PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 244 (8646)
TRST, četrtek, 18. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ŠE VEDNO TRAJAJO SRDITI SPOPADI NA SINAJU IH NA GOLANSKEM GRIČEVJU
Diplomatske pobude arabskih državi Nespremenjen položaj na bojiščih
Nixon sprejel zunanje ministre štirih arabskih držav - Nadaljujeta se letalska mostova iz ZDA v Izrael in iz SZ v Sirijo in Egipt - Kmalu sovjetski načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu?
KAIRO, 17. — V Egiptu Je v središču pozornosti, bolj kot poročila s fronte, kjer se položaj v zadnjih 24 urah, kljub srditim spopadom med izraelskimi in eg:ptovskimi oklopnimi silami ni bistveno spremenil, govor, ki ga je imel včeraj predsednik Sadat. Še zlasti poudarjajo razni dnevniki in komentatorji tisti del Sadatovega govora, v katerem predsednik zatrjuje, da se Egipt ne bori za osvojitev tujega ozemlja temveč stremi samo za osvoboditev svojega
zasedenega ozemlja. To je predpogoj, je dejal Sadat, za mirovno konferenco, ki naj bi se je udeležili tudi predstavniki Palestincev. Obenem pa je tisto, kar določa resolucija varnostnega sveta OZN, ki zahteva umik Izraelcev v meje, ki so jih imeli pred letom 1967. Poudarjajo, da je Sadat s tem potrdil, da obstoj Izraela ni v diskusiji, spremeniti pa se mora njegova politika nasilja.
Medtem so čedalje bolj pogosti glasovi o domnevni prisotnosti sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina v Kairu, kjer naj bi pro učeval skupno z arabskimi predstavniki možnost rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Glasovi temeljijo na dejstvu, da Kosigina niso videli v Moskvi že od včeraj. Poleg tega ni sprejel na letališču danskega
ministrskega predsednika Joergen sena, kot bi ga po protokolu, moral. V Kairu naj bi opazili večje število uradnih avtov v bližini sovjetskega veleposlaništva.
V okviru pobud za rešitev krize na Bližnjem vzhodu zavzema pomembno mesto sestanek predsednika Nixona s štirimi zunanjimi ministri Kuvaita, Alžiirje, Saudove Arabije in Maroka. Pred tem so se štirje zunanji ministri srečali z ameriškim državnim tajnikom Kis-singerjem, ki so mu prav včeraj podelili skupno s sevemovietnam-skim politikom Le Due Thojem Nobelovo nagrado za mir. Po srečanju z arabskimi zunanjimi ministri je predsednik Nixon izjavil, da je bil govor o vseh aspektih izraelsko-arabske vojne. Cilj ZDA naj bi bil doseči pravičen in trajen mir. Zunanji minister Saudove Arabije El Sakaf je dejal, da so imeli z ame-
riškim predsedn kom plodno izmenjavo mnenj. Na vprašanje novinarjev, o katerih podrobnostih se je pogovarjal z arabskimi predstavniki, Nixon ni hotel odgovoriti, zvedelo pa se je, da je saudski minister v dogovoru z drugimi arabskimi državami naslovil na predsednika Nixona poziv, naj posreduje za pomirjenje na Bližnjem vzhodu.
Vesti z obeh bojišč četrte izraelsko arabske vojne so si še vedno nasprotujoče. Gotovo je, da je na Sinajskem polotoku v teku ena največjih bitk med oklopnimi enotami v zgodovini človeštva. Izraelci so, kot poroča uradni komentator izraelske televizije gen. Herzog, prevzeli pobudo, da bi potisnili Egipčane na ono stran prekopa. Herzog je govoril tudi o akcijah izraelskih komandosov na zahodnem bregu Sueškega prekopa, kjer naj bi se izkrcalo, po nekaterih vesteh, pet padalskih brigad. Njihov namen, zatrjujejo predstavniki britanskega obrambnega ministrstva, naj bi bil polastiti se ene od sodobnih sovjetskih protiletalskih raket SAM 6, ki je prizadejal izraelskim letalom mno-
go zgub. Te rakete ščitijo tudi sedanje egiptovske položaje na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Pred sedanjo vojno niso teh raket uporabili nikjer in' Sovjeti jih niso dali niti svojim evropskim zaveznikom.
Predsednik Sadat
ZARADI PODPORE, KI JO ZDRUŽENE DRŽAVE NUDIJO IZRAELU
Arabske države omejile izvoz surovega petroleja v Ameriko
Izvoz bodo skrčili za 5 odst. - Reakcije ob zvišanju cene nafte za 17 odst.
V Kuvaitu so se srečali predstavniki arabskih držav proizvajalk petroleja in zvišali ceno surove nafte za 17 odst. ter skrčili izvoz v ZDA za 5 odst.
Izraelska poročila o poteku bitk na sinajski fronti so zelo skopa, bolj obširna pa so o bojih na severni fronti, kjer so baje izraelske oklopne sile uničile dve tretjini sirskih oboroženih sil. Izraelske čete se sicer v zadnjih dneh niso pomaknile naprej in so še vedno kakih 35 kilometrov od Damaska. Na tej fronti so posegle v boj tudi jordanske enote, kot je poročal kralj Husein v svoji današnji tiskovni konferenci. Jordanija je i-mela tudi nekaj zgub, je dejal, izvršila pa je svojo dolžnost in prispevala k borbi bratskih narodov proti izraelskemu okupatorju. V zvezi z jordanskim posegom v vojno je treba omeniti, da je Kuvait odločil izplačati jordanski vladi 16 milijonov funtov šterlingov kot letno pomoč za izgube, ki jih je utrpela Jordanija med šestdnevno vojno. Kuvait je prenehal izplačevati ta prispevek leta 1970, ko je vojska kralja Huseina napadla palestinske gverilce v Jordaniji.
Iz Kaira poročajo, da so se sirene protiletalske službe v teku današnjega dneva dvakrat oglasile. šlo pa je verjetno le za previdnostne ukrepe, saj izraelskih letal ni bilo na spregled. Glasnik egiptovske vojske je govoril tudi o izraelski akciji, ki naj bi se odvijala na zahodnem bregu Sueškega prekopa, šlo je, pravijo v Kairu, za sedem tankov, od katerih so takoj uničili tri, drugi štiri pa zasledujejo protitankovske enote, ki imajo nalogo, da jih likvidirajo.
Iz Sirije so sporočili, da so v glavno bolnišnico v Damasku v zadnjih štirih dneh sprejeli 400 civilistov, ki so bili ranjeni ali ‘ubiti pri izraelskih letalskih napadih na sirsko prestolnico. Gre večinoma za ženske in otroke.
V Londonu je neki vzhodnoevropski diplomat izjavil dopisniku tiskovne agencije UPI, da obstaja sovjetski nač~t za rešitev sedanje krize na Bližnjem vzhodu. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev ognja, umik izraelskih čet v meje izpred leta 1967, ko so Izraelci zasedli Sinajski polotok, jordanski del Jeruzalema in zahodni breg Jordana ter Golansko planoto- Za meje naj bi jamčile ZDA in SZ ter člani varnostnega sveta OZN. Prekinitev ognja naj bi nadzorovale velesile. Sovjeti naj bi se sklicevali na uspešno mirovno akcijo med obema Nemčijama, kjer so sovjetske in ameriške čete zagotovile mir. Zahodni diplomati so takoj izjavili, da Izrael ne bo nikoli pristal na tak načrt, po katerem bi se moral odreči vsem pridobitvam iz leta 1967.
Poročajo o precejšnji okrepitvi ameriškega šestega brodovja v Sredozemskem morju, ki šteje sedaj kakih 40 do 50 ladij. Okrepilo se je tudi število sovjetskih ladij v Sredozemlju, ki je doseglo prav v zadnjih urah 70 ladij. Ugotav-Ijajo, da SZ ni še nikoli imela toliko plovil na tem področju. Nadaljujeta se tudi letalska mostova iz ZDA v Izrael ter iz SZ v Egipt in Sirijo. V Washingtonu so uradno potrdili, da so poslali preko Azorskega otočja večje število lovskih bombnikov «phantom» iv Izrael.
Predsednik Nixon in zunanji minister Saudove Arabije El Sakaf po srečanju v Beli hiši, na katerem so zunanji ministri štirih arabskih držav pozvali Nixona naj si prizadeva, da bi prišlo čimprej do rešitve krize na
Bližnjem vzhodu
liiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiMniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiB
MORO V SENATU O BLIŽNJEM VZHODU
RESOLUCIJA VARNOSTNEGA SVETA EDINA OSNOVA ZA DOSEGO MIRU
Med drugimi so v razpravo posegli Saragat, Valori in Nenni
RIM, 17. — Zunanji minister Moro je danes v senatu odgovoril na številna poslanska vprašanja v zvezi s stališčem italijanske vlade do vojnih dogodkov na Bližnjem vzhodu. Vprašanja so vložili poslanci vseh strank zastopanih v parlamentu.
Zunanji minister je najprej napravil daljši prerez skozi zgodovi-
no dogodkov na Bližnjem vzhodu o sporu med Izraelci in Arabci po ustanovitvi izraelske države. V tej zvezi je Moro izrazil človeško solidarnost z vsemi prizadetimi ljudstvi in zaskrbljenost zaradi tragičnih vojnih dogodkov, k' spravljajo v hudo stisko vse tamkajšnje
Aldo Moro
F ..

DANES
Na Sinajskem polotoku in na Golanskem višavju trajajo še vedno srditi boji med oklopnimi enotami. V zadnjih urah ni prišlo do bistvenih sprememb v položaju na fronti. Iz Washingto-na poročajo, da so se štirje a-rabski zunanji ministri srečali s predsednikom Nixonom in razpravljali o možnosti prekinitve ognja.
Arabske države proizvajalke petroleja, ki so se sestale na konferenci v Kuvaitu, so odločile skrčiti izvoz surovega petroleja v ZDA zaradi njihove podpore Izraelu v sedanji arabsko - izraelski vojni. Odslej bodo arabske države skrčile vsak mesec za 5 odst. izvoz nafte v Združene države.
Zunanji minister Moro je včeraj v senatu obširno odgovoril na poslanska vprašanja v zvezi z vojnimi dogodki na Bližnjem vzhodu. Povedal je, da se Italija izredno prizadeva na vseh ravneh, da bi prišlo do prekinitve spopada in do sporazuma in miru med Izraelci in Arabci. Moro je dejal, da je edina osnova za dosego miru na Bližnjem vzhodu stroga uveljavitev resolucije varnostnega sveta od novembra 1967,
KUVAIT, 17. — Na konferenci arabskih držav, ki proizvajajo petrolej, so odločili, da skrčijo za 5 odst. dobave surove nafte Združenim državam Amerike ter drugim industrializiranim državam, ki podpirajo izraelsko napadalno politiko na Bližnjem vzhodu.
Arabske države so sprejele to odločitev po osmih urah razprave. O njej je poročal alžirski minister za industrijo Abdel Salam, ki je dejal, da so se odločili za uporabo petroleja kot orožja v sedanji arabsko-izraelski vojni in da bodo vsak mesec skrčili izvoz surove nafte za 5 odst., dokler bo trajala izraelska zasedba arabskega ozemlja ter dokler ne bodo spoštovane pravice palestinskega ljudstva. Prvo skrčenje bo stopilo v veljavo takoj, konferenca pa priporoča državam udeleženkam, ki izvažajo več kot polovico svetovnega petroleja, naj najprej skrčijo dobave ZDA. Konference so se udeležili Saudova Arabija, Kuvait, Alžirija, Libija, Irak, Abu Dabi, Bahrein, Egipt, Sirija in Katar, kj krijejo od 6 do 10 odstotkov ameriškega uvoza, 70 odst. uvoza evropskih držav ter 80 odst. janonskega uvoza surovega petroleja.
Na konferenci so že včeraj sklenili zvišati ceno surovega petroleja za 17 odst., na kar so velike petrolejske družbe ostro reagirale. Glasnik britanske družbe BP je izjavil, da je za sedaj nemogoče predvidevati, kakš-j ne bodo posledice te odločitve ha go-Ispodarstvo industrializiranih držav. U-
gotavljajo, da pomeni zvišanje cene surove nafte v bistvu povečanje cene za 70 odst. in da bodo države proizvajalke odslej dobivale 3 dolarje za sod surove nafte in ne več 1,7 dolarja kot doslej. Ta ukrep bo še najmanj prizadel Združene države, ki u-važajo samo od 6 do 10 odst. petroleja, ki ga potrebujejo iz arabskih držav, prizadel pa bo predvsem tiste države, ki se borijo proti notranji inflaciji.
Glasnik britanske vlade je dejal, da so ukrepi arabskih držav o zvišanju cene petroleja zelo hudo prizadeli britansko gospodarstvo, ki je v veliki meri odvisno prav od dobave petroleja iz držav ob Perzijskem zalivu. Velika Britanija bo morala zaradi zvišanja cene plačati za svoje potrebe po nafti kar 100 milijonov funtov šterlingov več.
Ležišča nafte v Severnem morju bodo začeli izkoriščati komaj prihodnje leto, preteči pa bo moralo pet do šest let, da bodo ta ležišča lahko zadostila potrebam britanskega gospodarstva. Ugotavljajo, da je zvišanje cene toliko hujše v sedanjem letnem času, zaradi velike količine nafte, ki jo porabijo za gretje. Ne izključujejo možnosti, da bodo petrolejske proizvode podražili ali celo omejili njihovo potrošnjo.
MOSKVA, 17. — Tukaj je prispel predsednik Severnovietnamske vlade Tham Van Dong na poti v Vzhodno Nemčijo, kamor je bil povabljen na prijateljski obisk. Na moskovskem letališču so severno vietnamsko delegacijo pozdravil .predstavniki sovjetske vlade.
«niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
SEJA MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA GOSPODARSKO NAČRTOVANJE
Sprejet vladni petrolejski načrt
1. novembra se zamrznjene cene ne bodo avtomatično povišale
RIM, 17. — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje se je danes sestal pod predsedstvom ministra Giolittija. Navzoči so bili tudi zakladni minister La Malfa, minister za kmetijstvo Ferrari-Aggra-di, za industrijo De Mita, za trgovinsko mornarico Pieraccini in minister za državne udeležbe Gulotti.
Odbor je začel obravnavati navodila, ki jih je vlada sestavila ob koncu preteklega meseca v zvezi z vprašanjem energetskih vi rov. Obenem je pooblastil tri pristojna ministrstva, da sestavijo komisijo, ki bo do konca januarja leta 1974 pripravila načrt za preskrbo surovega petroleja in petrolejskih proizvodov na osnovi navodil, ki jih je nakazala vlada.
V tej zvezi je minister za industrijo obvestil odbor o raziskavi, ki je sedaj v teku. v zvezi z načrti za gradnjo novih petrolejskih čistilnic.
Minister za proračun in minister za industrijo sta poročala o izvajanju vladnih odlokov o zamrznitvi cen. Proračunski minister je izjavil,
, da je vlada do 16. oktobra odobrila isamo 17’od 73 prošenj, ki so jih vlo-
žila velika podjetja za povišanje cen svojih proizvodov. 56 prošenj je vlada zavrnila.
Glede ukrepov o zamrznitvi cen blaga široke potrošnje pa so v odboru poudarili, da je treba trgovcem in potrošnikom povedati, da s
1.	novembrom se zamrznjene cene ne bodo avtomatično povišale. Z začetkom prihodnjega meseca bodo sicer zapadli odloki o zamrznitvi cen, toda trgovci in proizvajalci bodo morsili vprašati za dovoljenje za katerokoli spremembo cene potrošnjega blaga. Odbor o-pozarja. da bodo imeli potrošniki in trgovci na drobno pravico zahtevati spoštovanje zamrznitve cen, razen ob primerih, ko bodo prizadeti dobili zadevno vladno dovoljenje.
Matteotti prispel na obisk v Romunijo
nekaj dni v Bolgariji, je bil danes pri predsedniku bolgarske vlade Todorovu. Govorila sta o trgovinskih odnosih med Bolgarijo in Italijo. Ob tej priložnosti je Todorov izrazil zadovoljstvo svoje vlade za izid nedavnih gospodarskih pogovorov med italijansko in bolgarsko delegacijo. Obenem je dejal, da bi bilo treba trgovinske odnose še bolj okrepiti.
Po obisku v Bolgariji je Matteotti odpotoval v Romunijo in je nocoj prispel v BuKarešto. Tudi tu bo imel minister Matteotti važne pogovore z romunskimi voditelji.
RIM, 17. — Predsednik vlade Rumor je danes sprejel ministra za trgovinsko mornarico Pieraccinija, s katerim je obravnaval vprašanje italijanskega pomorstva. Poleg te-7 ga se je Rumor sestal še z nekaterimi drugimi ministri in s SOFIJA, 17. — Minister za zu predsednikom deinokristjanske po-nanjo trgovino Matteotti, ki je žt slanske skupine tnccolijem.
narode. Moro je poudaril, da je bilo takoj po zadnji iestdnevni vojni pričakovati, da se bo kriza med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi omilila in da je bila odprta pot za dosego sporazuma na osnovi resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1967.
Potem, ko je obžaloval, da je bilo do sedaj vsako posredovanje na osnovi omenjene resolucije neučinkovito, je Mòro izjavil, da je resolucija varnostnega sveta še ve dno edina osnova za dosego miru. Obenem je Moro poudaril, da prekinitev ognja kot taka ne bi imela nobene trajne vrednosti, če ji ne bi sledilo soglasno in točno tolma čenje resolucije varnostnega sveta i in njena uveljavitev. V tej zvezi je Moro poudaril, da je bila italijanska vlada vedno na stališču, da ima izraelska država pravico ob stoja in da je treba v tej zvezi zasledovati cilj, da se doseže so žitje med arabskimi državami in Izraelom v pogoj h stvarne varnosti .in miru.
Zunanji minister je nato izrazil zaskrbljenost za nevarnost, ki jo predstavlja . vojna na Bližnjem vzhodu tudi zaradi tekmovanja med dvema velesilama pri dobavi orož ja eni in drugi strani. To ima, po mnenju Mora, lahko resne posledice, zlasti če pomislimo, da si obe velesili lastita pravico čuvajev miru na svetu. Moro je dodal, da je italijanska vlada s svojimi velepo slaniki zahtevala pri obeh velesilah, naj se spoštujejo sporazumi Nixon-Brežnjev, da se zagotovi mir na tem delu Sredozemlja. Stališče ita lijanske vlade, je dejal Moro, je torej izredno odgovorno in pozitivno.
Zatem je govoril o zanimanju Evropske gospodarske skupnosti, ki si prizadeva, da bi na bližnjevzhod-nem področju uveljavili resolucijo varnostnega sveta. Menil je, da je EGS prepričana, da bi spoštovanje te resolucije omogočilo pravično in trajno rešitev spora,
V zvezi z nekaterimi očitki je Moro pojasnil, da so neosnovane vesti, da ZDA uporabljajo oporišča NATO v Italiji za vojaško pomoč Izraelu. V tej zvezi je pripomnil, da je izkoriščanje oporišč NATO podvrženo točnim predpisom Atlantske zveze. Italija pa se je vedno vzdržala in se še danes vzdržuje, katerega koli posega, zlasti pa pošiljanja orožja, kar bi lahko še bolj poslabšalo položaj na napetih področjih, predvsem pa na Bližnjem vzhodu.
Po Morovem poročilu so govorili predstavniki vseh političnih strank. Časopisna agencija ANSA nam je naprej posredovala poseg bivšega predsednika republike Sa-ragata, Id je najprej izjavil, da se sodaldtrnokratska skupina popolnoma strinja z izjavami zunanjega ministra Mora. Toda njegovo stališče je bilo nasprotno od stališča italijanske vlade. Zavzel se
je izključno za Izrael, govoril o domnevni invaziji Izraela, ki bi postavila svet pred «strahovit genocid». Po Saragatovem mnenju bi Arabci poklali vse 3 milijone izraelskih prebivalcev, ženske, moške in otroke. Zato je menil, da je treba najprej govoriti o mešitvi Izraela». Pozabil je na več kot milijon palestinskih beguncev in na izraelsko nasilno po-lit;ko zoper Arabce, temveč je opisal Egipčane in druge Arabce, ene kot nesposobne ljudi, druge pa kot ljudi, ki se kopljejo v petroleju in zlatu.
Komunistični senator Valori je priznal zunanjemu ministru, da je odgovoril z velikim čutom odgovornosti. Kljub temu je podvomil v resna prizadevanja za uveljavitev resolucije varnostnega sveta od novembra leta IS67 in poudaril, da je sedanja tragedija samo nadaljevanje izraelske napadalne vojne in izraelske politike, ki noče u-veljaviti sklepov združenih narodov. Valori je dejal, da je Izrael v zadnjih šestih letih močno koloniziral zasedena arabska ozemlja in da je njegova največja politična napaka, da skuša «braniti svoj • obstoj s silo o-rožja». Potem, ko je ugotovi), da so. Američani napravili največjo napako s tem, da sq mislili, da .se bodo lahko poslužih Izraela kot klitja v arabskem svetu, je Valori zaključil, da je obstoj Izraela pogojen samo z novim odnosom z arabskimi državami, odnosom mirnega sožitja in lastni volji. da se otrese imperialističnih vezi.
Za socialiste je v razpravo posegel senator Nenni, ki je najprej ugotovil da je treba pripraviti države Bližnjega vzhoda, da sedejo za mizo miru. Pri tem je obsodil obe velesili in gospodarsko skupnost, da niso ničesar naredile, da bi prišlo do rešitve spora med Arabci in Izraelom. Obenem je Nenni obsodil ZDA in Sovjetsko zvezo, da nista znali storiti nič drugega, kot okrepiti svojo pomoč v orožju Izraelu in Arabskim državam.
Socialistični senator je poudaril, da je treba ustvariti pogoje varnosti in mirnega sožitja na Bližnjem vzhodu, da je treba ustvariti pogoje obstoja za Izrael in za vse druge države. Menil je. da bi bilo zgrešeno prepustiti dvema velesilama, da posredujeta v tem spopadu. To je naloga Evrope, je dejal Nenni, ki mora storiti vse, da se doseže mir na Bližnjem vzhodu.
ŠPORT
NOGOMET
13. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
V finalu Zarja in Juventina
Zarja in Juventina sta se uvrstiH v finale 13. ŠSI. Sinoči je na Proseku v polfinalu Zarja premagala Breg z 2:1, Juventina pa (po streljanju e-najstmetrovk) Kontovel s 5:3,
5 SEJE UPRAVNEGA SVETA PRISTANIŠKE USTANOVE
Zvišanje tarif za uskladiščenje blaga in kritika pristaniške politike vlade
Podpredsednik EAPT kontraadmiral Cittadini zapusti! svoje mesto - Napori za uravnovešenje proračuna za leto 1974
Kritika vladne politike do trža- j To sta na srečanju s predstavniškega pristanišča, zvišanje nekate- štvom industrijcev dežele Furlani-
_II- A___: C •_	id _ Tl 111 i C Ir o L- t' Q i in o rw\i i O T«i1 O ri /O
rih tarif in personalne spremembe so osnovni elementi s seje vodstva tržaške pristaniške ustanove.
Vodstvo EAPT, ki se je sestalo te dni, je podpredsednik ustanove, kont-aadmiral Cittadini obvestil, da zapušča svoje mesto zaradi upokojitve. Na njegovo mesto bo stopil novi poveljnik tržaškega luškega poveljstva.
Upravni svet EAPT je nadalje razpravljal o proračunu in ugotovil, da je deficit pristaniške ustanove čedalje večji in da je temu krivo predvsem dejstvo, da vlada ni spoštovala danih obljub. Upravni svet EAPT se sklicuje na večkrat izražene zahteve rimski vladi, naj krepko poseže in okrepi strukture tržaškega luškega gospodarstva. To se ni zgodlo, kar je ustvarilo celo v obračunih ustanove, ki upravlja pomembne dejavnosti v luki, resno neravnovesje. EAPT tudi ob tej priliki poziva vlado, da nujno ukrepa.
Razpravljali so tudi o proračunu za leto 1974, pri tem pa izrazili upanje, da bo mogoče, s potrebnimi ukrepi, uravnovesiti finančno bilanco.
Upravni svet je, med drugim, sklenil zvišati tarife za usklatišče-nje nekaterih vrst blaga. V sporočilu EAPT je rečeno, da je namen tega ukrepa «oospešiti rotacijo blaga v skladiščih in onemogočiti zastoj, ki bi resno ogrožal dejavnost tržaške luke».
Poročilo o obisku odbornika Dal Masa v Zagrebu in Ljubljani
Deželna uprava je izdala uradno sporočilo o obisku odbornika za kulturo Dal Masa v Zagrebu in v Ljubljani. V Zagrebu je odbornik prisostvoval predstavi tržaškega gledališča Verdi in se je ob tej priložnosti sestal s tajnikom hrvaške vlade za kulturo Valičem. Obravnavala sta možnosti in dosedanje izkušnje kulturne izmenjave ter izkušnje na področju kulture ter dlelovanja javnih uprav.
Odbornika Dal Masa je sprejel tudi predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške Ivo Morgan, s katerim sta obravnavala medsebojne odnose. Odbornik je med razgovorom omenil tudi primernost ukinitve omejitev, ki jih je uvedla Jugoslavija v zvezi z epidemijo kolere v Italiji, kar otežkoča gospodarsko in drugo izmenjajo.
Poročilo deželne uprave nato o-menja še obisk v Ljubljani, o katerem pa je že poročal naš posebni dopisnik.
Obisk v Ljubljani je bil v zvezi s tristranskim kulturnim sreča-Ujem Alpe - Adria, ki se bo zaključilo v soboto s koncertom tržaškega orkestra Verdi. Ob tej priložnosti bo krajevne oblasti zastopal v Ljubljani predsednik pokrajine Zanetti.
Comeili in De Carli sprejela industrijce
Deželni odbornik za proračun in programiranje ter odbornik za finance, socialist De Carli in demokristjan Coloni, se še morata dogovoriti o dokončni formulaciji obvez, ki izhajajo iz deželnega proračuna za leto 1974. Ko se bo to zgodilo, verjetno v krajšem roku, bo dežela začela s posvetovalnimi sestanki, na katere bo povabila predstavnike družbenih slojev, skratka — sindikatov in zveze industrijcev.
je - Julijske krajine poudarila deželni predsednik odv. Comeili in podpredsednik, oziroma odbornik za proračun in programiranje, socialist De Carli.
Industrijce je vodil tržaški podjetnik Mediano, v odposlanstvu pa so bili še pokrajinski predsedniki združenj industrijcev — Berteli (Videm), Lualdi (Pordenon), Casel-grandi (Gorica), Corradi (Tržič) in predstavnik gradbincev geom. Ric-cesi.
Industrije! so predsedniku deželne vlade izrazili razumevanje in zadovoljstvo zaradi sistema ki se ga namerava posluževati pri oblikovanju deželnega proračuna in štiriletnega delovnega programa.
Comeili in še posebej De Carli sta industrijcem zagotovila, da bo deželna uprava poslušala mnenja sindikatov, industrijcev in vseh drugih organizacij, ki predstavljajo pomembne družbene sloje, z namenom, da uskladi posege na posameznih področjih. De Carli je bil mnenja, da je treba nekatere posege uskladiti celo s posameznimi podjetji.
• Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta.
Drevi seji rajonskih konzult v Rocolu in pri Sv. Jakobu
Danes se sestaneta dve rajonski konzulti: pri Sv. Jakobu in v Rocolu. Rocolska se bo zbrala ob 19.30 v Ulici del Vento 13, kjer bodo svetovalci razpravljali o petletnem občinskem programu.
šentjakobska konzulta pa se bo sestala v sedežu na Ulici Mauro-ner, ob 20.30, in prav tako razpravljala o petletnem programu. Pred tem pa je ta rajonska konzulta, pripravila podroben predlog, o katerem bodo prav tako razpravljali na drevišnji seji, glede sklicanja ljudskih shodov o razlastitvi področja hišic v Ul. Don Bosco in proti gradnji «hitre ceste» preko Ratinare, Magdalene in Sv. Jakoba k VII. pomolu. Konzulta bo na svoji seji sklepala tudi o nujnosti srečanja s trgovci šentjakobskega rajona, na katerem bodo razpravljali o boju proti draginji.
• Danes bo skupščina selflelje PS
Dl pri Sv. Soboti, ki bo izvolila novo tajništvo. Uvodno poročilo bo imel Tosi, o petletnem načrtu občine in razvoju industrije tenfrTF gih struktur pri Sv. Soboti pa bo poročal občinski odbornik De Gioia.
Na včerajšnjem sestanku izvršnega odbora sekcije so govorili o pripravah za skupščino in o spopadu na Bližnjem vzhodu.
V Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, so na ogled fotografije, ki jih je na izletu posnel Franc Berginc. Fotografije za morebitna naročila bodo izletnikom na razpolago do vključno sobote, 20. oktobra.
Pogled na dvorano devinsko - nabrežiuskega občinskega sveta, ko je pretekli ponedeljek razpravljal o kvM občinske uprave in odredil prepoved gradenj

PO SKLEPIH, SPREJETIH NA PONEDEUKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Stališče tajništva tržaške federacije KPI o krizi devinsko-nabrežinske občinske uprave
Uradno sporočilo federacije obravnava izločitev predstavnika KPI iz gradbene komisije, gradbene špekulacije in paralizo upravnega delovanja
Tržaška federacija KPI je izdala uradno poročilo o zaključkih zadnje seje devinsko - nabrežinskega sveta. V poročilu pravi, da v gradbeno komisijo ni bil vključen predstavnik KPI, kar obsoja kot dejanje oblastnosti, samovolje in nedemokratičnosti. Nesprejemljivo je, da je do tega prišlo na zahtevo pokrajinskega tajništva KD, ki se je vmešalo v notranje zadeve komunistične svetovalske skupine in ki je postavilo absurden veto na kandidata KPI.
Tržaška federacija KPI obžaluje, da druge skupine, in še zlasti PSI, niso razumele vseh posledic demokristjanske zahteve, ki se ne nanaša samo na prestiž predstavnika KPI. Kršeno je bilo namreč osnovno načelo avtonomije političnih sil, kar ima za posledico, da je devinsko - nabrežinska občina edina v naši pokrajini, v kateri obstaja gradbena komisija brez predstavnikov opozicije in kjer o-pozicija ne more vršiti svoje osnovne naloge nadzora.
Poročilo nadaljuje, da to dejstvo potrjuje utemeljenost resnih sumničenj in obtožb, ki so bile v zadnjih letih izrečene na račun urbanistične in gradbene politike občinskega odbora KD, SSL, PSI in PSDI. Ta politika je omogočila velike špekulacije v korist najmočnejših nepremičninskih družb, na škodo -etnične in urbanistične podobe- občine.	**
Poročilo se nadaljuje z oceno variante regulacijskega načrta odo-
brene na ponedeljkovi seji, in pravi, mrežo pri glavnem vhodu, nato pa da je varianta skrivnostna, da so
Načrti o gradnji študentskega doma pri Sv. Ivanu
Deželni odbornik za kulturo Dal Mas je včeraj sprejel predsednika pokrajine Zanettija, ki mu je obrazložil načrt gradnje studenskega doma na. področju psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Odbornik se je strinjal, da je gradnja nujno potrebna in je treba takoi premostiti vse zapreke za njeno ures-n;čit.ev. Gradnja študentskega doma pri Sv. Ivanu spada v okvir
KONZULTA PRI SV. IVANU O ŠOLSKIH VPRAŠANJIH
Nadzidati še eno nadstropje slovenskemu učiteljišču
Občinska uprava mora nemudoma popra, viti v tej zgradbi tudi ogrevalne naprave
Svetoivanska konzulta je prejšnji večer nadaljevala razpravo o predlogih za oblikovanje občinskega petletnega delovnega načrta. Občinska uprava je namreč, že pred časom, poslala rajonskim konzul-tam osnutek tega načrta in jih prosila, naj ji pošljejo svoje pripombe.
Pri Sv. Ivanu so o tem petletnem načrtu razpravljali že dalj časa, na sejah komisij in tudi na seji rajonskega sveta. Tudi zadnjo sejo so posvetili predvsem kričeče odprtim vprašanjem šolskih struktur, ki so za tako mestno četrt z vrtoglavim razvojem, popolnoma nezadostne. Posebno poglavje predstavljajo
tudi slovenske šole, ki so v I četrti osredotočene.
Tako so svetovalci osvojili zahtevo ravnatelja slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» prof. Janka Ježa in predlagali občinski u-pravi, naj poskrbi za nadzidavo še enega nadstropja. Sicer pa lahko občina tudi uredi nove potrebne šolske prostore tako, da dozida šolskemu poslopju še četrti krak.
Glede zahteve ravnateljice in staršev slovenskih licejev, naj bi tudi šolskemu poslopju dozidali še eno nadstropje, je konzulta vzela zahtevo na znanje in jo podprla, vendar tokrat ne gre za pristojnosti občinske, temveč pokrajinske uprave.
Na zahtevo svetovalca Pečarja (KPI) so svetovalci vseh strank podprli zahtevo, naj občinska u-prava takoj — se pravi mimo petletnega načrta — preuredi sistem ogrevanja v šolskem poslopju v Ul. Caravaggio 4, kjer je več slovenskih šol.
S tem se seja konzulte ni zaključila. Razpravo bodo nadaljevali jutri zvečer.
Pred nekaj dnevi so neznanci pomazali slovenski napis na dvojezičnih tablah v Stivanu in Devinu. Kaže, da so dvojezični napisi v spodnjem delu devinsko - nabrežin-ske občine prenapetežem odveč, saj ni prvič, da so jih pomazali,
enkrat pa so tablo v Štivanu celo odstranili. Ob vsem tem pa oblasti ne ukrepajo in edino, kar varnost ni organi rečejo je, da so uvedb
jo odobrili brez pojasnil v nekajminutni razpravi. Na seji so samo rekli, da tako hočejo preprečiti spiralo špekulacij, tega niso dovolj utemeljili. Prav odobritev variante regulacijskega načrta pa istočasno nedvomno potrjuje obstoj nerednosti pri gradbeni politiki. Poleg tega obstaja tudi dvom, če bo mogoče to varianto v resnici izvajati. Varianto je namreč izdelal odbor, ki je resnični krivec za nerednosti, do katerih je prihajalo v zadnjem času. Ta odbor odraža večino, ki je v stalni krizi, zaradi česar je občinska uprava že tri leta paralizirana.
Napake urbanistične politike leve sredine, neizvajanje programa, ki ga je večina sprejela v začetku mandatne dobe, nezanimanje za osnovne potrebe prebivalstva in neizvajanje celo zakonskih obveznosti potrjujejo popoln bankrot odbora, ki mu predseduje dr. Legiša in ki še vedno vodi občino.
Tajništvo KPI ob zaključku poročila obžaluje, da PSI in Slovenska skupnost nista odgovorili na predlog o ustvarjanju novih pogojev v občinski upravi, s katerimi oi preprečili paralizo občine. Tajništvo KPI zaključuje, da sta zaradi tega PSI in SSL skupno s KD odgovorni za krizo v devinsko-nabrežinski občini.
Tatinski podvig beguncev ki je razburil Padričarje
V torek, 9. oktobra, okrog 19. ure, je prebivalce zahodnega predela Bazovice presenetil silovit ropot. Na ostrem ovinku v začetku vasi sta namreč trčila avtomobila, rdeč prinz NSU tržaške registracije in videmski alfa romeo. Trčenje pač, kot se jih pripeti toliko vsak dan na naših cestah — rdeči prinz je na mokrem tlaku zaneslo na ostrem ovinku na levo stran cestišča, po katerem je tedaj privozil videmski avtomobil in trčenje je bilo neizogibno.
Nesreča ni vzbudila velikega hru-pa. Škoda na obeh avtomobilih sicer izdatna, ranjenih pa ni bilo. Dogodek bi tako ostal širši javnosti neznan, če bi ne prišlo nepričakovano na dan, da je bil rdeči prinz ukraden. Voznik avtomobila in njegov sopotnik sta se po nesreči hotela izmuzniti, a jima ni uspelo. Karabinjerji z bazovske postaje so ju aretirali ter po krajšem zasliševanju pospremili v koronejske zapore. A-retiranca sta 24-letni Aleš Pokorn iz Brna ter 21-letni Rene Wrubllovsky iz Prage. Mlada Čehoslovaka sta svoj tatinski podvig izvršila v neki vili v Padričah. Splezala sta čez
• V okviru vsedržavne sindikalne akcije za zahtevo, naj vlada podpre dejavnost glasbenih in opernih prireditev, bodo danes stavkali uslužbenci opernih gledališč. V našem mestu bo stavkalo osebje gledališča «Verdi».
odprla vhodna vrata ter se odpeljala i gjrgega načrta pokrajine o reorga-z avtomobilom, ki je bil parkiran na j njzacjji psihiatrične bolnišnice.
začetku dvorišča z vžigalnim kiju- j	___________
čem v plošči. Vila in avtomobil sta last 40-letne Libane Pattavinc.
Čeprav m dnevno časopisje nič poročalo o tem tatinskem podvigu ter njegovih posledicah, je dogodek zelo razburil prebivalstvo Padrič in sosednjih vasi. Vila je namreč v neposredni bližini begunskega naselja za tujce. Ni novost, da so bili naseljenci taborišča že neštetokrat v središču črne kronike in ni novost, da so prebivalci okoliških vasi že večkrat protestirali pri raznih oblasteh zaradi vsega tega.
Ta novi podvig je le še prilil olja nezadovoljstvu in zaskrbljenosti, ki je že vrsto let povezana z obstojem tega zloglasnega taborišča. Vendar, čeprav se je tatvina dogodila v neposredni bližini omenjenega taborišča, in sta bila vanjo vpletena dva češka državljana, so varnostni organi izjavili, da mladeniča nista prebivala v taborišču. Baje naj bi prišla iz Francije, čeprav ne izklju čujejo možnosti, da sta bila kdaj prej v padriškem taborišču. Naj bo kakor koli, prebivalstvo se upravičeno sprašuje, kdaj bo vse to prenehalo.

• Danes bo na občini sestanek zainteresiranih krajevnih ustanov in organizacij, na katerem bodo govorili o vključitvi skrbstva za spastične bolnike v ustanavljajoči se konzorcij, ki bo upravljal krajevne zdravstvene skupnosti. Sestanek je sklical župan Spaccini, udeležili pa se ga bodo predsednik po krajine, župani okoliških občin, deželni ravn. odborništva za zdravstvo, predsednik deželne bolnišnice in predstavniki zainteresiranih kategorij.
MLADINSKI KROŽEK Trsi
Ulica Ginnastica št. 72
Priredi danes, 18. oktobra ob 19.30 predavanje:
AR je možna parlamentarna pot
v socializem: čile.
, Govoril bo dr. Karel šiškovič.
Vljudno vabljeni
..........
ZA REFORMO JAVNIH PREVOZOV
Napovedan močnejši pritisk sindikatov na deželno vlado
Prihodnji teden v Trstu deželna manifestacija
Kljub obsežnim programskim obljubam imajo sindikati uslužbencev prevoznega sektorja, ki se te dni bore za korenito reformo javnih prevoznih storitev, občutek, dia se deželna vlada Furlanije - Julijske krajine še ni odločila podpreti zahteve delavstva in z gmotnimi prispevki omogočiti javnim krajevnim upravam ustanovitev medobčinskih konzorciiev za upravljanje avtobusnih zvez. Gmotna podpora dežele je odločilni dejavnik, kajti manjše občine nimajo dovolj denarja, da bi same publicizirale obstoječe avtobusne družbe, oziroma odvzele koncesije zasebnim prevoznikom.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Prejšnji teden je tržaški zdravstveni urad zabeležil štirinajst primerov nalezljivih obolenj, od katerih devet v tržaški občini, pet pa izven meja občine. Največ je bilo primerov nalezljivega vnetja jeter. Za to nevarno boleznijo so zbolele štiri osebe (dive izven občine). Poleg tega je občinski zdravstveni urad zabeležil v obdobju od 8. do 14. oktobra tri primere srbečice (dva izven občine), dva primera noric ter po en primer škrlatinke, tifusne mrzlice, otroškega gastroenteritisa, nalezljivega vnetja pri ušesne slinavke ter malteške mrzlice.
Massimo Reddi, 23-letni prista-niščnik iz Ul. Raffineria 4, se bo moral zdraviti v nevrokirurškem oddelku bolnišnice 40 dni, seveda če ne bo komplikacij, zaradi hudih lobanjskih poškodb in zloma desne ključnice. Reddi je med deli m _________j- _______—	l°m na ladji «Africa», ki je za-
preiskavo oTezultatih te in drugih ! sidrana v novem pristanišču, na podobnih preiskav pa ne vemo ni I del z višine 8 metrov v podpa česar.	1
S PREDSINOČNJEGA SESTANKA V MILJAH
Izdelati bo treba dokument o položaju v Osapski dolini
Ta sklep je sprejel Stalni enotni odbor za varstvo miljskega področja
Odločna pripravljenost in zavzetost občanov miljske občine, da bi preprečili namestitev novih naftnih čistilnic na področju te občine, postaja iz dneva v dan občutnejša in oblasti se bodo morale prej ali slej sprijazniti s to stvarnostjo, ki je obenem odraz volje širših plasti vsega prebivalstva naše pokrajine. Glede vprašanja nameščanja nove čistilnice Vincor v Osapski dolini se brez prestanka razpravlja na vseh javnih sestankih v miljski občini. S tem v zvezi bodo v kratkem izdelali podroben dokument, ki ga bodo predložili višjim oblastem. To je bil tudi sklep, ki ga je na predsinočnjem sestanku sprejel stalni enotni odbor za varstvo miljskega področja.
Odbor, ki obsega predstavnike vseh strank, vseh sindikalnih organizacij, predstavnike trgovcev, o-brtnikov ter predstavnike obeh rajonskih svetov za Zindis in Milje-center, je svoj čas sprejel sklep, da predloži ta problem deželnim oblastem, kar je tudi izvedel. Na predsinočnjem sestanku je namreč predsednik Stalnega enotnega odbora za varstvo miljskega ozemlja in miljski župan Gastone Millo poročal o srečanju, ki ga je imel z deželnim od-ibornikom za industrijo in trgovino
Nereom Stopperjem. Namen srečanja je bil sensibilizirati deželne oblasti, da bi posredovale na ministrski ravni za dokončno rešitev problema, ki tako zaskrbljuje ne samo prebivalce Osapske doline ampak vse Tržačane in o katerem je bilo že toliko razprav. Deželni odbornik je ponudil vso svojo podporo in je v ta namen predlagal milj-skemu županu in drugim predstavnikom odbora naj mu predložijo podroben dokument o industrijskem stanju v miljski občini ter o zahtevah prebivalstva.
Kot rečeno, je odbor ta predlog sprejel ter ga izpopolnil z zahtevo, da se z dokumentom seznanijo vse politične sile, predvsem pa pristojno ministrstvo. Tudi zahtevo po ukinitvi gradenj novih naftnih čistilnic ter drugih tako imenovanih «u-mazanih industrij» na področju miljske občine je treba dopolniti nasprotno z zahtevo po gradnji takšnih industrij, ki bi ne onesnaževale naravnega okolja, predvsem pa, ki bi zaposlile mlade diplomirance, ki si morajo zaradi kroničnega pomanjkanja delovnih mest v naši pokrajini iskati zaposlitev v drugih večjih italijanskih mestih ali celo v tujini,
Delavci tega sektorja so že dvakrat stopili v stavko, tretja, celodnevna, stavka v naši deželi pa bo prihodnji teden. V zvezi s pripravami na to stavko, ki naj pomeni zaostritev pritiska na vlado in na deželne organe, so se v Vidmu sestali te dni izvršni odbori sindikatov FIAI - FENLAI -FNAI, se pravi strokovnih organizacij avtoprevoznikov, ki so včlenjene v sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL.
Na sestanku so izrekli ostro kritiko javnim oblastem. Odgovornosti so v tem smislu večje, glede na oddaljenost od baze, se pravi občinskih uprav.
Sindikalisti so sklenili pozvati sindikalno federacijo, se pravi de lavce drugih strok, naj podpro boj prevoznikov za reformo in v tem smislu pristanejo na skupne stavkovne akcije. Kajti samo skupna akcija vseh delavcev, tistih, ki so zaposleni na avtobusnih progah in tistih, ki se vozijo, bo pomenila ustrezen pritisk na deželo in na vlado v Rimu.
Obenem pozivajo sindikati deželno vlado, naj stopi ob stran stavkajočih delavcev in uresniči, mejah svoje pristojnosti, njihove zahteve.
Da bi to zahtevo podprli z ak cijo, so sindikalisti sklenili organizirati v Trstu, glavnem mestu Furlanije - Julijske krajine, deželno manifestacijo osebja prevoznih podjetij in drugih strok. Datum bodo sporočili kasneje.
Nesrečen zaključek okusnega kosila
Okusno kosilo je privedlo 61-letno Romano Balbi por. Zhok iz Salite Monte Valerio 51. . . v bolnišnico Včeraj zgodaj dopoldne je šla nabirat gobe po grapah, ki se raztezajo nad novo univerzo. Nabrala jih je za dobro košaro in si z njimi pripravila kosilo.
Kmalu nato pa so jo zgrabili hudi krči v trebuhu in želodcu, da je začela bruhati. Poklicala je na pomoč sosede, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, kar je že bilo očitno: šlo je za zastrupitev od gob. Sprejeli so jo v oddelku za oživljanje, na srečo pa so ji lahko hitro izprali želodec, tako da je izven vsake nevarnosti. Po mnenju zdravnikov bo ozdravela v enem tednu, seveda če ne bo komplikacij.
GLASBENA MATKA - TRST
Koncertna sezona
Abonma 1973 - 74 — Devet koncertov — Kulturni dom v Trstu
25.10.1973: Pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda, dirigent Ivo Dražinič — 12.11.1973: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solisti: Elena De Martin -mezzosopran, Dina Slama - klavir, Vojko Cesar - fagot — 2.12.1973: Pevski zbor JOŽA VLAHOVIČ iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto — 14.12.1973: SLOVENSKI OKTET — 8.1.1974: DUNAJSKI KOMORNI ORKESTER, dirigent Anton Nanut, solist Miloš Pahor - flavta — 25.1.1974: SLOVENSKI TRIO, Aci Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina, Ciril Škerjanec
-	violončelo — 15.3.1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Goran Košuta - violina — 29.3.1974: SERGIO MARENGONI, klavirski recital — 19.4.1974: Orkester in solisti LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Rado Simoniti
CENE ABONMAJEV
Redni 9.000 lir, Znižani 7.000 lir. Mladinski in invalidski 2.000 lir
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29
—	tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) od 15.30 do 19. ure. Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma do 17. oktobra.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes, 18. oktobra ob 20.30 (A-bonma mladinski v četrtek — Red E)
Razstave
Fotoamaterski odsek kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) bo začel novo sezono svoje dejavnosti z razstavo ter s proiciranjem diapozitivov, ki so jih pripravili člani Foto kino kluba «Nova Gorica». Razstava se bo začela jutri, 19. t. m. ob 18.30, ko bo predsednik FKK «Nova Gorica» Milenko Pegan prikazal nekaj diapozitivov, na stenah in panojih v pristaniški postaji pa bodo na ogled občinstvu fotografski posnetki, ki so jih pripravili že omenjeni Milenko Pegan, nadalje Marko Mladovan, Branko Lozar, Rafael Podobnik in Ante Škrobonja.
Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z urnikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih.
V	Tržaški knjigarni je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprl; razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
Od sinoči razstavlja v občinski galeriji na Trgu Unità tržaški likovnik Vottorio Cossutta, ki spada med starejšo tržaško generacijo. Za sedanjo razstavo je Cossutta pripravil obilna dva ducata olj, na katerih prikazuje v glavnem pokrajine in cvetje. Razstava bo trajala do 25. t. m.
V	galeriji «La Lanterna» bo 20. t. m. odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra.
Mali oglasi
128, 127 lAKOJš.VIA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spyder 69; 124 coupé 68. 69; 124 67. 69: 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 18. oktobra LUKA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 10.50 — Luna vzide ob 22.39 in zatone ob 13.09.
Jutri, PETEK, 19. oktobra ETBIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,4 stopinje, najnižja 15,6, ob 19. uri 18,2, zračni pritisk 1009,2 rahlo narašča, brez vetra, vlaga 83-odst., nebo 8 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj, dežja je padlo 1,7 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
Umrli so: 82-letni Vittorio Sossi, 3 dni stari Andrea Radojkovich, 64-letna Carla Paoletti vd. Marchesini, 75-letna Maria Vranyac vd. Polli, 70-letna Pia Gomisel por. Bontempo, 79-letni Carlo Gerin, 60-letni Umberto Corsi, 69-letna Maria Inghini, 75-letna Anna Bordon vd. Brešan, 81-letna Elisabetta Pakor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Fiz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (A-bonma mladinski v četrtek — Red E) — Jutri, 19. oktobra ob 20. uri (Red G mladinski). V soboto, 20. oktobra ob 21. uri (izven abonmaja). V nedeljo, 21. oktobra ob 16. uri (Red F — okoliški).
Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
VERDI
V petek, 19. oktobra ob 21. uri bo v gledališču Verdi nastopil filharmonični orkester iz Moskve. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Lazareva izvajal skladbe Prokofjeva, Čajkovskega in drugih ruskih skladateljev.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Pri gledališki blagajni Verdija sprejemajo potrditev abonmajev za letošnjo sezono. Rok za potrditev zapade 21. oktobra.
Kino
Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek.
Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi
, ,in,Daria- čticolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Contratto carnale — contact». George Hilton, E. M. Salerno in' Franco Gionelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film.
Eden 16.00 «Cinque matti allo stadio». Charlot. Barvni film.
Ritz 16.00 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Crescete e moltiplicatevi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Stander. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes.
Impero 16.30 «Racconti dello zio Tom». Barvni film za vsakogar.
Filodrammatico 16.30 «La ragazza di Pigalle». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Mcdemo 16.00 «Le 14 Amàzzoni». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Permette... Roco Papaleo». Barvni film z Mar-cellom Mastroiannijem.
Ideale 16.30 «La sfida dei MacCenna». Igrata John Ireland in Anabella Incontrerà. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Uomini e cobra». Igrata Kirk Douglas in Henry Fonda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Mare blu morte bianca». Barvni film.
Radio 16.00 «Il re dei mostri», čmo-beli film.
Izleti
PD Prešeren obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo, 21. t. m. ob 6. uri na Gorici v Boljuncu. Priporočamo točnost.
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Geppa 9 (gdč. Norči). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh.
BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE
• * *
T R 2 AS K A KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10 rtu 38-101, 38-0.4S
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	594.—
Funt iterling	1458.—
Švicarski frank	198,40
Francoski frank	140,75
Nemška marka	248,—
Avstrijski šiling	33,35
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
PRIMORSKI DNEVNIK
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Razprava o zaskrbljujočem splošnem političnem položaju
Ogorčenje zaradi čudnega postopka pri imenovanju slo-venske solnice v občinsko komisijo za celodnevni pouk
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na torkovi seji ponovno razpravljal o sedanjem splošnem političnem položaju, ki postaja vedno bolj zaskrbljujoč. To vprašanje bo tudi na dnevnem redu seje glavnega odbora SKGZ, ki bo v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri v Trstu v Gregorčičevi dvorani. Izvršni odbor je v tej zvezi sklenil, da bo referent za krajevne uprave Bogo Samsa poročal na te mo: Slovenska narodnostna skupnost v današnjem političnem trenutku.
Tajnik zveze Darij Cupin pa bo govoril o «Obveznostih tržaških in goriških organizacij do Beneške Slovenije». Kot priprava za to poročilo in sklepe, ki jih bo po razpravi osvojil glavni odbor, je bilo za petek sklicano posvetovanje nekaterih v zvezo včlanjenih organizacij, kjer bo govor tudi o konkretnih predlogih za sodelovanje s Korošci.
Izvršni odbor je nato ponovno razpravljal o gorskih skupnostih in potrdil že znano stališče.
Na dnevnem redu seje so bila nato še številna vprašanja. Tako je izvršni odbor govoril o publikaciji «Bollettino degli sloveni in Italia» in o uredniškem odboru. Imenovana je bila delegacija, ki bo zvezo zastopala na kongresu Društva slovenskih izseljencev, ki bo 3. novembra v Orbu v Švici in na katerem bo okrog 70 delegatov sekcij društva iz Belgije, Švice, Zahodne Nemčije, Francije in Italije.
Izvršni odbor je nato razpravljal o preverjanju v tržaški občinski u-pravi in o krizi devinsko - nabre-žinske uprave. Z ogorčenjem je sprejel na znanje, da je prišlo do polemik zaradi vključitve slovenskega predstavnika v občinsko komisijo, ki bo usmerjala celodnevni pouk na tržaških osnovnih šolah. Člani izvršnega odbora so izrazili začudenje, kako je lahko sploh prišlo do stanja, da v to komisijo že v samem začetku ni bil imenovan slovenski predstavnik, saj gre za osnovno načelo pravičnega zastopstva in tudi za izvajanje sporazuma med strankami leve sredine. Do vključitve slovenskega predstavnika je tako prišlo šele po odločni zahtevi svetovalke KPI Zorzinijeve in načelnika svetovalske skupine KPI Rossettija. Izvršni odbor je bil mnenja, da gre za eno izmed važnih načelnih vprašanj odnosa do slovenske narodnostne skupnosti.
Načelnica komisije za doraščajočo mladino Pahorjeva je poročala o pokrajinskem kongresu ženske organizacije, ki je odločno podprla zahteve manjšine po njeni celoviti zaščiti. Na kongresu so sprejeli tudi priporočilo, da se izdela predlog oblastem, da se uvede pouk slovenščine v italijanskih šolah, zato da se bosta obe narodnosti na našem področju lahko bolje spoznali in bolje razumeli.
Izvršni odbor je nato imenoval delegaciji SKGZ, ki bosta prisotni na občnem zboru društva «Ivan Trinko» v Čedadu in na občnem zboru taborniškega rodu «Modri val», ki bo letos še posebno slovesen, saj taborniki praznujejo 20 let uspešnega dela. Oba občna zbora bosta v nedeljo, 28. oktobra.
Na dnevnem redu sta bili nato dve pereči goriški vprašanji, katerima bo izvršni odbor posvetil posebno sejo v Gorici. Tako je bil govor o razlaščanju v štandrežu in o občinski slovenski honzulti ter o njeni sestavi.
Končno je izvršni odbor še razpravljal o odkritju spomenika slovenskim internirancem v koncentracijskem taborišču v Gonarsu.
šolskem letu 1973-74 uvedel večerne tečaje strojepisja (I. in II. tečaj) ter keramike (I., H. in m. tečaj). Vpisovanje ob delavnikih (razen sobote), od 8. do 20. ure, v državni srednji šoli «I. Svevo» v Ul. dei Giardini 16. v Škednju. Rok vpisovanja zapade 25. oktobra.
Včeraj popoldne ob 15.45 se je na križišču Ul. Roma in Crispi pripetila nesreča. 62-letno Ano Četrtič por. Montico, bivajočo v Ul. Croce 6 je, medtem ko je prečkala cesto, podrl neki avtomobilist. Ozdravela bo v petih dneh.
poslušanjem in so zato opremljene tudi z zvočnimi in glasbenimi oznakami. Igre naj trajajo približno eno uro. Rokopise bo proučil dramski odsek, ki bo izbrana dela uvrstil med dramske sporede omenjene postaje.
Beneška kulturna srečanja
Jutri v Škrutovem prvo predavanje
Študijski center «Nediža» iz Špe-tra Slovenov priredi v petek, 19. t. m., ob 20. uri prvo predavanje letošnjih «Beneških kulturnih srečanj», katerih tema je «Govor jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji», Srečanja bodo potekala v dvorani hotela «Centrale» v škrutovem (občina Sv. Lenart). V petek bo predaval dr. Tine Logar, redni profesor za historično gramatiko in dialektologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, o temi «Slovenska in beneška narečja».
za vsedržavni kongres v Trstu pokrajinski kongres Zveze žensk Italije, katerega se je udeležilo okoli sto žensk s celotnega Tržaškega področja. Osnovna tema razprav je bila: stvarni položaj ženske v današnji družbi in njena borba za e-mancipacijo. Uvodno poročilo je prebrala v italijanščini Novella Mur-gia, ki je nanizala vrsto perečih vprašanj za žensko z osnovno mislijo, da mora družba, če hoče izpolniti svoje dolžnosti do državljanov, ustvariti delovna mesta tako za moške kot za ženske, slednje pa terjajo vse socialne in druge služnosti, da se olajša breme, ki ga nosijo zaradi dolžnosti do družine. Odtod zahteva po otroško - varstvenih ustanovah, pošolskem pouku, zdravstveni zaščiti in reformi družinskega prava. V slovenščini je spregovorila Nadja Pahor, ki je povzela glavne misli in omenila, da organizacija preživlja že nekaj časa krizo, ker ne uspe dovolj zainteresirati mlajše ženske, četudi vsa navedena vprašanja zadevajo prav nje same. Spomnila se je tudi požrtvovalnih žensk, mater in deklet iz naše slavne polpretekle zgodovine, ki so s svojimi žrtvami pripomogle, da danes svobodno zborujemo, kar pa ni dano še prene-kateremu narodu, tako v Evropi kot drugod. Teror v Čilu je najzgovornejša priča o delu desničarskih sil, ki s silo uničuje vse, kar teži po svobodi ljudstva. Nazadnje je še govorila o naši deželi, ki je dobila avtonomni statut zaradi prisotnosti slovenske manjšine, vendar ta doslej še ni bila pravno zaščitena, četudi je bilo izdelanih več osnutkov za globalno zaščito. Tudi ženska organizacija bo morala podpreti prizadevanja za uresničitev teh zahtev, kakor morajo članice v svojem okolišu skrbeti za rast slovenske šole, kulturnih organizacij in vseh ostalih akcij. Vse to naj bi čez desetletje
MliiiHniiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiimiiiiiiiiiimmiMmmHHmiuiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHHHimimimutimuiiiniiiiiii
Vabilo k sodelovanju na radiu Trst A
Radijska postaja Trst A želi imeti v svojem dramskem sporedu — v četrtkovem — vsako trimesečje vsaj po enega deželnega slovenskega avtorja. Zato vabi vse slovenske dramatike v deželi k sodelovanju. V poštev pridejo samo radiofonske, to je slušne igre, katerih
vsebino more poslušalec dojeti s______________________
mi»..
S POKRAJINSKEGA KONGRESA UDI
Položaj in vloga ženske v današnji stvarnosti
Nadja Pahor o slovenski narodnostni skupnosti v naši deželi ter o njenih problemih
V nedeljo je bil v okviru priprav ] privedlo do idealne dvojezičnosti,
kjer ne bi bilo več potrebno prevajati drug drugemu. V nadaljevanju del je bil dan in odobren predlog Slave Čebulec, da naj organizacija predlaga poučevanje slovenščine v šoli kot se poučuje nemščina ali angleščina. Predlog je podprla tudi Marija Uršič iz Milj z dodatkom, da naj bi se pouk uvedel v šoli v Zindisu, kjer je letos celodnevni pouk. Predstavnica vsedržavnega odbora UDI Vania Chiurlotto je v zaključku poudarila, da predstavlja borba za pravice manjšine bogatitev demokratične borbe, kakor je tudi borba za emancipacijo ženske bogatitev borbe za pravice človeka, za novo pravičnejšo ureditev. Nobena družba ne rešuje avtomatično, samo po sebi vprašanj, ki so specifična. V našem primera so to tako vprašanja manjšin kakor tudi borba za emancipacijo. Zmago se torej doseže samo z borbo. Kongres je sprejel tudi predlog Sabine Benedetti, da se pošlje protestno pismo OZN zaradi dogodkov v Čilu.
GORIŠKI DNEVNIK
NA KAJ NAS ŠE OPOZARJA NOVO S0LSK0 LfTO?
Dijakom $ Krasa, ki imajo popoldanski pouk je treba zagotoviti kosilo in nadzorstvo
Ustanovitev konzorcija med prizadetimi občinami, pomoč iz javnih skladov in sodelovanje z dijaškimi zavodi
18. oktobra 1973
Pokrajinski konzorcij za tehnično izobrazbo v Trstu bo tudi v
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Aprila 1974 gradnja kompleksa Bernardin?
Nerešeno vprašanje izgradnje infrastruktur
Svet za urbanizem piranske občinske skupščine je sprejel dokončni zazidalni načrt turističnega kompleksa «Bernardin». Prvotni načrt je doživel nekaj sprememb, kajti projektanti iz Washingtona so namreč zmanjšali število počitniških hišic, nadalje so nekoliko znižali hotelske objekte in jih prilagodili zemljišču, hkrati pa so tudi skrčili asfaltne površine in jih nadomestili z zelenicami. Po tako spremenjenem zazidalnem načrtu bo imel turistični kompleks «Bernardin» 2500 ležišč, številne restavracije, bare, trgovine, servise in športne objekte, med njimi šest bazenov in pet teniških igrišč in 4000 kv. m kopalnih peščin. V tem turističnem naselju bo lahko hkrati parkiralo okrog 700 avtomobilov.
Medtem ko so vsa vprašanja okrog Investicij rešena, pa je še zmeraj problematično vprašanje izgradnje infrastrukturnih objektov. Prav o tem vprašanju je včeraj razpravljala tudi piranska občinska skupščina. Gre za u-reditev kanalizacije, priključke na vodno omrežje, zlasti pa še na novo cestno povezavo med Portorožem in Piranom. Sinočnih obveznosti za izgradnjo vseh teh infrastrukturnih objektov ne more prevzeti investitor, to je ljubljanska Emona, zato so na zasedanju občinske skupščine predlagali porazdèlitev finančnih bremen med republiko, podjetjem Emono in piransko občinsko skupščino. O tem bodo nadaljevali pogajanja v prihodnjih tednih. Zadeva pa je nujna in jo
bodo morsili hitro rešiti, zlasti še kar zadeva cesto med Portorožem in Piranom. če bo šlo vse po načrtih, naj bi začeli graditi turistični kompleks «Bernardin» aprila prihodnje leto.
L. O.
Kongres je zaključil svoje delo kmalu po 18. uri, ko je pred tem še izvolil novo pokrajinsko predstavništvo in pa delegatke za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 1. do 3. novembra 1973.
Zborovanja po vaseh miljske občine
Na področjih Farnei - Korošci ter Čampore - Zindis - Lazaret bodo v kratkem z javnim glasovanjem volili rajonske svete. Na prvem področju bodo volitve v soboto in nedeljo, 10. in 11. novembra, na drugem pa v soboto in nedeljo, 17. in 18. novembra. O tem je na svoji zadnji seji razpravljal miljski občinski odbor, ki je med drugim sklenil prirediti s tem v zvezi javna zborovanja v posameznih krajih. Na teh zborovanjih bodo obenem obravnavali specifična vprašanja posameznih krajev ter občinski proračun za leto 1974. Glede volitev za rajonske svete je občinska uprava pozvala vse stranke naj določijo svoje kandidate. Rajonski sveti so namreč sestavljeni delno iz svetovalcev, ki jih neposredno izvoli ljudstvo, delno pa iz svetovalcev, ki jih imenujejo stranke.
Javna zborovanja v miljski občini bodo 5. novembra na Lazaretu, 6. novembra v Zindisu, 8. novembra pri Čamporah, 23. novembra pri Farnejih, 25. novembra pri Griži in 26. novembra pri Korošcih.
Starim težavam v šolstvu, ki se prenašajo v novo šolsko leto, so se pritaknile še nove. Ko govorimo o njih, nimamo v mislih načelnih vprašanj o neu reditvi položaja šolnikov, o šolskih zgradbah, učilih itd., o katerih smo nekaj že napisali, ampak imamo pred seboj drobnejša vprašanja s šolskega področja, ki lahko, kakor bomo kmalu videli, povzročijo precejšnje glavobole in skrbi.
K temule pisanju nas je predvsem spodbudil korak doberdob-skih staršev na njihovo občinsko upravo, da bi sama ali pa v družbi prizadetih občinskih uprav in pristojnih šolskih zavodov poiskala rešitev med starši važnega vprašanja, ki zadeva bivanje srednješolcev s Krasa v Gorici, kadar imajo popoldanski pouk. Če dijaki zaključijo šolski pouk opoldne, imajo za povratek ugodno avtobusno zvezo. Če pa morajo ostajati po nekajkrat na teden tudi pri popoldanskem pouku, tedaj se pojavlja vprašanje kosila ter niiho-vega nenadzorovanega bivanja v Gorici pred poukom in po njem. Gre za kakšne štiri ure, ki jih dijaki preživijo v mestu, preden se lahko ob 19. uri z avtobusom odpeljejo domov.
Verjetno so v takšnem položaju kot dijaki iz Doberdoba tudi dijaki iz drugih slovenskih občin in vasi na Goriškem. Ker je malo ver jetno, da bodo šole ukinile popoldanski pouk, čeprav gre ponavadi za manj važne predmete (v skrajnem primeru bd bilo mogoče pretresti tudi takšno možnost), je nujno poiskati ustrezno rešitev v dogovarjanju med prizadetimi občinskimi upravami kot je to v praksi za nekatere skupne službe. Najboljši izhod iz takšnega položaja bi bil konzorcij med občinami za ustanovitev skupne menze in diiaškj prevoz iz šole do menze in nazaj, o katerem bi bilo mogoče najti skupni interes tudi z goriško 'občinsko upravo. Upoštevati bi bilo nadalje treba tudi možnost vključitve dijaških zavodov v dogovarjanje, zlasti še zato. ker nrav gotovo obstajajo zakoni finansiranju takšnih potreb iz .avnih skladov. Vprašanje ni enostavno, še celo pa ni z njegovim reševaniem mogoče odlašati. Kako resno ga jemljejo starši, ki imajo otroke v šolah v Gorici, dokazuje tudi govorica, ki se je svoi čas širila po Krasu, o možnosti odmrtja srednie šole v Doberdobu. Govorica, ponavljamo, lej ni imela nobene resne rvrilsge. izražala na je stališče nekaterih staršev, ki se ne morejo kar tako sprijazniti z mdsliio, da so njihovi o-troci ves dan zdbma in da ne vedo, kje jedo in kaj počenjajo, preden se iz mesta odpeljejo domov.
Dolgo pred pričetkom pouka se je vedelo, da bo na trgovski šoli letos tudi peti razred. Občinska uprava pa je učilnico za novi razred pričela urejati šele s pričetkom šolskega pouka. Ker pa so morali za dijake petega razreda najtj učni prostor, so jim dali profesorsko sobo in je zato učno osebje brez nje, odnosno ima na voljo hodmk. Občina sedaj popravlja dve učilnici in bo treba še nekaj časa počakati, da jih bo dokončala.
Podoben primer imamo z učilnico v Ul. Ramdaccio, kjer so prav tako kot na trgovski šoli pričeli z deli prekasno.
Sodimo, da obstaja kratek stik v nekaterih službah na občini in da zaradi njega prihaja do zastojev v urejaniu šolskih prostorov, ki kvarno vplivajo na razpoloženje dijakov in šolnikov.
njih količinah na hektoliter pride-1 praznikih od 9. do 12. ure in od
lanega vina:
0,95	litra	alkohola	za	navadna
namizna vina;
0,38	litra	alkohola	za	visokoka-
kovostna bela vina z zaščitnim znakom;
0,76	litra	alkohola	za	visokokakovostna črna vina	z	zaščitnim
znakom.
Za vsa pojasnila in pisanje prijav se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, v uradnih urah.
Urnik muzejev in knjižnice v Gorici
Objavljamo čas odprtja muzejev in knjižnice v Gorici v mesecu oktobru.
Goriški Grad: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure; ob praznikih od 8.30 do 12. ure in od 14. do 19. ure. Vstopnina je 100 lir.
Zgodovinski muzej na Gradu: ob delavnikih (razen ponedeljka, ko je muzej ves dan zaprt) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob
15. do 18. ure. Vstopnina je 100 lir.
Muzej v Attemsovi palači: ob delavnikih (muzej je zaprt ob ponedeljkih) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vstopnina, ki velja tudi za muzej na Gradu je 100 lir.
Državna knjižnica: od 9. do 19. ure.
Občinski park: samo ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 16.30 do 19.30.
Za vse podrobnejše informacije se je treba obrniti do urada turistične zveze. Ul. Mazzini, tel. 83137.
Krminski župan poda! ostavko
Zvedeli smo, da je krminski župan Stecchina podal ostavko. Prejšnji teden je sodnik obsodil župana na leto dni zapora pogojno in na plačilo sodnih stroškov. Krminski župan je namreč lansko leto izdal deset gradbenih dovoljenj, ki so bila v nasprotju z določili regulacijskega načrta.
NA POBUDO ORNITOLOSKE FEDERACIJE
V prostorih razstavišča Espomego danes odprtje ptičje razstave
Poleg domačih, bodo sodelovali tudi razstavljavci iz Jugoslavije
V	prostorih Espomego v Ulici Cadorna bodo danes odprli 12. deželno ornitološko razstavo, ki jo prirejajo goriška občina, turistična zveza, Pro loco, državna in goriška orni-tološka federacija. Razstava no namenjena kanarčkom in ptičem, ki živijo v kletkah.
Razstavni prostori bodo odprti občinstvu šele v soboto, medtem ko bosta prva dva dneva namenjena postavljanju kletk in ostalega materiala ter ogledu žirije.
V	soboto ob 11. uri bo slavnostno odprtje razstave ob prisotnosti krajevnih oblasti in vseh razstavljavcev. Popoldan si bo občinstvo lahko ogledalo razstavljene ptiče. V nedeljo bodo prostori Espomego ves dan odprti občinstvu; nagrajevanje najboljših bo v nedeljo zvečer. Vzporedno s ptičjo razstavo so priredili tudi razstavo fotografij, slik in železnih izdelkov s ptičjo tematiko.
12. ornitološka razstava hoče biti predvsem sredstvo, s katerim bi širši krog ljudi spoznal in vzljubil te male živali in naravo samo.
V Ločniku se je včeraj ob 18. uri ponesrečil 51-letni Gerardo To-nut iz Placute 11. Mož je nerodno padel s kolesa, ko je vozil proti domu. V bolnišnici bo ostal 20 dni zaradi udarcev v prsni koš.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO JUGOSLOVANSKE VLADE
Tečaj esperanta kmalu v Gorici
Tudi v Gorici bodo pričeli s tečajem esperantskega jezika. Tečaj se bo pričel 24. t.m. v italijanskem ženskem centru na Trgu sv. Antona 2, kjer se lahko zainteresirani tudi vpišejo.
Ta mednarodni jezik, ki so si ga zamislili ljudje, ki so želeli spravo in razumevanje med narodi, poučujejo v številnih evropskih državah v posameznih krožkih, ponekod pa ga celo učijo v šolah. V Italiji imamo tak primer v osnovnih šolah v Ceseni, kjer se je esperanta naučilo 330 otrok, ki so potem imeli koristne stike tako z jugoslovanskimi kot z avstrijskimi otroci. Nekateri poslanci v italijanskem parlamentu so tudi predlagali zakonski osnutek na podlagi katerega naj bi esperanto obvezno poučevali v šolah.
Sedaj je ljudem v Gorici, ki bi želeli imeti s pomočjo tega jezika stike z ljudmi v drugih državah, nudi možnost, da se esperanto naučijo tudi v našem mestu.
V GONARSU BODO KMALU UREDILI KOSTNICO S POSMRTNIMI OSTANKI SLOVENSKIH INTERNIRANCEV
Vanjo bodo položili tudi umrle v drugih taboriščih in zaporih severne Italije - Načrt spomenika je izdelal kipar Miodrag Živkovič
VESTI IZ BOLNIŠNIC
Pridržana prognoza za dečka iz Ronk
V	Fari je avtomobilist z lancio fulvio, 32-letni Giovanni Ponton iz Ulice Parini 16, podrl 7-letno učenko Eleonoro Bressan iz Fare, Ulica Gorizia 70, ko je prečkala cesto.
Deklico so nemudoma prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji u-gotovih možganski pretres, poškodbe na desni nogi in odrgnine po telesu: zdravila se bo 25 dni.
Do podobne nesreče, a s hujšimi posledicami, je prišlo včeraj popoldne v Ronkah, kjer je avtomobilist iz Vidma, 51-letni Bruno Redolfi, povozil Izletnega Claudia Raffo iz Ronk, ki je prečkal cesto potem ko je stopil iz šolskega avtobusa.
Dečka so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudih poškodb.
V	tovarni Nest-Pack v Tržiču se je hudo ponesrečil 28-letni elektrikar Sergio Sergo. V delavca je točil železni voziček, ki ga uporabljajo za prevažanje materiala. V tržiški bolnišnici se bo zdravil 30 dni.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13, telovadba za predšolske o-troke vsak torek in petek od 16. do 17. ure s pričetkom v torek, 23. oktobra. Vpisovanje bo jutri, 19. oktobra ob 16. uri. Isti dan ob 15. bo, vedno v prosvetni dvorani, vpisovanje za pouk ritmične telovadbe in folklore za dekleta.
Kino
iP	,	v.	, J
Danes zjutraj je župan v Gonar su dr. Guido Toso odpotoval v Rim, kjer se bo sestal z ambasadorjem SFRJ Mišom Pavičevičem in mu prikazal stanje del pri spomeniku umrlim slovenskim internirancem v Gonarsu ter se domenil za svečanost, ki bo ob odkritju spomenika kostnice, ki bo po vsej verjetnosti letos 2. decembra.
Predsedstvo nedeljskega kongresa UDI
Obvestilo Kmečke zveze
Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da morajo tudi letos prijaviti vse količine grozdja, ki so ga prodali. Kdor prijave ne bo izpolnil, ne bo imel pravice do zaščitnega znaka visokokvalitetnih briških vin in ga kot takega ne bo mogel prodajati.
Kmečka zveza obenem opozarja vinogradnike, ki so pridelali več kot 50 hektolitrov vina, da morajo, na podlagi ministrskega dekreta z dne 27.8.1973, oddati tropine in drožje žganjarnam in to po nasled-
V prvih letih vojne je bilo v Gonarsu taborišče slovenskih ujetnikov, mnogi med njimi so zaradi slabega ravnanja v taborišču tudi umrli. Veliko je bilo med njimi takih, ki so s taborišča na Rabu prihajali v Gonars le umirati. Ne občinskem pokopališču v Gonarsu je pokopanih 414 oseb, med njimi tudi precej otrok, ki so umrli v taborišču.
Jugoslovanske oblasti so že takoj po vojni hotele urediti pokopališča Jugoslovanov, ki so bili internirani ali ki so padli v Italiji. Taka pokopališča so v glavnem v Južni Italiji, kjer so bila partizanska taborišča prekomorskih brigad in bolnišnice.
Za spomenik v Gonarsu so se pričeli pogajati že pred desetimi leti in takoj so nastale težave diplomatskega značaja. Končno so se domenili, da bodo tak spomenik postavili v Gonarsu in da bodo v kostnico, ki bo tu zgrajena, postavili ne le ostanke 414 umrlih internirancev, ki so pokopani v Gonarsu, marveč še posmrtne ostanke približno 200 drugih umrlih v drugih zaporih in taboriščih sev. Italije.
Letos spomladi se je jugoslovanska delegacija zvezne vlade domenila v Gonarsu o zadnjih vprašanjih z zastopniki občine in posebno še z županom dr. Tosom.
Načrt celotne kostnice, ki bo zavzemala površino približno 800 kvadratnih metrov in ki bo postavljena na podaljšku sedanjega pokopališča, je izdelala skupina «Atelje 11» iz Novega Sada, pod vodstvom inž. Blagoje Rebe, sodelovah pa so arh. Helena Petrovski, Stevan Horvat in Vera Dejanov.
Načrt za spomenik pa je napravil arhitekt in kipar Miodrag Živkovič. Umetnik ima 45 let. študiral je v Beogradu, napravil je precej spomenikov. Omenimo naj spomenik za bitko na Sutjeski v Tjenti-štu, spomenik revolucije v Prištini, spomenik zmagi v Kamenskem, spomenik ustreljenim otrokom v Kragujevcu, spomenik jugoslovanskim izseljencem v Punta Arenas v Čilu,
1'ogled na kestoko med gradnjo spomenik Vuku Karadžiču v Lozni- ki prihajajo tudi iz bližnjih kra-
či in še precej dragih.
Spomenik je napravljen v obliki stilizirane rože. Veliki cvetni listi bodo napravljeni iz rdečega marmorja Tranas, uvoženega iz Švedske, v sredini bodo listi iz nerjavečega jekla. Tla bodo iz belega marmorja iz Carrare, v sredini pa bo mozaik iz muranskega stekla, ki ga bo se stavil sam kipar živkovič v prihod njih dneh. V dveh podzemnih ko stnicah bo mesta za 680 posmrtnih ostankov. 414 jih je iz Gonarsa, približno 200 pa iz ostalih sevemo-italijanskih taborišč. Ozadje bo iz belega cementa, ki ga je izdelala tvrdka Lepore iz Gradišča.
Gradbena dela izvršuje zadružno podjetje «Ars et Labor» iz Torvi-scose, marmorje postavlja podjetje Vrech iz červinjana, jeklene izdelke je napravilo podjetje Piovesana iz Torviscose, vsa dela pa nadzoruje arhitekt Maria Antonietta Toso-Cester iz Gonarsa.
Ko smo si včeraj ogledali gradbišče, smo videli, da dela dobro napredujejo, župan dr. Toso nam je izrazil bojazen, da bi vreme nagajalo. Spomenik so pričeli graditi letošnjega 1. julija in so obljubili, da bo dokončan do srede novembra.
Na dan odkritja, ki bo skoro gotovo 2. decembra, bo v Gonarsu velika svečanost. Iz Ljubljane bodo prišli zastopniki borčevskih organizacij, invalidski pevski zbor, preživeli interniranci in svojci umrhh.
Ni samo to kar veže Gonars s Slovenijo. Župan dr. Toso nam je povedal, da so v teku pogajanja za pobratenje občine Gonars z Vrhniko. V Gonarsu namreč izdelujejo čevlje (v tovarnah in delavnicah je zaposlenih nad 1.500 ljudi,
jev), usnje pa kupujejo v Vrhniki. Pobratenje bo prihodnje leto junija, želeli pa bi navezati tudi podrobnejše oblike sodelovanja, bolj človeškega značaja, ki ne bi bile vezane samo na trgovske stike.
Marko Waltritsch
V goriško bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli na desetdnevno zdravljenje 59-letno Marijo Simčič por. Tronkar z Gradiškute štev. 17. Simčičevo je na Trgu sv. Jurija v Ločniku podrl neki avtomobilist.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Una giornata spe» sa bene». J. Durilo in V. Caprioli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
KORZO 16.45—22.00 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte all'evidenza. Firmato colonnello Buttigliene». J. Dufilho. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il piccione d’argilla». R. Vanghn in R. Klark. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «Manson e la famiglia di Satana». C. Manson, S. Atkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Colpo ma*, stro al servizio di Sua maestà britannica». R. Harrison, M. Lee. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «La vestale di Satana». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «La mia legge». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Detectiv privato . . . anche troppo». Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
Nova Gorica
SOČA «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zvezda z juga», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ni rož za agenta OSS 117», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
llliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiniiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin
SPET NESREČA NA MAJNIC/
Na ravni cesti na Majnici se večkrat pripetijo nesreče, za katere je skoro vedno kriva prevelika hitrost. Do približno take nesreče je prišlo na Majnici včeraj ponoči, ko je proti Gorici, okrog 23. ure, vozila očetov avto fiat 124 special GO 66827 20-letna študentka Margherita Padovan, iz Ulice Montesan-to 173. Kakih sto metrov od gostilne na Majnici je Padovanova, po lastni izjavi, izgubila oblast nad volanom, ker jo je oslepil neki tovornjak in zašla na travnik na desni strani ceste, njen avto je nato drsel kar 60 metrov dalje, podrl drevo in se prevrnil ter se spredaj precej poškodoval. Padovanova je prišla domov in šele včeraj zjutraj je odšla v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravila petnajst dni.
Njen oče pa je včeraj zjutraj prijavil dogodek prometni policiji.
Ko so policisti, okrog devete ure, merili cestišče, kjer je prišlo do nesreče, so se ustavili na robu ceste radovedni avtomobilisti. 33-letni Pietro Visintin s Trga Fiume je bil nekaj časa ustavljen (usmerjen je bil proti Gradišču) s svojim fiatom 128 GO 76198, nato se je hotel odpeljati, a ni pogledal, če je cesta prosta. Za njim je pridrvela s sinico 1300 39Jetna Raffaela Curti-Can» fora iz Ville Vicentine, ki je treščila v Visintinov avto. Fiat je zaradi udarca zaneslo na travnik, simca pa je ostala na cesti pred očmi zaprepaščenih policajev. Na srečo sta samo avtomobila poškodovana, osebe, ki so bili v njih. pa so se rešile brez poškodb.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Bale. Pulj. Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra.
Slovensko planinsko društvo v Gorici
priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu v Ulici Malta do konca oktobra.
Slika iz dela Antoaa Pavloviča Čehova «Češnjev vrt», ki ga te dni uprizarja tržaško Stalno slovensko gledališče. Delo bo na sporedu sleherni večer do nedelje. V nedeljo 21. t. m. pa bo na programu popoldne
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
VAŽNO ARHEOLOŠKO ODKRITJE NA HRVAŠKEM
A ridatilo ni ja, ilirsko naselje desetkrat večje od Pompejev
Na področju kontinentalne Hrvaške in v vsej Panoniji je zelo malo objektov s tako reprezentativno arhitekturo, kot jo predstavlja Andautonija
GLASBENA ŠOLA V ŠEMPETRU
Zelo bogat obračun dvajsetih let dela
Leta 1953 vpisanih 30 slušateljev - Danes /ih je vpisanih 260 ■ Skozi šolo je v dvajsetih letih šlo že 2700 učencev ■ Cela vrsta koncertov in samostojnih nastopov - Vrsta oddelkov
Zares le regionalni spopad ?
Zahod je naglo reagiral na sporočilo generalnega sekretarja SZ Leonida Brežnjeva svetovnemu kongresu sindikatov v Varni. Takoj je padlo v oči, da ni Brežnjev niti z besedico omenil vojne na Srednjem vzhodu. Še več: trenutno mednarodno situacijo je kvalificiral za «obrat od hladne vojne» k popuščanju in sodelovanju, h krepitvi J načela miroljubne koeksistence med | državami z različnimi družbenimi ) sistemi.
Zakaj Brežnjev v tem trenutku ni omenil vojne na Srednjem vzhodu, je lahko predmet temeljite diplomatske analize, je pa treba pripomniti, da je takšna poteza na moskovski strateški šahovnici reagiranja v pogledu izraelsko - arabskega spopada povsem logična.
Kdor je preteklo soboto gledal televizijsko oddajo, v kateri je komentator Pravde, Jurij Žukov, odgovarjal na vprašanja gledalcev, je spočetka ostal presenečen spričo njegove «neažurnosti». žukov je v uvodu dolgo govoril o tem, kako današnjo svetovno situacijo označujeta mir in zmanjšanje napetosti. Gledalec je imel vtis, kot da je bila oddaja posneta še preden je izbruhnila srednjevzhodna vojna. Takih poklicnih napak, seveda, movskovska televizija ne dela: Žukov je kmalu prešel od miru k temu, kar ga danes ogroža. Torej predvsem k arabsko - izraelski vojni.
Tudi Pravda je svoj redni tedenski pregled izpod peresa Viktorja Majevskega začela v istem zaporedju: najprej s poročilom o pripravah obiska Brežnjeva v Indiji, zatem s komentarjem o obisku japonskega premiera Tanake, šele na koncu so prišle vesti o vojni na Srednjem vzhodu.
In če bi si vrhu tega ogledali, kako je bil izkoriščen časopisni prostor oziroma, kakšna je bila vsebina protestnih mitingov, ki so pretekli teden bili v ZSSR, bi lahko ugotovili, da so bili tako e-den kot drugi pretežno posvečeni terorju v Čilu in manj izraelskemu napadu na Arabce.
Takšno sovjetsko reagiranje izhaja iz ocene, da je značilnost trenutnih svetovnih gibanj v zmanjšanju napetosti, obenem pa, da sta udar v Čilu ali vojna na Srednjem vzhodu regionalni poizkusi, da se to zmanjšanje napetosti ogrozi. Zato sovjetska diplomacija tudi vojne na Srednjem vzhodu ne uvršča med dogodke, ki bi ogrožali svetovni mir, marveč jo postavlja tja, kjer se ta vodi, gledajoč nanjo kot na pojav na ravni regionalnega spopada.
S tem se, seveda, nikakor ne zmanjšujeta sovjetska obsodba Izraela in podpora borbi arabskega ljudstva. Takšno stališče je Moskva potrdila tudi ob priložnosti srečanja najvišjih sovjetskih državnikov z alžirskim predsednikom
Bumedienom.	....
V prid teze o srednjevzhodni vojni kot regionalnem spopadu gredo tudi same vojne operacije: bliskovita vojna je doživela poraz, vse bolj očitno postaja, da bo vojna trajala; spričo tega SZ niti ne prikriva svoje neposredne pomoči Arabcem. Minulo nedeljo so bile v Pravdi — ki skrbno odbira vesti o vojni — prvič objavljene informacije o tem, kako je izraelski premier Golda Meir izjavila, da so k velikim izraelskim izgubam prispevali sovjetski strokovnjaki in orožje.
Brž ko Moskva takšne vesti objavi, pomeni, da je očitno ne moti, če svet ve za njen delež v a-rabskem uspehu. Skupna sovjetsko - alžirska izjava pa je prav tako preračunana na daljše obdobje, z njo se Amerikanci opozarjajo, da jim bo zavlačevanje vojne prineslo samo izgubo, ker bo spričo njihove odvisnosti od arabske nafte še zaostrilo obstoječo energetsko krizo.
Smatrajoč torej to vojno za regionalni spopad, skuša zdaj moskovska diplomacija ustvariti videz normalnega vzdušja za svoje nadaljnje akcije programa miru, vsebovanega v krepitvi enotnosti med vzhodnoevropskimi socialističnimi deželami, v gospodarskem sodelovanju s kapitalističnimi ter v pripravah za azijsko kolektivno varnost. Te teme so tudi v času srednjevzhodnega spopada normalno in neokrnjeno prisotne v Moskvi,
Edinole Kosigin je pretekli ponedeljek v svoji zdravici na čast danskega premiera Joergensena nekoliko bolj ostro označil sovjetsko stališče do vprašanja Srednjega vzhoda. Rekel je, da sovjetsko zavzemanje za nadaljevanje procesa popuščanja ne more iti na račun načel, ki so bila ponovno potrjena na 24. kongresu KP SZ, to je načel odpora proti imperialistični agresiji.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodni pogoji za vse dejavnosti, ki zahtevajo poznavanje ljudi. Treba bo takoj rešiti družinsko vprašanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ogibajte se napakam na delu, ki zahteva natančnost. Pogladili boste spor z nekim prijateljem.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite bolj spravljivi v odnosu do svojih sodelavcev. Ne prepričujte ljudi, ki so preveč trmasti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli boste poslovni uspeh, ki ste si ga dolgo želeli. Odločno zadržanje v odnosu do priliznjencev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri svojem poslovanju ste časovno omejeni, odpravite to pomanjkljivost. Brzdajte svojo razdražlji-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kljub novim odgovornostim boste kos delu. Največ preglavice vam bodo povzročili prijatelji.
V vasi ščitarevo pri Veliki Gorici, na Hrvaškem so že pred časom odkrili arheološke ostanke Andautonije, nekdanjega glavnega naselja Andautonijcev, ilirskega plemena, ki je nekoč tu živelo. Navzlic temu to naselje do pred kratkim ni bilo arheološko sistematično raziskano. Temeljiteje so se začeli temu posvečati 1969. leta pod vodstvom strokovnjakov Arheološkega muzeja v Zagrebu. Z deli so najprej začeli na kraju, imenovanem Gradišče, pri čemer so odkrili elemente, na osnovi katerih je bilo moč določiti površino, kjer se je Andautonija razprostirala.
Izkopali so dele zgodnjecesar-skih zidov, del poti, ki je vodila proti severu v Panonijo, temelje stanovanjskih zgradb in sledove zgodnjecesarskih grobov.
Ta odkritja so dajala slutiti o pravih dimenzijah mesta in hrabrila arheologe, da so nadaljevali s svojim delom. Letošnja raziskovanja pa so privedla do odkritja monumentalnega mestnega objekta, verjetno gre za mestne terme (kopališče). Doslej odkriti del omenjenega objekta obsega površino 30X20 metrov in kaže dve fazi izgradnje.
Terme — če gre zanje — so bile izgrajene na nekdanji nekropoli (pokopališče) iz i. stoletja, kar priča o pomikanju mesta proti jugu zaradi poplavljanja Save. Arheologi so prišli na osnovi več pokazateljev do zaključka, da je bila gradbena faza iz 2. stoletja najverjetneje uničena v markomanskih vojnah. V sredini 3. stoletja je bil objekt ponovno izgrajen in je, kot je moč sklepati po najdenem denarju, trajal do druge polovice 4. stoletja.
Med letošnjimi raziskovanji so odkrili še nekaj drobnega inventarja, zelo važnega za arheologe, ker jim pomaga pri datiranju posameznih objektov ali gradbenih faz. Zlasti so bogata odkritja denarja, ki zajemajo veliko časovno razdobje: od Domicijana (konec 1. stoletja) pa do vladarjev konec 4. stoletja. Našli so tudi z numizmatičnega in arheološkega gledišča brezvreden kovanec z vrezano podobo Jožefa H. Vendar ima tudi to svojo znanstveno vrednost:	to namreč potrjuje
mnenje, da so v ščitarjevu iz temeljev rimske oziroma ilirske Andautonije ruli kamen, ki so ga potrebovali pri zidanju zagrebške katedrale.
Med predmeti, ki so bili izkopani, je bogato zastopana keramika. Mnogo je take, ki je bila semkaj prinešena, precej pa je tudi domače. Izkopali so tudi povsem ohranjene nagrobne posode. V gornjih slojih izkopanin so našli ostanke poznocesarske keramike, kar je olajšalo datiranje objekta. V grobovih pa nože, žeblje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Svojim sodelavcem boste pomagali pri reševanju težkih problemov. Ljubezen do družine bo odpravila pesimizen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ponudila se vam bo priložnost, da se uveljavite. Nekatere spremembe v čustvenem življenju.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugoden nakup vam utegne prinesti dobiček. Proučite brez nestrpnosti svoje probleme.
KOZOROG (od 21.12. 20.1.) Izkoristite priložnost in posredujte tudi drugim svoje zamisli. V večernih urah prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pripravite dobro svoj načrt, preden se ga lotite. Morali boste braniti svojo družinsko srečo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) To, kar ste smatrali za samoljubnost, ni nič drugega kot sebično prijateljstvo. Otresite se ljubosumnosti.
bronasto okovje in steklo iz rimske dobe.
Vse to govori v prid zaključka, da so letošnja arheološka odkritja na področju Andautonije dala izjemne rezultate. Pokazalo se je namreč, da je bila Andautonija po svojih dimenzijah, trajanju in arhitekturi veliko urbanizirano naselje (desetkrat večje, za primerjavo, od Pompejev). Z znanstvenega gledišča pa je prav tako važno dejstvo, da so izkopanine dobro ohranjene, tako da je moč iz njih dobro razbrati različne stopnje izgradnje, zlasti na zidu tako imenovane prve faze.
Sami arheologi so, skladno z e-tiko svojega poklica, zadržani v svojih ocenah glede pomena uspehov, ki so jih dosegli z izkopavanji, navzlic temu je prof. Marcel Gorenc, znanstveni sodelavec Arheološkega muzeja v Zagrebu, dejal, da so — seveda z vsemi rezervami v zvezi s tem terminom — domala senzacionalni.
To ni rečeno tjavdan: na področju kontinentalne Hrvaške, a tudi v vsej Panoniji, je zelo malo objektov s tako reprezentativno arhitekturo.
Kljub doseženim uspehom, pa so arheologi zaskrbljeni, ker ni povsem gotovo, da bo moč s temi deli nadaljevati
«Gioconda» odpotuje v Tokio
PARIZ, 17. — Tehnično osebje velikega pariškega muzeja «Louvre» je že nekaj tednov na delu, da bi slovito «Giocondo» pripravili za na pot. Ker gre za umetnino neprecenljive vrednosti in ker gre za zelo dolgo pot, je dela ve-
Čeprav smo tudi na področju izdajanja slovarjev napravili vsaj zadnja leta velik korak naprej, pa še vedno velja, da se vsaj s terminološkimi slovarji ne moremo posebno postaviti. Posamezne stroke so slabo predstavljene in četudi bi imeli več tovrstnih slovarjev, bi bili še vedno krepko v zamudi. Kaj naj torej porečemo ob sedanji revščini, ko niti ne kaže, da bi kaj kmalu lahko nadoknadili zamujeno? Toliko bolj pomembna je torej izdaja teološkega slovarčka, ki skuša na svojem področju odpraviti zamujeno. Napisal ga je Vekoslav Grmič, izdala pa Mohorjeva družba v Celju.
Avtor je svoj slovar označil kot «mali teološki slovar». V resnici lahko govorimo, da gre za skromen slovar, ki obsega nekaj nad 150 pojmov, vendar zato pomen izdaje ni nič manjši. Avtor je s svojim delom oral ledino in dal slovenskemu bralcu prikaz in u-strezno razlago vsaj osnovnih teoloških tem. Gesla so, kot je to glede na slovarski značaj knjige potrebno, razvrščena po abecedi, sicer pa so terminološko razložena in vsebinsko pojasnjena. Avtor, priznan strokovnjak na svojem področju, upošteva tudi reforme in dopolnila, ki jih je v versko življenje vnesla pokoncilska dejavnost. Tako Mali teološki slovar izpolnjuje dvojno funkcijo in daje uporabnikom tako teološko kot terminološko razlago v slovar zajetih voimov.
Kritika rahlo očita avtorju, da je pri nekaterih razlagah zašel v preveč apologetičen ton, da bi v
liko. Vodstvo pariškega muzeja in, seveda, francoske kompetentne o-blasti so pristale na željo japonskih oblasti, da jim dajo slovito sliko za nekaj časa «na posodo». Glede prevoza iz Pariza do Tokia je govor o neki francoski vojni ladji, ki naj bi «Giocondo» pripeljala do Tokia, neka japonska ladja pa naj bi jo pripeljala spet v Pariz. V zadnjih dneh pa se o-menja tudi francosko - britansko letalo «concorde». Zelo verjetno je celo, da bo prevladala druga možnost, kajti v tem primeru bi pariški «Louvre» ne bil toliko časa brez velike umetnine, ki priteguje številno občinstvo, ker bi vožnja z letalom bila veliko krajša kot z ladjo, najmanj za trideset dni, z druge strani pa bi bila francosko - britanska družba, ki je gradila letalo «concorde» presrečna, da bi opravila to tako delikatno in hkrati pomembno nalogo, kajti to bi bila zanjo čudovita reklama.
Kar pa zadeva konservatorje pariškega muzeja, so ti pristali izročiti umetnino pod pogojem, da slovito olje hranijo v posebnem kontejnerju, ki bi bil opremljen tako, da vlada v njem ista temperatura in ista vlaga, kakršna vlada v dvorani v Louvru, kjer se podoba hrani. Pri tem francoski tehniki dodajo še to, da mora biti kontejner tak, da se ne bi potopil v primeru če bi padel v morje.
Poleg tega pa mora kontejner imeti ključavnico, ki bi je ne mogel odpreti nihče, ki bi ne bil za to pooblaščen. Kot bi vsi ti varnostni ukrepi ne bili dovolj, so poskrbeli tudi za to, da podoba ne bo utrpela nikakršnega tresenja in drugih vibracij, ki so zelo nevarne, kajti osnova slike je skrajno delikatna, ker je Da Vinci osnovo, to se pravi platno prevlekel z neko apnenčasto plastjo.
času, ko cerkev poudarja sodelovanje z vsemi in versko strpnost, pri nekaterih pojmih lahko prikazal tudi nekatere druge poglede na isto temo. Dejansko pa je avtor opravil pomembno nalogo in slovenski javnosti posredoval delo, ki bo dopolnilo našo skromno bero terminoloških slovarjev in bo zlasti laikom s pridom koristilo pri morebitni njihovi uporabi.
Sl. Ru.
Malo je organizacij ali društev v Šempetru in okolici, ki bi se predstavila s tako pestro in bogato dejavnostjo, kot je glasbena šola.
V tem mesecu slavi glasbena šola v Šempetru 20 let samostojne dejavnosti.
Iz šolske kronike je razvidno, da si je vodstvo veliko prizadevalo za dosego teh uspehov. Uspehi pa so terjali vztrajno in požrtvovalno delo in so rezultat nesebičnega ustvarjalnega dela, ki ima trajne vrednosti pri oblikovanju in rasti človeka ter naše kulture. Vzgojitelji šempetrske glasbene šole so dali vse od sebe in vseh 20 let učence strokovno najbolje usposabljali.
Položaj, v katerem je leta 1953 pričela delovati šola, ni bil najbolj rožnat. Šola ni imela svojih prostorov. Podstrešje osnovne šole in pretesni razredi so nudili bolj skromno gostoljubje pridnim učencem in prizadevnim učiteljem.
Prvo leto so v glasbeno šolo sprejeli 30 učencev, drugo 40, tretje leto so že ustanovili godalni orkester, ki je štel 32 članov. Nato so ustanovili še harmonikarski orkester, pihalni orkester, predšolski razred itd. Število u-čencev na šoli pa je iz leta v leto rasilo, tako da je danes vpisanih na šoli nič manj kot 260 učencev.
Na šoli delujejo oddelki za: solo petje, godala, pihala, trobila, klavir, tolkala, kitaro, harmoniko in glasbeno teorijo. V 20 letih je glasbeno šolo obiskovalo že 2.700 učencev, 21 pa je glasbeni študij nadaljevalo na višjih šolah in akademijah.
Dve desetletji plodnega in bogatega dela pa se močno odražata tudi v domačem kraju. In to tako v ožji kot tudi širši okolici. Glasbena šola Šempeter je postala, poleg osnovne šole, temeljni nosilec kulture v svojem kraju. Ni bilo svečane akademije ali drugih prireditev ob državnih in o-stalih praznikih, da bi ne nastopali učenci glasbene šole. Tako so v 20 letih priredili kar 634 javnih nastopov doma, v drugih krajih goriške, v Trstu in Gorici, nadalje so izvedli še 124 internih nastopov, 18 snemanj in 31 tekmovanj.
Med najuspešnejšim! prireditvami so bile vsekakor spevoigra «Kresniček», ki je zajela preko 60 nastopajočih, «Vesela Goriška», radijska TV oddaja «Pet pedi» in druge revije, nastopi za RTV Koper ter Ljubljano. Za mlade glasbenike je bil vsak nastop doživetje, priznanja občinstva pa vzpodbuda za nadaljnje delo.
Ob 20-letnici je glasbena šola pripravila dva bogata in pestra koncerta narodnih in modernih pesmi. Prvi koncert je bil v soboto 13. t. m. ob 20. uri v dvorani glasbene šole, na katerem so nastopili bivši gojenci glasbene šole, drugi pa bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v kino dvorani v Šempetru, na katerem se bodo predstavili sedanji učenci.
Uspehi, ki jih je šempetrska glasbena šola dosegla v 20 letih svojega delovanja, so plod požrtvovalnega dela učiteljev. In kdo ne pozna še marljivega, prizadevnega in tihega Marjana Koniča,
V francoski kinematografiji sta danes dve živahni «skupini» režiserjev. Po eni strani so pripadniki novega vala, ki ne predstavljajo več enotne smeri in ki večkrat s filmi pokažejo, katere nevarnosti stalno pretijo temu filmskemu gibanju, predvsem abstraktnost filmskega ustvarjanja glede na doživljanje, na realnost; v to skupino spadajo vsak po svoje Chabrol, Truffaut, Godard, Rohmer (doslej najbolj dosleden),
ki s svojim orkestrom nastopa na vseh prireditvah, proslavah in pripravlja samostojne koncerte.
LEOPOLD KOTAR
Umrla je zgodovinarka dr. Melita Pivec Steletova
V	ponedeljek, 15. oktobra, je leto in nekaj mesecev za svojim soprogom, slovenskim umetnostnim zgodovinarjem prof. dr. Francetom Steletom, umrla dr. Melita Pivec, v slovenski kulturni javnosti poznana kot zgodovinarka in knjižničarka. Letošnjega marca je stopila v osemdeseto leto življenja, kot znanstvenik in knjižničarski strokovnjak pa je delovala nad petdeset let.
Rojena je bila na Dunaju, kjer je leta 1919 tudi promovirala iz zgodovine; kasneje je dosegla še v Parizu doktorat filozofskih znanosti (1931) potem ko se je kot štipendistka specializirala v Franciji za gospodarsko zgodovino.
Od leta 1920 dalje je službovala kot bibliotekarka v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Samostojno je izdala v Parizu še danes temeljno študijo o gospodarskem položaju Napoleonovih I-lirskih provinc (La Vie économi-que des Provinces Hlyriennes; 1930), ki ostaja, poleg njenih številnih prispevkov v raznih znanstvenih periodičnih objavah, njeno poglavitno delo.
Poleg zgodovine ji je delovno mesto narekovalo usmeritev v knjižničarstvo; objavila je s tega področja več prispevkov, ki so ji tudi zagotovili pomembno mesto med slovenskimi knjižničarji. Poleg številnih razprav, ki so osredotočene predvsem okoli francoske Ilirije, pa so ji zgodovinarji hvaležni zlasti za vzorno o-pravljeno kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo (1939) in za krajši pregled o stanju slovenske historične bibliografije (časnik za zgodovino in narodopisje, 1940). Pokojna dr. Pivec - Steletova je bila članica mnogih strokovnih združenj in zunanji sodelavec inštituta za narodno jn občo zgodovino SAZU v Ljubljani.
V	slovenski znanosti in kulturi bo delež zakoncev Stele ohranjen ne le v objavah, marveč tudi v organizacijsko - strokovnih pogledih. Zakonski par slovenskih znanstvenikov je potrjeval svojo vrednost z delom, ki ni niti v visoki starosti pojenjalo in je rodilo rezultate, ki bodo med vrhunskimi dosežki malega naroda, kateremu sta pripadala.
B. MARUŠIČ
Prejeli smo
MATICA — Glasilo izseljencev Hrvaške, štev. 10 za oktober 1973.
ZNAMENJE — Leto HI, štev. 5 za september in oktober 1973. Glasilo Mohorjeve družbe v Celju. Za založbo odgovarja Rado Bordon. Uredništvo revije: Ljubljana, Maistrova 2.
ZDRAVSTVENI VESTNIK - Glasilo slovenskega zdravništva — Letnik 42, štev. 10 za oktober 1973.
Rivette (ki prav tako ni zgrešil filmov), Rozier, Demy, Varda itd., katerih izvirni sopotniki so Re-snais, Franju, Malie idr. (Doniol-Valcroze in Kast sta pa degenerirana mentorja. Vadim nepomemben «predhodnik», Robbe-Grillet, Barbet Schroeder, Duras, Garrel slabi «avantgardisti»).
Če izvzamemo nekaj samostojnih osebnosti, kot so Rouch, komaj umrli Melville, Clouzot, Mo-cky, Tati, Bresson (edini, ki je še aktiven od starejših modelov novega vala; ostali so bili Renoir, Max Ophiils — Marčelov oče —, Becker, Cocteau, Vigo...) in me-taforist Jessua, potemtakem lahko ostale zanimivejše francoske režiserje zberemo v drugo skupino. Pialat, Sautet, menda Allio, Deville (po mnenju nekaterih v komediji tudi Pappeneau; tudi filmov Tanna in Companeezove nismo še videli), včasih Deroy, morda Belmont imajo po našem mnenju nekaj skupnega: njihovi filmi izhajajo predvsem iz potrebe po prikazovanju določenih zgodb in osebnih izkušenj; filmska «retorika» je še prisotna, a v postranski meri.
Maurice Pialata «Nous ne vieil-lirons pas ensemble» (L'amante giovane, 1972) so v Trstu predvajali le za dva dni; pred leti je Cappella predstavila njegovega prvenca «L'enfance nue». V obeh filmih se Pialat zanima za prehod posameznika iz ene življenjske dobe v drugo. V zadnjem filmu imamo pred sabo zelo lepo in prepričljivo prikazovanje «staranja» preko dvojnega ljubezenskega odnosa protagonista.
S. G.

Horoskop

NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
VEKOSLAV GRMIČ:
MALI TEOLOŠKI SLOVAR
NA FILMSKIH PLATNIH
MAURICE PIALAT:
NOUS NE VIEILIIRONS PAS ENSEMBLE
ČETRTEK, 18. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost Monografije AVENTIN
13.00	Sever kliče Jug
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Ital. kronike Umetnost in slovstvo
17.00	Program za otroke
ŽIVALI — NAŠE PRIJATELJICE PTICE — Dokumentarec
17.20	Pirouli in njegovi prijatelji Lutke — film
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino Jean Henri Fabre POTOVANJE V SVET PRIRODE Drugo nadaljevanje
18.45	Znanstvena antologija ARHITEKTURA
19.15 DRŽAVLJAN IN BIROKRACIJA
V tretjem nadaljevanju tega tedenskega programa se Aldo Forbice loteva zavarovalnih polic in sicer v zvezi z vedno pogostejšimi krajami in vlomi v stanovanja.
19.45	ŠPORTNE VESTI
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	Politična tribuna Razprava med PSI in PSD1
21.30	PEPPINO GIRELLA
Napisal Edoardo De Filippo, ki je delo priredil tudi za televizijo, pri čemer mu je pomagala Isabella Quarantotti
22.40	Srečanje s Francom Cerrijem 21.10 DNEVNIK
Danes v parlamentu. Napoved vremena in Športne vesti
DRUGI KANAL
18.30	Protestantizem
18.45	Tedenska rubrika o judovskem življenju
21.00	DNEVNIK
21.20	Jaz in ...
Ronconi in «Piazza Maggiore» v Bologni
21.35	SIMPATIČNI DEAN MARTIN
Glasbena prireditev z znanim pevcem, sodelujeta še Tony Bennett, Emest Borgnine, Peggy Lee in drugi.
22.30	TUDI BREZ BESED Prvo nadaljevanje
Naše obnašanje je tudi zgovorno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 in 14.45 TV ŠOLA
Desetletja in stoletja, Dela J. Barkovič, Slavonija
10.30	in 15.40 Angleščina
10.45	in 15.55 Nemščina
11.00	in 16.30 Francoščina
17.35	Iz slovenske književnosti
Anton Linhart: MATIČEK SE ŽENI Prvi del priredbe 18.05 OBZORNIK
18.45	Plazilci in dvoživke
19.15	DELAVSKA TV TRIBUNA
TOZD — Temeljna oblika združevanja dela
19.45	RISANKA
20.00	DNEVNIK
20.25	Kako in kam na oddih	• i .
20.40	četrtkovi razgledi SOLZICE ZA VORANCA
Prežihov Voranc, katerega pravo ime je Lovro Kuhar, bi sedaj dočakal 80 let. Ni mu bilo usojeno. Umrl je mnogo prezgodaj. Njegovi nekdanji sodelavci se ga še posebej spominjajo in mu posvečajo vrsto zanimivih kulturnih prireditev. Še posebej na Ravnah. Slovenska televizija je že nekajkrat poročala o posameznih prireditvah, z današnjo oddajo pa bo skušala približati Prežiha Voranca slovenskemu človeku kot človeka in revolucionarja, predvsem med domačini, ki so mu bili nekoč sošolci in prijatelji, ki so ga poznali, z njim sodelovali in ga imeli radi.
Avtorji oddaje so se oriočili za nekakšen reportažni zapis pričevanj sko-a.i vseh še dosegljivih Hotuljcev, ki so bili pripravljeni izreči to ali ono misel o svojem sovaščanu Med temi sta tudi pisateljeva vdova in starejša hči. Prav njuna priooved odore nekai novih strani h. življenia družine Že pri prvih srečanjih s Prežihovimi liurtmi je bilo opaziti izredno ljubezen za zbirko avtobiografskih črtic in spominov, ki so znanj pod imenom «Solzice». In o tem je Rok Gorenšek v lepi narečni besedi povedal misel 0 šopku be sed za Voranca namesto šopka šmarnic, ki na jesen ne «cvetijo». In tako se nekaj odlomkov iz «Solzic» vplete v pripovedovanje vseh teh imervitmh Hotnllcev. med katerimi so uredniki ljubljanske TV posneli veliko zanimivega pričevanja.
21.45	A. Ingolič MLADOST NA STOPNICAH B»rvm TV nadaljevanka
22.20	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	RISANKA
20.15	POROČILA
20.30	Smejmo se s Femandelom — Celovečerni film
22.00	TRHNDVAJSETI MOŽ - Kratek film
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Umetniki in občinstvo; 19.10 Božanska komedija; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 V. Cajoli: «Mestece»; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Program za mladino;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.30 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za otroke; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke;
14.15	Plošče; 14.40 Juke box;
17.00	MVdinski klub; 17.45 Portreti; 18.00 Sestanek ob juke bo-xu; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Pisana glasba; 20.45 Orkestri; 21.00 Ritmi; 22.00 V diskoteki.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti spored;
14.00	Pisan glasbeni spored; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Valčki; 18.40 Program za mladino: 19.10 Sindikalno-ekonomska panorama: 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Politična tribuna; 21.45 Dadaizem;
22.15	Glasbena panorama.
II.	PROGRAM
7.30. 8.30, 13.30. 15.30, 19.3( Poročila; 7.40 Roberto Carlos ir «Nuova compagnia»; 8.40 Kake in zakaj?; 9.10 Pred nakupi: 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradi mento»; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Kronike naše bo dočnosti; 20.50 Plošče; 22.45 Fran coske popevke.
III.	PROGRAM
9.30 Stara glasba; 10.00 Koncert; 11.00 Viottijeve sonate; 11.4C Plošče resne glasbe: 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Koralna glasba;
15.30	Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 Sarah Bern-hardt; 19.15 Straussova «Feuer snot»; 21.30 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 10.15 Po Ta-lijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 M. Vodopivec: Od pravljic do pravljice; 14.40 Enaj sta šola; 15.40 Basist B. Hristov;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester;
18.30	Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč. otroci!; 20.00 Domače pesmi;
21.00	Ob stoletnici Colette; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 «Jugoslovanska glasba na radiu»; 23.30 Popevke in plesni ritmi.
SPORT SPORT SPORT
KOTALKANJE
V NEDELJO NA OPČINAH V OKVIRU 13. SŠI
Polet na prvem mestu pred ekipo Kraškega doma
Tudi kotalkarjem je nagajalo slabo vreme in so morali skrajšati svoj tekmovalni program
V nedeljo je športno društvo Polet priredilo v okviru 13. slovenskih športnih iger tekmovanje v kotalkanju. Nastopala so štiri društva (Polet, Kraški dom. Gaja in Kras) s skupno 28 kotalkarji. Tekmovanje se je odvijalo na Opčinah, vendar so morali organizatorji zaradi slabega vremena skrajšati program. Odpadlo je hitrostno kotalkanje, prosti liki in nastopi dvojic. Kotalkarji so se torej pomerili le v obveznih likih. Vsak tekmovalec je izvedel dva obvezna lika, in sicer mladinci trojko (naprej noter desno) in protitrojko (naprej noter), naraščajniki vijugo (naprej ven) in dvojno trojko (naprej noter), začetniki lok (naprej ven) in trojko (naprej ven desno).
Doseženi so bili sledeči rezultati: Začetniki:
Škerk Boris, Kraški dom	5,5
Punč Klavdij, Kraški dom	3,9
Zaccaria Mitja, Kras-Zgonik 3,6 Začetnice:
Sosič Adrijana, Polet	5,1
Škabar Klena, Kras-Zgonik	4,9
3.	Purič Erika, Polet	4,7
4.	Malalan Martina, Polet	4,3
5.	Gorkič Alenka, Polet	3,6
6.	Grgič Tatjana, Gaja	1.0
Naraščajniki:
1.	Sedmak Andrej, Polet	6,5
2.	Caravelle Mario, Polet	3,5
3.	Guštin Franko, Kraški dom 2,3 Naraščajnice:
1.	Degrassi Laura, Polet	5,6
2.	Tavčar Sara, Polet	5,5
in Košuta Jadranka, Polet	5,5
4.	Sosič Tatjana, Polet	5,1
5.	Degrassi Cristina, Polet	5,0
6.	Sosič Monika, Polet	4,9
7.	Volpi Vera, Polet	3,5
8.	Gulič Andra, Polet	3,2
9.	Malalan Tatjana, Polet	2,8
10.	Furlan Tanja, Kras-Zgonik	2,3
Mladinci:
Sedmak Pavel, Polet	8,6
Volpi Ivo, Polet	4,0
Filipčič Peter, Polet	3,3
Mladinke:
Sosič Morana, Polet	8,2
Hrovatin Zdenka, Polet	7,8
škerlavaj Licia, Polet	7,3
Lestvica:
1.	Polet	108,0
2.	Kraški dom	12,2
3.	Kras	10,8
4.	Gaja	1,0
E. B.
V 2. amaterski nogometni ligi
Večino tekem prekinili
Vesna — Juventina 1:1 (1:1) prekinjena v 42. minuti
VESNA:	Rado Tetice, Verzier,
Botti, Dicandia, SandOr Tence, Skrem, Caharija, Valènte, Kélerhe-nic (k), Bortolotti, Boris Tence, 12. Tretjak, 13. Germani.
JUVENTINA:	Plesničar, Faga-
nel, Tomažič, Paulin (Ferletič), Culot, Edi Tabaj (k), Marvin, Makuc, Montico, Nanut, Miloš Tabaj, 12. Černič.
STRELCA: v 20. min. Valente (V), v 21. min. Montico (J). SODNIK: Macorini (Tržič). Pričakovani derbi med Vesno in Juventino se je, žal, slabo končal. Enajsterici sta se spoprijeli na
blatnem igrišču, nakar je še dež motil potek igre, tako da je moral sodnik Macorini iz Tržiča že v 42. minuti igre prekiniti srečanje. V 32. minuti pa je prišlo do hude poškodbe, katere žrtev je bil branilec Juventine Paulin. Di Can-dSa, nogometaš Vesne, in nesrečni Paulin sta se pognala proti žogi. Pri tem pa je Paulin obležal na tleh. Poškodba kolena je bila resna. Karabinjerji pa so medtem poklicali rdeči križ, sodnik pa je prekinil tekmo.
In še nekaj o tekmi. V 42 minutah igre sta ekipi pokazali raz-
Protagonist 3. kola je bil dež. Štiri od devetih napovedanih tekem so odložili. Primorje, Zarja in Breg sploh niso stopili na igrišče, medtem ko sta Vesna in Juventina igrali le 43 minut. Prav ob tem srečanju se je resno poškodoval nogometaš Juventine Paulin. Ob tem dogodku smo ugotovili, da je na amaterskih nogometnih igriščih zdravniška pomoč res slaba, saj je moral resno poškodovani Paulin čakati na Rdeči križ na ozki klopi, pod milim nebom, ko je lilo kot iz škafa.
Glede izidov odigranih tekem velja omeniti, da ni prišlo do večjih presenečenj. Na lestvici vodi Maggesano. Upoštevati pa je treba, da ima kar osem ekip tekmo manj in smo šele v tretjem kolu.
B. R.
gibano in tehnično veljavno igro. Vesna je zaradi boljše skupne igre le prevladovala, pri Goričanih pa smo opazili boljšo tehniko posameznikov in odločnost v akcijah.
Prvi gol je padel v 20. minuti. PO lepi osebni akciji ga je dosegel Valente. Le nekaj sekund kasneje pa je Montico izkoristil nesporazum med Skremom in Radom Tencejem in je tako stanje izenačil. Medtem pa se je vlila prava ploha. Sodnik pa še ni prekinil srečanja. To je drago stalo uho gega Paulina.
Tri minute pred koncem polčasa pa je sodnik srečanje le prekinil.
b. 1.
RIETI, 17. — V prijateljski košarkarski tekmi v Rietiju je Jugo-plastika premagala domačo Brino s 66:58. Jugoslovanskim igralcem je skoraj grozil poraz, ko so se minuto in pol pred koncem znašli z enakim številom točk kot domačini (58:58). Vendar pa je večja izkušenost Tvrdi-ča in tovarišev opravila svoje in po zelo napeti igri so morali domačini položiti orožje.
BOKS
PARIZ, 17. — Francoski filmski igralec Alain Delon je sklenil, da bo po uspehu, ki ga je doživel z organizacijo boksarskega srečanja med Monzonom in Bouttierom, nadalje-
val s to dejavnostjo. Sedaj bo priredil drugo srečanje, vedno v sred-njetežki kategoriji, med Monzonom in mehiškim predstavnikom Josejem Napolesom, svetovnim prvakom vel-ter kategorije.
KEGLJANJE
LJUBLJANA, 15. — Moška kegljaška reprezentanca Jugoslavije je po dveh porazih z Romunijo v nedeljo odpravila v Ljubljani reprezentanco Avstrije s 6211:5918. Jugoslovanski kegljaši so igrali proti močnemu nasprotniku, čeprav je razlika v podrtih kegljih visoka. To je njihova prva zmaga po svetovnem prvenstvu v Splitu, sedaj pa se bodo začeli pripravljati za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v ZRN.

V KVALIFIKACIJAH ZA SP
Anglija izločena
LONDON, 17. — V zadnji tekmi 5. evropske skupine kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo je Anglija igrala s Poljsko neodločeno 1:1 (0:0). Poljska se je kljub remiju uvrstila v finale.
Končna lestvica: 1. Poljska 5 točk,
2.	Anglija 4 in 3. Wales 3 točke.
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Drevi na Proseku Primor j e-Koper
Na Proseku bodo danes odigrali prijateljsko nogometno tekmo z močno enajsterico Kopra. Primorje je za to priložnost okrepilo svoje vrste z nekaterimi igralci Vesne, Zarje. Aurisine, Brega in Olimpije.
Tekma se bo začela ob 20. uri. * * *
PORTOROŽ, 17. — V prijateljskem nogometnem srečanju je danes popoldne ljubljanska Olimpija premagala v Izoli domače moštvo s 4:0 (1:9). Gostje so prikazali zrelo, kombinatorno i-gro in bi bil lahko izid ugodnejši v njihovo korist, če jih ne bi sodnik večkrat oškodoval. Domačini so nudili aober odpor, zlasti v prvem polčasu. V moštvu Olimpije so se zvrstili vsi igralci, ki trenutno pridejo v poštev za prvo moštvo, z izjemo odsotnega Popivode. Tekmo si je ogledalo okrog 500 gledalcev.
* » »
BRATISLAVA, 17. - V zadnji nogometni tekmi osme izločilne skupine za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je Češkoslovaška premagala Škotsko z 1:0. Gol je dosegel v 17. minuti Zdenek iz enajstmetrovke. Kljub porazu se je Škotska uvrstila v finale SP.
Končna lestvica 8. skupine: škotska 6 točk, ČSSR 5, Danska 1.
BOKS
DŽAKARTA, 17. — Filipinec En-rique Jaminez bo sodil boksarsko srečanje v dvanajstih krogih med Cassiusom Clayem in nizozemskim prvakom težke kategorije Rudijem Lubbersom, ki bo v soboto v indonezijskem glavnem mestu.
ODBOJKA
13. SSI NA GORIŠKEM
,	• l	•• n
Skavti napredovali v finale
Moškega turnirja se je udeležilo kar osem šesterk
V	ponedeljek zvečer je bil v Gorici finalni del odbojkarskega moškega turnirja v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino. Organizator turnirja je bil ŠD Olympia iz Gorice. Turnir je istočasno veljal za «Memorial M. Fileja».
Prvo mesto v tem odbojkarskem tekmovanju je pripadlo ekipi noriških skavtov, ki so v finalnem nastopu odpravili ekipo Veloxa iz Štandreža v samih dveh setih. Skavti so bili že od vsega začetka glavni favoriti za osvojitev prvega mesta.
V	finalni tekmi za 3. in 4. mesto so doberdobski igralci Hrasta premagali Sovodenjce po treh napetih
setih.
Izidi finalnega kola:
Finale za 1. in 2. mesto:
Skavti (Gorica) — Velox (Štan-drež) 2:0 (15:10, 15:11)
Hrast (Doberdob) — Sovodnje 2:1 (15:7, 7:15, 15:8)
Končna lestvica:
1.	Skavti (Gorica)
2.	Velox (Štandrež)
3.	Hrast (Doberdob)
4.	Sovodnje
5.	Dom (Gorica), Mladost (Doberdob), Olympia (Gorics) in Brda (Števerjan).
Kar se tiče izrecno turnirja 13. SŠI je bila ekipa Veloxa iz Štarv dreža izključena, ker njen nastop ni bil v skladu s pravilnikom 13. SŠI. Zgoraj navedena lestvica je zatorej veljavna le za «Memorial M. Fileja», za turnir 13. SŠI pa ve-
■iiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimuiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiil
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LIGI-ZAHOD
Poraz Salonita v Kamniku
' " ni nastopila, v prihodnjem kolu pa bo doma igrala s Kamnikom
Odbojkarska mladinska šesterka Brega si je priborila vstop v furale 13. SŠI z zmago nad mladimi igralkami Cankarja
Odbojkarji kanalskega Salonita so v drugem kolu gostovali v Kamniku, kjer so doživeli nepričakovan poraz.
Kamničani so že v prvem setu prevzeli pobudo in so izkoristili slabo ter neučinkovito igro Kanalcev, ki so na mreži odpovedali. Set je pripadel domačinom in obetala se je ogorčena borba.
V drugem setu so Kanalci igrali nekoliko bolje, kar se je kmalu odrazilo na rezultatu in izenačenju v setih.
Tretji set je bil na las podoben prvemu. Igralci Salonita (ki jim tokrat ne gre zameriti, ker so se zelo trudili) niso mogli zaigrati niti približno tako kot znajo. Set so zgm bili in vse je kazalo, da bo tekme kmalu konec. V četrtem setu je Salonit našel samega sebe in temu primeren je bil tudi rezultat. V odločilnem, zadnjem setu je Salonit že takoj v začetku povedel. Kamnik je nato uspel pobegniti za štiri točke. Od tu naprej pa je bila premoč na strani gostov, ki so z lepo in učinkovito igro uspeli izenačiti na 6:6. V največjem naletu Salonita, ko je bil nasprotnik popolnoma na tleh pa je sodnik Hvala dosodil brez vsakršne osnove Kanalcem napako, ki je niso storili (to je po tekmi priznal tudi trener domačih). Zaman je bilo tudi posredovanje pomožnega sodnika, saj ga glavni sodnik ni hotel upoštevati!
Tekma je bila za daljši čas prekinjena in sodnikoma je komaj u-spelo za silo pomiriti duhove. I-gralci so nadaljevali tekmo zelo slabo. Kamničani pa so to izkoristili in z lahkoto realizirali nekaj usodnih točk. Komaj se je Salonit zbral, že je prišlo pri zapisnikarski mizi do nepravilnosti (ki je stala Salonit točko!) Ta incident je spet spravil v obup igralce ter spremljevalce Salonita. Fantje so še enkrat zaigrali na vso moč, toda premalo učinkovito za osvojitev seta in dveh točk.
Rekli smo že, da so igralci Salonita igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Izjema je bil le veteran Franc Bukovec - Ladko, ki je bil za nasprotnika prava uganka in je realiziral domala vse, česar se je lotil.
• • •
Moštvo Izole je to nedeljo ostalo
kar doma ker se je z Cajavcem iz Banjaluke dogbvorilo, da bodo to tekmo odigrali v petek, 26. oktobra, dva dni pred gostovanjem I-zole v Osijeku. Tako bodo Izolčani
prihranili precej denarja in časa.
* * *
Mariborčani so brez težav že v soboto premagali doma borbeno, toda slabo Zenico. Fužinar pa se je v Osijeku pomeril z Železničarjem, lanskoletnim znancem iz 1. lige ter je zapustil Slavonijo praznih rok. * # *
V nedeljskem kolu bomo v Izoli priče' slovenskemu derbiju med domačini in Kamnikom, ki obeta zelo zanimivo igro, saj bodo Izolčani poskušali iztržiti .doma nov par točk.. Salonit pa sprejema v goste moštvo Železničarja iz Osijeka, lanskega prvoligaša, ki si bo poskušal že v tej sezoni spet pridobiti stari status. Tušar je že pričel s treniranjem in upati je, da bo soigralcem že v nedeljo v veliko pomoč.
Rezultati tekem slovenskih mo-štev:
Kamnik — Salonit 3:2 (15:12, 11:15, 15:11, 7:15, 15:13)
Maribor — Zenica (15:4, 15:11, 15:13)
Željezničar — Fužinar 3:1 (15:9, 15:7, 14:16, 15:12)
LESTVICA
Karlovac	2	2	0	6:1	4
Izola	1	1	0	3:0	2
Interplet	2	1	1	5:3	2
Fužinar	2	1	1	4:3	2
Maribor	2	1	1	4:3	2
Salonit	2	1	1	5:5	2
Mladost	2	1	1	4:4	2
Željezničar	2	1	1	3:4	2
Kamnik	2	1	1	3:5	2
Borovo	2	1	1	3:5	2
čajevec	1	0	1	2:3	0
Zenica	2	0	2	0:6	0
Emil Hvalica
TENIS
Igor Lasič v vodstvu
Na teniškem turnirju za pokal Gaje je bil v nedeljo na sporedu finale posameznikov in moških dvojic. Žal pa so morali prireditelji srečanje zaradi dežja odgoditi.
V prvem finalu posameznikov sta
se za prvo mesto spoprijela Igor Lasič in Ennio Gerussi. Prvi set, ki se je zaključil z 9:7 v korist I-gorja Lasiča, je bil dopadljiv tako zaradi borbenosti igralcev, kot zaradi tehnike obeh igralcev. Lasič je predvsem z boljšo tehniko in duhovito igro premagal v tem setu trdoživega Gerussija, ki je predvajal linearen, a zelo učinkovit tenis. V drugem setu, potem ko je vodil Lasič s 3:1, je sodnik Klobas zaradi dežja prekinil srečanje.
Tekme med moškimi dvojicami (Rudež - Norbedo — Lasič - Gerussi) pa niso igrali’(prav tako zaradi dežja). V prvem setu, ki so ga odigrali v soboto, je dvojica Rudež-Norbedo prišla v vodstvo š 6:3.
b. 1.
NOGOMET
LIZBONA, 15. — V šesti izločilni skupini nogometnega turnirja za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v MUnchnu, je Bolgarija remizirala s Portugalsko z 2:2 in si je tako praktično že zagotovila vstop v finalni del prvenstva.
TOKIO, 15. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Tokiu je Avstralec Rosewall premagal rojaka New-comba v dveh setih s 6:1, 6:4. Finale turnirja si je ogledalo več kot 12.000 gledalcev.
V ženskem finalu je zmagala Avstralka Goolagong, ki je premagala zahodno Nemko Masthoffovo.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da bo prihodnji trening predsmučarske telovadbe v Rojanu (dvorana v Ul. Corda-roli) v petek, 19. t.m. ob 17. uri, ter se bo nato vedno nadaljevala vsak ponedeljek in petek.
• • •
Izločilne tekme v balinanju za vzhodnokraško področje v okviru 13. SŠI bodo v nedeljo, 21. t.m. ob 9. uri na balinarskih stezah v Padričah. Tekmovanje prireja Gaja.
Velja pravilnik 13. SŠI in UBI. Vsak tekmovalec mora prinesti s seboj dve kovinski krogli.
Ija sledeča končna razpredelnica.
1.	Skavti (Gorica)
2.	Hrast (Doberdob)
3.	Sovodnje
Postave ekip finalnega kola: SKAVTI (Gorica):	Nardin F.,
Černič M., Špacapan B., Tomasi P., Kraner M., Špacapan M. in Bensa D.
VELOX (štandrež):	Nanut L.,
Erjavec J., Brešan M., Nanut G., Paulin L, Sedran G.
HRAST (Doberdob); Gergolet M., Antonič V., Ferfolja G., Frandolič D., Jarc A., Bagon F., Jarc R., Frandolič V., Vižintin M.
SOVODNJE: Pelicon R., Prinčič J., Uršič R., Tomšič M., Cijan S., Petejan E., Cijan M. in Uršič L.
Z zmago , na goriškem področju se je ekipa skavtov uvrstila v finalni del turnirja 13. SŠI, kjer bodo nastopale še ostale tri ekipe, zmagovalke posameznih področij.
I. K.
Pravilnik igre med dvema ognjema za tržaško-brežansko področje v okviru 13. SŠI
1.	Tekmovanje v igri «med dvema ognjema» organizira ŠZ Bor za tržaško - brežansko področje.
2.	Sistem tekmovanja bo organizator določil na podlagi števila prijavljenih ekip.
3.	Nastopajo lahko tekmovalci, ki so rojeni lota 1959 ali kasneje. Vsaka ekipa šteje od 5 do 7 tekmovalcev.
4.	Ekipa, ki bi se predstavila na igrišču z večjo zamudo kot 10 minut po določenem času (ali v primeru drugačne ureditve tekmovanja 10 minut po pozivu sodnika) bo izločena.
5.	Vsaka ekipa mora dati sodniku pred tekmo na razpolago vsaj po eno regularno odbojkarsko žogo.
6.	Vsako srečanje bo trajalo le 1 niz in to ne več kot 10 minut. Ob zaključku tekme se registrira rezultat, ki odgovarja številu igralcev v polju (ne v ujetniškem prostoru), če sistem turnirja ne dopušča neodločenega izida se v primeru enakega števila igralcev na igrišču ob desetih minutah srečanje podaljša do prvega zadetka.
7.	Glavna določila Igre so naslednja:
a) zadet je vsak igralec katerega se žoga dotakne in nato pade na tla ali v drugo oviro. Če se pred padcem na tla dotakne žoge več igralcev je zait) prostovoljec še'fbiora takoj po prvem zadetem soigralcu vrniti v polje; pvrvv Kiemott —• j
c)	žoge ni dovoljeno jemati s tal nasprotnega polja lahko pa iz zraka nad nasprotnim poljem;
č) prestop razmejitvene črte med obema poljema se kaznuje z odvzemom žoge, če ima igralec v trenutku prestopa žogo v rokah;
d)	Igralec, ki se pred zadetkom tekmovalca dotakne tal ne povzroči zadetka;
e)	igralec, ki bi se žogi izmaknil preko katerekoli črte svojega polja je zadet;
f)	zadetek z glavo ni dovoljen;
g)	med igralci istega moštva so dovoljene le tri podaje, katerih lok je višji od nasprotnikovih ramen;
h)	vsako moštvo lahko zadrži žogo na lastnem igrišču največ 10 sekund;
i)	podaje in streljanje je dovoljeno le Iz polja in ujetniškega prostora;
j)	za lastništvo žog, ki prekoračijo črte, velja področje igrišča, katerega označujejo podaljšane srednja in obe zadnji črti;
k)	vsak zadeti igralec mora dospeti v ujetniški prostor pred nadaljevanjem igre;
l)	v vseh ostalih primerih odloča o poteku igre sodnik.
8.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 13. SŠI.
9.	Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil.
10.	Tekmovanje bo v nedeljo, 21. 10. t.l. ob 9. uri na stadionu «1. maj» v Trstu.
TENIS
MADRID, 17. — Na velikem mednarodnem teniškem turnirju v Madridu je jugoslovanski teniški igralec Nikola špear pripravil veliko presenečenje z zmago nad wimbledonskim zmagovalcem Janom Kodešem. Kodeš je zgubil s-6:3, 6:3 in je že izpadel iz nadaljevanja turnirja.
Na istem turnirju pa je Nikola Pi-lič z lahkoto odpravil Bolivijca Goro-stiaga s 6:2, 6:1.
Pravilnik strelj'anj’a 13. SŠI za tržaško - brežansko in vzhodnokraško področje
1.	Temovanje v streljanju z zračno puško organizira PD Škamperle za tržaško - brežansko in vzhodnokraško področje na stadionu «Prvi maj» v Trstu.
2.	Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah
A — moški B — ženske
3.	Razdalja od strelca do tarče bo znašala 10 metrov.
V izločilnem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak strelec na razpolago 13 nabojev, od teh bodo prvi trije poskusni, ostali pa bodo veljali za konkurenco.
4.	Tekmovalci lahko nastopijo z lastnim orožjem, če je uporaba tega orožja v skladu z določili, ki so jih predpisale oblasti.
5.	Nastopajoči lahko uporabijo pri tekmovanju le strelivo, ki ga da na razpolago organizator. Kdor bi uporabljal lastno strelivo bo izločen iz tekmovanja.
6.	Cas za izstrelitev vseh trinajstih strelov je določen na 10 minut.
7.	Norma za nastop v finalu je naslednja: moški 70 točk, ženske 50. V primeru da norme ne doseže ali preseže deset tekmovalcev, bodo v finalu nastopili tekmovalci z desetimi najboljšimi rezultati.
8.	Rezultati iz kvalifikacij ne bodo vplivali na rezultate v finalu.
9.	Za tisto kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 12. SŠI, oziroma pravilnik italijanske strelske zveze.
10.	Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil
11.	Tekmovanje bo v petek, 19. t.m. v Trstu, na stadionu «1. maj». Zbor ob 20.30, začetek tekmovanja ob 21. uri.
Vsako društvo mora prinesti s seboj zračno puško in zbiralnik izstrelkov za uokvirjenje tarč.
liiiiiiitimmniiiiiilliiilliiiiilliliiimnillllllllllliiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiintimiMiiiiin
ZÙRICH, 17. — Žensko evropsko telovadno prvenstvo bo 26. in 27. oktobra v Londonu. Svoje prijave je doslej poslalo 23 držav, ki so prijavile 42 tekmovalk in 16 rezervnih igralk. Vsaka država lahko predstavi na evropskem prvenstvu po največ dve telovadki. Med drugimi bosta nastopali tudi sloviti sovjetski telovadki Turi-ščeva in Olga Korbutova, ki je zablestela na lanskoletnih olimpijskih igrah. Sovjetska tekmovalka je sicer letos poleti zagrozila, da ne bo več nastopala, če ji ne bo svetovna telovadna zveza dovolila izvajanja njenih težavnih likov, vendar se je potem vse nekako ugladilo in se je mlada ter simpatična zmagovalka iz Miinchna zopet pojavila v tekmovalni areni.
FIRENCE. 17. — Italijanska nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala ekipo Maccareseja s 14:0.
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI C LIGI
SOKOL V 1. KOLU OSTAL BREZ TOČK
V naslednjem kolu bodo Nabrežine! igrali v Vicenzi
V prvem kolu letošnjega prvenstva so naši igralci doživeli pravo katastrofo. Na domačih tleh so klonili (sicer dobremu nasprotniku) s kar 5:0. S tem izidom so predstavniki tržaških visokošolcev že takoj v začetku dokazali, da resno mislijo na napredovanje. Nabrežinci so potrdili, da jim manjka zlasti psihična priprava.
Ko smo videli Igro nasprotnikov in njihovo odlično formo, nam je bilo takoj jasno, da bodo Pertot ln; 'ostalf‘igrali podrejeno vlogo, prepričani pa smo bili, da bo poraz časten.
Dogodki za zeleno mizo pa so se odvijali drugače saj je že Pertot v prvem kolu klonil skoraj brez odpora drugokategomiku Renniju, ki je s svojo izkušenostjo znal vsiliti nasprotniku svojo igro.
Najbolj napeta je bila igra med Fabjanom in Mamelijem, ki se je končala s tesno zmago Tržačana. Prepričani smo, da bo Fabjan že v drugem kolu Dokazal svojo pravo veljavo in bo s svojimi mirnimi živci bistveno pripomogel k marsikateri zmagi.
Milič je po predvidevanju obakrat klonil, čeprav je v igri precej napredoval.
Prihodnje kolo bo šele 28. t. m., ko se bodo naši predstavniki srečali v Vicenzi z ekipo Duomo. Prepričani smo, da bodo z rednim treningom in z nekoliko več zaupanja v svoje moči kaj kmalu dosegli povoljne rezultate.
IZIDI
Renni — Pertot Walter 2:0 (17, 16) Venuti — Milič Robert 2:0 (5, 8) Mameli — Fabjan Just 2:1 (4, —13,
20)
Renni — Milič Robert 2:0 (6, 12) Mameli — Pertot Walter 2:0 (17, 6)
n. k.
V OKVIRU 13. SŠI
V soboto in nedeljo finalne tekme
nedeljo, 20. oz. 21. t.m. v občinski telovadnici v Dolini.
Žreb je dal tale izid:
ČLANI
Sobota, 20. 10. ob 19.30 Adria — Polet ob 21.00 Kontovel — Gorica
Nedelja, 21. 10.
ob 9.30 finale za 3. in 4. mesto ob 11.00 finale za 1. in 2. mesto
Predstavniki društev in organiza tor so se domen Ji, da bo v primeru odpovedi • ene ali več ekip, finalni turnir potekal po sistemu vsak pro ti vsakemu.
Za člane veljajo nova košarkar ska pravila FIBA.
Vsako moštvo mora s seboj pri nesti košarkarsko žogo.
Tekme sodita sodnika, ki ne na
stopata v teh finalnih tekmah.
* • »
Zaradi nerazpoložlj vosti telovad nic je bilo nemogoče določiti ur nike za ostala finalna srečanja o-stalih kategorij. Žreb pa je, ob pri sotnosti predstavnikov društev, se stavil te tekme.
MLADINCI
Kontovel — Gorica
Bor — Polet
MINIBASKET
1.	tekma: Polet — Bor
2.	tekma: Kontovel — Gorica
Zmagovalca se bosta spoprijela
v finalu za 1. mesto, poraženca pa v finalu za 3. mesto.
ČLANICE
V članskem finalu za ženske bodo nastopile tri ekipe:	Cankar,
Kontovel in Polet. Igrali bodo po sistemu vsak proti vsakemu.
b. 1.
KOLESARSTVO
AGRIGENTO, 17. — Luciano Maggiori je zmagal v prvi kolesarski dirki po Siciliji, ki se je odvijala od Palerma do Agrigenta, na 206 km dolgi progi. Maggiori je za pot porabil 5.50’47” s poprečno hitrostjo 35,150 km na uro. Topel veter, ki že od včeraj veje na Siciliji, je utrudil kolesarje, ki so za progo porabili skoraj eno uro več, kot je bilo pred-
Finalni košarkarski turnir za čla j videno. Temperatura je v senci dose-ne v okviru 13. SŠI bo v soboto in | gla namreč kar 35 stopinj.
SPECTATOR:
MAFIJA
I VČERAJ in DANES |
Člani mafije na Siciliji si tega sploh niso upali niti zahtevati, prav tako pa tudi niso nasprotovali njegovi sugestiji, naj za njegovega naslednika izvolijo nekega emigranta, ki prav tako ne bo bival na Siciliji. Nuja zakon spreminja!
Glede na to, trdi Fusco, je bil don Calogero Vizzim, ki je več kot tri desetletja veljal kot glavni, kot pezzo da novanta na SicUiji, samo eksponent onega šefa v Ameriki, to je drugi po rangu. Tako je tudi sedanji pezzo da novanta Giuseppe Russo, samo namestnik skrivnostne osebnosti v Ameriki. No, ali lahko to dokažemo? Navajamo Fusca in njegovo verzijo, čeprav ni dokazana.
Tudi Ed Raid, pisec knjige «Mafija», se je ukvarjal s tem problemom. Tudi njega je zanimalo, če obstaja ena sama oseba na čelu mafije z obeh strani oceana ali kak komite ali «prezidij», sestavljen iz več oseb enake avtoritete. Reid sodi, da obstaja oboje. Komite obstaja, njegova naloga pa je usklajevanje različnih dejavnosti, to jo raznih panog in sektorjev mafije in gangsterizma; premešča kapitale z ene strani na drugo stran po potrebi in izbira tudi določene kadre. Vendar pa nad komitejem, na položaju, ki ima nekaj simboličnega in mističnega v sebi, stoji «oče» ali pezzo da novanta numero uno, neka vrsta «modrec», na katerega se obračajo člani mafije, kadar prihaja v poštev zadržanje ah
delovanje kakega pezzo grosso, to je poglavarja, pa ga je potrebno pozvati k redu ali kaznovati, ali pa kadar je potreben razsodnik, ki bo s svojim pravdorekom odločil, če je potrebno kako operacijo daljnosežnega pomena izvesti ali pa ne.
Ed Reid je imel na vpogled arhive ameriške tajne policije FBI ter je videl dokumente zelo delikatne narave. Reid je bil na temelju drugih dokumentov prišel do zaključka, da Don Calogero Vizzind stoji nad celotno mafijo, pa tudi ameriško, toda to mišljenje je moral spremeniti, ko je odkril nekaj novega in nepričakovanega v arhivih FBI.
Poglejmo, kaj prinaša Ed Reid v svoji knjigi «Mafija» in kako je prišel do zaključka, da obstaja neka skrivnostna osebnost nad celotno mafijo, tisto na Siciliji in ono v Ameriki.
To je bilo leta 1951. V teku je bila široka akcija proti tihotapcem mamil. Z ameriško vlado so sodelovali tudi Združeni narodi. Operacijo je vodil Edgar Hoower, takratni šef FBI, tajne policije ZDA.
Nekega večera so v četrtem nadstropju nekega poslopja v newyorški četrti Harlem aretirali mladega Sicilijanca. Imel je veliko količino mamila, heroina. Dejal je, da mu je ime John Spirandeo. Vendar to ni bilo njegovo pravo ime. S primerjanjem prstnih odtisov so ga identificirali kot Giovanndja Canapo ali Canebo. Bil je iz Palerma na Siciliji. Ko se je zvedelo za njegovo aretacijo, je nastal živ preplah med gangsterskimi in mafijskimi vrstami.
Prijavilo se je na desetine ljudi, da bi pričali v prid are tiranemu mladeniču. Trdili so, da je žrtev prevare lopovov in ga je vsekakor treba osvoboditi. Zvedelo se je, da je bil tudi Lucky Luciano, eden izmed vodilnih ameriških gangsterjev, ki so ga bili že repatriirali v Neapelj, zelo zaskrbljen za tega «nesrečnega mladeniča». Niti za Al Caponeja ni bilo dvajset let poprej takšnega preplaha kot za tega mladeniča. Kaj je povzročilo preplah, kdo je bil ta mladenič?
Mesec dni kasneje se je pojasnilo, ko je bil mladenič osvobojen, ker so zanj položili veliko kavcijo do razprave. Ded tega mladeniča je bil Pasquale Anea, znan tudi kot Pasquale Sileo. Imel je že 80 let in je bil skoraj slep.
Ed Reid trdi:
Stari Pasquale Aneo je bil do svoje smrti (1952. leta) prvi pezzo da novanta, oziroma šef celotne mafije na Siciliji in v Ameriki.
Gian Carlo Fusco dopolnjuje Eda Rei da in trdi, da je za njim vrhovni pezzo da novanta Joseph Di Carlo.
«Živi že mnogo let v Kansas Cityju, v državi Missouri», piše Fusco,- «Ameriška tajna policija FBI ga ima registriranega na posebnem kartonu. Njegov vzdevek, pod katerim ga poznajo na slehernem kraju, kamor segajo tipalke spoštovane družbe, jasno kaže sladkost njegovega značaja. Pravijo mu The Wolf ali Volk. Iz njegovega dosjeja v federalnem policijskem arhivu, ki je zelo zajeten, je razvidno, da je po poreklu iz Palerma na Siciliji,	oziroma iz	Corleona	v bližini	Palerma. Ta
kraj je znan kot	eden izmed	najbolj mafijskih	krajev na Si-
ciliji.»
Joseph De Luca, ki je z bratom Frankom emigrimi v Ameriko leta 1924, je	bil najprej	tihotapec	alkohola	z Al Capone-
jem, potem pa se	je ukvarjal	z raznimi	drugimi	gangsterskimi
zadevami. Bil je velikokrat aretiran, tudi pred sodiščem je bil, toda nikoli ni bilo proti njemu pravih dokazov in njegov dosje je poln vprašajev. Danes je eden «uglednih meščanov» Kansas Cityja, ima veliko moč in vpliva na politično življenje v tem mestu in državi. Njegov naslov je Joseph De Luca, 2840, Foresi Avenue, Kansas City, Missouri. Številni Sicilijanci krenejo z majhno bisago s Sicilije v Ameriko, toda v žepu zelo pogosto nosijo omenjeni naslov. Če ga imajo, jim je zagotovljena «kariera», zagotovo pa jo imajo, če so čez ocean krenili z blagoslovom lokalne mafije.
Na ta način se v pretežni meri rekrutira ali obnavlja ame-
riški gangsterizem. Emigracija s Sicilije je mnogo lažja kot iz kateregakoli drugega evropskega območja. «Ustaljeno je prepričanje,» piše Francesco Roso v turinski «Stampa», «da nobenemu Italijanu, celo nobenemu Evropejcu ni laže emigri-rati v ZDA kot kakemu Sicilijancu. Se posebej, če pripada mafiji, če pripada kriminalu in če ga išče policija.»
Zavoljo svoje kapilamosti kontrolira mafija tud večji del legalne, redne sicilijanske emigracije ter pobira od slehernega emigranta precejšnjo vsoto za resnične in izmišljene usluge okrog pridobitve dovoljenja za ■emigracijo. Toda mafija se vendar pretežno ukvarja z ilegalno emigracijo, še posebej v Združene države Amerike. Sistemov za ekspatriacijo kakega člana mafije je več, nekaj pa jih je prav fantastičnih. Ko ni zadosti niti ponarejeni potni list, ker bi ilegalni emigrant lahko naletel na policijo, ki ga preveč dobro pozna in se ne more skriti za lažno ime, se lahko zatečejo celo h krsti.
Znatno število članov mafije, ki so bili zaradi banditizma ali kakega zločina obsojeni v odsotnosti na dosmrtno ječo, so premestila v Ameriko v krstah, ki so bile opremljene z vsemi nujnimi dokumenti v ta namen, pogosto na račun ameriških vojakov, ki so padli na Siciliji med invazijo v Italijo in so tako nekako njihove kosti prevažali menda v domovino.
To pomeni, da je mafija močna tako na italijanski kot na ameriški strani, to je v celi vrsti obmejnih uradov na tej in oni strani.
No, če že omenjamo krste za tihotapljenje živih ljudi, bomo omenili še epizodo, Id je zares grozljiva.
Pred nekaj leti je družina Pomara v mestu Caltanissetta na Siciliji prejela iz Amerike velik zaboj. Prispel je z ladjo v neko italijansko pristanišče, od tam pa v Caltanissetto. Opremljen je bil z vsemi mogočimi papirji, z vrsto pečatov različnih organov kontrole v Ameriki in v Italiji. Na zaboju so bila opozorila, kako je treba z njim ravnati med transportom, ker je v njem klavir.	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	18. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
POROČILO SEN. CBUROINONTEJR NS CK KPI
DVOJNA UGRABITEV V SREDISCU HAVANE
Komunisti za konstruktivno Ugrabitelj s Kube (z dvema talcema)
opozicijo Rumorjevi vladi
Italija se mora zavzeti za miroljubno rešitev vojne na Bližnjem vzhodu ■ Vprašanje Juga priori ta mo - Seja osrednjega vodstva PSI
RIM, 17. — S poročilom senatorja Gerarda Chiaromonteja se je davi začelo zasedanje centralnega Komiteja KPI. Chiaromonte je posvetil prvi del svojega poročila mednarodni politiki, nato pa je a-naliziral pereča italijanska vprašanja in orisal stališke KPI do teh problemov.
V zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu je senator Chiaromonte poudaril, da je dolžnost vsakega demokrata, da zahteva od Izraela naj se odpove politiki osvajanja in od vseh zainteresiranih sil, naj s pogajanjem miroljubno poravnajo spor. Taka rešitev pa ne sme seveda prezreti pravice vseh narodov, vključno palestinskega naroda, in vseh držav, vključno Izraela, do obstoja. V tej zvezi je govornik pozval vse demokratične sile, naj se borijo, da bo Italija storila vse kar je v njenih močeh za miroljubno rešitev Bližnjevzhodne krize in da se odpravi s Sredozemlja hladna vojna. Chiaromonte je tudi poudaril, da se Italija ne sme vplesti v vojno in pribil, da se mora vlada obvezati, da ZDA ne bodo uporabile oporišč NATO v naši državi za dovažanje orožja Izraelu.
V	zvezi z dramatičnimi dogodki v Čilu je senator Chiaromonte poudaril, da vojaški udar in zverinska represija odražata napravo imperializma in so tudi posledica blokovske politike. Pribil je nadalje, da italijanska vlada ne sme priznati čilske vojaške junte.
V	nadaljevanju svojega posega se je Chiaromonte navezal na polemike med levičarskimi strankami zaradi dogodkov v Čilu. V tej zvezi je poudaril, da so komunisti v Italiji spričo ofenzive desničarskih sil v letih 1968-69 okrepili svojo politiko enotnosti in so skušali preprečiti ustanovitev enotne fronte sredinskih in desničarskih sil. Eden največjih uspehov v tem boju je bil prav padec Andreottije-ve sredinske vlade.
Govornik je vzel nato v pretres italijanske notranje probleme. V tej zvezi je najprej poudaril, da mora vlada spoštovati obveznosti do Sicilije in Kalabrije in konkretno ukrepati v korist Juga. O vladi je bil Chiaromonte mnenja, da njena politika ni v skladu s perečimi gospodarskimi in socialnimi italijanskimi problemi. Poudaril pa je, da bo opozicija komunistov Rumorjevi vladi različna od opozicije Andreottijevi vladi. Komunisti se bodo borili — je pribil Chiaromonte — za razvoj pozitivnih elementov v programu te levosredinske vlade in bodo postali pospeševaba sila njene sociabe ta gospodarske politike.
Chiaromonte je nato poudaril, da komunisti brezpogojno podpirajo zahtevo sbdikatov, da imata vprašanji Juga in najrevnejših slojev italijanske družbe absolutno prednost. V tem okviru odobravajo sporazum med vlado ta sindikati o pokojninah kot prvi in pomemben korak na poti reševanja vprašanj italijanskega juga.
Govornik je bil nadalje mnenja, da v tem trenutku splošna bitka za povišek mezd ne bi korist la italijanskemu delavstvu in demokratičnemu ter gospodarskemu razvoju države, čeprav bi bili delavci lahko k temu prisiljeni, če bi izgubili bitko za zajezitev naraščanja cen in za ohranitev kupne moči mezdam. Poudaril pa je, da se ko munisti zavzemajo za tiste krajev ne sindikalne boje, ki imajo kot cilj razvoj Juga, ovrednotenje najnižjih mezd in pr lagoditev mezd naraščanju cen potrošniškega blaga. Popoldne se je začeta razpra và o poročilu senatorja Chiaromon teja. Razprava se bo nadaljevala jutri.
Danes popoldne se je v Rimu tu di sestalo osrednje vodstvo PSI pod predsedstvom tajnika stranke De Martina, da bi sklicalo sestanek centralnega komiteja stranke. Po uvodnem poročilu tajnika, se je začela razprava, na kateri so
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiit
razčlenili vprašanja, ki bodo na dnevnem redu sestanka centralnega komiteja.
QUITO. 17. — Ekvadorska vlada je zvišala ceno surovega petroleja od 3,60 na 5,25 dolarja za sodček.
# # #
RIM, 17. — Na zasedanju italijanskega turističnega tiska so nagradili zasebno letalsko družbo Ita-via za sodelovanje pri razvoju turizma v Južni Italiji.
* # *
LOS ANGELES, 17. — Agenti Interpol so v Švici našli posmrtne ostanke bogate Američanke Norme Carty Wilson, ki je pred petimi leti izginila med potovanjem po Švici.
# # *
PANAMA, 17. — Panamska vlada je protestirala, ker so Američani kršili suverenost Paname, ker so zaplenili tovor neke sovjetske in neke kubanske ladje, ki je bil namenjen Čilu.
• • •
ALŽIR, 17. — V Alžirskem mestu Annaba so aretirali približno 30 oseb, ki so obtožen« prekupčevanja z mamili.
DANES V POSLANSKI ZBORNICI
Glasovanje o zakonu za pokojnine duhovnikom
RIM, 17. — Jutri bodo v poslanski zbornici glasovali o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev e-notnega pokojninskega sklada za duhovnike in za verske svečenike drugih ver. Prejemali bodo 32.000 lir mesečne pokojnine in plačevali 75.000 lir prispevka letno. Pokojnino bodo prejemali vsi, ki so dopolnili 65. leto starosti. Predvidene so tudi invalidske pokojnine. Država bo v ta namen prispevala za leto 1972 in 1973 skoraj 5 milijard lir; leta 1974 se bo ta vsota dvignila na 3 milijarde 224 milijonov lir letno.
RIM, 17. — V Rimu je umrla avstrijska pisateljica Ingeborg Bachmann.
Pismo sindikatov o pomorski politiki
RIM, 17. — Siiidikaina federacija CGIL - CISL - UIL je poslala p-edsedniku vlade zaključni dokument, ki so ga izglasovali na zasedanju o pomorski politiki v kraju Cauteli amare di Stabi a 11. in 12. maja letos. Sindikati so tudi prosili za sestanek s predsednikom vlade Humorjem, na kateri bodo govorili o trgovinski mornarici, ladjedelnicah in pristaniščih.
Na zasedanju v Castellamare di Stabia so ugotovili, da dobro organizirani pomorski prevozi pomenijo znižanje, stroškov in zagotovitev rednega dobavljanja surovin industrijskim objektom. V dokumentu se zato poudarja potreba o ojače-nju pomorskih zvez in željo po ponovnem odprtju Sueškega prekopa.
zahteval dovoljenje za izselitev
Talca sta francoski in belgijski veleposlanik v Havani
PO SKLEPU NORVEŠKEGA PARLAMENTA
Val polemik ob podelitvi Nobelove nagrade za mir Kissingerju in Le Dne Thoju
Histerična reakcija saigonske vlade
OSLO, 17. — Odločitev posebne norveške parlamentarne komisije, da podeli Nobelovo nagrado za mir Henryju Kissingerju in Le Due Thoju zaradi njunih prizadevanj v iskanju mirne rešitve vietnamske vojne. je vzbudila v svetu val polemik. Odločitev so kritizirale tako napredne kot reakcionarne sile, prve, ker je bil nagrajen Kissinger, druge, ker je bil nagrajen Tho.
Kot je bilo pričakovati je Dila najbolj srdita reakcija južnovietnam-ske vlade. Saigonski predstavnik je danes izjavil časnikarjem, da si Le Due Tho ne zasluži nagrade, saj naj ne bi «naredil doslej ničesar, da bi Hanoi in začasna revolucionarna vlada spoštovala določila pariškega
KRVAVA POROKA
Usoda ni bila mila z 21-let-nim Giovannijem Božom iz Barcisa, ki se je predsinočnjim duševno pripravljal v družbi prijateljev in zaročenke na poroko, ki bi morala biti včeraj. Namesto v cerkev je Boz moral na karabinjersko postajo, kjer so ga formalno obtožili povzročitve telesnih poškodb in nedovoljene posesti strelnega orožja.
Po stari tradiciji v Barcisu je Boz, ki je bil na obisku pri izvoljenki, predsinočnjim opolnoči stopil na dvorišče, da bi z nekaj streli iz dvocevke dal duška svoji radosti. Na mokri travi pa se je spotaknil in padel kot klada. Pri padcu je nehote pritisnil na petelina in zadel v zadnjo plat brata, ki se bosta morala dalj časa zdraviti v videmski bolnišnici.
V STRANIŠČU
Neki Turinčan, 62- letni Giovanni Vergano, je preživel dva dni zaprt v stranišču turinske-ga občinskega stadiona. Moškega je odkril občinski u-službenec, ki je čistil stadion. Večkrat je potrkal na zaklenjena vrata stranišča in vsakokrat mu je neznan moški glas odgovoril:	«Zasedeno!»
Uslužbenec je zasumil, da nekaj ni v redu in zato je s pomočjo delovnih tovarišev podrl vrata.
Leže na tleh in na pol gol jim je Vergano pojasnil, da ne ve v kakšno državo je dopotoval. Potožil je tudi, da se je pripeljal z ženo, ki ga je nepričakovano zapustila.
Zagonetno vprašanje je bilo kaj kmalu pojasnjeno. V nedeljo se je Vergano, ki je imel pred kratkim živčni zlom, odpravil na stadion, da bi prisostvoval nogometni tekmi. V duševni zmedi pa se po tekmi ni vrnil domov, pač pa se je zaprl v stranišče in čakal na pomoč.
mirovnega sporazuma». V tej zvezi je diplomat poudaril, da «Severni Vietnam ni sedel za mizo mirovnih pogajanj, ker bi si resnično želel mir, pač pa, ker ga je k temu prisilil uspeh ofenzive saigonske voj ske». Južnovietnamski predstavnik je nadalje obžaloval dejstvo, da norveška parlamentarna komisija ni v svoji utemeljitvi omenila Južnega Vietnama, edine sile ,ki naj bi ji
bilo «resnično do miru in žrtve se-vemovietnamske agresije».
Lider južnovietnamske parlamentarne opozicije Tran Van Tuyen pa je izjavil, da bosta Kissinger in Tho prav zaradi podelitve nagrade prisiljena nadaljevati svoje delo za pomiritev Indokine in da je v tem smislu izbira norveške komisije pozitivna.
V nasprotju s srdito reakcijo Sai-gona, vest o dodelitvi Nobelove nagrade za mir ni povzročila nobene reakcije v Hanoiu, kjer je glasnik se-vernovietnamske vlade izjavil, da vlada še ni preučila vprašanja. Izvedenci tudi menijo, da bo Thojeva odločitev, sprejeti ali zavrniti nagrado, sad kolektivne odločitve se-vemovietnamskih voditeljev.
Tudi v skandinavskih deželah so zelo kritično ocenili dodelitev nagrade Thoju in Kissingerju. Levičarske stranke in sile so obsodile odločitev norveškega parlamenta, ker da je «klonil pritisku ameriških imperialistov». V tej zvezi trdijo, da se nagrado lahko tolmači kot priznanje zločinski ameriški politiki v In-dokini. Norveški zunanji minister Freydelund pa je branil odločitev parlamenta in poudaril, da gre za priznanje pogajalcema, ki sta dosegla mirovni sporazum.
Na Švedskem — država, ki je zelo ostro obsodila z besedami in dejstvi ameriško agresijo v Indokini — premier Olof Palme ni hotel komentirati dodelitve Nobelove nagrade za mir Kissingerju in Thoju, voditelj komunistične partije Hermansson pa je dejal, da je podelitev nagrade Kissingerju škandalozna.
Ugledni ameriški list «New York Times» pa je v uvodniku z naslovom «Nobelova nagrada za vojno» definiral odločitev norveškega parlamenta za preuranjeno. List trdi, da zainteresirane sile še vedno ne spoštujejo dobrega dela določil pariškega sporazuma. Medtem ko so ZDA končno umaknile svojo vojsko — poudarja časnik — ne moremo še trditi, da je «descalatino» dolge vojne prinesla Indokini resničen mir.
HAVANA, 17. — Nobene novosti ni še v zvezi z ugrabitvijo belgijskega in francoskega veleposlanika na Kubi. Ugrabitelj, ki je dejal, da se imenuje Miguel de la Paz, ima oba veleposlanika za talca in je v zameno za njuno življenje zahteval, da mu oblasti dovolijo, da zapusti Kubo. Določil je rok petih ur, ki pa je že potekel.
Do ugrabitve je prišlo včeraj popoldne na sedežu francoskega veleposlaništva v Havani. Ugrabi telj je telefoniral dopisniku britanske ttakovne agencije Reuter in mu sporočil svojo zahtevo. Francosko veleposlaništvo je kmalu po ugrabitvi obkolila policija.
V telefonskem pogovoru je ugrabitelj zaprosil agencijo, naj sporoči svetu, da je pripravljen umreti. Na. vprašanje, če namerava ubiti talca, če oblasti ne ugodijo njegovi zahtevi, je odvrnil pritrdilno. Francoski veleposlanik, ki mu je ugrabitelj dovolil, da spregovori po telefonu, je dejal, da je stanje zelo resno in pritrdil, da namerava ugrabitelj ubiti oba diplomata, če ne bo prejel dovoljenja, da zapusti Kubo.
Ugrabitelj je, kot že rečeno, dejal, da mu je ime Miguel de la Paz. Očividci so ga opisali kot elegantnega mulata, starega kakih 30 ali 40 let. Včeraj je prišel na sedež agencije France - press že okoli enajste dopoldne. S samokresom je prisilil dopisnika francoske a-gencije, da ga je spremil do belgijskega veleposlaništva in zahteval pogovor z diplomatom. Najprej ju je sprejel svetovalec veleposlaništva Ernest Espana, nato pa ve leposlanikova žena, ker je bil mož odsoten. Ko se je ta vrnil, je Miguel zahteval, naj ga na krovu svoje jahte prepelje iz države. Veleposlanik mu je razložil, da z jahto ne more zapustiti kubanskih te ritorialnih voda, ne da bi prej obvestil krajevne oblasti. Na dove Ijenje bi moral čakati vsaj 72 ur. Miguel je dejal, da razume in mu dovolil, da telefonira kubanskim oblastem in jih zaprosi za dovoljenje. Med telefonskim pogovorom pa se je ugrabitelj vznemiril in de jal, da žel' oditi na švicarsko veleposlaništvo. Z naperjenim samokresom je prisilil belgijskega diplomata in časnikarja AFP, da sta šla z njim na švicarsko veleposlaništvo, kjer je dovolil časnikarju, da odide, sam pa jc z diplomatovim avtom odšel na belgijsko vele poslaništvo. Francoski veleposlanik je pristal na zahtevo, da bo za posrednika med ugrabiteljem in kubanskimi oblastmi. Zapustil je ve
stra Renejem Anillo, uro kasneje pa se je vrnil v veleposlaništvo.
Kaže, da je prejel le zagotovilo, da bo ugrabitelj ostal živ, če izpusti talca. To pa ni zadostovalo, kajti Miguel de la Paz je zahteval dovoljenje za izselitev in zagotovilo, da bo lahko odšel iz države ne jahti belgijskega veleposlanika ali z letalom. Ni povedal, kam se na merava preseliti. Zato je ponovil grožnjo, le da je tokrat imel dva talca in ne le enega.
Ugrabitev na Sardiniji
NUORO, 17. — Danes ponoči je skupina zakrinkanih in oboroženih mož ugrabila sardinskega zdravnika dr.
Ferdinanda Ninno iz Ottane pri Nuo-ru. Do ugrabitve je prišlo, ko se je zdravnik s svojo bolničarko vračal iz nekega pregleda v bližnji vasi. Policija, je uvedla preiskavo.
Slavka v Vogheri
VOGHERA, 17. — Jutri bodo stavkali v Vogheri uslužbenci vseh za- i napadalce.
sebnih podjetij iz protesta proti včerajšnjemu incidentu pred tovarno «Brondi e Saroldi». Kot smo poročali je pred tovarno avto vrste «Volkswagen» zavozil v gručo stavkajočih delavcev in jih ranil devetnajst.
Policija je medtem aretirala voznico volkswagna, 42-letna Mario Bellocuore. Sodišču so jo prijavili zaradi namerne povzročitve telesnih poškodb. Delavka se ni pridružila stavki in je zavozila v gručo delavcev da bi se dokopala do izhoda ob koncu svoje izmene.
BOLOGNA, 17. — Na tisoče univerzitetnih študentov in srednješolcev je danes protestiralo po bolonjskih ulicah zaradi včerajšnjega napada na levičarskega študenta Gio-acchina Marija.
Policija je medtem aretirala enega od napadalcev (bilo jih je kakih deset), 17-letnega Pier Paola Borghi ja in ga prijavila sodišču zaradi poskusa umora. Politični oddelek bolonjske kvesture nadaljuje preiskavo, da bi odkril tudi ostale
Vse tri moške so podvrgli poskusu parafinirane rokavice. Izid je bil negativen samo za mlajša dva. Na sliki 23-letni Slevica Živkovič
V TOREK ZVEČER OB AVTOCESTI TURIN-MILAN
Obračun med Romi v Turinu: 3 mrtvi V Trstu aretirali skupino na begu
Turinska policija je aretirala morilca - Aretiranci, ki so jih včeraj popoldne prepeljali v koronejske zapore, so izjavili, da niso posegli v spopad
TURIN, TRST, 17. — Trije mrtvi strsko tablico. Kraj, kjer je pri-
in veliko število ranjenih je tragični obračun spopada med dvema skupinama Romov v turinskem predmestju. Ni še povsem znano, kako so se odvijali dogodki in policija to uganke ne bo verjetno nikoli razvozlala. Morda je šlo za stare medsebojne račune, morda pa le za nekaj kozarcev viha; dejstvo je, da je mladim Romom udarila kri v glavo in posledice so res tragične.
Do krvavih dogodkov je prišlo včeraj okoli 19. ure. V kraju «La Falcherà», severozahodno od tu-rinskega središča, se je v bližini avtoceste utaborila skupina Ro-
leposlaništvo in se sestal z namest- j mov. V taborišču je bilo 6 priko-nikom kubanskega zunanjega mini J lic in 20 avtomobilov s tujo regi-
sta do spopada, je bil zavarovan, Romi pa so odstranili ograjo in se utaborili. Nedaleč je taborila druga skupina Romov.
Malo po 19. uri je paznik bližnjega prehoda na železniški progi, ki je le 100 metrov oddaljen od prizorišča spopada, telefoniral policiji, da je zaslišal več strelov, nato pa neurejeno kričanje. Nekaj minut kasneje je lastnik bara «Serena» telefoniral policiji, da je v njegov lokal vstopil mladenič z okrvavljenim obrazom, ki je zakričal «Ubijajo se!» in zbežal.
Ko je nekaj trenutkov kasneje prišla policija, sta bila na prizorišču spopada le dva okrvavljena Roma. Oba so prepeljali v bol-
Malo pred 18. uro so karabinjerji prepeljali Rome v koronejske zapore na razpolago turinskim preiskovalcem.
Na sliki 20-letni Dragan Živkovič
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V LOUISIANI IN VIRGINIJI SPET LETEČI KROŽNIKI
UFO: pojav, ki ga ne znamo znanstveno razložiti
Ribiča, ki trdita, da so ju ugrabila nezemeljska bitja, ne lažeta
NEW YORK, 17. - Američani imajo že nekaj mesecev skoraj vsak dan opravka z letečimi krožniki in nezemeljskimi bitji, ki so zagrenili življenje že marsikateremu prebivalcu Louisiane, saj se po večini ljudje šalijo z njim na račun njegovih «prividov». Kljub nejeveri Zemljanov pa ta še neidentificirana izvenzemeljska bitja vztrajajo, morda v upanju, da bodo navezala stik z našo civilizacijo. Ni se še polegla polemika o poskusu hipnoze, s katerim naj bi neki ameriški znanstvenik dokazal, da so izvenzemeljska bitja res ugrabila ribiča v Misisipiju, ko ameriški tisk poroča o odkritju drugih UFO (unidentified flying objects).
V bližini mesta Pine je skupina šerifovih pomočnikov okrog 20 km sledila petim letečim krožnikom, ki so leteli nad mestom. Ko je eden od policistov prižgal rdečo mežikajočo
luč na strehi službenega avtomobila, so se krožniki spustili niže in se ustavili, da bi od blizu opazovali pojav. Izginili so, ko je policist ugasnil luč.
Podobnemu pojavu je bil priča tudi Ltoyd Mercier v bližnjem mestu New Orleans. Časnikarjem je povedal, da je 5 ali 6 minut opazoval leteči krožnik oranžne barve, ki je letel približno 70 m visoko. «Kazalo je — je poudaril — kot da bi se nepričakovano dvignil iz vode. Videl sem ga na lastne oči, zato naj mi vsevedneži ne govorijo o prividih».
Za znanstvenike pa bo verjetno bolj prepričljivo pričevanje nekega pitata iz Zahodne Virginije in izvedenca meteorološke družbe NOAA. Nad pokrajinskim letališčem pri Ra-leighu so včeraj opazili neki UFO. Eden od pilotov je kar skočil na majhno turistično letata in se sku-
šal približati blesteči se zadevi, a zaman. Njegov nekajminutni lov je bil brezuspešen. Zasledovanju so bili priča tudi uslužbenci letališča, med katerimi omenjeni meteorolog. «Zadeva — je pojasnil časnikarjem — ni imela točno določene oblike in ne bi znal povedati, v kakšni razdalji je letela». «Ni bita letata ali kaj podobnega — je pribil pitat — saj je stalno spreminjata barvo».
Profesor James Harder, docent na fakulteti za inženerijo na univerzi v Berkeleyu, je medtem javno komentiral svojo analizo na ribičih Charlesu Hicksonu in Calvinu Par-kerju, ki trdita, da so ju ugrabila nezemeljska bitja in ju nekaj ur zasliševala.
Hickson in Parker sta ribarila na reki pri Pascagouli, ko se jima je približala blesteča se «leteča cigara». Izstopila so tri majhna bitja, ki so ju prisilila, da sta jim sledi-
la na «cigaro».
Prof. Harder je zaslišal ribiča v hipnozi in po njegovem mnenju ni nobenega dvoma, da moža ne lažeta. Istega mnenja je tudi dr. Hyenk, ki je prisostvoval poskusu. «Moža nista neuravnovešena — je dejal — in nobenega dvoma ni, da govorita resnico. Lahko bomo na dolgo in na široko razpravljali od kje prihajajo omenjena bitja in kaj iščejo, dokazano pa je, da so prišla na Zemljo».
Sovjetska tiskovna agencija TASS je medtem sporočila, da so znanstveniki raznih sovjetskih radioastro-nomskih postaj zabeležili vrsto radijskih signalov, ki bi jih lahko oddajala iz vesolja neka zeta razvita civilizacija. TASS poudarja, da ni še ugotovljeno, če so signali naravnega ali umetnega izvora, dognano pa naj bi bilo, da niso signali, ki jih oddajata zemeljske avtomatske vesoljske postaje ali sateliti.
nišnico. Prvi, 27-letni Franjo De-movič je umrl malo kasneje v operacijski sobi, drugi, 21-letni Milan Dimitrov, pa je umrl danes popoldne.
Nato so v bolnišnico prepeljali še več ranjencev. 21-letni Dino Nikolič, ki mu je krogla predrla lopatico in pljuča, je kmalu nato umrl. V bolnišnico so sprejeli še 38 letnega Dragana Radojkoviča, ki je ranjen v desno nogo. Nudili so mu prvo pomoč in ozdravel bo v osmih dneh. Kmalu po sprejemu v bolnišnico pa se je neopazno oddaljil.
Policija je nato izvedla množično akcijo, postavila je mnogo cestnih blokov in preiskala okolico prizorišča spopada. Aretirala je več Romov, ki so se takoj po spopadu razbežali. Nihče pa ni hotel govoriti, saj so le nekaj momljali v .jeziku, ki ga ni nihče razumel. Večina je bila bre-z osebnih dokumentov. Med prijetimi je bilo tudi mnogo lažjih ranjencev in verjetno je več ranjenih Romov še vedno na svobodi.
Med aretiranci je tudi Demo-vicev morilec. 43-letni Burau Ivanov, ki so ga prijeli, ko je bežal proti Milanu, Burau, ki nekoliko govori v italijanščini, je priznal dejanje. Aretirani Romi so vsi iz Jugoslavije in sicer iz področja ob madžarski in romunski meii.
Po teh krvavih dogodkih so se, kot že rečeno, člani obeh skupin Romov porazgubili. Turinski preiskovalci so obvestili tržaške kolege, ker so sumili, da bodo nekateri skušali pobegniti v Jugoslavijo, od koder so doma. In res so ponoči, mata pred 2. uro, karabinjerji zasledili ob izhodu avtoceste v Moščenicah pri Štivanu sumljiv avtomobil opel z nemško evidenčno tablico.
V njem so se peljali trije moški in dve ženski; v kratkem se je izkazalo. da imajo trije ponarejene dokumente, dva pa sta bila celo brez osebnih listin. Prepeljali so jih ,v vojašnico v Istrski ulici, kjer so jih zasliševali do večera, ko so jih prepeljali v koronejske zapore po nalogu namestnika državnega pravd-nika dr. Coassina.
Karabinjerji preiskovalnega oddelka so pod vodstvom kap. Campio-neja ugotovili več dejstev, ki potrjujejo sum, da se je peterica udeležila krvavega pretepa v turinskem predmestju. Mlajša ženska — 16-let-na Lepica Dančič iz Zrbobrana v Srbiji — je imela skrbno skrit revolver kal. 9, starejši moški — 41-letni kotlar Milan Ivanov iz Rume v Srbiji — pa je imel na rokah sledove smodnika. Tudi ostala dva moška — 20-letnega Dragana Zivko-viča po rodu iz Rume in 23-letnega Slevico Živkoviča po rodu iz Pavčeva v Srbiji — so podvrgli poskusu parafinirane rokavice, po katerem postajajo vidni ostanki smodnika, ki se razprši okrog strelnega orožja v trenutku- ko naboj eksplodira. Vendar pa ni poskus dal nobenih izsledkov.
Kljub vsej tej kopici indicov so Romi vztrajno zanikali vsakršno odgovornost, dokler ni 35-letna Ivanova žena Ljubica Živkovič iz Rume priznala, da so sicer bili zraven, ko je prišlo do pretepanja in streljanja, da pa so pobegnili, ne da bi posegli v srditi spor. V kratkem so tudi ostali priznali to dejstvo, vendar so do večera vztrajno zanikali vsakršno odgovornost za prelivanje krvi.
Budnost policijskih organov na meji se še vedno nadaljuje, ker se I je pripeljala v našo deželo še druga
skupina, ki je tudi namenjena v Jugoslavijo. Kaže, da se vozijo v
taf
r* J
- im.
8w ■:'/> S	-n dV
Miada Lepica Dančič je imela skrbno skrit samokres
črnem mercedesu nemške registracije, ki ga seveda vneto iščejo po vseh cestah naše pokrajine in dežele.
Protesti zaradi slabih avtobusnih zvez v Benečiji
SAN DONA’ DEL PIAVE, 17. — Tudi danes je prišlo do protestov zaradi neurejene prevozne službe, ki jo v okolici Benetk opravlja družba FAP. 'študentje in delavci so manifestirali pred glavno avtobusno postajo v kraju San Dpnà del Piave in tako ni mogel 'noben avtobus odpeljati s postaje. Manifestacija je imela namen, da. opozori prebivalstvo, kakšne težave predstavlja za delavce in študente slaba avtobusna služba. Predstavniki demonstrantov so se tudi sestali z županom in razpravljali o stanju avtobusne službe.
Včeraj odprtje londonskega avtomobilskega salona
LONDON, 17. — Britanska princesa Ana je danes odprla prvi londonski avtomobilski salon po vstopu Velike Britanije v EGS. Po mnenju izvedencev bo razstavo, ki so jo včeraj predstavili časnikarjem, obiskalo okrog pol milijona ljudi.
Na londonskem salonu razstavljajo svoja vozila vse zahodnoevropske tovarne, ki so po vstopu Velike Britanije v EGS znatno povečale izvoz avtov na otok. Dobro so zastopani tudi Japonci, ki so si že pred nekaj leti priborili dober del britanskega avtomobilskega tržišča.