sofija, 11. — Georgij Dttitrov je danes pred sobranjem sporočil sestavo nove vlade. Ob tej priliki je izjavil, da se je vlada preosnovala na način, da bo uspešneje izvrševala naloge, ki jo čakajo. Ena glavnih nalog bo nadzorstvo Izvajanja načel načrtovanja in nacionalizacije. Vlada se bo potrudila, da sanira gospodarstvo države, ki je bilo hudo prizadeto v treh letih suše.
Vlada bo tudi delala za še večjo utrditev demokratične in protilm-perialistične fronte v okviru nove ustave in novega programa patrio-tične fronte.
Trgovinski dogovor
med ČSR In ZSSR
Praga, 11. (CTK) — V Moskv; so podpisali trgovinsko pogodbo med CSR in Sovjetsko zvezo. Pogodba bo veljavna pet let. Zunanji minister Jan Masaryk je na tiskovni konferenci sporočil podps te pogodbe. Poudaril je važnest dogovora in pripomnil: »Nikakor nočemo prekiniti naših trgovinskih odnosov z zapadom. Dogovor s Sovjetsko zvezo dopušča dobre trgovinske odnese z žapadoms.
Kitajski dijaki v borbi
proti čangkajškovemu terorju
London, 11. — Kitajski dijakinj1 proglasili splošno protestno stavko proti Cankajškovi vladi. Odzvali so se namreč pozivu dijakov univerze iz Cokjanga, ki so proglasili enotedensko protestno stavko, ker so v zaporu do smrti mučili njihovega tribuna. Na tisoče dijakov po vsej Kitajski je stopilo v stavko.
Nad sto profesorjev na univerzi v Cinhua in Pekingu je podpisalo protestno resolucijo proti aretacijam in preganjanju dijakov.
Cangkajšek je sklical izredno posvetovanje, na katerem bodo razpravljali o vprašanju dijaških stavk. Voditelj kuomintangovih mladinskih organizacij je izjavil, da bodo šole zaprli, če se bo stavka nadaljevala. Toda kljub tem grožnjam nadaljujejo dijaki svojo borbo za izpustitev svojih tovaršev.
Vedno bolj se občuti ameriško gospodarsko nadzorstvo na K,tajskem. Tako so ameriški finančniki letos prisilili Cangkajška, da je spremenil trgovinske zakone, da omogoči ameriško prodiranje ra Kitajsko. Dalje je Cangkajšek sklenil tajni dogovor, na podlagi katerega bodo davčni dohodki za garancijski fond za novo veliko ameriško posojilo, ki naj služi kot podpora za državljansko vojno proti osvobodilnemu gibanju.
'Kdroški delegaciji odklonili vizum
Dunaj, 11. Tanjug — Britanski konzul na Dunaju je odklonil vizum delegaciji koroških Slovencev, ki b; morala odpotovati v London, da tam predloži svetu zunanjih ministrov zahteve koroških Slovencev po priključitvi k Jugoslaviji.
Švedski trust vžigalic
sabotiral proizvodnjo v Romuniji
Bukarešt, 11. — List; poročajo, da je romunska vlada odpovedala dogovor s švedskim trustom vžigalic in vse tovarne tega trusta v Romuniji so prišle pod državni monopol. Dogovor med romunsko vlado jn švedskim trustom je bil sklenjen leta 1929. Romunska vlada je nastopila protj trustu, ker ta ni redno plačeval davkov, ker ni ped-vzel zadostnih ukrepov, da b; vedno zalagal državo z vžigalicami, ker ni spoštoval zakonitih določb pri prodajanju yž:galic in ker ni spravil v obrat tovarne v Cluju.
KAIRO. — Prvikrat od začetka epidemije kolere niso na egiptskem ozemlju ugotovili nobenega novega primera smrti.
jevanj«, da je «tretja sila* že mrtva, zatrjujejo Crossmanovi somišljeniki, da bi bili oni pripravljeni sodelovati tud; z nesocialističnimi skupinami zapadnega bloka, kar pomeni praktično sodelovati s Schu-menom in De Gasperijem. Zilliacus zaključuje, da petneni ta kompromis toliko, kakor priznati ameriško zunanje ministrstvo kot generalni štab »tretje sile*.
Policija zaplenila darila
koroški mladinski brigadi
Celovec, 11. — Policija je napravila preiskavo pri vseh članih koroške mladinske delovne brigade, ko so se vrnil; z dela na mladinski progi Samac-Sarajevo. Policija jim je zaplenila vsa darila, ki so jih dobili v znak priznanja za delo na progi. Pri tem so se izgovarjali s cenzuro. Po ponovnih posredovanjih je britanska policija vrnla nekatera zaplenjena darila. Vendar pa je odklonila povračilo 93 knjig, ne da bi dala o tem pojasnila Slovensko prebivalstvo na Koroškem je zaradi tega sila razburjeno.
Paz'n in Reka
povezana z železnico
Reka, 11. — Na podlagi petletnega načrta za Istro in Reko so sklenili zgraditev železniške proge, ki bo vezala Pazin z Reko čez Rašo in O-patijo. Proga bo velike važnosti za uspešno izkoriščanje istrskih rudnikov premoga in boksita.
Za zgraditev te proge je vlada LR Hrvatske že določila 4 milijarde in 160 milijonov dinarjev.
V Pulju so obnovili glavno bolnico
Pulj, 11. — Glavna bolnica v Pulju, ki je bila pred odhodom anglo-ameriških zasedbenih čet hudo poškodovana, je sedaj popolnoma obnovljena in v njej se zdravi okoli 400 bolnikov. V teku so tudi dela za razširjenje paviljonov za jetične in za notranje bolezni.
Kullurno delovanje v Pulju
Pulj, 11. — Med anglo-ameriško zasedibo so stalno ovirati kulturno in vzgojno delovanje italijanskih In. hrvatskih naprednih ustanov. Po priključitvi k Jugoslaviji so v Pulju ustanovili ljudsko univerzo, kjer so tečaji za italijanščino in hrvaščino. Odprli so tudi številne čitalnice. Začeli so popravljati puljsko gledališče, ki so ga prejšnji lastniki pred odhodom zasedbenih oblasti popolnoma izropali V mestu in okolici so uvedli tečaje za nepismena ter osnovne in višje tečaje za splošno izobrazbo.
TIRANA. — Izšla js prva številka revije «Alban: ja Jugoslavija*, ki jo izdaja društvo za albansko-jugoslovansko kulturno sodelovanje.
Pod antikomunisticnim geslom
so v ZDA izglasovali „nuino pomoč"
Močna protivladna struja v zbornici - Strah pred inflacijo - Angleški baker za ZDA
Washington, 11. — Ameriška zbornica je nadaljevala debato o dovolitvi nujne pomoči Franciji, Italiji, Avstriji in K-tajski. Poslanci vladne večine so hoteli v svoj h govor.h, 5 katerimi utemeljujejo vladne zahteve, prikazat; dogodke tako, kakor da zapadna Evropa že gori in da je treba takoj dati na* vedenim državam na razpolago potrebna sredstva.
Vendar je opažati v teh debatah mgčno protivladno strujo Tako je laburistični poslanec Marcantoro predlagal kredit poldruge milijarde do!arjey za nujno pomoč z dostavkom, da se uprava tega zneska zaupa OZN. Poslanec Halleck je poudaril, da zbornica ne dovoli «dirig:ranega gospodarstva*, kakor ga Je napovedal Truman 17. novembra s svoji spomenici. Zbornica je sprejela tudi popravek k za* kenskemu osnutku glede začasne pomoči Evropi, v katerem zahteva, da si morajo ZDA preden izvedejo dobave Franciji, Italiji in Avstriji, zagotoviti za 150 milijonov bušlov žita rezerv. Po aranžiranju priprav za glasovanje zlasti s strašilom o komun stični nevarnost; v Franc ji, Italiji m Avstriji, če te države ne dobijo nujne pomoči, je vladi uspelo doseč; odobritev predlaganih kreditov.
Iz Londona poroča agencija »Te lepress». da povečujejo ameriški monopolst; svoje zaloge bakra, ki j:m ga poš.ljajo Angleži. ZDA hočejo 5 tem spopolnit; svoj vojni arzenal, Angleži pa deloma odplačati najeto posojilo. Na ta način pričenjajo ;zvajatj Marshailoy načrt, ki pomeni gaspodarsko odvis-nist Evrope od ZDA. Ista agencija poroča, da je ameriško zakladno m nistrstvo sklenilo znižanje zneska za izvedbo Marshallovega načrta, m sicer za nad 2 milijardi dolarjev. Finančni krog; se namreč bojijo, da bo utegnila cela izvedba tako imenovane nujne pomoči, to je kratkoročnih kreditov Evropi škodljivo vplivati na celotno ameriško notranje gospodarstvo 'n pospešiti inflacijo.
V Washington sta prispeli dve delegaciji 900 članov in predstav, nlkov številnih naprednih organizacij iz New Yorka in drugih mest. Zahtevali bosta od ameriškega kongresa naj izglasuje uspešne ukrepe proti visokim cenam, in naj uvede na željo vsega ameriškega ljudstva nadzorstvo nad^ cenami. V razgovoru s člani teh delegacij je senator Pepper poudaril, da je vprašanje cen v ZDA tesno povezano z Marshallovim načrtom in pripomnil: «Hudo se kesamo, da smo izglasovali Marshallov načrt*.
„Piccolo“	v	službi	fa
Skrivnosten glas je dejal po telefonu: «Pajac, kaj boš pisal jutri !»...in Alessi je zbežal
Uspešen zaključek anglo-iovjetsk'h pogajanj
Pariz, 11. — Moskovski radio je daiKS sporočil, da so se englo-sovjetska trgovinska pogajanja zaključila s sporazumom o vseh glavnih vprašanj h. Poročilo pravi: 10. decembra se je v1 Moskvi zaključil prvi del anglo-sovjetslcih pogajanj, k; se tičejo zamenjave blaga med obema državama ter spremar.be določb zr povračilo vojnih dolgov.
Ker so dosegli sporazum o vseh glavnih vprašanjih, je britanski trgovinski minister Wilson odpotoval iz Moskve v London. Pogajanja bo v Moskvi nadaljeval britanski poslanik Petterson.
Agencija France presse poroča, da bo na podlagi dogovora Velika Britanija dobila v prihodnjih treh letih 4.5 milijonov ton žita od Sovjetske zveze.
Bili so časi, ko sta Mag/er in A-lessi uživala največjo zaščito pri rimski vladi in od tega sta imela velik dobiček.
Prišlo pa je do protižidovske kampanje. Zato je pohitel v Rim (er je na posredovanje fašistične stranke in dučeja samega kakor bi trenil postal lastnik tPiocola» in tiskarne.
Pri ceremoniji prehoda lastnine, ki je bila v prostorih fašistične zveze industrijcev v ulici s. Spiridione je Coceani, bodoči nacistični tržaški prefekt, poveličeval poslanstvo tPiccolas, ki »bo e nezmanjšanim poletom služil duieju*. Alessi pa je s svoje strani zagotavljal, da bo vse napravil, da izpolni nalogo, ki mu jo je poveril duie.
Ko so bili Židje odstranjeni od lista, je AUssi z izgovorom težkih časov uvedel pri listu pravo vojaško disciplino. Bila je ugodna prilika, da si nabere kupe denarja.
Poklical je k sebi svaka Umberta Pasinija, ki je bil do takrat nepomemben uradnik v zadrugah v Ro-magni. Skupno ž njim se je pri listu začela nova doba, ki je neslavno prenehala 30. aprila 19iS, ko je ePiccolo» končno utihnil.
Alessi je znal s svojo brezobzirnostjo polastiti se tudi lista rPopo-lo di Trieste*, glasila fašistične stranke. Ta list je bil pasiven, ker ga nihče ni čital, niti ne cela vrsta prisilnih naročnikov, tako da je vsako leto požiral težke milijone.
rPopolo di Trieste» so »družili s rPiccolo della sera*. Vse osebje je prešlo k sPiooolu*. Tiskamo so kupili za mal denar in jo nato t) vsej
naglici prodali čez Sočo, da se ne 1 kjer ga ja predstavljal fašistični bi kdo drugi posluževal rotacijske- rPiccolo*. In v liskami rPiccola* ga stroja in s tem dela/ konkuren- si lahko še vedno opazil ogromne
-jo rPiccolu*.
Ko so se uredniške vrste povečale z osebjem rPopolo di Trieste*, ki ga je bil ustanovil požigalec Narodnega doma Giunta ter Piero Belli in drugi, je rPiccolo* postal pristni zastavonoša fašističnih idej in še vztrajnejši zagovornik Mussolin je-re vojne, ki naj se konča z... neizogibno zmago.
Bili so takrat zlati časi za Aleš. sija in njegovo kliko. AJessi se je bil že leta prej preselil iz revnega stanovanja v ulici Rossetti u veliko stanovanje v palači Fiat v ulici Stu-parič in nato kupil še vilo z vrtom v ulici G nnastica. Takrat je kupil tudi v ulici Commerciale v‘liko posestvo.	•
Bili so časi, ko je Alessi odkril, da je tudi velik dramatik. In njegova dela so imela zaradi fašističnega podkupovanja in plačanih u-metnostnih kritikov v fašistični Italiji celo uspeh.
«Revolucija» 25. julija 191,3 ga je dobila nepripravljenega. Istega večera je bil Alessi zaradi pomanjkanja ukazov iz Rima v uredništvu zelo v zadregi. Ko mu je neki skrivnosti glas po telefonu dejal: *Pa-•ao, kaj boš pisal jutri*, se je Alessi po posvetovanju s svojimi zvestimi uredniki odločil za beg in prepustil list staremu Sjlviju Benou, ki je bil u štiridesetih dneh bodo-Ijanskega režimo vztrajni zagovornik interesov Aless-ja. In res. nikjer drugje ni bil tisk tal ; prazen in brem močnih izrazov kakor v Trstu,
napise sCredere, obbedire, combat-tere* in «Noi tireremo diritto*; v uredništvu pa so bile še vedno na vidnem mestu slike fašističnih «mu-čenikou** Guda Nerija in Marija Grambassija.
Prišel je S. september 19j3. Naslednjega večera je prišel k listu Idreno Utimperghe, novo orodje tukajšnjega fgšizma, ki je brez posebnih ceremonij odstranil ravnatelja Benca. V odsotnosti Alessi.ia je svak Pasini sklenil z Utimp-r-ghom dogovor v... svetem dučeje-vem imenu. Nekaj dni pozneje je Pasini ponesel pozdrav tržaškemu vojaškemu komgndantu nacističnemu polkovniku Barnbecku.
Pod nacistično okupacijo je »Pic-colo* kakor do tedaj ostal zvest glasnik fašizma in dučeja. V tistih časih so se bogati dobički »Picco-la* stekali v skupno blagajno A-lessija in Pasinija v Benetkah; in ti anesfci so se sukali okoli petih milijonov lir mesečno.
Tesno sodelovanje z naoizmem je prišlo do izraza, ko je v januarju 191,1, tiskarna ePiccola* dala prostor Rainerjevemu glasilu zDeutsche Adria.Zeitung*, ki je imel svoje uredništvo v hiši bivšejra tPiocola* na Goldonijevem trgu. Da bodo gospodje nacistični uredniki bolj komod, so zgradili tudi pokrit hodnik čez teraso palač- do tiskarne. Med
Več urednikov »Picco&j* je delalo — in to gotovo ne brezplačno — tudi za omenjeni nacistični list.
V's čas vojne do aprila 19iS se pri zPiccolu* ni nikoli slišalo o kakem grofu Ricoardiju kot lastniku lista in tiskarne. To ime je prišlo na dan šele po vojni, in sicer v zvezi z neko kupo-prodajno pogodr bo, ki naj bi se bila sklenila poleti 191/1,. Znano pa je, da se takrat ni-kol 1 »i slišalo ne v uredništvi* ne v tiskarni govoriti o Ricoardiju. Vsekakor je čudno, da bi bit Rio-oardi kot izvežban afarist sklenil prgodbo, ne da bi bil prej videl blago.
Ta pogodba, ki bi morala na kak način varovati interese Alessija, ki si je na podlagi deleža 5%, ki je ostal Pgsiniju, pridržat odprto pot v tiskarsko podjetje, bi morala vzbuditi dvom pri katerem koli sodniku; kajti vse kaže, da je bila sklenjena po vojni, t. j. v času, ko bi morala lastnina teh fašistov biti zaplenjena.
Ce pa bi bil Riocardi, vztmimo, res kupil to podjetje v avgust u 19H, kakor zatrjujeta Alessi, Pa-sfni in drugi, bi moral biti njegov delež 95% (udi zaplenjen, ker je tudi on soodgovoren zg sodelovanje podjetja a neofašisti, republikini in Rainerjevimi nacisti.
Ena stvar pa je gotova, In to je, da je ePicoolo* kljub svojim bolj ah manj posrečenim spremembam vedno služil fašizmu do zadnjega dne in vsi tisti, ki so imeli dobiček
rPiccolom* in «ddria Zeiftinp*, ka-1 Pri političnem položaju, ki ga je kor tudi med prvim in tiskovnim ustvaril fašizem, morajo biti ka*-uradom vrhovnega komisarja so I novani, kakor to določa omenjeni obstojali ves čas prisrčni odnosi.\proglas.
PRIMORSKI DNEVNIK
12. decembra 1947.
Pismo mladine Jugoslavije Zvezi antifašistične mladine
Centralni svet ljudske mladine Jugoslavije je poslal ZAM pismo sledeče vsebine:
»Dragi prijatelji, Centralni svet ljudske mladine Jugoslavije se vam zahvaljuje za pozdrave, ki ste jih oh proslavi svetovnega mladinskega dne<va pcslali z Vaše predkongresne konference. Bratstvo in prijateljstvo med jugoslovansko in tržaško mladino sta se rodili v borbi proti fašizmu ter sta se še okrepili v skupni povojni borbi proti auglo-ameriškemu imperializmu za mir, napredek, svobodo in neodvisnost. Okrepili sta se v našem skupnem delu, ko so tržaške delovne brigade z navdušenim, delom, priskočile na pomoč naši mladini pri gradnji mladinske proge. S tem so dale svoj delež pri izvršitvi velikega Titovega petletnega načrta ter tako še poglobile vezi našega nerazrušljivSga prijateljstva.
Ljudska mladina Jugoslavije, ki je bila z vami v vseh vaših borbah, je tudi danes ob vaši strani, ko se borite proti antidemokratlč-nim in fašističnim elementom, proti načrtu anglo-ameriškega imperializma, ki bi rad zasužnjil ves svet, ko so borite za ustanovitev svobodnega, neodvisnega, demokratičnega in naprednega Tržaškega ozemlja.
Živela Zveza antifašistične mladine Tržaškega ozemlja!
Živela Svetovna zveza demokratične mladine!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za Centralni svet ljudske mladine Jugoslavije Brana Parosii
V podjetju Modiano skušajo zaman prestrašiti delavstvo
Kakor v drugih tovarnah in podjetjih so Enotni sindikati proglasili protestno stavko tudi pri podjetju Modiano. To pa ni šlo v račun lastnikom. Ko je ravnateljstvo zvedelo za namere delavcev, je takoj poklicalo zaupnika Enotnih sindikatov in mu zagrozilo, da bo pod-vzelo proti njemu ostre ukrepe, če bodo delavci stavkali. Sam lastnik Modiano je nato hodil po tovarni, jrretii delavcem ter jih pozival, naj ne stavkajo, češ da je stavka nezakonita, ker Delatska zbornica ni pristala nanjo. Delavcev pa to ni prestrašilo; zbrali so se v litografskem oddelku in sprejeli protestno resolucijo proti terorizmu. Ko je ravnateljstvo to opazilo, je poslalo delavcem celo pismo, v katerem je ponovno grozilo, toda vse zaman. Delavcev to ni prestrašilo in so stavkali do kraja.
Ob tem dogodku pa se je Delavska zbornica še enkrat razkrinkala in pokazala, da je zvesta služabnica svojih gospodarjev.
Pismo občinskih uslužbencev polkovniku Beardu
Objavljamo kratek izvleček pisma, ki ga je poslal odbor za sindikalni sporazum občinskih uslužbencev polk. Beardu. V pismu pravijo, da je VU večkrat zagotovila sindikalnim Organizacijam, da bodo ob vsaki priliki takoj raztegnili v prid občinskim nameščencem mezdna in druga gospodarska izboljšanja, ki bi jih morebiti odločila italijanska vlada. Pred kratkim je vojaška uprava res zvišala razne doklade javnim uslužbencem, ni pa pri tem upoštevala občinskih uslužbencev, češ da krajevne ustanove nimajo zato razpoložljivih fondov.
Zato občinski nameščenci protestirajo in opominjajo vojaško upravo na težki gospodarski položaj, v katerem žive.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SEJA MOS-a ZA TRST
Tržaški Lloyd ovira
vzpostavitev starih pomorskih zvez
V sredo je MOS za Trst na svoji redni seji razpravljal o pomorstvu in o prometu naše luke y zvezi s potrebami Tržaškega ozemlja. Pomorski promet v Trstu zamira. Lloydove ladje pristajajo v Genovi in služijo prevozu blaga iz Amerike. V tržaškem pristanišču so vpisane samo 4 L'.oydove ladje in še te ne pristajajo v Trstu. In vse to se do gaja, kljub temu da bi hotele Češkoslovaška, Indija in Egipt izvažati in uvažati blago preko Trsta. Kar je pomorskega prometa s Trstom, se vrši s tujimi ladjami, kar kaže, da daje Lloyd prednost Genovi in Benetkam na škodo Trsta.
Vsj protesti brezposelnih pomorščakov niso doslej nič zalegli, čeprav je število brezposelnih doseglo €769 in se jih jeVovembra meseca vkrcalo le 108. Kljub temu vzdržuje Lioyd svoje zveze samo z Ameriko namesto z Bližnjim in Daljnim vzhodom, ki je imel tako tesne trgovske zveze s Trstom, medtem pa se s tem okoriščajo druge luke.
Češkoslovaška, ki bi rada uvažala preko Trsta egiptovski bombaž za svojo tekstilno industrijo, ne more dobro razviti tega uvoza, ker Ji tega ne dopuščajo slabe pomorske zveze. Tudi Madžarska Je zelo zainteresirana na tržaški luki, ki bi se lahko mnogo okoristila od tega, zlasti zato, ker so te države spr čo izvajanja svojih Industrijskih načrtov v polnem razvoju. Od vsega tega pa Trst ne bo imel nikakih posebnih koristi, če ne bo L!oyd ponovno uvedel syojih starih pomorskih zvez in če ne bo nehal z oviranjem tržaške trgovine v korist Benetk in Genove.
Ti gospodje namreč pospešujejo pfeVoz čez Trbiž, le da ne bi prevažali blago po jugoslovanskih železnicah, ki so za Madžarsko in Češko mnogo bolj prikladne. Jugoslavija
Vsak dan novi odpusti
Odpusti z dela se še vedno nadaljujejo. Vsak dan se polagoma toda stalno veča število brezposelnih in vse to z lzgovorcin, da ni dovolj dela.
Včeraj je kovinarsko podjetje FOMT, ki zaposluje približno 50 delavcev, odpustilo 12 delavcev. Tudi podjetji IME In IGE iz ul. Sonn no sta odpustili od 32 dvanajst delavcev. Enotni sindikati so že mnogokrat zahtevali od VU, naj končno uvede zaporo nad odpusti, toda vse njihove zahteve so bile doslej bob ob steno. Vsi ti odpusti kažejo, da gre tu za načrt, čimbolj ovifati industrijo, saj je že polk. Bowman dejal, da bo tržaška industrija izdelovala le čepovleke.
Danes klnopredstava s filmom „Bel3 Triglav"
ki ga bo predvajalo planinsko društvo v Trstu v dvorani Tiskarjev v ul. Trento 2-n ob 20.30. Sledi predavanje «0 Kamniških plari-nah» s skioptiftnimi slikami. Vstop je prost. Prosimo za točnost.
OTROŠKA BOZSCNICA
FIZKUL TURA
Ostre kazni nediscipliniranim društvom in igralcem
Je namreč na praški konferenci privolila v to, da se jugoslovansko železniško omrežje vključi v Jadransko tarifo za Trst. To popolnoma pobija trditve šovin:stičn‘h krogov, da hoče Jugoslavija ovirati razvoj tržaške luke y korist Reke.
Lloyd je sicer dal tržaškim ladjedelnicam v popravilo nekoliko svojih ladij, kar pa je le pesek v oči, da bi prikril škodo, ki jo povzroča Trstu s favoriziranjem Genove.
MOS Je izčrpno razpravljal o vseh teh spletkah Llqyda in sklenil, da pred vsem tržaškim prebivalstvom še enkrat razkrinka njegovo oviranje tržaške plovbe in ponovno vzpostavitev starih pomorskih zvez.
Končno je MOS ogorčeno protestiral proti fašističnemu terorizmu in proti favoriziranju CONI-ja na škodo UCEFa pri dodeljevanju športnih igrišč.
Knjige za božič
Naflepše božično darilo je dobra knjiga. Slovensko hrvatska prosvetna zveza Vam lahko nudi za nizko ceno kolekcije izbranih knjig. Dobite jih v pisarni SHPZ Largo Panfili Ulil.
I. Skupina knjig - cena 875 lir. Poezije 11. in 111. (Fran Levstiki.
Med dvema vojnama (F. Bevkj, Rodbina Roquevillardov (H. Bor-deaux). Medvedov godrnjavček (M. Jezerniki, Osončje in osvetje (P. Šlibarjev).
II. Skupina knjig - cena 315 lir. Vlada, Mitka in Mirica (Zofka
Kvedrova), Polkovnik Chabert (11. de Balzac), Mrtvi Ognjenik (D. Ravljen), Pravica (VI. Stanislav Raymont), Lepodržne vaje za mladino in ženo (L. Šlibar), Naša prašičja reja (A. Oblak), S premogom in kovinami (inž. B. Črnigoj, po Semjonovu).
III. Skupina knjig - cena 355 lir. Mlada vesna (Radislav Rudar),
Raymonda (H. Bordeaui), Baj Ga-nja (A. Kontantinov), Soneti (M. Buonarotti), Naš panj (A. Žnidaršič), Nil in dežela Egipčanov (V. Bohinec).
V prihodnjih dneh bomo objavili seznam ostalih knjig v zalogi.
Sovražno postopanje okupacijske VU
napram antifašistični mladini
VU prepovedala govoriti na kongresu predstavniku SZDM ter predstavnikom jugoslovanske in italijanske mladine - Odbila je prošnjo za manifestacijo
Okupacijska VU je prepovedala antifašistični mladini, da bi 14. t. m. ob ustanovnem kongresu ZAM za Tržaško ozemlje organizirala manifestacijo za mir. Izjavila je tudi, da ne bo dovolila, da bi na kongresu govorili inozemski mladinski predstavniki. Tako hoče okupacijska VU preprečiti, da b: tajnik Svetovne zveze demokratične mladine ter zastopnika jugoslovanske in italijanske mladine, prinesli pozdrave tržaški antifašistični mladini.
S temi prepovedmi je VU priznala, da se boji prijateljstva in solidarnosti demokratične mladine vsega sveta ter na vse načine poskuša, da bi p« prečila njihovo poglobitev. Kakor je pred nekaj meseci poskušala z policijskimi preiskavami zavirati prehod inozemskih mladinskih delovnih brigad, tako hoče
RAZPRAVA O ŠKANDALU S PREMOGOM
Iz Trsta ss odpeljali 5.049 ton koksa
Nabrežina kaznovana z 10 točkami, ki bodo vitete v lestvico za dstlplnskl pokal - Tovarna strojev ima najbolj nedisciplinirane igralce
Poročilo št. 9 nogometnega odseka
Odobrijo se vse tekme odigrane za prvenstvo STO-ja v nedeljo 7. t. m. z izjemo tekem Skedenj-Pon-ziana ter Ižola-Milje zaradi preiskave, ki je v teku. Odbijejo se pritožbe Koštalunga-Magdalena ter Nabrežine s tekme Nabrežina-Pi-ran. Pridrži se pritožbena pristojbina.
Nabrežina je kaznovana s 10 točkami, ki bodo vštete v lestvico za disciplinski pokal zaradi predčasnega odhoda z igrišča v tekmi s Piranom.
8 6 dnevi prepovedi igranja je kaznovan igralec Tovarne strojev Ct bobi n Karlo zaradi napada na sodnika.
S 5 dnevi jrrepovedi igranja Je kaznovan igralec Tovarne strojev Dugulin Oreate zaradi napada na sodnika.
5 t/ dnevi prepovedi igranja je kaznovan igralec Tovarne strojev Divo Renato zaradi zmerjenja sodnika.
6 * dnevoma prepovedi igranja sla bila kaznovana Igralca Marselli Rafael (Montebello) ter Bortolet-ti Rudolf (Nabrežina) zaradi žugati ja sodniku.
Z enim dnevom sta bila kaznovana igralca Govorin Karlo (Košta-lur.ga) ter Nerl Peter (Magdalena) zaradi pretepa na igrišču.
Opominjamo igralca Skaramelli-ja (Montebello) ter Dlleno (Nabrežina) zaradi slabega vedenja na Igrišču, prvi kot stranski sodnik, drugi kot igralec.
Odobrijo se vse tekme odigrane v nedeljo za prvenstvo I. skupine, razen tekem Rlnaldi-Primorje PK B, Skorklja-Kozmann ter Greta B-Col ILVA B zaradi preiskave, ki Je v teku.
Odobrijo se vse tekme za okrožno nogometno prvenstvo odigrane 7. t m. razen srečanja Sv. Vid-Col ILVA in Kolon ja-Pri morje PK zaradi preiskave, ki je v teku, medtem ko se ugodi pritožbi Grete ter se razveljavi t"kma Greta-Tiskarji.
Obvestila
Športni klub Elektra. Vabimo vse člane, da se udeleže sestanka, ki bo v petek ob 19.30 zaradi važnih obvestil. Sporočamo tudi, da bo ustanovljen odsek zimskih športov. Vabimo smučarje in prijatelje zimskih športov, da se prijavijo. Pojasnila dobite na sedežu v gostilni »Paradi-so» v ul. Ponziana 21 od 19. do 21. ure.
Nikoli poraženi Partizan še vedno vodi v lestvici Istrskega nogometnega prvenstva
Partizan	5	5	0	0	16	4 10	
Brtonigla	5	4	0	1	11	3	3
Umag B	5	4	0	1	8	5	8
Novi grad	5	3	1	1	11	4	7
Ižola B	5	2	1	2	15	6	5
Zaščita	5	2	0	3	7	10	4
Florenlia	5	2	0	3	7 12		4
Rdeča zvezda	5	2	0	3	7	7	3
Aurora B	5	1	1	3	5	4	8
Petrovi ja	5	1	1	3	6	10	3
Meduza	5	1	0	4	4	17	2
Olimpia	5	1	0	4	3	18	2
Boksarski odsek S. K. Grete. Vabimo vse ljubitelje boksa, da se vpišejo v zgoraj imenovani odsek S. K. Grete. Vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.30 do 20. ure.
K včerajšnjem poročilu, da se je začela pred okrožnim sodečem sodna razprava proti večji skupini trgovcev in železniških uradnikov, ki so koks določen za Trst, pošiljali v Italijo, dodamo še imena obtožencev. Trgovci na zatožni klop: so: Ferrarese, Andreini, Silvani, Schi-witz, Baracclvni, Lepore, Tomma-sini, Carr.biagio, Verginslla, Ranchi, Schoene in Ciclitlra. Pasivne korupcije, ker so prejemali denar od trgovcev, so obtoženi tile železniški uradniki: Pace, Solazzi, Petarin, Mauriello, Zani in Musso.
Obtoženec Pace, uslužbenec državnih železnic, katerega je že v sredo popoldne sodišče zaslišalo, je tudi včeraj zjutraj nadaljeval s svojim pripovedovanjem. Predsednik sodišča dr. Nachlch ga je spraševal glede načina, kako je špedi-cijski oddelek državnih železnic v Trstu, kateremu je bil on dodeljen, nakazal železniške tovorne vozove trgovcem za prevoz koksa. Predsn so namreč trgovci dobili železniški voz na razpolago, so morali zato imeti posebno dovoljenje za izvoz, ki ga je izdajal zato določen zavezniški urad. Železničarji pa so brez tega dovoljenja proti plačilu dodelili trgovcem tovorne vagone. Pri tem so se posluževali posebnega trika. Z uradnimi sp si sq tako le postopali. Na matici nakazila za dodel tev vagona, k: je ostala na železniškem ravnateljstvu. so napisali količino premoga določenega za izvoz in število vagona. Na potrdilu tega dokumenta pa so namesto koksa napisali kut tovor prazne zaboje. To potrdilo Je potem služilo Trgovski zbornici za kontrolo količine in vrste izvoženega blaga. Na ta način je koks izginil s tržaškega trga in odhajal v italijanska industrijska središča. Količina tako izvoženega koksa znaša 5.049 ton
Na stavljena vprašanja obtožen, železničar Pace ni mogel zanikati, to kar Je na policiji priznal, da Je dejansko tako izpolnjeval uradne spise. Zanikal pa je, da bi dob val za vsak tako nakazan železn ški voz po 10 tisoč lir in še več, ki si Jih je nato razdelil z drugima soobtožencema Mussom in Petari-nom. Toda 10. marca, ko Je bilo soočenje med njim in Mussom, je ta na vse načine zanikal, da bi Pace delil denar z njim. Trgovci pa potrjujejo, da so si denar, ki so ga on. dajali, obtoženci med seboj razdelili. V splošnem je včeraj Pace trdil, da je dobival samo majhne denarne svote, in še to le za nadurno delo, ki ga je opravljal za trgovce.
Na popoldanski razpravi je bil zaslišan Mauriello. Pojasnjeval je delovanje tega glasovitega urada. Pri tem Je začel vleči na dan neke uradne kratice, ki so že itak meglena pojme o zadevi še bolj zameglile, tako da se na kraju vsega pripovedovanja nihče več ni spoznal na ta uradni mehan z< m. Obtoženec se je Izgovarjal, da mu Je za to delo dal točna navodila Mjs-so. Istočasno Je Mauriello zanikal, da bi dobival denar in da bi se udeleževal gostij, k, so jih prirejali uradniki s tako zasluženim denarjem. Solazzi se je zavedal, da stvari niso poštene in je to omenil Mau-rlellu, toda ta mu je izjavil, da je Pace dal nalog za to delo. Denarja on ni dobival pač pa so tr-
govci dajali Paceju. Po tem popoldanskem zaslišanju, ki je tako zmedlo sodnike, da se prav za prav niti oni sami ne znajdejo več. Je bila razprava odgodena na danes v katerem žive; poleg tega pa opo-zjutraj.
Pijani policaji se streljajo
Mestna občina pozablja, da so Piščanci brez razsvetljave
Nad Rojancin je skupina hiš znana pod imenom Piščanci. Pred prvo svetovno je vas imela cestno razsvetljavo, za katero je skrbela mestna občina, toda danes po 35 letih te razsvetljave ni več. Cestno razsvetljavo imajo samo tri hiše v razdalji 300 metrov. Vse druge hiše v Piščancih, petdeset po številu, so v popolni temi. Razsvetljavo in celo svetilke je odvzela že fašistična Italija. Čeprav je vas potrebna razsvetljave in so zato vaščani že zaprosili, se zato ne brigata ne conski, ne občinski svet. ACEGAT pa zahteva, naj bi vsaka družina plačala za napeljavo razsvetljave po 130 fsoč lir!
Vaščani se upravičeno vprašujejo, ali mar ne plačujejo dovolj davkov mestni občini. V Kolonji so za 20 do 30 novih vil takoj napeljali cestno razsvetljavo, čeprav še ni bilo niti stanovalcev, ki bi zato že plačali davek ali poseben znesek. Verjetno bo tu vzrok ta, da so v nove vile prišli esull, medtem ko jih v Piščancih ni.
Odgovor VIJ na protest« proti terorizmu
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli poročilo poročevalskega urada vojaške uprave anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja kot odgovor na protestna pisma tržaškega demokratičnega ljudstva preti napadom in mili obsodbi morilcev Milke Vrabččve.
Zato ee bomo k stvari povrnili.
Fredsinočnim okrog 19.30 so vstopili v gostilno Albina Lup dija v Dragi trije civilni policaji. Tam so spili 28 kozarčkov žganja, ki jim je stopilo v glavo. Kmalu so se začel' med seboj prepirati. Iz njihovih besed so prisotni mogli razbrati, da se imenuje vodja izvidnice Moretti, dočim sta odgovarjala ostala dva policaja na imeni Andreoli in Cao-dus.
Med prepirom je Candus kar na lepem padel po tleh in iz neznanih vzrokov nameril svoj samokres proti Morettiju. Prisotni so ga -azovo-žili, vzeU naboje lz samokresa in mu ga vrnili praznega. Candus pa je imel v žepu še druge naboje, s katerimi je napolnil samokres in oddal nekaj strelov. Moretti je v odgovor streljal s svojim samokresom. K sreči krogle niso nikogar zadele. Ena krogla je 'končala v podboju vrat, ki vodijo v sosednje stanovanje, kjer so bdi tisti čas zbrani Matija Majer, Danilo Glavi-
KOLEDAR
Petek 12. decembra
Dionizija, Kocelj Sonce vzhaja ob 7.36, zahaja ob 16.18. Dolžina dneva 8.42.
Jutri 13. decembra
Lucija, Aljoša
Spominski dnevi
19Z1 so fašisti požgali Narodni dom pri Sv. Ivanu.
19ši je pričel sovražnik ofenzivo v Reziji in Slovenski Benečiji.
Ni večjega dela, kakor trdno stati v struji življenja; brž ko prenehamo delati, nas potegne tok seboj.
danes izolirati tržaško mladino od mladinskih organizacij drugih držav, predvsem od Svetovne zveze demokratične mladine ter od jugoslovanske in italijanske mladine. Prav iz istih vzrokov je VU tudi odklonila prošnjo ZAM-a po primerni dvorani za ustanovni kongres, ki jo je rade volje daje na razpolago šovinističnim in iredentističnim organizacijam.
Polkovnik Gardner pa je predstavniku ZAM-a, ki je protestiral proti tem odredbam, odgovoril, da te odločitve temeljijo na pravilih, ki jih je VU uporabljala 18 mesecev ter da zaradi tega ne morejo biti zamenjane. Dalje je polk. Gardner dejal, da mladina lahko protestira, če pač hoče protestirati. Prepovedal je tudi mladinsko zborovanje na kakšnem mestnem trgu češ, da policija ne bi mogla vzdržat' reda. Zaradi tega je predlagal, naj bi bilo zborovanje v kakšnem zagrajenem prostoru, na primer na športnem igrišču. V tem primeru bi zborovanje dovolil, seveda, če bi mladina dobila na razpolago športno igrišče. Ko je predstavnik ZAM odgovoril, da dejavnost demokratične mladine ne potrebuje policijske kontrole ter da ima pravico zborovanja na javnem trgu, je polk. Gardner prekinil s sestankom.
Se isti večer je mladina ogorčeno komentirala antidemokratično postopanje okupacijske VU, ki namesto da bi zatrla fašizem, pod; policijo na mirno prebivalstvo in zavira svobodno mladinsko delovanje. Tržaška antifašistična mladina ve, da se po vsem svetu demokratična mladina svobodno zbira In manifestira za mir in demokracijo. Mladina tudi ve, da na vseh kongresih lahko svobodno prisostvujejo tudi Odposlanci Svetovne zveze demokratične mladine ter posameznih državnih mladinskih organizacij. Samo v Trstu je to prepovedano, kakor je prepovedano tudi v Grčiji, v Španiji in v drugih deželah, ki
PRESKRBA
Dvig nakazil. Vs; razdeljevalci živil morajo danes dvigniti pri občinskemu prehranjevalnemu uradu nakazilo za testenine za delavce. Trgovci IX. skupine morajo dvigniti poleg zgoraj omenjenega nakazila tudi nakazilo za pecivo.
Isto naj store vodje, podeželskih prehranjevalnih uradov pri SE-PRAL-u.
Testenine za menze in civilne kuhinje. Vsi vodje tovarniških menz in civilnih ali vojaških kuhinj naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za drugo polovico tega meseca.
Maslo, riž in konzervirano meso za bolnike. Danes bodo delili za mestne in podeželske bolnike sledeča živila: maslo namesto olja na odrezek olje za mesec december; riž na odrezek riž za mesec december ter po 2 škatli konserviranega mesa «Horse Me at s. na odrezek meso z datumom od 1. do 10. t. m. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cene: za mesto-maslo 850 lir, riž 140 lir, konservirano meso 70 lir; za podeželje - maslo 852 Ur, riž 142 lir, konservirano meso 71 lir.
Razdeljevanje peciva. 16. t. m. bodo začeli po mestu in podeželju deliti pecivo za skupino od 0 do 9 let.
Izredna delitev sladkorja. 13. t. m. se bo začela izredna delitev sladkorja za vse mestne in podeželske potrošnike, po % kg na odrezek IV - sladkor. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena za mesto 355 lir, za podeželje 357 Kr za kg.
ZAH
Ob ustanovnem kongresu ZAM. V soboto 13. t. m. ob 19. uri bo v
dvorani kulturnega družtva Tomažič otvoritev mladinske razstave. Od isti uri pa bo v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti 11 mladinski ples.
RAZNO
Kmetijska nabavna in prodajna v Trstu javlja svojem odjemalcem, čianom in nečlanom, da ima v zalogi še drvo, krompir za hrano in za prašiče po znižani oeni. Prejela je te dni tudi raznovrstna semena in orodje, ki so na prodaji po znižanih cenah v prodajalni v ul. Mejr* cadante 4 in v skladišču v ul. U. Foscolo 1.
ENOTNI SINDIKATI
na in njegova Zena. Glavinova žena pričakuje otroka in so jo policijski | so podvržene fašističnemu zatira-streii tako prestrašili, da se je vso nju. Zaradi tega bo tržaška mladi-noč počutila slabo. Vsekakor vzorni na še naprej vztrajala v borbi za čuvaji reda in javne varnosti! | priznanje njenih pravic,
8 sefe conskega sveta
Subvencije treba dati slovenskemu gledališču - Nove delavske knjižice morajo biti vse brez izjeme dvojezične!
Najzanimivejše zadeve, o katerih je včeraj razpravljal ccnski svet, so bile naslednje: Najprej je svet odklonil prošnjo za neko novo igralnico. Gdč. Mont! je predlagala, da bi italijanskemu gledališkemu orkestru odobrili 5 milijonov lir podpore, Svetnika Pincherle in Suban sta temu nasprotovala, zato so sklenili, da stvar odlože in da bodo o tem kasneje razpravljali. Mi k temu pripominjamo to-le: Ce bi daU podporo italijanskemu gledališču, jo morajo dati tudi slovenskemu.
Nočna dirka za vlomilci
Včeraj zjutraj nekaj pred 5. uro in Raviz Kristjan iz ul. Conti 28, je prišla na policijo čudna procesi- Njuna «prtljagja» je obstojala iz Ja. Nočni čuvaj Mauro Ponzini je zlatenine in srebrnine, katero sta v družbi dveh policajev pripeljal | malo prej nabrala v trgovini Zurch.
dva vlomilca, ki sta nosila manjši Uovčeg in usnjeno torbo.
Ko je šel okrog 4.20 nočni čuvaj v ul. delle Torri, da bi tam pri Ca-vallarju naravnal svojo žepno uro, k. se je ustavila, je opazil, kako sta dva sumljiva tipa zavila okrog vogala po ul. S. Lazzaro. Nosila sta nekaj v rokah in se vsako toliko previdno ozirala nazaj.
Čuvaj je takoj sumil, da ima o-l«ravka s tatovi. Ker Je bil sam in je bil eden od neznancev preveč velik in . močan, jima je sledil previdno in neopazno. V ul. Galatti je srečal dva policaja In jima povedal, zakaj se gre. Neznanca sta to opali la, postala pozorna in začela teči. Čuvaj Panzinl jo je udrl za njima in policaja sta mu sledila. Na trgu pred postajo ju je čuvaj, ki je bil najhitrejši, dohitel in ustavil. Neznanca sta potegnila iz kovčega železno palico In ga hotela z njo udariti. Panzini pa je delal, kakor da hi imel v žepu samokres, nakar sta se neznanca zbala, pustila svojo prtljago na tleh in skušala ubežati. Nočni čuvaj pa ju je s pomočjo o-beh policajev dohitel In aretiral.
Na policiji so dognali, da sta neznanca Ciffarin Ludvik iz Gorice
V trgovino sta prišla na ta način, da sta odprla železno zapornico pri trgovini «Vetrerie Murano* razbila okno in prišla v skladišče. Od tu sia napravila luknjo v zidu, skozi katero sta prišla v zlatarjevo trgovino. S tem pa njuno delo še ni bilo končano, ker sta se morala truditi več ur, da sta odprla veliko železno blagajno, v kateri so bile shranjene dragocenosti. Ko ju je srečal čuvaj Panzini, sta se ravno vračala s svojega dela in nosila za okrog poldrug milijon dragocenosti.
Tatovi In živinoreja
Nato so govorili o božičnih darilih za nezakonske otroke.
Predsednik ing. Gandusio je med ostalim prečital tudi pismo vojaške uprave glede delavskih knjižic, ki naj bi bile za Trst in Milje le v italijanščini za ostalo področje pa dvojezične. Ta odlok VU je povsem v nasprotju z določbami mirovne pogodbe in njenega duha, ki določa kot uradni jezik tudi slovenščino. Zato morajo biti vse delavske knjižice brez izjeme dvojezične.
Nato so govorili o stanovanjskih hišah pri Sv. Soboti in na Kolonji, ki so skoro dograjene. Da bi bila seja še bolj zanimiva, so govorili tudi o nočnih podzemskih stražah, ki bi se sprehajale po tržaških kanalih. Prošnjo za to so namreč vložili trgovci in razna podjetja, ker so tatovi izbrali kanale za vdiranje v trgovine. Polk. Gardner je sporo-č‘1, da ne bodo teh modemih Jeanov Valjcanov sprejeli v sklop civilne policije, najbrž zato, ker je ta vedno čista, in da jo bodo trgovci sami vzdrževali. Tržačani bodo imeli še eno policijo, tako da se bodo končno le čutili varne. Na koncu pa je conski svet sklenil vendar-le nekaj pametnega:	pridružil	se je
mnenju občinskega sveta, da ne bi bilo prav deblokirati najemnine, kar ima VU v načrtu.
Zadnji čas kažejo tudi tatovi posebno veselje in zanimanje za perutninarstvo in svinjerojo. Tako so prejšnjo noč obiskali Antonijo Si lan na Katlnarsk! cesti 12 ln ji iz hleva blizu hiše odpeljali okrog 30 kg težkega prašiča, ki cenijo, daje vreden 25 tiseč Ur.
Justina Buatini iz Zgornje Magdalene se je tudi pritožila, da so ji tatovi vlomili v hlev, ki stoji ne-dal-č od hiše in odnesli iz njega II kokoši, ki jih ceni 11 tisoč lir. Ce bodo tatovi uredil! kakšno živinorejsko postajo in kje bo ta stala, policija šo ni mogla ugotoviti.
Rojstva, smrti in poroke
11. t. m. se je rodilo 8 otrok, umrlo je 5 ljudi, porok pa je bilo 7.
Cerkvene poroke:	strojnik Ja-
kob Velčlč in zasebulen Marija Ferlora, sl kar Karl Vidulič in zasebne;* Marčela Lipovic, zd ra vri k dr. Markovič Peter in zasebnica Blanca Sandrin, agent CP Viktor Franzutti in zasebnica Ana I.egc-vic, mehanik Jrrdan Vatta in zasebnica Ivana Kobal, pomorščak Leorida Zangrando in zasebnica Lucija Contcnto, uV3dnlk Uinčč Roman jn šivilja Kraškovič Marija.
Umrli: 71-letna Marija Barovinn, 28-letni Wemer Brupner, 82-letna Bruna Fogher, 62-letna Harrer Elza, 30 minut stari Lia Mario.
Vsi zastopniki, določeni za ustanovni kongres prehrambene stroke ES za Tržaško ozemlje, ki bo 14. t. m. v Ižoli, so naprošeni, da dvignejo na sedežu vabila do danes 12. t. m.
Hoteli in menze. Enotni sindikat nameščencev hotelov in menz vabi vse člane, da se zglase na sedežu v ulici Imbriani 5 v sobi št. 13 zaradi važnih sporočil.
Sestanki občinskih delavcev in uradnikov. Vse delavce in uradnike vabimo, da se udeleže sestankov:
Acegat v ponedeljek 15. t. m. ob
17.30.
Uradniki pri občinskem ekono-mgtui v torek, 16. t. m. ob 17.30.
Delavci pri mestni čistoči v sredo, 17. t. m. ob 18. uri.
Prevozniki ES. Danes ob 19. uri seja upravnega odbora v ul. Zonta 2
GLEDALIŠČE VERDI
Danes zjutraj se začne prodaja vstopnic, ki so še na razpolago za zadnjo predstavo »Norme*, ki bo v soboto. Predstava, na kateri bodo nastopili isti igralci in pevci kot na prejšnjih predstavah, velja za abonente reda B.
V nedeljo popoldne bo za abonente reda D opera «Luiza».
URADNE OBJAVE
Ukinitev epuracijskih odborov. 31. januarja 1948 prenehajo poslovati epuracijski odbori prve stopnje, epuracijski odbori za pokl.ee in umetnoet ter področni prizivni odbori. Revizijske prošnje vložene po 31. decembru 1947 se ne bodo več upoštevale.
Pokrajinska cesta št. H zaprta. Civilna policija Julijske krajine j« danes sporočila, da bo pokrajinska cesta št. 14 zaprta jutri 12.XII. od kamnoloma Faccanoni do Bazovice za promet vozil, in sicer od »• do 18. ure zaradi cestnih popravil. Vozila, ki bodo med omenjenimi urami vozila med Trstom in Baz°-; vico oz. Reko, bodo morala voziti po oesti Opčine, Trebče, Padriče in Bazovica.
Imenovanja predsednika občine ter občinski svet Doline. Naslednje esebe so bile imenovane dne 10. decembra 1947 za občinsko upravo občine Dolina: predsednik občine: Bevk Milan, načelnik občinskega sveta: Maver Karmel, člani občinskega sveta: Zobec Izidor, Petaros Marij, Petaros Anton, Valentič Josip.
Radijski sporedi
TRST n (m 238.6/Kc 1260) v petek 12. decembra
11.30.	Salonski orkester. 12.00. Predavanje: Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa dn poročila. 13.00. Glasba P° željah. 13.30. Glasba za dva klavirja. 13.45. Pesmi raznih narodov.
14.00. Pestra glasba. 14.15. Pregle" tiska. 17.30. Glasbena fantazij®*
18.00. Radijska univerza. 18.15. R®' vel: Bolero. 18.30. Slovenska epika. 18.45. Vesele melodije. 19.00. Radijska povest. 19.15. Fantje s Krasa. 19.35. Nekaj znanih tangov. 19.45-Napoved čaEa in poročila. 20.00. P®" stra glasba. 20.30. Dekliška oddaja.
21.00. Beethoven: Koncert za violino in orkester v D duru. 21.45* Operne arije. 22.00. Misli ob glasbi. 22.15. Plesna glasba. 23.00. Uspavanke.
PROSVETNA DRUŠTVA
Vaje pevskega društva Rojan bodo v torek 16. t. m. ob 20. uri na sedežu P. D. «Ravber».
Prosvetno društvo v Barkovljah javlja, da bo danes 12. t. m. ob 20. uri v Rumenil hiši predavanje tov. Bortoluttija.
Prireditve v prid otroške božičnice
I. rajon bo priredij jutri 13. t. m.
ob 20. uri v Domu pristaniških delavcev zabavo s pl:som.
II. rajon SIAU bo imel jutri 13. t. m. z začetkom ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «SIavko Škamperle* kulturno prireditev s pestrim sporedom.
Roditeljski svet
šole v ul. Sv. Frančiška vabi starše na sestanek, ki bo danes popoldne ob 14. uri v prostorih društva «V. Smuc*.
Koncert komornega zbora na Opčinah
Vsi pevci in člani prosvetnih društev ter občinstvo so vabljeni na koncert komornega zbora, ki bo danes 12. t. m. ob 20. uri v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. Peli bodo prvomajske pesmi.
KINO
KINO OB MORJU. Zaprto.
FILODRAMMATICO. 16.00:	»Su-
danska sužnja*. Barvni film. M' Montez, J. Hall.
ARMONIA. 15.30: »Uzurpator*. ». Karlov, B. Rathbone, B. ON-:
ROSSETTL 20.45: Skupina Dap-porto-Della Lodi: »Kikiriki*, t®' vija.
IDEALE. 15.30: «Posledice po'iu' ba», Deana Durbin in F. Tone.
SUPERCINEMA 16.00: »Veliko deževje*, T. Power, M. Loy.
FENICE. 15.30: »Zločin škofa Iv* na», A. Fabrizi in I. Šanson.
ITALIA. 16.00: »Sanjani vitez*, »• Lotti, Amedeo Nazzari.
ALABARDA. 15.30: «Sum», J°a0 Fontaine, G. Grant.
GARIBALDI. 15.30:	»Tarzanovo
zmagoslavje*, J. We!samuller.
IMPERO. 15.00: »Balalajka*.
NOVO CINE. 16.00: »Roka, ki ubija*, Frank Jenks.
ODEONI 15.30: «Petero suženj*, & Davis.	.
SAVONA. 15.30: »Pobegli je trka* na vrata*, Garry Grant.
RADIO. 15.30: »Hiša Malt.žana*. Viviane Romance.
VENEZIA. 15.00: »Dolina strahu*. Bill Boyd.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA# Tisk Stabilimento Tip. Triestino
MLADE PRAŠIČKE
PRODAM.
ČERNIGOJ — UL. 8. CILJNO &
Poročilo načelnika gospodarskega odseka Istrskega okrožnega odbora na Ul. zasedanju ljudske skupščine v Ižoli
Obnova in izgradnja
stanovanjskih hiš, solin cest
Naša gradbena sezona se je pričela v juniju, in sicer z obnovo podeželja; v avgustu pa amo začeli z obnovo objektov Javnega značaja. Program, ki Je bil sestavljen na podlagi najnujnejših potreb, je sicer obsežen, a kljuh temu nedoločen v primeri s stvarno potrebo le-ga območja in se zaradi tega stalno veča.
Današnje stanje gradenj je
sledeče:
a)	Izvršena dela:
1) Novogradnja stanovanjskih prostorov za osebje bolnic« v Piranu.
2) Splošna obnova mosta v Meri šču.
3) Obnova cestišča Koper-Seme-tdi.Ua — 100 m.
4) Obnova cestišča Koper-Skocl-jan — 700 m.
5) Most v Sičjolah — okrajna cesta.
6) Sejmišče v Kopru.
7) Obnova 16 šol v vsem okrožju (samo notranja dela).
8) Obnovljenih 10 stanovanjskih hiš s približno 4.000 m3 prestc-rine.
9) Novozgrajeni dve stanovanjski hiši z 750 m3 prostornine.
b)	Dela v teku:
1) Novogradnja bolnice za kožne bolezni v Piranu z 8.632 m3 za vrednost 11.000.000 jugollr — izvršeno delo 10%.
2) Novogradnja slovenske šole v Ižoli s hišo za stanovanje učiteljev prostornina 4.074 m3 — vrednost
8.000,000 JL — izvršeno 40%.
3) Novogradnja slovenske šole v Šmarjah, poseb;j hiša za učitelje
— 4120 m3 — vrednost 8.000.000 JL
— izvršeno 35%.
4) Nadaljevanje gradnje italijanske ljudske šole v Kopru, 12 razredov — prostornine 9440 m3 — vrednost 8.000.000 JL— izvršeno 3%.
5) Novogradnja šole v Momjanu
— prostornina 3600 m3 — vrednost
9,000.000 JL — Izvršeno 20%.
6) Novogradnja hrvatske osnovne šole v Kastelvenere — prostor-rnna 1962 m3 — vrednost 4.500.000 JL — izvršeno 45%.
7) Novogradnja hrvatske šole v Gembici — prostornina 1791 m3 — vrednost 3.000.000 JL — izvrš >no 30%.
8) Novogradnja hrvatske šole pri Sv. Ivanu — prostornina 869 m3 — vrednost 2.500.000 JL —• izvršeno 5%.
c)	Nadaljevanje splošne obnove:
9) Sola v Marezigah — prostornina 1863 m3 — vrednost 2.000.000 JL — izvršeno 90%.
10) Tržišče za ribe v Ižoli — prostornina 960 m% — dotacija 2 milijona JL — izvršeno 70%.
11) Kanalizacija Ižole — dotacija 3 000.000 JL — vsled pomanjkanja cementa delo stoji.
d) Obnova podeželja:
12) Novogradnja 25 stanovanjskih hiš — prostornina 10.000 m3, hiše po večini enonadstropne. Obnavlja se 38 stanovanjskih hiš — prostornina 15.000 m3, hiše po ve-č‘ri enonadstropne. Obnavljata so 2 hleva — prostornina 200 m3. Dela vršita obnovitveni zadrugi Marezige in Šmarje v koprskem okraju. v bujskem pa okrajni ljudski odbor.
13) Predelava asfaltnega cestišča Tist-Pulj — vrednost 10.640.000 JL
— izvršeno delo 50%.
14) Gradnja ceste 3. reda Smarjč-Nova vas, 3.000 m3 — vrednost 7 milijonov 300.000 JL — izvršeno delo 10%.
15) Cesta Vanganel-Babičl, vrednost 1.900.000 JL — izvršeno delo 60%.
Dela, ki so v programu za tekoče leto in ki se bodo pričela:
1) Hrvatska gimnazija v Bujah —■ predvidena vrednost 21.000.000 jugollr.
2* Dijaški dom v Kopru za 240 dijakov — predvidena vrednost 51 trilijonov JL.
3)	Cesta III. reda Babičl-Boršt
— od 4-6 km ter cesta Boršt-Topo-
vrednost približno
loveč, 7 km
30.000.000 JL.
Pri gradnji zgoraj navedenih objektov sodelujejo: Projektivni zavod Reka, Projektivni zavod LRS, podjetje Primorje Vipava, Oblastno podjetje za Istro »Voloska*, podjitjo za ceste LRS, podjetje «E-d lit* Koper, obnovitveni zadrugi Marezige ln Šmarje, okrajni oddelek za grradnja Buje in MLO Ižola.
Zaposlitev delovne sile pri gradnjah je sl deča:
a) Kvalificiranih delavcev — 160.
b) Nekvalificiranih delavcev — 370.
3)	Prostovoljnih brigadirjev — 100.
d)	Pogorelci, ki delajo prostovoljno v okviru obnovitvenih zadrug, dnevno 40; skupno 670 delavcev,
Pripomniti moramo, da smo imeli v pričetku avgusta v zalogi 62 q cementa, nismo pa imeli železa In smo s tem materialom postavili temelje za 6 šol s 15 razredi ln 3-nadstropno bolnico v Piranu ter zgradili skoro vse zidovje šolskih poslopij ter z omenjeno zalogo Se skrbeli za nujne primere pri ob novi šol itd.
KRZNA
Popolna tebiro ta vsak okus. Na-vodne, srednje in dragocene kožuhovine. — Plačilo tudi na obrok«
KKZN AKSTVO ZILIOTT O Trst - ul. Trento 11 - tel. 2937*3
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V
Magazzini del Corso -Trst
CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Gallerla A. ProttO
SPORfNO DRUŠTVO na OPČINAH priredi v NEDELJO 14 t. m. ob 17. v Presvet, domu
telovadno
moške in ženske vrste STO-ja, ki sta tekmovali * Ljubljani za balkansko prvenstvo v orodni telovad
ŠOFERSKI TEČAJ
okolico
drugi in zadnji za SEMPOLAJ in	—	-T*ji.
m. v GOSTILNI PERTOT v NABRb’211
Vpisovanje 17.
Vsi, ki so napravili izpit, dolytj°co, nedeljo 14. \. m. šofersko izkaz