Kmetijski minister Iztok Jarc na tekmovanju oračev v Ivančni Gorici Na naslovnici: K2 - druga najvišja gora na svetu, soseda Broad Peaka, ki ga je julija letos skušal osvojiti Muljavčan Matej Kovačič FELIC VRHU PRISTAVA jBUlg lEÀl'ftJE IŠNJA' VAS ^ ŠENTVID ^ V ŠENTVIDU PRI STIČNI DNE 21.10.2007 PRIJAVE OD 8. DO 10. URE (Gostilna na Klančku) CILJ NA GRADIŠČU (kostanj, mošt, bučarlja, za glasbo In dobro voljo poskrbljeno) lIOISWDBENHIilillCNI IN VOLITVE 200 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY prevajanje v 80 jezikov sodno overjeni prevodi tečaji tujih jezikov priprave na maturo za angleški in nemški jezik www.alkemist.si »j» 080 23 03 1M IN montaža • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE GSM: 031/679-079 Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA OVEN Tomaž Oven s,p. Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2007 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA C0BISS Ci/ vo/jiv rj f&^jci lcr fj w o f-jčf ir i v ivci fi (j-ri a f<~ 3§§| S- "io slikarju Ferdu Veselu, je ta dosežek pomenil pomembno in edinstveno prelomnico v dotedanji šolski zgodovini. Dosežek je bil tako velik, da je bilo praktično nemogoče misliti, da nova šola nekoč ne bo več zadostovala potrebam kraja. Pa vendar je bila gradnja dveh prizidkov in temeljita obnova in predelava obstoje- Uroš Adamlje, Klemen Zupančič in Ines Grabnar so se v imenu številnih generacij zahvalili dolgoletnemu ravnatelju Jerneju Lampretu. Župan je šoli v spomin na otvoritev izročil umetniško delo kiparja Boris Prokojjeva. se je današnja nova šola zelo posrečeno »zlila« s starim delom, skupaj z okolico pa dala svoj pečat tudi kraju, v katerem se nahaja, je vsekakor ta investicija velika pridobitev tako za kraj kot krajane celotnega šolskega okoliša, ki ga šola pokriva. Otvoritvi je sledil ogled novih šolskih prostorov skupaj z ministrom Zverom. kovani trenutek in rešitev iz delovnih pogojev, ki niso več zadostovali so- % Ivančna Gorica, oktober 2007 Z® IfliČil GORICA $ POMEMBNIMI NOVOSTMI Zadnja septembrska sobota je bila za vse, ki so povezani z Zdravstvenim domom Ivančna Gorica, vsekakor zelo poseben dan. V preteklem letu je ta naša ustanova pridobila delno prenovljeno podobo. Seveda pa lepota in estetika ne pomenita nič, če sta le sami sebi namen. V primeru ivanškega zdravstvenega doma seveda ne bo tako, ampak bodo nove pridobitve obilno pripomogle k lažji in pacientom prijaznejši zdravstveni oskrbi, saj se prebivalstvo v občini po eni strani povečuje, po drugi pa stara. To pa pomeni še večjo potrebo po kakovostnih zdravstvenih uslugah. »To je slovesen dan tako za občino kot za nas, zdravstvene delavce. Odprli smo nadstrešek, dvigalo, razširili avlo zdravstvenega doma ter pridobili prostor za tako imenovano informacijsko celico. Menim, da je najpomembnejše dvigalo. Z njim bodo imeli pacienti olajšan dostop do zobozdravstvene službe, ambulante splošne medicine in ginekološke ambulante. Informacijska celica bo razpršila klice pacientov. Največ težav s tem se je pojavljalo v tako imenovanih konicah (okrog sedme in trinajste ure), zato je prihajalo do nestrpnosti. V zadnjem mesecu, ko je informacijska celica delovala, se je izkazalo, da je to dobra domislica v pomoč nam in pacientom,« je povedal direktor ZD Ivančna Gorica dr. Janez Zupančič. Na otvoritvi novih pridobitev je zbrane poleg direktorja Zupančiča pozdravil tudi župan Jernej Lampret, navzoč pa je bil tudi gospod Slavko Kovačič, brat narodnega heroja Jožeta Kovačiča, po katerem je bil zdravstveni dom v Ivančni Gorici imenovan ob izgradnji leta 1965. Upajmo torej, da bodo nove pridobitve resnično pripomogle k učinkovitejši zdravstveni oskrbi v naši občini. Lojze Grčman bo po letu dni drama končana? Prišel je oktober, prišle bodo volitve in spomini na usodni večer, ko so po vsej državi potekale lokalne volitve, v Ambrusu, natančneje v Dečji vasi, pa se je zgodil incident, ki je v naslednjih mesecih globoko zaznamoval vso Slovenijo. Pravzaprav je kar neverjetno, kako je možno, da gre takšna problematika lahko v takšne razsežnosti. Tistim, ki nismo bili nikoli osebno vpleteni v odnose z romsko skupnostjo, se seveda zdi takšna reakcija nenavadna. Če vprašamo domačine v okolici nelegalnega romskega naselja v Dečji vasi, pa je videnje tega skoraj enoletnega dogajanje drugačno. Dogodke v Ambrusu, povezane z družino Strojan, pa skozi medije vidi tudi vsa Slovenija, o čemer je bilo tudi že veliko povedanega. Dogodke, ki so potekali v zadnjem mesecu, potem ko je bilo videti, da se bo problematika reševala le še za mizo, a je ponovno prišlo do premikov na terenu, ne bomo obnavljali na tem mestu. Ustavimo se le pri obisku varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. 27. septembra je obiskala različne institucije in sodelujoče pri reševanju vprašanja družine Strojan, med drugimi tudi župana Jerneja Lampreta. Treba je poudariti, daje odnos med obema institucijama gotovo ostal na določeni točki, potem ko je lani takratni varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek sklep izredne seje našega občinskega sveta z dne, 14. novembra 2006, v kateri je navajal, da se lokacija za družino Strojan ne more več iskati na območju naše občine, ocenil za protiustavnega, saj se z njim omejuje pravica do svobodne izbire prebivališča. Varuhinja, ki je svoj prihod obrazložila z besedami, da želi le slišati vsa mnenja vseh sodelujočih strani, je župana spraševala, kako on vidi reševanje problematike, postopanje Policije, socialnih služb in drugo. V zvezi z dopisom njenega predhodnika sicer ni tekel pogovor, je pa varuhinja izrazila željo, da Občina le posreduje določene prostorske akte in drugo dokumentacijo, vezano na zemljišče Strojanovih. Za te dokumente je namreč bila naprošena Občina že v času, ko je Hanžek izdal prej omenjeno mnenje. Iz objav v nekaterih medijih o obisku varuhinje Čebašek Travnikove je bilo v slovenskih medijih omenjeno, da varuhinja ni bila zadovoljna z videnim in slišanim, kar zagotovo zopet sproža različna mnenja o (ne)razumevanju ene in drage strani. Tako kot so že ves čas mnenja deljena, ostaja tako očitno še naprej. O tako spornih patruljah na območju občine in okolice Ambrusa v dneh, ko se je del družine Strojan vrnil na svoje zemljišče, pa je zanimiva tudi izpoved policista na medmrežju. Sam ugotavlja, da bi veliko raje kot brez dela na cesti v naši občini preživljal službo in nudil pomoč v poplavljenih Železnikih, kjer bi bil davkoplačevalski denar najkoristneje porabljen. Matej Šteh Vrnitev Strojanovih na s\>oje zemljišče v Dečji vasi je zopet povzročilo napetosti, vse dokler se niso vrnili na svoje začasno bivališče. Spoštovani soobčanke in soobčani, dragi sosedje in prijatelji. Želimo si, da 15-letno obdobje zaokrožimo in pomemben dogodek proslavimo skupaj z vami. Vabimo vas, da se nam pridružite na priložnostni slovesnosti v petek, 19. oktobra 2007, ob 15.00 uri v Elvezovi stavbi na ulici Antona Tomšiča 35 v Višnji Gori. Za vse, ki si ga želite ogledati, bomo vrata našega novega objekta odprli ob 15.00 in 16.30 uri. Ogledi bodo vodeni. Iskreno se veselimo druženja z vami! % Ivančna Gorica, oktober 2007 0ÜCMÍOD3 SDS sds odgovorno izpolnjuje ključne cilje koaliciji Slovenska demokratska stranka si je skupaj z drugimi koalicijskimi strankami zastavila mnoge cilje. Danes, po skoraj triletnem mandatu so v Sloveniji vidni pozitivni rezultati. Slovenija je letos dosegla 6,5-odstotno gospodarsko rast. Za primerjavo: Slovenija je imela še sedem let nazaj toliko višjo inflacijo od gospodarske rasti, kot ima danes višjo gospodarsko rast od inflacije. Visoka inflacija je posledica izkoriščanja prehoda na evro, posebno pri majhnih cenah in temu se je nemogoče izogniti. Pridružila seje še slaba letina, podražitev žitaric, kar je vplivalo na cene večine prehrambenih izdelkov v svetu. V tem mandatu pa bo javna poraba v Sloveniji zmanjšana za tri odstotke. Prvič, odkar Slovenija obstaja, bomo delež javne porabe v bruto domačem proizvodu bistveno zmanjšali. Prav to je predmet koalicijske pogodbe, kjer smo jasno zapisali dva cilja: zmanjšane državne uprave in zmanjšanje javne porabe. Pri javni porabi bomo cilj presegli tudi zaradi visoke gospodarske rasti in pozitivnih sprememb, ki so posledica vladnih reform. Pri zmanjšanju državne uprave lahko z gotovostjo trdimo, da bo število zaposlenih ob koncu mandata bistveno nižje, kot je bilo na začetku. S takim rezultatom se doslej ni mogla pohvaliti še nobena vlada. V Sloveniji se je v zadnjih treh letih za nekaj pomembnih odstotkov znižal prag revščine. Slovenija je po deležu revnega prebivalstva na tretjem mestu, samo dve državi v EU imata manjši delež revnega prebivalstva. Realne plače se v Sloveniji zvišujejo bolj kot kadarkoli prej v zadnjih desetih letih. Znižali smo davke, in kar je najpomembneje, zaradi ukinitve davka na plače ne bo treba dvigniti DDV. Polletni rezultati davčnih prihodkov po izvedbi davčne reforme namreč kažejo, da se z manjšimi davki v celotnem obsegu zaradi pozitivnih trendov gospodarske rasti in večje zaposlenosti nabere nekaj več prispevkov. Ključni cilji koalicije se torej uresničujejo, saj bodo proračunski prihodki kljub zmanjševanju davkov bistveno večji od načrtovanih in proračunski primanjkljaj ob koncu letošnjega leta bo še enkrat nižji kot je bil načrtovan. Rekordno nizek bo, v naslednjih letih pa bo ob tako pozitivnih trendih izginil. Slovenska demokratska stranka je največja stranka v Sloveniji in ima kot taka tudi največjo odgovornost. Z izpolnjevanjem koalicijske pogodbe zvesto sledimo svojemu cilju - blaginji za vse državljane in skupnemu dobremu. OO SDS Ivančna Gorica 0 domovih za starejse občane - drugič V zadnji številki Klasja je bil objavljen članek župana Jerneja Lampreta z obetajočim naslovom, v katerem se je zelo na široko razpisal o problematiki, ki tarejo starejšo populacijo. Priznam, da sem ta članek takoj prebrala, ker sem pričakovala, da bo župan v njem resnično povedal, kdaj in kako naj bi se v naši občini pristopilo k izgradnji tako težko želenega doma za starejše. Bolj kot sem članek prebirala, bolj sem bila nad njegovo vsebino razočarana. Polno lepih, resničnih in sočutnih besed v stilu prostega spisa, konkretnih zagotovil pa nič, še tistih obljub izpred slabega leta ni nikjer omenjenih. Vsekakor sem pričakovala, da bo v članku župan povedal, kdaj bodo realizirani sklepi, ki so bili sprejeti na 28. seji občinskega sveta, seveda še v prejšnjem mandatu. Toda nič od tega. Sklepi so po mojem trdnem prepri- čanju zavezujoči, zato mi dovolite, da jih še enkrat ponovim: 1. Občina Ivančna Gorica je interesent za nakup pare. štev. 256, stavbišče v izmeri 1.158 m2, k. o. Šentvid, za potrebe gradnje doma za starejše občane; 2. Občina Ivančna Gorica potrebuje za gradnjo doma še dodatne površine cca 7.000 m2 in so lastnina Kmetijske zadruga Stična; 3. Občinski svet Občine Ivančna Gorica poziva Kmetijsko zadrugo Stična, da pripravi ponudbo za dodatna zemljišča, ki so po prostorskih planih opredeljena kot kmetijska zemljišča; 4. O vsebini ponudbe in ceni za m2 kmetijskega zemljišča bo razpravljal in odločil Občinski svet na naslednji seji. Upam, da se ne bo zopet kdo našel in mi poočital, da se ta članek bere kot kakšna predvolilna pobuda oziroma obljuba. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si tako župan, vse svetnice in svetniki kot tudi naši občani poiskali številne predvolilne biltene in zloženke iz lanskega leta. Katera je bila največkrat izrečena obljuba? In kje smo danes? . Upam in želim, da je po dvanajstih letih obstoja naše občine dovolj, da že enkrat od obljub preidemo k dejanjem in naši starejši generaciji zagotovimo, da bi jesen življenja preživljali v domu za starejše v domačem kraju, v svoji občini, tam kjer so sicer preživljali najlepša leta svojega življenja. Naša starejša generacija si dom zasluži in je zato treba nemudoma pristopiti k realizaciji že sprejetih sklepov in ponujeno zemljišče v celoti odkupiti. Takrat bomo lahko rekli ... končno seje začelo ... Sonja Maravič, svetnica 2. zupanov turnir v ulični košarki V nedeljo, 16. 9 .2007, sta občinska odbora Slovenske demokratske mladine - SDM in SDS pred centrom Žolnir na Sokolski ulici organizirala že drugi Zupanov turnir v ulični košarki. Zaradi omejenih kapacitet igrišč smo lahko na tekmovanje sprejeli samo 12 ekip, ki so se prve prijavile, ekip, ki so želele sodelovat,i pa je bilo 18. Drugo leto se bomo potrudili in sprejeli vse, ki bodo želeli tekmovati. Na turnirju so tako sodelovale ekipe: Dinozavri, Stiski tigri, Tigri (skupina A); Moskva, Kremenčko-vi, Bar na postaji (skupina B), Snach Extreme, Višnja Gora, Bomax (skupina C), Princ pub, SDS Ivančna Gorica in Planet Tim-Bar (skupina D). Po končanem predtekmoval-nem delu in napeti končnici je tretje mesto zasedla ekipa Kremenčkovi, za katero so igrali Janez Erčulj, Žiga Erčulj, Matic Erčulj, Tomaž Smole in Mladen Novak; drugo mesto ekipa Bomax, za katero so igrali Aleš Žulovec, Miha Zaje, Kristjan Ogrin, Rok Ogrin ter Blaž Kaplan, zmagovalno mesto pa sije prislužila ekipa Princ Pub v zasedbi Uroš Kri- 5. tabor nove slovenije v velikb mm - n.sei za novo slovenijo NmSi Nova Slovenija Krščanska nunska stranka N.Si je 2. 9. 2007 organizirala že tradicionalni, po vrstnem redu že 5. tabor stranke, in to v evropski vasi štorkelj v Veliki Polani v Pre-kmurju. Udeleženci tabora smo prihajali z vseh koncev Slovenije. Udeležili smo se ga tudi iz občine Ivančna Gorica, saj je občinski odbor organiziral tudi avtobusni prevoz za člane in simpatizerje naše stranke. Najprej smo se ustavili na stojnicah, ki so jih pripravili RO in OO N.Si Prekmurja in Prlekije, ter v tajništvu matične stranke in podmladka stranke. Zbrane sta na taboru N.Si najprej pozdravila Stanislav Horvat, kije predsednik gostiteljskega odbora N.Si in polanski župan Damijan Jaklin, še pred njima pa je zbrane pozdravil »pozvačin« - veseljak, ki na tem območju sicer vabi goste na poroke, tokrat pa jih je povabil na veselo druženje z Novo Slovenijo. Sledil je program, kjer so z odgovarjanjem na vprašanja, povezana z njihovim delom v politiki ali doma, sodelovali vidni predstavniki stranke: poslanca župana (Martin Mikolič, Alojz Sok); poslanci (Marjeta Uhan, Mojca Kucler Dolinar, Jožef Horvat...); ministri (dr. Lovro Šturm; Marjeta Cotman); državni sekretarji (dr. Alenka Šverc); evropska poslanka Ljudmila Novak in predsedniški kandidat Lojze Peterle. Sledil je pozdrav in nagovor predsednika stranke N.Si dr. Andreja Bajuka, ki je poudaril, da se Nova Slovenija vsak dan zavzema za novo Slovenijo. V nadaljevanju govora se je dotaknil odstopa ministra za visoko šolstvo znanost in tehnologijo dr. Jureta Zupana, ki ga je pohvalil, obenem pa je jasno sporočil, da bo ministrska ekipa N.Si ne glede na vse nadaljevala trdo delo. Povedal je tudi, da v N.Si verjamemo v ustvarjalnost vsakega posameznika, predvsem pa v ustvarjalnost slovenskega človeka, ki se danes še kako izkazuje iz dneva v dan. V nagovoru ni pozabil na svoje ministrstvo in poudaril, da takšne gospodarske rasti, kot jo ima Slovenija zdaj, v preteklosti še ni imela. Bajuk je v zvezi z reševanjem mejnega vprašanja s sosednjo Hrvaško poudaril dejstvo, da je zdajšnja vlada dosegla pomembno stvar, kar se bo zgodovinsko izkazalo kot najpomembnejše pri dolgoročni rešitvi tega vprašanja. To je Brionska deklaracija - podpisali sta jo obe vladi ob nastopu mandata naše zdajšnje vlade -, ki je ponovno uveljavila načelo, da se mora spoštovati stanje na 25. 6.1991. Ob koncu pa je spregovoril še o aktualnih dveh temah, in sicer o igralništvu in pokrajinah, in poudaril, da je N.Si proti širitvi igralništva in da ima stranka že od začetka jasno stališče glede pokrajin, saj se zavzema za čim manjše število le-teh. Kot omenjeno, se je tabora udeležil tudi predsedniški kandidat in evropski poslanec Lojze Peterle, ki je navzoče lepo pozdravil ter se zahvalil tudi za dosedanjo podporo pri kandidiranju za predsednika države. Med programom so z glasbo popestrili Eva Cerne, Zlati muzikantje, Emina in Natalija Verboten, ob glasbi pa je sledilo druženje s pogostitvijo. Tone ČERNIVEC podpredsednik OO N.Si Ivančna Gorica stan, Davor Satler, Mišo Stojanovič inNejcCipot. Vsaka ekipa je dobila priznanje za udeležbo na turnirju, prve tri ekipe pa so prejele tudi denarne nagrade v skupni vrednosti 500 evrov, ki jih je prispeval župan Jernej Lampret osebno. Na turnirju sta svoje moči med seboj pomerila tudi župan Jernej Lampret in podžupan Dušan Strnad, vsak s svojo skrbno izbrano ekipo. Večino časa je bil rezultat izenačen, na koncu pa je župan pokazal svoje skrite adute ter dobil tekmo s 36 proti 30. Potekalo tudi tekmovanje v metu trojk, na katerega se je prijavilo 12 tekmovalcev. V tem boju je zmagal Davor Satler, drugo mesto pa je zasedel Andraž Ulčar. Za prijetno vzdušje na turnirju so poskrbeli člani in članice OO SDM in SDS. Z veseljem so postregli s čevapčiči in pijačo, ni pa manjkalo tudi dobre glasbe, saj sta za to poskrbela znana Ivanška DJ-a. Obenem bi se radi še posebno zahvalili članom PGD Kriška vas za veliko pomoč pri izvedbi turnirja. Naj izkoristimo priložnost in vas povabimo, da se tudi naslednje leto udeležite Županovega turnirja v ulični košarki. SDM Ivančna Gorica Maja Strnad Ivančna Gorica, oktober 2007 5 muuavske »stale« naseuuje podjetje promis Da se je v muljavske »štale« življenje vrnilo že pred nekaj leti, zna povedati sleherni domačin. Spremljali smo lepo izvedeno sanacijo obstoječih objektov, poleg njih pa že rastejo tudi novi. Mnogi domačini glede na odsotnost označevalnih in usmerjevalnih tabel le površno poznajo nove lastnike in poslovno dejavnost podjetja Promis. Zato smo jih obiskali in zapisali naslednje vrstice, ki smo jih zabeležili skozi pogovor s tehničnim direktorjem, gospodom Borisom Sujkom. časa delu v podjetju. To tudi pomeni, da ni niti enega družinskega kosila, pri katerem se ne bi pogovarjali o poslu in sprejemali poslovnih odločitev. V čem so vaše konkurenčne prednosti pred ostalimi slovenskimi ponudniki? Prednosti pri programu stikal so široka izbira barv in oblik stikal, izdelava barvnih kombinacij po želji kupca, enostavna montaža in hitra dobava. Podjetje trži tudi no- Kakšen je bil splet okoliščin, da ste prišli na Muljavo? Prejšnje proizvodne prostore na Igu pri Ljubljani smo imeli v najemu, naš dolgoročni cilj pa je bil, da bi se nekoč preseliti v lastne prostore. Cisto po naključju smo takrat od takratnega tajnika občine Ivanina gorica gospoda Blatnika dobili obvestilo o javni dražbi hlevov na Muljavi. Izkoristili smo priložnost in danes smo tu. V teh prostorih zaposlujemo 16 ljudi, letno pa proizvedemo 250.000 kosov stikal in vtičnic. Nedavno smo svoj prodajni program razširili še s sistemi inteligentne instalacije belgijskega proizvajalca Niko, tržimo pa tudi zunanje in notranje dekorativne elemente iz polistirena. Ste družinsko in invalidsko podjetje. Kaj so prednosti prve in kaj so prednosti druge? Prednosti invalidskega podjetja je, da država z odstopljenimi sredstvi od prispevkov spodbuja prilagoditev delavnih mest za invalide in s tem omogoča lažjo zaposlovanje invalidov. Prednost družinskega podjetja pa je v večji motiviranosti, večji pripadnosti podjetju in večji fleksibilnosti v času in delu. To zadnje ne pomeni, da delamo manj, saj vsak družinski član nameni veliko prostega PODJETJE PROMIS Iz obstoječe obrtne delavnice je 08. 05. 1989 nastalo v Šmarju - Sap podjetje Promis. Takrat je proizvodni program podjetja s petimi zaposlenimi je obsegal proizvodno gumi vtika-čev in elektro spojk. Prodajni trg je bila vsa Jugoslavija, 90-odstotni tržni delež je predstavljal trg takratne republike Srbije. Leta 1990 je podjetje pridobilo status invalidskega podjetja, leta 1991 so preselili proizvodnjo na novo lokacijo v Ig pri Ljubljani. Tega leta so začeli proizvodnjo po-dometnih stikal in vtičnic. V obdobju štirih let so postopoma povečali število zaposlenih iz 5 na 25. Leta 1995 so pridobili licenco za uporabo japonske tehnologije Cubic, ki je namenjena dekoraciji izdelkov v vzorcih lesa, marmorja in podobno. To tehnologijo uporabljajo še danes. Do leta 1998 so stikala in vtičnice prodajali samo na slovenskem trgu, za tem pa začeli z izvozom na Hrvaško, leto pozneje pa tudi v Bosno in Hercegovino. Leta 2000 je bilo podjetje Promis pretežni izvoznik - izvozilo je že 53 % svoje proizvodnje. Od takrat se je prodaja v tujino le še povečevala. Leta 2000 so kupili hleve na Muljavi, jih preuredili v poslovne in proizvodne prostore in se marca leta 2004 vanje tudi preselili, www. promis.si. tranje in zunanje okrasne letve, pri čemer je naša prednost v širokem izboru okrasnih letev, ugodne cene, količinski popusti ter hitra dobava iz zaloge. Načrtujete še kakšne večje investicije v proizvodnje ali skladiščne zmogljivosti? V obdobju naslednjih petih let načrtujemo večje investicijo v razširitev prodajnega programa na področju stikalne tehnike. S to investicijo bomo povečali možnosti za vstop na zahtevne tuje trge in povečanje tržnih deležev na obstoječem trgih Slovenije, Hrvaške ter Bosne. Kako vidite sebe in vaše podjetje čez 7 oz. 15 let? Naše podjetje se je v letu 2006 povezalo z belgijskim proiz\>ajalcem pametnih inštalacij Niko (www.nikobus.si). To nam predstavlja velik potencial za prihodnost. Če povprečnega Slovenca vprašate, kaj so to pametne inštalacije oz. kaj pomeni pojem "inteligentna hiša", verjetno ne bo poznal pravega odgovora. To je centralni sistem, s katerim upravljate različne vire v bivalnem prostora npr.: električne naprave (luči, okenske rulete, zalivanje vrta ...), naprave za ogrevanje in hlajenje (kurilna peč, klima, toplotna črpalka ...j, upravljanje pristopa (vhodna vrata, garažna vrata ...) itd. Sistem omogoča večjo kakovost bivanja, večjo varnost, zmanjšanje porabe energije, upravljanje bivalnega prostora iz enega mesta ali upravljanje doma iz daljave (internet, GSM). V Sloveniji je sistem tovrstne inštalacije še neznan in manj dostopen. V podjetju veijamemo, da je to prihodnost hišne inštalacije, zato se čez 10 let vidimo kot pomemben ponudnik rešitev pametne inštalacije. Kako pa lahko vas in vaše podjetje domačini še bolje spoznajo? V enem od nekdanjih hlevov smo odprli tudi trgovino za končne kupce, načrtujemo pa tudi tradicionalne dneve odprtih vrat podjetja Promis, na katerih bomo vsem zainteresiranim predstavili našo proizvodnjo, naše zaposlene in ves proizvodni in prodajni program. Franc Fritz Murgelj referendum glede zakona o spremembah In dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic Kakšna je zgodovina tega zakona, kaj zakon, ki bo predmet referendumske presoje, sploh določa in kaj se bo zgodilo, če bo zakon na referendumu zavrnjen? Zavarovalnice in banke se niso privatizi-rale v procesu lastninske privatizacije s certifikati kot ostala družbena podjetja. Prejšnja vlada je poskusila urediti vprašanja v zvezi z lastninskim preoblikovanjem družbenega kapitala v zavarovalnicah z Zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2000. Vendar je ta zakon Ustavno sodišče razveljavilo in določilo, da morajo biti do ne-nominira-nega kapitala (del celotnega kapitala zavarovalnice, za katerega imetniki delnic še niso določeni) upravičeni tudi tisti, ki so v letu 1990 vplačevali zavarovalne premije v zavarovalnicah. To so bile fizične in pravne osebe ter pravne osebe javnega prava. Tej sodbi je sledil zakon iz leta 2002, ki je med drugim določal, da se s posebnim zakonom določijo kriteriji, po katerih bodo fizične osebe (teh naj bi bilo okoli 750.000) upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali polic pokojninskega zavarovanja. Do sprejetja posebnega zakona pa se za skrbnika teh delnic določi Kapitalska družba (KAD), ki pa s temi delnicami ne more razpolagati oziroma jih prodati. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor 11. septembra 2007, določa, da namesto predvidenega lastninjenja ali privatizacije deleža kapitala oziroma delnic Zavarovalnice Triglav fizičnih oseb ta kapital ostane v upravljanju Kapitalske družbe (KAD). Ta z njim prosto razpolaga oziroma ga lahko proda in vloži v druge finančne naložbe, vendar se morajo vse pravice iz tega kapitala izvrševati z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V prejšnjem zakonu iz leta 2002 ni bila obljubljena brezplačna delitev delnic fizičnim osebam oziroma nekdanjim zavarovancem Zavarovalnice Triglav, kot se pogosto sliši v medijih. Zato to nikakor ne pomeni, da bi te fizične osebe delnice dobile brezplačno, ampak jim je zakon dajal le pravico oziroma možnost, da te delnice kupijo. Osnovni pogoj za pridobitev te pravice pa je, da se dokaže, da so bili leta 1990 zavarovanci pri Zavarovalnici Triglav. Ker v Zavarovalnici Triglav verodostojni podatki, kdo so bili njihovi zavarovanci leta 1990, ne obstajajo, bi morale fizične osebe to dokazovati same, in sicer s potrdili oziroma policami zavarovanj iz leta 1990. Vprašanje je, koliko fizičnih oseb ta potrdila oziroma zavarovalne police iz leta 1990 še hrani? Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki gaje sprejel Državni zbor 11. septembra 2007, bodo imeli koristi od privatizacije Triglava vsi sedanji in prihodnji upokojenci, saj bodo s prenosom deleža kapitala Zavarovalnice Triglava namesto na fizične osebe na Kapitalsko družbo (KAD) vsa upravičenja iz tega kapitala pripadala Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). To pomeni, da bodo vsa upravičenja iz tega kapitala (kupnina, kapitalski dobiček in dividende) vir financiranja pokojnin, od katerih bo imela korist tako sedanja kot prihodnja generacija upokojencev, ne pa samo tiste fizične osebe (po mojem prepričanju zelo maloštevilne), ki bi jim uspelo dokazati, da so bili leta 1990 zavarovani pri Zavarovalnici Triglav. Če bodo na referendumu volilci proti uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki gaje sprejel Državni zbor 11. septembra 2007, bo še nekaj časa ostalo obstoječe stanje. Potrebno bo ponovno iskanje družbenoekonomsko sprejemljive ter učinkovite privatizacije tega dela kapitala Zavarovalnice Triglav. Zmotno je mišljenje nekaterih, da če referendum Državnemu svetu uspe in volilci zavrnejo zakon, da bodo upravičenci dobili delnice Zavarovalnice Triglav. Če ni verodostojnih podatkov, na podlagi katerih bi bila možna enakopravna in poštena deliteV, potem taka delitev ni možna ne glede na to, kakšen zakon bi se sprejel. Vlada je v programu privatizacije Zavarovalnice Triglav predvidela, da bo država obdržala v svoji lasti 25 odstotkov plus eno delnico, ostalo pa bi se privatiziralo. Takšna lastninska struktura omogoča dolgoročno uspešno poslovanje Zavarovalnice Triglav, hkrati pa omogoča državi, da z močjo veta vpliva na tiste pomembnejše odločitve na skupščinah, ki bi bile v nasprotju z interesi vseh državljanov. Referendumska zavrnitev zakona bi privatizacijo Zavarovalnice Triglav prestavila oziroma podaljšala, do takrat pa se bo lahko politika (ne glede na to, katera bo na oblasti) vmešavala v poslovanje Zavarovalnice Triglav, nastavljala svoje kadre in počela druge nečednosti, ki škodijo zavarovalnici in celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi Zavarovalnica Triglav na koncu končala v rokah maloštevilnih bogatašev, podobno kot se je zgodilo številnim družbenim podjetjem pri lastninski privatizaciji s certifikati. Gregor Strubelj »za livar so pomembni vsi zaposleni« Mesto novega predsednika uprave je med poletnimi meseci prevzel Tomaž Trobiš. Kot član uprave je vrsto let sodeloval pri uresničevanju vizije in poslovnih ciljev dotedanje uprave, ki jo je vodil Stanislav Osterman. Nova članica uprave je postala Cvetka Furlan. Skozi pogovor s Tomažem Trobišem predstavljamo usmeritve in načrte nove uprave. Kdo je Tomaž Trobiš? Lahko na kratko orišete svojo karierno pot? V Livarju sem zaposlen 21 let, Livar je moj pivi in edini delodajalec. Začel sem kot tehnolog vzdrževalec. Moja kariera v Livarju je bila skokovita, v 21 letih sem kar 11-krat zamenjal delovno mesto. Poleg rednih poslovnih zadev sem bil tudi predsednik sindikata delavcev, bil sem tudi podpredsednik Sindikata kovinsko predelovalne industrije Slovenije (SKEI). Leta 1994 sem postal tehnični direktor, zato sem moral vrniti mandate v sindikalnih združenjih. Kasneje sem bil tudi član nadzornega sveta, pred dvema letoma pa sem bil imenovan za člana uprava, danes pa sem prvi človek Livarja. Vsaka sprememba v upravah podjetij povzroči predvsem med zaposlenimi nemalo vprašanj in tudi skrbi. Kaj lahko pričakujejo od novega predsednika uprave? Vse spremembe v upravi in nadzornem svetu so bile načrtovane in pričakovane. Ob spremembah v vodstvu se zaposlenim ni treba bati izgube delovnih mest, saj bo tudi nova uprava v celoti nadaljevala uresničevanje vizije, ki jo je zastavila prejšnja uprava, v kateri sem bil udeležen kot član tudi sam. 8. SEPTEMBER JE BIL ZA LIVAR DVAKRAT PRAZNIČEN V soboto, 8. septembra, je bil za družbo Livar prav poseben dan. Vsakoletni tradicionalni dogodek za širšo javnost, imenovan Livarjev dan odprtih vrat, je tokrat sovpadel ravno na dan, ko je v obrtni delavnici pred natanko 53 leti, predhodnici današnjega Livaija, pritekla prva talina. Zato je bilo letošnje praznovanje še posebej slovesno, za obiskovalce so bila odprta vrata proizvodnih obratov v Ivančni Gorici in v Črnomlju. Za poslovne partnerje in goste iz povezanih družb sta pripravila sprejem stari in novi predsednik uprave, Stanislav Osterman in Tomaž Trobiš, prve obiskovalce je pospremila na ogled proizvodnih obratov Godba Stična. Podpisane so bile tudi nove štipendijske pogodbe, s katerimi si družba Livar vsakoletno zagotavlja v prihodnosti kakovosten kader, ki bo zagotavljal uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev. Novost letošnjega dogodka je bil Livarjev kolesarski maraton od Ivančne Gorice do Črnomlja in Livarjev pohod na Obolno. Kako boste reševali kadrovski primanjkljaj, ki verjetno predstavlja resno oviro pri vaši nadaljnji rasti? Livar v zadnjih letih dosega izredno rast obsega poslovanja. Livarska panoga je panoga, ki beleži 5- do 7-letne vzpone in padce. Danes je Livar v konjunkturi, srečujemo pa se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Na slovenskem kadrovskem trgu je veliko potenciala in upam, da ga bomo znali izkoristiti. V preteklosti smo imeli lastno šolo za usposabljanje kadrov, letošnje leto pa aktivno delujemo pri pripravi programa za usposabljanje kadrov z interno kvalifikacijo, ki naj bi bila priznana tudi širše. Partnerja pri tem projektu sta CTU in ena od novomeških fakultet. V zaključni fazi so izobraževanja za interne inštruktorje, ki pridobivajo vsa ustrezna pedagoška in andragoška znanja za usposabljanje in razvoj lastnih kadrov. Veliko smo brali o vaših dosežkih na področju energetike. Ves čas svoje delovne kariere sem se srečeval z energetiko. Znotraj Livarja mi je dala tudi največji zagon in motivacijo za delo na področju reševanja energetske problematike. Na eni strani sem se ukvarjal z vodenjem, po drugi strani pa z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Livarstvo je energetsko izrazito potratna dejavnost, v Livarju pa smo s kolegi skozi različne uspešno izvedene energetske projekte uspeli brez dodatnih stroškov za investicije na račun učinkovite rabe energentov v zadnjih petih letih prihraniti 2,5 milijona Kot novi predsednik uprave ste si gotovo zadali določene cilje. Nam jih prosim zaupate? Prva je gotovo utrditev dosedanjega tržnega položaja Livarja. Livarju želimo dodati večjo donosnost, ki bo zagotavljala nadaljnji razvoj. Posebno pozornost pa bomo posvetili projektom za izboljšanje delovnih pogojev, želimo pridobiti certifikate za delavcem prijazno podjetje, družinam prijazno podjetje, naš cilj pa je tudi pridobitev certifikata za poslovno odlično podjetje. Livar čakajo na obeh slovenskih lokacijah ciljno usmerjene investicije v proizvodnji. Prizadevamo si za reorganizacijo koncepta trženja, dogovarjamo se tudi o organiziranju vodenja na način holdinga. Nekaj sprememb bo tudi v notranji organiziranosti v kontekstu boljše izkoriščenosti zaposlenih. Morda še zaključite ta pogovor z vašimi lasnimi besedami. Povedal bi še naslednje. Livar ni uprava, Livar ni kolegij, Livar je vseh dobrih 700 zaposlenih in nudi socialno varnost še vsaj enkrat toliko ljudem v družinah naših zaposlenih. Za Livar so zelo pomembni vsi zaposleni. To ni več majhno podjetje in njegovo delovanje je v širšem okolju zelo pomembno. Kot novi predsednik uprave se tega zelo dobro zavedam. Franc Fritz Murgelj 6 Ivančna Gorica, oktober 2007 ORJI, ORJIZEMUICO SLOVENSKO! ko se je tekmovanje začelo, pa sta predsednik Vrisk in minister Jarc s traktorjem vrezala prvo brazdo. Dodajmo še, da je bil pri tem dejanju za volanom predsednik ZZS Peter Vrisk. Kot že rečeno, so se orači spopadali s Črnelskim poljem kar dvakrat in številno občinstvo, ki je v obeh tekmovalnih dneh obiskalo prizorišče, je imelo kaj videti. Navsezadnje je bila za nekoga, ki je prvič \idel tovrstno tekmovanje to tudi priložnost, da spozna čar tekmovanja Od 21. do 23. septembra je v naši občini potekalo 51. državno tekmovanje v oranju. Najboljši letošnji orači v Sloveniji so se zbrali na Črnelskem polju pri Ivančni Gorici, kjer so zaorali ledino in strnišče. V tridnevnem programu so udeleženci tekmovanja lahko spoznali tudi lepote naše občine, posebno čast pa so doživeli, ko jih je na slovesnosti ob odprtju pozdravil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Prizadevni člani in članice Društva podeželske mladine Kalček so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo kar se da nemoteno. Kmetijski minister Iztok Jarc se je udeležil otvoritvene slovesnosti. Organizacijo letošnjega državnega tekmovanja je prevzel organizacijski odbor pod vodstvom Milene Vrhovec, pri organizaciji pa so sodelovali Društvo podeželske mladine Kalček Ivančna Gorica, Kmetijska zadruga Stična, Občina Ivančna Gorica in Občinska turistična zveza Ivančna Gorica. Seveda tridnevna prireditev ne bi bila tako uspešna, če ne bi bilo tudi drugih prizadevnih društev s področja kmetijstva v naši občini, od Društva podeželskih žena Ivaniščice do Društva prijateljev konj iz Višnje Gore ter Konjerejskega društva Radohova vas, predstavili pa so se lahko tudi naši čebelarji, govedorejci in rejci malih živali. Tekmovanje, ki poteka pod okriljem kmetijsko-tehnične komisije pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, je vsako leto, predizbor za udeležbo na državnem tekmovanju pa se ponavadi izvede na posameznih regijskih tekmovanjih. Najboljša orača v državi - državna prvaka - se naslednje leto udeležita tudi svetovnega prvenstva oračev. Naša občina je že večkrat gostila regijska tekmovanja, letos pa je bila prvič gostiteljica državnega tekmovanja. Program tekmovanja se je začel že s petkovim tekmovanjem srednjih kmetijskih šol, 25 oračev iz vse Slovenije in seveda domači predstavniki pa so petkov popoldan izkoristili za spoznavanje kulturnih in naravnih lepot naše občine. Zvečer pa je na Polževem potekalo bolj po smučarsko žrebanje štartnih številk za prvi izmed dveh tekmovalnih dni. V soboto je namreč po slovesni povorki in otvoritvi tekmovanja sledilo prvo oranje izmed dveh, in sicer oranje strnišča, nakar je v nedeljo sledilo še oranje ledine. Po pravilniku za tekmovanje v oranju so orači razdeljeni v dve kategoriji glede na vrsto plugov, in sicer tekmujejo s plugi krajni-ki in plugi obračalniki. Vsak nastop pa zajema tako imenovane odpiranje brazd ter glavno oranje. Na slovesni otvoritvi pod prireditvenim šotorom na Črnelskem polju, ki se je tokrat izkazalo za zelo primeren teren za tovrstno tekmovanje, sta navzoče pozdravila v imenu gostiteljev direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec in župan naše občine Jernej Lam-pret, med gosti pa sta spregovorila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in najimenentnejši gost tekmovanja, kmetijski minister Iztok Jarc. Jarc je poudaril pomen tovrstnega tekmovanja, ki ni samo v tem, da se orači pomerijo med seboj po športno, pač pa je to tudi priložnost za širjenje in razvijanje nove tehnologije v kmetijstvu. Vsi govorci pa so poudarjali, kaj pomeni dobro zaorana zemlja, ki je vir za preživetje človeka. S takšnimi mislimi je potekal tudi blagoslov pred otvoritvijo tekmovanja, ki ga je opravil domači župnik v Ivančni Gorici g. Jože Kastelic, medtem tudi orači iz naše občine, nenazadnje sta bila slovenska zastopnika na svetovnem prvenstvu leta 2005 na Češkem Janez Čebular iz Sada in leta 2002 v Švici Franc Kavšek iz Škrjanč. Letos se je izmed omenjene dvojice udeležil državnega tekmovanja le Kavšek, mesto najboljšega domačina, pa je pripadlo Jožetu Hab-janu iz Vrha nad Višnjo Goro, ki je bil med plugi krajniki 4., Kavšek pa je v isti kategoriji zasedel 9. mesto. Preostali domačini so bili še Anton Markovič, Aleš Tomažin in France Omahen. Zagotovo bi naši orači lahko posegli tudi še po višjih mestih, vendar treba se je zavedati, daje tekmovanje doma, bilo je tudi obilo dela pri organizaciji, zato je bilo domala premalo časa za trening, fantje so namreč vsi po vrsti člani DPM Kalček, ki je bilo aktivno vpeto v organizacijo tekmovanja. In tudi na tem področju so dosegli svojevrstno zmago, saj so domačim organizatorjem gostje in udeleženci iz vse Slovenije iskreno in zasluženo čestitali za uspešno organizacijo tekmovanja. In res poleg spremljanja najboljših oračev je bilo mogoče videti tudi še kaj drugega. Od oranja s konjsko vprego do predstavitve sodobnih kmetijskih strojev. Na prireditvi so bili predstavljeni tudi letošnji naj pridelki občine Ivančna Gorica, tisti za bolj resne teme pa so se lahko udeležili tudi okrogle mize na temo prihodnosti slovenskega podeželja. In zmagovalca? Enako kot lansko leto v Črnomlju, med plugi Krajniki Jože Zver iz Prekmurja, med plugi obračalniki pa Igor Pate iz ekipe Dolenjske. Oba sta se pred kratkim tudi udeležila letošnjega svetovnega prvenstva v Litvi, kjer je Zver zasedel 8. mesto. Pate pa 14. Ni čudno, da bosta slovenske barve branila tudi Na sliki najboljši trije s plugi krajniki: prvi Jože Zver (Prekmurje), drugi Jure Filak (Bela krajina) in tretji Vlado Divjak (Podravje). Pri plugih obračalnikih pa je bil prvi Igor Pate (Dolenjska), drugi Anton Filak (Bela krajina) in tretji Štefan Bakan (Prekmurje). v oranju, ki še zdaleč ni v tem, kdo bo hitrejši. Sodniška ekipa namreč meri in ocenjuje različne elemente, predvsem pa je bistvena kvaliteta zaorane površine, bodisi da gre za setveno oranje strnišča ali zimsko oranje ledine in tudi splošni estetski videz. Za najboljše v Sloveniji veljajo Prekmur-ci in Dolenjci, zagotovo pa so med njimi prihodnje leto. Naj dodamo, da bo čez dve leti gostiteljica svetovnega prvenstva Slovenije, torej bosta na njem zastopala slovenske barve zmagovalca državnega tekmovanja prihodnje leto, kar naj bo velika spodbuda tudi za naše orače iz občine Ivančna Gorica. Njihove dosežke bomo še naprej spremljali tudi v Klasju. Matej Šteh ««¡HUI l__^___mm " Stari - novi državni prvak v oranju s plugi krajniki Jože Zver na delu. C 7 " & »r ' ' t -- / / • i >. f<: , . 'fc , < ¿¡sw , ?ptm —m U 07 34 81 350 • 07 34 81 700 10 I PE Novo mestor Podbevškova ■HHEEHHi FIAT 07 39 35 400 HYUNDAI S 07 39 35 403 S 07 49 05 790 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča => ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ivančna Gorica, oktober 2007 27 gospodinjska stran \ SKUPINA SADJE IN ZELENJAVA V vsakodnevne obroke bi morali vključiti čim več zelenjave. Veliko receptov obstaja, kjer lahko najdemo enkratne rešitve, kako vključiti v obroke več zelenjave. Tukaj najdete nekaj nasvetov: Zelenjavo postrežemo surovo: pri vsakem obroku lahko na mizo postavimo krožnik surove zelenjave v obliki solat ali različnih omak. Vsak ima rad hrustljav prigrizek, zato bo krožnik zagotovo kmalu prazen. Zelenjavo popečemo: veliko zelenjave lahko popečemo z oljčnim oljem in česnom v pečici. Zelenjavo pretlačimo: vsako kuhano zelenjavo lahko pretlačimo v okusno kremasto juho. Popražimo sesekljano čebulo in jo skupaj s skuhano zelenjavo zmešamo v mešalniku. V kožici jo razredčimo z mlekom, zavremo in postrežemo. Popražena zelenjava in zelenjavne omake: postrežemo jih poleg mesa ali s testeninami. Zelenjavo lahko dodamo mletemu mesu za polpete, predvsem korenje, bučke, papriko, gobe, špinačo, čebulo... Z zelenjavo lahko napolnimo perutnino, obložimo kotlete in pečenke, jo zavijemo v svinjske, goveje ali piščančje zrezke ali jo uporabimo za podlogo ribjim filejem. Izmed vseh vrst zelenjave vsebuje največ betakarotena, ki je predstopnja vitamina A. Tega večinoma najdemo le v hrani živalskega izvora, zato je korenje odličen vir vitamina A za vegetarij ance. Poleg kalija, kalcija, železa, vitamina K in folne kisline vsebuje tudi veliko vlaknine pektina, ki v prebavnem traktu močno nabrekne in tako ščiti želodčno in črevesno sluznico. Redno uživanje korenja bo koristilo predvsem našim očem, koži in lasem. Korenje varuje prebavila, jetra, razstruplja telo, uničuje bakterije in viruse ter spodbuja delovanje ledvic. Varuje nas pred pljučnim rakom, znižuje holesterol. Pri dojenčkih blaži težave z drisko. Shranjujemo ga v hladilniku, približno 1 teden. Odrezatije potrebno liste, saj ti srkajo vlago in korenje postane mlahavo. Lahko pa ga tudi zamrznemo. Korenje kuhamo malo časa, da ostane čvrsto. Okusno je surovo v različnih solatah ali v obliki sveže iztisnjenega korenčkovega soka. Lahko ga grizemo surovega, dušimo, pasiramo, uporabljamo za sladice. Začinimo ga z peteršiljem, baziliko, meto, koriandrom, ingverjem, cimetom in muškatnim oreščkom. Vedno dodamo tudi ščepec sladkorja poleg soli. H korenju zmerom sodi malo masla, margarine ali olja. Šele ko se veže z maščobo, se karotin spremeni v vitamin A. Jedi iz korenja Zvite zelenjavne lazanje z ostrigarji PREDJED Sestavine: 12 listov za lazanje, 40 dag bučk, 8 dag špinače, 1 dag ovsenih kosmičev, 10 dag sira, 10 dag moke, 40 dag korenja, 2,5 dag riža, 40 dag ostrigarjev, 1,5 dl sladke smetane, zelenjavna kocka. Priprava: liste za lazanjo skuhamo po navodilih. Nato kuhane liste položimo na vlažen kuhinjski prt. Štiri liste križem položimo skupaj, da dobimo tri enake dele. Bučke narežemo na kocke in zdušimo s štirimi žlicami sladke smetane. Dodamo špinačo in pokrito kuhamo dve minuti. Nato iz zelenjave naredimo pire, dodamo ovsene kosmiče in malo pšenične moke po potrebi. Na blagem ognju mešamo, dokler ne dobimo gladke mase za mazanje. Vmešamo nariban sir in s kremo namažemo liste lazanje. Riž in narezan korenček prelijemo z 1,5 dl vode in na blagem ognju kuhamo do mehkega. Nato izparimo vodo, ki je ostala in dodamo 4 žlice sladke smetane in naredimo pire. Po potrebi tudi tukaj dodamo pšenično moko. Vmešamo še nekaj sira. Pripravljeno maso porazdelimo po masi iz bučk in razmažemo. Premazane liste zvijemo v zvitke. Vsak zvitek nato narežemo na štiri dele, jih položimo v premazan pekač, prekrijemo s folijo in segrevamo v pečici 10 minut pri 180°C. Očiščene ostrigarje zdušimo na maslu ter pomokamo. Dodamo preostalo sladko smetano in približno 1,5 dl vode. Začinimo z zelenjavno kocko, soljo, poprom ter zavremo. Zvite zelenjavne lazanje ponudimo z gobovo omako. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Korenčkova kremna juha z bučnimi peškami JUHA Sestavine: 800 g korenčka, 2 šalotki, 800 dl čiste zelenjavne juhe, sol, poper, 8 žlic jogurta, 2 žlici bučkinih pešk, 2 žlički bučnega olja Priprava: očiščen korenček narežemo na kocke, prav tako tudi šalotko. Korenček, šalotko in juho damo v kožico in zavremo. Začinimo s soljo in poprom. Pokrijemo in 15 minut kuhamo na šibkem ognju, da se korenček zmehča. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom v gosto kremo ter jo znova zavremo. Primešamo jogurt. Juho serviramo v krožnike, dodamo nekaj bučkinih pešk, žličko bučnega olja, ter po potrebi posujemo z drobnjakom. Svinjska ledvena pečenka s korenjem in pomarančno glazuro G LAV N A J E D Sestavine: 120 ml koncentrata pomarančnega soka, 1 čajna žlička medu, pol čajne žličke kumine, malo cimeta, malo čilija v prahu, 1 svinjska ledvena pečenka, žlica rastlinskega olja, 2 krompirja, čebula, 2 korenja, 2 jabolki, 120 ml suhega belega vina, maslo Špinačni cmoki v korenčkovi omaki Priprava: v veliki skledi zmešamo pomarančni sok, med, kumino, cimet in čili v prahu. V mešanico namočimo meso. Postavimo v hladilnik za 2 uri ali čez noč. Nato v veliki posodi za pečenje na olju pražimo meso z vseh strani 5 minut in ga položimo na krožnik. V njej zalijemo na kocke narezan krompir, korenje, čebulo in jabolki. Na vrh zelenjave položimo meso in ga premažemo z marinado. Posodo pokrijemo s folijo. Meso pečemo 40 minut. Med zelenjavo vmešamo maslo, narežemo meso in postrežemo. PRILOGA Sestavine: 400 g korenja, 200 g špinače, 500 g skute. 120 g moke, muškatni orešek, 40 g parmezana, 50 g masla, sol Priprava: korenje dobro operemo, ga narežemo na koleščke in ga damo v lonec, skupaj z 2 zajemalkama vode. Korenje kuhamo do mehkega. Špinačo skuhamo, odcedimo in sesekljamo. V lonec nalijemo vodo in jo solimo. V skledo damo skuto, špinačo, jajci, moko, muškatni orešček in vse skupaj zgnetemo. Iz zmesi oblikujemo manjše kroglice in jih polagamo v vrelo vodo. Ko priplavajo na površino, so kroglice kuhane in jih poberemo iz vode ter odcedimo. Korenje skupaj z malo vode od kuhanja zmiksamo, solimo in dodamo 2 žlički masla. Korenjev pire položimo na večji krožnik, nanj zložimo cmoke iz špinače. jih potresemo s parmezanom in pokapljamo s preostalim stopljenim maslom. Solata iz korenčka in mandljev SOLATA Sestavine: 2 žlici kisa, 1 žlica oljčnega olja, 1 žlica medu, sol, poper, 500 g korenja, 40 g mandljev, 1 čebula Priprava: za polivko stepemo v manjši skledi kis, olje, med, sol in poper. V srednje veliki posodi do mehkega kuhamo korenje, narezano na kolobarje. Speremo ga pod vodo. Nato v posodi za solato zmešamo korenje, mandlje, drobno narezano čebulo in polivko. Korenčkov sok PIJAČA Sestavine: 1 kg korenja, 8,751 vode, 2,5 kg breskev ali jabolk (lahko mešano), 1,5 kg sladkorja, 20 g citronske kisline Korenčkova pita z lešnikovo skorjo Korenje operemo, prerežemo po dolgem in ga skuhamo v 75 ml vode. Posebej skuhamo očiščeno in narezano sadje v 11 vode. Oboje pretlačimo, dodamo sladkor in vse skupaj zavremo v 7 litrih vode. Odstavimo, takoj zamešamo citronsko kislino. Lahko tudi vanilijo za okus in potem še vročo pijačo nalijemo v pripravljene oprane in segrete steklenice. Zamašimo še vroče. Ohlajeno pijačo po okusu razredčimo. SLADICA Sestavine: 60 g rahlo praženih orehov, 60 g rahlo praženih lešnikov, 90 g drobtin krekerjev, 2 žlici i javega sladkorja, čajna žlička cimeta, 3 žlice stopljenega masla, 450 g narezanega korenja, 220 g kristaliziranega sladkorja, sol, malo muškatnega oreška, 4 velika jajca, 1 žlica moke, ščepec nageljnovih žbic, 180 ml mleka Priprava: pripravimo skorjo iz oreškov; v mešalniku grobo sesekljamo orehe in lešnike. Dodamo drobtine, sladkor in cimet. Premešamo, dodamo olje in stopljeno maslo. Mešamo toliko časa, da se drobtine enakomerno napojijo. Z mešanico obložimo dno in stranice pekača za pite. V vreli slani vodi kuhamo korenje 20 minut. Pripravimo pire in pustimo, da se ohladi. Pečico segrejemo na 200°C. V posodi zmešamo sladkor, moko, cimet, sol, muškatni 'orešek in nageljnove žbice. Dodamo v mešalnik h korenju in premešamo. Dodamo jajca in mleko ter zmešamo v gladko maso, ki jo zlijemo na skorjo. Pečemo 45 minut. Pecivo lahko postrežemo toplo ali hladno. jmNHH 28 Ivančna Gorica, november 2007 mmmcmm KVIZ 1. Kateremu svetniku so k imenu dodali še kemijski simbol? a) svetemu Pankraciju b) svetemu Donatu c) svetemu Vidu 2. Kam spada smrtoglavec? a) med metulje b) med škorpijone c) med sršene 3. Koliko časa so pri nas vladali Rimljani? a) okoli 500 let b) okoli 1000 let c) okoli 2000 let 4. Koliko kril je imelo starinsko letalo štorklja? 5. Kateri kraj označujemo s kratico ŽBK? 6. Katero čutilo je pri netopirjih najbolje razvito? a) vid b) sluh c) okus 7. V katero krajevno skupnost spada zaselek Izirk? a) v KS Višnja Gora b) v KS Stična c) v KS Metnaj Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. c, 3. b, 4. sto litrov, 5. a, 6. a, 7. c, 8. v Gorenji vasi. UGANKE SALJIVKE 1. Kateri most je najmanj trden? 2. Kateri fotograf ti napravi najbolj veren portret? 3. Kaj imata skupnega starodobni pisar in ptica? 4. Kaj preneha obstajati, ko nam jo povedo? 5. Kdo se ni nikoli učil, pa vendar poučuje staro in mlado? Odgovori: 1. zračni, 2. ogledalo, 3. peresa, 4. skrivnost, 5. knjiga LITERARNI DROBEC (kako dobro poznamo domačo literaturo) V literarnem drobcu smo zapisali naslednji stavek »Pij, pijan ga zadeneš« in vprašali, ali veste, od kod je citat. Odgovor: Citat je iz Finžgaijevega romana Pod svobodnim soncem. Izrekel gaje pevec Radovan, ko je spodbujal Iztoka na strelskem tekmovanju v Bizancu. Zdaj pa novo vprašanje: »Desetkrat večja množica jih obsuje ...« Naloga je taka kot zadnjič; ugotoviti je treba, kdo je to zapisal in kakšen naslov nosi literarno delo. Ne bo težko, kajne. lahka krizahka (s pesniškim dodatkom) Geslo, ki se vam bo ob izpisalo v osenčenem navpičnem nizu, vas bo seznanilo, kdo je v letošnjem poletju najbolj slastno pil našo kri. Krvosesi naj bodo zapisani v množini. PESNIŠKI DODATEK (za lažje iskanje gesla) Prileti z »moj, moj, moj«, ker privlači ga naš znoj. Ko se na koži ustoliči, vanjo sabljico zapiči. Potlej pije brez prestanka, dokler trebuha ne natanka. Ko je trebušček poln, rdeč, odleti s telesa preč. Na mirnih krajih se ustavlja in našo srčno kri prebavlja. Vodoravno: 1. zunanji obod slike, 2. znano belo vino, 3. slov. tovarna motornih koles, 4. čas med včeraj in jutri, 5. verska svečanost, 6. odrastek debla, 7. besedna vrsta. O R T J T O A R D A Z M ŠaIc vsaU vrst r\3i roki (če vam je prav, lahto tudi na nogi) Za palec Srečata se znanca. Eden potoži: »Veš, da bi mi zadnjič ropar kmalu pobral ves denar, pa mu je žena preprečila!« »Junaška ženska. S čim pa se ga je lotila? »Nič lotila; že doma mi je pobrala ves denar!« Za kazalec Žena očita možu: »Ne razumem, kako moreš kar naprej piti, čeprav nisi žejen!« Mož ji skuša razložiti: »Veš, to je približno tako kot s teboj: kar naprej stojiš pred ogledalom, čeprav nisi lepa!« Za sredinec Umrl je srčni kirurg. Pokopali so ga z vsemi častmi in domiselni kolegi so mu na grob postavili čudovit spomenik v obliki srca. Ko so se vračali s pogreba, je enemu izmed njih šlo ves čas na smeh. Pa ga kolega pobara: »Kako se vendar moreš smehljati ob tako žalostnem trenutku?« »Veš, naš šef ginekologije je tudi že hudo na koncu, pa razmišljam, kakšen spomenik bi mu postavili!« Za prstanec V šoli so pri slovenščini vztrajno vadili slovenske pregovore in druge besedne igre. Naslednjo uro je bilo gospodinjstvo in učiteljica je vprašala: »Kako se znebimo muh, če se preveč namnožijo in so nadležne?« »Predelamo jih v slone,« so v en glas odgovorili otroci, ki so se dobro zapomnili pregovore. Za mezinec Sinko pride s plavalnega tečaja in mati ga vpraša: »Srečko, si se že naučil plavati?« »Še ne, mami, sem pa najboljši med neplavalci,« se pohvali nadebudnež. Ivančna Gorica, oktober 2007 29 MVM •S »Zanesljiva je tale beseda: Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli.« (2 Tim, 2,11) ZAHfAUI Po težki bolezni se je od nas v 84. letu starosti poslovila naša draga teta in odšla k Njemu, ki ga je neizmerno ljubila, MARIJA Flfflf Tihletova Micka iz Velikih Les, dolgoletna farovška gospodinja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter v dobre namene. Posebna zahvala pa gre patronažni službi Ivančna Gorica, posebno sestri Maji in sestri Mateji, ki sta bili v pomoč naši trpeči bolnici, ki smo jo negovali. Bog naj vaju blagoslovi. nečak Peter z dmžino POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE 11 ENEM MESTO. DOSEGLJIVI 24 11 NA DAN. 041/785-113 041/647-380 - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 IMENA DOMAČIJ ¥ VIŠNJEGORSKEM KIAJU - II. PEL Primerjave imen domačij v Višnji Gori, na Koroškem in Gorenjskem V načinu poimenovanja in še posebno v izgovorjavi domačih hišnih imen je čutiti močne narečne vplive. Korošci oblikujejo ta imena pogosto s svojimi značilnimi narečnimi obrazili kot na primer Rržej, Baštej, Odraj, Kaj-žič, Hanžej, pogosteje se v njihovih imenih domačij kažejo tudi značilnosti nemščine na primer Cimperjan, Cimpernjak, Znidar, Mežnar, Purblštan, Purfelmaher in podobno. Na Koroškem se domačijsko ime Mežnar sploh pojavlja zelo pogosto, skoraj v vsaki večji vasi, kjer imajo tudi cerkev, medtem ko pri nas to ni primer. Mežnarjevi so bili znani samo v Dednem dolu, medtem ko se je farnemu višnjegorskemu mežnarju reklo po domače Mohoretovi, mežnarju pri Sveti Ani Zabračarjevi, mežnarjevim v Zgornji Dragi pa Martinovi ali prej Malnarjevi in podobno. Narečne vplive pri oblikovanju domačih hišnih imen je opaziti tudi v primerjavi med Dolenjsko in Gorenjsko. Za isti pojem, to je posestnika na pusti, nerodovitni zemlji ali zemlji v osojni legi, najdemo na Dolenjskem imena Pustar in Puščevc, na Gorenjskem pa Pustotnk in Pstotnek. Pri koroških imenih domačij se poleg Mežnarja zelo pogosto ponavljajo imena kot so Kovač, Znidar, Gvažar, Tišla.r Šuštar ali Šuštar in Kajžar. V isti vasi se ime domačije pri nas in na Koroškem praviloma ne ponovi, če pa se na Koroškem vendarle ponovi, jih ločijo po vzdevkih spodnji in zgornji, na primer Zgornji Ladinjak in Spodji Ladinjak v občini Bistrica v Rožu. Spodnji in Zgornji Zavrnjak v občini Kotmara vas in podobno, kar spominja na hribovite položaje koroških vasi. V višnjegorskih krajih se enako domače ime ponovi največ 2-3 krat, in to v različnih naseljih kot na primer Suhorebrnikovi iz Dednega dola in Suhorebrnikovi iz Košče, ali pa Svetinovi iz Spodnjega Brezovega in Svetinovi iz Polja. Na Koroškem se enaka ali zelo podobna domača imena ponavljajo v različnih krajih zelo pogosto. Nekatera, ki se velikokrat ponove, smo že omenjali. Nekatera domača imena na Koroškem imajo precej šaljiva ali celo groteskna imena na primer Pzdov, Pezdej, Pezdic, Tresoglav, Seat, Smrtnik, Vampritec in podobno. Tiho si se poslovila, a v naših srcih ostajaš z nami. Po dolgi in težki bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila nam draga JOŽEFA MESTNIK, naša žena, mama, babica in prababica. Ob težki izgubi se zahvaljujemo osebju doma za ostarele Grosuplje, ki ji je bilo v pomoč in skrb pri njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku p. Maksimiljanu za lepo opravljen mašni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora, ki so našo mamo s petjem počastili na zadnji poti, in pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Zahvala tudi vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene in za darovane sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti ter za izrečena sožalja. Vsi njeni In v tvoj dan sem stopil, St\>amik ti nebeški. In v njem živim in v njem življenje bom imel. Na koncu vsega, ko čas bo, v njega bom odšel. (Ivo Goisiniker) ZAHVALA Po hudi bolezni je tiho odšel od nas naš dragi mož. ati in ata FRANC KURNIK upokojeni pismonoša iz Šentvida pri Stični 85 (1932-2007) V času bolezni in ob boleči izgubi našega dragega očeta nismo bili sami. Za vso pomoč se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, njegovim in našim sodelavcem, njegovim mladostnim prijateljem, gasilcem, skavtom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter darove za dober namen in svete maše. Iskrena hvala osebju Kliničnega centra, dr. Kastelicu in sestram patronažne službe iz ZD Ivančna gorica za skrbno nego in lajšanje trpljenja v času njegove neozdravljive bolezni. Hvala g. Koželju za podelitev zakramenta bolniškega maziljenja in še posebej hvala g. Petku za opravljeno mašo v zadnjih dneh življenja. Hvala g. župniku za svečano pogrebno mašo. Hvala pevskemu zboru za občuteno petje v slovo ter trobentaču za zaigrani pesmi. Hvala družini Perpar za organizacijo pogreba in gostilni Jap za postrežbo. Hvala vsem molivcem rožnega venca, ki ste se zbirali na našem domu in molili za mir njegove duše. Hvala vsem in vsakomur, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, nas bodrili ter sočustvovali z nami. Vsi njegovi Samo nekatera domača hišna imena na Koroškem so dokaj podoba tudi našim imenom na primer pri nas Breznikar, na Koroškem Briznikar, ali na Koroškem Štefan, pri nas Štefanek, ali pri nas Andrejka, na Koroškem Andreje ali Andrejovc in podobno. Nekatera koroška imena domačij pričajo tudi o veliki stalnosti teh imen in vztrajanju skozi stoletja. Taka domača imena na Koroškem so Miki (v vasi Ročica, občina Kotmara vas in v vasi Brežnje, občina Št. Jakob v Rožu), Miklav in Serajnik. Miklova Zala in oče Serajnik sta znana še iz časov turških vpadov v Sloveniji in na Koroškem. Pri nas v Zgornji Dragi je bilo še v začetku 20. stoletja znano domače ime Mihatovc, katerega nastanek povezujemo z mojstrom Mihaelom, graditeljem stiškega samostana v 12. stoletju. Ali niso to dokazi o vzdržljivosti domačih hišnih imen skozi stoletja, ko so se med tem izmenjale že številne generacije. Sklepne misli o poimenovanjih domačij Navedel sem nekaj imen domačij, ki sem jih našel še v današnjem času v višnjegorski krajevni skupnosti. Preveč bi bilo, če bi omenjal čisto vse domačije, naj mi tisti staroselci, ki imajo domača imena, pa sem jih izpustil, oprostijo.Vikendašev in tovrstnih priseljencev nisem upošteval. Imena domačij v današnji višnjegorski skupnosti sem primerjal s poimenovanji 1.720 domačij na južnem Koroškem, kot jih je popisal Bertrand Kotnik (Zgodovina hiš južne Koroške, Mohorjeva založba Celovec-Ljubljana, 3®- Dragi Tone, ni Te več. Odšel si tiho, brez besed, a spomin na Te vedno z nami bo živel. Povsod Te iščejo oči, zaman Te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli. Vsa sreča, smeh iti vse lepo s teboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami. A vemo, da nikoli več ne bo tako lepo, kot s Teboj nam je bilo. ZMVAI1 Tiho in brez slovesa nas je mnogo prezgodaj v 54. letu življenja zapustil ANTON ČEBULAR iz Šentvida pri Stični. Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami delili žalost in bolečino, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče, za svete maše in dober namen in druge darove, ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala g. Bivicu in članom ZŠAM Ivančna Gorica za organizacijo pogreba, častno stražo in spremstvo ter g. Prazniku za poslovilni govor. Iskrena hvala velja delavcem, upravi in Damijanovim sodelavcem podjetja Livar Ivančna Gorica, še posebej g. Bradaču za besede slovesa. Hvala bivšim sodelavcem TRAIG-a Ivančna Gorica, kolektivu CZBO Šentvid pri Stični, Brigitinim sodelavkam Generali zavarovalnica Ljubljana in Andraževim sošolkam in sošolcem 5.a- in 5.b-razreda ter kolektivu šole Centra za biotehniko in turizem Grm - Novo mesto. Hvala g. Grebencu za opravljen pogreb s sveto mašo in g. Koželju za somaševanje ter g. Petku za lepo opravljeno sedmino, šentviškemu cerkvenemu moškemu zboru, ministrantom in trobentaču za zaigrani melodiji. Hvala družini Perpar, cvetličarni Cvet - marketu in gostišču Fajdiga ter osebnemu zdravniku dr. Zupančiču. Hvala vsem, ki ste se udeleževali molitev na njegovem domu in molili za pokoj njegove duše. Posebno zahvalo pa dolgujemo našim dobrim sosedom iz Šentvida pri Stični in Šmavra, še posebno družini Mojce Klemenčič in družini Judež iz Loga pri Brezovici, moji mami, bratom in sestram ter njihovim družinam za vsestransko pomoč. Hvala tudi sorodnikom in prijateljem iz Amerike in Kanade. Hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali ter imeli radi! Neizmerno ga bomo pogrešali! V naših srcih bo vedno z nami! V najtežjih trenutkih smo spoznali, da imamo res prave prijatelje, ki jih je imel tudi Tone! Žalujoči njegovi domači 1992) in s 1.300 priimki in imeni domačij na Primorskem, kot jih je popisal akademik dr. Pavle Merku (Založba Mladika, izšlo v Trstu, 2004) z posebnimi hišnimi imeni v Ljubljani, kot jih navaja Ivan Vrhovnik v knjižici Trnovska župnija v Ljubljani (Akademska založba, 1991) in deloma tudi z domačimi hišnimi imeni na Gorenjskem. Čeprav je naš vzorec neprimerno manjši, je vendarle bilo možno potegniti nekaj primerjav in zaključkov. Za morebitne napake naj mi bo oproščeno, saj se s tem vprašanjem ukvarjam samo ljubiteljsko in ne profesionalno. Zelo škoda bo iz zgodovinskega sociološkega in etnološkega vidika, če bomo v prihodnje zaradi modernega načina življenja ta stara imena domačij počasi pozabljali ali se jih morda celo sramovali, in če ne bomo novonastalim domačijam dajali tudi imen po starem vzoru. Ne bi bilo odveč, če bi naredili načrten popis vseh domačij in njihovih starejših in novih imen v Občini Ivančna Gorica (pa morda tudi širše na Dolenjskem) in ga predstavili v bodočem zborniku, ki bo prav gotovo izšel ob kaki novi obletnici Občine Ivančna Gorica. Če prav pomislimo, je tudi to pomemben del naše kulturne dediščine, ki jo ne gre zanemarjati. Slovenci zunaj naših državnih meja so v tem pogledu veliko prizadevnej-ši, kot smo Slovenci iz osrednje Slovenije, ker se, izgleda, bolj zavedajo svojih korenin. Valentin Skubic --Ivančna Gorica, oktober 2007 •A\ ,s aleksander i. karadordevič (1888-1934) fotorebus Ste opazili lepega jurčka v zadnji številki našega časnika? Če ste ga, se vam je gotovo utrnil spomin na katero od miselnih mojstrovin preteklega časa. Poglejmo nekaj primerov: Rastejo ko gobe po dežju; Ves dobiček je šel po gobe; Vsaka goba je užitna, vendar nekatere samo enkrat; Je vabljiva, ko strupena goba; Ne uživaj gob, če jih dobro ne poznaš!; Gobe so le za začimbe!; Skriva kot gobar gobje rastišče. Toliko z moje strani; dodajte še vi svoje, pa bodo odgovori kompletni. Tudi nova podoba je že pripravljena in izzivalno kliče odgovore. Začnimo torej! »al prav se piše......«? SE ENA T1CNICA O tičnicah smo v našem časniku že precej pisali. To so griči, ki so s svojim imenom in drugimi znamenji v širši okolici nenavadno pomembni pričevalci o naši prazgodovini in starejši zgodovini. Na teh vzpetinah so naši naravoverni (»poganski«) predniki že v prazgodovinskem času obredno častili in gostili ptice (v takratnem govoru tiče). Menili so namreč, da duše pokojnih ne gredo takoj na oni svet, temveč različno dolgo tavajo po svetu in trpijo. Njihovo tarnanje so slišali ob zavijanju vetra in drugih glasovih iz narave. Da bi dušam skrajšali muke, so svojci umrlih na določenih krajih obredno darovali ticam, ki so bile po njihovem prena-šalke duš na oni svet. Ko sem raziskoval sledi žitja in bitja naših prednikov, sem na dolenjskem zahodu in notranjskem vzhodu našel več deset- gričev s tem imenom. Vsi se pojavljajo v bližini gradišč in drugih znamenj iz starejše železne dobe, kar je zanesljivo znamenje, da so tičnice iz tega časa. Na tem območju že poznamo tični-co. Leži med Sentpavlom, Grumlofom in Radohovo vasjo. Vzpetina je danes bolj znana kot Vencljev hrib. Glede na močno železnodobno selišče in utrdbo na Viru sem že pred leti domneval, da bi morala biti v bližini še ena obredna vzpetina, a so bila vsa poizvedovanja za njo brezuspešna. Letos poleti pa se mi je oglasil Frenk Hauptman iz Stične in mi sporočil, da nosi tako ime tudi hrib nad vodnim hramom med Stično in Virom, torej v neposredni bližini prazgodovinskega naselja in ne daleč proč od Gradišča. Novice sem bil kajpak zelo vesel, zato sem takoj odšel na fotografsko ovekovečenje sledi iz davnine. Frenku se ob tej priliki lepo zahvaljujem za sporočilo in hkrati vabim tudi druge bralce našega časnika, da se oglasijo, če vedo kaj zanimivega o tem in onem. Tako bomo s skupnimi močmi ohranili sporočila iz davnine, ki naglo tonejo v pozabo. Tičnice, gradišča, kojine, konjevci in druge sledi iz halštatske dobe s svojimi imeni, ki imajo povsem slovensko govorno zvočnost, pričajo o jezikovni in kulturni pripadnosti železnodobnih gradiščarjev. To nam ob številnih drugih dokazih pomaga izstopiti iz zastarelega kalupa o staroselcih, ki naj bi žlobudrali nekakšno keltščino, o kateri ni na našem širšem območju najmanjšega dokaza. Res pa je, da so gradiščarji uporabljali keltsko tehnologijo, ki je bila tedaj razširjena po pretežnem delu Evrope. Glede pisanja imena tičnica menim takole: kadar pišemo na splošno o vzpetinah, na katerih so se v davnini opravljali obredi, bomo imena pisali z malo začetnico, torej tičnica. Kadar pa bomo imeli v mislih povsem določen hrib, bomo oronim zapisali z veliko začetnico - Tičnica. Vrh na novo odkrite tičnice. Njena lega lepo ustreza značilnostim drugih vzpetin s tem imenom. Obstoj virsko-stiške Tičnice je potrdilo več starejših okoličanov. Kralj Aleksander izroča polkovno zastavo 40. pehotnemu polku iz Ljubljane. se je izkazalo, da je v službi srbskega nacionalizma, ki drugim narodom ni priznaval samobitnosti. V skladu s temi težnjami je uvajal vse večjo centralizacijo države, ki se je leta 1929 preimenovala iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino Jugoslavijo pod srbsko hegemonijo. Posamezne nacionalne pokrajine pa so se poslej imenovale banovine. Nezadovoljneži iz vrst hrvaške in makedonske migracije so leta 1934 v francoskem Marseillu pripravili atentat in kralja Aleksandra ubili. Namesto mladoletnega prestolonaslednika. Aleksandrovega sina Petra D_ je vladarsko krmilo začasno prevzel Aleksandrov stric, knez Pavle. Kralj Aleksander je večkrat pripotoval v Slovenijo, ki so jo pozneje preimenovali v Dravsko banovino. Tu si je kupil več uglednih posestev, na Bledu pa je dal postaviti imenitno rezidenco, v kateri se je leta 1929 rodil njegov zadnji sin Andrej. V Slovenijo se je običajno pripeljal z vlakom, nato pa z avtomobilom nadaljeval pot do manj znanih krajev. Vendar ni znano, da bi se kdaj zadrževal na ozemlju naše občine. Nekoč, bilo je okoli leta 1930, se je iz Ljubljane s spremstvom napotil proti Ribnici in Kočevju. Na povratku se je kolona ustavila pri neki hiši na Malem Ločni-ku blizu Turjaka in ondi obedovala. Ob slovesu je kralj domačemu sinu podaril velik zlatnik. Fantič se je kralja tako prestrašil, da se je skril na kozolec in se zakopal v seno. Ko je turjaški grof zvedel, da se je v bližini mudil kralj, je bil zelo prizadet, ker se ni oglasil pri njem v gradu. Jugoslovanska kraljica Marija je velikokrat sodelovala pri dobrodelnih organizacijah in tekmovanjih. V mladih letih sem večkrat občudoval srebrno uro, dar kraljice Marije, ki si jo je prislužila soseda Hribarjeva Pepa, ko je leta 1933 zmagala na tekmovanju žanjic v Skoc-janu pri Turjaku. LS iz zakladnice naših domov Slikovna uganka iz 7. številke letošnjega Klasja je bila nekoliko težja, to priznam. Vendar upam, da boste s pomočjo podatkov, ki sem jih dodal, le štrli ta oreh in pobrali jedrca. Pred nami je nov izdelek iz etnološke zakladnice. O njem naj povem le to, da so bili ljudje zmeraj veseli, če je bila stvar polna, in žalostni, ko so zagledali dno. Zapišite vse, kar veste o tem predmetu in sporočite. Za božič se bo gotovo našla kakšna nagrada za pridne dopisnike in dopisnice. Nasvide-nje torej. LS V jeziku se včasih dogajajo »čudne« stvari, rekel bi nerazumne. Med take primere sodi, na primer, tale jezikovni ocvirek. Najprej vam bom zastavil vprašanje, da se bo stvar odprla. Veste, kako pravimo tistemu, ki piše pesmi? »Marička pomagaj, kakšno vprašanje - spet ga biksa!« boste rekli: pesmi vendar pišejo pesniki in nihče drug. Vidite, ravno v tem je problem; če pesmi pišejo pesniki, bi le-ti morali imenovati pesmiki, če je količkaj pravice na tem svetu. Lahko bi razmerje tudi obrnili in rekli: tisto, kar delajo pesniki, so pesni, pa bi bil mir pri hiši. Tako pa šantamo enkrat na levo, drugič na desno, da se bog usmili. Parkelj naj vzame tistega, ki si je to izmislil in uzakonil! Veste, pa ni bilo vedno tako. Do konca devetnajstega stoletja, ko so ljudje še uporabljali zdravo kmečko pamet so pogosto zapisali, tako kot veleva naš drugi primer; torej pesni, pesniki in pesnitve. Za dokaz prilagam naslov iz pesniške zbirke s konca predpreteklega stoletja. Po mojem je do razhajanja med pesmimi in pesniki prišlo zaradi lažje izgovorjave. Kaj pa vi pravite? L. S. Le poglejte! Včasih so rimanim sestavkom rekli pesni, ker so jih pisali pesniki; po mojem so imeli prav. Po propadu starodavne avstro-ogrske monarhije se je leta 1918 pretežni del Slovenije združil s Hrvati in Srbi v kraljevino SHS pod žezlom srbske vladarske dinastije Karadordevičev. Naš prvi vladar iz te dinastije je bil kralj Peter I. Veljal je za osvoboditelja južnih Slovanov, zato so mu dodali naslov o s v o b o d i t e 1 j. Njegova vladarska vloga je bila zgolj formalna, kajti že med prvo svetovno vojno, predvsem pa po njej, je krmilo države dejansko prevzel prestolonaslednik Aleksander, čeprav sprva ni veljal za kraljevega naslednika. To vlogo je najprej imel Petrov prvorojenec princ Jurij (Bord), vendar se je izkazalo, da ni dovolj bistroumen. Aleksander je najprej nosil naslov regent, torej kraljevi namestnik, po očetovi smrti leta 1921 pa je postal kralj. Ker so mu pripisovali vlogo združevalca južnih Slovanov, je dobil naslov z e d i n i t e 1 j. Jugoslovanski kralj Aleksander I., Zedi-nitelj, upodobljen malo pred atentatom v Franciji, kjer je bil na državniškem obisku. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo, s katero sta imela tri sinove: princa in prestolonaslednika Petra, poznejšega kralja Petra II., princa Tomislava in princa Andreja. Kralj Aleksander je sprva vsem narodom kazal prijazen obraz, pozneje pa V spomin na tragično smrt kralja Aleksandra so leta 1934 v mnogih krajih po državi posadili spominske lipe. Na sliki je tako imenovana Aleksandrova lipa pred kulturnim domom v Ivančni Gorici. Nekje med koreninami leži steklenica s sporočilom o namenu posaditve. Ivančna Gorica, oktober 2007 31 II N SEVERNA' STRAN ^ * 2/1 DOBRO VOLJO s» KAKO STA NACE IN NAC GOSTtlE PLAČEVALA Nace in Nac sta bila, kot vidimo, soimenjaka. Da bi ju ljudje v pogovoru razlikovali, so enemu v imenu opustili zadnji samoglasnik in nastal je Nac. Fanta nista bila preveč delavna, drugače pa vseh muh polna. Poglejmo, kako sta si na primer organizirala pojedine v krčmah. Premetenca sta dala po pazduho lepo zavito in prevezano škatlo in zavila v gostilno. Tam sta ovitek svečano položila na mizo in naročila bogat prigrizek in oblizek. Ko sta si dobro napolnila trebuha, sta se začela glasno prepirati, kdo hitreje teče. »Stavim, da bom prej pri tistemu kozolcu kot ti,« je vpil Nace, Nac pa nazaj, da to za nič na svetu ne bo držalo. Nazadnje sta se pogodila, da bo zapitek plačal tisti, ki bo zaostal v dirki. Na startu ju je opazovala gruča gledalcev, med njimi tudi oštir, ki se je na vsa usta smejal, ko sta fanta sopihala proti kozolcu. Toda pri poslopju se nista ustavila, temveč sta jo še hitreje ucvrla naprej, zavila v visoko koruzo in v njenem kritju izginila v gozdu. »Če ju ne bo nazaj, bomo pa škatlo prodali in pokrili stroške za gostijo,« se je smejal gostilničar. Toda, ko je odprl zavitek, mu je smeh hitro zamrl, kajti v škatli sta bili le dve kratki poleni. Bil je seveda jezen, da so se mu kar brki povesili. Nace in Nac sta nadvse uspešen podvig še večkrat ponovila, seveda vsakič v kraju, kjer njune sleparije še niso poznali. Toda pri tem sta storila napako: za cilj sta si vedno izbrala kozolec. Ko sta se nekoč spet mastila in potem za stavo dirjala proti kozolcu, so ju tam zgrabili orožniki in ju peljali pred sodnika. Ta ju je zašil za več mesecev in poslal v kamnolom, da sta odslužila, kar sta zapravila. Tam sta ob ričetu in vodi sanjarila o ocvrtih piščancih, izvrstnem vinu in drugih dobrotah, ki sta si jih privoščila. Da, da, včasih z zmikavti niso delali v rokavicah, zato je bilo več reda in miru v deželi. Leopold Sever NABOŽNA ZNAMENJA V ŽUPNIJI ŠENTVID - OSREDNJI DEL (STANJE NA PREHODU IZ 20. V 21. STOLETJE) Podlistek KCEHVO llW/IOO&M F. KAL V. KAL M. KAL a 3i) 2 m V. ČEŠNJICE M. ČEŠNJICE it 71 n't 12?" ZABORŠT PETRUSNJAVAS 10 t 14 t 18"» 191 GRIŽE PRISTAVLJA VAS ^ 29 15 t 16* "" f ŠENTPAVEL 20 25 < 23 ¡L . f- 24 ?g BUTALE T © 35 ©35A 36 SV. ROK 39t GLOGOVICA f 30 "t MADRGA 33F 34 SELO 37 40 38 41 GOMILE 42 LEOPOU) SEVER 44 id ARTIŽAVAS 45 ir 4ei V. PECE t 43'', 47 RADOHOVAVAS 1. Bučarjev križ, Veliki Kal 2. Ščetinčeva kapelica (podrta), Velike Češnjice 3. Vaška (Jeromova) kapelica, Velike Češnjice 4. Bernardov križ (pil), Velike Češnjice 5. Vališanov križ, Male Češnjice 6. Pekova kapelica, Male Češnjice 7. Križarjev bogec, Male Češnjice 8. Lavševa kapelica, Petrušnjavas 9. Resnikov križ, Petrušnja vas 10. Križ na Petrušnjem polju 11. Vaški križ, Zaboršt 12. Kukelčev (Sadarjev) križ, Zaboršt 13. Vaška (Strmčeva) kapelica, Zaboršt 14. Požežev križ, Zaboršt 15. Grbčev križ, Šentpavel 16. Mežnarjev križ, Sentpavel 17. Ihančkova kapelica, Zaboršt 18. Vrbičeva kapelica, Dole Pristavlja vas 19. Veselova (Smolejeva) kapelica, Griže 20. Štepčev bogec, Pristavlja vas 21. Košakov križ, Pristavlja vas 22. Farovški križ, Šentvid 22a. Vrejžgov križ, Šentvid 23. Kapelica na Farovškem hribu, Šentvid 23a. Jurjev križ, Šentvid 24. Križ na Orehovem hribu, Šentvid 25. Zotlerjeva kapelica, Šentvid 26. Šmirarjevo znamenje, Sv. Rok, Šentvid 27. Kapelica sv. Vida, Šentvid 28. Zadelov (Pekolov) bogec, Šentvid 29. Vaški bogec, Anžolovo, Šentpavel 30. Grajžarjev bogec, Šentpavel 31. Pokopališki križ, Šentvid 32. Marinčičeva kapelica, Mandrga, Šentpavel 33. Ovničkova Marija, Mandrga, Šentpavel 34. Križ na »posestvu«, Selo 35.Vaška kapelica, Sv. Rok, Šentvid 35a. Pečkov (Rusov) križ, Šentvid 36. Žagarjeva kapelica, Sv. Rok, Šentvid 37. Zamanov (Pušev) križ, Šentvid 38. Tomažev križ, Radohova vas 39. Koščakov križ, Glogovica 40. Španov trončak (kapelica) Radohova vas 41. Kaštigarjev tron, Pluska, Radohova vas 42. Zamančkov križ, Glogovica 43. Štefičev križ, Glogovica 44. Vaška (Primčeva) kapelica, Artiža vas 45. Vaška kapelica, Velike Pece 46. Ihančkova kapelica, Velike Pece 47. Kamniti pil (kužno znamenje) Velike Pece 48. Piškurjev križ, Velike Pece CIX. REKORD: ZAJETNA IN IGRIVA KOLERABA Kolerabe niso nič posebnega, rastejo domala v vsakem zelniku. Toda tale, ki je zrasla v vrtu Stanke in Janeza Sadarja iz Šentvida, je pa vendarle vredna vse pozornosti. Že njeno »rojstvo« je bilo nenavadno. Sadarjeva sta želela pridelati nekaj rdečega zelja in Stanka je odšla v trgovino po seme. Toda glej ga zlomka. iz zemlje je res zraslo nekaj rdečega, vendar ni bilo nič kaj podobno zelju. Namesto glave je najprej razrasla glavna korenina, nato se je odebelilo osrednje steblo, na njem pa osem omesenelih stranskih stebel z listi. To rastlinsko »čudo« so poznavalci prepoznali za nadzemno rdečo kolerabo. Kaj se je zgodilo? Rdeča koleraba in zelje šta~št>rodni rastlini; obe sta namreč kapusnici iz družine križnic. Do zamenjave je najverjetneje prišlo zaradi podobnosti semena, ob sočasnem vplivu enega ali več dejavnikov variabilnosti pri rastlinah. Predelek je izreden _ ______ po obliki in po orja- JtiftiL \ ški razrasti, saj je dosegel dobre tri kilograme in pol. Vse to so razlogi, da bomo Stanko in Janeza z veseljem vpisali med Klasjeve rekorderje in jima čestitali. Seveda jima želimo še novih podvigov pri vzgoji vrtnih rastlin. CX. REKORD: GRBOV KOT LISTJA IN TRAVE Tone Drab iz Radohove vasi je naš stari znanec s Klasja. V našem časniku smo namreč že ničkolikokrat z zadovoljstvom prebirali njegova z dobrodušnim humorjem in prizanesljivo satiro začinjena pesniška in prozna dela ali zrli na njegove slikarske izdelke. Vendar to še niso vsi Tonetovi talenti; med njegove mnogotere darove smemo šteti tudi smisel in zanimanje za zgodovino, zlasti za grboslovje - heraldiko. V dobrem desetletju je njegova zbirka grbov narasla že na poldrugih tisoč. Podobe ima zbrane v štirih velikih mapah, nekaj najljubših pa je ročno preslikal kot stenske slike. Prvo pozornost je posvetil grbom iz rodne Dolenjske, pozneje pa je segel še dlje po Sloveniji in Evropi. Če je le mogoče, vsakemu grbu doda njegovo zgodovinsko ozadje, kar daje zbirki še posebno raziskovalno vrednost. Glede na vse to ne kaže drugega, kot da Toneta z vsemi častmi proglasimo za novega Klasjevega rekorderja. Še bolje pa bi mu bilo podeliti plemiški naslov, da bi tako lahko prišel do lastnega grba. Bomo videli, kaj se da narediti. Ivančna Gorica, oktober 2007 836