URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 16	Ljubljana, 13. maja 1970	Cena 5 dinarjev	Leto XXVII
VSEBINA:
91.	Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1970
92.	Odlok o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1970
93.	Odločba o razrešitvi predsednika in članov komisije SR Slovenije za narodne parke
91. Odločba o imenovanju predstavnikov republiških upravnih organov v skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje
95. Pravilnik o določitvi delovnih mest telefonistov za slepe invalidne osebe
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
169.	Sklep o razgrnitvi urbanističnega programa občine Brežice
170.	Odlok o maloprodajnih cčhah in maržah za prehrambene proizvode (Grosuplje)
171.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Grosuplje
172.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij (Grosuplje)
173.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobrepolje in krajevne skupnosti Ponikve (Grosuplje)
174.	Odlok o ustanovitvi sklada občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe
175.	Odlok o preimenovanju in imenovanju ulic v trgu Lenart (Lenart)
176.	Statut občine Ljubljana Center
177.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov (Center)
178.	Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik
179.	Sklep o poimenovanju osnovne šole Preserje (Vič-Rudnik)
180.	Odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo referenduma o uvedbi denarnega samoprispevka za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec
181.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta Logatec
91.
Na podlagi trinajste alinee 186. Člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. točko odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1970 (Uradni list SFRJ, št. 11-120/70) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko v letu 1970
I
Iz sredstev proračuna SR Slovenije se bo izplačevala premija 0,10 dinarjev za liter predelanega, steriliziranega oziroma izvoženega kravjega mleka, in sicer:
1 delovnim organizacijam, ki mleko predelujejo, sterilizirajo ali izvažajo, za mleko, ki ga kupijo od pridelovalnih organizacij na območju SR Slovenije, upravičenih do premije po 1. točki odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1970 (Uradni list SFRJ, št. 11-120/70 — v nadaljnjem besedilu: premijski upravičenci po zveznem odloku), ter ga predelajo, sterilizirajo oziroma izvozijo;
2.	pridelovalnim delovnim organizacijam — premijskim upravičencem po zveznem odloku za kravje mleko, ki ga same predelajo ali izvozijo.
II
Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije predelajo, sterilizirajo oziroma izvozijo v času od 1. januarja do 31. decembra 1970.
III
Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala samo delovnim organizacijam v tistih občinah, v katerih dobijo delovne organizacije od občine premijo 0,10 dinarjev za liter kravjega mleka, ki ga prodajo porabnikom kot konsumno mleko.
IV
Premija iz I. točke tega odloka se ne bo izplačevala za mleko, pri katerem traja manj kot eno uro, da metilensko barvilo izgubi barvo.
Reduktazni test iz prejšnjega odstavka ugotavlja najmanj dvakrat mesečno občinski veterinarski inšpektor. ^
Za veterinarsko-sanitarni pregled iz prejšnjega odstavka se plačuje pristojbina (57. člen temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine — Uradni list SFRJ, št. 16-339/65 in št. 29-371/66).
Premijski upravičenec iz I. točke tega odloka priloži zahtevi za premijo:
1.	potrdila, ki jih izda v splošnem aktu premijskega upravičenca določeni organ, in sicer:
—	da je bilo odkupljeno mleko predelano, sterilizirano ali izvoženo,
■— o količinah odkupljenega mleka, pridelanega v lastni proizvodnji kmetijskih delovnih organizacij, in o količinah odkupljenega mleka, pridelanega v kooperaciji z individualnimi proizvajalci,
—	o procentu maščobe v mleku;
2.	potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja, da čas, ko je metilensko modrilo izgubilo barvo, ni trajal manj kot eno uro;
3.	potrdilo občine, da se daje premija po III. točki tega odloka;
4.	virmanski nalog za izplačilo premije.
V
Zahteva za premijo iz I. točke tega odloka mora biti vložena pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, predelano, sterilizirano oziroma izvo- -ženo v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku.
Organ iz prejšnjega odstavka izplača premijskemu upravičencu premijo iz I. točke tega odloka na njegov žiro račun.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v *tlradheiti listu SRS«.
Št. 426-6/68
Ljubljana* dne 23. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
92.
Ha podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, elviihih ži-tev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-287/ (58) Izdaja Izvfšni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK	*	,
o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1970
I
Osnovna denarna pomoč, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatna denarna pomoč, ki jo upravičenci prejemajo v letu 1970, se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 10,5 °/«.
II
Znesek povečane osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne po-trtttčl po tetti odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa še ne upošteva.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa od 1. januarja 1910.
\St. 554-1'65
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
93.
Na podlagi 14. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) in v zvezi s 24. členom zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7-21/70) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
I Razrešijo se predsednik in člani komisije SR Slovenije za narodne parke, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, Št. 01-727 3-59 z dne 7. novembra 1959 (Uradni list LRS, št. 37-19(^ 39).
11. Ta odločba velja takoj.
St. 921-70/70
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
94.
Na podlagi prvega odstavka 7. člena zakona o organizaciji In financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS. št. 36-376/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba predstavnikom republiških upravnih organov v skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje, ki so bili imenovani z odločbami Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 111-59/66 z dne 1. aprila 1966, št. 111-59/66 z dne 13. julija 1967 in št. 111-59/66 z dne 14. septembra 1967 (Uradni list SRS, št. 11-57/66. št. 30-250/67 in št. 32-265/67), se imenujejo za predstavnike republiških upravnih organov v skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje:
za dve leti:
— Ivan Bokal, republiški podsekretar v republiškem sekretariatu za gospodarstvo;
— Marija Juretič-Podrekar, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za delo;
za štiri leta:
— Dušan Kompare, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo;
— Jože Piano, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo.
St. 111-50/66
Ljubljana, dne 23. aprila 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
odločil:
95.
Na podlagi 3. člena zakona o zaposlovanju slepih invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 12-66/70) izdaja republiški sekretar za delo
PRAVILNIK
o določitvi delovnih mest telefonistov za slepe invalidne osebe
1.	člen
V delovnih in drugih organizacijah se določijo kot delovna mesta telefonistov, ki so primerna za slepe invalidne osebe, usposobljene za takšna dela, delovna mesta na vseh tipih hišnih telefonskih central do 20 vključenih zunanjih telefonskih vodov in do 250 notranjih telefonskih priključkov, ki lahko pridejo na eno zaposleno slepo invalidno osebo.
2.	člen
Slepe invalidne osebe lahko opravljajo obenem z delom telefonista iz prejšnjega člena še dela na naslednjih delovnih mestih:
— telefonski manipulant na hišnih telefonskih centralah;
—	telefonski manipulant in vratar;
—	telefonski manipulant in informator;
■— telefonski manipulant in administrativni delavec;
—	telefonski manipulant in delavec pri teleprinterju;
—	telefonski manipulant in razmnoževalec dopisov.
3.	člen
Zveza slepih Slovenije in center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki ugotavljata delovno usposobljenost slepe invalidne osebe za posamezna delovna mesta iz 1. in 2. člena tega pravilnika.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 192-3/70
Ljubljana, dne 24. aprila 1970.
Republiški sekretar za delo Jože Božič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 169.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urba-nizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Brežice na seji dne 10. aprila 1970 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi urbanističnega programa občine Brežice
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Brežice razgrinja urbanistični program občine Brežice v prostorih sejne sobe SOb Brežice, Cesta prvih borcev št. 18.
Urbanistični program bo razgrnjen do vključno 15. junija 1970.
V času razgrnitve si ta program laiiko ogledajo -občani, državni organi, zavodi, delovne in druge organizacije ter dajo nanj svoje pripombe in predloge.
Št. 350-5/70
Brežice, dne 10. aprila 1970.
Predsednik sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve
Martin Gorišek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 170.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 40/68 in št. 11/69), 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določajo pristojnost občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26/68) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode
1.	člen
S tem odlokom se določa:
I.	raven cen, do katere smejo trgovske in druge delovne organizacije, ki trgujejo z blagom na drobno na območju občine Grosuplje, oblikovati cene določenim proizvodom;
II.	višino marže v prodaji na drobno za nekatere prehrambene proizvode.
2.	člen
Cene v prod aj i na drobn o
1.	cene v prodaji na drobno za prehrambene proizvode se lahko oblikujejo do naslednjih zneskov:
a)	za moko
—	pšenična moka »B* 1000
—	pšenična moka »B* 600
—	pšenična mokq »B« 400
dln/kg
.	1,40
. 1.88 . 2,40
din/kg
171.
—	pšenična rnoka »C«	1000	....... 1,30
—	pšenična moka »C«	600	1,65
—	pšenična moka »C«	400	  2,16
—	ržena moka 1250	.................II. 1,64
—	ržena moka 950	......................... 1,88
b)	za sladkor
—	v kristalu .1..............................2,80
—	v kockah ...................................3,15
c)	za jedilno olje
—	olje rinfuza 1 kg..................• • •	3,00
—	olje v steklenicah	1/11...................5,30
Cene za olje v 0,5 1 steklenicah in v plastični embalaži oblikujejo trgovske gospodarske organizacije prosto.
Na podlagi 101. člena in v zvezi s 45. členom statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občin«kega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Grosuplje
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh tistih prebivalcev v občini Grosuplje, ki bodo do 1. junija stari nad 24 let.
2.	člen
Fluorografiranje je brezplačno. Stroški fluorogra-firanja gredo v breme občinskega proračuna in sklada zdravstvenega zavarovanja.
d)	za mleko
—	mleko nepasterizirano 1 .	. . .
—	mleko v polietilenski embalaži .
.	1,30
'. 1,60
3.	člen
(
Fluorografiranje bo trajalo od 5
junija 1970.

do vključno 16.
3.	člen Marže
Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živil na drobno, lahko zaračunavajo maržo na nabavno ceno do višine:
—	sol 12 »/o
—	riž 17 »/o
—	jedilne maščobe 10 0/o.
4.	člen
Svet za gospodarstvo skupščine občine se pooblašča, da v skladu s tržnimi razmerami spreminja cene in marže iz 2. in 3. člena tega odloka.
Po izvršenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled tiste osebe, ki prejmejo poreben poziv pristojnega organa.
5.	člen
Svet za družbene službe skupščine občine Grosuplje se pooblašča, da lahko izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise in ukrepe.
6.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje, kdor se neupravičeno ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali kdor ovira izvršitev tega odloka, oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukre-oov.
7.	člen
5.	člen
Kršitve tega odloka se kaznujejo po določbah 40. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 510-2/68-2/1
Grosuplje, dne 29. aprila 1970.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode (Glasnik, št. 23/68) in sprememba odredbe (Glasnik, št. 25/69).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 38-6/70
Grosuplje, dne 29. aprila MS9.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
172.
Na podlagi 11. in 103. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje po sklepu seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij
\
1.	člen
Spremeni se 1. člen 16. točka 2. odstavek odloka
0	potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij (Glasnik, št. 23/65) tako, da se glasi:
»Območje Krajevne skupnosti Stična obsega vasi: Stična, Gabrje pri Stični, Vir pri Stični in Mala Dobrava«.
2.	člen
Za 1. členom odloka o potrditvi sklepa zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti in o določitvi njihovih območij (Glasnik, št. 23/65) se vstavi
1	a člen, ki se glasi:
»Potrdi se sklep zbora občanov o ustanovitvi krajevne skupnosti Metnaj z dne 11. I. 1970.
Območje krajevne skupnosti obsega vasi: Metnaj, Obolno, Planina, Osredek nad Stično, Debeče, Poljane pri Stični, Mala Goričica, .Pristova nad Stično, Mekinje nad Stično in Dobrava pri Stični.«
3.	člen
Ta odiok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 025-2/70 k
Grosuplje, dne 29. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
173.
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/79 in št. 40/69) in 26. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na predlog sveta krajevne skupnosti Dobrepolje in sveta krajevne skupnosti Ponikve na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. aprila 1970 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobrepolje in krajevne skupnosti Ponikve
I
Za območje krajevne skupnosti Dobrepolje, ki obsega naselja: Bruhanja vas. Cesta, Kompolje, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Predstruge, Videm. Zagorica in Zdenska vas, razen za naselji Kočevje in Vodice in za območje krajevne skupnosti Ponikve, ki obsega naselje Ponikve, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda v dobrepoljski dolini.
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij, navedenih v točki I. tega sklepa, razen občanov naselij Kočevje in Vodice.
IH
Referendum bo v nedeljo, dne 17. maja 1970 na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga občinska volivna komisija po načelih, ki veljajo za volitve odbornikov občinskega zbora občinske skupščine.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je sledeče besedilo:
O uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda v dobrepoljski dolini, ki bi bil predpisan za obdobje petih let in to od 1. julija 1970 do 30. junija 1975 in naj bi ga plačevali po stopnji 5% kmetijski proizvajalci in po stopnji 20/o osebe v delovnem razmerju, upokojenci in obrtniki.
Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je:
—	za lastnike in uživalce zemljišč katastrski dohodek, od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto;
—	za zaposlene osebe in upokojence neto osebni dohodek izplačan v posameznih mesecih zadevnega obdobja oz. pokojnine;
—	za obrtnike, gostilničarje in avtoprevoznike čisti dohodek, od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju
glasuj em
»ZA«	»PROTI«
v Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 014-2/70
Grosuplje, dne 29. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART
174.
Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23*/69, št. 43-209/69) in 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196'64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe
1.	člen
Ustanovi se sklad občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za svoje obveznosti jamči s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad se ustanovi za trajnejše zagotavljanje sredstev za financiranje nalog občine na področju narodne obrambe.
4.	člen
Naloge sklada so:
1.	Organiziranje, opremljanje in pouk enot teritorialne obrambe in civilne zaščite na območju občine Lenart ter v delovnih organizacijah na območju občine Lenart,
2.	osnovni in dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito,
3.	nabava in vzdrževanje opreme in drugih materialnih sredstev za potrebe teritorialne obrambe, civilne zaščite in obrambne vzgoje prebivalstva.
5.	člen
Sklad upravlja svet za narodno obrambo pri skupščini občine Lenart.
Odredbodajalec sklada je načelnik odseka za narodno obrambo.
6.	člen
Upravljalec sklada opravlja zlasti tele naloge:
1.	sprejme statut sklada, ki ga potrdi skupščina občine Lenart,
2.	sprejme finančni načrt sklada,
3.	odloča o uporabi sredstev sklada,
4.	sprejme zaključni račun sklada,
5.	opravlja druge naloge, ki jih določa statut sklada in drugi predpisi.
7.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1.	sredstva, ki jih skladu zagotovi skupščina občine Lenart,
2.	združena sredstva delovnih organizacij,
3.	dotacije delovnih in drugih organizacij,
4.	drugi dohodki.
8.	člen
Upravne zadeve sklada opravlja odsek za narodno obrambo, finančne zadeve sklada pa oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Lenart.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 830-7/4
Lenart, dne 24. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
175.
Po 7. členu zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48 in št. 20-108/50), 6. členu pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59) in po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, št. 43-209/69) sta oba zbora skupščine občine Lenart sprejela na 11. skupni seji dne 24. aprila 1970
ODLOK
o preimenovanju in imenovanju ulic v trgu Lenart
1.	člen
Preimenujejo se:
a)	sedanja Radgonska cesta s hišnimi številkami od 4, 6, 8 do 31 v KRAIGHERJEVO CESTO,
b)	sedanja Usnjarska cesta s hišnimi številkami od 1 do 12 v KIDRIČEVO ULICO,
c)	sedanja Radgonska cesta s hišnimi številkami
1, 2, 3, 5, 7 in 9 in sedanja Ptujska cesta s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9 in 11 v TRG OSVOBODITVE.	,
2.	člen
Na novo se imenujejo:
1.	ulica, ki poteka za samskim blokom, Ptujska c. 5 do znamenja na starem pokopališču, se imenuje CVETLIČNA ULICA,
2.	ulica, ki poteka od samskega bloka Ptujska c. 5, mimo tehtnice do Kidričeve uliče, se imenuje NIKOVA ULICA,
3.	ulica, ki poteka od križišča na Kraigherjevi cesti v smeri sever-jug in bo podaljšana do Gregorčičeve ulice se imenuje PREŽIHOVA ULICA,
4.	ulica, ki poteka od hišne številke 21 na Ptujski cesti do Prežihove ulice, se imenuje STRMA POT,
5.	ulica, ki se bo odcepila od Prežihove ulice in se priključila h Gregorčičevi ulici, se imenuje ULICA ELE KRISTL,
6.	ulica, ki se odcepi na Ptujski cesti pri hišni številki 41 in pelje v novo naselje za hišo na Ptujski cesti št. 25, se imenuje GREGORČIČEVA UlACA,
7.	ulica, ki se odcepi na Jurovski cesti pri zdravstvenem domu in zavije proti jugu, se imenuje CAFOVA ULICA,
8.	ulica, ki se bo odcepila na Mariborski cesti pri hišni številki 8 in bo potekala do hiše na Jurovski cesti številka 12, se imenuje CANKARJEVA ULICA,
9.	ulica, ki se bo odcepila od Cankarjeve ulice in bo potekala v smeri sever, se imenuje PREŠERNOVA ULICA,
10.	ulica, ki se bo odcepila od Cankarjeve ulice in bo potekala do Prešernove ulice, se imenuje JURČIČEVA ULICA,
11.	pot, ki se odcepi na Ptujski cesti pri otroškem vrtcu in vodi do priključka na cesto, ki pelje v Voličino, se imenuj^ POT NA KAMENŠAK,
12.	ulica, ki poteka od Kraigherjeve ceste pri hišni številki 17 proti severu, se imenuje OB PARKU,
13.	ulica, ki bo potekala od Kraigherjeve ceste proti severu, se imenuje MAISTROVA ULICA,
14.	ulica, ki se odcepi od Mariborske ceste pri hiši številka 1 in pelje proti jugu, se imenuje ULICA HEROJA LACKA.
3.	člen
Grafični prikaz imenovanih in preimenovanih ulic v merilu 1 : 2880, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor, je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem Listu SRS«.
St. 015-2/62-44
Lenart, dne 24. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 176.
Na podlagi 94. člena ustave SR Slovenije je Skupščina občine Ljubljana Center, po poprejšnji javni razpravi, na 12. seji ^občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. 5. 1970 sprejela
STATUT
občine Ljubljana Center
I. del
TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Občina Ljubljana Center je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju.
V	občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbenopolitične skupnosti, razen tistify ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora določene kot zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti občine, ki so s statutom mesta Ljubljana določene kot zadeve skupnega pomena za mesto, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v mestu Ljubljani ter s samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
s	2. člen
V	občini Ljubljana Center se v skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja občine kot njegovega sestavnega dela:
—	urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj občine,
—	ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti,
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za zboljšanje življenjske ravni ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov,
—	usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi družbenimi interesi,
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje političnih osebnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije,
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini,
—	odloča o višini in uporabi sredstev narodnega dohodka, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini,
—	spodbuja družbeno in samoupravno dogovarjanje med delovnimi in drugimi organizacijami,
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije v gospodarstvu in družbenih službah,
—	zagotavljajo pogoji za delo in zaposlovanje delavcev ter dviganje proizvodnosti dela,
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter javne službe, ki imajo pomen za občino,
—	določa uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporabo stvari v splošni rabi in skrbi, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom,
—	zagotavljajo pogoji za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih in drugih nesreč,
—	zagotavlja izvrševanje in uporabo zakonov ter drugili predpisov iz svoje pristojnosti, posebno v odnosu do občanov, delovnih in drugih organizacij, ter varuje zakonitost,
—	opravljajo tudi druge funkcije družbenopolitične skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo, zakoni in statistom mesta dane v pristojnost drugih družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij ima občina samo z zvezno in republiško ' ustavo, z zakonom in s tem statutom določene pravice. Uresničuje jih na podlagi ustave, zakonov in svojih predpisov v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema SFRJ.
4.	člen
Statut občine se s statutom mesta, s statuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij dopolnjuje v izdelan sistem odnosov, ki zagotavlja suverenost samoupravnih organov in delovnih skupnosti pri odločanju v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, qmogoča pa tudi smotrno usklajevanje individualnih in družbenih' interesov ter uspešnejši razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.	člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih aktov, razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
6.	člen
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa preko občinske skupščine in njenih organov, izvoljenih organov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svoje politične, družbeno-ekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbenopolitičnih in drugih organizacijah v občini.
7.	člen
Občan občine Ljubljana Center je vsak državljan SFRJ, ki ima 'stalno prebivališče v občini.
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, zakonom in s tem statutom.
8.	člen
Občina Ljubljana Center je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani.
9.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«; pod grbom je napis »Ljubljana Center«.
10.	člen
Območje občine Ljubljana Center obsega katastrski občini Ljubljana-mesto in Poljansko predmestje ter del katastrskih občin Gradiško predmestje, Kapucinsko predmestje, Karlovško predmestje, Krakovske predmestje, Petersko predmestje I. in II. del, Spodnje Šiško in Vodmat.
11.	člen
Praznik občine Ljubljana Center je 9. maj kot praznik mesta Ljubljana.
12.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
II. del
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 1. poglavje
Usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja v občini
13.	člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja družbenih dejavnosti morajo upoštevati predvidevanja in smernice, širših družbenopolitičnih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvirne programe in smernice mesta Ljubljana.
Družbeni načrti občine morajo biti časovno usklajeni z načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
14.	člen
Z družbenimi načrti občina:
— usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbeno ekonomskimi odnosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih
sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah,
—	sprejema ukrepe za oblikovanje najugodnejših pogojev za gospodarjenje, dvig produktivnosti in uresničevanje razvojni!^ načrtov delovnih organizacij in njihovih asociacij,
—	daje smernice in sprejema ukrepe za razvoj terciarnih gospodarskih panog in ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih potreb občanov,
—	načrtuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav iz svoje pristojnosti,
—	usmerja izgradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih, servisnih in drugih gradbenih območij,
—	programira razvoj vseh družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi občanov in sprejema ukrepe za uresničevanje teh programov,
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela,
—	določa tudi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
15.	člen
Družbeni načrti občihe izhajajo iz razvojnih programov delovnih organizacij, programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti in iz usklajevanja teh programov.
16.	člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skupščina v javno obravnavo zborom voHvcev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbenopolitičnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejema ukrepe za njihovo izvršitev.
18.	člen
Osnove za družbeni in gospodarski razvoj občine zagotavljata tudi urbanistični program in načrt mesta Ljubljana.
2.	poglavje
Dejavnost občine na področju gospodarstva
19.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje' gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja.
20.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Podpira poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomske in tehnično kooperacijo in integracije, delitev dela. skupno financiranje in druge oblike sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.	člen
Zaradi zadovoljevanja potreb občanov, delovnih in drugih organizacij občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodar-
skih organizacijah kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občina spremlja razvoj trgovine na svojem območju in pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže za preskrbo s predmeti široke potrošnje.
Občina spremlja razvoj in potrebe gostinstva in turizma na svojem območju ter podpira iniciativo za napredek teh dejavnosti.
22.	člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
3.	poglavje
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov
23.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, družbenega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in tehnične zgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
24.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina prek samoupravnih in krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in po svojih organih
25.	člen
Delovne organizacije, samoupravne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen pomen za mesto, so dolžne seznanjati občinske skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi ‘akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
26.	člen
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Zato ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami osnovne in posebne šole ter vzgojno-varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednimi občinami šolske okoliše.
27.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, občinska skupščina: daje Temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraževalnih dejavhosti in za racionalno uporabe razpoložljivih sredstev, obravnava program razvoja in financiranja izobraževanja, finančni načrt, zaključni račun, in potrjuje statut Temeljne izobraževalne skup-
nosti ter voli svoje predstavnike v skupščino Temeljne izobraževalne skupnosti. Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in izobraževanja v občini opravlja v skladu z zakonom Zavod za šolstvo SR Slovenije.
28.	člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, omogoča občina pouk v posebnih zavodih oziroma poklicno usposabljanje, če jim starši glede na gmotne razmere takega usposabljanja ne morejo zagotoviti.
29.	člen
Občina zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja, vzgoje in otroškega varstva, zlasti za osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode.
V	skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja, vzgoje in otroškega varstva, skrbi občina skupaj s Temeljno izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo osnovnih in posebnih šol ter vzgojno varstvenih zavodov.
30.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, občina v skladu z zakonom prek sveta za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti zagotavlja sredstva za financiranje nekaterih oblik organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
31.	člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za štipendije in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude za združevanje sredstev za te namene V sodelovanju z mestom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
32.	člen
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter prek delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbeno-ekonomsko, splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
33.	člen
V	skladu z družbenim in gospodarskim razvojem skrbi občina za organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbene . krbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja pogoje za usposobitev za delo in\ samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
34.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družine ter skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
35.	člen >
Družbeno varstvo v občini izvajajo: občinska skupščina, njeni organi in strokovne delovne organizacije, krajevne skupnosti ,ter delovne in druge organizacije v občini.
Skrb za borce in invalide NOV
36.	člen
Občina posveča skupaj z občinsko zvezo združenj oorcev NOV posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob Izpolnitvi enakih pogojev prednost pri uveljavljanju njihovih pravic.
»	37. člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
38.	člen
V	skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbene pomoči borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje. Zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova.
Občina daje borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo in skrbi za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev.
Zagotavlja pomoč” otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
Zdravstveno varstvo
39.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem pa mater, otrok in mladine, skrbi občina v sodelovanju z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov, za preprečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
40.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva v občini in zagotavlja sredstva za to dejavnost, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok, šolskih otrok in mladine, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno-varstveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainteresirane organizacije.
41.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
42.	člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe občanov po zdravstvenem varstvu
Kultura in prosveta
43.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija amaterske in tiste kulturno-prosvetne dejavnosti, ki zajemajo čim širši krog občanov.
Pri tem sodeluje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo, in tako dviga splošno kulturno raven občanov'. Pospešuje prirejanje kulturno-prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kulturno-prosvetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela ter v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.
V sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno-prosvetno dejavnost.	<
Telesna kultura in tehnična vzgoja
44.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje s programom in smernicami.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesnokulturne in in tehničnovzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih, gradi in vzdržuje te-lesno-vzgojne objekte, namenjene čimširšemu krogu občanov, ter podpira telesnovzgojne in tehnične organizacije ter društva pri njihovem delovanju.
Občina zagotavlja sredstva za delo množičnih te-lesnokulturnih in tehničnovzgojnih organizacij.
45.	člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesnovzgojne in tehnične organizacije, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina ih njeni organi.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
46.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov ter njihovih skupnosti tudi tako, da skrbi za opravljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, kolikor to ni pravica in dolžnost mesta Ljubljana.
47.	člen
Občina na ureditvenem območju mesta ureja in oddaja stavbna zemljišča, skrbi za gradnjo in vzdrževanje mestnih ulic in javnih nasadov ter zelenic občinskega pomena, otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin. Skrbi tudi za vzdrževanje čistoče in zunanjega videza mesta.	/
48.	člen
Občina usmerja komunalno dejavnost; pri tem se povezuje z mestom, komunalnimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki -opravljajo komunalno dejavnost in upravljajo komunalne naprave in objekte ter oddajajo in urejajo stavbna zemljišča.

49.	člen
Občina zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer daje prednost investicijam, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne organizacije.
50.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem občine in urbanističnim programom mesta Ljubljana skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov. Spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje sosesk in zaključenih območij ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
51.	člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskega podjetja, obravnava poročila o njegovem delu, daje soglasja k uporabi amortizacije, soglasja k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v upravi občine ter po svojih predstavnikih soodloča skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v zadevah posebnega družbenega pomena.
52.	člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
53.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva.
Merila in pogoji, ob katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebnim predpisom.
, Javna varnost	,
54.	člen
Občina Ljubljana Center in mesto Ljubljana skrbita za zadeve javne varnosti.
Zadeve javne varnosti opravlja postaja milice Ljubljana, ki jo v skladu z zakonom ustanovita skupščina mesta Ljubljana in občinska Skupščina. t
Medsebojna razmerja ustanoviteljev do postaje milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
Narodna obramba
55.	člen
Občina Ljubljana Center se kot del mesta vključuje v enotni družbeni obrambni sistem organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo dežele.
Organizacija in način dela organov občine, gospodarstva in drugih služb v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojnem stanju, se v skladu z ustave in zakonom ureja s posebnim odlokom.
III.	del
SREDSTVA OBČINE
56.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov,
davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na podlagi prostovoljne odločitve združujejo delovne in druge organizacije in občani v občini.
57.	člen
Občina v mejah zakonov predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina Ljubljana Center z drugimi občinami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana, se ob vsakoletni oceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih področij.
Na podlagi dogovora določi mestna skupščina z odlokom višino udeležbe občin pri dohodkih mesta, upoštevajoč program dela, gospodarsko moč in družbene potrebe občin in mesta ter vsakoletno oceno skupnih 'dohodkov.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in za kritje skupnih potreb občanov oziroma za razvijanje in napredek posameznih dejavnosti.
Občinska skupščina lahko v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se določijo na- ^ men, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vračanja.
58.	člen
Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skupščina oziroma svet krajevne-skupnosti na podlagi referenduma.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila zbrana.
59.	člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.
Proračun
60.	člen
S proračunom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerja in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni načrt razvoja občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo predvsem za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske
skupščine ter njenih organov in služb, za delovanje krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
61.	člen
Osnutek proračuna občine izdela za finance pristojen občinski upravni' organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodiščih za pripravo proračuna. \
Uporabniki proračuna dostavijo pristojnemu upravnemu organu zahtevek za ugotovitev sredstev v proračunu z ustrezno dokumentacijo.
62.	člen
Osnutek proračuna sprejme svet, pristojen za finance, obravnavajo pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo na osnutek svoje pripombe in predloge.
Po zaključeni javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelje.
63.	člen
i Izvrševanje proračuna spremlja svet, pristojen za finance ob sodelovanju drugih svetov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
64.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade
Skladi se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine, razen tistih skladov, ki so predpisani z zakonom.
Skladi poslujejo po svojih statutih in finančnih načrtih, ki so sestavni del načrta družbenega razvoja občine.
65.	člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada se določi z zakonom, z aktom o ustanovitvi in statutom sklada.
V organih upravljanja morajo biti zastopani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev sklada.
66.	člen
Organi upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini najmanj enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom, programom dela in finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
67.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom ustanovi sama ali skupno z delovnimi organizacijami in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi banko.
IV.	del
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI 1. poglavje
Oblike neposrednega samoupravljanja
68.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah ter v krajevnih skupnostih.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
69.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevne skupnosti in njenih izvoljenih organov ter organov drugih družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo volilne funkcije, opravljajo pa tudi druge naloge, za' katere so pristojni po zakonih, statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
70.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki so z zakonom, z mestnim in s tem statutom, s statuti krajevnih skupnosti in statuti delovnih organizacij dana v njihovo pristojnost.
71.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pri izvrševanju volilne funkcije:
—	predlagajo v skladu z zakoni kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine,
—	predlagajo odpoklic odbornikov in poslancev,
—	volijo izvršilne organe krajevnih skupnosti, poravnalne svete in druge organe krajevne samouprave,
—	volijo svoje predstavnike v samoupravne organe delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti,
—	opravljajo tudi druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti družbenopolitičnih in krajevnih skupnosti.
72.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih organizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnave zborom volivcev in zborom delovnih ljudi:
—	osnutek statuta občine,
—	osnutek družbenega načrta občine in programe razvoja družbenih dejavnosti,
—	osnutek proračuna in finančne načrte skladov.
—	osnutek zazidalnih načrtov,
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke.
Ce občinska skupščina katerega od navedenih vprašanj ni predhodno predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati.
73.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki občinske skupščine o svojem delu in delu občinske skupščine,
—	sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti,
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pomena, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko dajejo občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
74.	člen
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pojasnila tudi drugi organi organizacij, ki opravljajo javno službo.
75.	člen
V občini Ljubljana Center se zbori volivcev sklicujejo za območja, ki so določena s posebnim odlokom. Svet krajevne skupnosti lahko skliče zbor volivcev tudi za vse območje krajevne skupnosti.
76.	člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po delovnih organizacijah na območju volilne enote
77.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lahko kliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ ZDL ali tretjina volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in or tem obvestiti predsednika občinske skupščine. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora poskrbeti za nemoten potek zbora in pripraviti gradivo in pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda.
78.	člen
Odbornik občinske skupščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi volilne enote, v kateri je bil izvoljen, in dajati uvodna pojasnila in obrazložitve k vprašanjem, ki jih je zboru volivcev in zboru delovnih ljudi predložila občinska skupščina.
79.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru, zapisnikarja pa določi sklicatelj zbora.
80.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odločata javno in z večino glasov navzočih volivcev.
Na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Če ni s predpisi določeno drugače, je zbor sklepčen, če se ga udeleži najmanj 50 volivcev.
Natančnejše določbe o zborih volivcev in zborih delovnih ljudi vsebuje poseben poslovnik.
81.	člen
Občinska skupščina spremlja delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter vodi splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, skrbijo za uresničevanje predlogov in sklepov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Na prvem prihodnjem zboru poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajejo pojasnila o razlogih, zaradi katerih predlogov in sklepov ni mogoče uresničiti.
Ti organi morajo razpravljati tudi p pripombah, mnenjih in vprašanjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznaniti občane na naslednjem zboru.
82.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi v občini.
83.	člen
Če pristojni organ ali organizacija tudi na ponovno obrazloženo zahtevo ne obravnava predloga ali sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi in o svoji odločitvi ne obvesti zbora, ima skupina najmanj 30 volivcev oziroma organizacija SZDL pravico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
O takem ugovoru mora občinska skupščina razpravljati na prvi naslednji seji in o svojem stališču obvestiti predlagatelje.
i
Referendum
84.	člen
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost ali za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom doloCenih primerih.
Občinska skupščina mora .razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi oziroma krajevnih skupnosti.
85.	člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
86.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se je glasovanja udeležila več kot polovica vseh volivcev, in če je predlog dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. poglavje
Občinska skupščina in njeni organi Občinska skupščina
87.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 25 odbornikov.
88.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih' vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
89.	člen
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga pripravi v začetku leta na svojo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delovno področje zborov
90.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
91.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zbora; občinska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve tudi kot enoten zbor.
92.	člen
V enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so tele zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine,
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih redov zunaj ureditvenega območja mesta Ljubljana,
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa,
—	sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij,
—	proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov,
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodkov v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih,
—	sprejemanje resolucij, smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti,
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov skupščine,
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju,
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil,
—	sklepanje o povračilu^ stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij,
—	sklepanje o razpisu občinskega referenduma,
—	sprejemanje poslovnika pbčinske skupščine,
—	obravnavanje predlogov splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skupščine,
—	odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
93.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov oziroma v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti,
—	obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje,
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval,
—. obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov,
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
/
94.	člen
V	samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so tele zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti,
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije,
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi,
—	dajanje priporočil delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora,
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja,
—	obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
95.	člen
V	samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imuni-tetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
96.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
Skupno in ločeno zasedanje zborov ob'činske skupščine
97.	člen'
Zbora občinske skupščine delata in odločata rkup-no ali na ločenih sejah._
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko*pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal, o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
98.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinsko skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten pa njegov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun se sprejema z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora
Nadin dela zborov
99 člen	v
Pri svojem delu organi občinske skupščine sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, s samoupravnimi skupnostmi, s Socialistično, zvezo delovnega ljudstva in drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
100.	Člen	(
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki zadevajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbenopolitičnim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
101.	člen
Zaradi uspešnejšega urejanja medsebojnih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
102.	člen
O priporočilih, ki .jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Ce se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
103.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali upravni organ.
104.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
105 člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
106.	člen
Odborniki občinske Skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
107.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu,
—	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi druga gradiva, ki so v zvezi s temi vprašanji,
—	predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah,
—	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži,
—	predlagati obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za ožje območje,
—	poročati volivcem na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi, na sestankih družbenopolitičnih organizacij in ob drugih priložnostih o delu občinske skupščine,
—	skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sprejete sklepe izvršujejo pristojni organi,
—	udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizačij in skupnosti ter skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališči organov ih skupnosti teh organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine,
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svoje dolžnosti.
108.	člen
Zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji in predlogi zveznih, republiških in mestnih predpisov in smernic ter zaradi spoznavanja tekočih gospodarskih in družbenopolitičnih problemov lahko odborniki občinske skupščine ustanovijo klub odbornikov.
109.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico dc povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
110.	člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
111.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in
tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev man-datno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero jt preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.	1
112.	člen
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče. Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega člena.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
113.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predsednik se voli za 4 leta.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
114.	člen
Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske skupščine,
—	če ga občinska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na predlog najmanj 10 odbornikov,
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegove zahtevo.
115.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
116.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuj: delo organov skupščine z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali predpisi občinske skupščine.
117.	člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju njegovih nalog predsedstvo.
Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov ter drugih organov.
118.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi tajnik skupščine in predsednik kluba odbornikov.
119.	člen
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o njihovem delu, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za delo organov skupščine.
120.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.	^
121.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
122.	člen
Če predsednik ali podpredsednik skupščine poklicno opravljata svojo funkcijo, imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.
Organi občinske skupščine
123 člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine, zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in naloge, ki jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine ir upravni organi.
'	124 člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
125.	člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občipske skupščine se voli za 4 leta.
Člane svetov in komisij občinske skupščine ’ahkc skupščina razreši tudi pred potekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in delavci občinske uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov občinske skupščine.
126.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
127.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči
128.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadevajo področja njihovega dela.
129.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila izgubljenega zaslužka.
Sveti občinske skupščine
130.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
131.	Člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in člani, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij in sveti krajevnih skupnosti.
132.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo r^jihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen. Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsednik sveta.
133.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
N
134.	člen
Kadar svet obravnava delo delovne ali druge organizacije samoupravne skupnosti, krajevne 'skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe. obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
135 člen
Sveti odločajo o upravnem postopku samo takrat, kadar so zato pooblaščeni z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
136.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi skupščina tudi področje dela in naloge posameznih svetov, število članov sveta, katere organizacije in koliko članov volijo v svet.
Komisije občinske skupščine
137.	člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, priprav-/ Ijanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
138.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	statutarno-pravno komisijo,
—	komisijo za zadeve borcev NOV,
—	komisijo za odlikovanja.
Komisije imajo 7 do 15 članov.
139.	<^en
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvoli občinska skupščina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo družbenopolitične organizacije.
v
140.	člen
Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetni-
mi pravicami odbornikov obeh zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročata svojemu zboru.
141.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini imenovanje in razrešitev delavcev občinske uprave, ki jih imenuje občinska skupščina, ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
142.	člerf
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politike občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter ali pravilno in smotrno uporabljajo in upravljajo družbena sredstva.
Na podlagi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe oziroma odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
143.	člen
Statutarno-pravna komisija skrbi za izvajanje statuta in ustrezno tolmači posamezna določila statuta, nadzoruje skladnost predpisov, ki jih izdajajo občinska skupščina in njeni organi, s statutom, daje občinski skupščini predloge za spremembo in dopolnitev statuta.
144.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV proučuje materialni in socialni položaj borcev NOV ter konkretne izvaja naloge, določene v tem statutu in drugih predpisih.
145.	člen
Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom zbira predloge za odlikovanja in daje mnenja pristojnim organom.
146.	člen
Občinska skupščina lahko določi komisijam tudi druge stalne in občasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
147.	člen
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrečno določeno, da jih izvršujejo drugi organi.
/
148.	člen
Upravni organi občinske skupščine izvajajo >oli-tiko, ki jo določa občinska skupščina, spremljajo sta-

nje na posameznem področju, organizirajo in opravljajo posamične službe, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo drjige strokovne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
149.	člen
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu / ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim politično-izvršilnim organom.
150.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom upravne organe, njihova delovna področja in naloge.
151.	člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave in da je njeno poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstvo za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske uprave.
152.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samopravljanje.
153.	člen
Občinski upravi načeljuje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
—	skrbi, da občinska uprava posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi in zakonih, po teip statutu ter sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov,
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave,
i
—	se udeležuje sej občinske skupščine,
—	organizira delo občinske uprave,
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine delavcev občinske uprave,
•	V
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v področje tajnika po drugih predpisih.
154.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o delu upravnih organov in o ukrepih,
ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, za dvig strokovnosti delavcev uprave in za napredek dela upravnih organov.
155.	člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje skupščina na podlagi razpisa za 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
156.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju organizirajo in vodijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
3.	poglavje
Predpisi in splošni akti
157.	člen
Občinska skupščina ter njeni sveti in komisije s predpisi urejajo v mejah svoje pristojnosti vprašanja, ki imajo splošen pomen na gospodarskem, kulturnem, komunalnem, socialnem in drugih družbenih področij tako, da sprejemajo splošne'predpise, odločbe in druge sklepe.
Splošni predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščina.
Za določanje načelnih stališč ali za usmerjanje delovanja in za reševanje posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacijah pa občinska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smernice, priporočila in druge splošne akte.
158.	člen
Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odborniki skupščine, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
159.	člen
Vse splošne predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine, razen če ni s predpisi določeno drugače.
Predpise in sklepe politično izvršilnih organov podpisuje predsednik organa.
1
160.	člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SRS. V tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko floloči, da začne splošen predpis veljati v roku, krajšem kot 8 dni^ po objavi.
Splošni predpis ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
161.	člen
Splošni predpis velja na območju občine Ljubljana Center, razen če ni v samem predpisu določeno, da velja samo za del območja občine.
4.	poglavje
Krajevne skupnosti
162.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, ki v nje] občani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij.
163.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, morajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi. !
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
164.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
165.	člen
V krajevni skupnosti imajo občani pravico neposredno in prek svojih izvoljenih organov uresničevati zlasti naslednje naloge:
—	organizirati in pospeševati komunalne, gospodarske, socialne zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti ter službe za' zadovoljevanje vsakodnevnih potreb/občanov na svojem območju;
—	skrbeti za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena;
—	skrbeti za vzdrževanje objektov in naprav, ki jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo upravljanje;
—	obravnavati poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov;
—	povezovati prizadevanja samoupravnih skupnosti delovnih organizacij, društev in vzgojno varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—	sodelovati s strokovnimi službami pri reševanju problemov skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo;
—	upravljati družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti;
—	dajati občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje;
—	na področju narodne obrambe v mejah svojih pravic in dolžnosti določenih z ustavo, zakoni, statuti in drugimi predpisi organizirati in izvajati priprave občanov za obrambo in zaščito ter izvajati nekatere ukrepe za delo v vojnih razmerah;
—	skrbeti za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagati hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš v sodelovanju s stanovanjskimi podjetji;
—	skrbeti za oddih in razvedrilo občanov;
—	opravljati tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zakonih, mestnem in tem statutu ali zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva.
166.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost tele vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti;
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča;
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, katere je prenesla na krajevno skupnost;
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi;
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek 'zberejo občani;
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti;
—	posojila;
—	druge dohodke.
1
167.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevne skupnosti se določijo vsako leto v odstotku od skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
168.	člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe in V skladu z letnim programom dela.
Sredstva krajevnega samoprispevka in prispevka od uporabe mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
169.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju, neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevne skupnosti.
170.	člen
Statut krajevne skupnosti ureja predvsem naloge krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitev, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, razmerja med njimi, druge oblike samoupravljanja v naseljih, razmerje do občinske skupščine in njenih organov, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne svete in druga vprašanja z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti po prejšnji obravnavi na zborih volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
171.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti; določati mora naloge, sredstva in način za izvršitev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejemajo občani na zborih volivcev.
’	l	1	■
172.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
173.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interes ter sodelujejo med seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
Poravnalni sveti
174.	člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni svet se lahko ustanovi za območje krajevne skupnosti ali posamezne delovne organizacije.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpokli-cujejo njegove člane občani na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in šte-
vilu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
5.	poglavje
Javnost dela organov in organizacij
175.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno: ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
176.	člen
Da bi bili zagotovljeni javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
177.	člen
Razen v Uradnem listu SRS se vsi predpisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov lahko seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih tudi prek lokalnega in dnevnega tiska, radia in televizije, prek družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
6.	poglavje Varstvo zakonitosti
178.	člen
Splošni akti, ki jih sprejmejo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom.
To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
179.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nevel. -avsn ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
I
180.	člen
i
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu sveta delovne skupnosti obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt pristojnemu svetu. Ce ta ne odloči o zadevnem aktu sam, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
181.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom in ga predloži pristojnemu svetu, da o njem dokončno odloči.
182.	člen
Predsednik *občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine ali njenih organov, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
183.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit prednis ali drug splošen akt svojega politično-izvršilnega organa.
184.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
185.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
V. del
SODELOVANJE OBČINE
Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
186.	člen
Zaradi uresničevanja svojih temeljnih nalog sodeluje občina Ljubljana Center z mestom Ljubljana in drugimi občinami, Socialistično republiko Slovenijo, samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana, s tem statutom in posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
187.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela
mestne skupščine in njenih organov.	*
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
188.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati predloge odlokov in drugih aktov iz izključne mestne pristojnosti o tistih pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so izrečho navedene v statutu mesta.
O takih zadevah mora občinska skupščina podati svoje mnenje, predloge oziroma stališča. '
189.	člen
Občinska skupščina daje skupščini mesta Ljubljane predloge in predhodna mnenja za reševanje tistih zadev iz mestne pristojnosti, ki so pomembne za občine in mesto in so navedene v statutu mesta.
Da bi ustvarila pogoje za uresničevanje enotnih izhodišč v mestu Ljubljana, je občinska skupščina dolžna v svojih predpisih in aktih, ki jih sprejema, upoštevati splošne smernice in predpise mestne skupščine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko
Slovenijo
190.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
191.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema družbenopolitičnih skupnosti, družbenega na-

črtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
192.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvoli praviloma za mandatno dobo skupščine, lahko pa tudi za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občinske skupščine.
193.	člen	,
Na zasedanju delegatov občin ima delegat občine Ljubljana Center pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
194.	člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov in tajnik skupščine:
—	določijo, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja stališča in predloge občine,
—	določijo, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil zasedanja oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
195.	člen
Mnenja, stališča in predloge občine določi občinska skupščina na seji obeh zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov ali komisij.
Mnenja, stališča in predloge lahko določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
196.	člen
Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je dolžan obveščati o svojem delu in delu na nasedanju delegatov občin.
197.	' člen
Občinska skupščina sme razrešiti delegata občine pred pretekom dobe, za katero ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot pa so bila sprejeta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
198.	člen
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj v razvijanju lokalne samouprave ter zaradi pospeševanja, gospodarskega in kulturnega razvoja se občina Ljubljana
Center lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb občine oziroma občanov.
Občina lahko z drugimi občinami združuje svoja sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi organov, organizacij in služb in pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogpvori.
Sodelovanje občin s samoupravnimi skupnostmi
199.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju družbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana Center sama ■ ali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji samoupravnih skupnosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
200.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim nepo-srednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napredek področij, za katere je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni ,organi opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so ji dane s posebnimi predpisi.
(
Sodelovanjei
z družbenopolitičnimi organizacijami
201.	člen —
Občinska skupščina sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v občine.
-n
I}02. člen
Izhajajoč iz ustavnega načela, da je SZDL demokratična zveza občanov in najširša opora družbenopolitične aktivnosti in družbenega samoupravljanja delovnega .ljudstva, občinska skupščina:
— sodeluje s socialistično zvezo pri razreševanju vseh bistvenih vprašanj, o katerih odloča;
Stran 274
i ----------
—	po potrebi zahteva od socialistične zveze njena mnenja in stališča o vprašanjih, ki zadevajo delovno področje občinske skupščine in njenih organov;
—	zagotavlja občinski organizaciji socialistične zveze potrebno gradivo in informacijo o vseh bistvenih vprašanjih svojega delovnega področja in ji omogoča, da do njih lahko pravočasno zavzema svoja stališča
—	zagotavlja občinski organizaciji SZDL potrebne materialne iri druge pogoje za uspešno opravljanje njene družbenopolitične vloge ter nalog, ki jih ji dajeta in določata ustava in zakon.
^	203. člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programe razvoja posameznih področij dejavnosti, predloge proračuna in programe skladov.
Na seji splošnega zbora se podeljujejo tudi priznanja in nagrade. Sestava, način sklicevanja in dela splošnega zbora se uredi s poslovnikom.
204.	člen
Organi občinske skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev v občini zaradi skupnega obravnavanja splošnih vprašanj z njihovega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih področjih družbenega življenja v občini.
205.	člen
Organi občinske skupščine lahko dobijo od družbenopolitičnih organizacij in društev v občini mnenje o predlogih odlokov ali drugih aktov oziroma mnenja o posameznih vprašanjih. Lahko tudi zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so dala svoje mnenje, da na seji organa občinske skupščine njihov predstavnik to mnenje obrazloži. Občinska skupščina in njeni organi lahko razvijajo s lemi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
\
206.	čleq
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo tud. s strokovnimi organizacijami in skupnostmi (inštituti strokovna združenja in podobno), ki se ukvarjajo s proučevanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokovnih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
VI. del
1.	poglavje Sprememba statuta
2U7. člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko poda -vsak občan in združenja, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
^ O pobudi iz 1. odstavka tega člena razpravlja statutarno-pravna komisija.
Predlog za spremembo stanita lahko poda zbor občinske skupščine ali skupina najmanj 10 odbornikov ali statutarno-pravna komisija.
Predlog mora biti obrazložen. O predlogu za 'spremembo statuta odloča občinska skupščina.
208.	člen
Če občinska skupščina ne sprejme predloga za spremembo statuta, enakega predloga ni mogoče podati pred pretekom 6 mesecev od dneva, ko je bil predlog zavrnjen.
209.	člen
Če občinska skupščina predlog za spremembo statuta sprejme, odredi način, postopek in rok, do katerega naj se izdela besedilo spremembe.
O spremembi statuta odloča občinska skupščina s statutarnim odlokom.
2.	poglavje
Prehodne in končne določbe
210.	člen
Do ustanovitve upravnega organa za vodenje lokacijskega in gradbeno-upravnega postopka pri mestni skupščini vodi ta postopek za gradbene in komunalne zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine.
211.	člen
Odloki ih drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970. Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine ir njenih orgariov.
212 člen
. ^
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v »Uradnem listu SRS«.
/
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Center, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 33/64 in št. 32/66.
St. 011-1/70
Ljubljana,, dne 7. maja 1970.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
177.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center na 14. seji dne 4. maja 1970 sprejel naslednji
SKLEP
Zazidalna načrta:
—	za zazidalni otok CO - 1 - 7 Novi trg revolucije (območje med Šubičevo ulico — Prešernovo cesto — Erjavčevo ulico — Gradišče — Trg revolucije in Titove ceste) in
—	za zazidalni otok CO - 1 - 8 »Sola Majde Vrhovnik« (območje med Prešernovo cesto — Gregorčičevo ulico — Gradišče in Erjavčevo ulico)
se javno razgrneta za 30 dni.
Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve obeh zazidalnih načrtov.
Zazidalna načrta bosta razgrnjena do 11. junija 1970 v prostorih muzeja pod Arkadami, Trg revolucije št. 16.
t
St. 351-91/70-6
Ljubljana, dne 5. maja 1970.
Predsednik
sveta za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center Peter Novak, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIC-KUDNIK 178.
Na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik po izvedeni javni razpravi na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, razpravi v družbeno-političnih in drugih organizacijah ter splošnem zboru občine Ljubljana Vič-Rudnik, po predhodno izvedenem usklajevalnem postopku z organi mesta Ljubljana in drugih ljubljan-
skih občin, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1970 sprejela
STATUT
. N
občine Ljubljana Vič-Hudnik
I.	del
TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je temeljna druž-beno-politična skupnost na svojem območju.
V občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbeno-pdlitične skupnosti, razen tistih, ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega prostora, razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti občine, ki so s statutom mesta« Ljubljana razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami v mestu Ljubljana ter s samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami skupnega pomena za mesto.
2.	člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se v skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja mesta Ljubljana kot celote in občine kot njegovega sestavnega dela:
—	urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj občine,
—	ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti,
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za zboljšanje življenjske ravni ter za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov,
—	usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi družbenimi interesi,
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje političnih, osebnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije,
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini,
—	zagotavljajo pogoji za delovanje družbeno-političnih in družbenih organizacij in društev, preko katerih uresničujejo občani svoje skupne interese,
—	odloča o višini in uporabi sredstev narodnega dohodka, namenjenih za kritje splošnih potreb v občini,
—	spodbuja družbeno in samoupravno dogovarjanje med delovnimi in drugimi organizacijami,
—	ustanavljajo delovne in druge organizacije v gospodarstvu in družbenih službah,
—	zagotavljajo pogoji za delo in zaposlovanje delavcev ter dviganje proizvodnosti dela,
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter javne službe, ki imajo pomen za občino,
—	določa uporaba zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter uporaba stvari v splošni rabi in skrbi, da služijo splošnim interesom pod pogoji, ki so določeni z zakonom,
—	zagotavljajo pogoji za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih in drugih *nesreč,
—' zagotavlja izvrševanje in uporabo zakonov ter drugih predpisov iz svoje pristojnosti, posebno v odnosu do občanov, delovnih in drugih organizacij ter varuje zakonitost,
—	opravlja tudi druge funkcije družbeno-politične skupnosti, razen tistih, ki se z ustavo, zakoni in statutom mesta dane v pristojnost drugih družbeno-poli-tičnih skupnosti.
3.	člen
Pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij ima občina samo z zvezno in republiško ustavo, z zakonom in s tem statutom določene pravice. Uresničuje jih na temelju ustave, zakonov in svojih predpisov v okviru enotnega političnega, ekonomskega in pravnega sistema SFRJ.
4.	člen
Statut občine se s statutom mesta, s statuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij dopolnjuje v izdelan sistem odnosov, ki zagotavlja suverenost samoupravnih organov in delovnih skupnosti pri odločanju v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, omogoča pa tudi smotrno usklajevanje individualnih in družbenih interesov ter uspešnejši razvoj delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.	člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih aktov, razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za mesto.
6.	člen
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa preko občinske skupščine in njenih organov, izvoljenih organov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svoje politične, družbeno-ekonomske, kulturne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v druž-beno-političnih in drugih organizacijah v občini.
7.	člen
Občan občine Ljubljana Vič-Rudnik je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini.
Pravice in dolžnosti občanov so določene z ustavo, z zakonom in s tem statutom.
8.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7.
9.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Ljubljana Vič-Rudnik«.
10.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik kot politično-teri-torialna samoupravna organizacija občanov obsega območje, ki ga določa zakon.
Meje občine se spreminjajo z republiškim zakonom, po poprejšnjem zaslišanju občanov na zborih volivcev prizadetega območja.
11.	člen
Praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik/je 27. april, obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Krajevne praznike določajo krajevne skupnosti s svojimi statuti.
12.	člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
II. del
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 1. poglavje
Usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja v občini
13.	člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja družbenih dejavnosti morajo upoštevati predvidevanja in smernice širših družbeno-političnih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvirne programe in smernice mesta Ljubljana.
Družbeni načrti občine morajo biti časovno usklajeni z načrti širših družbeno-političnih skupnosti.
14.	člen
Z družbenimi načrti občina:
— usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na svo-iem območiu v skladu z družbeno-ekonomskimi od-
nosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah,
—	sprejema ukrepe za oblikovanje najugodnejših pogojev za gospodarjenje, za dvig produktivnosti in uresničevanje razvojnih načrtov delovnih organizacij in njihovih asociacij,
—	daje smernice in sprejema ukrepe za razvoj terciarnih gospodarskih panog in Ustvarja pogoje za zadovoljevanje materialnih potreb občanov,
1 — načrtuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav iz svoje pristojnosti,
—	usmerja izgradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih, servisnih in drugih gradbenih območij,
—	programira razvoj vseh družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi občanov in spre-
ema ukrepe za uresničevanje teh programov,
—	usklajuje splošno in osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela,
—	določa tudi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
15.	člen	i
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvojnih programov delovnih organizacij, programov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti in iz usklajevanja teh programov.
16.	člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skupščina v javno obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbeno-poli-tičnim in drugim zainteresiranim organizacijam.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izpolnjevanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejemajo ukrepe za njihovo izvršitev.
18.	člen
Osnove za družbeni in gospodarski razvoj občine zagotavljata tudi urbanistični program mesta Ljubljana in ureditveni načrt.
Na ppdlagi urbanističnega programa in smernic mestne skupščine sprejema občinska skupščina urbanistične in zazidalne načrte ter urbanistične rede za naselja zunaj ureditvenega območja mesta in vodi v skladu s smernicami mesta enotno urbanistično in gradbeno politiko.
2. poglavje	*
Dejavnost občine na področju gospodarstva
19.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organizacije dela, pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti poslovanja.
20.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in o družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Podpira poslovno tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracijo, delitev dela, skupno financiranje in druge oblike sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.	člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje ter v interesu in s podporo mesta skrbi za smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe za ustvarjanje materialnih pogojev za perspektivnejši razvoj kmetijskih gospodarstev.
22.	člen	\
Zaradi zadovoljevanja potreb občanov, delovnih in drugih organizacij občina podpira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodarskih organizacijah, kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občina spremlja razvoj trgovine na svojem območju in pospešuje' razvoj maloprodajne trgovske mreže za preskrbo s predmeti široke potrošnje.
Občina spremlja razvoj gostinstva in turizma na svojem območju ter podpira iniciativo za napredek teh dejavnosti.
23.	člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
3.	poglavje
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov
24.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, družbenega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
25.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina preko samoupravnih in krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in po svojih organih.
26.	člen
Delovne organizacije, samoupravne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen pomen za mesto, so dolžne seznanjati občinsko skupščino oziroma njene organe, s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in poročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
33. člen
27.	člen
I
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Zato ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi osnovne in posebne šole ter vzgojno varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednjimi občinami šolske okoliše.
28.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, za neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in .za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja daje občinska skupščina temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraževalnih dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev, obravnava program razvoja in financiranje izobraževanja, finančni načrt in zaključni račun in potrjuje statut- temeljne izobraževalne skupnosti ter voli svoje predstavnike v skupščino temeljne izobraževalne skupnosti.
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter preko delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbeno-ekonomsko, splošno, kulturno, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
34.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem skrbi občina za organizirano nudenje raznih vrst pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov, ter ustvarja pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
35.	člen
Posebno skrb posveča občina varstvu otrok in družini ter skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
29.	člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, omogoča občina pouk v posebnih zavodih oziroma poklicno usposabljanje, če jim starši glede na gmotne razmere takega usposabljanja ne morejo zagotoviti.
30.	člen
Občina zagotavlja redno financiranje osnovnih nalog izobraževanja, zlasti za osnovne šole in vzgojno varstvene zavode.
V skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja skrbi občina, skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo izobraževalnih zavodov.
31.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, občina v skladu z zakonom preko sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, zagotavlja sredstva za financiranje organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
32.	člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za štipendiranje in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude za združevanje sredstev za te namene. V sodelovanju z me-f stom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
36.	člen
Družbeno varstvo v občini izvajajo: občinska skupščina, njeni organi in strokovne delovne organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije v občini.
Skrb za borce, invalide NOV in žrtve'fašističnega
terorja
37.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob enakih pogojih prednost pri uveljavljanju njihovih pravic.
38.	člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
39.	člen
V	skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbeno pomoč borcem in aktivistom NOV, žrtvam fašističnega terorja ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki ni-4najo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje. Zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova.
Občina daje borcem družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbi za rehabilitacijo invalidov in za zaposlovanje nezaposlenih borcev.
Zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
Zdravstveno varstvo
40.	člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem otrok in mladine, skrbi občina v sode-lovan.iu z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov. za preprečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov
41.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa zdravstvenega varstva v občini in zagotavlja sredstva za to dejavnost, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok ter mladine in odraslih, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno varstveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainteresirane organizacije.
•
t 42. člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s predpisi.
43.	člen
V	sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva ter tako zadovoljujejo potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Kultura in ^prosveta
44.	člen
Občina skrbi 2a zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zlasti amaterske in tiste kulturno-prosvetne dejavnosti, ki zajemajo čim širši krog občanov.
Pri tem sodeluje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo s kultumo-prosvetno dejavnostjo in tako dviga splošno kulturno raven občanov in spodbuja prirejanje kultumo-prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kultumo-prosvetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela ter v skladu z njihovo aktivnostjo in družbeno pomembnostjo.
Občina skrbi za varstvo in vzdrževanje spominskih obeležij NOV ter za varstvo drugih kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so občinskega in krajevnega pomena.
V	sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno-prosvetno dejavnost.
Telesna kultura in tehnična vzgoja
l
45.	člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje s programom in smernicami.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesno-kulturne in tehnično-vzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih, gradi in vzdržuje te-lesno-vzgojne objekte, namenjene čim širšemu krogu občanov in podpira telesno-vzgojne in tehnično-vzgojne organizacije in društva pri njihovem delovanju.
Občina zagotavlja sredstva za delo množičnih te-lesno-kulturnih in tehnično-vzgojnih organizacij.
46.	člen
Naloge občine na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesno-vzgojne in tehnično-vzgojne organizacije, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
47.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjskih in delovnih potreb občanov ter njihovih skupnosti tudi tako, da skrbi za opravljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev m rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav, kolikor to ni pravica in dolžnost mesta Ljubljana.
48.	člen
Občina na ureditvenem območju mesta ureja in oddaja stavbna zemljišča, sKrbi za gradnjo in vzdrževanje mestnih ulic in cest IV. reda, javnih nasadov in zelenic občinskega pomena, otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin. Skrbi tudi za vzdrževanje čistoče in zunanjega videza naselij in sosesk.
Zunaj tega območja zagotavlja občina skupaj s krajevnimi skupnostmi urejanje in pravilno delovanje vseh komunalnih dejavnosti, zlasti pa skrbi za gradnjo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo, za kanalizacijo, električno energijo, povezavo naselij z javnimi prevoznimi sredstvi, ureditev pokopališč in za druge komunalne dejavnosti.
49.	člen
Pri opravljanju svojih nalog na področju komunalnih dejavnosti se občina povezuje z mestom, komunalnimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, ki opravljajo komunalno dejavnost in upravljajo komunalne naprave in objekte.
50.	člen
Pri gradnji komunalnih objektov in naprav, ki jih financira občina, imajo prednost, gradnje tistih objektov in naprav, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne organizacije.
51.	člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem občine in urbanističnim programom mesta Ljubljana, skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov. Spodbuja, orga-
nizira in podpira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje ter skrbi za najugodnejše pogoje vseh oblik družbene in zasebne gradnje.
52.	člen	>
Občina spremlja gospodarjenje in usmerja delo stanovanjskega podjetja, obravnava poročila o njegovem delu, daje soglasja k uporabi amortizacije, soglasja k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki mu jih je dala občina v upravljanje ter po svojih predstavnikih soodloča skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v zadevah posebnega družbenega pomena.
Občina v skladu z zakonom spremlja in usmerja delo komunalnih delovnih organizacij in drugih komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v občini.
53.	člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih hišah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
54.	člen
Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva. Merila in pogoji, ob katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebnim predpisom.
Narodna obramba
55.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik se kot idel mesta Ljubljane vključuje v pripravo na splošni ljudski odpor v enotnem družbeno-obrambnem sistemu organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo dežele.
56.	člen
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi i organizacijo in način dela organov občine, delovnih in drugih organizacij v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v primeru vojnega stanja.
III.	del
SREDSTVA OBČINE
57.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov, davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve združujejo delovne in druge organizacije in občani v občini.
58.	člen
Občina v mejah zakona predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina Ljubljana Vič-Rudnik z drugimi občinami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana se ob vsakoletni oceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih področij.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in za kritje skupnih potreb občanov oziroma za razvijanje in napredek posameznih dejavnosti.
Občinska skupščina lahko v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se določijo namen, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vračanja.
59.	člen
Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede samoprispevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti na podlagi sklepov zborov volivcev tistega območja, za katerega se samoprispevek uvaja, ali na podlagi referenduma.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila zbrana.	/
60.	člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporeja sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občino.
Proračun
61.	člen
S proračunom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občanov.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračun razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni načrt razvoja občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti občine, za delo občinske skupščine ter njenih organov in služb, za delovanje krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij in društev.
62.	člen
Osnutek proračuna občine izdela za finance pristojen občinski upravni organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodiščih za pripravo proračuna in na podlagi mnenj krajevnih skupnosti.
Uporabniki proračuna dostavijo pristojnemu organu zahtevek za zagotovitev sredstev v proračunu z ustrezno dokumentacijo.
63.	člen
Predlog proračuna, ki ga predloži svet pristojen za finance, sprejme občinska skupščina, obravnavajo
St. 16 — 13. V. 1970	,	URADNI LIST SRS	Stran 281
pa ga zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo. na predlog svoje pripombe in predloge.
Po zaključeni javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih iz javne obravnave ter proračun sprejme.
O pripombah in predlogih iz javne obravnave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelje.
64.	člen
Izvrševanje proračuna spremlja svet, pristojen za finance, ob sodelovanju drugih svetov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
65.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade.
Skladi poslujejo po svojih statutih in finančnih načrtih, ki so sestavni del načrta družbenega razvoja občine.
\
66.	člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada se določi z zakonom, z aktom o ustanovitvi in s statutom sklada.
V organih upravljanja morajo biti zastopani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev sklada.
67.	člen
Organi upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini najmanj enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom, program dela in finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
68.	člen
/Občina lahko v skladu z zakonom ustanovi sama ali skupno z delovnimi organizacijami in drugimi družbeno-političnimi skupnostmi banko.
IV.	del
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI 1. poglavje
Oblike neposrednega samoupravljanja
69.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali posredno prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organe ter v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
70.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevne skupnosti in njenih izvoljenih organov ter organov drugih družbeno-političnih skupnosti; izvršujejo volilne funkcije, opravljajo pa tudi druge naloge, za katere so pristojni po zakonih, statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
71.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki so z zakonom, z mestnim statutom, s tem statutom in s statuti krajevnih skupnosti dana v njihovo pristojnost.
72.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pri izvrševanju volilne funkcije:
—	predlagajo v skladu z zakoni kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine,
—	predlagajo odpoklic odbornikov in poslancev,
—	volijo izvršilne organe krajevnih skupnosti, poravnalne svete in druge organe krajevne samouprave,
—	volijo svoje predstavnike v samoupravne organe delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti,
—	predlagajo sodnike porotnike,
—	opravljajo tudi druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti družbeno-političnih in krajevnih skupnosti.
73.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih organizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbeno-politični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi:
—	predlog statuta občine,
—	predlog družbenega načrta občine in programe razvoja družbenih dejavnosti,
—	predlog proračuna in zaključnega računa občine ter finančne načrte skladov,
—	osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne materialne obveznosti in samoprispevke.
Ce občinska skupščina katerega od navedenih vprašanj ni predhodno predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih ljudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati.
Stran 282
URADNI LIST SRS
St. 16 — 13. Y- 1970
74.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, oi-ganov krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajo najmanj enkrat letno:
—	odborniki občinske skupščine o svojem delu in delu občinske skupščine,
—	sveti krajevne skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti,
—	samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko dajejo občani pripombe in predloge za zboljšanje dela teh organov.
75.	člen
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi pojasnila tudi drugi organi organizacij, ki opravljajo javno službo.
,	76. člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se zbori volivcev sklicujejo praviloma po volilnih enotah, kot so določene za volitve v občinski zbor občinske skupščine, lahko pa tudi po posameznih naseljih na območju volilne enote ali po krajevnih skupnostih.
Svet krajevne skupnosti lahko skliče zbor volivcev tudi za vse svoje območje.
77.	člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo praviloma po volilnih enotah za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po delovnih organizacijah na območju volilne enote.
78.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali desetina volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in o tem obvestiti predsednika občinske skupščine.
Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora poskrbeti za nemoten potek zbora in pripraviti gradiva in pojasnila k posameznim točkam dnevnega reda.
79.	člen
Odbornik občinske skupščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi volilne enote, v kateri je bil izvoljen in dajati uvodna pojasnila in obrazložitve k vprašanju, ki jih je zboru predložila občinska skupščina.
80.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru.
81.	člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odločata javno in z večino glasov navzočih volivcev.
Na zboru volivcev in žboru delovnih ljudi lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico.
Ce ni s predpisi drugače določeno, je zbor sklepčen, če se ga udeleži 10 “/o volivcev z območja zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez pol ure od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi volivci in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
i
Natančnejše določbe o zborih volivcev in zborih delovnih ljudi vsebuje poseben poslovnik.
82.	člen
Občinska skupščina spremlja delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter vodi splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, skrbijo za uresničevanje predlogov in sklepov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Na prvem prihodnjem zboru poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajejo'pojasnila' o razlogih, zaradi katerih predlogov in sklepov ni mogoče uresničiti.
Ti organi morajo razpravljati tudi o pripombah, mnenjih in vprašanjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznaniti občane na naslednjem zboru.
83.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi v občini.
84.	člen
Ce-pristojni organi ali organizacija tudi na ponovno obrazloženo zahtevo ne obravnava predloga ali sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, in o svoji odločitvi ne obvesti zbora, ima skupina najmanj 30 volivcev oziroma organizacija SZDL pravico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
O takem ugovoru mora občinska skupščina razpravljati na prvi naslednji seji in o svojem stališču obvestiti predlagatelja.
Rejerendum
85.	člen
Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevno skupnost ali
za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela, ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva večina zborov volivcev in zborov delovnih ljudi oziroma krajevnih
skupnosti. '
%
86.	člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
87.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se je glasovanja udeležila več kot polovica vseh volivcev in če je predlog dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. poglavje
Občinska skupščina in njeni organi
Občinska skupščina
88.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko' skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 40 članov.
89.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje in za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina, nadzoruje delo svojih organov in opravlja družbeno nadzorstvo v občini.
90.	člen
t
Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga pripravi v začetku leta na svojo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delovno področje zborov
91.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih svetov in kojpisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
I
92.	člen
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščino so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zborg, občinska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve'tudi kot enoten zbor.
x	> I
* 93. člen
V enakopravnem delovnem področju obeh zborov občinske skupščine so naslednje zadeve:
—	sprejemanje in spreminjanje statuta občine,
—	sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih redov zunaj ureditvenega območja mesta Ljubljana,
—	sprejemanje proračuna in zaključnega računa,
—	sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij,
—	proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje 'sklepov, priporočil in ustreznih ukrepov,
—	nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dohodkov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti,
—	sprejemanje resolucij, smernic in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih in samoupravnih skupnosti,
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov skupščine,
—	ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju,
—	najemanje in razpisovanje občinskih posojil,
—	sklepanje o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij,
—	sklepanje o razpisu občinskega referenduma,
—	sprejemanje poslovnika občinske skupščine,
—	obravnavanje predlogov splošnih aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skupščine,
—	odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
\
94.	člen
Občinski zbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	volitve in imenovanja individualnih in kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov oziroma v samostojno delovno področje zbora delovnih skupnosti,
—	obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij, katerih delo nadzoruje,
—	pravice skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval, r_
—	obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov,
—	druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
95.	člen	I
V	samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—	volitve, imenovanja in razrešitve predstavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti,
—	obravnavanje vprašanj, ki so skupnega pomena za delovne in di'uge samoupravne organizacije,
—	usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje sodelovanja med njimi,
—	dajanje poročil delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojnosti zbora,
—	spodbujanje in razvijanje sistema družbenega dogovarjanja,
—	obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov.
96.	člen
V	samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imuni-tetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
97.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje' predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter starešine temeljnih upravnih organov.
Skupno in ločeno zasedanje zborov občinske skupščine
96. čSen
Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora in praviloma tudi takrat, kadar razpravljata in odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine, razen o vprašanjih o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
99.	člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa njegov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun se sprejemajo z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
Način dela zborov
100.	člen
• Pri svojem delu organi občinske skupščine sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, samoupravnimi skupnostmi, s socialistično zvezo delovnega ljudstva in drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
101.	člen
Občinska skupščina lahko da predloge pomembnejših odločitev, ki se nanašajo na pravice in obyez-nosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zborom volivcev, zborom delovnih ljudi, samoupravnim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbeno-politič-nim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbeno-političnih in drugih organizacij.
102.	člen
Zaradi uspešnejšega urejanja medsebojnih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela občinska skupščina, sklicujejo občinski organi skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij, s samoupravnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
103.	člen
O priporočilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Ce se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
104.	člen
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, katere pa svet ali upravni organ.
105.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
106.	člen '
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kake druge delovne organizacije.
107.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored odbornik občinske skupščine.
108.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo in s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu,
—	predlagati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi druga gradiva, ki so v zvezi s temi vprašanji,
—	predlagati skupščini sprejetje splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah,
—	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži,
—	predlagati obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za ožje območje,
—	poročati volivcem na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi, na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih prilikah o delu občinske skupščine.
—	skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov in skrbeti, da sprejete sklepe izvršujejo pristojni organi,
—■ udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in drugih organizacij in skupnosti, poročati o delu občinske skupščine v razmerju do teh organizacij in skupnosti ter skrbeti, da je občinska skupščina seznanjena z mnenji in stališči organov in skupnosti ter organizacij, te organizacije pa s sklepi in odločitvami skupščine,
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti.
109.	člen
Zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji in predlogi zveznih, republiških in mestnih predpisov in smernic ter zaradi spoznavanja tekočih gospodarskih in družbeno-političnih problemov lahko odborniki občinske skupščine ustanovijo klub odbornikov.
110.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih.
111.	člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini.
112.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno, odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost aii -začeti kazenski postopgk, Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
113.	člen
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborniške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta, in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni* predlagati dn uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega odstavka.	N
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
114.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed svojih članov na predlog najmanj 10 odbornikov'.
Predsednik se voli za 4 leta.
Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov.
115.	člen
Predsednik občinske skupščine preneha biti predsednik:
—	če mu preneha mandat odbornika občinske
skupščine,
—	če ga občinska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na predlog najmanj 10 odbornikov,
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
/ »
116.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občino kot pravno osebo.
Predsedhik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
117.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuje delo organov skupščine z delom drugih organov V občini in opravlja druge zadeve, Id so določene s tem statutom ali s predpisi občinske skupščine.
118.	člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju njegovih nalog predsedstvo. Predsedstvo usklajuje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov in drugih organov.
119.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi tajnik skupščine in predsednik kluba odbornikov.
120.	člen
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo. '
V nujnih primerih predsedhik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v* potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje pred-: tavnikom teh organov pripombe in predloge o njiho-
vem delu, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za delo organov skupščine.
121.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.
122.	člen
Predsednika nadomešča,, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
123.	člen
Ce predsednik ali podpredsednik skupščine poklicno opravljata svojo funkcijo, imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta.
Organi občinske skupščine
124.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov, določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine, zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in nadloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.
. 125. člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim organom predloge in poročila.
126.	člen
/ Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine se voli za 4 leta.
Člani svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred potekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine in delavci občinske uprave ne morejo biti člani svetov in odborniških komisij občinske skupščine.
127.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
128.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost aveh ali več or-vganov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni
seji. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči.
i
129.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadeve s področja njihovega dela.
130.	člen
Predsedniki in člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih ima.io v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti in do povračila izgubljenega zaslužka.
Sveti občinske skupščine
131.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
132.	člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in članov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij in sveti krajevnih skupnosti.
136.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
137.	člen
Občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik ima tele svete: |
—	svet za splošno upravo in notranje zadeve,
—	svet za finance,
—	svet za delo,
—	svet za industrijo,
—	svet za obrt,
—	svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem,
—	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
—	svet za komunalne zadeve,
—	svet za stanovanjske zadeve,
—	svet za urbanizem in gradbene zadeve,
—	svet za šolstvo,
—	svet za kulturo in prosveto, svet za telesno vzgojo,
—	svet za zdravstvo in	v
—	svet za socialno varstvo.
133.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja splošnega pomena za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upravnih organov, nadžorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov in drugih aktov, ki jih- sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati delo drugih organov samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsednik sveta.
134.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet.
135.	člen
Kadar svet obravnava delo delovne ali druge organizacije, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe obravnavati in organizacijo oziroma krajevno skupnost obvestiti o svojem stališču.
138.	člen
Sveti imajo od 9 do U članov, od katerih morata biti vsaj dva člana izmed odbornikov občinske skupščine.
Predsedniki in člani svetov, ki niso odborniki občinske skupščine, sodelujejo pri delu skupščine, ni-^majo pa pravice glasovanja.
139.	člen
Podrobnejši sestav svetov, način volitev in delegiranja določi občinska skupščina s posebnim aktom, kolikor to ni že določeno z zakonom, s tem statutom ali z drugimi veljavnimi predpisi.
140.	člen
Sveti občinske skupščine na svojem podjočju zlasti:
— skrbijo za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi višjih organov, da se izvršujejo predpisi občinske skupščine in njene smernice za izvrševanje teh predpisov,
—	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine, za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov, če in kolikor so za to pooblaščeni,
—	obravnavajo vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznim upravnim organom in nadzorujejo izvrševanje sklepov,
—	predlagajo občinski skupščini, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe,
—	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov in delovnih organizacij,
—	dajejo predpisano potrditev oziroma pritrditev iz pristojnosti občinske skupščine, če to ne spada v izključno pristojnost občinske skupščine ali drugih organov,
—	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi občinske skupščine dani v njihovo pristojnost,
—	imenujejo in razrešujejo predsednike in člane upravnih komisij, če ni v posebnem predpisu določeno, da jih imenuje in razrešuje občinska skupščina ali kakšen drug organ,
—	nadzirajo delo delovnih organizacij in zavodov, ki opravljajo službo na področju, za katero je pristojen svet, če ni v ustanovitvenem aktu ali drugem predpisu določeno drugače,
—	opravljajo druge zadeve po veljavnih predpisih in odredbah skupščine,
—	proučujejo predloge občanov po zborih volivcev ter skupščini predlagajo potrebne ukrepe.
141.	člen
O nadaljnjem ustanavljanju, združevanju in raz-druževanju svetov odloča občinska skupščina s posebnim aktom.
Komisije občinske skupščine
142.	člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Področje dela in naloge začasne, komisije določi občinska skupščina z aktom ob ustanovitvi.
143.	člen
Občinska skupščina Ima naslednje stalne komisije:
—	mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov,
—	komisijo za volitve, imenovanja .in kadrovska vprašanja,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za elementarne nesreče.
Komisije imajo tri do enajst članov.
144.	člen
Stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih izvoli občinska skupščina in predstavniki družbeno-političnih organizacij.
Občinska skupščina določi s svojim aktom število članov vsake komisije in koliko članov delegirajo družbeno-politične organizacije.
Po potrebi lahko občinska skupščina ustanovi še druge komisije s posebnim aktom.
145.	člen
Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov obravnavata vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov obeh zborov, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poročata svojemu zboru.
146.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov ter vodilnih in strokovnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev delavcev, ki jih skupščina imenuje ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
147.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in ugotavlja ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter ali pravilno in smotrno uporabljajo in upravljajo družbena sredstva.
Na osnovi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe oziroma odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
148.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge, prošnje in pritožbe občanov in organizacij, ki se nanašajo na delo občinske skupščine in njenih organov, organizacij in'zavodov na območju občine in zunaj nje.
Naloga komisije za vloge in pritožbe je predvsem pomagati občanom in delovnim organizacijam pri uveljavljanju njihovih zakpnitih pravic, skrbeti za zakonito delovanje vseh organov in organizacij na območju občine.
Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila, ki so potrebni za njeno delo.
Komisija je dolžna obvestiti prosilca oziroma pritožnika o ukrepih, ki jih je storila v njegovi zadevi.
149.	člen
Občinska skupščina lahko določi komisijam tudi druge stalne in občasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
150.	člen
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršujejo upravni organi občinske skupščine, kolikor ni z zakonom izrecno do-
ločeno, da jih izvršujejo drugi organi oziroma organi drugih družbeno-političnih skupnosti.
151.	člen
Upravni organi občinske skupščine izvajajo politiko, ki jo določa občinska skupščina, spremljajo stanje na posameznem področju, organizirajo in opravljajo posamične službe, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za skupščino, njene svete in komisije.
152.	člen
Upravni organi občinske skupščine sodelujejo z drugimi upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih zakonskih pooblastil samostojni in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim politično-izvršilnim organom.
153.	člen
Občinska skupščina Ima naslednje upravne organe:
—	skupščinske službe,	,
—	oddelek za gospodarstvo in proračun,
—	oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
—	oddelek za družbene in skupne službe,
—	davčno upravo.	.
154.	člen
—	daje strokovna mnenja občinski skupščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave,
—	se udeležuje sej občinske skupščine,
—	organizira delo občinske uprave,
—	opravlja dolžnosti in pravice starešine delavcev občinske uprave,
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo v področje tajnika po drugih predpisih.
158.	člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poročati občinski skupščin: o delu upravnih organov in o ukrepih, ki so bili sturiem za zboljšanje organizacije, za dvig strokovnosti delavcev uprave in za napredek dela upravnih organov.
159.	člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
1	160. člen
0
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju organizirajo in vodijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
3.	poglavje
Da bi se določene službe za občane uspešneje in lažje opravljale, lahko ustanovi občinska skupščina s posebnim odlokom krajevne urade.
Krajevni uradi opravljajo svoje delo v mejah svojih pristojnosti po navodilih upravnih organov občinske skupščine.
155.	člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske skupščine in da je njeno poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim programom občinske uprave.
156.	člen
Delavcem občinske uprave je v mejah veljavnih ; predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
157.	člen
Občinski upravi načeluje tajnik občinske skup-ščine. Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik občinske skupščine zlasti:
— skrbi, da občinska uprava pravilno posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima Po ustavi in zakonih, po tem statutu ter sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov,
Posebni organi 161. člen
Za opravljanje zadev s področja službe javne varnosti ustanovi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve postajo milice, ki je samostojen organ občine.
Z aktom o ustanovitvi postaje milice se določijo: njeno delovno področje in območje, kraj sedeža postaje milice ter število delavcev na postaji milice in njenih oddelkih.
,	*	162. člen
Skupščina občine in skupščina mesta Ljubljana lahko ustanovita postajo milice Ljubljana, ki opravlja zadeve javne varnosti.
Pravice in dolžnosti skupščine občine in skupščine mesta do postaje milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
. --iA.—* '
4.	poglavje
Predpisi in splošni akti
163.	člen
Občinska skupščina ter njeni sveti s predpisi urejajo v mejah svojih pristojnosti vprašanja, ki imajo
I
splošen pomen na gospodarskem, kulturnem, komunalnem, socialnem in drugih družbenih področjih, tako da sprejemajo splošne predpise, odločbe in druge sklepe.
Splošni predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občinska skupščina.
Za določanje načelnih stališč in za usmerjanje delovanja in za reševanje posameznih vprašanj v delovnih in drugih organizacijah pa občinska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smernice, priporočila in druge splošne akte.
164.	člen
Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odborniki skupščine, sveti in komisije skupščine ter krajevne skupnosti.
165.	člen
Vse splošne predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine razen, če ni s predpisi drugače določeno.
Predpise in sklepe politično-izvršilnih organov podpisuje predsednik organa.
„	166. člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v »Uradnem listu SkS«. V tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
1 Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne splošnj predpis veljati v roku, krajšem kot osem dni po objavi.
Splošni predpis ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma proračun.
h	'
167.	člen
Splošni predpis velja nh območju občine Ljubljana /Vič-Rudnik, razen če ni v samem predpisu določeno, da velja samo za del območja občine.
5.	poglavje
Krajevne skupnosti
168.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, v kateri občani organizirajo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb, ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij,
169.	člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje, del naselja ali za območje z več naselji, ki so med
1
seboj geografsko, gospodarsko ali kulturno povezana in so zagotovljeni pogoji za uspešno delovanje skupnosti.
170.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, morajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skupnosti se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
171.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
V krajevni skupnosti občani neposredno in po svojih izvoljenih organih uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—	organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno-varstvene in druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem območju,
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, ki so jih zgradili ali jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njijiovo upravljanje,
—	obravnavajo poslovanje delovnih skupnosti, ki skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov,
—	povezujejo prizadevanja samoupravnih skupnosti. delovnih organizacij, društev in vzgojno-var-stvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo,
—	sodelujejo s strokovnimi službami pri reševanju problemov in skrbi za osebe, ki jim je potrebno družbeno varstvo,
—	upravljajo družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti,
i
—	na področju narodne obrambe v mejah svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi, organizirajo in izvajajo priprave občanov za obrambo in zaščito ter izvajajo določene ukrepe za delo v vojnih razmerah,
—	sodelujejo in pomagajo občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njenih nalog na območju krajevne skupnosti,
—	dajejo občinski skupščini in njenim organom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skupnosti v razpravo in mnenje,
—	opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zakonih, mestnem in tem statutu ali zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina in zanje zagotovi potrebna sredstva.
172.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost naslednje vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja obeind iz proračuna in skladov za uresničevanje programa dejavnosti krajevnih skupnosti,
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tjstih svojih nalog, katere je po sporazumu prenesla na krajevno skupnost,
—	dohodke, ki jih krajevna skupnost doseže s svojimi dejavnostmi.
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani,
—	druge prispevke občanov, delovnih in drugih organizacij z območja krajevne skupnosti,
—	posojila,
—	druge dohodke.
173.	člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna za uresničevanje programa dela krajevnih skupnosti se določijo vsako leto v odstotku od skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodkih iz prvega odstavka se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
174.	člen
Krajevna skupnos^ samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebo in v skladu z letnim programom dela.	,
Sredstva krajevnega samoprispevka in prispevka za uporabo mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
175.	člen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju, neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih organov krajevne skupnosti.
'176. člen
t
Statut krajevne skupnosti ureja in določa naloge krajevne skupnosti, organe krajevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitve, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, razmetpa med njimi, druge oblike samoupravljanja v naseljih, razmerja do občinske skupščine in njenih orgaty>v, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne svete in druga vprašanja v zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti po poprejšnji javni obravnavi na zborih volivcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
177.	člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti; določati mora naloge, sredstva in način za izvršitev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejmejo občani na zborih volivcev.
178.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad njenim delom.
179.	člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj razvoj in interese ter sodelujejo med seboj.	y
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skup-ščin'o in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in občino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristojnosti občinske Skupščine.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega splošnega akta.
Posebne oblike samoupravljanja v naseljih
180.	člen
V naseljih in zaselkih, ki so oddaljena od krajevnih središč in kjer ni pogojev za ustanovitev krajevnih skupnosti, lahko občani za reševanje nekaterih skupnih vprašanj zadolžijo stalno delovno predsedstvo zbora volivcev.
\
Poravnalni sveti
181.	člep
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med ljudmi.
Poravnalni svet se lahko ustanovi za območje krajevne skupnosti ali posamezne delovne organizacije.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpoklicu-jejo njegove člane občani na zborih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše določbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
6.	poglavje
Javn«r ’i organov in organizacij
182.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu.
183.	člep
Da bi bila zagotovljena javnost in družbena odgovornost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
184.	člen
Razen v Uradnem listu SRS se vsi predpisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov lahko seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih tudi preko lokalnega in dnevnega tiska, radia in televizije, prek družbeno-političnih organizacij, organe. samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
7.	poglavje Varstvo zakonitosti
185.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom.
To velja tudi za splošne, akte in ukrepe delovnih organizacij, ki ppravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
186.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal izven upravnega postopka upravni organ, če ugotovi, da akt ni v skladu z zakonom. O tem je tajnik dolžan takoj obvestiti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, neveljaven ali če sodi, da bi ž izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
187.	člen
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti. O zadržanem aktu sveta delovne skupnosti obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt pristojnemu svetu. Ce ta ne odloči o zadevnem aktu sam, ga predloži v razpravo in odločitev občinski skupščini.
188.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom in, ga predloži pristojnenriu svetu, da o tem dokončno odloči.
189.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine ali njenih organov, če meni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži skupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
190.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ah razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično-izvršilnega organa.
191.	člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi. da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
192.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov. ,
V. del
SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
193.	člen
Zaradi uresničevanja svojih temeljnih nalog sodeluje občina Ljubljana Vič-Rudnik z mestom Ljubljana in drugimi občinami, s Socialistično republiko Slovenijo, s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana, s tem statutom in posebnimi dogovori.
1
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
194.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno politiko v mestu in občinah,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta ter sprejem odlokov in ‘drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri sestavljanju programov dela mestne skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tud: tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
195.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati predloge odlokov in drugih aktov iz izključne mestne pristojnosti o tistih pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so izrecno navedene v statutu mesta.
O takih zadevah mora občinska skupščina podati svoje mnenje, predloge oziroma stališča.
196.	člen
Občinska skupščina daje skupščini mesta Ljubljana predloge in predhodna mnenja za reševanje tistih zadev iz občinske pristojnosti, ki so pomembne za občine in mesto in so navedene v statutu mesta.
Da bi ustvarila pogoje za uresničevanje enotnih izhodišč v mestu Ljubljana, je občinska skupščina dolžna v svojih predpisih in aktih, ki jih sprejema v takih zadevah, upoštevati splošne smernice in predpise mestne skupščine.
Sodelovanje občina s Socialistično republiko Slovenijo 197, člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo žakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
198.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno-političnih skupnosti, družbenega načrtovanja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva in druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
199.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvoli praviloma za mandatno dobo skupščine, lahko pa tudi za eno rdi več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občinske skupščin*^.
200.	člen
Na zasedanju delegatov občin ima delegat občine Ljubljana Vič-Rudnik pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališče in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
201.	člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov in tajnik skupščine:
— določijo, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja, stališča in predloge,
določijo, kateri od stalnih delegatov občine se bo udeležil zasedanja oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
202.	člen
Mnenja, stališča in predloge občine določi občinska skupščina na seji obeh zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov ali komisij.
Mnenja, stališča in predloge lahko določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
203.	člen
Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je dolžan obveščati o svojem delu in delu na zasedanju delegatov občin.
204.	člen
Občinska skupščina sme razrešiti delegata občine pred pretekom dobe, za katero ga je izbrala, če na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije v svoji obravnavi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ali povsem nasprotno, kot so bila sprejeta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
205.	člen
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj v razvijanju lokalne samouprave ter zaradi pospeševanja družbenega. gospodarskega in kulturnega razvoja, se občina Ljubljana Vič-Rudnik lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb občine oziroma občanov.
Občina lahko z drugimi občinami združuje svoja sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi skupnih organov, organizacij in služb in pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogovori.
J
I

Sodelovanje občine s samoupravnimi skupnostmi
206.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju družbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana Vič-Rudnik sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji samoupravnih skupnosti pri izvajanju ustanoviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
207.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za u#esničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim nepo-srednejši vpliv občanov in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov pri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstavnike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut, spremlja programe in delo ter jim daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napredek področij, za katera je ustanovljena interesna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo tudi druge naloge in izvršujejo pristojnosti, ki so jim dane s posebnimi predpisi.
Sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami
208.	člen	\
Sestava, način sklicevanja in dela splošnega zbora se uredi s posebnim poslovnikom.
210.	člen
Organi občinske skupščine vabijo na svoje seje predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev, kadar je to pomembnp zaradi skupnega obravnavanja zadev iz njihovega delovnega področja.
211.	člen	'
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati rnnenja in predloge družbeno-političnih organizacij in društev v občini o posameznih zadevah, ki so jim bile predložene v obravnavo ter jih vabiti na sejo, na kateri se bodo obravnavali njihovi predlogi in mnenja.
212.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko razvijajo z družbeno-političnimi organizacijami in društvi tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
213.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo tudi s strokovnimi organizacijami in skupnostmi (inštituti, strokovnimi združenji in podobno), ki se ukvarjajo s proučevanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokovnih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
VI. del v
Občinska skupščina sodeluje pri reševanju pomembnejših zadev iz svojega delovnega področja, zlasti s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z drugimi družbeno-političnimi organizacijami ter društvi v občini.
209.	člen
Občinska skupščina lahko skupaj s predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev, ki delujejo na območju občine, kot splošni zbor obravnava vprašanja pomembna za občino.
Pobudo za sklicanje splošnega zbora lahko podajo: predsednik občinske skupščine, predsednika zborov občinske skupščine, konferenca SZDL ali drugi vodstveni organi družbeno-političnih organizacij ali društev v občini ter krajevne skupnosti.
Splošni zbor lahko sprejema smernice in priporočila za delo skupščine in njenih organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih načrtov, programe razvoja posameznih področij dejavnosti, predloge proračuna in programe skladov.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
214.	člen
Predlog za spremembo statuta občine lahko podajo občani in njihova združenja, družbeno-politične organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije.
Predlog za spremembo statuta občine lahko poda tudi zbor občinske skupščine ali skupina najmanj desetih odbornikov.	,
Predlog za spremembo statuta mora biti obrazložen.
215.	člen
Ce občinska skupščina ne sprejme predloga za spremembo statuta, vsebinsko enakega predloga ni mogoče podati pred pretekom 6 mesecev od dneva, ko je bil predlog zavrnjen.
216.	člen
če občinska skupščina predlog za spremembo statuta sprejme, odredi način, postopek in rok za izdelavo spremembe besedila.
Na seji splošnega zbora se podeljujejo tudi priznanja in nagrade.
O spremembi statuta odloča občinska skupščina s statutarnim odlokom.
217t člen
Odloki In drugi sploSrii akti) ki jih motajo po določilih tegd Statuta izdati občinska skupščina ali njeni orgahij thorajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970.
Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
218. člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejet dne 4. aprila 1964.
St. 021-9/70
Ljubljana, dne 9. aprila 1970.
Predsednik skupščine Občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, ing. 1. r.
179.
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na slavnostni seji dne 26. aprila 1970 sprejela
SKLEP
o poimenovanju osnovne šole Preserje
I
Osnovna šola Preserje se poimenuje po Krimskem odredu tako, da se odslej imenuje: Osnovna šola »Krimskega odreda« Preserje.
II
Ta sklep velja takoj in se objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 022-5/70	/
Ljubljana, dne 26. aprila 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, ing. L r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 180) ,
Skupščina občine Logatec je na podlagi 228. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) in v zvezi s 37. členom zakona o Volitvah odbathlkov občlhskih skupščin (Uradni list SRS. št. 5/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1970 sprejela
OI}LOK
o določitvi volilnih enot za izvedbo referenduma o uvedbi denarnega samoprispevka za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec
1.	člen
Za izvedbo referenduma, ki bo dne 24. V. 1970 se določijo na območju občine Logatec naslednje volilne enote:
1.	Volilna enota št. 1 obsega naselja:	'
Dolenji Logatec — leva stran ceste od lekarne do železniške postaje.
2.	Volilna enota št. 2 obsega naselja:
Dolenji Logatec — desna stran ceste od lekarne do železniške postaje.
3.	Volilna enota št. 3 obsega naselje:
Martinj hrib.
4.	Volilna enota št. 4 obsega naselje:
Cevica.
5.	Volilna enota št. 5 obsega naselja:
Blekova vas in Brod.
6.	Volilna enota št. 6 obsega naselje:
Gorenji Logatec.
7.	Volilna enota št. 7 obsega naselja:
Gorenja vas, Kalce in Grčarevec.
8.	Volilna enota št. 8 obsega naselja:	1
Laze in Jakovica.
9.	Volilna enota št. 9 obsega naselja:
Hotedršica, Novi svet, Ravnik, Hotenjske Zibrše-del.
10.	Volilna enota št. 10 obsega naselja:
Logaške Zibrše in Hotenjske Zibrše-del.
11.	Volilna enota št. 11 obsega naselja:
Rovte in Praprotno brdo.
12.	Volilna enota št 12 obsega naselja:
Petkovec in Zaplana-del.
13.	Volilna enota št. 13 obsega naselja:
Vrh nad Rovtami, Lavrovec, Hlevski vrh in Hleviše.
14.	Volilna enota št. 14 obsega naselja:
Medvedje brdo in Rovtarske Zibrše.
2.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
St. 420-5/70
Logatec, dne 20. aprila 1970.
Predsednik
skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
181.
Svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Logatec je na 12. seji dne 23. aprila 1970 na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) sprejel
SKLEP
1. člen
Javno se razgrne osnutek o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta Logatec.
2.	člen
Razgrnitev bo v prostorih uprave skupščine občine Logatec od 24. aprila 1970 do 23. maja 1970 vsak dan ob uradnih dnevih od 8. do 14. ure in ob sredah popoldne od 17. do 19. ure.
3.	člen
Pri razgrnitvi mora biti občanom na razpplago posebna knjiga, kamor lahko vpišejo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge lahko občani in organizacije pošljejo tudi pismeno oddelku za gospodarstvo in finance občine Logatec do 25. maja 1970.
I 4. člen
Sklep začne veljati takoj.
St. 350-1/70 3/1
Logatec, dnč 24. aprila 1970.
Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve
Niko Željko, ing. 1. r.
t
Izdaja časopisni zavod »Uradni list SRS« - Direktor in odacvcmi urednik: Jote- Jurač — liska tiskarna »Toneta TomStča-. vsi v Ljubljani — Naročnina: akontacija za leto 1970 — 46 din — Keklsmacije upoštevaje le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VIl — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnini 23 579 — Čekovni račun 501-3-60