I

SVOBODNA SLOVENIJA

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315759

Ano (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 19
BUENOS AIRES,

11. MAJA (MAYO)

“ESLOVEN1A ]L IBRE

1  99

1950 - Ano del Liberfador General San Martin - 1950

15

s «

Eh C

W Q)

H Ži  T3

x  w g

ao o

Victor Martinez 50 - Buenos Aires

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

Trumanova doktrina
za Azijo

Ko so po letu 1945 sovjeti hote¬
li s svojimi kom. guerlci zavlada¬
ti nad Grčijo in z ultimati prisiliti
Turčijo, da bi morala pristati na
skupno last s sovjeti nad Darda¬
nelami in Bosporom, je predsed¬
nik USA TRUMAN proglasil, da
bodo Združene države z vsemi
sredstvi branile nedotakljivost
Grčije in Turčije; proti kom. gue-
rili so USA poslale v Grčijo tudi
svoje orožje in svoje vojaške stro¬
kovnjake. Slično načelo, ki je reši¬
lo Grčijo in Turčijo pred kapitu-
' lacijo pred sovjeti, mislijo USA
sedaj razširiti tudi nad tisti del
Azije, ki še ni podlegel kom. valu.

Predsednik General Peron govori
profesorjem verouka

Ob tretji obletnici objave zako¬
na o obveznem 'pouka verouka v
vseh argentinskih državnih in pri¬
vatnih ljudskih in srednjih šolah,
so se zbrali v Buenos Airesu pro¬
fesorji verouka. Po končanem zbo¬
rovanju so bili sprejeti tudi v av¬
dienci pri predsedniku republike
generalu  Peronu. Prosvetni mini¬
ster  dr. Ivanisevich je imel krajši
nagovor, nakar je posamezne pro¬
fesorje predstavil gospodu pred¬
sedniku.

Prof. Golli se je v svojem govo¬
ru zahvalil generalu Peronu, da

Na Kitajskem vlada lakota; za- j je pred tremi leti izdal zakon o

jela je področje, kjer živi nad 75
miljonov prebivalstva. Strada in

obveznem pouku verouka. Nagla-
šal je Uidi, da profesorji verouka

umira v glavnem ljudstvo, ki živi! podpirajo njegovo delo za obnovo

v najbolj naseljenih in industrij¬
skih predelih Maocetungove nove
kom. Kitajske. Sovjeti hrane ne
dado in tudi ne bodo dali, ker žele,
da se kit. kom. vojska poda v tiste
predele, kjer je dovolj riževih polj
in ki tudi niso tako od rok. In ti
predeli so v Indokini, ki je bila še
do pred kratkim francoska koloni¬
ja, sedaj pa je samostojna država
Vietnam, ki je članica francoske¬
ga imperija. Prav tako je dovolj
riža tudi v Siamu. — Toda Indo-
kina je bogata tudi na rudah in
na petroleju; oboje potrebujejo
sovjeti. (Po izjavah ameriških vo¬
jaških strokovnjakov bodo sovjeti
sprožili tretjo vojno, ko bodo ime¬
li zadostne zaloge kuriva). V In¬
dokini pa je sovjetski agent Hoči-
minh ustanovil v gorah ob kitaj¬
ski meji svojo državo Vietminh in
njegovo vlado so priznale vse so¬
vjetske satelitske države in tudi
Titova Jugoslavija.

Vietnam je še premlada država,
da bi se mogla uspešno spustiti v
vojskovanje proti Hočiminhu: ce¬
sar Bao Dai je vedno živel v Evro¬
pi in je še preveč neznan med tre¬
mi glavnimi ljudstvi Vietnama.
Policija ie v francoskih rokah in
voiskovati se morajo v glavnem
Francozi in njihovi najeti voj¬
ščaki. med katerimi j e zlasti mno-

Argentine. Izročil mu je umetniš¬
ko izdelano svetinjico Lujanske
Matere božje, na kateri je vtisnje¬
no posvetilo: “Excelenci gospodu
predsedniku, ki je dal domovini
zakon o poučevanju verouka.”

Gospod predsednik se je za da¬
rilo zahvalil. Zatem je pa imel
daljši govor, v katerem je med
drugim omenjal globoko religioz¬
nost argentinskega človeka, kate¬
ro sta pa dolgo razkrajala marksi¬
zem in liberalizem. Antikrist se

danje dobe je po njegovem mne¬
nju tretja internacionala, iz kate¬
re so izhajali socialisti in marksi¬
sti in širili svoj nauk. Dejansko se
je pa njihovo delo omejilo samo
na pripravo terena za komuniste,
ki danes žanjejo to, kar so socia¬
listi skozi 50 let sejali. Kot veren
katoličan smatra za svojo dolž¬
nost, da se argentinska mladina
vzgaja v katoliškem duhu, da bo
tudi duhovno pripravljena za bor¬
bo proti komunistični nevarnosti,
ki grozi svetu in ki bi lahko po¬
vzročila v njem tudi strašno du¬
hovno razdejanje.

Zato mora verski pouk razbiti
marksistično mentaliteto, ki se je
razpasla v zadnjih 10 letih. Ta
svoja načela izvaja tudi v svoji
politični stranki od vsega začetka
ter jo je zaradi tega smatrati za
krščansko socialno gibanje.

OTRA VEZ LAS MENDRAŠ COMUNISTAS

En nuestro numero 16 del ano cte. nos referimos a las mentiras comunistas
del diario comunista esloveno “SLOVENSKI POROČEVALEC”, vocero del regimen
rojo de Eslovenia en Yugoslavia, al criticar ese diario la libertad de prensa en
la Argentina. Ahora tenemos entre las manos un articulo que puhlico ese diario
el 11 de diciembre de 1949 bajo el encabezamiento: “DESCUBRIMIENTOS E
IMPRESIONES EN LA ARGENTINA”. Escribio el articulo uno de los integran-
tes de la representacion de tiradores que ntandd Tito al torneo internacional de
tiradores en Buenos Aires.

Entre otros disparates se halla alli tambien el siguiente parrafo: “AUNQUE
ARGENTINA DURANTE LA SEGUNDA GUERRA MUNDIAL NO HABIA
SUFRIDO NADA, SE REGISTRA UN NIVEL MUY BAJO DE LAS CONDI-
CIONES DE GENTE TRABAJADORA. Los precios, en comparacion con las de
preguerra, subieron muchisimo, de modo que entre ellos y los sueldos no hay re-
lacion. Los trabajadores viven, debido a sus sueldos infimos, en los suburbios,
mientras que pueblan la ciudad los artesanos, empleados de alta categoria, em-
presarios y demas gente adinerada”.

Asi ilustra la situacion obrera en la Argentina un individuo, que disfruto la
hospitalidad de este Pais en calidad de representante oficial del regimen comu¬
nista en su patria, gozando de todas las atenciones que se brindan en la Argen¬
tina a las delegaciones extranjeras. A despecho de todo eso no ha tenido ver-
giienza de mandar un cumulo semejante de mentiras para la publicacion en el
diario comunista.

El conocedor de la Argentina, quien cuida de su honradez y tiene todavia un
granito de cordura, debe reconocer de que la situacion obrera aetual en la Ar¬
gentina esta mejor que en cualquier otro pais del mundo, de que proteje al obre-
| ro la legislacion social mas moderna, de que su standard es muy alto. El obre-

ORGAN1ZACIJA EVROPE —-
glavni predmet londonske konference

Izredni ameriški veleposlanik in pred¬
sednik evropske komisije, ki nadzira u-
porabo in razdelitev podpor iz Marshallo¬
vega načrta, Hofmann, je pred kratkim
objavil vrsto člankov, v katerih opo¬
zarja na položaj, ki bo v Evropi nastal,
ko bo pomoči iz Marshallovega načrta
začetkom leta 1952 konec. Ameriški
kongres bo začetkom leta 1951 glaso¬
val o zadnjih kreditih v ta namen in ker'
je navada, da se ti krediti vedno neko¬
liko zmanjšajo, bo vsota za leto 1951
od vseh dosedanjih najnižja. Evropa bo
prepuščena sama sebi in Hofmann pra¬
vi, da morajo USA do tedaj doseči, da
se evropsko gospodarstvo tako združi
in uredi, da bo Evropa varna pred novo

Svoj govor je predsednik repu-  ro ar gentino es libre y puede defender sus derechos tambien mediante la huelga.
blike zaključil Z ugotovitvijo, da  j A1  contrario sabemos muy bien de que los obreros bajo el regimen comunis-
90 % argentinskih staršev želi, da  ta no  “VIVEN” sino “VEGETAN” y van arruinandose por no ganarse ni siquie-
se njihovi otroci vzgajajo V ver-  j ra  P ara  una existencia modestlsima; que carace de toda libertad y derecho y sin
skem duhu.  ; P°d er  defender sus legitimas prerrogativas de existencia mas exigencias de exis-

Profesorje verouka je sprejela  j tencia, valiendose de la huelga, deben ser modernos esclavos que en pleno siglo
tudi soproga gospoda predsednika  xx  explota la dictadura comunista.

Maria Eva Peron ter jim je isto-  El comunista dejaria de ser lo que es, si renunciara a su instrumento princi-
tako govorila O potrebi verske  I*®1 — la mentira, mintiendo tambien en este caso y enganando asi a los compa-
vzgoje argentinske mladine.  triotas de que estaria aqui peor que alli.

- Que diferente es el reportaje que hicieron aeerca de la situacion del obrero

nrgentino dos periodistas britanicos KURT HATTON y A. LLOYD, que visita-
ron, hace poco, Argentina y Brasil, publieando luego sus impresiones el 29 de
abril en el semanario ingles “Picture Post”: Sorprende en verdad, mas que cual-
quier otra cosa en la Argentina, el nivel elevado de vida de ese pueblo”, afirman
los autores, anadiendo que seguramente “los obreros de la Argentina viven me¬
jor que los obreros del resto del mundo”.

Ese es el modo de relatar acerca de la situacion en otros paises. Asi lo hace
el hombre honrado y amante de la verdad. culto y no comunista. Los tiradores de
Tito, por supuesto, por ser comunistas, deben hacerlo tal cual lo hizo ese indi¬
viduo.

,QfO Nemcev. To vojskovanje pa je krizo in novim valom splošnega obubo-
si]no drago, poleg tega mora biti j g an j a _ Hofmann meni, da je prišel čas,
vojska nroti Hočiminhu vsaj ta 'O da se za - ne  organizacija Združenih
opremljena kakor je kom ki Dre- ; ;5ržav Evrcpe . Na  konferenci treh v
jema orožje iz sovjetske Rusije. ^ [ Londonu bo na dnevnem redu  tudi raz-
Ko je bil te dni v Parizu ameriš¬

ki državni tajnik Dean Acheson,
je francoska vlada z vso težo po¬
stavila odkrito zahtevo, da morajo
USA prevzeti glavni delež te tvor¬
be proti kom. v Indokini. Letno bo
stalo vojskovanje proti Hočimin¬
hu dve miljardi dolarjev in ker bo¬
do kom. uporniki uničevali riževa
polja in vse industrijske naprave,
morajo USA približno enako vso¬
to pomoči letno dajati v obliki
hrane in industrijskih izdelkov za
mlado vietnamsko državo. Dean
Acheson je v imenu ameriške vla¬
de na vso to pomoč pristal. Na In-
dokino bo tako raztegnjena vojaš¬
ka in gospodarska ameriška inter¬
vencija, ki bo podobna tisti, ki so
jo USA dajale in jo še dajajo Tur¬
čiji in Grčiji. Kakor je ta pomoč
preprečila, da bi Sredozemsko mo¬
rje postalo sovjetsko jezero, tako
naj poseg v Indokino prepreči, da
bi sovjeti prišli do oblasti in go¬
spodarskih virov v južnovzhodni
in južni Aziji.

Mnogoštevilni komentatorji so
mnenja, da je sovjetski poraz v
Grčiji in Turčiji pospešil izbruh
scvietskih težav s Titom in izval
vrsto čiščenje v Bolgariji, Madžar¬
ski in na Poljskem. V Maocetun-
govi Kitajski se z vso silo nadalju¬
je boj med zmerno in radikalno
strujo v kit. kom. stranki. Zmer-

te.h je 350.000 bivših samostojnih kme¬
tov, toda le 35.000 jih more sedaj dela¬
ti v nemškem poljedelstvu. — Nemške
oblasti se sedaj pogajajo z raznimi
državami v Južni Ameriki za odhod zla¬
sti teh kmetov, ki so bili včasih trdni
temelji nemškega poljedelstva.

Toda poleg teh 350.000 bo morala
Nemčija organizirati odvoz še miljonov
in miljonov drugih svojih državljanov
ki v nemški industriji ne bodo mogli
najti zaposlitve. — V Italiji je položaj
približno enak: vsako leto je prirastek
prebivalstva v Italiji enak številki
500.000; brezposelnost na jugu in sevi-
ru Italije pa še narašča. Italijanska
vlada meni. da bi letno,moralo vsaj mi-
Ijon Italijanov onstran oceana. — V
Angliji sami pospešeno sestavljajo
načrte za emigracijo; glavni cilj’ sta
Avstralija in Nova Zelandija.

ŠE 0 KOMUNISTIČNIH LAŽEH

V štev. 16. “SVOBODNE SLOVENIJE” smo poročali o lažeh “SLOVEN¬
SKEGA POROČEVALCA”, glasila sedanjega komunističnega režima v Sloveni¬
ji in Jugoslaviji, ki jih je objavil v zvezi s tiskovno svobodo v Argentini. Sedaj
pa imamo pred sabo članek, ki ga je ta list objavil dne 11. decembra 1949 pod
naslovom: “SPOZNANJA IN VTISI IZ ARGENTINE”, članek je napisal eden
od članov, ki ga je Titov komunistični režim poslal v svoji uradni reprezentanci
strelcev na mednarodno tekmovanje strelcev v Buenos Aires.

Poleg drugih netočnosti beremo v članku tudi naslednji odstavek: “ČEPRAV
ARGENTINA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO NI PRAV NIČ TRPELA, JE
ŽIVLJENJSKI STANDARD DELAVSTVA ZELO NIZEK. Cene so v primeri s
predvojnimi zelo narasle, tako, DA PLAČE NISO V NOBENEM RAZMERJU Z
NJIMI. DELAVSTVO ZARADI NIZKIH MEZD STANUJE V PREDMESTJIH.

Piava o tej točki.

Evropa je prenaseljena

Konec druge svetove vojne je .prignal
v zahodno Evrope miljone beguncev iz
vzhodnih evropskih držav; le majhno
število teh se je že odselilo v dežele on-

stran ocena. Toda že od začetka tega j prebivalstva. Malokdaj v zgodovini je-
stoletja je Evropa trpela na tem, da je-1 kak kontinent zajela taka kriza social-

Po nekaterih poročilih bi moralo v i

nekaj letih nad 30 miljonov Evropej- ! M™ ™JCOVIŠJI  U-
eev drugam; v obeh svetovnih vojnah

se je evropsko prebivalstvo zmanjšalo
za skoraj 50 milijonov in preseljeva¬
nje od začetka tega stoletja bo Evropi
tudi odvzelo približno enako število

bila prenaseljena in do leta 1914 je let¬
no vsaj miljon oseb odpotovalo v deže¬
le obeh Amerik. Pc letu 1918 se je to pre¬
seljevanje, ustavilo, ali pa omejilo.
Vendar je do druge svetovne vojne sa¬
mo iz Italije moralo letno oditi nad
pol miljona delavcev iskat dela in ob¬
stoja v novi svet.

Danes je v zahodni Nemčiji nad 20
miljonov nemških beguncev iz vzhoda
ali pa iz vzhodna Nemčije, odkoder so
zbežali pred sovjetskim terorjem. Od

Liušaočao. Moskva bi že zdavnaj
odstranila i Maocetunga in čuen-
laja, ako bi za obema ne bila c=la
vrsta generalov s svojimi vojska¬
mi v gorah. Liušaočao se opira na
sovjetske svetovalce, ki vedno bolj
obkrožajo Maocetunga. Poleg tega
je v kom. stranki nad 50.000 inte¬
lektualcev, ki so končali svoje štu¬
dije v USA ali pa na evropskih
univerzah. Oboji so baje proti
prevelikemu poseganju sovjetskih
nadzornikov

m strokovnjakov.
Spornih točk tedaj dovolj m na
no strujo vodi zunanji minister njih trenje bo zmaga ali umik so-
cuenlaj, radikalno pa šanghajski 1  vjetske akcije v južni Aziji dovolj
voditelj strokovnih organizacij odločilno vplival.

nega in političnega značaja, kakor je
bila tragedija Evrope zadnjih 50 let.

Podpora iz Marshallovega načrta je
delno zacelila rane zadnje svetovne voj¬
ne in pomagala odstraniti razvaline.
Združena Evropa je še daleč, ker ima¬
ta Francija in Anglija vsaka svoje last¬
ne načrte o tem, kakšna bodi ta unija.
In obe sta vendar tisti državi, na kate¬
rih bi moi’ala ta unija v glavnem slone¬
ti. — Konec Marshallove pomoči bo te¬
daj padel približno v čas, ko bo tudi
kriza evropske prenaseljenosti dosegla
višek.

V govoru, ki ga je imel v New Yorku,
je bivši ameriški predsednik Hoover iz¬
javil, da bi bilo treba reorganizirati Or¬
ganizacijo ZN in izključiti iz nje ZSSR
in vse ostale komunistične države. Prav
tako je pozval USA in ostale demokrat¬
ske državo na organizacijo in strnenje
moralnih sil svobodnega sveta v borbi
proti največji nevarnosti za svobodo,
proti svetovnemu komunizmu. Predsed¬
nik Truman je njegov govor poslušal
preko radija ter mu je takoj po govo¬
ru telefonsko' čestital.

Bela hiša o Hooverjevem govoru, zla¬
sti glede izključitve ZSSR in njenih sa-

RADNIKI, PODJETNIKI IN DRUGI PREMOŽNEJŠI LJUDJE.”

Tako položaj delovnih slojev v Argentini prikazuje delavcem v Sloveniji in
Jugoslaviji človek, ki je bil sam v tej bogati in gostoljubni deželi v uradnem
svojstvu sedanjega komunističnega režima doma in je bil tudi deležen vseh po¬
zornosti, ki so jih argent. oblasti izkazovale številnim inozemskim delegacijam.
Vse to ga ni prav nič motilo, da ne bi domov poslal v komunistično glasilo tako
grde laži, kakor jo je napisal zgoraj.

Kdo pozna Argentino in kdor je pošten ih ima vsaj še trohico časti v sebi,
bo priznal, da je danes položaj delovnih slojev v Argentini boljši, kakor kjerko¬
li drugje, da ga ščiti najmodernejša socialna zakonodaja, da ima vse pravice za¬
varovane v ustavi, da je njegov življenski standard zelo visok. Argentinski delovni
človek je svoboden in svoje pravice lahko uveljavlja tudi s stavko.

Nasprotno pa vemo, da delavstvo pod komunisti NE ŽIVI, ampak ŽIVOTA¬
RI in PROPADA, ker ne zasluži niti toliko, da bi moglo vsaj skromno živeti, da
nima nobenih pravic, nima ne osebne svobode, še manj svobode in pravice do
stavke in mora biti moderen suženj, ki ga v 20 stoletju izmozgava komunistična
diktatura.

Komunist pač ne bi bil komunist, če se ne bi povsod posluževal svojega
glavnega orožja — laži tudi tu in ne bi svojim ljudem doma lagal: povsod je
slabše, kakor pa doma.

Kako vse drugače sta o položaju argentinskih delovnih slojev zapisala an-
I gleška časnikarja KURT HATTON in A. LLOYD, ki sta nedavno obiskala Bra¬
zilijo in Argentino in sta svoje vtise iz obeh držav popisala v članku ter ga 29.
aprila objavila v angl. tedniku “PICTURE POST”, v katerem med drugim pra¬
vita: “V ARGENTINI RESNIČNO PRESENEČA ZVIŠANI ŽIVLJENSKI

STANDARD TEGA NARODA BOLJ KAKOR KATERAKOLI DRUGA STVAR.
ARGENTINSKI DELAVCI ŽIVE DANES BOLJE, KAKOR DELAVCI DRU¬
GOD PO SVETU.”

Tako zapiše in sporoči resnične podatke o svojih opazovanjih v tuji deželi
pošten, kulturen človek-nekomunist, komunist pa napravi to tako, kakor je to
storil zgoraj imenovani Titov strelec.

telitov iz UN, ni dala nobene uradne
izjave. G«,vornik predsedništva vlade
Ross je, samo izjavil, da Truman in
Hoover o kritičnem delu govora nista
govorila.

V ameriškem senatu in poslanski

zbornici je prišlo do različnih mnenj
glede H ooverjevega govora. Nekatert
senatorji in poslanci so mnenja, da b:
izključi e ZSSR in njenih satelitov'
sprožila vojno. Tudi ga. Roosevelt je
dala slično izjavo.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, II. V. 1950 * Ano del Libertador General Sari Martin

še in še:

Naša socialna dolžnost

Stara resnica je, de se posledice
prestanega trpljenja dostikrat ne
pokažejo takoj, ampak šele čez le¬
ta. Pomanjkanje zadostne hrane v
vojnih letih, stradanje po ječah in
koncentracijskih taboriščih, leta,
ki smo jih preživeli v begunskih
taboriščih lačni, slabo oblečeni in
v duševnem trpljenju: vse to je
pustilo v nas kvarne posledice.
Temu ali onemu šo že odpovedali
živci in to takrat, ko bi človek mi¬
slil, da se bodo umirili. Drugemu
se je pojavila stara bolezen na
pljučih, želodcu, jetrih, potem, ko
je že vse kazalo, da se je povrnilo
zdravje. Povrhu tega pa nam bor¬
ba za življenje prinaša vsak dan
nove nevarnosti: pomanjkljiva,

ponekod vlažna stanovanja; dol¬
ge vožnje na delo, kjer smo vsak
trenutek v nevarnosti, da se nam.
kaj neprijetnega pripeti; delo več¬
krat v nezdravih okoliščinah; ne¬
redna in nepravilna prehrana, ko
dostikrat šele pozno zvečer južina-
mo in večerjamo obenem in gremo
k počitku s polnim želodcem; po¬
vrhu vsega pa še notranji nemir,
ki se nas polašča ob misli na dom,
na ženo in otroke, ki žive preko
morja v bedi in preziru, na starše,
ki bi nas radi videli in na rajne, ki
so padli kot žrtve zločincev: vse
to razjeda in rahlja temelje na¬
šega zdravja.

Pa nam je zdravje neobhodno
potrebno; je edino, kar poleg po¬
štenja premoremo. Dan bolezni je
dan brez zaslužka, brez kruha, če
se ti dnevi namnože, smo kmalu
reveži, da je joj!

Za vsako zgoraj navedenih trdi¬
tev najdemo dokaz: Mineva drugo
leto našega življenja v novih raz¬
merah, pa imamo svoje tovariše že
po umobolnicah, bolnišnicah in po¬
kopališčih. So med njimi žrtve str¬
tih živcev, starih bolezni, ki so se
z vso silo razvile, prometnih ne¬
zgod, ki so terjale življenje ali dol¬
go invalidnost in neizogibnih ne¬
sreč pri delu.

Kaj bo, če enega ali drugega iz¬
med nas zadene to, kar je nekate¬
re že zadelo? če postanem dela ne¬
zmožen invalid? Če umrjem in pu¬
stim tu ženo z nedoraslimi otroki?
In po vrhu morda še dolg za kup¬
ljeno parcelo in nedodelano hiši¬
co?

Ne smemo se zanašati le na u-
radno dobrodelnost,, kakor se ne
smemo na trenutno zdravje, am¬
pak moramo misliti vsi in vsak
dan na to, kako bi sebi in svoje¬
mu rojaku pomagali, kadar ga za¬
dene nesreča. Je to naša dolžnost:
narodna, socialna, predvsem pa
krščanska.

Društvo Slovencev je predvide¬
vajoč take nesrečne slučaje, usta¬
novilo posmrtninski fond  za svoje
člane. Je to brez dvoma eno naj-
plemenitejših dejanj, ki jih je dru¬
štvo naredilo. Z denarno žrtvijo,
ki skoro ni omembe vredna — en
pesos — ki pa sorazmerno s šte¬
vilom prispevajočih naraste v zna¬
tno vsoto, hoče društvo nuditi
prvo in najnujnejšo pomoč svoj¬
cem umrlega člana, katerim se na¬
kaže nabrana vsota v trenutku, ko
društvo zve žalostno novico. Od
ustanovitve fonda do danas sta
bila že dva smrtna primera druš¬
tvenih članov.

Doslej se je vabilu društva od¬
zvala prilično polovica članov. Šte¬
vilo teh vzglednih Slovencev se
stalno množi. Vemo, da bi jih bi¬
lo mnogo več, če ne prav vsi, ki bi
prispevali svoj pesos, če bi jih kdo
osebno obiskal. Zaradi razdalj in
prometnih stroškov je pobiranje
teh prispevkpv nemogoče. Ne pre¬
ostane drugega, kakor da vsakdo
izmed nas čuti toliko socialne dolž¬
nosti in krščanske ljubezni do bliž¬
njega, da poišče morda odbornika
ali uradnika društva, ali pa stopi
na Martinez in se oddolži s skrom¬
nim prispevkom skupnosti.

Kdo ve, če ne bo prav on tisti,
čigar svojci bodo dobili nazaj,
vplačani pesos in še ostale, ki so
jih vplačali sorojaki, ki prav ra¬
zumejo veliko zapoved ljubezni do
trpečega brata?

IZ TEDNA V TEDEN

Avstrija je odločno odklonila sovj.
odbolžitve o njenem ponovnem oboro¬
ževanju; 253. zasedanje za mirovno po¬
godbo ni prineslo r.ikalcega napredka.
— Komunisti so pri obč. volitvah v
Spodnji Avstriji temeljito pogoreli;
zmagala je ljudska 'stranka.

k

Vodstvo Združenih narodov je spo¬
ročilo Mednarodnemu sodišču v Haagu,
da se Bolgarija, Madžarska in Romuni¬
ja niso podredile odločbam sodišča, po¬
danim zaradi kršitve mirovne pogodbe.

V Pragi naj bi bila konferenca voj.
strokovnjakov vzhodnega bloka, na , ka¬
teri naj bi predvsem obravnavali preu¬
reditev in povečanje češkoslovaške
kom. vojske za 140.000 vojakov, s ci¬
met bi Čehi in drugi sateliti dosegli vi¬
šino vojaške moči Fini J. — Čehi so
tudi dokončno odpravili svoje zastop¬
stvo pri Vatikanu,

Tako na Češkem, zlasti pa na Polj¬
skem in drugih satelitskih državah je
ZSSR po svojih agentih pričela s te¬
meljitimi čistkami nezanesljivih oseb na
vodilnih mestih; ta čistka je strožja v
predelih, ki mejijo neposredno na zah.
zaveznike.

k

Najostrejši elementi v zah. Nemči¬
ji zahtevajo ukinitev nemške KP, vsi
pa so si edini v tem, da je s to novico
kakršno koli napredovanje nemške KP
nemogoče.

Adenauer se je pritožil pri zav. za¬
radi sklepanja pogodb med Pasaarjem
ter Francijo; najavil pa je, da bo v naj¬
krajšem času vlada predložila parla¬
mentu v odobritev pristop Nemčije k
Evropskemu svetu. Zaprosil je tudi za
ustanovitev mednarodne uprave Posa-
arja ter ustanovitve carinske unije
med Posaarjem, Lotaringijo ter Južno
Nemčijo.

Zavezniki, zlasti Angleži bodo odslej
bolj razumevajoče postopali pri de-
montažnih delih; nemški vladi bodo pu¬
stili več samostojnosti pri kontroli in¬
dustrije.

Med zadnjo skupino ujetnikov iz
ZSSR se je vrnil tudi Horst L. iz Got-
tingena, ki je kot nadporočnik - prosto¬
voljec bil član kozaškega korpusa, ka¬
terega so, kot pravi Horst. Angleži 12.
maja 1945 v celoti vrnili Sovjetom. O
usodi kozakov ruskega pokolenja nnj ni
ničesar znanega.

k

Odnos francoske politike do Nemčije
je poudaril predsednik Francije Auriol,
ko je dejal, da Francozi ne čutijo nika-
kega sovraštva do Nemcev, pač pa ima¬
jo slabe izkušnje iz preteklosti in bi ra¬
di imeli za bodočnost dovolj dobrih
nemških dokazov o poštenih namenih od¬
kritosrčnega sodelovanja.

k

Švicarski centralni urad za ljudsko
gospodarstvo je objavil navodila gos¬
podinjstvom, naj si sčasoma nabavijo
zadostno zalogo živil za redno uporabo,
kajti takšne rezerve bi bile silno po¬
membne, ako bi se dežela lepega dne
znašla brez živilskih dobav. — Nekate¬
ri drugi švic. višji uradniki pa so izja¬
vili, da ureditev vojnega gospodinjstva
predstavlja bistveno postavko švicar¬
skih voj. priprav.

k. * *

V Madridu so silno zaskrbljeni zara¬
di velike emigracije, saj je v teku zad¬
njih let zapustilo redno zemljo 49.000
Špancev letno. — Španska vlada se je
cbrnila nrj Import - Exportno banko za
denarno posojilo.

k

V USA je prispela prva japonska
gospodarska misija, ki bo ustanovila ja¬
ponske gospodarske urade v New Tor¬
ku, San Franciscu, Los Angelesu in
Seetleju.

Špijona Fuchsa bodo sedaj zaslišali
tudi Amerikanci, ki imajo menda neke
nove izsledbe na vidiku.

Šibki rezultati zaupnic v angleškem
parlamentu so konservativce in liberal¬
ce ponovno nagnili do tega, da ob prili¬
ki kot koalicija poskusijo zrušiti vlado;
nekateri vplivni člani lib. stranke, ki
so proti dolgemu obotavljanju vodstva
stranke za skupen nastop s konserva¬
tivci, So lib. stranko- zapustili.

*

Znana švedska komunistka Marika
Stiernstedt je izjavila, da bi kom. na
Švedskem imeli uspeh samo tedaj, ako
se ločijo od Moskve. Tako bi tudi oni
kot Tito pridobili na terenu, pravi Ma- V
rika.

k

Varnostni svet je odbil izraelsko po¬
vabilo za obisk Jeruzalema.

Izraelci so se pritožili pri Amerikan-
cih zaradi stalnega angleškega pošilja¬
nja orožja Arabcem. Kljub preganja¬
nju Judov za železno zaveso, pa se Iz¬
rael pripravlja na razgovore z vsemi
partnerji.

Min. predsednik Pakistana Likat A-
li kan je odpotoval na obisk V LfSA;
Pandith Neru je,bil ponovno izvoljen za
min. predsednika Indije.

k

Med ‘rdečo’ Kitajsko in Švedsko so
vzpostavoljeni diplomatski stiki. — Čan-
kajšek pa poziva svet, da bo ev. padec
Formoze katastrofa za vso demokracijo
na svetu.

*

Avstralija je sedaj že prepovedala
KP; edini kom. član parlamenta je izgu¬
bil mandat.

k

Amer. zun. minister Acheson je pred
odhodom v London na sestanek treh
zunanjih ministrov izjavil, da “bodo
svobodni ljudje in svobodni narodi v pri¬
hodnjih letih prestajali vedno hujše
preskušnje’’ in da bodo morali zato za¬
hodni narodi “čim hitreje in uspešneje
združiti svoje sile, da bodo kos nalo¬
gam, ki jih čakajo.’’

ZSSFj je preko svoje predstavnika na
Japonskem generala Derevijanka izro¬
čila amer. poveljniku Japonske genera¬
lu Mc Arthurju protestno noto zaradi
gradnje ameriških vojaških oporišč na
Japonskem in na Okinawi.” -MacArthar
je pred uradnim odgovorom na sovjet¬
sko noto izjavil, da ta predstavlja no¬
vo sovjetsko potezo, s katero hoče obr¬
niti pozornost od ameriške zahteve po
razjasnitvi usode 370.000 japonskih u-
jetnikov, ki so ostali v ZSSR. V uradni

j noti pa MacArthur zavrača sovjetsko
noto kot “izzivalno dejanje” in pouda¬
rja, da “bosta USA in Anglija na Ja¬
ponskem obdržali vojaške baze v popol¬
ni pripravljenosti za vsak slučaj” ter
dodaja, da “so vojaške podrobnosti teh
oporišč zadeva, ki se tičejo le njihovih
poveljnikov.”

k

Šef uprave ameriške pomoči za Ev¬
ropo Paul Hoffman je predstavnikom
ameriške trgovske zbornice izjavil,
da bo po njegovem mnenju “prišlo v
ZSSR do hudih notranjih pretresov in
morda celo do revolucije po Stalinovi
smrti ali po njegovi umaknitvi iz jav¬
nega življenja.” Poudaril je, da ‘še
nikdar ni prešla oblast od enega dikta¬
torja na drugega brez obdobja hudih
državnih pretresov.”

k

Sovjetski inženir Viktor Martinuk,
ki je pred kratkim pribežal v USA, je
izjavil, da je ZSSR zgradila v baltskem
in polarnem področju številna ogrom¬
na oporišča za spuščanje rakotnih iz¬
strelkov, namerjenih na Aljasko in na
skandinavske države.

k

Glavni tajnik UNO Trygve Ide je od¬
potoval iz USA v Evropo, kjer se je že
sestal z Bevinom, Bidaultom in Schu-
manom ter se ta teden namerava sesta¬
ti še s Stalinom. Pred odhodom je iz¬
javil da bo v Evropi poskušal doseči
premostitev globokega prepada, ki loči
USA, Francijo in Anglijo na eni in
ZSSR na drugi strani.

V Parizu je izjavil, da bodo velesile
morale prenehati z “mrzlo vojno”, ker
bo ta sicer zagotovo pripeljala do pra¬
ve vojne. “Od 1. 1945 pa do danes se
je večal prepad med ZSSR in zahodni¬
mi velesilami ter bomo prišli do tega, da
se bo vojno gospodarstvo spremenilo v
sistem normalnega gospodarstva, reve¬
ži in lačni bodo ostali revni in lačni,,
vojna propaganda se bo nadaljevala do
absurda, intelektualni in moralni pro¬
pad bo neizbežen in sporazum o kontro¬
li nad atomsko energijo bo postal popol¬
noma nemogoč. Ta potek bo pripeljal
do tretje svetovne vojne in do uničenja
velikega dela človeštva in njegove kul¬
ture. Svet stoji danes na razpotju, ki
vodi, v mir ali vojno”.

k

Deset ameriških križark je priplulo
v Oran v Francoski Afriki.

k

.  . Ameriški senat je odobril s 60, preti 8
glasovom nadaljnih 3.122.450.000. dolar¬
jev za pomoč zahodni Eyropi, Bližnje¬
mu in Daljnemu vzhodu. V vsoto je
vključenih 2,850,000.000 dolarjev za
Marshallov načrt.

JAKOBINEC MED DEMOKRATI

.  .V Beogradu je umrl dr. Gavrilo Dožič,
patriarh serbske pravoslavne cerkve.

★

V Grčiji je gen. Plastiras objavil raz¬
pust prvega konc. taborišča in pozval
ljudstvo na medsebojno strpnost.

GOSPA FRANJA GOLOBOVA,

operna in koncertna pevka, bo i-
mela samostojen koncevi v veli¬
kem gledališču Odeon, Esmeralda
367 (Empresa Carambat) v pone¬
deljek 5. junija ob 9.15 uri zvečer.

Gospa Golobova je znana altist-
ka mednarodnega slovesa. Bila je
članica ljubljanske in belgrajske
opere. Nastopila je tudi na Duna¬
ju, zlasti pa na koncertnih in oper¬
nih odrih v Italiji. V Argentini je
v lanski sezoni pela z velikim us¬
pehom vlogo Amneris (Verdi: Ai-
da) v Teatro Argentino v La
Plati.

Na koncertu 5. junija jo bo
spremljal pianist in skladatelj
prof. g. Jože Osana.

Ob odprtju parlamenta FLRJ je imel
maršal Tito daljši govor o notranjih in
zun. problemih svoje države. Ostro je
napadal 'ZSSR zaradi njenega grobe¬
ga vmešavanja v jug. zadeve ter si po¬
sebno privoščil maršala Vorošilova za¬
radi njegovih besed v Budimpešti. Po-
drobil je Vorošilovu, da je bil sicer do¬
ber revolucionar 1918. leta in dober vo¬
jak kasneje, da pa je sedaj že prestar
da bi mogel doumeti razvoj jug. komu¬
nizma.

Zlasti boli Tita sovj. vmešavanje pri
izgradnji balkanske skupnosti; ker so
se njegovi pogledi z načrti moskovske¬
ga politbiroja križali, zato je Tito ob
tej priliki izredno toplo poudaril željo
po čim boljšem sodelovanju in sožitju
z Grki, Italijani in Avstrijci, da bi ta¬
ko dobil okrog sebe obroč vsaj ne popol-
nema sovražnih držav, kar bi ga uspo¬
sobilo za nadaljne akcije v državah pod
sovj. kontrolo.

Razveselilo je Tita dejstvo, da je
zun. trgovina z zah. svetom v tej krat¬
ki dobi presegla nekdanjo trgovino z
ZSSR in da so izgledi za bodočnost sil¬
no ugodni. Z gospodarskimi dogovori z
zahodom bo možno uspešno zaključiti
petletko ter privesti FLRJ v “novo
srečnejšo bodočnost socialistične
ve ; ”.

kasneje” in da ne potrebuje orožja od
zahodnih držav.

Ponovno. je Tito, poudaril potrebo u-
leditve odnošajev z Grčijo in Italijo ter
v zadevi Trsta izjavil, da je pripravljen
takoj še pogajati z Italijo, seveda na
bazi dogovora s Togliattijem iz leta
1947 (Gorico naj bi Lahi dali Jugo¬
slaviji, ta pa bi Italijanom prepustili
pravico v Trstu).

Titove izjave v parlamentu in novi¬
narjem so na zahodu vzeli na znanje s
precejšnjo opazovalno rezervo; ker je
Tito sam dejal, i da je njegova politika
sodelovanja z Amerikanci v sedanjem
času predvidena na daljše obdobje, bodo
verjetno zahodnjaki tudi daljše obdobje
mirno čakali in opazovali. Željo po so¬
delovanju so poudarili takoj Grki in in
tudi Avstrijci, le Italijani so odločno
odklonili mešetarjenje za Gorico in
Trst — odbili tako vladni krogi kakor
tudi Togliatti sam, ki je mnenja, da le-
‘a 1947. govorjeno ne more več velja¬
ti leta 1950., ker so se razmere pri Ti¬
tu precej spremenile.

De Gasperijevo zadržanje do Tita pa
je. v it. parlamentu ostro napadel sta¬
ri Orlando, ki je nastopil proti direk¬
tnim razgovorom med FLRJ in Italijo,
drža- proti intervenciji Združenih narodov;
! in tudi dejal, da v kakšno zav. pomoč

Naslednji dan je Tito sprejel v Be¬
lem dvoru tuje novinarje — prvič po
dveh letih — ter imel z njimi razgovor.
Poudari! je, da ne veruje v skorajšnjo
možnost vojne in tudi ne pričakuje so¬
vjetskega napada. Prav tako tudi ne
pričakuje nikakega upora v državah
Kominforma, čeprav vlada tamkaj, kot
pravi Tito, precejšnje nezadovoljstvo.

Tito je dalje izjavil, da je uverjen v
poštene in. iskrene namene severnoame¬
riške pomoči FLRJ; da ne vidi nikake¬
ga načina pomititve z ZSSR, zlasti ne
v sedanjem času, pač pa morda “kdaj

pri Trstu ne more več verjeti.

Na te besede mu je odgovarjal sam
de Gasperi, ki je, vztrajajoč na zahte¬
vi vrnitve celotnega tržaškega ozemlja,
dejal, da je najboljša pot direktnih raz¬
govorov s FLRJ odločno pa je zavrnil
Titov predlog o zamenjavi Gorice za
Trst; Sforza sam pa bo tržaško vpra¬
šanje predložil tudi konferenci zun. mi¬
nistrov Atlantskega pakta v Londonu;
medtem je Sforza sam že imel nekatere
razgovore z jug. poslanikom v Rimu
Ivekovičem, ki pa niso dovedli do nika-
kih rezultatov.

ARGENTINA

Argentina bo po poročilih iz Was-
hingtena dobila v USA kredit 125
milijonov dolarjev, ki bo služil za
■plačilo argent. dolga. Predsednik
Truman ji časnikarjem izjavil, da bo
z ■ veseljem odobril ta kredit.

V Buenos Aires je prispelo sever¬
noameriško letalsko odposlanstvo. V
njem s« let, generala Robert Walsh
in Thomas Timberman in let. polkov¬
nika Howard Gordon Cook ter Paul
Freeman. V Buenos Airesu so izro¬
čili am. let. odličja visokim arg - ent.
let. poveljnikom, sprejeti so pa bili
tudi v posebni avdijenci pri predsed¬
niku republike generalu Peronu. Am.
let. odposlanstvu na čast je bilo več
sprejemov v let. častniškem domu in
na am. veleposlaništvu. Iz Buenos
Airesa je am. let. odposlanstvo z ve-
letrdnjavo odletelo v Cordobo, kjer
je središče argent. let. industrije in
let. šolstva.

Poslanska zbornica in senat bosta
imela 17. maja seji, ki bosta posve¬
čeni spominu Osvoboditelja Genera¬
la San Martina za stoletnico njego¬
ve smrti. Z rednim delom bosta pa
obe zbornici pričeli proti koncu me¬
seca po končanih majskih slavno¬
stih

Polkovnik Mercante, ki je bil pri
zadnjih volitvah v provinci Buenos
Aires ponovno izvoljen za guver¬
nerja za naslednjo guversko dobo
dveh let, t. j. do leta 1952 je nasto¬
pil novo guvernersko dobo s progra-
matskim nagovorom na poslance in
senatorje, v katerem jim je dal pre¬
gled dosedaj izvršenega dela v pro¬
vinci in razvil načrte za delavnost
provincialne vlade v naslednjih letih.

Delavstvo v živilski industriji je
pred dnevi stopilo v stavko. Oblasti
so stavko proglasile za protizako¬
nito.

“El Santiagueno” se imenuje
vlak, ki je od včeraj začel voziti iz
postaje Presidente Peron do Santia-
go del Estero. Direktni vlak iz Bue¬
nos Airesa odhaja vsako sredo ob.
15.20 uri.

Mar del Plata je imela v let. ko¬
palni .sezoni 907.194 gostov. Od teh
jih prispelo z avtomobili' 363.938, z
avtobusi, 252.549, z železnico 279.231
in z letali 11.476.

Argentinska vlada je za zavaro¬
vanje svojih deviznih rezerv nakupi¬
la v inozemstvu 60 ton zlata, od te¬
ga 44 ton v USA, 16 pa v Švici.

V Buenos Airesu se je vpisalo v
volilne imenike 807.253 žensk, t. j.
62.246 žena več kot pa moških.

Argentina ima' po podatkih glav¬
nega ravnatelja UNESCO od vseh
južnoameriških držav najmanj ne¬
pismenih. Največ nepismenih ima
Bolivija in to kar 80%, njej slede
Honduras. Paraguay, Venezuela,
Guatemala, Haiti s 75%; Ecuador in
Chile imala 73 % nepismenih, Brazili¬
ja, Nicaragua in Peru 70, Argentina
pa samo 10 . 6 %. Argentinske pros¬
vetne oblasti' sodijo, da je v državi
okoli 500.000 ljudi, ki ne znajo še
brati in pisati. V sanmartinianskem
letu si je pa ta oblast nadela nalo¬
go, da bo v tem letu popolnoma iz¬
trebila nepismenost. -— Prejšnjo
soboto so bili vsi profesorji srednjih
in ljudskih šol ir; vse ostalo učno o-
sebje zaposleni s popisovanjem ne-
pismencev, katere bodo sedaj začeli
v posebnih tečajih učiti pisanja in .
branja.

Argentinski senator Molinari, ki
se je pred dnevi vrnil s potovanja
okoli sveta, je v senatu izjavil: “Ar¬
gentina je najsrečnejša dežela na
svetu.” Poudaril je, da si narodi naj¬
bolj žele miru, dodal pa takoj za¬
tem: “Vojna je neposredna in neiz¬
bežna. To izjavljam s popolno odgo¬
vornostjo kot senator naroda. Za¬
man je. če kdo trdi, da, ni neposred¬
na in ne neizbežna.”

Argentina je dežela bodočnosti.
Tako je mnenje vplivnih in uglednih
ameriških gospodarskih osebnosti, s
katerimi je imel daljše razgovore ar-
gnet. zakladni minister dr. Cereijo,
ki se še vedno mudi v USA in obis¬
kuje vsa ameriška gospodarska in
industrijska središča.

Med Argentino in Venezuelo so
pogajanja za sklenitev trgovske po¬
godbe. Argentina bi tej državi do¬
bavljala meso, od nje bi pa dobila pe¬
trolej.

Ministrstvo za gospodarstvo je
prevzelo v svojo upravo največji trg
v Bs. Aires Liniers in vso tamošnjo
mesno industrijo.

m

Buenos Aires, 11. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice Vz Slovenije-

VEDNO VEČ PREBEGOV
IX TITOVEGA “RAJA”

Nedavno sta pribežala iz Slovenije v
Italijo dva fanta. Na zasliševanju sta
izjavila, da sta pobegnila iz strahu
ptvd aretacijo. Oba sta bila mehanika

v nekem strojnem podjetju. Izpovedala -
sta tudi, da je med delavstvom veliko
nezadovoljstvo s sedanjim komunistič¬
nim nasiljem. Po njuni izjavi nihče ni
varen pred Ozno odnosno Udbo, kakor
se. sedaj uradno imenuje. Organi te
strašne tajne komunistične policije pri-
hajo večkrat v tovarne in poberejo ve¬
liko ljudi. Nihče potem več ne ve, kaj
so s temi nesrečniki storili, ali so jih po¬
bili ali pa poslali kam na prisilno de¬
lo. -  Gotovo je samo to, da jih ni več na¬
zaj.

Kot drug razlog za pobeg sta nava¬
jala . glad. Dejala sta, da sta kot me¬
hanika imela še dobro plačo. Pa kaj po¬
maga tudi ta plača, ko pa je še vedno
premajhna, da bi si ljudje mogli kupiti
na prostem trgu to, kar za življenje po¬
trebujejo. Na karte — in to za težke
delavce — pa nikdar ne dobe tega, kar
bi morali. Delavstvo si navadno poma¬
ga tako, da v obratu zbere več zaneslji¬
vih ljudi in jih pošlje na deželo po ži¬
vež. Gorje pa tem delavcem, če jih ko¬
munistična policija pri tem dobi. Straš¬
no so kaznovani sami in tudi oni njiho- j

vi tovariši, ki so jih poslali. Tak izosta-
nek od dela smatrajo za sabotažo.

Glede Tita sta dejala, da se naslanja
sedaj samo še na najzanesljivejše člane
Ozne, ki so vsi zelo dobro plačani in
imajo vsega v izobilju. Komunistična
partija sama mu ni več zanesljiva, ker
ne morejo ugotoviti kdo je za Tita in
kdo za kominform. Na zunaj seveda
vsi vpijejo za Tita - .

Tako popisujeta trenuten položaj do¬
ma ta najnovejša prebežnika.

Dr. Jože Pokorn, minister v slov. kom.
vladi je imenovan za podpredsed. “Komi¬
teja vlade LRŠ za zakonodajo in izgrad¬
njo ljudske oblasti.” Franc Primožič,
dosed. org - , sekretar Izvršnega odbora I
OF je pa bil istočasno postavljen za
generalnega sekretarja! vlade LRS.

V Kamniku so že pred letom spravili
pod strebo novo poslopje za kulturno -
prosvetni dom. Od tedaj je pa delo na
stavbi zamrlo in se do letos ni še pre¬
maknilo nikamor naprej. Ljb. kom. tisk
se pritožuje in pravi, da kamniško “Sin¬
dikalno kulturno umetniško društvo’’ v
mestu ne more nikjer nastopati zaradi
pomanjkanja prostorov in zato igra in
poje v 2 km oddaljeni vasi Mekinje.

Slabi gospodarji v podjetju “Ilirija”.
Med drugimi podjetji je v Ljubljani tu¬
di podjetje “Ilirija”, ki posluje tako,
kakor vsa ostala podjetja pod sedanjim
komunističnim vodstvom. Tega ne trdi¬
mo kar tako na slepo, ampak to ugotav¬
lja glasilo ljb. kom. vlade ‘‘Slov- Por.”,
ki o njem poroča naslednje:

“Kontrolna komisija mestnega ljud¬
skega odbora v Ljubljani je v zadnjem

I času ugotovila razne nepravilnosti in
I slabo gospodarstvo v podjetju “Ilirija”.
Direktor podjetja je bil že prej opozo¬
rjen na pomanjkljivosti v podjetju, ven¬
dar pa ni ničesar storil, da bi se odpra¬
vile. Mehanična in mizarska delavnica
delata kar po ustnih naročilih direk¬
torja, brez delovnega naloga. Porablje¬
ni material se sploh ne kontrolira. Za¬
radi prekoračenega kredita je podjetje
moralo plačati več tisoč dinarjev pena-
la. Dnevni delovni listi se ne kontroli¬
rajo, kljub temu, da se na podlagi teh
delovnih listov sestavlja plačilna lista.
■V decembru je podjetje izpolnilo svoj
proizvodni plan s 85%, plačilni fond pa
je izkoristilo z 72%. Porazno je raz¬
merje med .izdelovnimi in režijskimi
plačami, saj odpade na režijske plače -
kar 45% vseh plač. Normirana storil¬
nost v decembru ni znašala niti 50%.
Denar iz sklada vodstva so uporabljali
za nabavo vina, južine itd.

Vse te napake izvirajo iz malomar¬
nega odnosa uprave do proizvodnih na¬
log. Znižanje polne lastne cene so izka¬
zali na ta način,d a so iz direktorskega
fonda plačali ustrezajoči znesek, na¬
mesto' da bi uprava v sodelovanju s sin¬
dikalno organizacijo razvila borbo za
znižanje polne lastne cene z boljšo or¬
ganizacijo dela in s čim racionalnejšim
izkoriščen jem materiala.”

Pa naj še kdo reče, da ni “vzorna” ta
“ljudska-komunistična oblast!”

Za goričko oblast, ki šteje 184.000 prebi¬
valcev, komunisti doma ne morejo dobiti
odvetnika, ki bi jim šel delat tlako v to
pokrajino. Tako morajo ljudje iz te ob¬
lasti hoditi v Ljubljano ali pa na Reko,
kjer pa odvetniško prakso smejo izvrše¬
vati samo taki bivši odvetniki, ki so a-
li komunisti, ali pa so se jim čisto pre¬
dali v službo. Na Goriško se iz Sloveni¬
je ne marajo vrniti niti taki odvetniki,
ki so svoječasno pobegnili iz ted krajev
v Slovenijo.

Zgodbica o kulturnem britju. Brali
smo jo v ljb. februarskem tisku. Ker
je pa aktualna še sedaj, jo ponatisku-
jtmo v .celoti. Glasi pa tako — le:

“Mož, kateremu se je pri brušenju
zlomila poslednja britvica, se je moral
iti brit v mestno brivnico. Po dolgem
čakanju se je začelo britje: par povr¬
šnih potez s čopičem, pa sem že imel
polna usta milnice. Nato je zapela bri¬
tev po koži, da sem imel občutek, da
strga in ne brije; pod prtom sem sti¬
skal pesti kot če bi bil pri zobarju.
Britev je bila čisto topa. Dočakal sem
“prvo rundo”; pomočnica me vpraša:
-‘‘izbrijem?’’, jaz iz navade: “prosim”.
Mučenje se je znova začelo. Nato mi
izmije obraz s par potezami z gumijevo
gobo in nato začne neusmiljeno drgni¬
ti obraz s hrapavim galunom, de sem
komaj zdržal na stolu. Malo me je še
posvaljkala s papirjem in mesto s kolin-
sko vodo vlila na lica neko dišečo vodo.
Prosil sem za kremo: “nimamo”. — Ko
sem se doma ogledal v ogledalu, sem
ugotovil žalostno stanje; po vsem obra¬

zu so se me oprijemali osušeni kosmi in
svaljki, papirja in med njimi so prav na
gosto črneli številni otočki ostankov
brade; nisem vedel, če sem obrit ali ne.
Moral sem se po britju in izbritju še
enkrat pošteno obriti.”

UMRLI so: Franc Bizjak, polic. upok. v
Vogljah pri Repentabru, Marija Kra¬
gelj na Vrhniki, Marija Dežman, roj.
Reseh v Ljb., Milena Prelog v Ljb., br.
Pashal Vrenjak, krojač O. F. M. v Ljb.,
Teja Lušin, uprav, trg. podjetja Umet¬
nina v Ljb., Marija Moll v Celju, Jera
Čater v Vojniku, Jernej Goršič, uslužb.
min. za ljudsko zdravje na Rudniku,
Karel Kunc, prof. v p. v Ljb., Marija
Finžgar, roj. Ovsunik na Brezjah, Hele¬
na Rožanec v Ljb., Alojzija Zavašnik,
roj. Klemenčič na Bregu pri Žirovnici,
Kristina Čotar v Ljb., Mihael Znoj, Ma¬
rija Podlesnikar, roj. Svoljšak v Kam¬
niku, Kristina Maselj, žena gimn. ravn.
v p. v Ljb., Jožefa Zajc v Braslovčah
Frančiška Sešek, roj. Ambrož v Polju,
Franc Hočevar, major v p., Ana Vojska
v Ljb., s. Armela Poderžaj, uršulinka v
• Ljb., Tomo Križanič, davčni upok. na
Pobrežju, Amalija Ciber v Ljub. Jože
Čebokli, dijak III. letnika elektrotehni¬
škega odseka TSS v Ljb., Terezija
Žefram na Dol. Ponikvah, Franc Kranjc
v Repnjah, Albin Pleško v Ljb., Stan¬
ko Veber, trg. poslovodja Mest. magac.
v Celju, Jože Vrtovec, poštni upravnik
v p., v Lij., Fini Rozman-Gema v Ljb.,
Minka Govekarjeva, pisateljica in kul¬
turna delavka v ženškem pokretu v Ljb.,
Andrej Prešeren v Ljb., Antonija Go¬
dina, vdova Troppan, roj. Prešeren v

TONE IN JAKA

“Danes sem odpovedal službo v to¬
varni, jutri pa pojdem delat na stavbo
za mizarja.” je naznanil Tone tisto po¬
poldne.

“Le kaj misliš, da boš dobil tam,” ga
je vščipnil Jaka. “Misliš, da Te bodo kar
za kapataza postavili.”

“Nič ne mislim tega. Jezi me le, ko
vsi pravijo koliko zaslužijo, ko delajo
na stavbah. Jaz sem pa garal in garal V
tovarni za tistih "borih 20 pesov na dan.
Na stavbah jih dobijo pa 40 ali pa še
več.”

“Misliš, da res dobe toliko,” ga je pre¬
kinil Jaka. “Usta imajo široke, zaslu¬
žijo pa nič bolje kot v tovarni, pa še
več hlač raztrgajo. Ko sem jaz prišel
sem, so se tudi nekateri hvalili koliko
zaslužijo. Vedno polovico vdč, kakor
drugi. Pa ni bil bolje oblečen od drugih,
tudi pil ni, ne zapravljal, še hiše si ni
naredil. Kam daje denar bi se kdo vpra¬
šal? Pa smo vedeli, da se le pohvali
rad, denarja ni pa nikjer. Saj tega smo
bili že od doma vajeni. Naš sosed je bil
tudi tak bahač. Kokoši so mu znesle
po trikrat na dan, krave so imele po

Ljb., Marija Hildegarda Lebar, dolgo¬
letna učiteljica v Ljb., Marija Thuma,
roj. Perko na Viču, Marija Rodman, roj.
Pegan v Vipavi, Vilko Weixl, biv. trgo¬
vec v Mariboru, Peter Ugovšek, v
Šmartnem ob Dreti, Jože Hromeč v Po¬
lju, Franja Klanjšek, učiteljica na Ko¬
panju, Angela Pencelj, Ljb. in Florijan
Dobovšek v Ljb.

Slovenci v Argentini

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini Franca in
Ivanke Zorko so dobili sinčka. Vinka in
Rezko Marinšek v Floridi je razveseli¬
la hčerkica. V družini Alojzija in Ma¬
rije Marolt v Miramaru je pa prišel na
svet sinček, kateremu so dali pri krstu
ime Ivan-Franc. Srečnim staršem naše
čestitke.

Poroka. V soboto, 6 t. m. popoldne
sta stopila pred oltar v župni cerkvi
Sv. Julije g. Lojze Dolinar in gdč. Bar¬
bara Lovrenčič. Mladi par je poročil g.
Orehar. Ženin se je vsa zadnja leta ži¬
vahno udejstvoval v tab. gled. družini
v Servigliano in Senigalliji v Italiji, po
prihodu v Argentino pa v igralski dru¬
žini Narte Velikonja, nevesta pa v dek¬
liški organizaciji in v pevskem zboru
Gallus. Mladi par je spremil pred oltar
mešani zbor Gallusa z lepo Marijino
pesmijo. Novoporočencema ob vstopu v
novo življenje želimo mnogo sreče in
božjega blagoslova.

SLOVENSKI KULTURNO
PROSVETNIK KROŽEK
V CORDOBI

Cordoba, 2 maja.

V nedeljo, dne 30. aprila, smo se eor-
dobski Slovenci sestali in ustanovili
svoj kulturno prosvetnik krožek.

Sestanku je prisostvovalo poleg novo
naseljencev tudi mnogo starih Sloven¬
cev. Uvodoma je p. Jakob, ki je šele ne¬
davno prispel med nas, pozdravil vse

navzoče ter na kratko orisal zamisel in
cilje tega krožka, nakar je povzel bese¬
do gr. dr. Hanželič.

V lepo podanem predavanju nam je
govoril na splošno o kulturi in posebej
še o slovenski kulturi. Povdaril je pred¬
vsem nevarnost, ki grozi odraslim Slo¬
vencem, da izgube svojo narodno kultu¬
ro, a istočasno si tukajšnje kulture ne
pridobe ter tako postanejo ljudje brez
kulture. Prav radi tega je potrebno,
da se intenzivno udejstvujemo v kul¬
turnem in posebej še v verskem življe¬
nju, ki je najvišji izraz vsakega kultur¬
nega izživljanja.

Za predavanjem prof. Hanželiča so
se nato pod začasnim predsedstvom dr.
Janka Jazbeca vršile volitve v krožkov
odbor. Soglasno so bili v odbor izvolje¬
ni sledeči staro — in novonaseljenci:
predsednik, Janko Jazbec, senior; pod¬
predsednik, Matija Zbašnik; tajnik, Mi¬
lan Grdin; blagajničarka, ga Stoničeva
in odbornik, Srečko Gaserjev.

Novoizbrani predsednik je nato s par
besedami pozval vse navzoče na sodelo¬
vanje. Povdaril je, da ta krožek ni no-'
beno društvo in zlasti ne 'nobena poli¬
tična zadeva. Nameni krožka so zgolj
verski, kulturni in prosvetni.

S tem se je ta naš prvi skupni se¬
stanek zaključil. Vidno zadovoljstvo se
je kazalo pri vseh navzočih, saj Smo
corbobski Slovenci dobili to, kar smo že
dolgo časa pogrešali.

Dr. J. J.

dve teleti na leto, zaklal je 7 prašičev
in naložil 13 želodcev.”

“Verjamem, da se mnogo hvalijo,” je
pritrdil Tone. “Pa je vendar le tudi res,
da se na stavbah več zasluži kot v to-
\arni. Da le zadeneš žebelj v glavo, pa
te že vzamejo za oficiala.”

"Tako govore pri kozarcu; toda na
delu mora*jo pa presneto pljuniti v ro¬
ke in če kdo nei zna dela, ga kmalu po¬
stavijo na cesto. Meni ne boš pravil ta¬
kih štorij, ki sem celih pet let bil za
tesarja na stavbi,” se je odrezal Jaka.
“Nekaj moraš že znati, ali pa biti vsaj
spreten, da ne opazija takoj, da vsega
ne znaš. Ti si pa precej neroden. Vča¬
sih res rečeš kakšno brihtno, da se ti
vsi smejemo. Pri delu si pa tako malo
pripraven kot gnojne vile ža v žep.”

“Tako neroden pa res nisem,” je bil
Tone skoraj hud. “Nekaj skušnje pa
tudi imam. Saj smo doma sami naredi¬
li novo drvarnico in svinjake. Res sem
bil še majhen takrat in nisem dosti de¬
lal. Pa če le gledaš in gledaš, nekaj Ti
pa le ostane v glavi.”

“Od gledanja pa res,” se je zasmejal
J^ka. “Tako kot se je učil Šemonov ko¬
vač. Tri leta je samo gledal, tako gle¬
dal, da so mu morali očala kupiti. Ko
so pretekla tri leta, mu je oče postavil
kovačnico in mladi kovač se je sukal
po njej kot petelin na strehi. Razbija¬
nje se je čulo po vsej vasi in privabilo
vaščane, da so ga prišli pogledat ko je
obdeloval kos železa.”

Kaj boš naredil, so hoteli vedeti.
Če bo špičasto bodo vile,če bo plošča¬
to, bo pa lopata,” je odgovorjal kovač
in tolkel ter udrihal, da so se Vsi Va¬
ščani naveličali gledati. Ko je odšel
zadnji radovednež, se je naveličal tu¬
di mladi kovač in zabrisal železo v prvi
grm za kovačnico. V grmu je spal za¬
jec, ki ga je vroče železo splašilo. Pobeg¬
nil je, kovač pa je strmel za njim. Ne¬
kaj sem pa le skoval. Pa še živo je.
Vsak bi tega ne znal.”

“Kaj me zafrkavaš s takimi starimi
zgodbami,” je bil hud Tone. “Boš že vi¬
del, kako se bom odrezal. Kupil bom
žago, sekiro že imam. Še pašet si za¬
taknem v hlačni žep odzadaj. mizarski
svinčnik; za uho, pa me bodo vzeli za o-
ficiala, ne da bi me od blizu ogledali.
Tako pa ne bom naredil kot tisti profe¬
sor, ki je hotel iti za tesarja. Ko so ga
Vprašali, če zna pisati in brati, se je
brzo odrezal: Kako bi ne znal, saj sem
bil profesor. Pa ga niso vzeli, ker m
znal svojega poklica zatajiti. Jaz bom
pa rekel, da sem pohištveni mizar, pa
da me bolj veseli delo na svežem zra¬
ku. Jaz vem, kako je treba. Nisem ta¬
ka, neroda kot se tebi zdim.”

‘Tvoja glava, tvoj svet.” je pripom¬
nil Jaka.” Zdi se mi pa, da nisi še po¬
mislil na to, kdo Ti bo držal dežnik, ka¬
dar bo dež in ne 'kdo Ti bo delal senco,
kadar bo sonce pristisnilo vate. Nikar
no misli, da boš kaj premenjal na dobro,
ker boš moral odšteti nekateri dan, ko
tte boš delal. Potem pa še vedne spre¬
membe delovnega kraja in dolge vožnje
tja in nazaj. Nič ne rečem. Morda boš
zadel. Vedi pa to, da namalane številke
še niso denar.”

HUGO WAST

IVANA

POSLOVENJENO S PIŠA'

Zdaj je že dva- tedna, kar je dobil iz
Rima dovoljenje, da lahko opušča bre¬
vir, katerega opravljanje je sicer za du¬
hovnika obvezno pod smrtnim grehom.
Oddahnil se je. Odločno mu je bilo pre¬
več, zlogovati dve uri psalme, blebetati
te tiskane molitve, med tem ko je toli¬
ko težkih vprašanj klicalo po rešitvi. Da
bi opravičil to svoje podcenjevanje bre¬
virja, je takrat govoril samemu sebi:
Tudi delo je molitev!

Spet je odprl svoj zvezčič in bral:

‘Danes sem prebil tri ure z Iva-
Jio Tabor na njeni pristavi. Nisva
mnogo govorila o verskih stvareh,
pa to ni važno. Seme, ko je vrženo
v zemljo, izklije tudi brez pontoči
sejalca. Najino prijateljstvo je za¬
četek srečne dobe, ki jo bo uživalo
človeštvo, ko bodo izginile nečiste
i nagnjenosti

Drugega dne je bila zaznamovana no¬
va opomba:

“Zvečer 'sem preživel v Marti-
nezu. Ivana mi je rekla: ‘Verja¬
mem v Kristusovo božanstvo (di-
vinidad), ne verjamem pa v nje¬
govo bogstvo (deidad), ki naj zve¬
že človeka z Bogom. Bog se je iz-

18 .

TABOR

ELJEVIM DOVOLJENJEM

razil v Kristusu, toda On sam še
ni Bog’.

“■Ivana je duša bistveno pobož¬
na, religiozna, toda njeno bogo¬
slovje je čudna, mešanica čuvstev
in svojevoljnih razlag svetega Pi¬
sma. Jaz jo poslušam z navduše¬
njem, ko vidim, da.se korak za ko¬
rakom približuje katolištvu. Sko¬
raj nikdar odločno ne zavrnem
njenih zmot. Večkrat delam celo
vtis, da soglašam z njimi, da jih
potlej tol/,ko laže zavrnem. Nase
obračam tele Pavlove besede: ‘Ka¬
kor otroke sem vas hranil z mle¬
kom in ne s težko hrano, kajti ni¬
ste še sposobni zanjo.’

Danes sem ji rekel: “Vi ste mi
poslani na čudežni način, da vas
pripeljem jaz k resnici po svetem
Evangeliju, vi pa da me pripeljete
k nebu, kakor je obljubil Apostol.’

“Kako je obljubil in kaj?” me
je vprašala. Odgovoril sem ji  šš
citatom iz apostola svetega Jako¬
ba: “Oni' ki kogar koli odvrne od
zmote na svoji poti, bo rešil svojo
dušo smrti in pokril bo množino'
svojih grehov.”

Tekst pravi: “On, ki spreobrne
grešnika, toda jaz nisem imel po¬
guma, da bi Ivano imenoval grez¬
nico, kajti poznam njeno srce, ki
je čisto kakor zlat kelih.

“In če se jaz ne spreobrnem, se
vi ne boste rešili?” me je vprašala
in se božansko nasmehnila.

Jaz sem ji odgovoril in ona me
je poslušala z lahkim sarkazmom
na smejočih se ustnicah; potem pa
sem opazil, da je napravilo nanjo
vtis.

“S svojo hierarhijo, s svojimi
zakramenti, s svojim bogoslu¬
žjem,” sem ji rekel, “je katoliška
Cerkev hladna in temna zarja res¬
ničnega dne! Oh, moja duhovna
hčerka! Oh, moja Ivana! Nekega
dne se bova našla v njega blešče¬
čem se lesku!” Nisi slišala glas, ki
ga je rekel prerok: ‘Stražnik, kje
je noč?’ in je odgovoril glas z ne¬
ba: ‘Res je še noč, toda dan se že
približuje.’

Ko sem nehal govoriti, je imela
polne oči solza. In rekla mi je ginjeno
naslednjo ugotovitev:

“Vi ste vrata prave Cerkve,
Cerkve Bodočnosti, kateri je kato¬
liška Cerkev samo klica, res da
sveta, toda nič več kot samo klica,
in kvas. Jaz si zamišljam Cerkev
kot tri kroge, kjer bi našle mesto
vse uboge stvari človeške: v

prvem krogu vsi kristjani brez

razlike; v drugem judje in moha-
medani; v tretjem pa mnogobožci
in brezbožniki. . .”

Resnično, ta ideja ni vaša, tem¬
več moja. Nekega dne sem ji jo
zaupal, in ona si jo je prisvojila
do tolikšne mere, da že ni več ve¬
dela, kako sem jo ji jaz vsadil, da
je potlej sama mislila nanj.

Bila je tako lepa, ko je govorila
te misli, da se mi je zdelo, da je
pred menoj resnična prerokinja.

Poslovil sem se od nje z obljubo,
da se vrnem drugega dne.”

“Pridite zgodaj”, mi je rekla.

Oče Simon je potem še listal svoj
zvezčič, hoteč premeriti psihološko pot,
ki jo je napravil, pa je pri tem opazil
opazko, ki jo je napravil tistega dne,
ko je dobil iz Rima dovoljenje, da je o-
proščen brevirja iz razlogov, ki jih je
navedel v svoji prošnji in ki so se krat¬
ko glasili: zaradi svojih apostolskih na¬
porov. ..

Nekaj dni je molčal p  tem dekretu, da
ne bi žalil očeta Placida, ter je imel
brevir na mizici, da je bilo videti, kakor
da ga pridno moli.

“Ta teden sem se vzdržal in ni¬
sem šel na Martinez”, je bral svoj
dnevnih, “sem razgovarjal z oče¬
tom Placidom, ki mi je dal neka j
brezpomembnih opazk o poraja¬
nju čutnosti. Vznemirjajo ga pri¬
spodobe v mojih govorih, ki se mu
zde preveč nežne. Takoj sem mu

jih naštel kopico drugih, še vse
bolj nežnih, ki so v svetem Pismu.

Rekel mi. je: “človek, ki vsak
dan ustvarja čudež posvečevanja
hostije, mora zapreti oči pred
svetno lepoto.”

Odgovoril sem mu:

“Če bom jaz rešil to edino ose¬
bo, si bom zagotovil svojo reši¬
tev.”

On pa mi je nato rekel in z gla¬
vo pritrjeval, kot da dvomi s stav¬
kom iz cerkvenih očetov: ‘Več je
vreden konec stvari, kakor njen
začetek.. .’

Ugovarjal sem mu: ‘Vsakokrat,
kadar koli govorim z njo, čutim
kot na čutni način pričujočnost
svetega Duha. Njeno srce je tako
čisto! Stvari, ki jih obravnavava,
so tako svete.’

“Ni boljših pasti”, me je zavr¬
nil, “za dvoje src kakor nedolžne
skrivnosti.”

“Skrivnost je skoraj vedno ne-
zapažen skupek vseh mogočih
stvari.”

Svojemu staremu prijatelju
sem podal tole misel:

“V sveti pričujočnosti samega
Boga, ko stopa na oltar, bi si upal
ponoviti vsako besedo, ki sem jo
slišal po ustih te ženske, Slabo bi
prišel na kraj teolog, ki bi mi sku¬
šal oporeči najmanjši očitek.”

Oče Placid ni takoj spregovoril,

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

HEBBLOVA GENOVEFA V BUENOS AIRESU

1DNAVE mi je še bližja kot prej od
tedaj, ko so njeni člani razumnp in ple¬
menito sprejeli tudi neugodne sodbe. Če
je kdo pripravljen sprejemati tudi take
sodbe z namenom, da se napak otrese,
je treba že- zaradi tega z njim računati
pri gradnji naše kulture. In_ dvig naše
kulture je cilj posameznim kulturnim
dejanjem. Zato naj bi se ocena ne zapr¬
la v gledališko dvorano in n. pr. progla¬
sila “Genovefo” za uspeh; potrebno je
pogledati za kulise, pretehtati namene
družine, sredstva, ki se jih je poslužila,
okoliščine prireditve, itd., vse to pa v
okviru celotnega našega položaja. Teh
stvari sem se vsaj dotaknil v članku
“K programu IDNAVEV Domenjen iri
pripravljen je bil za zadnjo številko
“Svobodne Slovenije” pred uprizoritvijo
Genovefe. Da ni bil priobčen, ni v ško¬
do samo meni — v oceni bi se lahko
skliceval na trditve v članku, ampak
tudi igralcem in gledalcem, ki bi dobi¬
li nekaj več kot samo kratko časnikar¬
sko poročilo. “Svobodna Slovenija’’ je
morala imeti razloge zato, da članka ni
objavila, (pridržali smo ga za objavo v
majski prilogi “Svobodne Slovenije”,
op. ur.).

Da se povrnemo k Genovefi: igra sa¬
ma je gledalcem marsikaj dala. Je bila
uspeh. Gledano s stališča namenov
igralske družine in s stališča načrtne
gradnje naše kulture pa je bila neus-.
peh. Študij dovolj težkega dela je bil
prekratek, zato predstava ni zaživela v
organizem, ki. bi ga oblikovala reži¬
serjeva zamisel. Posamezniki so se mo¬
rali boriti ne samo s svojimi po¬
manjkljivostmi, ampak tudi s pomanj¬
kljivostmi drugih. (Tam, kjer je skupna
igra dobobra obdelana, igralci drug
drugemu pomagajo, če skupne igre ni,
se ovirajo). Torej spet improvizacija!

Delo samo je prestalo pfeskušnjo:
priznamo upravičenost prevoda in upri¬
zoritve. Ker nimam besedila, mu bom
zaradi izvajanja lahko krivičen. Zdi se,
da avtor ni našel iz vab svoje neukroče¬
ne narave in romantičnih vzorov ter
Shakespeareja. Vozli psiholoških struj
in preokretov so premalo osvetljeni, o-
sebe so rade ostale romantične konstruk¬
cije z nagnjenjem do sentencioznosti
Poskusi oživljanja dobe so zanimivi, pa
ne zmerom dejanju v oporo. Težišča
igre na nedeljski predstavi ni' bilo jasno
čutiti, linija Genovefa - Siegfried - Go¬
lo je bila nalomljena. Tudi vodilna
Hebblova ideja očiščenja v smrti ni do¬
bila potrebnega poudarka.

Nasproti prepadom zla stoji junaška
nedolžnost Genovefima. Naša Genovefa
je izžarevala pravo dekliško svetlobo,
za ravnovesje v igri pa bi bila
potrebna večja intenzivnost doživljanja
it: s tem učinkovanja. Igralsko druži¬
no je opozoriti na soodgovornost za
razvoj nadarjene igralke. Soigra z
Siegfriedom je pogrešala — pri obeh

temveč šele čez nekaj časa in še to
tako, kakor da se hoče na vsak na¬
čin obdržati s svojim j>redstojni-
kom na višini dispute; “Mislim,
da je. to vse skup samo strašna
preizkušnja, ki jo vam pošilja sam
Gospod. .

“Zakaj preizkušnja? Bolj priti-
če beseda:  milost !.sem ga zavr¬
nil.”

“Vi ste res spovednik duhovni¬
kov, in verjajem, da vas Gospod
pošilja v rešitev mnogih ubogih
duhovniških duš, katerim pa vi
govorite s poudarkom, ki odkriva
vašo osebno izkušenost. Spoved¬
nik pa mora biti strog  s seboj, da
dobi pravico biti usmiljen do tu¬
ših grehov. Sicer bi njegova usmi¬
ljenost bila videti osebno zainte¬
resirana. In spominjajte se vedno,
kar sem vam že tolikokrat rekel;
glavna temelja duhovniškega po¬
klica sta. . .”

“Že vem” , sem ga. prekinil z ne¬
ko nejevoljo: “molitev brevirja in
spoštovanje do papeža”.

Kako bi bil razočaran ubogi
starček, če bi vedel moje misli o
teh dveh točkah! Prvega sem se že
osvobodil, ne po svoji lastni volji,
temveč po volji Svete Stolice! Kar
pa se tiče slepe vdanosti svetemu
Očetu. . . o, da bi videl moje dvo¬
me? Jaz sem predvsem in v prvi
vrsti katoliški duhovnik in šele
potem, rimski. Toda nimam pravi¬
ce reči to javno, ne da bi zadel ob
cenzuro. Katoliška Cerkev bi rada
biki kot Skrinja Zaveze, katere se
ne sme nihče dotakniti, če noče pa¬
sti mrtev kakor Oza, ko je samo
iztegnil roko ...”

tiste wagnerijanske ljubezenske misti¬
ke, ki jo delo zahteva. Sicer je Siegried
bolje rešil lirični del svoje vloge kot
dramatični. Golo ni razočaral; z voljo
in intuicijo se je lotil težke naloge.
Njegova igra ni pogrešala pravilnih
zastavkov in nekaterih že močnih prvin,
v celoti pa ni bilo še pravega stopnje¬
vanja; Golov značaj je ostal prešibak.
Najsilnejša zamisel ih najbolj skladno
izdelana je bila čarovnica. Igralka je v
tej vlogi toliko dosegla, da se je te¬
žišče vsega dejanja premaknilo.

Od manjših vlog je opozoriti na doj¬
ko - dobra zlasti glasovno. Večino o-
stalih oseb in njih prizorov je prekrival
diletantizem. Posebej še ni bila prijetna
ugotovitev, da je šlo v izgovarjavi in či¬
stosti odrskega jezika precej nazaj od
lani. Toliko večja škoda, ker je prevod
poln sile in gibanja — pa je bilo mar¬
sikaj popačenega in izgubljenega.

Ker naše kulturno prizadevanje na
splošno še daleč ne prinaša tistih in ta¬
kih sadov, kot si laskamo, je nujno, da
z laskanjem prenehamo. Ker je sko-
ro nemogoče najti priliko in prostor za
to, da poveš, kar se ti zdi v prid resni¬
ci —• to je vzrok, da je v tem poročilu
nekaj stvari, ki z nedeljsko predstavo
niso v najtesnejši zvezi. Zaradi njih
je ocena prireditve okrajšana.

L. G.

DRUŠTVENI OGLASNIK

POHITITE Z REGISTRACIJO!

Ponovno opozarjamo, da se morajo vsi
tujci v provinci Buenos Aires do 11. ju¬
lija t. 1. prijaviti za vpis v Registro Ci-
vil. To bi pravzaprav morali že vsi sto¬
riti takoj po naselitvi v provinci. Kdor
je to opustil, bi moral plačati 50 $ kaz¬
ni. Sedaj je oblast izdala amnestijo in
kazni ni treba plačati, pač pa se je tre¬
ba prijaviti do 11. julija t. 1. Po tem
dnevu pa bo treba zopet plačati kazen,
če amnestija ne bo podaljšana.

Za registracijo je treba imeti tele
stvari:

1. Prevod potnega lista. Tega Vam
oskrbi pisarna Društva Slovencev. Zato
prinesite čimprej potne liste v pisarno! j

2. “Papel sellado” za 6.50 $. Na ta |
kolekovan papir napiše uradnik prošnjo j
za cedulo. Ker je registracija potrebna v
provinci in je ukaz izdala provincijal-
na vlada, mora biti prošnja napisana na
papirju, kolekovanem s provincialnimi
koleki. Zaradi tega ne kupujte tega pa¬
pirja v mestu, temveč v provinci v
Banco de la Provincia de Buenos Aires.

3. Vsak mora imeti dve fotografiji v
velikosti 3.5x3.5 ali tudi 4x4, de frante,
fondo blanco, to se pravi, da obraz ne
sme biti slikan od strani in da mora fo¬
tografija imeti svetlo ozadje. Zato si
morate preskrbeti nove fotografije.

4. S seboj morate imeti potrdilo o ce-

»OBER TEK

NEDELJA; Kosilo: juha z jajcem,

karfijolin puding, piščanci v papriki,
domači široki rezanci, zelena solata, čo¬
koladna torta s kremo, sadje, črna ka¬
va; večerja: obloženi kruhki (sundwi-
ches). torta, čaj.

PONEDELJEK: Kosilo: sarma, krom¬
pir v kosih, sadje; večerja: bržola s če¬
bulo, dušen riž, solata, čaj.

TOREK: Kosilo: goveja juha z vra- I
ničnimi cmoki, govedina, vinska orna- i
ka, krompirjev pure, snežene kepe v i
kremi; večerja: ocvrti možgani ali jet¬
ra, dušene bučke, solata, kompot.

SREDA: kosilo: ješprenjčkova juha, I
suhi svinjski jezik z gorčico, fižol, za- j
beljen z drobtinami, biskvitne rezine s j
šatojem; večerja: ocvrti krompirjevi

hlebčki, fižol v solati, čaj z biskvitom.

ČETRTEK: kosilo: goveji zrezki s
čebulo in majaronom, makaroni s par¬
mezanom, solata, črna kava; večerja:
hrenovke z gorčico, krompirjeva solata,
čaj s piškoti.

PETEK: kosilo: ribji golaž, polenta,
buhteljni, črna kava; večerja: zelenjav¬
na rižota, buhteljni, čaj.

SOBOTA: kosilo: paradižnikova juha
z rižem, makaronovo meso, mešana so¬
lata, sadje; večerja: ocvrta jajca s šun¬
ko, solata, kompot.

IIABILA

Živila, tekstilno blago in zdravila
pošiljamo v vse države.

Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke
do 5 kg kakor doslej še nadalje v
vse države in sicer z rabljeno obleko,
z novo obleko in živili.

P A A E T H y Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810


pljenih kozah. Veljavna so še potrdila o
lanskem cepljenju. Kdor pa se lani ni
cepil, se mora letos. V državnih bolni¬
cah in občinskih ambulatorijih je cep¬
ljenje brezplačno.

5.  Vsak naj ima s seboj kuverto s svo¬
jim naslovom ali pa potrdilo o plačani
najemnini, iz katerega je razvidno, kje
stanuje.

6. Vsak naj ima s seboj tudi tisti ar¬
gentinski dokument, ki ga je od argen¬
tinskega konzula dobil k potnemu listu,

kjer so vsi njegovi osebni podatki na¬
pisani v kastelj. in ha hrbtni strani te¬
ga dokumenta pa so prstni odtisi in fo¬
tografija.

7. Otroci, ki so potovali z materinim
potnim listom, ne morejo, biti registri¬
rani na podlagi tega potnega lista, am¬
pak je treba zanje predložiti legalizira¬
ne krstne liste. O tem dobite točnejše
informacije v pisarni Društva Slovencev
na Victor Martinez 50.

Ne odlašajte registracije na zadnji
mesec, ko bo silen naval vseh tistih, ki
odlašajo. Takrat boste čakali dneve! Se¬
daj pa boste izgubili samo en dan.

PIŠ IL J AN JE PAKETOV DIREKTNO
I Z ARGENTINE

. .Lista, ki je bila objavljena na 4. stra¬
ni v letošnji tretji številki Svobodne
Slovenije, je veljavna tudi za mesec maj
in junij. Le nobenega mleka (niti kon¬
denziranega niti v praku) se ne more
več pošiljati, ker je med prepovedanimi
predmeti. — Odpošiljatelj mora proš¬
njo osebno vložiti; zato je treba imeti
s sabo osebno izkaznico že pri vlaganju
prošnje.

Društvo Slovencev 1  vabi vse svoje čla¬
ne, ki stanujejo v Ramos Mejii, Ciuda-
deli in v bližnji okolici na kratek raz¬
govor, ki bo v nedeljo 21. maja 1950 ta¬
koj po slovenski sv. maši t. j. ob 8.15 v
župnijski dvorani v Ramos Mejia. Vse
člane prosimo, da se tega razgovora
zanesljivo udeležijo.

Odbor Društva Slovencev.

CERKVENI OGLASNIK

ROMANJE V LUJAN

Danes samo še nekaj zadnjih navo- ,
dil:

1) Romanje se vrši ob vsakem vre- j
mehu!

2) Vozovnice za romarski vlak so že
vse razprodane;

S) Nihče naj ne sili na romarski vlak
z običajnimi vozovnicami ali celo
brez njih!

4) Starši naj' za večje otroke pod pe¬
timi leti vzamejo s seboj kak do¬
kument. iz katerega je razvidna
otrokova starost.

5) Na vlak pridite vsi točno!

6) Nabavite si vsi romarsko knjižico, |
ki jo dobite pri poverjenikih “O- !
znanila” in na vlaku samem. . . .j

7) Prav tako tudi vsem odraslim pri¬
poročamo nabavo romarskega zna¬
ka. — Stane 2  pesa in se bo dobil
v soboto popoldne v Dušno-pastir-
ski pisarni in na vlaku med ro¬
manjem v Lujan.

8) Preberite tudi navodila v “Ozna¬
nilu” ki ta teden izide!

Paternal. Na praznik Kristusovega
vnebohoda, 18. maja, se bo g. Janez
Hladnik poslovil od Slov. Paternala. Sv.
maša bo ob desetih pri šolskih sestrah
na Paz Soldan 4924 za rajno Frančiško
Hladnik ob osmi obletnici njene smrti.

OBVESTILA

G. Janez Hladsik bo med 21. in 2D.
majem ra obisku pri rojakih v Monte¬
videu. V tem času naj ga nihče ne išče
ali kliče po telefonu ne na njegovem
starem in ne na novem stanovanju! .

EUROPLATA

Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom

Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom
iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine
po ceni od $ 42.— do $ 59.—

Pozos 128 - I. nadstropje - Buenos Aires

tmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires i