Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Ve^a za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov[jj \=0 GLAS ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Ji The only Slovenian dailj in the Lnited States:« Issued every day except ffj -: Sundays and Holidays :« TXLSFOM FnAlMl: 4687 CORTULNDT Kntered a» Second. CI— Matter, ieptmber H, IMS, »t the Port Office »t New York, N. Y., under the Act of Oongresi of March 3,117». NO. 194. — STEV. 194. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 19, 1914. — SREDA, 19. AVGUSTA, 1914. TELEFON PISARNE: 4#S7 GOKTLAHi VOLUME XIII _ LBTNIE XXD Veliki uspehi Nemcev v Belgiji. leži nameravajo zasesti Trst. Splošno prodiranje ruske armade. Angl Položaj v Parizu. NEMŠKA POROČILA PRAVIJO, DA SO SE UDALE VSE TRDNJAVE V OKOLICI LUETTICHA. FRANCOZI V ALZACIJI. BITKA PRI MUELHAUSENU. K FRONTI JE ODPOTOVALO ENAJST CARJEVIH SORODNIKOV. RUSI SO OBSODILI NEMŠKEGA VICEKONZULA NA SMRT. IZVRŠEVALNI ODBORI NA POLJSKEM. Prestolonaslednik ranjen? NA FRANCOSKI OBALI SE JE IZKRCALO 120,000 ANGLEŠ KIH VOJAKOV. POSLANICA NEMŠKEGA CESARJA. V BLIŽINI ANTWERPEN A SE JE PO JAVILA NEMŠKA KAVALERIJA. BRUSELJSKO PREBIVALSTVO SE NE BOJI NAPADA. POLOŽAJ V PARIZU. ZAPLENJENA ZASTAVA JE RAZSTAVLJENA V INVALIDSKEM DOMU. Nemčija in Belgija. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. Nemški general Stein je izjavil, da je bilo še pred izbruhom voj-ne v Luettichu precej francoskih vojakov in častnikov, ki so imeli nalogo podučiti prebivalstvo, kako naj se obnaša v slučaju, da napadejo Nemci mesto. — To je bilo očividno kršenje nevtralnosti, toda mi nismo mogli ničesar storiti. Nemčija je poslala na mejo nekaj nemohiliziranih regimentov, iz tesar je razvidno, da smo delali s silno naglico. Mesto je zavzelo šest brigad, ki so v zadnjem hipu dobile nekoliko o-jačenj. Naša mobilizacija je šele sedaj popolnoma končana. Ker sovražnik ni poznal naših metod, se je čutil čisto varpoga v trdnjavah. S težkimi poljskimi topovi smo zavzeli vse trdnjave. Govo-riea, da so še vsi forti v rokah Belgijcev, je neutemeljena. Posadka se je po kratkem boju u- ' koplov primeroma malo poškodoval. London, Anglija, 18. avgusta. Iz Bruselja poročajo, da so Nemci znova poskušali prekoračiti neki most preko reke Maase, pa so Francozi tako streljali nanje iz trdnjave Dinant. da so se morali umakniti nazaj. London, Anglija, 18. avgusta. Tukajšnje francosko poslaništvo je dobilo poročilo, da so Nemci odšli iz mesta Saarburg. Na okopih so morali pustiti precej težkih topov. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. Ko so Nemci koncentrirali svoje čete, sta vdrla v zgornji del Al-zacije dva francoska armadna zbora. Nemci so ju najprej vrgli nazaj, pozneje sta pa začela zopet prodirati. Francozom je moral skoraj gotovo kdo izdati nemški vojni načrt. Pariz, Francija, 18. avgusta. Iz višine 4500 čevljev je metal dala in sedaj smo v trdnjavah, danes neki francoski zrakoplove« ki so za nas silno velike važnosti, mi gospodarji. London, Anglija, 18. avgusta. Neka tukajšnja informacijska ku. na mesto Luneville bombe. Škode niso napravile nobene, ker so se vse razpočile v mestnem par- pisarna je dobila brzojavka, da se je pojavila nemška kavalerija v neposredni bližini Antwerpena. Vojaški governer mesta je zapo-vedal vsem meščanom stopiti pod orožje. Neki bruseljski dopisnik je sporočil sledeče: — Desno krilo nemške armade, ki je imelo na-men premotiti sovražnika, prodira naravnost proti Bruselju. Tete sestoje večinoma iz kavalerije in artilerije. Seboj imajo tudi več oklopnih avtomobilov s strojnimi puškami. Prebivalci niti ne slutijo ne, v kaki neposredni bližini je sovražnik. Kavarne in trgovine so prenapolnjen««, vlaki vozijo redno, sploh vlada po ulicah ravno tako življenje kot je bilo pred vojno. Hrabra belgijska armada je pripravljena do zadnje koplje krvi braniti An-twerpen. Največja želja Nemcev je, da dobijo v roke ta "Nizozemski Liverpool", toda izgubili bodo najmanj pol miljona vojakov, predno si ga bodo osvojili. Predno se je podal nemški cesar k fronti, je izdal sledečo pro-klamacijo: — Prepričan sem, da bomo z božjo pomočjo in s hrabrostjo našega vojaštva premagali sovražnika. Od vseh strani nam preti velika nevarnost, toda, če bomo edini, bomo lahko vse dosegli. Nemci in Francozi. London, Anglija. 18. avgusta. Iz Harwicha poročajo, da se je bila v tamosnji bližini velika pomorska bitka. "Times" poroča, da so Nemci zažgali mesto Vise in pognali vse prebivalce preko meje. To so storili baje zaraditega, ker so prebivalci streljali skozi okna na nemško vojaštvo. Oborožene mož-ke so vjeli in jih poslali v Aachen, kjer jih bo vojno sodišče skorajgotovo obsodilo na smrt. Francoske čete so blizu Na-murja toliko časa obstreljevale neki nemški zrakoplov, da je padel na zemljo. Aviatik je bil na xu est a mrtev, d očim se je zrako- Pariz, Francija, 18. avgusta. Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo francoskega vrhovnega poveljnika: V ponedeljek smo eeli dan operirali v zgornjem delu Alzacije. Sovražnik se je na vseh straneh umikal in puščal na bojišču ranjence, mrtve, orožje in municijo. Nemci so izgubili zadnje dni velikansko število svojih vojakov. Zasedli smo precej prelazov v Vogezih in bomo kmalo dospeli v ravnino. Vse ozemlje, ki leži 32 milj za-padno od Fenetrange, se nahaja v rokah Francozov. Naša kava-lerija je v Chateau Salins. Na zmage, ki smo jih priborili zadnje dni, je lahko ponosno vse vo-jast vo in ves franeoski narod. Največje bitke so se vršile v o-kolici Muelhausena. Pariz, Francija, 18. avgusta. Nemško zastavo, katero so Francozi zaplenili v vojni, so prenesli danes v svečanem sprevodu iz predsednikove palače v Invalidski dom. Vojaška godba je igra-marseljezo. Ranjenci, ki so dospeli sem. so pripovedovali, da so se bojev pri Muelhausenu u-deležili tudi vojaki iz francoskih kolonij v Afriki. Oblečeni so bili v uniformo, ki je skoraj čisto podobna nemški. V francosko armado je vstopilo tudi več menihov. Nemški prestolonaslednik. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. Po mestu se je razširila govorica, da je ranjen nemški prestolonaslednik. Nemški cesar je baje samo zaraditega odpotoval v Aachen. Koliko je resnice na tej stvari, se še ni dalo dognati. Če je res ranjen, ga je gotovo ob-strelil kak nemški vojak, ker je njegov glavni stan precej oddaljen od fronte. Rosi London, Anglija, 18. avgusta. Splošno prodiranje ruske armade se je začelo v nedeljo. Neki dopisnik je sporočil tukajšnjemu "Timesu" sledeče: — Dobil sem dovoljenje, da vam naznanim, da so začele ruske armade v nedeljo. 17. mobilizacijski dan, prodirati v Nemčijo. Rusko poslaništvo je dobilo brzojavko, da je mobilizacija ruske armade končana in da je odpotovalo k fronti enajst carjevih bližnjih sorodnikov. Nemci so samo pri vasi Andrejew prekoračili rusko mejo. Vas leži za-padno od Varšave. Mobilizacija se je izvršila v največjem redu. V vseh dosedanjih bojih z Nemci so še vedno zmagali Rusi. Pariz, Francija, 18. avgusta. Rusi so raariejali blizu Samna neki nemški aeroplan. Aviatika sta bila takoj mrtva, ko sta padla na tla. Stockholm, Švedsko, 18. avg. Rusko vojno sodišče je obsodilo na smrt nemškega vice-konzula in njegove tri brate, ki so bivali v A bo na Finskem. Vse štiri so obglavili v Petrogradu. Kodanj, Dansko, 18. avgusta. Ruski vladni uradniki so zapustili že 3. avgusta svoje službe na Poljskem. V vsakem kraju na Rusk o-Poljskem se bo izvolil poseben izvrševalni odbor, ki bo imel nalogo voditi vse državne posle. Anglija. London, Anglija, 18. avgusta. Uradna informacijska pisarna je danes naznanila, da se je angleška ekspedicijska armada srečno izkrcala v Franciji. Angleške pomožne čete SO se zadnja dva tedna zbirale na različnih krajih. Posamezni oddelki so se odpeljali iz Liverpoola, Dublina in drugih pristanišč. Transport je trajal tri dni. V Franciji se nahaja sedaj 120,000 angleških vojakov. Iz zanesljivega vira je znano, da so to najboljši regimenti. Frederick K. Smith, ravnatelj tiskovnega oddelka, je sporočil, da so Francozi silno navdušeno sprejeli v Parizu vrhovnega poveljnika angleških prostovoljcev Sir Johna Freneha. Angleško zunanje ministrstvo je obvestilo Belgijo, da ne sme Imeti pri fronti nobenega časnikarskega poročevalca. Vrhovni poveljnik angleške armade je naročil prostovoljcem, da naj se kolikor mogoče vzdržujejo pitja alkoholnih pijač. V prostovoljno armado je vstopil tudi brat angleške kraljice in odpotoval v Francijo. Razna poročila. Pariz, Francija, 18. avgusta. Vodja francoskih socialistov, Gustav Herve, ki je znan kot odločen antimilitarist, si na vse načine prizadeva, da bi naščuval Ita-ljane proti Avstriji. Generalu Ricciotti-u Garibaldiju je pisal pismo, v katerem pravi: — Ostanite v Italiji in agitirajte za sveto vojno proti Avstriji, najnevarnejši sovražnici Italije. Navdušite italjansko ljudstvo za vojno proti Avstrijcem, ki ne dajo vašim bratom v Trstu in Trientu nobenih pravic. Italija nikakor ne sme ostati nevtralna. Kodanj, Dansko, 18. avgusta. Skandinavske dežele skušajo pod vsakim pogojem ohraniti svojo nevtralnost. Če bosta zmagali Avstrija in Nemčija upa dobiti Svedija Finsko. . London, Anglija, 18. avgusta. V svetovni zgodovini ni še nobena vojna stala toliko denarja kot sedanja. Različne države so mobilizirale več kot 9,000.000 vojakov in 340,000 mornarjev. Če. se vzame, da znašajo stroški za vsa-[ kega moža dnevno $2.50, kot je bilo to v zadnji balkanski vojni, stane vojna na dan najmanj $22,000,000. Angleži v Trstu. Rim, Italija, 18. avgusta. — Ker je bil poražen en oddelek avstrijskega brodovja v vodovju Budue, v bližini Roke Kotorske in ker se drugi oddelek skriva v Pariz je sedaj bolj podoben vasi kot pa veselemu, krasnemu milijonskemu mestu. Pariz, Francija, 18. avgusJta. Pariz se je počasi privadil na iz-premenjene razmere, ki prihajajo v spremstvu vojne. Razburjenost prejšnih dni. j>ienapolnjenje prometnih sredstev in druge ne-prilike: vse to je počasi izginilo. Ceste so tihe in posebno zvečer vlada izvanredna tišina. Ker pn sme sedaj ee.stna železnica voziti do desete ure zvečer, je opaziti izpremembo tudi v tej smeri. Pričakuje se, da bodo kmalu izdane odredbe glede predmestnih vlakov, tako da bodo mogli zunaj stanujoči ljudje zapustiti mesto do 11. ure zvečer. Več kot polovica prometa na cestah je izginila, ker se je stavilo avtomobile in druga prometna sredstva v službo armade. Trgovina je skoro popolnoma pojenjala. Strogo se izvaja vojaške določbe proti prodaji absinta. Ne sni«' se ga prodajati v javnih lo kalili ter ga niti imeti doma. V posebnih slučajih se odredi hiš ne preiskave. Trgovska zbornica v Lvonu Japonska pojasnjuje svoje stališče v zadevi. Pravi, da hoče na vsak način izločiti upliv Nemčije na zadeve na daljnem Izteku. ZDRUŽENE DRŽAVE. Anglija zatrjuje Washington«, da se bodo operacije Japonske omejile na Kiaučau. Svarilo predsednika. pripravlja izdajo 2,000.000 fran kov v bankovcih po en frank. S tem se hoče odpraviti pomanjka nje drobnega denarja. Upori v avstrijski armadi. Pariz, Francija. 18. avgusta "Le Matin*' je priobčil brzojav-1*'". ki potrjujejo že večkrat krožeče vesti, da so se namreč v av-okrilju vojne luke Pulja, kjer! strijski armadi dogodili številni bo najbrž j>ostal plen združenega angleško-francoskega brodovja se naznanja iz zanesljivega vira, da se pripravljajo Angleži na za-sedenje pristanišča Trsta. Cesarski namestnik, princ ITo-henlohe, je odredil že vse potrebno, da se odpošlje na Dunaj arhive tržaškega namestništva ter drugih državnih uradov. Na Dunaj se bo odposlalo tudi denar, ki leži v namestništvu ter v različnih bankah v Trstu. Te odredbe so najboljši dokaz, da je avstrijska vlada pripravljena. da izgubi Trst, katerega ne more braniti, ker ni utrjen. Izgube avstrijske mornarice. Rim, Italija, 18. avgusta. — Messaggero'' je priobčil brzojavko iz Cetinja, v kateri se naznanja, da je avstrijska torpe-dovka št. 1IJ. pri uhodu v vojno luko Pulj zadela na položeno mino ter da je na mestu zletela v zrak. Izmed 40 mož posadke se je rešil samo eden. Ancona, Italija, 18. avgusta. — Poveljnik parnika 4Alessandria', ki je prišel iz Bara, je potrdil vest, da je zletela v pristanišču Pulju v zrak ena avstrijska tor-pedovka. Vesti o avstrijskih, porazih v Srbiji Rim, Italija, 18. avgusta. — Iz Aten se poroča, da je srbski ministrski predsednik Pasič brzo-javil grškemu ministrskemu predsedniku Venizelos, da je bila avstrijska armada, ki je skušala n-dreti v Srbijo preko gorovja pri Sabacu, poražena ter da so izgube naravnost ogromne. Brzojavka se glasi sledeče: Avstrijci so bili popolnoma poraženi v gorskih zasekah pri Jahaču. Padlo je kakih 15.000 mož. Srbi so zajeli 40 topov. Sovražnik se je podal v beg ter je skušal priti preko Save in Drine. Srbi so Avstrijce zasledovali ter jih neprestano obsipavali s krogljami iz topov. Glasi se, da se je pustilo av-trijsko armado nemoteno v gorske prelaze in zaseke ter da so jo Srbi napadli šele potem, ko je bila odrezana vsaka pot nazaj. Avstrijci se baje niti niso mogli razviti v bojno vrsto (Tudi ta poročila bodo najbrž pretirana. Kar tako. meninič tebinič se ne pobi-je 15,000 mož. To je vsakemu m resni upori. V Pragi se je baje uprl eel slo vanski polk. ki pripada 15. ar inadnemu zboru. I'por se je dogodil dne 10. avgusta. Dne 11 avgusta pa so je uprl neki drugi slovanski polk na Češkem. "Matin" dostavlja, da je bilo v Pra gi ustreljenih veliko število čeških vojakov. Iz uporov, ki so s« dogodili, je sklepati, da so slo vanski narodi v Avstriji proti vojni, v katero je sedaj zapletena država. (Poročila prihajajo iz Avstriji sovražnih italijanskih in francoskih virov. Raditega jih jf treba sprejeti s primerno rezervo. Opom. ured.). Italijansko govoreči novinci avstrijski armadi. Milan, Italija. 18. avgusta. — "Seeolo" je dobil iz Trsta vest, da so avstrijske novince iz Trenta in Furlanije poslali na rusko mejo. (Ta je bosa. Novinec prid« k onemu polku, oni brigadi, diviziji in armadnemu zboru, ka mor je pristojen. Opom. ured.). ^Razkritje mirovnega spomenika. Stockholm, Švedsko, 18. avg. V navzočnosti 10,000 oseb, vštev-ši člane parlamentov Švedske in Norveške, se je razkrilo v nedeljo v bližini Charlottenberg na norveški meji švedsko-norveški •mirovni spomenik. Predsednik vStorthinga (švedskega državnega zbora) je imel nagovor, v katerem je dal izraza veselju glede skupne nevtralnosti Švedske in Norveške. Po celem Švedskem se je odredilo vse potrebno, da se eventu-elno z orožjem v roki brani nevtralnost Skandinavije. i Boji v kolonijah. London, Anglija, 18. avgusta. Pariški korespondent "Daily Telegraph" je poslal sledečo brzojavko : Tukaj se poroča, da se je vršila v bližini Kanarskih otokov pomorska bitka med eno angleško in eno nemško bojno ladijo. iNemška križarka se je baje potopila. Glede tega dogodka se je poslalo poročilo angleškemu vojnemu ministrstvu. 4 Poročila glede boja na angleški Zlati obali v Afriki pravijo, da se angleške čete v koloniji, ko je glavno mesto je Acora, spo-l padle z nemškimi v Togo-deželi. Tokio, Japonska, 18. avgusta. Japonski ministrski predsednik, grof Okuma, je rekel danes v nekem nagovoru na zborovanju trgovcev iz različnih delov dežele, da se jim ni Ireba vznemirjati. Med drugim je rekel: 41 Vojne operacije se ne bado raztezale preko mej, katere smatramo za potrebne v svrho varovanja naših lastnih legitimnih interesov. Cesarska vlada ne bo za-počela z nobeno akcijo, ki bi lahko dajala kaki tretji vlesili povod za vznemirjenje, in sicer glede varnosti teritorijahie posesti te tretje sile." Ministrski predsednik je dostavil, da bo skušala Japonska izločiti tudi iz Kitajske nemški upliv. Minister za zunanje zadeve je r a-znanil. da lahko ostanejo nemški podaniki še nadalje na Japonskem ter da bodo deležni vsega varstva od strani japonske vlade, dokler se ne pregrešijo zoper post a ve. Washington, D. C., 18. avgusta. Angleški poslanik je izročil danes državnemu tajniku Bryanu kopijo oficijelne objave angleške vlade, da se bodo operacije Japonske omejile na Kitajsko morje. To se smatra kot prvo zagotovilo. katero so dobile Združene države glede zapletljajev na daljnem Iztoku. Angleški poslanik se je sestal v državnem departmentu z japonskim poslanikom in oba sta imela daljše posvetovanje za zaprtimi durmi. Japonski ultimatum Nemčiji se ie dostavilo zunanjemu uradu v Berlinu preko Kodanja. Tajnik Brvan ni hotel danus govoriti z nemškim poslanikom glede ultimata ter je izjavil, da hoče ostati popolnoma nevtralen. Nemški poslanik je izjavil, da ni dobil dosedaj iz Berlina se nobenega obvestila, kako stališče bo zavzela nemška vlada. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, ako bi se Kiaučau zopet izročilo v roke Kitajske, od katere je bil vzet v najem. S tem bi se preprečilo brezpotrebno prelivanje krvi posadke v majhni trdnjavi Tsing-tau. Ako bi pa vrnila Nemčija Kiaučau zopet Kitajski, bi morala Japonska pokazati barvo ter dokazati da se ji gre pri nastopu proti Nemčiji v resnici le za to. da pride Kiaučau zopet v kitajske roke. Taka poteza Nemčije bi pa Japonski zelo otežkočila ofenzivne korake proti Nemčiji na daljnem Iztoku. V japonskih krogih se priznava, da bi taka politika Nemčije izpremenila položaj, vendar pa se zatrjuje, da je Kitajska v tem trenutku preslaba, da bi držala Kiaučau. Iz zadnje opombe je razvidno, da hoče Japonska na vsak način za nekaj časa kontrolirati Kiaučau. Kitajska vlada ne bo najbrž ničesar započela brez vednosti in dovoljenja nemške vlade. Mogoče je Nemčija že naročila Kitajski, naj odpošlje proti Kiaučau čete, ki bi stopile v akcijo proti Japoncem. Predsednik Wilson priporoča, naj se državljani zadržijo povsem nevtralno proti vojni. Washington, D. C., IS. avgusta. Predsednik Wilson je v posebni poslanici posvaril ameriški narod, naj ne zavzame glede sedanje evropske vojne preveč strastno sta-lisea za to ali ono stranko. Predsednik izvaja v poslani »i. da je upliv evropske vojne na Združene države "odvisen od nas samih". Vsled tega priporoča nevtralnost vsakega posameznega državljana, in sicer v govoru in dejanju. Pri kozmopolitirm>iu značaju našega prebivalstva je povsem naravno, da ima vsak posamezni simpatije za to ali ono stranko. Kljub temu bi pa moral vsakdo gledati v prvi vrsti na korist in blagor Združenih držav. Vsled velikanskega upllva časopisja priporoča predsednik slednjemu, naj n« zaiuišu razburjenja med prebivalstvo ter se vzdrži vseh krivičnih in pristranskih komentarjev, razlag. Predno je izdal to p:>s!;!nico. je izjavil predsednik, da noče poseči v spor med Japonsko in Nemčijo radi Kiaučau a. V Belo hišo je prišel namreč od strani nemSko-ameriške narodne zveze v I hila-delphiji poziv na predsednika, naj v imenu človečanstva, civilizacije in splošnega mini napoti Japonsko, da ne bo zanesla vojne tudi na daljni Iztok. znano, ki ima kaj pojma o mo-1 Angleži so baje ujeli par Nemcev derai vojni tehniki. Opom. ur.), ter zajeli dva vlaka. Avstrijska ojacenja na avstrij-sko-nemški meji. Rim, Italija, 18. avgusta. — 'Tribuna" poroča da se je šest nadaljnih avstrijskih polkov prepeljalo preko Bodenskega jezera na Badensko. 4Q vlakov je pri-pravjjenih, da prepeljejo avstrijske čete v Alzacijo in Lotarinško, kjer bodo pomagale nemškim. Villa in Garranza. —o— x Nastop Ville dela vladnim drogom v Washingtonu velike skrbi ter kazi veselje nad razvojem v Mehiki. —o— Washington, 1). ('.. 18. avg. — Zopet je odšel takozvani "posebni agent" Združenih držav s posebnim naročilom v tujo deželo in sicer sedaj v osebi newyorske-ga odvetnika Paula Fuller-ja. ki ima nalog, da napravi mir med Villo in Carranzo. Slednji je došel iz Chihuahud ter se je že enkrat posvetoval z Villo. Državni tajnik ni hotel o tem ničesar objaviti ter je h- rekel, da je situacija zelo ugodna. Stališče Ville smatra vlada v Washingtonu za edini vzrok skrbi , (a corporation.) TSLAKK SAKSER, President. 1AVK0 PLE5K0, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Plaem of Business of the corporation and addresses of above officers : 81 Cert! and t Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. t-% o*io leto velja list za Ameriko in Catiado........................(3.00 •* pol leta........................ 1.50 ifcto za mesto New York........ 4.00 ** po? 'eta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za leto...........4.50 *.....pol leta............. 2.55 " ftetrt leta............ 1-70 "TCLAS NARODA" izhaja vsak dan t itvzeniži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" C 'Voice of the People") '■jmKi&S every day except Sundays «n.j Holidays. ITubecription yearly 93.00. MfvMtiMmcnt on >r iihimiI iV vM -i-ft« podpiaa in oaobnosta «e ne priobČujejo. ,•» blagovoli poSiljati po — Money Order. spremembi kraj« naročnikov pro-•-iTH' la se nam tudi prejšnje naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Doii:*f>T in pofiiljatvam naredite ta ^ naslov: »GLAS NARODA- * 'ajdt St.. New York City. Telefon 4GS7Cort!aodt. 44k Hudodelska prevzetnost Dokler bo obstajalo razkosanje Movt-štva v plemena in razrede z različnimi interesi in iz tega iz-virajočim sovraštvom, toliko easa iii misliti na nepristransko pisa-no zgodovino. Treba je le citati opis gotove zgodovinske dobe od zgodovinarjev različnih narodov in razredov. Čuditi se je treba povsem različnim zaključkom, do katerih pride vsakdo s svojega stališča. V posebni meri velja to za vojne dogodke. Od obeh strani se stavi na j prvo vprašanje: kdo je prvi začel? in vedno se glasi odgovor: oni drugi. Pri tem pa se povdarja, da je 1 'oni dru-Sfi*' z največjo perfidnostjo za lase privlekel povod za napoved vojne. Čudno pri celi stvari pa je konečno, da imata oba dela prav. Temu se ni čuditi. Vojna obstaja iz nasilnih dejanj in v dosego tega je vsako sredstvo dobro. Kdor ostane zmagalec, je tudi opravičen. V novejšem času se je večkrat izrt klo misel, da ni več mogoče uporabiti brutalnih in zavratnih povodov za vojno. Za kaj takega je civilizacija baje že preveč napredovala in razventega stoji pri moderni vojni toliko ua tehtnici, da bi vse druge države padle po rušilcu miru. Sedaj divjajoča vojna je pokazala, kako napačna so bila ta mnenja in kako "površna je naša toliko hvalisana civilizacija. Nikdar se še ni napovedalo vojn pod tako ničevimi in podlimi pretvezami. Ultimatum Avstrije in vojna napoved Srbiji dne 28. julija, s katero se je pričela splošna ev-lopska vojna, je prilično najne-sramnejše. kar je kedaj kak narod storil drugemu. Prvič se je natanko vedelo, da ne bo rnogla Srbija privoliti v zahteve Avstrije, in drugič se je celo stvar vpri-zorilo v sporazumu s prusko-ru-mško vojaško karnarilo. Dodana zahteva, ko je že Srbija botela vkloniti tilnik, da mora plačati tudi dotedaj nastale velike mobilizacijske stroške, kaže jasno, da ko vojne stranke v Avstriji iu Prusiji hotele vojno. Prav tako nesramen je sed^j ultimatum, katerega je poslala Japonska Nemčiji. Pod najsmešnejšo pretvezo, da mora vsled pogodbe priskočiti Angliji na pomoč, zahteva Japonska od Nemčije, naj odpokliče ali razoroži svoje bojne ladije, ki se nahajajo na daljnem Iztoku, ter izroči celi teritorij Kiaučau. in sicer brez vsake odškodnine. Nasilstvo gre vedno roka v roki z nasilstvom. Prav kot je Avstrija baje radi umora prestolonaslednika izvršila nasilstvo napram Srbiji, tako je porabila Japonska svojo pogodbo z Anglijo, da izvede nasilstvo nad Nemčijo, ki je aedaj skoro brez moči. Njeno hinavstvo gre pa še dalje in ona zagotavlja, da bo vrnila Kiaučau Kitajski, kakor hitro poteče določbeni rok. To se seveda ne bo nikoli zgo-1 za tem, da igra v onem delu sveta vodilno ulogo ter se ne bo zbala ničesar, da to tudi v resnici doseže. V tem pa ravno leži nevarnost, da nastane iz sedanje evropske vojne strašna svetovna vojna. Azijska posestva Združenih držav so sedaj naravnost ogrožena. Predvsem Filipini, ki so za Japonsko neizmerno važnejši kot pa Kiaučau. Na tem ne izpremeue ničesar svetohlinska zatrjevanja japonskega poslanika v Washing-tonu. Vse, kar pride iz njegovih ust, je sleparija in trošenje peska v oči. Glasi se, da je bila vlada v Washingtonu poučena o nameravanem koraku Japonske. S svojim molkom je potemtakem odobrila, proti čemur bi morala energično protestirati. Možno je vsled tega, da bodo tudi Združene države potegnjene v splošni vrtinec, ki preti uničiti vso kulturo. Nemci bodo sedaj seveda upili, da so Japonci zavratni in roparski. Za kaj takega nimajo nobene pravice. Zasedenje Kiaučaua in drugih azijskih posestev od strani Nemčije in drugih držav stoji prav na isti stopnji kot sedanji korak Japonske. Japonci le oponašajo, kar so se naučili pri svojih mojstrih. Nesramni in zavratni ultimatum Japonske je lc posnetek avstrijskega ultimata Srbiji. Hudodelska prevzetnost je povsod enaka, — v Evropi in Aziji. Pravi vzrok. Nevvvorška " Volkszeitung" je priobčila zanimiv dopis z Dunaja, katerega prinašamo v naslednjem v prevodu. Dunaj, 25. julija. Neumno bi bilo znnikovati, da obstaja v vseh slovanskih deželah pri gotovih slojih prebivalstva sovraštvo do vsega nemškega ter da vstvarja to sovraštvo interesno skupnost od Moskve pa do Belgrada in Sofije. Pojasnila za to pa ni iskati v plemenskem nasprotstvu, katero se umetno goji. temveč na narodno-gospo-darskem polju. To sovraštvo do Nemcev ni nič drugega kot sovraštvo proti kapitalističnemu iz-koriščevanju pri nekaterih, pri drugih pa konkurenčna zavist. Dejstvo je, da so ravno Nemci nositelji kapitalizma v slovanskih deželah. Vzemimo naprimer Poljake ter vidimo, da je poljski delavec v Gornji Sleziji popolnoma izročen v roke nemškega kapitalista. V Ruski Poljski so bili do danes veleindustrijci Nemci ali vsaj nemškega pokoleuja. Tudi v Rusiji ni dosti drugače. Sicer je tam naložen v industriji tudi angleški in francoski kapital, posebno v zadnjih desetletjih, a tudi v takih slučajih so ravnatelji tovarn, oskrbniki posestev in drugi priganjači ponavadi Nemci. Tudi v trgovini je dosti nemškega elementa. Vsled tegg ni nič čudno, ako identificira ruski delavec ali kmet, katerega izrablja trgovec, Nemca s kapitalističnim izkoriščevalcem. Antisemitizem se je primemo označilo kot "socijalizem neumnega moža'' in isto se tudi lahko reče o sovraštvu napram Nemcem. Tudi na Češkem, v Galiciji in drugih slovanskih deželah Avstrije stoji slovanski ljudski masi nasproti nemški tovarnar in njegov priga-njač. Počasi pa nastaja v teh slovanskih deželah domača buržuazija. Med njo in nemškimi prihajači se prične nato boj za dobiček. Ta boj pa se seveda vodi pod zastavo narodnosti. Na Poljskem in Češkem, kjer je posebno opaziti ta razvoj, je dosegel ta boj višek in poljsko in češko in češko meščanstvo je sovražno Nemštvu iz trgovskih principov, dočim kriči aemško meščanstvo na vse prete-ge, ker čuti, da se ga vedno bolj potiska na stran. Brutalno iztreb-ljevalno politiko proti Poljakom na Pruskem se vodi povsem odkrito pod geslom gospodarskega boja proti Poljakom in nasilne čine, katere vprizarja pri tem pruska vlada, porabijo nato meščanske poljske stranke, da netijo med narodom sovraštvo do vsega, kar je v stiki z Nein-štvom. Kar se tiče Jugoslovanov, pa stopi v službo kapitalističnega'izkoriščanja "visoka politika". Avstrijska buržuazija je nemška, posebno pa visoka financa. Za njo je dogma, da so vse slovanske dežele le zato .tukaj, da se jih izsesava in glasom te dogme morata ostati tudi Srbija in Bulgarska gospodarski privesek Avstrije, katerima se mora zgbraniti, da bi se samostojno razvijali, Crno-žolta buržuazija ima še prav poseben vzrok, da se postavi v službo take politike, kajti povsem jasno je, da bi imela krepko razvijajoča se Srbija velikansko privlačno silo na Srbe pod avstrijskim orlom in tudi na sorodue Hrvate in Slovence. Potemtakem je gonja proti Slovanom v bistvu boj za vzdr-žanje dosedanjega stanja, glasom kojega naj bi bili slovanski narodi izkoriščevalui predmet nemškega kapitalizma. Boj je to za izgubljeno postojanko, kajti za trajno ne bo mogoče ustaviti gospodarskega razvoja teh dežel in teh narodov. (Ta članek je velezanimiv ter vreden polnega uvaževanja od strani čitateljev, ki hočejo proučiti prave vzroke sedanjega krvavega klanja v Evropi. Opomba uredništva.) Pismo iz domovine. Ljubljana, 27. julija 1914. Dragi stariši, bratje in sestre! Tem potom vam pošiljam najsrčnejše pozdrave, mogoče zadnjikrat. Prosim- vas, odpustite mi, če sem vam kdaj kaj žalega storil. Doletela nas je grozna usoda: iti moramo na vojsko, jaz v Trebinje na črnogorsko mejo. Zapustiti moram žalibog svoje nedolžne in nepreskrbljene otro-čiče ter ljubljeno ženo. Ženo in otroke zapuščam vam, dragi stariši, v nadi, da se jih boste kaj spomnili, če bodo ostale sirote brez očeta oziroma moža. To je moje vse najdražje, kar imam in zato vas prosim, da se jih včasih spomnite. Še enkrat vas prosim vse odpuščanja in vas pozdravljam hvaležni s'n J. Pozdrav tudi od sinalie in od vnukov Ivana, Marijana, lvarola, Silve in Pavle. Ljuba mati in oče! Tudi jaz vas prosim, da molite za svojega sina in za mojega moža, da bi se srečno vrnil nazaj iz vojske ter da bi ne umrl nesrečne smrti na bojišču. Srčen pozdrav vsem skupaj! Hvaležna sinaha M. * * • Rojaku K. C. iz Clevelanda se najprisrčnejše zahvaljujemo za uslugo in prosimo tudi ostale rojake, da bi nam poslali pisma, ki so jih dobili zadnji čas od doma. Takoj po objavi jih nepoškodovana vrnemo nazaj. Uredništvo. Dopisi. Farrell, Pa. — Delavske razmere so zelo slabe, delamo komaj od tri do štiri dni na teden. Nekateri pravijo, da je temu kriva vojna. Nekaj resnice bo že na tem, ker so se tudi živila zelo podražila. Sem ne svetujem za enkrat še nikomur hoditi. — Pred kratkim sem obiskal rojaka Janeza Zupana v Grove City, Pa. Prosil me je, da naj pridem k njemu, ker se nahaja v veliki revščini in pomanjkanju. Nesrečnež se je poškodoval v rovu, poleg tega je pa tudi žena zelo bo-lelina. Imata šest otrok v starosti od dveh do enajst let, od katerih pa seveda ni še nobeden zmožen za delo. Revež je potreben podpore, zato pa upam, da ga tudi rojaki ne bodo pozabili v tem kritičnem položaju. Vsak cent bi mu prišel prav, za vsak najmanjši dar bi bil hvaležen iz globine svojega srca. Rojaki, spomnite se ga pri kaki priliki! — Društvo sv. Barbare št. 82 je sklenilo prirediti v prostorih Jakoba Peršina svoj piknik s tombolo. Tem potom so. vabljeni vsi rojaki iz mesta in okolice, da se te zabave polnoštevilno udeleže. Posebno so vabljeni tudi člani sosednjih društev. O prvi priložnosti vam bomo vrnili obisk. Piknik bo v soboto 29. avgusta. Razen krasnih dobitkov" bo tudi za. zabavo in iz-borno postrežbo preskrbljeno. Pozdrav! — Valentinčič. Milwaukee, Wis. — V tem mestu nas je veliko Slovencev, ki smo večina vsi zaposleni po tovarnah. Dela se sedaj zelo slabo. Dokler se kaj razmere ne spremene, ne svetujem nikomur sem hoditi. Podpornih društev imamo precej, tako da ima vsak lepo priliko, če se hoče zavarovati za slučaj bolezni oziroma smrti. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! Kaj je pa z.Mike Cegare-tom, da se nič ne oglasi?.— Josip Kerznar. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) "Tvoj obstanek v moji službi je odvisen od izvedenja te moje volje!" je nastopil proti njemu kralj. "Ne štedi denarja, tu vzemi s c^boj !" in vrgel mu je v roke i jen mošnjiček, v katerem je zazvenelo zlato. "Toda jutri že moram govoriti z gospo Kristino... Če posreduješ še danes, izberi si katerikoli grad v Ma-zovskem, tvoj bo!" "Tvoja kraljevska milost", je vskliknil Domeš, klanjajoč se s svojim mastnim vratom do tal, "prosim te, pomisli samo, tako kratek čas, to je nemožno! Čez par dni upam... potrudim se... da. mislim, da se mi posreči..." "Moje povelje poznaš!" se je raztogotil nanj kralj. 4'Čez dva dni odpotujemo iz Prage. Do tega časa mora gospa Kristina sloneti v mojem naročju!" In strogo je namignil svojemu zaupniku na vrata in dodal: "Ne rabim tvojih služb niti danes ji i 11 jutri. Imaš ves čas za to. da mi pridobiš pristop k gospej Kristini Rokvčanski. Ko boš imel zame poročilo, pridi... popreje ne!" In odpustil, pravzaprav pognal ga je od sebe. Kralj Kazimir je imel mučno noč, nemirne, grozeče sanje. Gnal se je na bujnem črnem konju z gorečo grivo po obširni poljski planjavi, obrobljeni naokoli s samimi zidanimi gradovi, tako da je z enega vodil visok obokan most k drugemu. Kralj je jakal v najbližji in predirjal je vse sobe in dvorane. Povsod pusto in prazno; šele v zadnji izbici je od-počivala na mehkih svilenih bla-zinah ženska. Mlada, lepa, s smehljajem na licu, kakor bi ga videla in spoznavala. A imela je oči zaprte in je spala. "To je Kristina!" se je vzradostil. Hitro je stopil s konja, sklonil se nad ležiščem in objel vabljivo postavo. Zbudila se je iu pogledala nanj. To ni bila Kristina, marveč Helena, njegova milostniea, šele minuli mesec privedena na grad v Olkuši. Kralj se je nejevoljno odvrnil od nje, zajahal konja in jezdil čez most v drugi grad. Tam se je ponavljal ist pojav: nikjer žive duše, dokler ni slednjič zopet našel speče krasne mlade ženske. Zopet je stegnil po njej nestrpno svoji roki v nadi, da objame gospo Kristino. Ko pa se je je dotaknil, je opazil pred seboj svojo milostnico Geruško, ki je prebivala že vse leto v njegovem gradiču Doubravi. Z nejevoljo jo je zapustil in hitel h konju, čigar ognjena griva je žarela v temno noč. Jahal je po mostu v tretji grad, v nadi. da tamkaj konečno dobi gospo Kristino, po katere objemu je koprnel z vso silo svoje strasti. Zopet razočaranje! Mesto gospe Kristine odpočivala j«1 tamkaj na postelji krasna Ma-reta, katero si je bil letos po Božiču privel z Ogrskega in nastanil na trdnjavi Stašovo. Razdražen je pognal svojega konja v divji dir skozi daljšo vrsto gradov, toda gospe Kristine ni našel nikjer. Ko se je že radoval, da jo je našel in da se navžije njene milosti, pojavljale so se pred njim Zofija. Jadviga, Julča, Stan-ča, Branislava in tako ena za drugo vse ljubice, ki jih je v tem času ali pa v minulih letih imel na različnih gradovih svojega kraljestva za svojo zabavo in kratkoeasje. Sam konj je pod njim že rezgetal, divje pihal in sipal iskre iz nosnic, kakor bi s svojim gospodom in zapovedni-kom občutil trn ponovne prevare. Toda vsa ta grenkoba radi brezuspešnega potovanja za gospo Kristino je bila samo slaba senca onega grižočega občutka, ki se je kralja Kazimira polotil v zadnjem gradu. Tam se mu je namreč mesto goreče zaželjene gospe Kristine pojavila z vspetima rokama njegova lastna žena, gospa Adelhaida. Upirala je vanj svoj žalostni, objokani, obupni pogled, stezala k njemu svoji nežni, od prevarjene ljubezni že omahujoči roki, pregovorila je k njemu tako proseče, naj se usmili nje in njenih otrok, ki so poleg nje klečali in svoje ročice stezali k njemu .. odtrgal se je od te protivne slike, raztogotil se je nad to naj-neprijetnejšo prevaro in zopet v sedlo! Začel se je vrteti s svojim splašenim konjem tako divje, da je svojo soprogo Adelhaido in svoje hčerke, ki so s svojimi telesi hotele braniti svojo ubogo iz dano in zapuščeno mater, raztep-tal na drobne kosce! Proklinjajoe varljivo in goljufivo usodo, se je probudil, ves preplašen in prestrašen po teh slikah razdražene fantazije. Da se iznebi strašnega pojava, ki je obvladal vse njegove občutke, je moral vstati in sprehajati se nekaj časa po sobi. Ni mogel umeti. kaj se ravno danes godi ž njim. Saj Adelhaide že toliko let ni videl; dal jo je odvesti z otroci vred na samoten, v pusti kraj ni zapadel gradič Žarnovce, da bi ga ne ovirala v njegovih ljubezenskih pustolovstvih. Vsaka zveza med njo in njim je do dobra prekinjena; Adelhaida se je že privadila na svoje osamočenje in sramoto, na svoje ponižanje in zavrženje; že davno je temu, kar je zadnjikrat poskušala s prose-čim pismom, polnim nežnosti in ljubezni, da bi nezvestega soproga povrnila k njegovim dolžnostim. Zakaj se mu je ravno danes pojavila v sanjah kakor strašilo, ki mu ne privošča nikakoršnih naslad življenja, katerih ona sama ne more biti deležna? Zakaj se mu je pristudila? Zakaj mu je postala neprijetna, zakaj se je je nasitil? Ali je on tega kriv? Zakaj ni znala zabavati, prikovati ga nase? Ali se hoče sedaj sklicevati na kake zakone, na kake njegove dolžnosti? Siliti ga, da naj se odreče vsemu ostalemu svetu, da bi zavrgel radi nje zdrave smisle, da bi ne videl, kar je izven nje na svetu lepega, krasnega, prijetnega, ugodnega, ljubezni vrednega. Kak zakon je to, ki bi ga mo-trel siliti, da bi ljubil to, česar se je prenasitil?! Kaka je to dolžnost. ki bi mu branila, da ne bi hrepenel po ljubezni krasne, bujne, nedosegljivo čarovne žene, ko je njegova soproga nehala biti zanj zanimiva, krasna, zaželjena? Kdona svetu mu more velevati, da ljubi ono. kar mu ne ugaja ? In Adelhaida mu že davno ne u-gaja več. Dokler mu je ugajala, jo je ljubil, bil ji je zvest, kakor se to pravi v eerkevnem slogu. Toda nesmisel je, nerazum. vezati svojo voljo, svoj ukus, potrebe svojega duha v enem kratkem trenotku za vse dolgo življenje! Adelhaida je za njega že zdavnaj popolnoma mrtva; je še nadalje kraljica poljska, ali neliala je biti njegova žena! Zakaj ga ovira v njegovi nadaljni sreči.' Zakaj se vmešava celo v njegove sanje, da mu kali nekoliko blaženih trenotkov, katerih bi mu .sama ne mogla več nuditi?.. . Razburjen v najnižje globine svojega srca, je kralj Kazimir pristopil k oknu, odprl je in se zagledal na Prago. Mesec je zlival po njej svoj čarokrasni svit v polnem toku. Črni stolpi so moleli k temnomodremu, zvezdnatemu svodu. Vltava se je kakor široka srebrna steza vila med črnimi zvitimi bregovi... Breg nasprotnega Petrina, ves posejan z vinogradi in vrtovi, je pošiljal v kraljevo sobo prijetno vonjavo jabolčnih in črešnjevih cvetov iu svežega bujnega zelenja... Toda niti mesto v svoji nočni krasoti, uiti spomladanski čar pomlajene prirode se nista dotikala razburjene misli poljskega kralja... Ilaz vnet a njegova fantazija je bila napolnjena samo z eno prikaznijo, njegova neukročena želja je kipela samo za eno mislijo. Ce bi sedaj vedel, kje tam doli v Pragi stanuje gospa Kristina Ro-kvčanska. ta trenotek bi zapusti! kraljevski grad iu bi hitel k njenemu zavetišču, pod njeno okno, k vratom njene sobe... Oh. da je tega nedovtipnega. nerodnega slugo izpustil preje, nego je zvedel od njega, pod katerim krovom se skriva ta pre-sladka čarovnica... Ne bi ga rabil za nadaljno posredovanje ž njo; sam bi se drzno podal k svojemu cilju... gotovo bi takoj pri prvem naskoku pridobil njeno naklonjenost, njeno simpatijo... Kaj so v primeri z njenimi di-votami vse njegove ljubice, stanujoče v Poljski na njegovih gradovih ? Tukaj v Pragi se je šele prepričal, kako izgleda prava ženska krasota!... (Pride še.) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIB; kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-ExpeUer-ja dobite cesto* ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V FENNA. Zdravim vse bolezni moake, ženske In otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUborg, P« Nasproti "Kotel Pavlinac". — Uuu Ster. 1, 2. " in 4 vozijo irntao n»> din I Sedaj je Cas, da kupite farmo, Ako ste sc namenili, tla k'jpite farmo, jo kapile v r.aši stovensko-hrva.-.ki koloniji v- okolici A.-hlanda. ki obstaja :-e«iaj že fesi Ic-t t-r je kupila v«-.- kot |2n Slovrn-cev in lir v-, tov farmo, 1'rid i tc pogledat f;:rrne in zemljo tedaj v nit-jpc!« avgu tu Ta n.esec liczcrevaj« namrn-raznovrstna/.ita, zor, tuji. sadje, ; r j*- sploh vm' v najboljši rasti, fc'odaj so lahko najlažje na lastno o. i prepričate, de ne niortte dobiti nikjtr drujrod bol^.-e '.'.tniijr in boljše prilike. Itar-iti-;:a n« i:'.Ri b!jajte desa ter pridite čiinpreje moftote. dokler ne b<> vse žito ooieto. Piditepo pojasnila iti na, list 'Cood's Colonist', k k tt repa pv-ljt mo v.-akemu b:-ez ra-!ik«>. ki želi kupiti farmo ali je ne .elt. Videli Iv ?te slike slovenskih in hrvaških tarm in eitali .iu-I-ise, kako se živi tu'.aj. Nasloviti! na: The James W. Good Company Dep. 5-Jj. Ashland, Wis. Hi nflfc Q&b Q$Bb ^ S? vtffe oj / Po znižani ceni! i 4 i i Amerika in Amerikanci. t i i i * 4 Splnai J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v pjalno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakorlni izplačala, zato je cenajsnižana^dsfse vsaj delom8"pokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New York, N/ Y. v 1&5?.' ^ Velika prodaja F0N0GRAF0V Ta krasni Columbia IV. jrramofon ima najslajSi ra.?>"istej-in najglasnejši Klas. Uiuarz je velika in pripravra ter zitovljt na iz trdefra hrasta, 12 inčev v kvadratu in 7 inčev visoka. Ima v«>!ik. črno ercajliran r; z zlatnimi okraski ter jamfen za Ifi let. Ta stroj S"* je proJajalo za $ !•■, a radi konkurence hočemo prodajali ta kraan: srramofon na v?e strani Zrir. držav in Caaade s 12 najbolj imi slovenskimi spevi, katere izberete iz naicpra cenika, in igel ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tudi dobro2nanc Victor jrran.ofone in dražje Columbia srramoftine na lahke obroke Pišite po nai novi veliki ilustrirani kataloc. kateresa vam pobijemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newyorske odjemalce imamo odprto zvečer in v J.edtljah > Kadar je kako draStvo namenjeno knpiti bander o, zastavo, regaliie god bene in&tiumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjete uro, verižico, priveski prfctan itd..|ae kupite prej nikjer, da tudi mene lačen« vprašate. Upralan* Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Piiite poaj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328 mJ OlESTtftr . Remont /p 2EE -^HAN NUT ttflMKCS | ghentAsJbrJ^sels Cv M i- V® foJŠs DUNK,RK 5T. OMER WATERLOO. ■ WAVRI (f^AlX- LA- CHAPELLE KOBLENZ MALMEDY VALENCIENNES^^ AMIENS ^MPERRONE ^ - LA FERI ORIGNY ETTELBRUCK '^TRIER ARLONs ivirton ggLUXEMBURS ITMEOY 50IS50NS ^m šsnV^ Esripv ff LONQUYON®od \ TH ION VILLE ^—oKILY£ ^Syt ^TS^ONffAN^^^^^ METZ ^i^kVERDUN V. ))1 rtr* NfeSAARE RHEIMS G JftARMjS " t^meaux CHAULNES chateau fSICSEPI Nft^^rV^S >^®K.STRASSBUR6 MENNEHOULP^ ,—v COLMAR ■t' BRH15AOI JHANN r CHAUM0NT3 MULHAU5EN AUKiRCH LAN6RES GLAS NARODA, 19. AVGUSTA, 1911.----- POZORIŠČE BOJEV MED NEMŠKO ARMADO TER FRANCOSKO BELGIJSKIMI ZAVEZNIKI. TU SE BIJE SEDAJ ODLOČILNA BITKA. ^OVER ^^^ i GERMAN I FRENCH A**D ALLIES FORTIFICATIONS &EL6IAN CAPITAL moved td Antwerp_ MAP SHOWING TH! BATTLE LINE OP T HE. GERMAN m AND ALLIED « FORCES. Jugislovanska Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, 0. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGR1CH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. '<( POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28 h St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva fitv. 114., Ely, Minn. Vii dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-tjatve nt j se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega odbora. Na ofbna ali neuradna pisma od strani članov se nebode ■riralo. Društveno glasilo: HGLAS NARODA". _ CHALONS <^J>jjR MARNE NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. j ki so ju nedavno kazali tudi v Obesil se je na neke in drevesu Ljubljani, sta umrla. Najprej je v bližini svoje hiše tovarniški umrl en otrok vsled oslovskega ■di lavec Jernej Kocjan ec iz Koro- kašlja, 10 ur pozneje pa je umrl hke liele. Vzrok samomoru so'drugi otrok vsled zastrupljenja menda slabe gmotne razmere in j krvi. žganj«'prt je. ! Vandalizem. Na Poljanskem Smrtna nesreča, llletni kajžar-j nasipu v Ljubljani in ob jubilej-ji*v sin Ivan Grdovič iz Koritnice nem mostu so dosedaj še neznani je padel s črešnje na bližnji plot] zlikovci že četrtič nalašč olupili ter se tako poškodoval, da je na-j akacijo, katero je moral dati slednjega dne umrl. mestni vrtnar oviti, da se ne po- Finžgar v češčini in hrvaščini, suši. Prvi brnski dnevnik "Illas" je Živinoreja v logaškem okraju, začel 24. julija prinašati sloven- V logaškem političnem okraju je hki roman "Pod svobodnim soln- 6050 krav. Letos je bilo lieencira-eem". Prevod je preskrbel Ru- nih 53 bikov. Vseh bikov pleme-ne 25. julija je prišlo 80 slu- nenadila, ko imamo vendar sko-šateljev e. kr. tehnične visoke šo- raj vsi letošnje leto deviške roje. le na Dunaju pod vodstvom več Jakob Podobnik je imel na pri-profesorjev, ki so si ogledali s mer 7. maja prvi roj. ki mu je tehničnega stališea veleintere- dal 2iJ. junija močnega prvea in santno in poučno zgradbo prve kar je pač bolj redko, mu je iz-kranjske deželne elektrarne na letel po prvem deviškem roju 29. Završnici. junija spet krepak družeč. Če bo Promovir&l je na praškem vse- vreme ugodno, kot dosedaj. bo-učilišeu cand. phil. Jurij Kon- mo imeli medeno leto, saj so schegg iz Ljubljane za doktorja kranjski panji že skoraj polni. Iz filozofije. tega se razvidi, kako ugodna so Fr&nkobrodska dvojčka umrla, kraška tla za čebelorejo, posebno lyriimdska dvojčka, ki staj v teh deževnih letih in marsika--kupaj zrasčeni lobanji in teri kraški čebelar bi lahko lepe IBtti^iinii^rtfciiiirii ■ i i ■.UMI novce spravil, ako bi se več za- v vodi. Identitete še niso do-nimal za tako hvaležno in uspeš- gnali. no napredno čebelarstvo. j Ubil se je v Trbovljah neki ru- Pred deželnim sodiščem v Ljub-1 dar. Padel je v rudniku z neke Ijani se je moral zagovarjati de-1 visočine in obležal na mestu mr-lavec Fran Rupar iz Blok zaradi itev. li A hudodelstva po § 64. kaz. zakona Razprava je bila tajna. Obsojen je bil na eno leto ječe, v katero so mu vračunali preiskovalni zapor od 30. junija do 14. julija. V razlogih obsodbe se navaja, da je Rupar 29. junija v Domieeljevj gostilni v Rakeku, ko so se raz-govarjali gostje o prestolonasled-nikovi smrti, rekel: "Kaj mislite, da bi bilo kaj boljše, ko bi živel.'!" Rupar se je zagovarjal, da je bil pijan, vendar se pa o popolni pijanosti na podlagi izpo-vedb prič ne more govoriti. Ob-te/.ilno je bilo. da je besede ponovil, olajševalno pa to, da je bil res nekoliko vinjen. Oprostil pa se je od obtožbe pregreška po § 305. kaz. zak. (odobravanje kaz-njivih dejanj), ker priče niso mogle potrditi, da je izrekel tudi besede: "Prav je!" — Pred deželnim sodiščem se je vršila tudi razprava proti 161etnemu Gustavu Mačku, trgovskemu vajencu pri Mencingerju in sinu gostilničarja Mačka na Francovem nabrežju v Ljubljani. Obtožen je bil, da je dne 1. julija v Šolskem drevoredu napram nekaterim svojim tovarišem z ozirom na prestolonaslednikovo smrt izustil besede: "Prav je, da ga je umoril!" To je nekdo čul in ga naznanil policiji. Seveda je prišel takoj v preiskovalni zapor. Priče so izpovedale, da je omenjene besede izrekel napram svojim tovarišem, ko je pripovedoval, da so zaprli več dijakov, ki so rekli: "Prav je, da ga je umoril!" Z ozirom na te izpovedbe je bil o--proščen. Za uršulinskega spirituals v Škof j i Loki je imenovan Karol Čerin, župnik v Bohinjski Beli. Štajersko. Mrtvega so našli v Lajtersber-gu 571etnega kosca Ivana Goloba iz Frajdeka. Ali je izvršil samomor ali če je izvršen kakšen zločin, bo dognala preiskava. Utopljenca so v potegnili iz Savinje pri Rimskih Toplieah. Mrtvec je moral ležati že dalj časa Požara. V Suhiveji blizu Tur-niša v ptujski okolici je te dni nastal velik požar, ki je veČini posestnikov uničil več poslopij. •Skoda je zelo velika. Kako je o-genj nastal, se še doslej ni dognalo. — lz Št. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da je te dni nastal pri posestniku Weingerju v Gornjih Žerjavcih ogenj, ki mu jc popolnoma uničil hišo.» Pri-šedša požarna bramba ni mogla veliko pomagati vsled pomanjkanja vode. Ogenj je napravil precejšnjo škodo. Kdo je zažgal, se dozdaj še ni dognalo. Lappove premogckope prevzela država. Pred kratkim je prevzela država premogokope družbe Da-niela pi. Lappa na Spodnjem Štajerskem, da zagotovi premog svojim montanskim podjetjem v Celju. Idriji in v Rablu. Deželni gozdarski nadzornik je izdal o Štajerskem v letu 1913. jako zanimivo poročilo. Iz istega posnemamo, da je zgorelo lani na Štajerskem v 68 slučajih 96 hektarjev gozda; škode je bilo nad 35,000 kron. Lesne cene se v splošnem niso izpremenile, bilo je pa opažati rahlo nazadovanje, ker je stavbna obrt skoro popolnoma počivala. Gozda se je lani skrčilo 291 ha, naj več na Spodnjem Štajerskem; zasaja se pa pridno in se je v zadnjih letih gozdna površina v celi deželi povečala. Iz 15 vrtov se je oddalo v nasad nad 8 milijonov gozdnih drevesc; na Spodnjem Štajerskem se kaže potreba po napravi drž. vrta za nasad listoveev. PRIMORSKO. Promocija. Milan Bogataj,, c. kr. avskultant pri c. kr. višji deželni sodniji v Trstu, je bil dne 17. julija v slavnostni dvorani staroslavne češke univerze Karlo-Ferdinandove v Pragi javno proglašen doktorjem prava. Razveljavljene volitve v goriški veleposestniški kuri ji. Državno sodišče je vsled pritožbe italijanskih liberalcev razveljavilo volitve v goriški veleposestniški1 znano. kuriji z utemeljitvijo, da so sej M. P., Cheat Bridge, W. Va. — [ POZOR POŠILJATELJEM DE-pri volitvi godile nepostavnosti. j Pisma Vašega sina vendar ne pri- NARJA! Cilasom deželnega reda ima o ve-idejo na nas in jih potemtakem ljavnosti volitev odločati deželni zbor. Nesreča v tržaški sirotišnici. llletni Narcis Reichstater. gojenec v tržaški sirotišnici, se je vse-del na okno v svoji spalnici, da dobi nekoliko zraka, ker mu je bilo slabo. Pri tem je zadremal in padel z okna na dvorišče. Dobil je precejšnje poškodbe, ki pa niso nevarne. Dalmatinka ujela z rokami morskega psa. Iz Biograda poročajo, da je te dni neka ženska prala v morju drob, ko se je pognal iz vode morski pes in ji iztrgal iz rok en kos. Ženska mu je nato vrgla večji kos, da bi ga zvabila med grebene kokobrana. Morski pes . je popadel dobro vabo, a ženska ga je zagrabila za rep, ne glede na veliko nevarnost ter ga potegnila na suho. Ujeti morski pes je dolg 1 meter 40 centimetrov. Izvoz vin iz Istre. V teku prvih petih mesecev t. 1. se je iz Istre izvozilo 91,147.60 hI vina. Dve tretjini tega vina, in sicer 61.358.98 hI je šlo v Trst, kjer se je deloma spilo, deloma poslalo v notranje dežele. Xa Reko je šlo 12 378.38 lil vina. HRVAŠKO. Obtožnica proti dijaku Seliii-ferju in tovarišu Rudolfu Herci-gonji je bila te dni proglašena na zagrebškem sodišču. Jakol> Scliii-fer je- obtožen radi zločina poiz-kušenega zavratnega umora na ogrskega ministrskega predsednika Štefana Tiszo kot neposedni storilec. Rudolf Hercigonja pa istega zločina kot sokrivec, vrhu tega pa še zločina veleizdaje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Rojak "Gut Baj", Gleasonton. Pa--Oni, ki so rojeni leta 1894. imajo nabor šele prihodnje leto, vendar pa se jih lahko pokliče pod orožje kot črnovojnike, ker so obvezni že z 18. letom. I. S., Melrcse Park, DI. — Res je. meso leži lahko po več let v ledenicah. Koliko časa sme ležati v posameznih državah, nam ni 'žfflF' One, ki žele poslati domov tudi ne moremo odpreti, dasirav- Tjagr- denar, obveščamo s tem, no nam to dovolite. Isto je s pis- jgp- DA POD NOBENIM PO-mi Vašega brata. Ako pa dobite iJjy GOJEM ne odpošiljamo sami kako pismo, nam ga pošljite DO PREKLICA denarja v in mi ga bomo rade volje priob- j®- staro domovino. Nobena čili. Iz pisem seveda izpuščamo | gflT" banka v New Yorku ne de-stvari, ki imajo strogo privaten; ja kupčij in raditega smo značaj. Pozdrav! TUDI MI USTAVILI PO- , _ !___________KAKOR HI- Išrem svojega očeta ANTONA Kt'ZNIK. Star je 45 let. Pred SL0VANJE. TRO SE RAZMERE IZ- BOLJŠAJO, BOMO OB- dverna letoma je bil v Chicagu. VESTILI ROJAKE PO- Ce kedo izmed rojakov ve za ^^ TOM ČASOPISJA njegovo bivališče, naj mi bia- Tvrdka Frank Sankser. govoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Anton Ivužnik, P. O. Box 5, Forest City, Pa. (19-21—S) 'Avstro-Ogrska' vsled splošne vojne vfZemljfyid te dežele vreden vropi se vsakdo zanima 2d centov se odpošlje ZASTONJ na naročilo pri Astro-American Line e\> za dogodke v starem kraju. dnevnik "glas naroda" je najzanimivejši med slovenskimi listi. 2 WaAington St. ker prinaša danzadnem najnovejše vesti o tej vojni. New York, N. Y. ali pri agentih. NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranili zdravil^ zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporo* -cajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. POŠTNA ZVEZA MED ZDR. DRŽAVAMI IN AVSTRIJO. Naše prejšnje poročilo o pretrgani poštni zvezi med Zdr, državami in Avstrijo ^ST ne odgovarja povsem resnici. Pošta prevzame pisma ter jih skuša spraviti na-5SST- prej s parnikom kake ne-vtralne države. Ne prevza-.,-JMF ■ me pa odgovornosti za priporočena pisma in denarne pošiljatve, kar naj vzamejo rojaki na znanje. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. ^b ^ <3o^fc o^fe ota Zadnja novost. £ * I i i Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-Se in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še ita." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Zm JAKSHB Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. ^ ttffc Itffc oj ...............______ _ > . GLAS NARODA, 19. AVGUSTA, 191«. :-l> '\X ■ ' '."i '' 0IIIOZU, KI JE OKBBDEL SfET.m (K oman 20. stoletja. Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil 3 (Nadaljevanje.) Obraz Montgomery Jonesa se je zresnil. "Tako?" vpraša. "Da," odvrne Strong z istim glasom. Nekaj časa preneha z govorom, potem pa blekne zategiijeno: "Da, da, govoriti sem hotel z vami radi Diane." Gospod Jones se zasmeje kot se zasmeje starec neumnosti mladiča. "Gotovo"', reče, "toda nekoliko preburni ste. Ljubše bi mi bilo, če bi govorili o moji hčerki kot "Miss Jones". "Mogoče," odvrne Strong kratko, "tako romantično ime je Miss Jones, kaj ne?" Gospod Jones pokima. "What's in a name?" inrrnra in pogleduje z žarečimi očmi proti zapadu. "Ali ne uvidite," reče Strong skrivnostno, "da so položaji, v katerih reševalcu uganjk celo premišljevanje in ugibanje ničesar ne koristi? Pravico imate, da se smejete in norčujete, odgovarjati mi pa morate." "Ah!" zakliče Jones s pomislekom, "vi me torej ne pustite od tukaj?" "Ne,'' odvrne Strong kratko. "Ne pustim vas. Svoj namen vam takoj pojasnim. Gospodično Jones hočem vzqti za ženo." "Tako?" vpraša Jones, skoro zabavljivo. "Da!" odgovori Strong odločno. Mr. Jones se je zibal na prstih svojih no? ter se naslonil na bližnji grm. Iz žepa je potegnil robec in si ztčel čistiti nohte. "Zdi se mi, da vaš sicer častitljivi predlog ni bil stavljen na pravem mestu. Za enkrat vam še ne morem dati svoje ličtrke." "Mrtvi možje ne izdajajo skrivnosti," omeni Strong, "k večjem, če jih i* kop 1 je m o." "Tako?" reče Jones počasi. "'Sedaj mi celo grozite? Nikdar nisetn mislil, da znajo poštenjaki prožiti." "Za svojo osebo, odvrne Strong, "sem prevzvišen, da bi bil opravičen do takih opazk." "No, no," pristavi Jones. Njegove obrazne poteze so se še bolj poostrile. Dosedaj se je mlademu možu samo smejal, naenkrat se je pa obrnil in z ledenim glasom zabrusil Strongu v obraz: "Mene poznajo tukaj kot Jones. Ce pa mislite, da govorite z navadnim Jonesom se jako motite. Ne veste, kaj zahtevate, in ne veste, kdo setn jaz." "Pa vseeno vem", odvrne Strong ravnodušno, "vaše kraljevo veličanstvo prosim za roko vaše kraljeve visokosti!" . "Svet bom ukradel". Mr. Jonesa niti na j man je ni iznenadilo. ker pa je Strong poznal. Da, eelo l>olj varnepa se je čutil. "Mladenič, neizrečeno ste mi olajšali mojo vest. Kralja ne morete ustrahovati z grožnjami, in ta slednja ne ravno plemenita metoda bi bila morebiti edina, po kateri bi dobili nekoliko moči nad menoj. "(V niste ravno zaljubljeni v svoje Sparplje, bi vam rad se nekaj d ril žepa povedal, in sicer: Ni lepo od vas, da mislite tako slabo o meni iu menite, da sem vas hotel z grožnjami prisiliti, da mi izročite svojo hčer. Dovolite in i. da vam kot angleški plemenitaš izjavim, da je v mojih očeh angleški lortl skoro toliko kot neznaten monarh. kt«-repa predniki izvirajo iz Chieage ali pa morebiti celo iz New Yorka!" i Gospod Jones je mladega moža še vedno opazoval s tihim občudovanjem. Strong se je pa pripravljal na nov napad. "Ali ste častilakomni?" vpraša Strong. Balkanski kralj stropo popleda Strongu v oči, in zapazi v očeh močno plamteč ogenj neugasljive navdušenosti. To odkritje ga je inekoliko pomirilo. "Moj dragi mladenič," pravi Jones, "častilakomnost je pravzaprav poželjivost. Mogoče sem jaz bolj sebič en kot so drugi ljudje, zato sem pa bolj samozavesten kot vsi drnpi vladarji — veliko holj. Z mirno dušo vam povem v obraz, da sem zmožen upravljati celi svet." Strong g? prekine: "Najbrže se vam tudi večkrat sanja, kako bi zadovoljili svojo častihlepnost!" "Gotovo," prizna Jones, ki je že napeto pričakoval, kako se 1k> končal ta pogovor. "Nikakor ne tajim, da sem imel že večkrat enake sanje," Ta odgovor je popolnoma zadovoljil Stronga. "Dobro torej, če želite, da se vaše želje izpolnejo, mi morate »lati svojo hčer. Ce mi daste Diano, vam položim pred noge ves »vet, celo zemljo. Če pa vztrajate pri svojem prejšnem mnenju, sem prisiljen, da ukradem svet zase, in šele potem vzamem vašo hčer za seno." Balkanski kralj ga živo pogleda. Vedel je, kaj imenujejo v Ameriki "bluff" toda v tem trenutku je bil sam "bluffed". Naj-hladnokrvnejši "bluff", kar jih je kedaj doživel. V .Strongovih očeh pa ni bilo ne prevare, ne blaznosti. Stvar je postala balkanskemu kralju torej precej nejasna. Mučil se je z mislijo, da pride na sled Strongovi metodi. Kako naj vendar Strong ukrade svet ? Vendar Mr. Jones Montgomery ni zgubil prisotnosti duha. "^elo interesantno, sicer, toda dovolite mi vprašanje, kako vendar nameravate izpeljati svoje čudovite načrte?" Strong raztegne svoje prste na roki in potegne s kazalcem črto v zrak. Kralj je pogledal v oblake. "Svet bom ukradel iz zračnih višin," pravi Strong. Na obrazu balkanskega kralja se pojavi skoraj pomilovalen nasmeh. "Res interesantna metoda. In poleg tega je vaša ideja -ista, ki dandanes mori vojne ministre in državnike. Po mojih mislih danes ves svet pričakuje moža, ki bi se dvignil v zrak, kakor bi sam želel. Medtem so pa prišli tudi do prepričanja, da živa duša ne more izumiti letalnega stroja, ki bi bil po volji vojnim ministrom. Nikakor ne, moj dragi, mladi prijatelj," nadaljuje Mr. Montgomery, "že preveč se je nagnil dan, da bi me mogli prepričati o iznajdbi, ki bila strah ljudem. Popolnega letalnega stroja — ki bo,kar rad priznam, osvojil svet — se ne dobi kar čez noč, temveč po dolgih letih truda in izkušenj." Tat prihaja po noči, in jaz nameravam tatvino v največjem obsegu. V glavo sem si zabil, da bom ukradel svet". In Strong prične razkladati balkanskemu kralju, kako namerava izpeljati svoje načrte. ' N> vem, kaj naj še rečem, ko sem vam razložil, koliko sil je v moji oblasti. Prvič, vi mi ne vrjamete, in drugič je to neprevidnost. Tudi ne pričakujem, da odobravate moj načrt. Niti prej ni-»etu mislil, niti sedaj ne pričakujem, da bo imela na vas upliv *rvar, o kateri menite, da je dovršena blaznost. Vedel sem, da ne boste privolili v zvezo z vašo hčerko. Tudi sedaj ne pričakujem vašega dovoljenja. Vaš dvom mi podaje nove moči, in znova vam zatrjujem, da so moje besede resnične." w^m^^m m m w m w m i 1 L KAZNANILO. * SLOVENSKO ZAVETIŠČE. * i J^L^Ct * i iiiiA GLAVNI ODBORi Predsednik: Frank dakser, S3 Cortland St., New York, If X. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. . Tajnik: Frank KerSe. 2711 8. Millard Ave^ Cfclsago, 9-Blagajnik: Geo. L. Broalch, Kly. Minn. r OI REKTOR! JI DirektorU obstoji Is Jednec* aastopnlkm od vaefc Slovanskih podpornik organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od vseh samostojnih draitev. Sa snamke, knjižice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Kerle, trii S. Ml Hard Ave., Chicago, lil. Tudi vse denarne potiljatve pošiljajte na trn Narod ki ne skrbi sa svoje reve, nima postara med dvlllsovanlml narodi. Človek ki ne podpira narodnih savodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenakaga SavetliSa. Balkanski kralj zamišljen gleda nekaj časa mladega moža in postaja vedno bolj neodločen. Pred seboj gleda moža, krepkega moža, ki bi preokrenil svet, da mu je dana moč. Kralj ni bil človekoljub in tudi ne mehkosrčen. Nenadoma ga vpraša: "Igrate poker?" Strong zmaje z glavo. "Torej je vse skupaj "bluff". Grem, da zavžijem pričakovane špargelje!" VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank Sakser. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" skozi Stiki mesece. I "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti. Vsa osobje lista je organizirano ln spada v strokovne unija NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drug« v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Dcbevc in A. J. Terbovc. LeadviUe, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in f. M. Roitz. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf- tich. Indian opolis, Ind.: Alois Bud-man. Depue, HI.: Pan. Badovinae. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet kovšek in Math. Oprin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-boric. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovie. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže in M. L. Kapsch. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mieb. Krivec. Brooklyn, 'N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovači e. Bridgeport, 0. in okolico: Fr Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balaivt. Collinwood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.r Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jcrina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. ___ Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin V* V cie. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Bun, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Pet em el. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rieh. r West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemxnerer, Wyo.: Josip Motoh. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St, NEW YORK, N. T. Corser Cedar St. Tu boste ▼ vsakem časa, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše pos tre ženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe sa spavanje. Obed (tri JsdJU) 21 csstsT. Spavasje 25 etatev. Z velespofitovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. <&) (S) O NGLE$KA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s so^ delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ceaa t plate muu $1.00. Rojaki vderelaad, 0. dobe Isto ? poirvxairi ft. Sakser, 1604 St Clair Ave., N. L Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati prav o veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. HARMONIKE bodisi kakorSnekoll - vrste lsdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In sanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo zahteva brez na daljnih vpralanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH «'t rv> . B KRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kositce z rinkcanii. :-: I Izšla je lična knjiga i "VOJSKA NA BALKANU Vsled vsestranske želje aarofl li smo več iztisov te knjige in je sedaj eeaj, rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih aeiitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesatkom je prideljen tudi večji slovenski semljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti pT 15«, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Na roča se pri: Slovenie Publishing 0o* 83 Cortlandt St.. New York Cttf Podpiaaal Je knaiditeU najaapeincj -še tinkture na ■vetu Al per.- tinkture is - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v ie-atth tednih Jacje popolnoma. ae bodo izpadali in ne bodo MirelL _____Ravno take zraste isefaml v i—lili tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale la ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. k ob ti bol. trzanje po rokah, norsh in hrbtenici. Rane. opekline, bale. ture. krasts in kurja očesa, bradavice, potenje no«, sebline itd. odstranim v treh d neb. Moja zdravila so registrirana v Washingtonu, znamenje, da so čista in najbolj aapeins Pttite takoj po ceniki Poiljem sa zastonj. JAKOB WAHClO, ion X. 64th St. Cleveland, O. -N- B. Onemu, ki bi rabil noja zdravila brez upeha, plačam f500. Amerika in Amerikanci, Spisal J. M. TKUNK. glovenio Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trnnka: AMKRTKA XN AMERIKANCI. Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega hi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drngo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič' ni dar, ki ima trajno vrednost Gena elegantno v platno vezanj knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Publishing Co, 82 Cortlandt St.. New York. N.T Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči e kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi B D klepalno orodje iz finega jekla; E) 5 cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudTfine jeklene srpe po 50c. NaroČila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, S2 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. y ROJAKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. (Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parotid so: *LA PROVENCE" aa dva vijaka SrrLASAVOIE" laa dva vijaka -LAtLORRAZNE" EL? aaldva viiakel 1A FRANC E-Zaa itiri vijaka Kxpresni parnfld mi "CWcago", Tow-line", "Rocbambeao"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK somsr Posrl St, CAssobrongk Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka iT H. B. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK y Phon« Canal 1S9« WW Denar mecete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in več. Pri odjema več kot 10 galon dajem popust, ter s« posebno pri porotam elamiflft slovenskim droatvam ob priliki kake veec-lice, tudi onim sa svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobasa in vsakovrstno grocerijeko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "GlasNaroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. S tvrdko Frank Sakiar sem v trgovski sveži. Upravljam vse v notarski poBel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) PRANK JURJOVEC isei W. 22mi Street, Ckka*a, DL :r PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILU PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listkelvseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ' in pošteno. UPRAVLJA^vse v notarski posel spadajoča dela. i "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Y, ZDR. DRŽ. NAROČITE SE NANJ! S