Ameriška Domovi m
m	m Ri i e/* m— h o mm e>
AMCRICAN IN SPIRIT £OR€IGN IN LANGUAGf. ONLY
NO,
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORmNG^N^W^PAPf P
Pittsburg!^ New ^ or^-> Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, BockSpringa
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 26, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXLX
Sri Lanka se obrnila profi Sandaranaiki
Volivci v republiki Sri Lanka, 'nekdanjem Cejlonu, so odrekli zaupanje vladi Sirimavo Bandaranaike, vodnice neuvrščenih držav.
COLOMBO, Sri Lanka. — Volivci te republike so pri volitvah pretekli četrtek vladi Siri-mave Bandaranaike, ki je vodila deželo zadnjih 8 let, pokazali hrbet. Njena stranka je dobila od 168 poslancev le pet, opozicijska Z d r už e n a narodna stranka ima v novem parlamentu 138 poslancev, Tamiloi, posebna jezikovna skupina, ki se bori za enakopravnost proti večini Singalezov, je izvolila 17 poslancev, komunistično usmerjena Združena leva fronta pa nobenega.
Sirimavo Bandaranaike je nasledila v predsedstvu vlade svojega moža in je bila po porazu Indire Gandhi v Indiji edina predsednica vlade znanih držav ha svetu. Njeni nasprotniki so pozivali volivce, naj jo pošljejo v pokoj, kot so to Storili v Indiji z Indiro Gandhi. Poraz Si-rimave je bil še veliko hujši, Volivci so očitno zavrnili njeno domačo levičarsko politiko, povezani z zatiranjem svobode, pa tudi njeno zunanjo politiko, kjer se je skušala uveljaviti kot ena izmed vodij neuvrščenih držav poleg jugoslovanskega predsednika Broza Tita, s katerim je navezala tekom zborovanja neuvrščenih v Colombo, pied dvemi leti prijateljske stike.
Vodnik zmagovite Združene narodne stranke J. R. Jayawar-dene je dejal, da bo posvetil vse svoje sile reševanju domačih stisk in težav. “Jaz ne bom skušal rešiti vprašanj dveh tretjin človeštva,” se je ponorčeval Ja-J'awardene iz poražene Sirima-ve, ki je bila na konferenci v ( olombu. pred dvemi leti izbrana za uradno načelnico gibanja neuvrščenih držav.
Četudi je novi vodnik republike Sri Lanka izjavil, da bo ta ostala dalje v taboru neuvrščenih, sodijo, da se bo odmaknila od Sovjetske zveze in se tesnejše povezala z Zahodom, slično, je storila pod novo vlado Indija.
knjiga o evrokomunizimi kroži v Vzhodni Evropi
. dUNAJ, Avstr. — Po vesteh 12 Prage in od drugod; iz komunističnih držav sovjetskega tolo-a je splošno povpraševanje po n j i g i španskega komunista ^antiaga Carrilla o evrokomu-nizmu.
Knjigo je težko dobiti v špan-s em originalu, kroži pa preve-t-na in natipkana ali kako dru-tor6 razrnn°žena zlasti med in ' lgKenco> ki jo z zanimanjem Prehra. V Pragi trdijo, da je
le v Ata knjiga “'bestseller” ne
satelitskih' Svah!^ V ^
Abesinija objavila
^agonad Somalij
ADIS ABEBA, Abes. -
d .16 obnosil«	.
flri *	, l	/LUG
obo^°bjaVila’ da so ab zn° 6 Sile dosegle jinin n!d Somalijci v pok ga 7 ufden’ delu Abesinije,
§a zahteva Somalija, ker ' ’
Pretežno Somalijci.
C1
Via-
abesinske
veliko
pokra-
. . ki
da žive
^^*^--'■>^»«'01*/*, MJl
^Večinoma sončno ir
^73%(23mžrtUra
Imenski prerok
lOfllcl SOTlonn 4v	•
milo.
danes
Zvezna vlada odločila hfuzorewa nudi BaČrl
11.3 milijone pomoči oropanim v New Yorku
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je dodelila po požaru in plenjenjiu prizadetim v New Yorku tekom 13. in 14 julija, ko je bilo mesto brez elektrike, 11.3 milijone dolarjev za prvo pomoč. -------------o-----
Hanafiji obsojeni
Skupina muslimanov, ki je v letošnjem marcu zasedla v glavnem mestu ZDA tri poslopja in vzela v njih 149 talcev, je bila spoznana za krivo umora, kovanja zarote in ugrabitve. WASHINGTON, D.C. — Ham-mas Abdul Khaalis, voldndk Ha-nafi muslimanov, in dva njegova tovariša so bili preteklo soboto obsojeni umora, kovanja zarote in ugrabitve 149 talcev v preteklem marcu, devet drugih pripadnikov skupine je bilo spoznanih krivim kovanja zarote in ugrabitve talcev. Sodba bo izrečena 6. septembra.
Razprava je trajala 54 dni in obsodbo je izrekla porota 10 črncev in 2 črnk, ki so skupno razpravljali o njej 13 ur in 10 minut tekom štirih dni. Trdijo, da bodo vsi dobili toliko let zapora v skladu z zakoni za dejanja, ki so jih zakrivili, da ne bo nihče od njih več doživel svobode.
Njihova zasedba treh poslopij in ugrabitev osobja v njih za talce je razburila tedaj vso deželo. Ta si skoraj ni mogla .predstavljati, da je kaj takega mogoče. Tekom ugrabitve, ki je trajala 39 ur, je bila ena oseba mrtva, dve pa ranjeni.
■-----o-----
Sen. Byrd za odložitev dobav - radarskih letal Iranu
WASHINGTON, D.C. — Sen. Robert C. Byrd, vodnik demokratske večine v Senatu, je povedal, da je pozval predsednika Carterja, naj zadrži prodajo modernih radarskih letal Iranu.
Iran bi rad kupil .7 takih letal v skupni vrednosti 1.2 bilijona dolarjev.
za ureditev Rodezije
SALISBURY, Rod. — ko so v Washangtonju izjavili, da bodo nadaljevali napor za rešitev rodezijske krize mirnim potom v sodelovanju z Veliko Britanijo, je ponudil svoj načrt tudi eden od črnskih vodnikov znani škof Muzorewa.
Ta se je nedavno vrnil domov in izjavil v imenu svojega Združenega afriškega narodnega sveta, da je Ibritansko-ameriški napor prepočasen, da črnci nanj ne bodo čakali. Prav tako je odklonil volitve, ki jih je za 31. avgust dbjavil predsednik rodezijske vlade lan Smith.
Muzorewa poziva k sklicanju ustavnega odbora, v katerem naj bi bili zastopniki Afriškega narodnega sveta ter vlade Velike Britanije, ZDA in Rodezije pod načelstvom kakega znanega u-stavnega pravnika, ki bi bil sprejemljiv vsem skupinam. Odbor bi naj sestavil ustavo Rodezije,, ki bi naj bila v jan. 1978 potrjena, po njej bi se naj vršile v marcu 1978 volitve, iz katerih bi naj izšla nova vlada večine v Rodeziji.
------o-----
Demirel poziva ZDA, naj se ne mešajo v iskanje miru na Cipru i
ANKARA, Tur. — Predsednik* turške vlade Sulejman Demirel je pozval ZDA, naj se prenehajo mešati v iskanje rešitve sporom med Grčijo in Turčijo o Cipru. Naj mimo prepuste tema državama, da sami rešita to vprašanje, ki moti že nad 10 let odnose med njima, članicama NATO. --------------o------
Štirje ustreljeni v dvigalu
PARK RIDGE, 111. — V petek zjutraj so našli v dvigalu modernega predmestnega pisarniškega poslopja ustreljene mrtve štiri moške, drugega na drugem
Čikaška policija je izjavila, da je bil to “poklicni umor”. Skupno je bilo ugotovljenih do 30 strelov.
Kardinal Koenig o obisku komunistični vodnikov v Vatikanu
YUGOSLAVIA
Dunajski nadškof Franc kardinal Koenig je dejal, da obiski rdečih vodnikov v Vatikanu služijo samo njihovi propagandi.
RIM, It. — V zadnjih letih je bilo izrečene mnogo kritike na vzdrževanje in širjenje stikov med Vatikanom in rdečimi režimi v Evropi. Prenekateri trdni katoličani so 'dvomili v njihovo smotrnost in koristnost. V zadnjem času je na to kazal predvsem suspendirani nadškof Marcel Lefevbre iz Francije, zdaj se je oglasil tudi dunajski nadškof kardinal Koenig.
Kardinal Koenig je znan kot pripadnik liberalnega krila v cerkvenem vodstvu in je predsednik vatikanskega tajništva za nevernike. Sam je ponovno obiskal razne komunistične države Srednje Evrope, večkrat tudi Jugoslavijo, zato torej razmere dobro pozna. Tasko je njegova kritika vatikanske politike do komunističnih držav tem pomembnejša, ne smemo namreč pozabiti, da je kardinal Koenig 'član cerkvenega vodstva in ne kak oporečnik.
V izjavi, ki jo je prinesla avstrijska televizija, je kardinali BEOGRAD, SFRJ. — Albani-Koenig povedal naravnost, da o-ja> jugozahodna soseda Jugosla-
ALBANIJA ODSLOVILA KITAJSKE SVETOVALCE
Albanija, ki še vedno ohranja zvestobo Stalinu in po njem uvedenemu komunističnemu sistemu, se je odmaknila od LR Kitajske, odkar je ta začela ubirati umirjene jso smer ter dajati prednost skušnjam nad komunistično teorijo. Sedaj je pozvala kitajske svetovalce in tehnike, ki so bili v deželi 16 let, naj jo zapustijo in gredo domov.
EUROPE
biski komunističnih vodnikov v Vatikanu “služijo samo njihovi propagandi”. V javnosti ustvarjajo vtis, da je “vse v redu in normalno” v komunističnih državah Vzhodne in Srednje Evrope. Ti obiski so del komunistične strategije, posebej velja to za obisk madžarskega komunističnega vodnika Janosa Kadarja pretekli mesec, je dejal dunajski nadškof kardinal Koenig.
-----o-------
Povečanje produkcije
WASHINGTON, D.C. — V juniju letos je industrijska produkcija porastla za 0.7%, po-rastle pa so tudi zaloge blaga za 1.1%.
vije ob Jadranskem morju, je bila zadnjih 16 let trdno povezana z LR Kitajsko. Ta ji je pomagala gospodarsko, jo podpirala politično in jo oskrbovala z vsem, kar je potrebovala. Alba-
tehnike, ki so ji pomagali na vseh področjih življenja, predvsem pa v gospodarstvu.
Albanija je mala država ob Jadranskem morju z okoli 2 milijoni prebivalci. Nastala je po balkanskih vojni največ zato, ker Avstro-Ogrska ni marala dati Srbiji dohoda do morja. Po drugi svetovni vojni, ko je v Albaniji ter Jugoslaviji prišel na oblast komunizem, so se dogovarjali in se načelno že tudi sporazumeli o tem, da bi naj Albanija postala ena od jugoslovanskih republik.
Ko je prišlo do preloma med Titom in Stalinom ter je Stalin vrgel Jugoslavijo iz Kominfor-me, je ostala Albanija zvesta Stalinu. To je povzročilo trenja med Beogradom in Tirano ter seveda opustitev načrta o povezavi obeh sosednjih držav. Enver /Hodža, albanski komunistični vodnik, je trdno držal s Stalinom.
Po Stalinivi smrti so njegovi nasledniki pod vodstvom Hru-ščeva razkrili Stalinova nasilja in začeli hoditi zmernejšo pot. To Albancu En ver ju Hodži, zve-
nija je bila edina in tudi trdna stemu pristašu Stalina, ni bilo kitajska zaveznica v Evropi. Ko je po smrti Mao Cetunga LR Kitajska začela ubirati zmernejšo pot v komunizmu ter je njeno vodstvo nastopilo proti levemu krilu v Komunistični partiji, ki je stavljalo ideologijo in revolucijo nad yse drugo, se je Albanija začela ohlajati za Kitajsko. Sedaj se je končno odločila za prekinitev zvez z njo in odslovila kitajske svetovalce in
NA ZAHODU RAZPRAVLJAJO 0 KREPITVI OBRAMBNIH SIL SFR JUGOSLAVIJE
Pred začetkom druge svetovne vojne so na Zahodu veliko pisali in govorili o moči jugoslovanske vojske. Pri tem so se opirali predvsem na u-spehe srbske vojske v balkanskih in v prvi svetovni vojni. Ko je Hitler napadel Jugoslavijo, je komaj zadel na kak večji odpor. Jugoslavija ni pravočasno izvedla mobilizacije svojih oboroženih sil in seveda še manj te razporedila v skladu z obrambnimi načrti, zato se te niso mogle u-spešno upirati kljub dokazom nadčloveškega junaštva nekaterih enot in nekaterih posameznikov.
Za uspešen boj je v vsaki vojni potrebna moralna priprava. Te je očitno manjkalo, ko so Hitlerjeve sile udarile na Jugoslavijo. Hrvaško-srb-ski sporazum, ki bi naj notranje utrdil Jugoslavijo, je bil še premlad za dosego tega smotra, odpor proti njemu v Srbiji premočan, javnost na vojno ni bila duhovno pripravljena nikjer, niti v Sloveniji niti v Srbiji, da Hrvaške sploh ne omenjamo.
Jugoslavija je zopet v nevarnosti. Zahod resno računa z možnostjo posrednga ali neposrednega sovjetskega nastopa proti njej po “odhodu Ti-
ta”. Zopet govorijo in pišejo o trdnosti jugoslovanskih o-boroženih sil, tokrat se opirajoč na “vztrajno, zagrizeno in učinkovito gverilsko voj-skovanje” proti Nemcem in Italijanom tekom druge svetovne vojne. Pri tem omenjajo tudi izredno močno željo jugoslovanskih narodov po svobodi in neodvisnosti.
Preteklo nedeljo, 24. julija 1977, je The New York Times prinesel sestavek svojega sodelavca Drewa Middletona z naslovom “Yugoslavia Believed to be Strengthening Its Forces” (Jugoslavija, kot mislijo, krepi svoje oborožene sile). Pisec pravi, da se Jugoslovanska armada krepi vojaško in politično, ko se pripravlja na odpor proti pritiskom od zunaj, ki utegnejo nastopiti po smrti Tita. Pri tem omenja razčlenitev položaja po F. Stephenu Larra-bee-ju v delu ‘Balkanska varnost”, ki pravi, da se “Jugoslavija naglo bliža odločilni točki”. Delo je objavil International Institute for Strategic Studies v Londonu na Angleškem, ki uživa na splošno ugled dobro poučene in stvarne ustanove, študija o Balkanski varnosti uporablja gradivo, ki so ga zbrale za-
hodne obveščevalne službe, a-meriška, britanska in druge v NATO in izven njega.
Jugoslavija razpolaga z o-koli 600,000 člani teritorialne obrambe, ki bi naj bili dobro izvežbani tako v gverilskem kot v običajnem bojevanju. Orožje te obrambe je spravljeno v tovarnah v krajih zaposlitve, delno pa menda tudi v lahko dostopnih privatnih skladiščih oziroma shrambah. Teritorialna obramba je organizirana v vseh republikah in naj bi v slučaju vojne podpirala redno vojsko, pa nastopala tudi sama v gverilskem bojevanju, ki bi naj otežilo tujim vojaškim silam zasedbo Jugoslavije do skrajne možnosti. Tako piše o njej Larrabee.
Po jugoslovanski ustavi je predaja sovražniku prepovedana in nihče nima pravice, da bi kaj takega podpisal v imenu Jugoslavije ali katerekoli njenih republik.
Redne oborožene sile uporabljajo različno orožje, starejše ameriško, ki so ga dobile po izljučitvi Jugoslavije iz Kominforma leta 1948, pa do leta 1956, ko se je Tito pomiril s Hruščevim in “odpovedal ameriško vojaško pomoč”, sovjetsko, ki ga je Jugoslavi-
ja dobila po tem letu, in različno drugo, ki ji je ostalo iz druge svetovne vojne ali pa ga je kasneje izdelala sama. Doma izdelujejo zlasti lahko pehotno orožje, poskušajo pa graditi tudi vojna letala in težko orožje. Že predlanskim je Beograd tipal v Washingto-nu, če bi lahko dobil v ZDA nekaj modernega orožja, zlasti rakete proti tankom.
V zadnjih letih so povečali v jugoslovanskih oboroženih silah število slovenskih in hrvaških častnikov, trdi omenjena študija in sodi, da bo to te notranje okrepilo.
Ni dvoma, da so Slovenci, Hrvate in Srbi dobri, hrabri in sposobni vojaki, zlasti kadar vedo, za kaj se borijo. Stoletja so bili branik Evrope pred Turki, nikdar niso klonili, ker so branili svoje domove, svoje družine in svojo vero.
Po vtisih obiskovalcev v domovini in po razgovorih z obiskovalci iz Jugoslavije, posebno s Hrvati, se proučevalca razmer v SFR Jugoslaviji loteva resen dvom v to, da obstojajo danes tam potrebna duhovna enotnost, odločnost in zavest, da je vredno in potrebno stavljati v nevarnost življenja za obrambo tega, kar zdaj tam imajo.
po volji. Odmaknil se je od Moskve in končno z njo čisto prelomil jeseni 1961, ko je odpovedal Sovjetski zvezi pomorsko oporišče na otoku Sazeno v Valonskem zalivu. Albanija se je tedaj navezala na LR Kitajsko, ki se je še dalje držala stalinizma. Enver Hodža se drži komunizma, kot sta ga učila in izvajala Lenin in Stalin.
Odkar se je LR Kitajska začela odmikati od revolucionarnega komunizma po Maovi smrti, se je Albanija začela ohlajati do nje in je sedaj končno s Kitajsko prelomila.
Malo je verjetno, da bi Albanija hodila dalje časa svojo lastno pot, za to ji manjka sredstev. Nekateri sodijo, da se utegne pobotati z Moskvo in služiti tej kot del klešč za pritisk na Jugoslavijo, ki jo bo Moskva po vsem sodeč skušala vrniti v svoj blok po “Titovem odhodu”.
Iz Clevelanda in okolice
Zlata poroka—
G. Frank in ga. Mary Bubnič z 19710 Mohark Avenue bosta 30. julija obhajala 50-letnico svoje poroke. Za to priložnost bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 10. dopoldne zahvalha sv. maša. Zla-toporočencema čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Umor zaradi mamil?—
Po izjavi žene umorjenega črnega zdravnika dr. Hatcherja Day-ja v njegovem domu na 16724 Scottsdale Blvd. na Shaker Heights v noči na pretekli petek je morilec iskal mamila. Zdravnika, ki je kljub svojim 76 letom še vedno obiskoval bolnike na domu, je ustrelil šestkrat z revolverjem malega kalibra. Policija umor preiskuje, pa za enkrat baje še nima nobene uspešne sledi.
Zadušnica—
Danes zjutraj ob 6.30 je bila v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Anno Stupar ob 5. obletnici njene smrti.
Vsenarodni festival—
Danes opoldne se bo začel sredi mesta na Hanna Fountains Mali štiridnevni Vsenarodni festival, ki se bo končal v petek zvečer z ognjemetom. Pri odprtju bo sodelovala skupina, ki nastopa na Polka Varieties na televiziji, med drugimi Frankie Yankovich s svojim orkestrom. Zadušnica—
V četrtek ob 7.30 zjutraj bo y cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Strnišo ob 4. obletnici njegove smrti.
------o-----
Manj naročil v juniju
WASHINGTON, D.C. — Naročila v tovarnah so na splošno v juniju letos bila za 1.1% manjša kot v maju, naročila za stroje in strojno opremo pa celo za 5.1%. To očitno kaže na popuščanje gospodarske rasti.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za vladne zadeve je včeraj končal zasliševanje proračunskega direktorja Berta Lance-ja in sprejel njegovo zatrdilo, da v njegovih osebnih finančnih ureditvah ni nič nepravilnega. Kongresni računski urad bo nadaljeval preiskavo osebnega posojila 3.4 milijonov, ki ga je B. Lance dobil pri First National Bank v Chicagu, in o tem poročal senatnemu odboru. Bert Lance je zašel v finančne težave, ker so delnico banke, katere predsednik je bil, predno je stopil v Carterjevo vlado, močno padle. Ce bi jih prodal, kot je Senatu obljubil, bi baje izgubil okoli 1 5 milijona dolarjev.
KAIRO, Egipt. — Ko je Egipt izjavil, da premirje, ki Sa Je odredil Sadat, drži, trdi Libija, da se boji nadaljujejo.
OAKLAND, Kalif. — Trije mla-
Število rojstev raste
WASHINGTON, D.C. — Lani je število rojstev v naši deželi paldlo tako nizko, kot nikdar preje po drugi svetovni vojni. Naravni prirastek ni bil niti tolikšen, da bi kril izgube v mrtvih.
Letos je število rojstev začelo zopet rasti, toda za enkrat ni mogoče presoditi, kako dolgo bo to trajalo. Padanje in rast števila rojstev sta bistvenega pomena tako za vsakdanjo redno oskrbo kot tudi za šolanje in vse druge potrebe.
di ljudje, ki so bili obtoženi, da so lani ugrabili avtobus šolarjev iz Chowchille, so to včeraj tekom sodne razprave priznali.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj v govoru pred Urban League zavrnil kritiko njenega direktorja Vernona Jordana. Dejal je, da ta ni upravičena in da utegne končno škodovati samo revnim samim.
TAIPEJ, Tajvan. — Tajfun, ki je divjal preko južnega dela otoka, je pokončal 18 ljudi in napravil veliko škodo. Uničil je 2,630 hiš.
NUEVA ITALIA, Meh. — Avtobus, ki je vozil skupino romarjev na božjo pot, je zdrsel z ceste in se prevrnil v 300 čevljev globoko deber, pri čemer je bilo 37 oseb mrtvih, ostalih 9 pa ranjenih.
^|U ftMERiSm tomasmm
skrbi, da imajo položaj na verski gladini trdno v svojih vodom julija 1927. Združen je rnknV* Pr.-tnl. an neverniiit/i	.bil s pogrebnim zavodom iPalacz.
8117 St. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROCNINA2
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec*
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30,00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Iriday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 108 Tuesday, July 26, 1977
Ahilova peta
Znana je stara pripovedka iz grške mjitologije o ju-itaku-velikanu Ahilu in njegovi peti. Otroka je mati vsega pomočila v sveto reko, katere voda ga je tako u-trdila, da je po celem telesu postal neranljiv; ne sulica, ne puščica in nobena druga strelica ni mogla predreti njegove kože Le na peti, kjer ga je mati držala pri potapljanju v vodo, da ta ni mogla do njegove koze, ni bil zavarovan pred ranitvijo. Ker se je to vedelo, je nekoč naneslo, da je sovražni strelec lahko pomeril v njegovo peto, ga z zastrupljeno puščico zadel in s tem junaku vzel življenje.
Ta stara zgodba mi prihaja na misel in se mi ponuja kot primerjava ali paralela, kadar razmišljam o marksizmu, Kakor ga je uvedel v prakso Lenin, in o današnjem skoraj revolucionarnem zaletu gibanja za človekove osebne pravice, ki postopno zajema ves svet. Kdo bi si bil pred nekaj meseci mislil, da bo iz neznatnega poudarka ideala o človekovih pravicah v inavguralnem nagovoru novega predsednika Carterja zrastla v tako kratkem času takšna obsežna in intenzivna sila, ki globoko razburja absolutistične, diktatorske režime širom po svetu? Vznemirja jih zato. ker njihova oblast sloni na nasilnem zatiran ju takih človekovih pravic in se diktatorji tega Sedaj zavedajo bolj živo kakor kdaj koli poprej.
Pozabili oino mi in pozabili so oni, da so Združene države AmeiiKe zgrajene prav na tem idealu. Nismo se zavedali, da. ;e ideal človekovega osebnega dostojanstva in njegovih pi avic bil skozi dvesto let trden temelj za razvoj m razcvet te dežele; brez ozira na to, da so te pravice tudi Ameriki navkljub slavnemu Bill of Rights kraLli in jih ponekod še danes omejujejo, jc ideja ustanoviteljev ostala živa in močna, in ves čas jc žarela kot iueai, visoko vreden, da se uresniči tu in po svetu. Sedaj je napočil čas, da se razgori v mogočen plamen, ki ga pogasiti ne bo več mogoče. Žar tega plamena je pognal strah v kosti vsem diktatorjem in dikta-torčkom; zavedli so se namreč, da jim ta ideal osebne svobode izpodmina iron nasilja, na katerem sedijo in to velja v prvi vrsti za komunistične režime. Oni so začutili, da ima njihov sistem v tem oziru Ahilovo peto in so se močno prestrašili. V zadregi spreminjajo ustave, a črka brez volje za njeno izvedbo, je mrtva.
Kai mehitfc, zakaj se sam vrhovni šef svetovnega komunizma*tovariš Brež.njev kar naprej nervozno zaletava v zagovornike spoštovanja človekovih pravic in grozi začetniku te akcije predsedniku Carterju s polomom detente, če pojdejo stvari tako naprej? Zakaj so se na pmdkonforerci za nadaljevanje helsinških dogovorov v Beogradu Rusi tako odločno branili sprejeti na dnevni red razgovor o izpolnitvi helsinškega sporazuma g!-'de človekovih pravic?
Čutijo Ahilovo peto in bi za vsako ceno radi preprečili, da bi oVobodni, demokratični svet izstrelil puščico v to nevarno ranljivo mesto v njihovem nasilnem sistemu
Na drug:h področjih državnega, nacionalnega in mednarodnega delovanja so komunistični režimi s Sovjetsko zvezo na čelu kar močno podobni po svoji neranljivi kozi staremu grškemu orjaku? Svet si je prilično na' jasiiehi, da ruske vojaške sile ni mogoče zlomiti, ne da bi bilo on tem človeštvo pahnjeno v katastrofo atomskega spopada. Io vedo tudi komunisti in se čutijo varne. Na gospodarskem polju so komunisti kljub vsem nedo-statkom d-noiranega in kolektiviziranega gospodarjenja svoj ekonomski sistem utrdili in stabilizirali, to pa tem lažje, ker njihove ljudske množice živijo skromno v primeri z Zapadom, na drugi strani so pa prepričani, da jim oo v primeru večjega pomanjkanja živeža, itak priskočila na poiltoč Amerika s svojimi zalogami.
KuUuini in znanstveni delokrog je v komunističnih deželah pod najslro/jo kontrolo. Njih kulturniki so strogo omejeni pred stiki in vplivi iz svobodnega svet«. Kar producirajo, zapade ostri cenzuri, vsa obvevščeval-na sredstva so v rokah prekaljenih partijcev in tu ne. poznajo nikgivcga popuščanja, nobenega kompromisa. So gospodarji položaja, vsakega oporečnika (disidenta;; preganjajo in mu onemogočajo delo. Imajo v tem oziru truo, u/mikano kožo in trdno sedijo v sedlu.
Celo na verski gladini se režimi po dolgih letih za-tiranja sedaj čutijo varne. V Rusiji sami je pravoslavna cerkev želu šibna, na drugi strani pa ima teritorialno o-gromna dežela množico raznih verskih ločin, tako da o kazi SKup-ii akciji zoper versko politiko režima ne more biti govora. Tudi v satelitih je situacija podobna, (razen n« PotjsKem, kjer se pa režim previdno akpmo-dira). Odkar je celo katoliška Cerkev začela kazati'znake popuščanja in išče modus vikendi z režimi, so ti brez
rokah. Poštah so neranljivi.
Preostane še politično področje, in tu ima celokup-
x AVUOUttlUJ SC pUJLILlCUU pUUlUV^Jt, Ul LU lllld. UClUJtV U]J”	^	jv. x
ni komunistični kolos svojo Ahilovo peto. Zgrajen je čel poslovati njegov lasten po-
■»-i	^	_______• 1 J ~ .. i 2.„ •    _ ___1 ~ rrroVirri v n \ rl vi o oxilrTo	vvvrvc-f/n_
namreč na prevari in nasilje, s katerima se vzdržuje na oblasti. Pr.rtija, in edino partija, ima v vsem prav, ne dopusti oporekanja, ne dovoli svobodne besede, ki bi nasprotova'a njeni politiki, ne organiziranih pokretov, ne sestankov in zborovanj ne svobodnega gibanja. Kdor se v tem pregreši, ga neusmiljeno preganjajo, zapirajo, mučijo in pošiljajo v umobolnice in taborišča.
Pri tem pa zadenejo na elementarno svojskost človeške naiave, ki je lastna vsakemu človeku brez ozira na,državne in nacionalne meje, raso, vero, poklic, spol itd. Težnja po svobodnem življenjskem stilu je tako izvirna in vrojena, da jo ne more uničiti nobena sila; more jo sicer potisniti v podzavest, a umoriti jo ne more. Kadar se prebudi, ima v sebi gigantsko moč.
Živimo v dob., ko se težnja po osebni svobodi in zahteva po človekovih pravicah prebuja. Proces se razvija počasi, a je na pohodu. To priznavajo tudi evrokomuni-sti, in italijanski partijski list LTJnita je te dni javno priznal, da je evirokomunizem s svojim spoštovanjem človekovih pravic zelo privlačen komunistom za zaveso. Tu je Ahilova peta svetovnega komunizma.
L. P.
*	^	--	v exilic ntrvcij iiiioii. v_/ci v oc
rej 47 let. V osrčju Chicaga. Z ve£nosu nas je ijubil in mislil njim sodelujejo žena Elizabeth, na nas mkolj nag ne bo neha) sin Louis Ronald in hčerka Mari- ljubiti ako Mu bomo posvečali lyn. Vsa amajo predpisane izpite svoje misli in 1|U,bezen. z večno
lčni nnCTTcvnm ri.i	i
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, Ul. — Vsak človek žrlvovalno delo v fari. V imenu
ima svoje težave in skrbi. Tudi jaz jih imam. Moja naj večja skrb je — palica. Morda se vam zdi čudno, morda celo neumno. Kaj hočem, skrbi imam z njo in še kakšne. Da bi kdaj rabil palico, še sanjalo se mi ni. Rabil
slovenske sobotne šole je spre-govoila dgč. Marija Žerdin in mu izročila šopek rdečih nageljnov. One in njena spremljevalca Johny Žerdin in Pavle Martinčič so bili v slovenski narodni noši, govoril je tudi g. dr.
I IV.-L/j oc SiciIlJcllU oc Jill lil. IVdUll . xli Ilwoij	V Ul 11 J t? ILltll g. U».
sem jo, ko sem šel na naj višjo Fishinger. Slovenski cerkveni ‘goro, na Pohorje. Kar dobro mi pevski Zbor je pod voldstom dr. je služila. Včasih sem z njo pre- L. Arka in ob spremljavi
gnal kačo, o kateri sem mislil, da je gad, bila pa je le nedolžna belouška. . . . Sedaj, ko sem s,e postaral in dobil plešo in sive lase, mi je nujna potreba. Že dobro desetletje. Kar nerodno se mi je zdelo, ko so mi jo vsilili.
Pa sem se je privadil in mi je skoro nemogoče izhajati brez prihodom k Sv. Štefanu, kamor nje. Je moja druga polovica. ... je nerad prišel. V slovenskem Imam pa težave z njo.	j delu govora je povedal, da no-
Včasih jo kam obesim ali pri- vega župnika p. Klavdija pozna slonim. Ko jo hočem imeti za še kot dijaka, ko je bil v Slove-k ta tek sprehod po stanovanja niji. Zatrdil je, da bo kot zave-ali pa v bližnjo okolico, je od den Slovenec ohranjal in gojil nikoder ni. Iščem jo povsod, slovenske narodne in kulturne kjer je ni. Pretaknem vse kote dobrine. Od faranov je odvisno, in jo kličem. Ni odgovora. Ta- kako bodo sodelovali z njim pri krat postanem jezen. “Oglasi se, vodstvu fare. Ob tej priliki, ko kje pa si?’’. Kakor da bi govoril se župniku p. Tomažu zah val ju-gluhim ušesom. Sjaet iščem, vse jemo za njegovo delo v našem kote oblezem. Je ne najdem. Je farnem Občestvu, pozdravljamo
Tri leta pozneje 27. aprila je pri-
grebni zavod na sedanjih prostorih. Na sedanjem prostoru je to-
Lemontske drobtinice
Nekaj misli o presv. Srcu.
Praznik presv. Srca je sicer za nami, a Mu bo gotovo všeč, če se ga zopet spomnimo in mu posvetimo nekaj misli. Od vse
kot pogrebni direktorji in bal-merji.
*
Biiragov dan 3. in 4. sept. se kaj naglo bliža. Prav je, da urediš svoje počitnice tako, da boš lahko navzoč na Baragovem dnevu. Pokažimo s svojo udeležbo, da se resno trudimo za Baragovo beatifikacijo. Baragov dan naj ne bo le zunanja slovesnost,' ampak naj izzveni v mogočno prošnjo k Bogu, da poveliča Friderika Baraga s čudeži. Treba je vere in molitve, pa tudi še drugih žrtev, da bomo lahko ga nekoč slavili na naših oltarjih. Molimo pa tudi za lepo vreme za Baragov dan!
*
Prejmite iskrene pozdrave od “Totega Štajerca”
Iz Kluba euclidskih upokojencev
EUCLID, O. — Kljub vročini, ki je pridivjala z vso silo, je bila seja v juliju dobro obiskana. Radi se snidejo naši fantje m dekleta, da malo pokramljajo med seboj.
Julijsko sejo je obiskal euc-lidski mestni odbornik Michael Kosmetos. Govoril je o zadnjih velikih poplavah v kleteh in o projektu, ki bi naj to v bodoče preprečil. Veliko bo treba preurediti in to bo stalo milijone. Mesto ima sedaj tri ambulance na razpolago in šest novih policajev.
Na poslovno mesto se je vrnil krepak in dobro pozdravljen
ljubeznijo sem te ljubil,” pravi Bog sam. Ali se ne spodobi, da potem vračamo ljubezen za ljubezen? Pravica to zahteva.
Kako naj vračamo presv. Srcu ljubezen? Glavno je, da izpolnjujemo božje zapovedi. “Kdor izpolnjuje moje zapovedi, tisti me ljubi.” V njih je obsežena vsa postava in svetost, je Kristus razjasnil mladeniču, ki pa, žal, ni mogel zapustiti bogastva ir. s tem darovati Bogu še-nekaj več, kar On zahteva od navadnih kristjanov, zato je žalosten odšel — evangelijski sveti niso bili zanj. Redovniki jih morajo izpolnjevati, ker so se z obljubo zavezali.
Božje zapovedi vedno izpolnjevati pa ni lahko, to vemo 'z	i------------------
lastne skušnje. Iz svoje moči te-	povedati o takih, ki so °
ga ne zmoremo. Je težko slediti Prav*li pobožnost devet prvih
Fishingerja zapel vrsto lepih slovenskih pesmi, kar je dalo večeru še poseben povdarek. V imenu slovenske folklorne skupine ŠARC je spregovorila članica te skupine. Na zadnje je spregovo-ril g. zupnikj sam. Nanizal je Mrvi podpredsednik John Kau-razne misli v zvezi z njegovim šek. Toplo se zahvali vsem za
bodrilne karte in telefonske klice v času bolezni.
Častni predsednik Krist Sto-kel se je iskreno zahvalil vsem, ki so obiskovali ženo Jennie v času bolezni, in za sožalne karte ob času njene smrti. Na julijski $eji smo imeli precej obiskov. Iz Jugoslavije nas je obiskal naš član Ahacij Precelj, ki
kakor da bi se nalašč jiogreznila, ne vem kam. Postajam jezen in hud. Ko bi me takrat srečali, bi vas prebodel z očmi. Tudi jeza ne zaleže nič. Spet hodim iz kota v kot, palice ni m ni. “Presneta reč, kje jia si vendar?
novega g. župnika in mu želimo dobrodošlico.
*
P. Pelagij Majhenič OFM je pred kratkim v Lemontu obhajal 40-letnico mašništva. Je tudi eden od “Totih Štajercev”. Do-
fostajam utrujen od iskanja.Ima je od Sv. Trojice v Sloven-Moral bi na obisk ali na izpre-jskih goricah, štajerski rojaki, hod ali v trgovino. Saj ni daleč, a tudi drugi Slovertci se ga radi 'Komaj kakih 50 čevljev, pa brez j spominjamo, ko je bil kaplan pri nje ne morem in ne morem Co'Sv štefnnn p iPoGoHn volimo
Sv. Štefanu. P. Pelagiju želimo dočakati še zlato mašo!
»»•
V AD je bil pred kratkim objavljen proglas Slov. Nar. Odbora Slovencem v zVezi z neizpolnjevanjem dogovorov v Hel-
nje ne morem in ne morem, če bi lahko, bi jo pustil in jo pozabil, naj zgnije v svojem skri-. volišču. Saj mi je samo v napp-ek. Ko mine vsa moja potrjaež-Ijivost — imam jo precej, ker limam žene, — izbruhne v meni. Kje jta s.i, oglasi se ti, pfe-j sinkih o človečanskih pravicah reta, prekvata, saprabolt, neu- od jugoslovanske strani. Ni bilo mha palica? če te ne najdelm in povedano, ali so spomenico poje ne oglasiš, si kupim pa drugo, slali tudi vladam, ki se zavze-To pomaga. Najdem jo tam, majo za človečanske pravice. V kjer je nisem iskal. Tiho'čepi Kanadi sta Slov. Narodna Zve-/ kakem kotičku in me nedolžno za in društvo potikomimističnih gkda. Seveda jo stresem, žagi'- borcev Tabor poslali svoje spomini. sapiabolt, zakaj se nisi o- menice kanadski vladi z navedbo darila ■ • • Jeza je minila, tudi kršitev od strani jugoslovanske p .lo kletev sem požrl, jialico komunistične vlade. V Švici so ;em našel. Mojo Štalno šprem- zastopniki raznih narodnosti, ijevalko. Tudi druge palice ni med njimi tudi Slovenci (dr. K bilo trebalo kupiti. Tudi to je ne- Voj skaj poslali spomenico švi-kaj vredno, ker je mojem žepu carski vladi. Ali je bilo kaj stor-.talna s.iisa. . . .	bjeno s slovenske strani v Ame-
rlki? v Chicaigu je bil pred več Ko bo?te to brali, bo župnik leti sestavljen nek ain hoc odbor, j). Tomaž Huge Žq odšel na novo ki je pošiljal ameriški vladi raz-'službeno mesto. Na mesto njega ne spomenice (n. pr. o zatiranju no pnsel za župnika p. Klavdij koroških Slovencev). Podpiso-Okbrn. — Farne organizacije so Valjih jc sedaj že pokojni Frank p. Tomažu v soboto, d6. julija Shonta. priredile depo odhodlilico v veli-1	.	*
ki svetoštelanski dvorahi, ki je! Letos obhaja slovenski pogre-
o.tu polnsv Zvrstili so še govor- bni zavod Louis žhfran na 1941- kapliči na Orlovem vrhu Slo- rojakinja, Tabor DSPB Cleve-mkl 2z'flh ('eikvenih orj^aniza- 43 \V. Cennak Rd. petdesetletni- venske pristave. Hvaležni smo (land Se Ti še enkrat najlepše o.i: Materno društvh, Holy co cb,i(oja. Louis Žefran prvi iz- * • ^-	I..................
£,X V-OXXHW, OXX J
domuje v prelepi Sloveniji že božjemu Srcu
dolgo let, vendar se nas spominja letno z obiski. Obiskala nas je tudi sorodnica Andyja Hrvatina, doma na Reki.
dudi Floridčani so se vrnili na parmesečni oddih. Med nami so bili Mary Kramer, Ann Stanonik in drugi.
Frank česen je poročal, da so s seje Federacije klubov upokojencev poslali protest proti pošiljanju brezplačnega orožja v tuje dežele in protest za znižanje plina družbi East Ohio Gas.
Za Klub društev je poročal Janša, da so člani našega kluba zmagali v balincarski tekmi v Euelidskem domu.
Bolni so naši člani: Joe Kovač, Mary Zaman, Marie Videtič, Pauline Durjgva, Matilda Ogrinc in Cris Dacar.
Vsem bolnikom želimo haj-večje bogastvo sveta “zdrav-
K-
Umrli so v juniju: Andy Mi-skevic, Jennie ištokel, Mary Zupančič in Ludvik Radell.
Pogrebci za julij so: Josephine in Al Komenshek, Vic in Joe Zak.
Prihodnja seja bo 3. avgustu v navadnih prostorih in ob navadnem času.
M. Bozich
duše bodo očiščene in Bogu bo zadoščeno. Seveda to velja za male grehe; smrtnih se moramo iznebiti v zakramentih pokore.
Jezus je dal po' Margareti častilcem Svojega Srca 12 obljub. Pred leti smo razpravljali o njih v AD. Danes se spomnimo najvažnejše tolažilne obljube: “Kdor vredno prejme sv. obhajilo na devet prvih petkov, enega za drugim, ne bo umrl brez sv. zakramentov, umrl bo v milosti božji. Ali ne želimo vsi srečati Sodnika, oblečeni v svatovsko obleko posvečujoče milosti božje? Jezus drži svoje obljube — zagotovimo si srečno smrt s pobožnostjo devetih prvih petkov. Kdor jih še ni opravil, naj ne odlaša. Tisti, ki smo jih že opravili, pa nadaljujmo s tem vsak prvi petek. Ako le moremo, ne opustimo nobenega za-dostilnega obhajila na prvi Pe' tek!
Katoliški duhovniki bi lahko napisali knjige o srečnih smrtih častilcev presv. Srca. Koliko bi
s križem na rami Gospodu po ozki trnjevi poti skozi življenje.
Zato nam pa je zapustil Jezus pomoč v zakramentih svoje Cerkve. Ako se jih poslužujemo, moremo tudi mi priznati s sv. Pavlom:	“Vse premorem v
Njern, ki me krepča. Kadar sem slab, sem močan.” Le obrnimo se k evharističnemu Srcu, Id nas čaka v tabernakljih naših cerkva in bomo izpolnjevali zapovedi in obenem rasli v svetosti.
Tistim, ki jih ljubimo, tako radi ustrežemo, ali ne?
Niti prositi jim ni treba — že iz obraza jim beremo željo in jim iz srca radi napravimo veselje. Jezus pa že nad 300 let prosi človeštvo, naj Mu začne
petkov, a so pozneje zašli v i3' bor brezbožcev. Usmiljeno Srcr Jezusovo jim je dalo milost ke-sanjh, četudi jih je svet obsodil* Imeli so dobro voljo in radi za" dostilnih sv. obhajil nekoč ji1^1 je prišlo božje Srce na ponFF' S tem pa ni rečeno, da poten1 lahko živimo, kakor hočemo. T° bi bilo predrzno zaupanje v boŽ' je usmiljenje. Znalo bi se nam zgoditi kot nekoč nekemu Francozu.
Bil je velik grešnik. Njefi0' va okolica je vedela veliko ?l'r bega o njem — bil jim je v P°' hujšanje. Nevarno je zbolel-bolnici so mu prigovarjali, ^ prejme zakramente za umiral0 ce, ker ni veliko upanja. Boh11' pa ni hotel poslušati, češ, noS^ Iškapulir. Marija je obljubil3’
hajila. Svet veliko greši in o pokori in zadostovanju za grehe noče nič slišati. Ker tudi mi grešimo, smo dolžni zadostovati s prejemom sv.
TABOR se zahvaljuje
CLEVELAND. O. — Vsem slovenskim rojakom in rojakinjam naj lepša h vaja za lep odziv klicu Tabora k spominski proslavi slovenskega domobranstva, katera Se je vršila v nedeljo, Ž6. junija, pri spominski
vračati ljubezen. Po sv. Marga-|kJr ufnrje , ^^rjem, ne b° reti nam .,6 povedal, da zeli, naj videl pekla Ni pustil duhovn1' Mu odpremo svoja srca in ga ka blizu Ko je umiral) s0 g* pogosto, ako mogoče vsak dan, |pr.eoblačilj in ška lir se je ^ prejemamo v sv. obhajilu. Po-;m(;šal med perilo Mož je u^1 sebno veliko važnost pa je Je- ;brez škapulirja. Ta dogodek s1' zus. položil v zadostilna sv. ob- cer ne da k našeniu predrl
V-o-iilo	c, A	1
tu, a nam pojasni, da ne sn mo predrzno zaupati in zrav ^ brezskrbno prelamljati božJ postavo.
Naša profesorica s. Berhn13’1^ nam je nekoč pripovedoval3 smrti njenega očeta, ki je z v družino častil Gospodovo Src^ Vsak prvi petek v mesecu 1 šel k sv. maši in prejel zad°s ^ no sv. obhajilo. Zadnji dan govega življenja je bil Pry*v^:e tek junija. Ker so ravno čes zorele, jih je šel obirat takoj zajtrku, ko se je vrnil iz cerC j, Fo lestvi je splezal na drevo ^ soko proti vrhu krošnje. ^ je zlomila pod njegovo težo, je padel tako nesrečno, da 31 ^ zlomil vrat. Ni bilo nobene V^ moči. Poklicani zdravnik je ^ gel ubogi družini samo P°^e g0 ti, da je oče mrtev. Seveda^ vsi žalovali in jokali, a tol3^
obhajila, rie samo za svoje grehe v žarečo peč ljubezni presv.
Srca, bodo v njih zgoreli in naše
Clevelandu. Vseh avtomobilov v tej spominski koloni je bilo preko 80. Avtomobili so bili o-krašeni z ameriškimi in slovenskimi zastavami. Res, bilo je nekaj izrednega! Utihnili so glasovi, pot časa nas vodi k zatonu našega pričevanja, ostaja pa nam upanje, da spomin na žrtve slovenskega naroda — slovenskega domobranstva — ne preide v pozabljenost.
Globoka hvaležnost č. duhovniku rev. Mirku Kozini za duhovno vodstvo spominske proslave. Spominsko sv. mašo je _	_
daroval rev. Mirko Kozina, pri- kmalu po sv. obhajilu, sostvoval pa mu je rev. Casl, ki Z zanimanjem sem čit3la je prišel za to iz Kanade. Obe-, dni glasilo slovenske žUPn
Veselo presenečena sem zagledala črno na b^jjj
jih je zavest, da je oče
ma duhovnikoma izreka Tabor, DSPB Cleveland, iskreno hvalo. Naša globoka zahvala ženam za ti ud in čas, ki ga je zahtevala priprava kosila. Ifosebtto zahvalo izrekamo ge. Anici Hočevar, ki je prčvzela vso bUgovornost kuhinje. Veliko zahvalo izrekamo vsem ženam-materam za riardvano pecivo. Najlepša hvala vsem, ki so prisostvovali tej spominski proslavi v svojih narodnih nošah. Posebno zahvalo izrekamo flr. Milanu Pavlovčiču, ki je preko radijskih valov objavljal slovenski javnosti'to spominsko proslavo. Vsem, prav vsem, ki so kakorkoli že pomagali, da je bila ta spominska proslava tako lepo- pripravljena.; iskrena h vaja! Slovenski rojak,
jo;
Vsa župnija se je na presv. Srca skupno PoS^,at)il Njemu. In g. župnik je ^ ž Lipljane, naj se PosanAcu-družine posvetijo presv. ^ Ponudil se je, da bo r3^ na dom in opravil družine presv. Srcu. Kak° biti-taka fara s svojim župn všeč Bogu! Presv. ’’rce..b0^^il£,' valo na nje potoke svoj1 .g3n sti! Ne! Ni še ves svet 2®^ hudobcu! Presv. Srce se P^ži-čuje naše rojake, ki _+,* «'
Tt) _ __--------vi	¥vati '
; da more potem bdpu?u ^

vsem, ki so še vključili v avto- zahvali, da si prišel na Spomin-
Name, Lc.n,	(,ui!d, ki so se praSani slovenski pogrebni di- mobilsko kdtorto — procesijo ^Jskfc proslavo!
župni u za va 1 o 2d njegovo pb- I'ektbr je pričel s pogrebnim za- katere začetek je bil v niestul . ; - ;	vScfbfir ?TABQR-a
stim, ki ga zasmehuje.)0’
čujejo in sovražijo.	jfjiJ1
med nami veliko Pof^^gtiJcA prijateljev, gorečih °® . ^at rojakinja, Tabor DSPB Cleve- svojega Srca, ki bodo 3
apostoli Njegovo slavo- ^o}c čilo jih pa naj 7^C	,
Srce! In jih nikoli 116 “ . V3, °5 s. M. Lav031
r*2.
KANADSKA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Vroči val, ki je mučil blizu dva tedna srednji del Severne Amerike, je zajel tudi del Kanade. S koncem preteklega tedna je vročino in soparico nasadil prijeten hlad ter nam dal priložnost za oddih, počitek in dobro spanje. Ta sprememba je
je Proti-inflacijska komisija določila za te uslužbence do največ na $2,400.
*
Vesoljski ladji Viking sta letos ponovno poročali o obsežnih viharjih na planetu Marsu. To je močno spremenilo mnenje izboljšala splošno razpoloženje, | strokovnjakov o Marsu, kjer so ni pa spremenila položaja v de-!doslej sodili, da pride kvečjemu želi. Gospodarstvo se še vedno do enega velikega viharja v obotavlja, brezposelnost je ne-j vsakem Marsovem letu in to v kje okoli 8% in ni veliko izgle- U^su, ko je Mars najbližje Son-dov, da bi se zmanjšala. Vlada cu-pripravlja načrt za večja javna
dela, ki bi naj vsaj preprečila povečanje brezposelnosti njo zimo, če jo že ne zmanjšala.
Vladna stranka preudar j a smisel in smotrnost novih zveznih volitev v letošnji jeseni, ko kažejo povpraševanja, da uživa močno podporo med volivci. Ko se precejšnje število' liberalne stranke vnema za volitve, jih prenekateri odsvetujejo v negotovosti, da bi prav razpust parlamenta in nove volitve brez resničnega vzroka vznejevoljile volivce in jih obrnile proti vladi.
Odločna zmaga bi seveda u-trdila položaj liberalne vlade za prihodnja leta. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau se je pretekli teden o tem posvetoval z vodniki liberalnih strank v posameznih pokrajinah.
*
Ontarijska vlada je odklonila najnižjo ponudbo za zgraditev 190 novih voz cestne železnice v Torontu, ki jo je poslalo podjetje i? Montreala v Quebecu, in naročilo dalo ontarijskemu podjetju, katerega cena za naročilo je za 2.14 milijonov dolarjev višja. Prometni minister Ontaria James Snow je to odločitev utemeljil z veliko brezposelnostjo v Ontariu, da bi šla taka naročila drugam.
To je očitno ozko pokrajinsko gledanje, ki koristi kvibeškemu gibanju za neodvisnost, je pripomnil k tej odločitvi minister zvezne vlade. Brezposelnost v pokrajini Kvibek je namreč še Večja kot v Ontariu. Ce bo vsa-ka pokrajina gledala samo na Sebe, bodo vezi skupnosti bolj ’n bolj popuščale in spravile končno v resno nevarnost obstoj Kanade.
Izabela Peron, nekdanja plesalka, ki je kot žena Perona tega nasledila v predsedstvu Argentine, živi samotno v zapo-ru na pomorskem oporišču. Prešla je v tako malodušje, da si je Uedavno hotela vzeti življenje, Pa se ji ni posrečilo. Zaužila je ^oliko količino uspavalnih tab-t®!) pa so jo rešili, ko so ji še Pravočasno temeljito izpraznili želodec.
Izabelo Peron je vojaštvo lani °dstavilo in jo obtožilo ponever-!anja javnega denarja in slabega upravljanja republike. Iz ttjene okolice prihajajo govorici da se bo Izabela, če bo pu-sčePa na svobpdo, vrnila v šj>a-
mi? In se tam umkanila v samostan.
V Južni Afriki raste negoto-letoš- j vost mect vladajočo belo manjši-bodo |no tn prenekateri beli so se odločili za selitev v mirnejše in varnejše države, “dokler je še čas”. Doseljevanje iz Evrope in drugod Se je skoraj čisto ustavilo, edino iz sosednje Rodezije prihajajo beli, ker je Južna A-fiika za nje še vedno varnejša kot Rodezija.
Pred nekaj meseci je desničarski list v Johannesburgu objavil sestavek z velikim naslovom na prvi strani, v katerem je trdil, da cela letala zdravnikov zapuščajo Južno Afriko in se selijo v ZDA. Pokazalo se je kasneje, da se je res veliko število juižno-afriških zdravnikov prijavilo za selitev v ZDA za “vsak slučaj”, dokler taka možnost še obstoja. Zvedeli so namreč, da bodo ZDA omejile ali celo čisto ustavile vseljevanje tujih zdravnikov.
*
Zvezna vlada v Washingtonu in zavarovalne družbe pr&učuje-jo položaj zavarovanja preko 2,000 trgovin v New Yorku, ki so bile požgane in oplenjene tekom 13. in 14. julija, ko je mesto New York padlo zaradi prekinitve električne oskrbe v temo.
Slovenske melodije na radio postaji 0FQR 92.5 v Montreain
MONTREAL, Que. — Veliko naših ljudi v Montrealu posluša privatne radio-postaje v Veliki [preko 'dneva priljubljeno radio Britaniji. 32% pri radio postaji j postajo CFQR FM 92.5, ki odda-v Bradfordu in manjše deleže v ; ja melodije raznih narodnosti, petih drugih manjših radio po-! Mnogokrat smo se pogovarjali o
V Britaniji razpravljajo o velikem deležu kanadskih družb v lastništvu privatnih radijskih postaj v Veliki Britaniji. Standard Broadcasting Corp. Ltd. v Torontu je lastnica 29% v Capital Radio, London, naj večje
stajah, ki se ukvarjajo s trgovskim in drugim oglaševanjem. Selkirk Communications Ltd. je lastnica 49.9% London Broadcasting, edine druge privatne trgovinske radijske postaje v Londonu. 30% slične radio postaje v Edinburghu in nekaj manj še v par drugih postajah.
Časopisje, ki obravnava kanadski delež v lastovanju britanskih radijskih postaj, sodi, da bi bilo prav,'če bi britanska vlada sledila zgledu kanadske in omejila tuje lastništvo radijskih postaj na največ 20%.
*
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu ne vidi posebno rožnate bodočnosti za kanadsko gospodarstvo vsaj do srede prihodnjega leta. Nove vloge bodo v tem času skromne, produkcija ne bo rast-
18.
ta
Španija je pretekli teden julija poslednjič obhajala dan kot dela prost spominski dan. Ta dan je obletnica začetka državljanske vojne v Španiji leta 1936, ki se je končala z zmago gen/ Franca. Novi režim hoče na ta dan uradno pozabiti, kot hoče odstraniti večino ostalih spominov za dobo Francovega režima.
•
Nekdanji ameriški vojaški begunci v Kanadi, ki so sprejeli kanadsko državljanstvo, ne morejo obiskati ZDA brez poseb-
tem, kako prijetno ibi bilo, da bi tudi Slovenci slišali kaiko našo “vižo” na tej postaji. Saj smo nekateri že skoraj trideset let v Montrealu, pa tega še nismo doživeli.
Poslopje omenjene postaje se nahaja na prvem vogalu, kjer jaz živim. Sam pri sebi sem se predi par tedni res odločil in odšel na urad te postaje. V sprejemni sobi me je* tajnica vprašala, če sem se telefonsko že dogovoril za sestanek z ravnateljem. Odgovoril sem, da ne. Predlaga mi, naj to takoj storim in naj pridem, ko me bodo poklicali. “Appointment” naj napravim za g. Vence Randolfa, ki je manager radijske postaje. Prosil sem jo, naj poizve, ako je g. Randolf v .pisarni in mu bom od doma telefoniral. Ona pokliče in oglasil se je sam g.
la več kot 3%, brezposelnost ^andolf- Razložila mu je, žabo ostala na sedanji višini, infla- j f™'. n	'pa. e^a
cija pa se ne bo dosti zmanj-
šala. Ta napoved je bila sestavljena na temelju podatkov, ki jih je dala na razpolago kanadska vlada.
Sovjetski vojaški ataše Vale-1 rij Smirnov je iskal nedovoljene industrijske informacije v,
Kanadi in je zato kanadsko 7,u-l__. t	_	, . ,
nanje ministrstvo, ko je ataše i35? 5loyenskih_di^>n, kj skoraj
odšel na dopust, o tem obvesti-
me takoj pošlje k njemu. Zahvalil sem se ji za storjeno uslugo in odšel v pisarno g. Randolfa. Moje ime je že imel. in s konca dolgega hodnika me je poklical: “Tony here”.
Lepo ga pozdravim in se mu predstavim. Takoj sem mu razložil, zakaj sem prišel. Omenil sem mu, da je tu v mestu nad
postale OFQR FM 9.25. v Montrealu.
Res zgodilo se je, kar smo včasih dejali doma: “Beseda ni konj!”
T. Koritnik
^ Britaniji gostuje godba 100 ^eklet iz Alberte. Številna god-a težave pri iskanju pri-rrhrnih prostorov za vaje v Slavnem mestu Londonu. Ka-
lo sovjetsko poslaništvo z zahtevo, da Smirnov s tem preneha, če se bo vrnil v Kanado, ker +o ni združljivo s položajem vojaškega atašeja.
*
V Britaniji objavljena knjiga trdi, da je zapiranje oporečnikov v Sovjetski zvezi v duševne bolnišnice (Umobolnice) nekaj obsežnega in načrtno vodenega. Pisca navajata v knjigi “Political Hospital'’ 210 takih primerov.
*
Predsednik zvezne vlade Trudeau je pozval pokrajinske vlade, naj odklonijo predlog kvibeške pokrajinske vlade za pogajanja o učenju francoščine v posameznih pokrajinah ter o učenju angleščine v Kvibeku. Po sedanjih predpisih je 80;% nega dovoljenja vlade ZDA. Po francosko govorečih Kanadča-zakonu ZDA so ti ljudje “neza-^nov, ki živijo izven Kvibeka, željeni tujci”, ki so izgubili pra- omogočeno šolanje v francošči-vico, da bi kdaj zopet postali; ni. državljani ZDA.
Kanadski zdravniki uhajajo
OTTAWA, Ont. — Kanada je ena od držav, ki se mora zatekati k iskanju strokovnjakov v tujini.
Nedavno objavljeno poročilo kanadskega medicinskega združenja pa je pokazalo, da je slika povsem drugačna, kadar gre za zdravnika.
Samo v minulem letu je zapustilo Kanado 163 zdravnikov, skoraj vsak teden pa jih kakih 30 zahteva tako imenovano diplomo o kvalifikacijah, ki jim omogoča zaposlitev v vsaki medicinski ustariovi v ZDA, kamor v glavnem ti specialisti tudi odhajajo. Ta pojav pojasnjujejo z dejstvom, da so v ZDA davki na zdravniške storitve za ?0% nižji, plače pa tudi do 40% presegajo kanadske.
Poročilo kanadskega medicinskega združenja so poslali zdravniki tudi zvezni vladi hkrati z zahtevo, da pretehta naj novejše statistične podatke in spremeni sistem obdavčevanja zdravnikov, ki so v najproduktivnejših letih svojega dela prisiljeni svoje usluge nuditi tuji državi.
vsi poslušajo preko dneva nje govo priljubljeno postajo. A ha žalost poslušamo le grške, ita-Ijanske, nemške in druge melodije, nikdar pa ne pride na vrsto kaj slovenskega na GFQR.
Povedal mi je takoj, da doslej še nihče ni vprašal po slovenskih melodijah, še manj pa, da bi on imel naše plošče v svoji “library”. Imel sem s seboj dvoje malih plošč, ki jih je takoj preizkusil. Všeč so mu bile in prevedel sem mu imena pesmi iz slovenščine v angleščino. Zabeležil si jih je s svoj program in mi naročil, naj jih prinesem kaj več. Čez pol ure sem mu prinesel še 14 velikih plošč, s katerih bo n j emu i primerne melodije posnel na trak. čez kaka dva tedna bodo že pfišle v radijski program in bomo tako tudi med tednom od časa do časa mogli slišati naše domače pesmi, tako mi je dejal. Nekaj dni pozneje mi je g. Vence telefoniral,
Obilje orožja
OTTAWA, Ont. — Po najnovejših podatkih statističnega u-rada ima strelno orožje kar 5.3 milijonov kanadskih gospodinjstev. Z drugimi besedami: na vsakih tisoč Kanadčanov je oboroženih 146, nekateri od njih imajo celo po dve ali še več pušk in pištol.
Po zakonu, ki je v nekaterih kanadskih provincah še vedno v veljavi, lahko kupi puško ali pištolo vsakdo, kdor je dopolnil petnjast let.
Nekdanje oporišče Bomarc protiletalskih raket, 70 milj severozahodno od Montreala, bo spremenjeno v zvezni zapor za okoli 110 jetnikov z najmanjšo varnostno zaporo. Oporišče obsega 463 akrov in ima vse potrebne naprave jn st.avbe. Nekdaj je bilo del Skupne letalske obrambe Severne Amerike.
Slovenska davnina
Tlopisje in krajepisje slovenskih alpskih predelov kaže na starodavnosti, ki jih zmore doumeti gamo nekdo, ki spozna prastaro gospodarstvo ih oblikovi-tost površja. Kraji kot Lulblapa, Lubin, Lubno, Lubel (napačno slovanjeno z -Ij kot Ljubljana, Ljubljana, Ljubinj, Ljubno Ljubelj . . .) izvirajo menda iz slovenske besede “lub” ali “lob”,,ki je pomenila vzvišeno čelno kost, lobanjo, vzvišen kraj, pravi dr.
Komunistična partija v 'Veliki Britaniji, ki je štela lani Okoli 28,000 članov, se je razklala, ko se je od večine ločilo kakih 8000 članov in ustanovilo novo, Moški vdano Komunistično partijo. Komunistična partija nima ^	I nobenega zastopnika v britan-
riadske godbenice so na potova- |skem parlamentu, po Evropi in bodo obiskale
h ju
s^upnb 8 držav.
Bell Canada je svojim vodil-^rn uradnikom povečala plače breko dovoljene meje v pretekom '
Razprodaja olimpijske vasi
OTTAWA, Ont. — Olimpijsko vas, zdaj razpuščen in prazen kompleks poslopij, dvoran in športnih igrišč, kjer je lani živelo dvanajst tisoč športnikov* z vsega sveta, bodo špremenilii v stanovanjsko naselje.
Dve veličastni poslopji-pira-midi, ki sta stali okoli 90 milijonov dolarjev, bodo za komaj 37 milijonov dolarjev prodali organizacijam, ki skrbe za stanovanjske probleme socialno o-groženh družin ali organizacijam, ki nudijo pomoč otroškim ustanovam.
Montrealski mestni odbor je dneve in dneve delil dobrodelnim ustanovam postelje, stole, namizne svetilke in druge predmete, da bi se znebil stroškov
Henrik Tuma (Jadranski alma-da bomo prvo našo pesem slišali nah, 1923, str. 133). Vse to je na CFQR FM 9.25 v nedeljo, to bilo na današnjih tleh, še pred je na Fathersday ob treh po- Rimljani.
poldne. ,	j Menda so Rimljani na naših
Ko smo bili tisto nedeljo na tleh in na beneških ravninah farmi, sem po sv. maši razširil premagali utrjene keltske nato novico med naše ljudi. Skup- selbihe, niso pa prizadeli nič hu-no z vso mojo družino, z župni- dega kmečkemu ljudstvu, ki pa kom č. g. Jeretino in sestrama ni bilo keltsko, ampak venetsko Mirando in Kristino smo po ko-j in je govorilo jezik, podoben slo-silu čakali da zaslišimo našo pe- Venskemu. Rimljan Plinij nam sem preko radia CFQR 9.25 pr-j je zapisal glavne reke Karnije in I vikrat v Montrealu. Nekako ob Veneti je, ki zvenijo čisto sloven-3.20 PM zadoni lepa melodija jako še danes: Liquentia = Li-
venskim. Kako to?
Ena razlaga je, da so tod bivali Veneti in govorili jezik, podoben slovenščini. Ali pa so bili Slovenci tu že od nekdaj. Imena, ki se pojavljajo po vseh Alpah, tja do Švice, so npr.: tamar, fra-ta (nizko grmičje), lasta (kame-nita skrila), pola in polica, lepo-ča oz. lapoč (široka mlakuža v planinah), medrje (ograjen prostor za živino), bajta, pojata, brajda, ronki, debro, dol, dob, dobrava, duple, gradišče, greben, griža (drobno kamenje, grič), holm, hum, grapa, krnica, tura, grintovec, griva, kepa, prevale, konta (vrh nad pi’epadi), kukla (velika skala), kucelj, jezero, jaška, jalovec, javor, kal, kopa— kepa, kot, kras, skrotje in kruto, škrapa in krepa, lanež, lan, lažna, lazine, lopa, log, loka, lokve, lom, meli, mirje in mir (zid brez malte), močilo muzec (od mol--sti), olšje ali avšje, osoje, pal, peč, plešiv, peski, pir, planja, ravne, ravnica, plaz, viš, polje, prag, predel, predolina, prod, prosek, pustota, pušča, rajda ali rida, reka, ret je, rob, rod, roje, žleb, rov, rove, ruda, rupa, rut ali rovt, sedlo vrh, škrbina, silje, skril, skuta, slatnik, župa, sleč, studor, sleme, beč, suha, sija, škedenj, špica, teme, gumno, tre-bež, bedenj.
Imena kot “Fratta” in “Ron-co” sledimo vse do Rima. Frata, Jfratje pomeni nizko grmičje, ki so ga nekoč nasekali in posušili za zimo ,za prehrano drobnice. Ronek, bolj znan kot (ob)ronek, pa je menda splošno znan izraz. Mnogo teh izrazov je najti tudi v latinščini, saj se je ta jezik bogatil predvsem iz drugih italskih jezikov. Odtod toliko podobnih besed v slovenščini in latinščini, npr. “Idomus — dom”. To pa pomeni, da je slovenščina prastar jezik, ki označuje prastaro kmečko kulturo. Kako so se potem menjala ljudstva, je spet novo vprašanje. Kaj je zgodovina zaznamovala s svojimi listinami in česa ni, je spet tretje vprašanje. — škoda, da;s tega funkcionalnega vidika doslej slovenski jezik ni bil upoštevan. Tako lahko po preprosti pameti starodavna slovenska “stala” pride od nem. Stali, dasi se ista beseda mahaja tudi v franc. angl. ital. 'grščini in še kje. Nobeden pa ni pomislil, da je lahko skupna, saj označuje pradavno kmečko poslopje za živino. In živinoreja je poleg poljedelstva prastaro človeško opravilo.
Naši slavisti so doslej preveč prepisovali nemške “znanstvene” razlage, ne da bi samostojno iskali slovenskih kulturnih ko-i-enin in s tem izrazja. Ogromno gradiva čaka na resno obledavo, ki pa na ljubljanski univerzi danes ni mogoča, ker se mora zaradi političnega pritiska opirati na južnoslovanski okvir, čeprav vsi znaki kažejo na samostojno slovensko narodno, kulturno in zgodovinsko korenino.
P. R.
-------o----—
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo v najem odraslim v Fleet Avenue okolici. Kličite po 4. uri pop. 341-5926.
-(114)
Hiša naprodaj
V Euclidu blizu E. 260 St. je naprodaj dupleks 6-6, v vsakem stanovanju 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, povsod preproge.
upson Realty
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(HO)
LARGE FAMILY?
Four bedroom single $14,200; also investment opportunity, 2 family house, 2 bedrooms each suite, $15,200. Both homes in very good condition. E. 71 and St. Clair area. These homes are back to back. Live in one and et the rents pay off mortage. Ask for Adolph J. Somrack. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick i 944-5440
(111)
House for Sale
E. 66th, 2 family, lovely 6 and 5, aluminum sided, modern kitchens and baths, 2 new furnaces all copper plumbing, new wiring and roof. 2 car garage. Mid teens.
CENTURY 21 ELCO REALTY 371-3555
Neko povpraševanje, ki pa mu
očitajo pomanjkanje skušnje in vzdrževanja pohištva, ki so ga strokovnosti, je objavilo, da je uporabljali samo dva tedna med v pokrajini Kvibek 62',' ljudi olimpijskimi igrami.
za ohranitev kanadske skupno-!	------o------
letu in je sedaj dobila na- sti, okoli 38'/<' pa jih zagovarja j Tisk je velesila,
°^lo, da jim od njih odtegne neodvisnost Kvibeka.	|	delajmo Za
l'0 $6,000. Dovoljen povišek plač
AMERIŠKO DOMOVINO!
Alpskega kvinteta. Skupno z orkestrovim ansamblom so zapeli pesem “Mreža iz sanj”.
G. manager Vence Randolf je držal besedo in Slovenci v Montrealu smo mu bnvaležn? za uslugo, ki nam jo je napravil.
To you Mr. Vence Randolf; the manager of Station CFQR FM 9.25:
We thank you very much for jour kindness.and understanding and for the help you gave us for “Slovenian” melodies that you put in to your program!
Drugi dan sem se g. Vencu lepo zahvalil in mu povedal, s kakšnim veseljem, so naši ljudje poslušali prvikrat slovensko pesem preko te tako znane radio
venza, Alša — Olša, Natisio cun\ Turo == Nadiža s Terom. Po današnji italijanski Benečiji srečamo še danes toliko slovenskih rečnih in krajevnih imen, dasi zgodovinsko tu nikoli niso 'bivali Slovenci, tako da se Ip-temu lahko čudimo: Px Fella Bella, Ceselans =*= Čez Klanc,- Gradiscie == Gradišče, Belgrad, Ragogna (po starem Raunia) c- Ravna, Udine," nem. Weiden slov. Viden (viden grič sredi ravnine), Treviso =± slov. Trebež (otre-bljen svet), reka Piave = Plava, pa vse Ido Ravenne -- Ravne. . . . Če bi v teh predelih bivali naseljeni kot kmetje res Galci ali Kelti, bi morala biti imena pač
Dvanajst imen za julij
Mali srpan, srpan, žetnjek, Pšeničnik, senenec, Jakobov mesec,, jakobvščak, šentjakobnik, srpnik, seseladof, s e d e m n i k, sredoleten — vse to so izpričana stara Slovenska imena za julij, prvi mesec druge polovice leta.
Zanimivo je, da za ta mesec skoraj ni splošnih vremenskih pregovorov, ki jih vsem drugim mesecem ne manjka. Le dva navajamo — govdrita seveda zavzeti skrbi Slovencev za vin sko kapljico: “Je tega meseca presuho; ostane grozdje drobno.” — “Mrzel in moker mali srpan — trtnemu sadu je močno v bran.”
Drugi pregovori so navezani nq posamezne dni, zlasti na Marjeto (20. jul.) in še več ha; Jakoba (25. jul.).
hujših kaznivih dejanj oziroma po statistiki 75 na uro.
Po podatkih newyorške policije se je znižalo število umorov, posilstev in poskusov uboja, zato pa je bilo več roparskih napadov, poneverb in tatvin avtomobilov.
CLEVELANDTO:
MALI OGLASI
16nun Sound Movie Projector SlOO. Call 361-4i088, ask for Jim
(x)
REPAIRING
Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100.
(x)
Sobe oddajo
Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na E. 71 St. pri St. Clair Avenue. Prednost ima ena oseba. Kličite 361-0989 po šesti zvečer.
(110)
ALI JEVO KAKOVOSTNO PLESKANJE (Ali Quality Painting) Zunanje in hotranje, tudi mizarsko in zidarsko delo.
Oli Shaqiri Cleveland, Oh 44102 961-0602
(117)
Harmonika naprodaj
Kromatična harmonika je poceni naprodaj. Kličite 431-1997.
—(109)
Apartment For Rent
On St. Clair Ave., 2 small bedrooms, living room, kitchen and bath. Call 361-5115 between 11 a.m. and 3 p.m„ except Wednesdays.	(x)
FOR RENT
Two bedrooms, bath, la(rge kitchen, dining room and living room, down, on E. 70 and St. Clair Ave. 5150 per mcinth plus utilities. Call 431-7014 overlings.
(109)
Small Farm for Sale
Miriiature Farm in Aery nice section of Mentor. 3 bedroom brick home, 2 firepldcds, 2 acres of land, with buildings, large vinevard, orchard, many, many extras, $74,900. By owner, 946-3226 or 946-6788, Mdnday thru Fri. only.	|	(U0)
Zločini na minute
V primerjavi z letbm 1975 se je število kaznivih dejanj v New
Help Wantisd
Part time cleaners wanted.
Call 524-04) 8
(110)
Za čiŠčenjjsi
Delno zaposlitev pri čiščenju
[keltska, toda imena so blizu slo- kov. Skupno je bilo nad 650.000
i	I
Yorku lani zvišalo zli 33 odstot- dobite, če kličete 52^-0438.^^
1

Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
Anica je kimala z glavo!časno, ker se je bila megla zgo-
in gledala na velikansko skladišče obleke in ponavljala pri sebi: To je njej za obleko, to je za predpasnike, to je za srajce, za krilo, za hlače, to je za Ju-
rija, za Tomaža, za Nežo, za Je- in glasno. Pripovedovala je o ne-
rico, za vse in vsakega nekaj, samo zame in Luko nič. A šiva naj vsem, možu, tašči, hlapcem in deklam, ona, nevesta na Peči. Jerici! Ljubi Bog, njej rada napravi in pastirju. A zakaj naj šiva Neži, zakaj Tomažu? Ali si ne zna Neža sama sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, ali nima denarja, pa bi si dal v vasi napraviti? Zakaj pa so šivilje; zato, da bo ona delala za vse? Vse večji se ji je zdel kup blaga, vse večje se ji je zdelo število ur, ki naj jih presedi za tem blagom. Kar nič ni vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roke.
‘‘Samo da mi obleko sešiješ do nedelje; drugo se ne mudi!” je zopet pripomnila tašča in ji pogledala ostro v obraz. Ko je videla, da je zamišljena, je pripomnila: “Zate nisem vzela ni-
stila in je bilo skoraj temno. Vendar pa so ji ure do večera minile hitreje, zakaj prišla je bila Marjanica in govorila po svoji preprosti navadi živahno
kem čudežu, ki se je zgodil v Lurdu, in naštevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zraven in koliko sveč je gorelo ter koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pečjo in izbirala iz pšenice ljuljko, svetil obraz v divni radosti. V družbi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan. Le včasih je morala prenehati z delom: in si pometi roke, ker jo je zeblo.
Zgodaj se je zvečerilo.
Po večerji je Anica zopet vzela šivanje v roke. Bila je sama. Misli, ki so jo čez dan morile, so se vračale, znova je mislila na Jurija. Začutila je prav jasno nevoljo nad njim: “Bolehen je, a se ne varuje in še ogiblje se me. Prav nič mu ni mar, kaj delam.” S silo je krotila svojo
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristotff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar,, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
‘‘SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Meeker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc
Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Dramatsko društvo Lilija ima za leto 1977-78 sledeči odbor: predsednik August Dragar; podpredsednik Rudi Hren; tajnik Štefan, Režonja, 914 E. 216 st., Euclid, 44119, tel. 531 7354; blagajnik Zdenka Zakrajšek; zapisnikarica Sylvia Krulc; por-gramski odbor: Ivan Jakomin, Jakob Mejač, Ivan Hauptman, Mojca Slak, Janez Tominc; oderski mojster Slavko Štepec, Frank Jenko, bara Lozje Mohar; reditelja Stane Krule, Pavle Hren; knjižničar I rank Jenko; športni referrenti Marko Jakomin, Peter Dragar, Janez Tominc; nadzorni odbor Matija Hočevar, Miro Celestina, Frank Zalar sr.
Članske seje so však prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
česar, saj nisi potrebna obleke, žalost, hotela se je prisiliti, da ne V treh letih je ne ponosiš.” Ko bi bila huda na Jurija. Ko se ji pa je videla, da je nevesta zbe- to ni posrečilo, je jokala sama
•gana in ne reče nobene, se je razjezila: “Če ti pa ni prav, moj Bog, ti pa svoje blago odstopim. Že potrpim.”
“Ne maram,” je dejala Anica. Nadejala pa se je nekoliko, da je Jurij kaj kupil zanjo. Ali Jurij je bil vstal precej rano in odšel z doma. Anica ni vedela, kaj je z njim. Tudi zvečer ji ni rekel ne besedice, kaj mu je svetoval zdravnik. Vzela je tašči mero in se lotila dela. Prst, kjer se je bila urezala, ji je nagajal in, ko je sedela sključena v sobi, jo je kmalu začelo zebsti v noge in roke. Obenem je začutila silno zapuščenost, dušilo jo je v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. Kar nekak odpor proti vsemu se je je polaščal. Delo ji ni hotelo izpod rok.
Tako ji je minil predpoldan; popoldne je bilo še bolj dolgo-
vase, brez solz ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj je le prišel Jurij. Sedel je. Bil je videti truden in slabe volje. Ona je mol čala.
“Ali ti ni kaj prav?” je vprašal mož.
Ozrla se je z žalostnim pogledom nanj. On se ji je približal.
“Anica, huda si, ker sem tak, je govoril. Ona ni vedela, ali se opravičuje ali se ji posmehuje. Zato je ostala nepremična, z očmi, uprtimi v delo. On pa je govoril kakor zase:
“Ne zameri mi. Bo prešlo. .Saj sam ne morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem z doma, tem laže mi je. Samo da ne vidim Peči, pa mi odleže. Pri tujih ljudeh posedim. Tuji ljudje vse drugače žive ko mi na Peči, in to me razvedri.”
(Dalje prihodnjič)
iwmiannnaimratmrannwtfflmrammmrautttmsmsmmmnsBngsmtstra
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE ' SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Oto-inicar, 1110 B. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-iVeljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: 1 Dorothy Strniša, Jennie Femec. — E >eje so vsako prvo nedeljo v mesecu c b 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Vic-taria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Roll 531-6167; zapisnikarica Mary Sti ’ancar. Nadzornice; Ivanka Tominec:, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zairtavonošinja Ivanka Kete. Skupno sv., obhajilo vsako prvo nedeljo v mefcecu pri 8. maši, isti dar popoldne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja y cerkven dvorani . '	"1
Društva Najsv. Imena
DltUŠTVO NAJSVETEJŠEGA UMENA FARE SV. VIDA
Dul lovni vodja Reverend Edward A. Pe vec, predsednik Stanley Hribar podpredsednik Joseph Hočevar, Blov. ;podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Greg Hribatr, 1253 E. 60 St, blagajnik Charlies Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecm pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Secretary Joseph Bati?
Secretary: Catherine Hopkins Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis
Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt
Stage: Joseph Novak, William Mehaffey, Frank Ivančič Publicity: Mollie Frank, Carolyn Budan, Charles Terček Our choral director is Vladimer Malečkar.
Rehearsals Wednesday evenings, 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-nik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
Pevska društvu
GLASBENA MATICA
The Officers for the year 1977 are as follows:
President: June Price 1st Vice President: Marie Shaver 2nd Vice President: Marie Skorich Treasurer: Carolyn Budan
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Pevovodja Ing. Franček Goren-šek, predsednik Frank Lovšin, podpredsednici Anuška Lekan in Anka Mihelič, tajnica Leni Skuibitz, blagajnik Lovro Rozman, arhivar Peter Dragar. Odborniki: Metka Hauptman, Andrej Kokal, Sonja Lekan, Muši Pogačnik, France Sever, Sonja Štepec in Janez Tominc. Nadzornika:	Ivan Hauptman in
Jože Likozar.
Naslov: Korotan, 1116 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Taj nik-blagaj nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbonAnn Kristoff, J. Capko, Frank Kristoff. 4 ^ (	,
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
James Novak Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godič August Pust Ann Opeka Frank Ažman John Milakovich 1st Alternate — Louis Peterlin Jr. 2nd Alternate — Robert Klancher Seje direktorija so vsak orugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd., Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor' Josde Škabar, Eddie Hampiri, Anna Bracklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE., EUCLID, OHIO
Predsednik Ed Leskovec, podpredsednik John Troha, 1839 Kapel Dr., tel. 261-5886, tajnik Ray Bradač, blagajnik William Frank, zapisnikar Joe Petrič Jr., nadzorniki! Louis Sajovic, John Hrovat, William Janša; gospodarski odbor: Al Nevine, George Carson, John Božic; direktorji: Joe Kušar, Phil Alich, Joe Klopovich, Ron Šuster; častni predsednik Joseph Trebeč, častni tajnik Stanley Pockar. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer v SDD na Recher Avenue.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat Jr., pod' predsed. Dan Pavšek, Sr., blagajnik Joseph Ferra, zapisnikarica Sophia
15335 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice-Preds. Mary Dolšak; Secretary j Treasurer Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Secretary, Florence Sla-by; Auditing Committee:	Mary
Koss, Sophie Bayuk, and Bertha Dovgan. Publicity Josephine Tom-sic.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.

SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Sitimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Frank Grdina, pod-
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Sec. — Ann Marie Zak Treas. — Frances Tavčar Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Ulrich Lube Josephine Stwan Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Frice
Magayna, fin. taj. Frank Koncilja; predsednik in upravnik Stane Vid-nadzorniki Mary O’Kicki, Fran- mar, tajnik Janez Ovsenik, blaga j-ces Somrak in Keith Smrekar, gos- nik Anton Oblak, oskrbnik Janez pod. odbor John Chumey, Eugene Košir, knjižničar Frank Cerar, od-Mareh, Bob Osolin, ostali direktorji borniki: Frank Tominc, John Zakel, Robert Osolin, Ed Habat, Joe Jerkič,' Frank Kamin, Frank Sleme, Joe nar. domov Joseph Ferra, Henry Starič, Jože Tominec, svetovalca: Bokal; upraviteljica Agnes Kolo-!Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom
vich. Seje so vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 7:30.
SLOVENIAN WORKMEN'S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
President: Anthony E. Sturm 1st Vice-Pres., Frank Videmsek 2nd Vice-Pres., Rudolph Zakely Financial Sec’y., Helen Sturm Treasurer, John Prince Rec. and Corresp. Sec’y., Cecelia M. Wolf
AUDITORS: Frank Kristoff, Ann Kristoff, Stanley Grk and Tony Umek.
HOUSE COMMITTEE:	Frank
Kristoff, Chmn., Frank Koss, Joe Prime, Stanley Grk, Tony Umek and Frank Videmsek.
Legal Advisor: John Prince Trustees: Jennie Marolt, Mary Dolšak and Boris Kozel Alternates: John Cech and Frank Grk
Meetings held every fourth Thursday at 8 p.m.
HALLS AVAILABLE FOR ALL OCCASIONS — phone 486-3018 or 5378.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jože Leben, 1. pod-pred. ‘Jože Kristanc, 2. podpred. Stane Rus, tajnik Filip Oreh, 29800 Robert St., Wickliffe, O. tel. 943 4681; blagaj. ga. Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Maks Jerič, Ivan Kosmač, Louis Lobe, Franc Lovšin,, Pavle Lavriša, Lojze Mohar, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Stanko Frisian, Janez Švigelj, Martin Tominc, Edi Veider, Janez Var-sek, Matt Novak in Vili Zadnikar, nadzorni odbor: Mate Resman, Branko Fajfer in gdč. Marija Lunder, razsodišče: Ivan Berlec, Franc Kovačič in Franc Urankar.
SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen.

NOVICE- i noga svela
NOVICE- fci jih potrebujete NOVICE!- M jih dobile je sveže NOVICE!- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaža v hiio
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki je ni naročen nanjo
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA T ' ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovno (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad Sl,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv* nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležita plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM1
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti la pojasnile, stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351*353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793*6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235


ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn°> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeosh0-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44l0?
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 S&
17010 Lake Shoie Blvd.
431-208*
531-6306
GRDINGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1231
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heigh«
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ^ vice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. gC prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razP0 vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway In Lake Shore Blvd-365 E. 156th St.	KE l'9
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 črna ambulanena posluga in aparat za vdihavanje kisik*’
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno mod,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
/