14. APRIL, - ŠTEVILKA « - LETO XXXT - ORNA S DINARIE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Se kar naprej prejemamo pisma in razglednice s pohvalnimi besedami iz raznih krajev, od koder so ženske z nami potovale na izlet na morje. TILKA BORŠTNER iz Prekope pri Vranskem piše med drugim, »ko sem doma pravila, kako lepo je bilo, so bili zelo veseli, da sem bila srečna skupaj z ostalimi.« BARBARA KOPRIVNIK z Resnika, izpod Pohorja, se je v drugo oglasila in ni pozabila Juretu Krašovcu zaželeli čimprejšnjega okrevanja, ostale pa povabiti (vabita oba z možem) na obisk. MILENA KRČEK iz Boča se zahvaljuje vsakemu posebej, TEHNOMERCATORJU, šoferju Dolfetu, hcrmonikarju Vanču, ansamblu Vikija Ašiča. Podobno piše BARBA BLAŽIČ iz Solčave, le da še Potoži: »Zal mi je, ko ne moremo slišati v Solčavi vašega radia.« Vsem, ki ste 7cam pisale, pa čeprav vseh ne moremo navesti hvala za želje pri nadaljnjem delu, na povabilu za obisk (srečanje seveda ni izključeno), predvsem pa bi vam radi izvozili naše posebno zadovoljstvo, da vam je bilo prijetno na izletu. To je za nas veliko priznanje, hvala! VAŠ tJ REDNI K S svečano torkovo raz- širejno sejo občinske kon- ference ZKS v Slovenskih Konjicah se začenja v ko- njiški občini niz proslav, ki so posvečene 40. oblet- nici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne ter 40. obletnici ustanovnega kon- gresa KPS. Na svečani seji, iz kate- re je tudi naš posnetek, se je zbralo 130 komuni- stov konjiške občine, med njimi je bilo tudi 35 čla- nov partije, ki so ji zvesti nad 25 let. Slavnostni govornik na svečani seji v Slovenskih Konjicah je bil Franc Ban, sekretar občinske konfe- rence ZKS v Slovenskih Konjicah, k svečanemu vzdušju pa je sodil tudi kvaliteten kulturni pro- gram, ki so ga pripravili učenci glasbene in druge osnovne šole. Z. S., D. M. MOZIRJE SPREJET NAČRT NOVI KANDIDATI ZA IS Ko se je zdelo, da je bilo poldrugo leto dela in širokih razprav na pripravi predlo- ga družbenega plana razvoja občine Mozirje od 1976. do 1980. leta dovolj za temeljito proučitev vseh vprašanj, je razprava v tem dokumentu na torkovi razširjeni seji ob- činske konference SZDL po- kazala, da je še nekaj ne- usklajenih stališč. " Navzlic temu so se stri- njali s predlogom o potrditvi načrta, še zlasti, ker so v končnem besedilu sklepa ugo- tovili, da je dovolj konkreten. Hkrati pa so poudarili, da naj bi konkretizacijo nalog točneje opredeljevali v vsako- letnih resolucijah o izvajanju tega načrta, seveda v skladu z reproduktivno sposobnostjo gospodarstva. Ko so pozitivno ocenili raz- pravo o dosedanjem razvoju kmetijstva v občini in na- daljnje naloge, so na pred- log kadrovske koordinacije sprejeli kandidatno listo za nove člane izvršnega sveta ob- činske skupščine, ki jo bodo predlagali na petkovi seji ob- činske skupščine. Tako bodo za predsednika izvršnega sve- ta predlagali Antona Vrhov- nika,' diplomiranega ekonomi- sta in računovodjo Zgornje- savinjske kmetijske zadruge, na predlog mandatarja pa za člane izvršnega sveta Hin- ka Čopa, Alfreda Božiča, Mar- jana Dobrovca, Ivana Kosa, Deso Kozič, Franca Miklavca, Alojza Plaznika, Frana širka, Antona Veneka in Rudija Za- gra. MB KNEŽEC: PODPIS SPORAZUMA 45 podpisnikov, mednje spa- dajo znanstvene inšfitucije, delovne organizacije, ki nosi- jo ime revolucionarja Borisa Kidriča, družbeno politične or- ganizacije občine Šmarje pri Jelšah in krajevna skupnost Rogaška Slatina ter drugi, je konec prejšnjega tedna pod- pisalo samoupra\'ni spora s^Lim o ureditvi in ohranjevanju domačije na Knežcu, kjer sta živela nekaj časa oče in sin, dr. France in Boris Kidrič. Na seji, kjer so bili prisot- ni tudi predstavniki nekate- rih fakultet, akademije zna- nosti in umetnosti, so spre- govorili o načinu vzdrževanja objekta in o stalni razsta,vi o delovanju obeh Kidričev. Razstava bo pomemben pris- pevek osvetlitve delovanja obeh pf>membnih mož. Akcija na Knežcu naj bi bila pred; vidoma končana do aprila na- slednje leto. MST ŽELEZNIČARJI ZA SVOJ DAN v počastitev svojega dne so železničarji celjskega vozlišča pripravili več pri- reditev in proslav. Najprej so si v slovenskem ljud- skem gledališču Celje ogledali posebno predsta- vo, zatem so prišli do be- sede šahisti, igralci ma- lega nogometa, rokometa in drugi šp>ortniki, ki so se pomerili na tekmova- njih. Danes ob enajstih do- poldne bodo na posebni svečanosti počastili praz- nik in tiste svoje člane, ki so v kolektivu deset in dvajset let. Tako bodo po- delili 32 bronastih in 38 srebrnih znakov. To pro- slavo bodo izpopolnili otroci osnovne šole »Fran- ca Krajnca« na Polulah s primernim nastopom. Popoldne ob štirih, prav tako dane.^, bo na peronu celjske postaje najprej ko- memoracija, zatem pa se bo pred postajnim poslop- jem pričel promenadni koncert godbe na pihala ZPD »France Prešeren«. Nekatere druge priredi- tve, športne in kulturne, med njim tudi razstava del likovnih ustvarjalcev — amaterjev železničarjev, bodo še pozneje. Razen tega so praznik petnajstega aprila počasti- li tudi na slavnostnih se- jah združbenopolitičnih organizacij, samoupra-vnih organov itd. MB ^ŠENTJUR ^RUŽEVANJE DELA, ZEMLJE... i ZAKLJUČEK JAVNIH RAZPRAV V OBČINI O KMETIJSTVU s ponedeljkovo problem- sko konferenco so tudi v »entjurski občini strnili jav- razpravo o kmetijstvu, ki ^.je v mesecu februarju od- '^jala v krajevnih skupno- '"h v okviru sekcij za kme- 'Vistvo in v TOZD kmetijstva gozdarstva. "^^-iTie razprave so v veli- mf,n aktivirale kmete in jeiavce v kmetij st\ni, ki so f-ar« oblikovati konkretna ra?^ • ° organiziranosti in kmetijstva. O proble- "ki kmetijstva so razprav- se Občinski komite ZK. Kialf r predsedstvo So- 5tvo 7 zveze in predsed- ^ilno«. Šentjur. Kot zna- tudi ^ "^^^Prav velja navesti rz' ^^jstvo, da so v občini kret n ® - Prever j ali kon - Dro . rešitve samoupravne ^^gnuiranosti, oziroma po- ProizvM^. cenejšo 5ti Največ pozorno- tnu i . namenjeno tiste- ie .i^azprav, ko so kmet- ^oiui]-®'^^^^ o ciljih in poteh m; cii^ ^ kmetijstvu. Med te- ifetn t>rez dvoma na pr- ProcluH?^^^ večjo Podrjf^^^^^st. Prav na terr^ tekiosfj ^^ P^®' l^se " . Pi-emalo narejenega. ^^dar n v načelu podprl:, je bilo veliko vpra- šanj glede prganiziranja sku- pnega pridelovanja, laznih skupnosti ipd. izkazalo se je, da si nekateri kmetje ra/..'.č- no tolmačijo vprašanja z.lru- ževanja dela, sredstev in ze- mlje, zato je treba poudariti, da so vse oblike skupnega racionalnejšega gospodarjenja logičen rezultat prizt dosiej nosila o^ovor- nost za svoje delovanje Ln za zdravstvene razmere v kraju. Po drugi strani pa je treba poiskati taiko kot je urejeno v drugih TOZD v adruženem delu, tudi v zdravstveni postaji Radeče nove in še popolnejše in kvalitetnejše oblike nepo- srednega samoupravlijanja. To bo koristno tudi za ugotavljanje ekonomskih rezultatov in stroškov. Končno pa bodo čisti do- liodkovni odnosi omogo- čali jasen vpogled v stroš- ke in rezultate dela, kar pa omogoča le osnovna celica združenega dela — temeljna organazacija. O pobudi so raziprav- Ijali zidra\'sitveni delavci na sjvojem zboru in anali- zirali pogoje in možnosti organiziranja lastne temelj- ne organizacije. Ugotovili so, da so dani vsi pogoji, ki jih terja zaikon o zdru- ženem delu pri odločanju o taiko pomem,bne!m vpra- šanijiu. . V ponedeljek, 11. t. m., I>a so se zdravstveni de- lavci na referendoimu od- ločili za svojo TOZD. Gla- sovaii:xja so se udeiležili vsi voldilci iai vsi so se izrekli »oa«. S t» odločitAdjo se prav- zaprav začenja novo po- memboo obdobje raavoja ln oiganiai^ranja zdirawstve- ne sliižbe v Radečah na osnovi žeilja in potreb ob- čanov tega podijx)čja. Da- na bo toreo fcurii osnova za tesnejšo povezanost med zdravstveno sliižbo in adruiženim delom tecr diTugimi družbenimi sub- JeTcti pri reševangu Sifcup- nah vprašand. Od nove TOZD, ki bo vOdjučena v Združene zdravstvene zavode Celje, sd Radečani obetajo pred- \'sem boljšo in kvalitet- nejšo* ter kontinuirano zdravstvmo varstvo, bolj- šo povezanost in sodelo- vanje. M. J, KONJIŠKI KOMUNISTI LIKVIDACIJA OBRTNEGA PODJETJA DRAVINJA v konjiški občini je še vedno nekaj organizacij združenega dela, ki še niso začele uresničevati programa zakona o zdmženem dolu. To je bila ena izmed ocen, za katero so se kritično oprede- lili komunisti konjiške obči- ne, ki so se sestali v razšir- jenem sest^Lvu v Slovenski'1 Konjicah v preteklem tednu. Morda bo kazalo posnema- ti obliko, ki so jo sprejeli v delovni organizaciji v Ko- nusu in je do zdaj že obro- dila nekaj sadov. Pripravili so namreč dvodnevni semi- nar za ekonomiste in delo- vodje, su morali sami razmišljia*. o oblikah uresni- čevanja zskona o združenem delu. Ponovno se bodo isti udeleženci (okoli 70), sestali sredi maja, do takrat pa bo- do napravili več predlogov. Najbolj izkristaliziranega in najbolj konkretnega bodo vnesli v program uresnjičeva- nja zakona Kot nosilca te pomembne akcije so komimisiti konjiške občine sprejeli sktep, da se bodo zavzeli za njeno ure- sničitev in jo tudi speljali do konca. To je bila tudi te- meljna naloga, ki so jo v pre- vzeli ob obisku predsednikid CK ZKS Franca Popdta v njihovi 0'bčini. Pri tem bodo upoštevali naslednja izhodi- šča: organiziranost skupnih služb, svobodno menjavo de- la, elemente minulega dela, organiziranost tozdov in do- hodkovne odnose. Sklep o likvidaciji obrtnega podjetja Drtavinija, za katero se je odločil sam kolektiv, potMila pa ga je tudi že občin,ska skupščina, ni bil za komuniste konjiške občine nič novega. Vprašali so se, kdo bo aa to odgovarjal, ker so bile razmere v tem pod- jetju znane že dalj časia. In- špekcijske službe so ugotovi- le, da vodenje podjetja ni bilo pravilno, integracija z mizarstvom Skala ali Dravin- skim domom pa tudi ni bi- la uresničena. Obrtno pKKi- jetije Dravinja je lansko leto zaključilo s 53 milijoni sta- rih dinarjev izgube, nepokri- tih pia je ostalo 17 starih mi- lijonov. Kolektiv šteje 26 za- poslenih, od tega sedem še ni našlo zaposlitve. Med nji- mi sta dva invalida in txi ženske, za vse pa predvide- vajo, da bodo našli delo. Komuniste konjiške občine čaka v letošnjem letu še ena politična akcija — referen- dum za novi samoprispevek. To bo tretji v teo občini, razdeljen pa bo na ista re- ferendumska območja kot v prejšnjih letih. Letošnja akci- ja je zastavljena širše. V vsiaki krajevni skupnosti bo- do pripravili okvirni program za jesenski referendiun, po- tem pa ga bodo usklajevali. Pri tem morajo odigrati od- ločilno vlogo prav komimisti ter z lastnim zgledom so- delovati na terenu, vsak v svojem referendumskem ob- močju, je poudaril Frtoc Ban, sekretar komiteja pri občinski konferenci ZKS ZDENKA STOPAR POLJAKI NA OBISKU M^ svojim obiskom v Slo- venija je sindikalna delegaci- ja gradbenih delavcev Polj- ske pred dnevi tudi kolektiv ske pred dnevi obiskala tudi kolektiv celjskega Ingrada. Tu je ob navzočnosti pred- stavrdkov medobčinskega in celjskega občinskega sindi- kaln^a sveta ter seveda In- gradovega kolektiva tekla be- seda o sindikalni organizira- nosti v največjem celjskem gradbenem podjetju pa tudi o uspehih in problemih pn gradnji stanovanj. MB ŽALEC ŠIRŠI DRUŽBENI KORAK NADALJEVATI S POVEZOVANJEM MED TOZDI v prejšnji številki smo za- pisali nekoliko več besed o stanju samoupravne organi- ziranosti organizacij združe- nega dela v žalski občini. Danes pa bo tekla beseda o splošnih nalogah na podro- čju samoupravne organiaara- nosti. Na področju samoupravne- ga organiziranja v temeljnih organizacijah združenega de- la, krajevnih skupnosti in sa- moupravnih interesnih sku- pnosti bo treba bolj poglo- bljeno in dosledno urejati samoupravne družbenoeko- nomske odnose, seveda v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. V vseh organizacijah združenega de- la, kjer obstajajo pogoji za ustanovitev tozdov po usta- vi in zakonu o združenem delu, bo tozde treba čim prej ustanoviti, tam, kjer se po- javljajo oidpori, pa bo potre- ben šir&i družbeni pristop k tem problemom, pravijo v 2alcu. Potrebno bo nadaljevati tu- di z združevanjem in pove- zovanjem organizacij zdru- ženega dela. Seveda na osno- vi določenih razvojnih us- meritev in to s samouprav- nim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, kot osnovnima izhodiščema; in temeljema urejanja dru- žbeno ekonomskih odnosov. Večje spremembe bodo pK)- trebne tudi v odnosih pri pri- dobivanju dohodka, njego- vem razporejanju in delitvi, v odnosih pri razporejanju čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke ter pri zagotavljanju sredstev za skupno porabo v samou- pravnih interesnih skupno- stih. Ponekod bodo morali od- ločno odpraviti vse primere, ko "mnogokrat nekateri odlo- čajo v imenu delavcev. Se bolj pa bo potrebno poglo- biti in razviti informativno- no dejavnost ter skrbeti nadaljnji razvoj samouprav- ljanja v združenem delu. Tu- di v žalski občini bodo mo- rali poživiti delo samouprav- ne delavske kontrole in to prav v vseh organizacijah združenega dela. Za zmanjše- vanje pojavov nezakonitosti bodo morali dati več pKJU- darka strokovni odgovorno- sti predlagateljev aktov in drugih določitev. JANEZ VEDENIK SONJA PERC Prijetno, živahno dekle. Morda celo malo naviha- na. Vsaj tako se človeku zazdi, ko se zazre v njene oči. Vedno nasmejana tro- si zadovoljnost in prešer- nost po Šmarju. Kozjan- sko dekle. Titova štafeta v soboto bo največji dogodek v So- njinem življenju. Sonja bo prva v Sloveniji, ki bo sprejela štafetno palico z najlepšimi pozdravi tova- rišu Titu za njegov pra- znik. Prva v množici mla- dih, ki bodo radostno no- sili simbol mladosti in ljubezni, predanosti in ve- re. Sedaj, nekaj dni pred dogodkom na mostu brat- stva in enotnosti nedaleč od Kumrovca, Titovega rojstnega kraja, Sonja ne- kako še vedno ne more verjeti, da bo to res. Pre- mišljuje in je srečna. Za- kaj prav ona? Vprašanje kljuje v njej. Zakaj ven- darle ne drugi? Osem jih je bilo na Pev- čevi domačiji v Kozjem, osem drobljancev, ki so se dan za dnem kotalili v trg v šolo. Sonja je kmalu odšla od doma, se zaposlila v Šmarju, na občinski upravi in začela ne le delati, pač pa tudi premišljevati. Sedaj konč- no je imela denar. Lahko je študirala! To je bilo nekaj. Kmalu je ob delu dokončala ekonomsko šo- lo. Odtrgati se je morala od zabave, od čarov mla- dega, polnega življenja. A vendar: splačalo se je. Leta 1969 je postala član ZSMS, pet let pozneje so jo sprejeli v ZK. Bila je srečna, ponosna in zado- voljna, da je tako. Iz leta v leto je bilo več. Neka- terim pomeni članstvo v neki organizaciji zgolj pri- padnost, številko, Sonji pa je članstvo v ZSMS pome- nilo nekaj več: kot mrav- ljica skrbno je hodila na sestanke in delala, kar so rekli tam. Ljudje so to opazili in Sonja je začela dobivati funkcije, to včasih tako nezaželeno breme. Tudi v enotah teritorialne obram- be jo srečamo. Sonja je član predsed- stva pri občinski konfe- renci ZSMS Šmarje pri Jelšah. Svoje dni je pri- dno pomagala pri izdaja- nju časopisa Informator, ki je, žal, prenehal izha- jati. Nemalokrat ga je na- pisala kar sama. Zdaj ga je težko spraviti nazaj v življenje. Največkrat je ta- ko, da mora delati en sam človek. kot prva sprejela štafetno palico na mostu bratstva in enotnosti. Želim, da bi jo mi mladi Se dolgo, dol- go lahko nosili dragemu tovarišu Titu. Bila sem presenečena, sladko raz- burjena, ko sem izvedela, da bom prva. Nisem pri- čakovala tega. Prišlo je ne- nadoma, nenadejano, pri- neslo je s seboj dvome: zakaj prav jaz? Čemu ne irugi? Saj jih je vendar veliko v občini, ki bi prav tako lahko sprejeli to čast, kot jaz? Dobro, če je že tako. Mislim, da čast pri- naša s seboj tudi obvezno- sti, pričakovanja. Vem, da bodo poslej ljudje zahte- vali od mene še več. In vem, da bo tisto več mo- ralo biti še boljše!« Odtrgal sem jo od dela, na hitro, obljubil, da se takoj vrne. Začela je po- stajati nervozna, prešteva- la je prste. Pred vrati pi- sarne je stala vrsta ljudi, ki so prišli bogve odkod in koliko ur pešačenja. Sedla je za pisalni stroj. Kdo ve, če ni popoldne šla na kakšen sestanek. V soboto bodo v Sonjo uprte oči premnogih mla- dih. Na mostu preko So- tle, mejne rečice med dve- ma republikama. MILENKO STRASEK i»il6LEJiliO v SVE PIŠE IVAN SENIČAR — v NEW DELHIJU se je končala ministrska kon- ferenca koordinacijskega biroja neuvrščenih dežel. Po. leg članov biroja (25) se je zasedanja udeležilo še 21 opazovalcev — predstavnikov drugih neuvrščenih de. žel. Jugoslovanski delegat je bil izvoljen za podpredsecJ- nika konference. V New Delhiju so se odločno zavzeli za nadaljnje uresničevanje sklepov, ki so jih voditelji neuvrščenih držav sprejeli avgusta 1976. leta v Colombu posebno pa še za zavrnitev vseh vrst pritiskov na ne- uvrščene ter za večjo enotnost med njimi. Poleg sploš. ne razprave je bilo podanih tudi več konkretnih pred. logov. Tako je jugoslovanska delegacija predložila kar tri: a) da neuvrščene dežele kar najbolj sodelujejo med seboj na področju jedrske energije, pri prenosu atonj. ske tehnologije in uporabi atomske energije za razvoj — m da se na ta način zavarujejo pred monopKalom, ki ga velike sile in druge atomske države skušajo obdrža- ti nad to pridobitvijo znanosti; b) da neuvrščene dežele pripravijo projekt sodelovanja v kulturi in prosveti; tak projekt naj bi sprejeli na 6. vrhunski konferenci neuvrščenih leta 1979 v Havani; da naj bo naslednji ministrski sestanek koordinacijskega biroja (drugo le- to) v Jugoslaviji. — K uspehu delhijske konference je pripomogla tudi Indija, ki je tudi z novo vlado na čelu Jasno zatrdila, da ostaja še vnaprej aktivna članica gi. banja neuvrščenih. — AVSTRIJSKA STATISTIKA nam je še enkrat postregla s svojim političnim kokteilom ( s priokusom rasizma). Dokončni rezultati preštevanja z dne 14. no vembra lani kažejo, da se je te statistične farse udele- žilo le 26,4 odstotka celotnega prebivalstva. Pri tem pa je vpisalo »slovenščino« kot materin jezik 13.283 ude- ležencev popisa, 7.619 »hrvaščino«, 6.438 »madžarščino« ln 13.674 »druge« jezike. Na Koroškem pa je baje samo 3.941 ljudi, ki jim je slovenščina materin jezik, na Du- naju pa kar 4.747! Avstrijski politiki, ki so si skuhali to zmešnjavo, morajo imeti zares trdo kožo — in slab okus. — KOMUNISTIČNA PARTIJA ŠPANIJE je končno uradno priznana stranka v svoji domovini. Pred tem priznanjem pa je španska vlada razpustila frankistično (fašistično), politično organizacijo »Nacionalno gibanje«, ki je bila osnovana leta 1937. S tem pa se začenja v Španiji zares nova doba; upamo pa, da se bo dežela dobro razvijala in da ne bo večjih zastojev v utrjevanju demokracije. TERORIZEM V SVETU raste. Pred časom so v StockhoLmu poskušali ugrabiti bivšo mini- strico, v Zvezni republiki Nemčiji so pravkar ubili vr- hovnega zveznega tožilca, peklenska stroj je eksplodiral pred uradom italijanskega notranjega ministra, v Neafi Iju so Izrabili socialističnega voditelja de Martina, 1 New Vorku pa je v enem dnevu eksplodiralo osan za žigalnih bomb. Tam so pred dnevi tudi začeli soditi u« taškim emigrantom, ki so lani ugrabili ameriško potai ško letalo in povzročili smrt enega in poškodbe trel ameriških policistov. — Ob takem razvoju ponekod re sno razmišljajo, npr. v Veliki Britaniji, kjer so že let« 1965 ukinili smrtno kazen, da to za teroriste ponovne uvedejo; takšno je vsaj javno mnenje v tej deželi. — VARNOSTNI SVET organizacije Združenih m rodov je imel v začetku aprila svojo 2.(X)0 sejo. Pri t«i je samo arabsko-izraelskemu sporu posvetil 467 sestaa kov. Torej, ne sejemo pogosto samo pri nas! REČICA OB SAVINJI ZA KAK0V0S1 POGOVOR Z DRAGOM JELENKO Drago Jelenko je sekretar krajevne organizacije zv&ze komimistov na Rečdoi ob Sa- vinji, človek, ki ve kao hoče in mora. Zato je tudi v delo organizacije vnesel načrtnost, doslednost in predvsem kva- liteto. »Res je, da se ne moremo pohfvaliti s številom, saj nar ša organizacija vključuje le sedemnaijst članov. Toda, naš cilj nd število, marveč kako- vost dela. Zato tudi večja zahtevnost pri spreuemanju novih članov. Pred kratkim smo sprejeli dva. Sdcer pa je v krajevni sikup- nosti vsega skupaij 46 kx3mu- nistov. Večina je toreij vklju- čena v svojih delovnih orga- nizacijah. Navzlic temu po- znamo tudd skupno delo, sikiipne seOe ali konference, na katerih sprejemamo ob. veznoisti za delo na terenu. Zanj smo odgovorni vsi. Problem naše organizacije je v tem, da povezuje v gla\'nem stareijše člane. P*re. mak) je mladih. Tudi kme- tov nimamo, sicer pa raču- namo, da bomo tudi na tem področju skupaj s kmetijsko zadrugo in obratom (joesdne- ga fijospodarstva aa k»qp©ra. cijo napranrili že v k®'' korak naprej.« V delovna bilanci organiizacijie 23veze stav na Rečici ob Savf številne usi>ešne aikcij«- vsem pa ugotovitev, " komunisti aktivni n® področjih družbenega ' nja. Zato ni naiključje, prispevali k oživitvi df^ dinsfce organizacije P tumo-prosvetnega in Sf ga društiva itd. st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 ;PI^NIČARJI ZA SVOJ PRAZNIK DVE ODLICJI TUDI V CEUE! PETNAJSTOAPRILSKA NAGRADA TOZD PS IN IVANU ZELENŠKU ^ počastitev 15. aprila, ditie- ^ v Sjpomin na ^gtfk splošne železsničajrske Sivike, ki se je končala 24. 1920. leta s pokolom Uf'jcajocUi na Zaloški cesti ' Ljubljani, bo jutiri na Go- .I^^rskean razstavišču v ^J^jani osrednja j^ugoslo- i^lca proslava, ki se je bo- i^o udeležili železničarji iz l^h in obeh po- Tns njej bodo 414 železničar- iern železniškega gospodarstva Ljubljana podelili zlate 2aiačike 30.letnioo 2i\'estobe kolek- Med njiimi jih bo tudi 53 iz celjskega žeaezniškega ^oališea. Vrh tega bo tudi slavnostna podelitev pet- jajstoaprilske nagrade Skup- jost-i jugoslovanskih železaiic. ^ed štirimi slovenskimi na- grajenci sta kolektiv TOZD »ranietne sekcije Celje in ftvan Zelenšek. želeosniški de- Lvec iz Celja. i kolektiv tozd pro- dne sekcije celje bo krt^jel 1» visoko pirizinanje_ kušpeihe na področju poslov- ati in komercializacije že- l^ioe pri uvedbi nove pro- metne storitve »nočmi sikok«. Gre za uveljavitev načela: da- nas prevzeto, jutri predano. Kolekijiv celjske prometne sekcije se je lotil te nalc\^e z iaredno zavzetostjo. V njej so sodelovale in sodelujejo vse sluiibe sekcije in vse po- staje. Tako so v drugi polovi- ci lani prevzeli po\'prečno na dan po 255 ton kosovnih po- šiljk (v istem obdobju leto dni prej pa komaj 150 ton). Znatno so zmanjšali povpreč- no zadrževanje teh pošiljk v skladišču oeljske postaje. Od 32 ur v 1975. letu na 3 ure lani! To so rezultati. Glavni. Da pa so jih dosegli, so morali smatnto spremeniti tehnologi- jo dela. predvsem pa premik y miselnosti v tej akciji ude- leženih železniških delavcev. Nov najčin dela je dokami zlasti gospodarstvu prednosti »nočnega skoka« in sploh de- la in vloge transporta blaga na železnici. Zato ni nakljuič- je, da se vse bolj širi krog tistah, ki se odločajo za prevoz blaga po železnici, da opušča- jo lasten režijski prevoz, ker jim železniskii kolektiv oprav- lja te usluge več kot zado- voljivo in podoiMio. Sicer pa je anaLiaa tran- siportnega tržišča še pokacaa- la, da je še veliko kosovnih, da ne govorimo o vozovnih pošiljkah, ki se prevažajo po cegiti. To pomeni, da je na raapolago še' precej dela ozi- roma možnosti za povečanje obsega transporta po železaia- oi. Visoko odliaje bo spregel tudi IVAN ZELENŠEK, dele- gat abora adruženega dela skupščine SR Slovenije za go- spodarsko področje občine Ce- lje in predsednik konference osnovnih organizacij sindikata ZTP Ljubljana, za izjemno ak- tiA-Tiost in zavzetost pri delu v družbenopolitičnem življe- nju v celjski občini pa tudi v slovenski skiapščini. Velik je tudi njegov delež v aktiv- nosti družbenopolitičnih orga- nimcij v ZTP Ljubljana pri raavijanjiu samoupravnih od- nosov. Posebno se je Ivan Zelen- šek uveljavil kot delegat v zboru adruženega dela slo- venske skupščine pri raare- ševanju vpirašanj okrog sis- temskih rešitev v železniškem prometu. Vrh tega je predsed- nik del^aaije slovenskih in istrskih žele2aiičarjev v skup- ščini skupnosta jugoslovanskih železnic. Vse to pa Ivana Ze- lettisika ne ovira, da bi tucbi na delovnem mestu, kot vodja strojne izpostave Celje, neop- ravljail vetno srvojih nalog. M. BOŽIČ Ivan Zelen.šek PRAZNIK KS LAŠKO Delovni ljudje krajevne kupnosti Laško so izbrali a kra.jev-ni praznik dan, ki ih spominja na junaško smrt lušana Poženeia, mladega ak- i\ista. sekretarja KP takrat- fga partizansketfa okraja ko—R"pčica. Ker praznik obe- fiuje tragičen dogodek, so (rireditvam namenili resno Ij-^tos krajevni j>raz- [■ik laščaiil združujejo z <0 letnico prihQda Tita na frlo KPJ, 40. letnico ustanov- na kongresa KPS, hkrati F s to pri redit« jo začenja.^ fibiJejno proslavl,}anje 730 ftnice tr^a in 50 letnice me- I V petek popoldne bo v do- ka »Dušana Poženeia« slav- lostna seja zbora delegatov ip. kra.ievne konference ^DL, sveta ZK, krajevne or- ^izacije ZB NOV in dru- p organizacij. Po seji bo Jtvoritev razstave o celjski pti. zvečer pa slavnostna k^emija v veliki dvorani. ^ kulturnem sporedu bodo laških pevcev in ffod- sodelovaU tudi čla J šolskega prosvetnega dru- fe''^osldva ho prva priredi- V prenovl,)eni dvorani do »Oušaiu Poženeia«, za kar » spodst^a prispevali poleff »Iturne skupnosti in kra- skupnosti tudi nekate- Kolektivi J. K. TIMV SRBIJI ^Uad kolektiv s 1000 de. lavcd Tovarne izolacijske; ga materiala TIM Laško bo delavski praznik poča- stil s pomembno delovno zmago. Sfpoznanju, da se mora TIM razrvijati kot v šinšd prostor odprta to- varna, je sledila akcija za F>ostavitev nove tovarne v Mionioi pri Valjevu, ki šteje med niary razvita območja v republiki Srbiji. Izgradnja tovarne ter- moizolacijskega materiala je trajala približno eno le- to. Otvoritev tovarne v Mionici bo 23. t. m., ko bo v njej stekla proizvodnja sitiropora, stiropor emba- laže in drugih elementov. V začetku bo tovarna pro- iz^/ajala 60 tisoč kubičnih metrov stiropora za grad- beniišt.vo in hladilno teh- niko ter 20 tisoč kubičnih metrov za embalažo, p>o- zaieje pa se bo njen delež na jugoslovanskem trgu še povečal. Dograditev tovarne v maruj razvitem območju pa je tudi ko.nkreten pri- mer krepitve enotnega ju- goslovanskega trga na dol- gioroonili temeljih, B. V. MLADI CELJSKE OBČINE AKCIJE, PROSLAVE, POHODI Mladi pri občinski konfe- renci ZSMS Celje so pripra- vili pester program pmano- vanj meseca mladosti. Dve prireditvi iz prograima praznovanj. Naša beseda 77 in Brigadirsko srečanje, sta se že uspešno iztekli. V teh dneh teče akcija urejievaaija zelenic okoli hale pod Go. lovcem. Sicer pa bo osred- nja prireditev sprejem šta- fete mladosti, ki jo bodo mladi sprejeli in pospremila na pot 18. aprila. 31. aprila, pripravljajo mladi kviz na temo Zgodovina mednarodne- ga delavskega gibanja in pra- vica do samoupravljanja. Pii- redvtev Domijada bo tekla 15., 16. in 17. aprila, priprav. Ijajio pa ;io Dijaški domovi. Mladi pripravljajo tudi po- hod po poteh mejnikov usta- novnega kongresa KP Slo- venije. Seveda se bodo mla- dinci udeležili tudi slavja Prežihovo 77, ki bo na Pre- škem vrhu nad Ravnami na Koroškem O-srednja ])rojilava ob 40- lelnici ustanovnega kongresa KP, 40-ietnicl prihoda tova- ri.sa Tita na čelo komunistič- ne partije in ob 36-letnici OF, bo 23. aprila v hali (Sloveč. Ob koncu meseca, 30. aiprila pripravljiatjo shod delavcev in delaAi"Ske mladine na Gričku v Celju. Na predvečer 1. ma- ja pa bodo po krajevnih skupnostih in na dvoriščih večjih tovarn zagoreli kre- sovi. Praznca^anje meseca mlado- siti se bo nadaljevalo s pri- reditvijo Vsi nži kolo aa 23dra- vo telo, ki bo 15. maja. 2500 mladih iz šol, društev in de- lovnih organizacij bo 21. ma- ja sestavljalo parado dela, ustvarjalnosti in mladosti. 24. maj bo za mnoge celj- ske pionirje najlepši dan, saj bodo p>ostali člani ZSMS. K prireditvam, ki sodijo v sklop praznovanj meseca mladosti pa sodi tudi odhod mladih na mladinsko delov, no akcijo Kozjansko 77 ter lokalni delovni akciji v Kom. polah in na Ljubečni. Mladi so si torej zastavili širok in bogat program praz- novanj meseca mladosti, s katerim želijo F>očastiti vse letošnje svečane obletnice, Titov 85. jubilejni rojistni dian — in mladost. MATEJA PODJED 15. april—dan železničarjev Ob vsakoletnem praznovanju se železničarji pred- vsem spominjamo prvih žrtev v stavki železničarjev le- ta 1920. Takrat so železničarji na Zaloški cesti v Lju- bljani izpričali zavest proletariata in željo, doseči bolj- še delovne in življenjske pogoje. Ta želja je bila ta- krat krvavo zadušena, vendar pa ni omajala delavske zavesti in pripadnosti. Zato se prav tako s ponosom spominjamo prispevka železničarjev v NOB; pa seveda vseh vloženih naporov in truda po osvoboditvi — v ča- su obnove naše porušene domovine. Ob tem tudi ne moremo mimo vloge železnice, vse od njenih začetkov na Slovenskem leta 1346 pa do danes, ki je bila in je še za naše kraje ter za njihov gospodarski in družbeni razvoj izrednega pomena. Današnji dan pa zahteva od železnice nove ukrepe in prijeme. Sodobno in dinamično gospodarstvo zahte- va hiter in kvaliteten prevoz. Spremembe v tehnologiji proizvodnje, menjavanje potrošnih središč, spremembe in napredek v drugih transportnih panogah zahteva ra- cionalen pretok blaga in integralnost v nudenju trans- portnih uslug. To pa ne pomeni čakanje na ureditev transportnega tržišča in ureditev gospodarjenja -- tem- več pomeni predvsem korenite ukrepe železničarjev pri usposobitvi železnice, da bo s svojimi kapacitetami in s poslovnostjo lahko nudila jutri kvalitetno, hitro, var- no in ceneno uslugo! Poleg naših lastnih stremljenj nas k temu silijo tudi sklepi, priporočila in stališča Izvršnega komiteja Pred- sedstva C K ZKJ in srečanje železničarjev s tovarišem Titom ter njegova izrecna zahteva za celovito in hitro razreševanje problematike na železnici. Vse to je pospe- X šilo aktivnost na železnici predvsem v procesu ustav- ne preobrazbe, dohodkovnega povezovanja ,zboljševanja poslovnosti. S celovitimi družbenimi ukrepi ter akci- jami znotraj železnice bomo hitreje reševali probleme ekonomskega položaja železnice, uresničevali ustavne družbeno-ekonomske odnose z vključevanjem železnice v celovit sistem združenega dela, da bi se železnica bo- lje organizirala, se ustrezneje vrasla v celotni promet in gospodarski razvoj. Z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov, z uresničevanjem zakona o združenem delu, z dosled- nim uveljavljanjem načel delitve po rezultatih dela bo- do preraščena pojmovanja o »specifičnosti železnice«, o zaprtosti železnice kot »državnega podjetja«! Zagotoviti moramo večjo poslovnost v gospodarje- nju, povečanje obsega dela, povečati varnost železniške- ga prometa, okrepiti odgovornost želzničarjev za ren- tabilnejše poslovanje in saniranje sedanjih izgub, pri- lagoditi poslovanje zahtevam tržišča, bolje izkoriščati in vzdrževati transportne zmogljivosti, medsebojno us- klajevati, sestavljati in uresničevati programe razvoja. Zboljšanje in krepitev reproduktivne in akumulativ- ne sposobnosti, zviševanje produktivnosti dela in večja poslovnost bo krepilo zaupanje tistih, ki uporabljajo železniške transportne storitve. Pogoj za to je ustrezna strokovna usposobljenost in samoupravna organizira- nost železničarjev. Pri tem morajo imeti pomembno in odločilno vlogo samoupravne interesne skupnosti, ki jim moramo zagotoviti ustrezen razvoj in učinkovito delovanje. Delovni ljudje rta železnici so sposobni ustvariti te cilje in družbene interese; iskati je treba realnejše od- nose na relaciji gospodarstvo — železnica in družbena skupnost — železnicn.. JOŽE RAJTMAJER, prom. inž. Šef TOZD Prometna sekcija Celje STRANICE KRAJEVNA SKUPNOST IN SLO V kraje^Tii skupnosti Strana- oe že dalj časa posvečajo vso i>ozornost organizaoiji splošno ljudskega odpora, družbeni samozaščiti in ci- vilni zaščiti. Izdelali so ob- rambni načrt, ki je podlaga za celotno delo odbora za splošni ljudski odpor. Orga- nizirali so enodne\Tii seminar za odbornike in pripraraike civilne zaščite. Vse delo je z namenom nenehne priprav- ljenosti in zaščite delo\Tiega človeka. Sodeluje širok krog ljudi z vseh naselij v kraju. ;^2nanjeni so z nalogami ob elementarnih nezgodah in z delom v vojnem času. Člani posameznih ekip so resno za. grabili za delo, saj se zave- dajo, da je treba čm-ati in očuvarL pridobitve narodno osvobodilne vojne in povojne gradiDve ožje in širše domo- vine. Vaščani so mjiožično so- delovali v NOB, zato jim delo ni težko. Izkušnje iz vojne poskušajo prenašati in prila. gajati sedanjemu časa, sedan- jim oblikam »bramlbe in sar mozaščite. Pred neda^/nim pa je sivet krajevne skupnostj skupno z delegati dntabenopolitičnih or- ganizacij proučil' vamostn/J kulturo v kraju. K razpravi so povabili organe notranje uprave občine in miliee, da so jim poročali o ukreipih za zaščito delovnih ljudi in ob- čanov. Kraj leži ob glavni prometni žili z odcepom pro- ti mejnim prehodom r^ av- strijsko Koraško. V kraj pri- haja vedno več domačih, pa tudi tujih turistov. Prav do njih pa je potreben pravilen odnos — pravilno kulturno obnašanje, ki pa mora teme- ljiti na patriotski, socialistič- ni zavesti. Prav ca vprašanja so ovrednotili, jih oceniLi in sklenili, da bodo o njih ša razpravljali z občani, ki se ukvarjajo s kmečkim turiz- mom. Odklonili bodo vse tuj- ce, ki stikajo po hišali za agodovinsikiTnii predmeti KONRAD SODIN 4. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 CELJSKO GOSPODARSTVO OBETI ZA NAPREJ NEROŽNATI Prve ocene poslovanja ne- katerih največjih delovnih organizacij v celjski občini, ki jih je zbral in objavil Svet za pospeševanje gospo- darskega razvoja in družbeno phmiranje pri izvršnem sve- tu celjske občinske skupšči- ne kažejo, da je v novo po- slovno leto celjsko gospodar- stvo dobro startalo. V skoraj vseh delovnih organizacijah so januarja in februarja do- segli boljše rezultate kot la- na, pri čemer pa vseeno ne gre pozabiti, da smo lani startali izredno slabo. Zelo dober start v novo leto so zabeležili predvsem v kovin- sko-predelovalni industriji, lesni industriji, gradbeništvu ter kemiji, pa tudi rezultati trgovine, tekstilne industrije in črne metalurgije kljub skromnosti niso neugodni. Obetavno je tudi to, da so T večini tistih delovnih orga- nizacij, kjer so lani poslo-'a- li z lagijbo ali na meji ren- tabilnosti, startali dobro, tcar Se posebej velja za cinkar- no (tozd Ti02 je za 6 od- stotkov presegel lanske rezul- tate), pa tudi za EMO, če- prav v tozdih kotli, kontejiier ln Tobi plana niso dosegli. Kljub temu, da soraz^nemo dobri uvodni gospodarski rezultati spodbujajo optimi- zem, pa velja opozoriti, da bodo prihodnji meseci sa go- spodarske organizacije precej težji. Ne gre ndmreč pozaoi- ti, da je dobrim rezultatom botrovalo visoko povpraševa- nje, za katerega pa ob pora- stu cen in s tem dvigu živ- ljenjskih stroškov mnogi na- povedujejo upadanje. Položaj je težaven tudi pri surovinah. V mnogih primeiih (Kluna, Železarna štore itd) bi lahko poslovali še bolje, če ne bi bila oskrba s surovinami n reprodukcijskimi materiali slaba. Ob tem, da tudi pri izvozu še zdaleč ne gre tako dobro kot lani (izjema je le cinkarna), se torej ne obetajo nič kaj rožnati časi. Zato ve- lja vnovič opozoriti na skraj- no resnost in smotrnost pri načrtovanju in izvajanju po- slovne politike, kajti tudi morebiten zastoj v prodaji ali proizvodnji je treba pri- čakati pripravljen. Slabi go- spodarski rezultati iz pretek- lega leta namreč opozarjajo na resnost položaja, ki bi na- stal, če bi se stanje iz lan- skega leta ponovilo. Kljub določenim rezervam, s kate- rimi torej moramo sprejema- ti novice o ugodnem startu, pa vseeno velja zapisati, da dosežki iz prvih mesecev zbtijajo optimizem v tem, po mnogih, prelomnem letu za lu-esničevanje srednjeročnega načrta razvoja. B. STAIVIEJCIC CINKARNA: O ŽVEPLENI KISLINI v Ginkai-ni teče danes predlokacijska razprava, na kateri je govora o do- ločitvi smernic za izdelavo lokacijske dokumentacije za novo načrtovano tovar- no žveplene kisline v Ce- lju. čeprav je to naložba, ki je vključena v srednje- ročni načrt razvoja celj- ske občine in so jo kot takšno potrdili tudi dele- gati občinske skupščine, pa se obeta zanimiva raz- prava, saj vse kaže, da stvari okoli te tovarne le še niso povsem razčišče- ne. Tako je še vedno vpra- šanje oskrbe s surovino, ki bi zagotovila ekološko čist postopek, odprto vpra- šanje je rentabilnost nove proizvodnje, za vse obča- ne pa je nedvomno naj- bolj zanimivo vprašanje varstva okolja. Na različ- nih družbenih organih so namreč že izrazili dvom v ekološko čistost nove proizvodnje žveplene ki- sline v cinkarni, saj prav vsi Celjani še vedno bo- leče čutimo posledice hu- dih onesnaženj tovrstne stare tovarne v cinkarni. Prav zaradi teh vprašanj tudi predlokacijska raz- prava obeta zanimiv raz- plet. bs V MINERVI ŠE NAPREJ BODO KOMUNISTI UREDILI NEUREJENE RAZMERE? Ob svojem nedavnem obi- sku v občinah celjskega ob močja je bila delovna sku- pina CK ZKS prvič v Miner- vi. Cilj takratnega razgovora je bil, da ugotovijo vzroke slabega gospodarjenja in hu- dih notranjih razprtij, ki so v dobršni meri zakrivile tu- di slabše gospodarjenje. Ta- krat so sklenili, da bodo na naslednjem srečanju pogovo- rili o sklepih, ki naj bi jih pripravila osnovna organiza- cija ZK v Minervi za uredi- tev notranjih razmer. Do ponovnega srečanja je prišlo pred dnevi, ko so ia mizo vnovič skupno sedli ko- mimisti Minerve ter predstav- nik CK ZKS, medobčinskega ZK in žalske občnnsk« skuptčme. Tudi tokrat pa se nismo mogli izogniti vtisu, da v Mi- nervi niso storili še prav ni- česar in da se v bistvu ping pong s krivdo, ki se je za- čel že lani, še vedno nada- ljuje. Za kaj pravzaprav gre? Po nekaj letih izrednUi go- spodarskih uspehov, ko je Minerva odlično poslovala, pa čeprav predvsem po za- slugi ugodnih tržnih raz- mer, je prišlo lani do zelo resnih težav. Celotni dohodek je upadel za 17,5 odstotka, produktivnost pa kar za ce- lih 54 odstotkov. Lani je Mi- nerva poslovala z milijonom in pol dinarjev izgube, kljub temu pa so ob tem osebne dohodke povečali za dobrih 5 odstotkov. Ob slabih gospodarskih rezultatih je prišlo tud. do hudih notranjih ra^-prtij, predvsem meti različnimi strokovnimi službami. Te razprtije so že tako s:?.bo gospodarjenje še poSi'ibšale in dobile razsežnosti, v kate- rih se nihče od deiavce-" ne čuti več socialno varnega. Kot so ugotavljali tudi na zadnjem sestanku, kolektiv v bistvu držijo skupaj le še dobri osebni dohodki. Zani- mivo ob tem nedvomno je, da kljub enotnim ugotovitvam o tem, kako zelo slabijo last- no učinkovitost notriinje zdrahe, do teh še kar na- prej prihaja. Pretežno seve- da še vedno le med strokov- nimi službama oziroma re- žijskimi delavci, ki jih je v Minervi kar trikrat več kot proizvodnili. Osnovna or^i.- nizacija ZK je ob tem ugo tovila, da je izredno neučin kovita in ni uspela odigrati svoje vloge v kolektivu. Ena- ka ugotovitev velja tudi za delo samoupravnih organiov, ki je še močno zavirano in ne daje pravih samoupravnih sadov. Takšne razmere pa je ne dvomno treba spremeni a. Sklepi osnovne organizacije ZK, ki so bili sprejeti aa omenjenem sestanku, sicer obetajo rešitve. Kljub temu pa so obeti še zelo skronmi, saj napisani sklepi ne mo- rejo preglasiti očitne neenot- nosti in sporov, ki v Miner- vi še vedno tlijo. Tudi med komunisti! Kljub ostrim ukrepom in izrečenemu opominu glavne- mu direktorju ter javni kil- tiki vsem vodilnim delavcem, ostaja namreč grenak pri- okus. Ali so za razmere re- snično krivi le direktor in vodje posameznih strokovnih služb? Nedvomno je njihova krivda nesporna, \'seeno pa se velja vprašati kaj je s ki-ivdo di užbenopolitacnih , ganizacij, ki bi s skupno cijo samoupravnih orgi^! lahko že davno razčistile uredile razmere. Pa tudi krivdo pustimo ob strani, sama riizprava na zadnji ^ orgaaiizacije ZK ne obeta tre rešitve. Ping pong s i vicami se namreč nadalje kljub sklepu, da je z obj bami treba prenehati in \ čno pričeti odgovorno dei Zato je nedvomno na rtie dodatni sklep oziroma 0| zorilo, da je to za koma ste in vse odgovorne delai v Minervi zadnja priloža za ureditev razmer, če nj reč sami še vedno ne bc sposobni urediti stanja, treba posredovati od zm Preko skupščinskega sistec občine, ukrepov občinsb komiteja ZK in drugih, j no je 'namreč le eno: i mere so kritične m hitro je treba urediti. Brez se mentalnosti in v korist lavcev, ki z Minei-vo še: upravljajo neposredno. J ti nenazadnje se lahko v| šamo tudi, na kakšni osa dobivajo dobre osebne doli ke ljudje, ki očitno' ne d^ jo, s takšnim odnosov i krepko ogrožajo socialno i nost vseh delavcev v proii dnji. BRANKO STAMEJC OBMOČJE KDO BO KRIL 153 MILIJONOV NEKRITIH IZGUB? Ni naključje, če je tudi na seji članov' izvršilnega odbo- ra celjske podružnice Lju- bljanske banke tekla zelo poglobljena razprava o tem, kako pomagati nekaterim de- lovnim organizacijam,, ki iz- kazujejo po zaključnih raču- nih za lansko leto nekrito iz- gubo. Ni naključje zato, ker bo celjska podružnica Lju- bljanske banke nastopila v teh primerih ali vsaj v večini kot glavni nosilec sanacijskih posojil. Zato je tudi razu- mljivo, da se ob taki razpra- vi odpirajo številna vpra- šanja, pomembna za banko in za prizadete kolektive. Na celjskem območju gre v celoti po podatkih celjske podružnice LB za 153.565,000 din nekrite izgube v šestih delovnih organizacijah: Alpos v Šentjurju, EMO, Izletnik in Cinkarna Celje, Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina ter Volna Laško. Vse te delovne organizacije so izdelale sanacijske pro- grame in v njih predvidele, da naj bi za kritje le izgube celjska podružnica Ljubljans- ke banke odobrila 67.846,000 din, republiški sklad skupnih rezerv 73.919,000 din, rezervni skladi občinskih skupščin pa 11.800,000 din posojil. Ne glede na to, da zaen- krat še ni znano, koliko sredstev bo za sanacije odo- bril republiški sklad skupnih rezer\', je na dlani, da so ob- činska sredstva za reševanje teh bolečih ran zelo skrom- na. Sicer pa je dejstvo še to, da ti programi v večini pri- merov ne nakazujejo trajnej- ših rešitev in so zato le pr- vi izhod v sili. Prav tako je več kot značilno, da v načr- tih ni opaziti sovlaganj zuna- njih partnerjev, ki so s ko- lektivom, ki izkazuje nekrito izgubo, v dohodkovnem odno- su. Zakaj tako, je vprašanje, ki se poraja samo po sebi. čeprav sanacijski programi v gla\Tiem še nimajo stro- kovne ocene, so dobili druž- benopolitično verifikacijo. Tudi ta je potrebna. Sicer pa je izvršilni odbor celjske podružnice Ljubljan- ske banke že zdaj, pred do- končno odločitvijo o sana- cijskih posojilih, predlagal Službi družbenega knjigo- vodstva, da oceni izgube v vseh temeljnih organizacjah 2idruženega dela, ki so jih imele. Takšen pregled pa naj bi po mnenju bančnega orga- na opravili tudi v kolektivih, ki p>oslujejo na lobu renta- bilnosti. V kratkem bo stekla kon- čna razpj-ava o sanacijah in odobravanju posojil. Ali bo dnižbeni žep dovolj velik, da bo zmogel zamašiti vse luknje? M. BOŽIČ OCENA DOSEŽKOV Gospodarske dosežke iz preteklega leta bo na svo- ji današnji seji ocenil tudi medobčinski odbor gospo- darske zbornice za celj- sko območje. Ob tem pa bodo imeli dana odbora na dnevnem redu še ob- ravnavo nekaterih izred- no pomembnih točk. Med drugim veliko obeta raz- prava o osnutku sistema usmerjenega izobraževanja na celjskem območju, saj smo že večkrat sli.šali očitke iz gospodarstva, da obstoječe šole in njihov učni program gospodarst- vu ne dajejo takšnih ka- drov, ki jili to rabi. Izredno zanimivo raz- pravo pa obeta tudi ob- ra\Tiava samoupravnega organiziranja sejemskih dejavnosti na območju ter obravnava sanacijskega na- črta laške Volne, na ka- terega so vsaj doslej vsi, ki so ga obravnavali, gle- dala z neskritim pesimi- zmom. BS OBISK IZ MURSKE SOBOTE ^^^ ^^^ ^^ ^^ ^^ ^ AGROŽIVILSKA INDUSTRIJA v ponedeljek je bila v Ce- lju na obisku delegacija naj- vidnejših predstavnikov go- spodarskega in političnega življenja občine Murska So- bota. Razgovor s predstavni- ki celjske občane so usmerili predvsem v informacijo o družbenoekonomskem polo- žaju obeh občin, pri čemer pa so .se močno zavzeli za tesnejše medsebojno pove- zovanje, saj tako murskoso- boška kot celjska občina te- žita h kar največji odprtosti v slovenski in jugoslovanski prostor. Najboljše možnosti in tudi največja pripravljenost za sodelovanje je, sodeč po sklepih ponedeljkovega sre- čanja, na p>odročju agroži- vilske industrije. Predstavni- ki Dobrine in SOZD ABC Pomurka so namreč izrazili .veliko pripravljenost za us- klajevanje razvojnih progra- mov, večjo delitev dela in te- snejše sodelovanje. Že v prihodnjih dneh si bodo predstavniki obeh SOZD iz- menjali listine, v katerih se bodo medsebojno se- znanili s težavami, ki jih ovirajo pri hitrejšem razvo- ju, opredelili pa bodo tudi UsU področja, na katerih bi po njihovi oceni sodelovanje lahko najhitrej steklo. Nekoliko manjše so mo- žnosti v tekstilni industriji, kjer Mura in Toper po skupni oceni lahko le težko najdeta tesnejše oblike so delovanja. Konfekcijska in- dustrija ima namreč v Slo- veniji že preveč zmogljivosti, zato bi bile skupne naložbe in podobne oblike sodelova- nja nesmotrne. Med obema delovnima organizacijama pa vseeno lahko pride do do- govora o skupnem nastopu na jugoslovanskem in tujem tržišču. Boljše pa so možno- sti za sodelovanje Mure in Metke, o čemer bo na pri- hodnjih srečanjih nedvomno več govora. Tudi na področij u razvoja in raziskovalne dejavnosti so možnosti za sodelovanje obeh občin in njunih razvoj- nih institucij dobre, na po- dročju zdravstva, ki je v obeh občinah med prioritet- nimi družbenimi dejavnostmi pa so predstavniki obeh zdravstvenih zavodov poeno- tili svoja stališča in se dogo- vorili o enotnem nastopu v Zdravstveni skupnosti Slove- nije, B. S. CELJE NALOŽBA ZA 177 MILIJONOV Člani izvi-šiln€^a odbora celjske podružnice Ljublans- ke banke so na seji v pone- deljek odobrili kolektivu že- lezarne v štorah dolgoročno posojilo v znesku 50 milijo- nov dinarjev za izgradnjo druge elektro-obločne peči. Celotna investicija bo vredna nekaj nad 177 milijonov di- narjev, od tega - okoli 147 milijonovo din za osnovna sredstva. Tako štorska železarna iz- polnjuje načrt, ki je star že nekaj let in ki se vključuje v kompleksno modernizacijo jeklarne. Investicija zajema namestitev nove elektro-ob- ločne peči te letno kapaciteto 110.000 ton jekla. Novi objekt bo v obstoječi hali, kjer je zanj pravzaprav že vse pri- pravljeno. Zato bodo gradbe- na dela zajela le temelje za elektro peč ter nekaj manj- ših posegov. Druga elektro-obločna peč bo zaposlovala 36 delavcev. Z začetkom njenega obratova- nja bodo ukinili proizvodnjo v stari Siemeni>-Martinovi pe- či. Naložba je v skladt srednjeročnim razvojem ! venske železarne, sicer pomeni posodobljenje su stev- za delo in tehnoloj ter bo prispevala k skl nejšemu izkoriščanju pn vodnih zmogljivosti jekla in valjarne, izboljšanju si kture in povečanju obs proizvodnje kvalitetnih je itd. V investicijskem progra je predvidena tudi odpri valna naprava, s katero bo mogoče zmanj.šalo oi naževanje okolja. Glede na vse to, je n» ba med prireditvami v f bliki in državi. Pri financiranju te na be bodo poleg celjske družnice Ljubljanske bs in investitorja sodelovale Slovenske železarne ter' partnerji, Začetek del je predv< letos, začetek poskusnega ratovanja pa v prvem tn< sečju 1979. leta. , ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: DOSLEDNO V STABILIZACIJO Zaradi specifičnih razmer, v katerih je TO^ Zdravstveni dom, so v šmarskem zdravstvenem do® lansko leto zaključili z izgubo 1.170.715 dinarjev, ki > bodo pokrili iz solidarnostnih sredstev drugih TOZP' rezervnega sklada. Značilno je, da je v okviru te TCw relativno veliko zdravstvenili postaj, ki so med se^ precej oddaljene, število pregledov, ki jih opravi v " postajah zdravnik v določenem času, je še vedno P' poprečjem v regiji. Zelo visoki .so stix>ški osebnih ^ hodkov za delo v podaljšanem delovnem času zar* nadomeščanja zdravnikov, predvsem v Kozjem in ^ strici ob Sotli. Delovna organizacija je o izgubi večkrat razpraw la in se je odločila, da bo dosledno izvajala dolo^ stabilizacijskega programa, delo v podaljšanem d^ nem času pa bodo plačevali le 75-odstotno, kompenz*^ ja za nadurno delo pa naj bi bil prosti delovni dan- TOZD je presegla načrt storitev splo&iih služb 13 odstotkov, zobnih pa za 3 odstotke. Za letošnje^ načrtujejo še naprej dosledno izvajanje stabilizacij^ ga programa. ^ v st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 turizem KDAJ BODO ZAŽIVELE TURISTIČNE POSLOVNE SKUPNOSTI? ^jder ne bo stekla turi- I stična propaganda pri turisti- 'Snih poslovnih skupnostih, I Smo opravljaU projvagandno [jejavnost v sedanjem obsegu, ►^(^r pa v okviru reahiih mo- ijj^ti. Ko pa to ne bo več ootrebno, se bomo omejili L dajanje pobud in predlo- gov za propagandne akcije in nomagali turističnim druSt- ^^ v manjših krajih, ki bo- ^ morala še dolgo skrbeti jgjjia za turistično propagan- do. propagandnih publikacij jie bomo izdajali. Ce bodo niožnosti, bomo izdajali le Normativne publikacije ...« To so drugim besede, sestavljajo delovni načrt Celjske turistične zveze za letos, ki marsikaj povedo, zlasti pa to, da turistične po- slovne skupnosti na našem območju še niso zaživele, če- prav bi morale že lani in da nastaja zaradi tega zlasti v propagandi na celotnem ob- nK>čju velika vrzel. Ta se pozna, in škoda je, da je do nje prišlo. Sicer pa, kdaj bo- mo dobili odgovor, zakaj še ni pK)slovnih skupnosti za turizem? Tako ohranja Celjska turi- stična zveza v svojem delov- nem načrtu le sodelovaivje v turistični propagandi. Torej, nič več spodbudnih akcij, marveč le pot na vzporednem tiru. Ni naključje, če je tudi le- tos na prvem mestu delov- nega načrta območne turi- stične družbene organiza- cije koordinacija dela s tu- rističnimi društvi. To se iz- vaja na najrazličnejše nači- ne, in v manjših društvih je ta pomoč več kot potrebna. Tudi hvaležna. Zveza bo še nadalje skrbela za varstvo okolja, dajala po- bude in se odločala za ukre- pe na tem področju. Prav ta- ko so na zadnjem plenilmu, ko so sprejemali delovni na- črt Celjske turistične zveze za letos, uvrstili med enajst točk pobude za posp>eševanje vseh vrst turizma. Vrh tega bo zveza tudi letos nosilec tekmovanja za najlepši kraj pa tudi ocenjevanja za naj- boljše turistično društvo, za najbolj marljivega turistične- ga delavca ter za najbolj urejeni gostinski obrat. In potem so tu še ekskurzije, pobude za pestrejšo turistič- no ponudbo, turistična in- formacijska služba, sodelova- nje z drugimi turističnimi or- ganizacijami in podobno. Skratka, obsežen načrt za amatersko turistično organi- zacijo, program, ki je v skla- du s srednjeročnim in sploh celovitim načrtom zveze, na- črt, ki je odsev stanja pa tu- di potreb in zahtev na tere- nu. še predvsem turističnih društev, ki so v večini pri- merov nosilec vseh turistič- nih dogajanj na svojih obmo- čjih, v krajih in mestih, kjer delajo. MB KOLIKO ČLANOV? Predsedstvo Celjske tu- ristične zveze je na zad- nji plenarni seji p>ostreg- lo tudi s podatki o števi- lu turističnih društev in i!i\anov v njih. V Celjski turistični zve- zi je včlanjenih 22 turis- tičnih društev in občins- ka turistična zveza Mo- zirje s petimi društvi. Posameaaia društva pa imajo naslednje število članov: Bistrica ob Sotli 32, Braslovče 108, Celje 876, Dobrina 181, Pranko- lovo 83, Jurklošter 21, Kozje 72, Laško 194, Pla- nina 50, Podčetrtek 66, Prebold 91, Rimske Topli- < 62, Rogaška Slatina 414, Strmec 43, Šempeter 118, Šentjur 46, Šmarje 62, Šoštanj 31, Velenje 154, Vransko 61, Vojnik 114 in Žalec 28. Društva na območju Gornje Savinjske doline pa imajo članov: Gornji grad 130, Ljubno 90, Le- 50, Mozirje 170 in Sol- čava 40. Tako ima Celjska turis- tična zveza vsega skupaj 27 dništev z 2.756 člani. MEDOBČINSKI SVET ZK TEŽAVE PRI POKRIVANJU IZGUB IN DRUGO Gospodarske organizacije na celjskem območju so mi- nulo leto zaključile s slabim uspehom. Izredno pa zaskrb- ljuje dejstvo, da težave brž- kone ne bodo ostale zgodovi- na lanskega leta ampak bodo imele močne posledice tudi za nadaljnji gospodarski raz- voj. Odpravljanje vzrokov sla- bega gospodarjenja in posle- dic, ki so jih s seboj pri- nesli slabši rezultati bo" nam- reč dolgotorajen proces, ki ima pot le v odpravljanju strukturnih neskladij in pre- osnovi velikega dela gospo- darstva na območju. Takšna je politična ocena, ki jo je na svoji nedavni seji dal medobčiriski svet zveze komunistov celjskega območ- ja. Gospodarske organizacije na območju so lani ustvarile 41 milijard dinarjev celotne- ga pridelka, ob upoštevanju trinajstodstotne inflacije je bilo torej realno ustvarjeno za dva odstotka več denarja kot v letu 1975. Enake dosež- ke je v povprečju zabeležilo tudi celotno slovensko gospo- darstvo in glede na to rezul- tati niti niso neugodni. Slika pa se povsem spremeni ob dejstvu, da je močno upadla reproduktivna sposobnost go- spodarstva na območju in da so bile iz^be izjemno vi- soke. Gospodarske organiza- cije celjskega območja so »ustvarile« kar 20 odstotkov celotnih slovenskih izgub, sa- mo šest delovnih oziroma te- meljnih organizacij pa je us- tvarilo 94 odstotkov celotne izgube na celjskem območju. Izguba na območju je dose- gla 270 milijonov dinarjev, kar je za 71 odstotkov več kot leto poprej. Ob tem je 166 milijonov dinarjev ostalo kot nekrita izguba. O tem, kako je v tem pogledu gospo- darstvo območja nazadovalo pa zgovorno priča iiudi poda- tek, da je bilo v letu 1975 v izgubi 29 delo/nJi organi zacij, pd tega je bila izguba v osmih organizacijah nekri- ta; v letu 1976 pa je bilo v Izgubi 47 delovniii organiza- cij, izgube pa sami niso mo- gli pokriti v 14 organizacijah. Ce tem podatkom prišteje- mo še število delovnih orga- nizacij, ki so poslovno leto zaključile z minimalno stop- njo rentabilnosti, takih pa je bilo lani kar 79 (leta 1975 Je 14), dobimo jasno sliko o tem, kako nerožnat je položaj v gospodarstvu občine. Povsem razumljivo je, da je zaradi takšnih rezultatov ostalo gospodarskim organi- zacijam kaj malo sredstev za reprodukcijo. Po podn.t.-cih SDK je na območju sicer bilo ustvarjenih 23 odstotkov več sredstev za reprodukcijo kot leto poprej. Realno pa je denarja mnogo manj, še po- sebej, če vemo, da je kar 71 odstotkov teh sredstev za enostavno reprodukcijo, to- rej za goli obstoj. Za razšir- jeno reprodukcijo, nove na- ložbe in podobno denarja skorajda ni. Ob vsem tem so izračuna- li še, da smo trošili mnogo i več, kot bi smeli. Tako za " osebne dohodke, ki so pov- sod rasli neglede na pada- jočo stopnjo produktivnosti, kot tudi za skupno in splo- šno porabo, ki je rasla kar za 7 odstotkov hitreje kot bruto dohodek. Iz povedanega lahko skle- pamo, da so osnovni proble- mi gospodarstva na celjskem območju padajoča reproduk- tivna sposobnost gospodar- stva, upadanje produktivno- sti ob hitri in čezmerni ra- sti vseh oblik porabe ter bo- leče izgube. To so podatki, ki opozarja- jo na skrajno previdnost in resnost pri poslovanju v leto- šnjem letu, kot kaže in kot smo lahko sklepali iz raz- prav na seji medobčinskega sveta, pa se v delovnih orga- nizacijah še ne zavedajo vse resnosti položaja. O tem pri- ča tako samozadovoljstvo ob sorazmerno ugodnem startu v novo poslovTio leto, še bolj pa slabi sanacijski program in nezavedanje, da delovnim organizacijam, ki 'so poslova- le slabo, pretijo minimalni osebni dohodki. Prav o sled- njem bi veljalo resno raz- mišljati, saj v večini prime- rov delavci za to še ns ^ eio in na takšno stanje, «ci bo po preložitvi roka za .takov >stivo izdelavo sanacijskih pxOgra- mov do meseca julija, tvso pripravljeni. Kar zadeva sanacij Sic? na črte pa tako predstamiki bank kot tudi številni drugi ugotavljajo, da so neiosno in nekakovostno pripravljeni. Terjajo namreč samo je izgub, le v izjemno redkih primerih pa zagotavljajo za- htevano, namreč trajnejše re- šitve neugodnega stanja in poslovanje brez izgub. Na se- ji medobčinskega sveta ZIC so zato naj resneje opozarjali predstavnike najbolj ogrože- nih delovnih organizacij icin- kame, EMO, SGP Rogaška Slatina, Volna) itd.), da mo- rajo pripraviti stvarn^^ in ka- kovostne sanacijske pr »jra- me, ki bodo zagotovili usp-;- šno poslovanje in socialno varnost zaposlenim. BRANKO STAMEJCIC Komisija za razpis pri AVTO-MOTO DRUŠTVU ŠLANDER — Celje razpisuje prosto delovno mesto SEKRETARJA POGOJI: — visoka strokovna izobrazba pravne ali ekonomske smeri z najmanj triletno prakso na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu ali — višja strokovna izobrazba pravne ali ekonom.ske smeri z najmanj pet let prakse na vodilnem ali vod- stvenem delovnem mestu. Kot posebni pogoj se zahteva visokošolska ali višje- šolska prometno-pravna izobrazba. Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje in je' z dosedanjim delom pokazal organizacijske sposobnosti ter izpolnjuje družbenopolitična in mo- ralnoetična merila po družbenem dogovoru o teme- ljih kadrovske politike na območju celjske občine. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjih del ter dokazila o izpolnjevanju pogojev in potrdilo o nekaznovanju, v 10 dneh na naslov: Avto-moto društvo ŠLANDER Celje, Ljubljanska 37, »Za razpisno komisijo«. Komisija za medsebojna razmerja pri Trgovskem podjetju LOVEC LJUBLJANA poslovalnica Lovec Celje razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA Pogoji: odslužen kadrovski rok, šoferski izpit B ka- tegorije. Prošnje pošljite na naslov; LOVEC Ljubljana, Pre- šernova 3. SKIMC štore — JOZD Dom učencev Štore J^javlja prosto delovno mesto ^tJMlNlSTRATORJA ^ določen čas (nadome- ^anje v času porodniške- ^^ dopusta) ^OJ: J" Obvladanje strojepisja administrativnih del. Scife^® sprejema TOZD UČENČEV STORE, ^ po objavi. BANKA NAMESTO VAS Tudi danes o tekočih račimih in čekih, o poglavju, ki sili v ospredje in ki pKJraja tudi nekaj vprašanj. Eno takih je približno takšnole: Ali lahko na primer ix)slovna enota celj- ske F>odružnice Ljubljanske banke za kogar koli plačuje tudi kakšne račune Kdaj? Kako? Res je, da je Ljubljanska banka kot celota in z njo vred tudi podru- žnica Celje, že pred leti posodobila svoje poslovanje tako — predvsem pa gre v tem primeru zahvala računalni- škemu obdelovanju podatkov — da la- hko za svoje varčevalce povsem zane- sljivo plačuje tudi nekatere redne me- sečne obveznosti. Predvsem gre za pla- čila stanarine, raznih časopisov, radij- ske in televizijske naročnine in neka- terih drugih računov, ki se vsak me- sec ponavljajo v istih zneskih. Iz dneva v dan je več ljudi, ki jim takšen način plačevanja obveznosti, torej preko banke ali v našem primeru preko celjske pjodružnice Ljubljanske banke prihrani marsikatero uro čaka- nja v vrsti, pogovarjanje s sosedi itd. Takšen način plačevanja pa pride prav tudi zavoljo tega, ker inkasanti ne ho- dijo vedno ob istih dnevih, ob istih urah. In prav tako ne pridejo vedno tedaj, ko je pri hiši dovolj denarja. Težave nastanejo tudi zaradi tega, ker mnogi inkasanti ne prihajajo po ta plačila sproti vsak mesec. Mnogi po- birajo te zneske za dva, tudi za tri mesece skupaj. To, da banka plačuje stalne raču- ne za svoje varčevalce, ni v svetu nič novega. Res pa je, da je Ljubljanska banka uvedla tak načdn plačevanja pr- va v Jugoslaviji in ima torej med vse- mi poslovnimi bankami pri nas tudi na tem področju največ izkušenj. Ce bi povedali oziroma zapisali pK)- vsem na kratko in razumljivo, kako je s plačevanjem takšnih računov preko celjske po^užnice Ljubljanske banke, bi Ifchko rekli samo to, da ni treba storiti prav nič drugega, kot takšno plačevanje naročiti. In to ne pri pod- jetjih, marveč pri celjski podružnici Ljubljanske banke. Da pa bi poslovna enota celjske podružnice Ljubljanske banke takšno naročilo sprejela in tudi plačevala račune, mora tisti, ki bi bo rad izpeljal preko banke, pri njej od- preti tekoči račun. Torej, pogoj, da celjska podružnica Ljubljanske banke za vas plačuje določene račune, je sa- mo v tem, da imate pri tej poslovni banki svoj tekoči račun in da takšen način plačevanja lastnih obveznosti pri banki naročite. šele takrat, ko jKJstanete imetnik tekočega račima, na katerem se steka in seveda obrestuje vaš denar, se s celjsko podružnico Ljubljanske banke lahko domenite, da bo v vašem imenu za vas plačevala redne mesečne obve- znosti. Da pa bi takšno plačevanje te- klo nemoteno, izix>lnite poseben obra- zec »Pooblastilo banki za plačevanje obv-eznosti . ..« V tem pooblastilu lepo ix) vrsti na- vedete, komu naj celjska podružnica Ljubljanske banke kaj plača, koliko in kdaj. Lahko se namreč odločite za ene- ga od naslednjih datumov v mesecu: 8., 18. ali 28. Najbolj prav pa bo seve- da, če bo ta datum eden takih, ko bo na tekočem računu dovolj denarja. Pri poslovanju s tekočim računom je sploh treba paziti, da ne pride do ne- dovoljene prekoračitve sredstev. Ljubljanski banki, pKKlružnioi Celje, pa seveda lahko naročite, naj z vašega tekočega računa plačuje tudi druge obveznosti, ki se ponavljajo iz meseca v mesec, kot na primer: preživnine, dolgotrajna odplačila, šohiine in podo- bno. In še to: vsako ixx)blastilo za i>la- čevanje obveznosti velja do določenega datuma aU do preklica. Ce je še karkoli neraziumljivega okoli tega vprašanja, vprašajte v naj- bližji poslovni enoti oeljske podružnice Ljubljanske banke. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 VITANJE ZA JUBILEJNO LETO IZVOLJEN ODBOR ZA KOORDINACIJO PROSLAV Krajevna konferenca Zveze komimistov Vitanje je na aad- njem skupnem sestanku iz- volila odbor, ki bo v kraju usklajeval vse proslave v po- častitev letošnjih obletnic na- še revolucije. Sdcer pa je odbor predla- gal, da naj bi bilo praznova- nje enotno in naj bi .7,ajeio celotno vitanjsko območje. 0.srednja prireditev bo slav- nostna seja komunistov vi- tanjskega območja, ki je predvidena za 25. april. Na njej bodo sprejeli v sv.>je vrste nove dane. Domači srednješoLski in pdondrjd na bodo piripravili kulturni spo- red. Na predvečer praznika de- la bo vitanjska mladina pri- pravila kresovanje. Ob njem bodo nastopili tudi glasbe- niki in pevca z izvajanjem partizarsiskih in narodnih p>e- smi. Borci NOV pa bodo obujali spomiine. Osnovna šola bo skupaj z drugdmi organizacijami pri- pravila obrambni dan. Poleg tega bodo šolski otroci sode- lovali v kurirčkovi pošti in štafeti mladosti. Sodelovali bodo še na kvizu zgodovinar- jev in likovnikov v Trbovljah, čiani zgodovinskega krožka pa bodo obiskali čebdne. Organizacija Zveze rezerv- nih vojaških starešin Vitanje bo pripravila pohod pK) po- teh štirinajste divizije. Pra- znovanju se bodo pridružile tudi vse delovne organizacije, ki bodo imele v tem času slavnostne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. To velja tudi za planince, gasilce in druge. In ne nazadnje — organi- zacija SZDL je skupaj s šo- lo prevzela skrb za čiščenje okolja, sicer pa bo pionirski odred štirinajste divizije or- ganiziral trajno zeleno stražo, da bo tako tudi okolje ostalo vedno lepo in čisto. PRANJO MAROSEK V Ločah so dobili težko pričakovani stanovanjski blok, ki se tudi po zunanjosti lepo vklju. čuje v okolje. V njem je našlo stanovanja 18 družin, zgradil pa ga je KONGRAD. Foto: D. Medved PREBOLD: PRVA PROSLAVA Po programu odbora za proslavljanje letošnjih ju- bilejev naše revolucije pri občinski konferenci Zveze komvinistov v Žalcu, je bi- la v soboto zvečer v Pre- boldu prva takšna prosla- va v žalski občini. Ne po naključju, saj je bilo tu napredno delavsko gibanje pod vodstvom Komunistič- ne partije najbolj razvito. In tako je o tem gibanju pa tudi o pomenu letoš- njih jubilejev na proslavi spregovoril predvojni ko- munist in prvoborec An- ton Kotnik-Robida. V drugem delu proslave so nastopih domači mla- dinci, učenci osnovne šole, pevci preboldske Svobode in taborniki. DARKO NARAGLAV LAŠKO TUDI LETOS OBČINSKA DELOVNA BRIGADA Delo mladih v laški občini je razgibano zlasti v tem ča- su V teku so priprave na organiziranje občinske mla- dinske delovne brigade, ki bo letos sodelovala na republiš- ki akciji na Goričkem. Razen tega bodo ustanovUi še sku- pine za delovne akcije v ob- činskem merilu. To pomeni, da bodo vse osnovne mladin- ske organizacije pripravljale tudi lokalne delovne akcije. Seveda pa bodo mladi sode- lovali še na mladinski delov- ni akciji v pobrateni občana Trstenik v Srbiji. Druga akcija, ki je prežive- la ne samo mlade, tudi druge, je prav gotovo sprejem štafe- te mladosti. V laški občini bodo nosilce štafetne palice pozdravili 16. aprila. Mladi bodo sodelovala še na majskih srečanjih mladi- ne Hi^vatske in Slovenije: dvo- dnevna kolonija liko\'nikov- pionirjev v Bistrici ob Sotli, prostovoljci v teritorialni ob- ramba pa se bodo udeležili srečanja borcev Kozjanskega odreda. Prav tako bodo mladi iz laške občine na petdnev- nem pohodu, ki ga pripravlja- • jc mladi iz posavske regije. Začetek bo v Senovem, konec pa 27. julija v Samoboru. Razen tega je predvidenih več obiskov in pohodov na Čebine. V teku so priprave na spre- jem pionirjev v mladinsko organizacijo. Slavnosti bodo 25. maja. Hvaležna je nada- lje pobuda o seznanjanju os- novno in srednješolcev o možnostih nadaljnje^ izobra- ževanja ali v:ključevaaxia na delovna mesta. Radeški mladinci bodo letos zbrali podatke o 'jse- Ijencih z njihovega območja in celotno gradivo prikazala na razstavi. Bržčas pa bodo pripravila budi stalno zbirko v Radečah. Enotna akcija mladih se nanaša še na pKjpis in v^zdr- ževanje spominskih obeležij v občini. Izredno aktivno je družbe- nopolitično izobraževanje mladih, pomembne pa so še pobude v okiaru programa sodelovanja med pobrateni- mi občinami, se pravi med Laškim, Trstenikom in Vrbov- cem. Sicer pa, delovanje mla- dili, akcije in ideje se pae- pletajo in nikdar ne ustavijo. PANIKA LAPORNIK KOZJANSKO IN REŠEVNA 2. JUNIJA Letos bosta na območju šentjurske občine stekli dve mladinski delovni akciji, na katere se mladi v občini že zdaj zvesto pripravljajo. Poleg zvezne akcije Kozjan- sko 77, se bo »odprla« še akcija Resevna 77, ki pa bo regijskega značaja. Osnovno vodilo mladih, ki delovni akciji pripravljata, je predvsem tesnejše sodelovanje z brigadirji. Brigadirji iz drugih krajev in republik naj bi v prostem času tvorno sodelovali in zaživeli z deloin osnovnih organizacij ZSM na tistem območju kjer bodo delali. Pri Občinski konferenci v Šentjurju so si zato zadali nalogo, da bodo organizirali vsakodnevna sreča- nja z brigadirji in se trudili, da bi njiliovi vrstniki kar najbolje spoznali življenje v teh krajih in probleme ter uspehe mladih. Delovna akcija Reševna 77 bo stekla 26. junija sku- paj z drugo izmeno akcije Kozjansko. Do 15. aprila mora biti zato pripravljen sporazum o financiranju te i akcije. V prvi izmeni bodo sodelovali le brigadirji iz^ šentjurske občine in pobratene Užičke Požege, v ostalih pa mladinci iz drugih občinskih konferenc celjske re- gije. MATEJA PODJED PLANINA ZDAJ SVET STARSEV ALI STARŠI IN VZGOJITELJI DOVOLJ SODELUJEJO? Na osnovni šoU »Kozjanski odred« se starSi in učitelji srečujemo vsak mesec na rednih predavanjih v okviru »Šole za starše«. Vsakc.krat po predavanju se starši po- govarjajo z razrednikom o delu svojih otrok. Starši so to obliko sprejeli z velikim zadovoljstvom. Prejšnjo nedeljo so imeli na šoli drugo takšax) sreča- nje. Tema ravnateljevega predavanja je bila: Se star- ši in vzgojitelji dovolj zavze- mamo, da bi raziimeli svoje- ga otroka? Kljub razsežnosti šolskega okoliša, je bila ude- ležba na srečanju zelo veli- ka. Na šoli pa so prav ob tem srečanju šli še korak naprej in stopili na pH>t novega so- delovanja med starši in šolo. Formirali so namreč svet staršev, ki ima enajst čla- nov. Njegov predsednik je dr. Janez šmid. Tako se bo- do člani sveta staršev orga- nizirano vključevali v v2^oj- no izobraževalno delo na os- novni šoli Planina. Seznanjali se bodo tudi z delom in pro gramom šole ter po potrebi svetovali in predlagali izbolj- šave, ne nazadnje tudi ukrep>e samoupravnim in strokoTOim organom šole. Člani sveta staršev se bodo seznanjala tudi z delom sle- hernega pedagoškega delavca, prisostvovali bodo delovnim konferencam, pionirskim in mladinskim prireditvam, od- delčnim konferencam itd. MESTINJE: OD- REŠUJOČA KONJUNKTURA v nizu podjetij, ki so lansko leto zaključila z izgubo, se je zaiašla tudi mestinjska temeljna orga- nizacija združenega dela: 750.000 dinarjev je pokrila sama iz sredstev rezervne- ga sklada. Do izgube, ki sicer ni zastrašujoča, je prišlo predvsem zaradi zastoja v prodaji in zmanjšanja po- vpraševanja po proizvodih pa tudi kapacitete niso bi- le dovolj izkoriščene, kar je seveda povečevalo stro- ške proizvodnje po enoti proizvoda. Hkrati so mo- rali odplačevati visoke anuitete zaradi investicije. Tudi stroški so rastli hi- treje kot pa prodajne ce- ne. že konec lanskega leta so se razmere na prodaj- nem trgu znatno popravile v korist podjetja. Trenut- no vlada konjunktura, ki jo lahko pričakujemo tudi skozi vse letošnje leto, za- to bo TOZD povečala šte- vilo zaposlenih, optimalno izkoristila razspolozljive ka- pacitete in tako dosegla nižje fiksne stroške po enoti proizvoda ter boljši finančni rezultat, že med lanskim letom je TOZD storila vse, da bi izboljša- la disciplino pri delu in povečala produktivnost. V letošnjem letu pred- videvajo realizacijo v vi- šini 80.000.000 dinarjev in pozitiven finančni rezultat. MILENKO STRAŠEK CELJE ZAPISI O REŠITVAH! DOBRINA, OBČINA, MARLES IN PETROL TRGOVSKA HISA DOBRI. NE — V javni raiZ^miitvi je zazidja.lni načrt aa območje med Stainetovo, Levstikovo in Aškerčevo ulico, kjer bo na. vogalu med Stanetiovo in Levstikovo ulico staHa nova trgovska hiša Dobrine. Na tem območju bo tudi pokri- ta ceiljska tržnica. OBČINA KUPUJE HIŠO — Gre zsa poslopje v Vodnikova ulici, kjer je dolga leta de- M Zavod aa napredek go- spodarstva. Izvršni svet pred, Jaga, da bi to poeHopje ku. pila občina. Hiša je ocenjena na amesek 548 miildijioiniav' eta- rih dinarjev. Toda, preden bodo semkaj preselili inšpek- cdjske službe, bodo za pre- unediitev poslopja po(t.reboivaili še precej denarja. Se toireo nakup izplača? MARLESOVE HIŠICE — Stale bodo v Porpovičevi lili. ci. Toda, namesto dvanajstih enodružinskih, bo tu osem. najst vrstnih hišdc, tipa Mar- les. Krajevna skupnost pa se ziajvzema, da bd na to območ- je, tudi zavoljo obrtne coine ob Teharski cesti, napeljaili cevi za plin. BENCINSKA ČRPALKA NA BREGU — Načrt aa Sjprie- membo zazidave na Bregu je bil v javni razpravi in je Zidaj tik pred sprejemom. Bencinska črpalka v Ulici XIV. diviKije se bo morala umakniti, že letos. Novo bo- do postavili na Bregu, na prostoru pod gostilno Košto- maj aJLi pri BeLajj. Ker bo gostilna dobila neprijietnega soseda, je na dLanii, da so se lastniki znane gostilne pritožiiU, Tudi krajevna skup- nost je menila, da je loka- cija aa novo bencinsko čr- palko na tem mestu primer- na. In tako bo otstalo. M. B. Pohištvena industrija »GARANT« Polzela po sklepu Delavskega sveta na predlog raz- pisne komisije in skladno z določili statuta ponovno razpisuje naslednji vodilni delovni mesti Cni reelekcija): 1. VODJA ekonomsko finančnega sektorja 2. SEKRETARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje- vati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka šola ekonomske smeri in 3 leta de- lovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let de- lovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovmih mestih pod 2.: visoka šola pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali višja šola pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali višja šola organizacijske smeri in 5 let delovnih iz- kušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih Kot poseben pogoj velja, da morajo kandidati biti družbenopolitično aktivni, da imajo organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje in da imajo moral- nopolitične lastnosti. Osebni dohodek v skladu s Samoupravnim spora- zumom o delitvi OD. Stanovanja podjetje nima. Kandidati morajo poleg ponudbe, ki zajema kratek življenjepis in opis dosedanjih zaposlitev, predlo- žiti še potrdilo o nekaznovanju — vse v roku 15 dni po objavi razpisa v kadrovski oddelek Pohištvena industrija »GARANT« Polzela. Žt. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEt)NIK — itraii 7 mladi iN vojaške šole NAPREDEK OB AKCIJI LETOS V CELJSKI OBČINI ŽE 15 KANDIDATOV v zadiijih letih so tudi v celjski občini pristopili k te- meljiti akciji za pridobivanje mladih za srednje vojaške šo- le, vojaške akademije in šo- le' za rezervne starešine. Znano je, da slovenskega sta- rešinskega kadra v enotah iiaše JLA primanjkuje, zato so po nekaj sušnih letih za- jeli s sistematično akcijo, ki je v celjski občini že rodila pn'e ugodne rezultate. Sama akcija pa je predvsem poka- zala, da je med mladimi zani- manje za vojaški poklic, sa- mo potrebno jim je prav raz- ložiti, kako vse skupaj izgle- da. V zadnjem času popu- ščajo tudi starši, saj niso bili redki takšni, ki so svo- jemu otroku iz nepojsnjonih v^a-okov odsvetovali vpis v vojaške šole. Celjska akcija poteka pre- ko komisije za usmerjanje mladih v vojaške šole in po- klice ter raz^jorejanje na vo- jaški rok pri Svetu za ljud- sko obrambo, družbenD sa- m.ozaščito in varnost. Komisi- jo vodi predsednik Občinske konference ZSMS Celje Fran- ci Pusar, ki je o metodi pri- prave za vključevanje mladih v srednje vojaške šole pove- dal: »Z delom smo začeli' v še- . stem razredu osnovne šole, grobo selekcijo opravimo v sedmem razredu, v osmem pa delamo s kandidati, ki naj bi po končanem osnovnem šolanju odšli v eno izmed srednjih vojaških šol. Zanimi- V je, da zakljiična akcija po- teka skupaj s kandidatovi- mi starši, saj sd oboji ogle- dajo vsako leto po eno sred- njo vojaško šolo. Tako se lahko na kraju samem pre- pričajo, kakšne so te šole in kaj nudijo dijaku. Ta me- toda se je izkazala za zelo uspešno, imeli smo primere, ko so starši najprej odsveto- vali sinu vpis v vojaško šo- lo, ko pa so jo sami videli, so mu jo priporočili. Letos imamo v celjski občini že 15 kandidatov, največ za vojaš- ko gimnazijo »Franc Rozman — Stane« v Ljubljani.« Od koga je posebej odvis- no pridobivanje mladih za vojaške šole? »Predvsem od staršev, zato tudi z njimi veUko sodeluje- mo. Tu so še poklicni usmer- jevalci pa pravzaprav ves pe- dagoški kader na posamezni šoli. Vključuje se tudi Zavod za šolstvo in mi s predava- teljskim kadrom, ki smo ga v zadnjem času pomladili.« Kje so doslej dosegli naj- boljše rezultate? »Na IV. osnovni šoli v Ce- lju ter osnovnih šolah na Do- brni in v Vojniku.« Z vključevanjem v vojaške gimnazije je v redu. Kako pa z drugimi? »še vedno je pomanjkanje kandidatov za srednje tehni- čne vojaške šole in akade- mije.« Kateri j« na^'ečji problem pri vpisu na vojaške gimna- zije? »Neverjetno, ampak je res: neusklajeni roki vpisa med civilnimi fakultetami in voja- škimi akademijami. Dali smo že predlog, da bi se to uskla- dilo, zaenkrat do tega še ni prišlo. Upamo pa, da bo.« Kako je s kandidati za šo- le rezervnih vojaških stare- šin? »Kandidati morajo ■ pred vsem izpolniti več pogojev. Biti morajo člani zveze ko- munistov ali vsaj' kandidati. Aktivni morajo biti na tere- nu. Predno gredo v 'šolo se IX)govorijo še s tistimi, ki so šolo že opravili. Cel splet raznih stvari je potrebnih, saj navsezadnje gre za po- memben kader. Lahko rečem, da akcija dobro teče.« Skratka, prvi ugodni rezul- tati celjske akcije so že vid- ni. Seveda se z njimi ne bo- do zadovoljili, ampak bodo z delom nadaljevali, zavedajoč se pomembnosti akcije,, ki jo opravljajo za naš skupni interes. Celjski model vklju- čevanja mladih v vojaške šole in poklice je lahko marsiko- mu dober napotek za njego- vo, doslej še nedorečeno de- lo. TONE VRABL žalec MLADINCI PROSTOVOLJCI TERITORIALNIH ENOT Ko sva se dan poprej s podporočnikom Emilom Pi- žornom pogovarjala o mla- dih . prostovoljcih enot teri- torialne obrambe, mi je mi- mogrede omenil, da so mladi izredno prizadevni, voljni de- lati, se učita vojaških veščin, da ga pa vseeno skrbi, kako bo jutri, saj je že ves teden precej deževalo in tudi vre- mmske napovedi za nasled- nji dan niso bile ravno ohra- brujoče. Na Polzeli so nam- reč pripravili za mlade pri- kazno streljanje s spoznava- njem določenih vrst pehot- nega orožja. Če bo torej de- ževalo, bo verjetno odziv bolj slab. Drugo jutro je lilo kot iz škafa in nemalo smo biU preGenečeni, ko smo ugotovi- li, da so strelišče za še- nel^om prišli pravzaprav vsi, ki so dobili pozive. Ta po- datek brez vseh dvomov pre- cej pove. Predvsem to, da pri delu z mladinci prosto- voljci dosegajo v žalski obči- ni izredno lepe rezultate. To pa je odraz resnega dela Ob- činskega štaba za teritorialno obrambo. Druga še morda bolj važna, stvar pa je ta, da so mladi dokazali, kako jim ni vseeno, kadar gre za vojaške stvari. Pravzaprav ne samo to. Mladi iz žalske ob- čine so spet dokazali, da so pripravljeni braniti domovi- no, čuvati pridobitve sociali- stične revolucije, ohranjati tradicije! Narodnoosvobodilne borbe ter odločno braniti naš samoupravni socializem. Na Polzeli se je tistega do- poldneva kljub dežju zbralo mli;dih za celo četo, ki so še pred kratkim končali os- novno šolo. Tu so bili dija- ki srednjih šol, mladi delav- ci, kmetje .. . Res je, da so nekateri stali pod dežniki, ampak to sploh ni pomemb- no. Navsezadnje niso nosili uniform. Pozorno so pri- sluhnili komandirju čete ter se natanko držali in ravnali njegovih komand. Že polavtomatska puška je vzbudila vso njihovo p>ozor- nost. Nekateri so že strelja- li z njo, nekateri še niso, pač pa bodo kmalu. Precej je bilo med njimi takšnih, ki so že na pamet vedeli našte- ti vse njene dele. Tudi de- kleta. In ko takole vidiš mla- do brhko dekle, kako odloč- no zgrabi v roke puško, ali pa puškomitraljez te kar spreleti od ponosa. še več pozornosti je bilo, ko je prišla na vrsto avto- matska puška. Ko je nekdo izmed mladih videl, kako de- luje in cilja skorajda ne mo- re zgrešiti se ni mogel vzdr- žati, da ne bi pripomnil, ka- ko rad bi videl tistega, ki bi prišel k nam s slabim name- nom. Samo, da bi imel ne- kaj takšnega v roki. In ko se mu je to potem uresniči- lo, jo je nežno pogladil in o6i so mu kar zasijale. Kljub temu, da je dež še venomer vztrajno curljal z neba nI mkomur prišlo na misel, da bi bilo bolje sedeti doma, poslušati glasbo ter morda brati kakšen strip. Ali pa sedetii v gostilni, kjer neka- teri tako radi vidijo današ- njo mladino. Vsi so namreč dobro vedeli, da bodo vse to lahko še mnogokrat počenja- li. Seveda le, če bo mir. Ga- rancija za to, pa je dobra pripravljenost vseh nas, ki sodelujemo v splošnem ljud- skem odporu. Da pa bi bili čim temeljiteje pripravljeni, je treba čim večkrat na po- dobne stvari. Navsezadnje se tudi oborožitev nenehno iz- F>olnjuje in vsako novo stvar je treba dobro poznati ter se naučiti z njo rokovati. Od- ličen, tehnično še tako izpo- polnjen puškomitraljez nI mnogo vreden, če z njim ne znamo rokovati ter odprav- ljati zastoje. Ob koncu so mladi spozna- li še tromblonsko mino in to, kako se z rijo strelja. Ko so se popoldne mladi razkropili vsak na svojo stran, menda med njimi ni bilo takega, ki bi mu bilo ža^ da je preživel dopoldne n~ polzelskem strelišču. Menda ni vzroka, da tega ne bi verjeli. Navsezadnje jih sploh nismo spraševali, ker smo dosti izvedeli že iz nji- hovih pogovorov. Tekst: JANEZ VEDENIK Fofco: TONE TAVČAR SO BILE ODLIČNE Prejšnji petek je bil celjski Narodni dom premajhen, da sprejel vse ljubitelje za- bavne glasbe oziroma naših »Žab«. Navdušenju ni bilo konca, ko so 2abe »zaregla- le« pod vodstvom Franca Ka- ^sa iz Ljubljane. Repertoar ^ seveda malce zastarel in W lahko vseboval kaj moder- 'lej^ga, vendar za kaj takega verjetno od jeseni sem ni wlo časa, saj je bilo treba ' orkester vlivati zvočnost, '^tem, dinamiko in ostale ele- ^®hte, zaradi katerih smo bi- ^Presenečeni, saj je orkester ^jal skoraj profesionalni še posebno vzdušje kon- ^^ta je naredila dobra osve- ^tev in ozvočenje. Kot gost je z žabami na- ^Pila Marjana Deržaj in po- ^\'nist orkestra dr. Jože Za- ki je tudi izvrsten ^vec. Slišali smo prijetne ®^ergreene«, od katerih je g A.t last najboljše izveden, svojimi soli pa so nas zo- navdušili člani orkestra bem^ Milan Pleterski na tro- Franci Maver na saxu, jj^ ^zavni Marjan Ašič in tina^ saksofonu Franček Ce- »Žabarji« — čestitamo! R. V. D. U. razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje ŠTIPENDIJE: 8 štipendij za ekonomsko srednjo šolo, od tega za I. letnik — 6 štipendij za III. letnik — 1 štipendijo za IV. letnik 1 štipendijo 5 štipendij za VEKŠ I. stopnjo, od tega za smer bančništvo — 3 štipendije za smer organizacijo — 2 štipendiji 2 štipendiji za pravno fakulteto Kandidati naj do 29.4.1977 osebno dostavijo sjužbi poslovne koordinacije Ljubljanske banke, podružnice Celje, Vodnikova 2: — prošnjo za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 vključ- r»o s podatki o osebnih dohodkih staršev (za pre- jemke pokojnin pa zadnji pokojninski odrezek) — zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o oprav- ljenih izpitih in — potrdilo o premoženjskem stanju Pri dodelitvi štipendij in določanju višine štipendij se bodo upoštevali kriteriji, ki so določeni z dru- žbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. slovenske konjice SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE DELOVNEGA ČLOVEKA Delavska univerza v konji- ški občini je v zadnjih let^h opravila pomembno delo pri izobraževanju delavcev za boljše opravljanje pokhca ali za pridobitev poklica. Franc šelih, direktor Delavske uni- verze, je E>ovedal, da se mo- rajo kot delavska imiverza v majhni občini prilagajati po- trebam združenega dela. »To pa pomeni za nas vsako 'eto druge šole, druge tečaje, skratka druge oblike usposa- bljanja. V šolskem letu 76/ 77 imamo 13 oddelkov različ- nih šolskih oblik izobraže- vanja, kamor vključujemo vse od osnovne do višje šole. Trenutno imamo približno 340 učencev.« Cemu posvečate največ po- zornosti? »Vključevanju odraslih v osnovjie šole. Pri nas je 1200 zaposlenih občanov, ki nima- jo končane osemletke, kar predstavlja skoraj 25 odst. vseh zaposlenih. Akcijo izva- jamo skupaj s sindikatom, začeli pa bi z novim šolskim letom. Da bi pribUžali vsem, ki bi jo radi obiskovali, pred- videvafno oddelke v Zreč ah, Ločah in Slovenskih Konji- cah.« Kako Je z drugimi oblika- mi izobraževanja? »Od šolskih oblik ix>mo izvedli še več dislociranih oddelkov, kot recimo za poklic administratorja, K,er ugotavljamo, da sam stroje- pisni tečaj ne da dovolj funk- cionalnega znanja, ki ga za- hteva določeno delovno mes to Velik interes je tudi za oddelek šole za poklicne 'oz- nike motornih voail pa elektro oddelek Elektrodelo- vodske šole v Mariboru tn drugo. V teku sta tudi tretji in četrti letnik strojepisne tehnične šole, katere pro- gram temeljni na predznanju poklicne kovinarske šole. V sodelovanju s šolskim (.en- trom za blagovni promet v Celju bomo imeU prvi m drugi letnik komercialne šo- le. V Zrečah je Kovinarska zametek bodočega centra us- merjenega izobraževanja. Zdaj smo pred realizacijo druge faze. Trenutno imamo dva oddelka, v jeseni pa bo- mo odprli še dva.« Kaj opažate pri ljudeh? »Ljudje se vedno bolj želi- jo vključevati v verificirane šolske oblike izobraževanja ob delu, m^ pa v razne te- čaje, kot je to bilo nekoč. Tudi organizacije združenega dela imajo za takšno obliko šolanja vedno več posluha. Tako je recimo samo lani de- cembra bilo 43 odst. samo- plačnikov in 57 odst. iz or- ganizacij združenega dela. Prejšnja leta je bdi ta odsto- tek obrnjen, torej slabši. V letošnjem letu pa bomo ugo- den decembrski podatek prav gotovo še izboljšali, kar je v korist tako organizacij zdru- ženega dela, kot njihovih zar poslenih.« Za konjiško Delavsko uni- verzo lahko zapišemo, da gre po tistih poteh, ki se vklju- čujejo v naše skupne dana- šnje smernice. Ni za sebe, ampak se tvorno vklj'iiuje v družbeno dogajanje in pre- ko svojih akcij prispeva, da bi ljudje 5 popolnjeSo izo- brazbo lažje in pred vsem bolje opravljali svoje delo. Ko bomo to dosegli, bomo imen korist vsi. T. VR.\BL 8. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 OB 40 LETNICI KSP ZBORNIK KONGRESA Ob štirideseti obletnici ustavnega kongresa KPS na čebinah, je založba Komunist izdala dve za- nimivi knjižni novosti. So- delavci Inštituta za zgo- dovmo delavskega giba- nja v Ljubljani so pripra- vili »Zbornik ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS«, revirski Muzej de lavskega gibanja in NOB v Trbovljah pa knjigo »Desetletja bojev in zmag.« Zbornik obravnava ne- katera vprašanja slovens- kega zgodovinopisja, kot jih nakazuje raziskovalni načrt za zgodovino Slo- vencev v letih 1918 do 1945. Osvetli najpomemb- nejše elemente delavske- ga revolucionarnega giba- nja v obdobju pred dru- go svetovno vojno s težiščem na ustanovitvi Komimistične partije Slo- venije. Pisci razprav so poskušali na kratko in pregledno pKivezati izsled- ke dosedanjih raziskav, osvetliti pa so jih posku- šali s štirih socialnogo- spodarskih in političnih vidikov. Za boljšo razu- mljivost in preglednost so zborniku dodani doku- menti iz tega obdobja. Knjiga »Desetletja bo- jev in zmag« pa obravna- va predvsem zgodovinsko noč na čebinah, fakto- grafsko gradivo je pope- streno s sp>omini udele- žencev čebinskega usta- novnega kongresa slovens- ke KP. Govor je o pome- nu revolucionarnega boja jugoslovanskih komuni- stov, o mestu Komimisti- čne partije Slovenije v zgodovini slovenskega na- roda. MUZEJ REVOLUCIJE CELJE RAZVIJANJE TRADICIJ POGOVOR Z RAVNATELJEM PROF. S. MRVIČEM Razvijanje tradicij NOV so- di med najpomembnejše na- loge delovanja Muzeja revo- lucije v Celju, ki ga uvršča- mo med pomembnejše tovrst- ne ustanove v Sloveniji. Pi^av gotovo pa ta dejavnost tudi široko odpira vrata muzeja, da je dostopen vsem. O tem smo se pogovarjali z ravnate- ljem muzeja revolucije pro- fesorjem Stanetom Mrvičem; — Kako široko je zastav- I,jeno neposredno delovanje za razvijanje tradicij NOV iz- ven samega muzeja? — Ta osnova je zelo šiiro- ka, organizacijski krog je ob- širen. V mislih imam številne druge ustanove in družbeno politične organizacije, pred- vsem pa mladino (OK ZSMS, Občinska zvczia prijateljev mladme, taborniki, planinci m drugi). Potem so tu še nekdanji aktivisti, odbor do- micilnih enot, šolstvo, ZRVS, teritorialna obramba, gamizi- ja in dom JLA, pa nekatere SIS, na čelu pa je seveda občinski odbor ZZB NOV in našfei ustanova. Organizirani smo torej frontno. — Kakšni pa so dosežki s takšno .široko organizacijo na področju razvijanja tradicij NOV? — V celjski občini ugotav- ljamo, da je bilo že veliko storjenega. Samo nekaj po- datkov: že osnovnošolci ima- jo razvejano to dejavnost. Ku- rirčkova pošta je široka tra- dicionalna manifestacija, obi- ski partizanskih krajev, pogo- vori z borci NOV, uvajanje obr;ambnega dneva v šola'i, proslave, skrb za ureditev partizanskih grobov in po- membnih obeležij, prirejanje bralnih značk, pisanje spisov in vrsta drugih oblik. ZSMS je organizirala množične po- hode srednješolcev in druge mladine v partizanske kraje, pohodi po poteh XIV. divi- zije, srečanjla z boroi, orga- nizacija tekmovanj na temo iz zgodovine KP in NOV, vključevanje prostovoljcev v SLO. — Kakšna pa je neposred- na vloga muzeja pri razvija- nju in negovanju tradi- cij NOV? — Mi smo speoializiraikd muzejska ustanova in ima- mo zato pri tem pK>memben delež. Sistematično iščemo, zbiramo, hranimo, strokovno urejujemo in proučujemo zgodovinsko gradivo m s tem gradivom hočemo čimbolj ce- lovito zapolniti vrzeli, ki še obstojajo, da bi bila podoba bojev, naporov, žrtev popol- nejša. Osnovni namen tega dela pa je, da se tako ob- likovana pK>doba NOB v celo- ti, pregledno in popolno pred- stavi širši ja.vnostd. Imamo 9 fondov arMva v 62 fascik- lih m okoli 3500 fotografij, 3500 negativov in 2500 mikro filmov in 450 muzealij. Več- ji del gradiva je že obdelion m razstaivljen, ostalo pa še dopolnjujemo. — Muzej jc priredil dosiej tudi mnogo razstav. Kakšen delež imajo pri razvijanju tradicij? — Nedvomno velik. 2e sa- ma stalna razstiava v muze- ju in številne občasne, potu- joče na določene teme, e>o- vedo veliko. Lani smo pri- pravili 20 tematskih razstav na celjskem območju, kjer smo imeli 50.000 obiskoval- cev, predvsem mladine. Ob tem, ko govorimo o raz.sia- vah, pa ne moremo mimo publicistične dejavnosti, saj smo izdali lepo število kata- logov, brošiu- tn člankov pa tudi knjig. Te so bile seve- da delo muzejskih delavcev. — Kot je znano, posveča- j te precej pozornosti mladini! — Tako je. 2e dalj časa si prizadevamo, da bi šole vklju- čile v svoj učno vpojni pro- ces naše dokumenitame zbir- ke. Dobro pripravljeno, na- ravno in sistemtttično vklju- čevanje muzeja v učno vzgoj- ni proces močneje motivira učence, povezuje nazornost in učinkcvitost dela. Precej pro- svetnih delavcev se te pred- nosti dobro zaveda, zato s svoiimi učenoi in dijaki po- I gosto zahajajo v muzcj in v njeni opravijo sivoje učne ure. 2al pa tega ne moremo reči z^i vse. Še vedno so namreč nekatere šole, tudi v bliži- ni muzeja, katerih učitelji redkokdaj ali pa sploh ne za- idejo v muzej. DRAGO MEDVED PETA PREDSTAVA SLO GOSPODAR PUNTILA IN ZVESTI KRIŽAJEVI POSTAVITVI Bertold Brecht sodi nedvo- mno v sam vrh dramatike in di^aanaturgije tega stoletja, za- to je razumljivo, da se ga vedno znova lotevajo tudi na- ša gledališča in s tem na poseben način preizkušajo svoje iz5x>vedno-izrazne spo- sobnosti. Brechtova bogata gledališka teorija in praksa je nastajala večinoma v raz- merah visoko razvitega kapi- talizma, v razmerah skrajno zaostrenih razrednih naspro- tij, z neprikritim namenom, da ta odtujeni svet spremeni v skladu z marksistično di- alektike. Iz protLmeščaniske- ga pogleda na gledališče je na- stalo pripovedno gledališče, ki s potujevalnimi sredstvi po stavi j a gledalca v položaj kri- tičnega opazovalca, iz katere- ga bo spoznal svet na odru kot odtujen in spremenljiv. če mešča,rLsko gledališče z ilu- zijo mami gledalca v svoj od- tujen svet, v katerem ostaja temeljna resnica tega sveta prikrita, ga Brechtovo gleda- lišče s potujevaJno metodo zadi-žuje zunaj, od koder je edino mogoče ugiedati in do- umeti temeljno resnico raz- redne družbe — odtujenost (po Marxu).- Brechtova dra- matika in dramaturgija je to- rej Svojevrsten izraz razred- ne družbe, je problematizacija te družbe in njenih temeljnih vrednot, je izraz radikalne volje po spremembi sveta. Zato je uprizarjanje njegovih del v družbenih sredinah, kjer so se odnosi že začeli nagiba- ti v smer brezrazredne druž- be, povezano s temeljnim vpra.šanjem: koliko morejo in morajo vplivati spremembe v družbenih odnosih na sodob- no uprizarjanje njego\ih del? Očitno ni mogoče jemati nje- govih del za čvrste modele in metode kot okostenelo dog- mo, ampak je treba izhajati pri sodobni inteipretaciji iz objektivnega razvojnega tre- nutka; K tej mish nas vodi avtor sam, saj pravi: »Da, vse, prav vse bomo še en- krat pretominu bolj posamez- ni prizori kot pa predstava v celoti. Več tveganja v is- kanju samostojne interpreta- cije in bolj radikalno poudar- janje danes živih sporočilnih plasti bi predstavo gotovo bolj prekrvavilo. Tako pa imamo nekaj živahnih in raz- gibanih, zlasti so uspele že omenjene igre v igri, ob njih pa tudi nekaj neprijetno raz- vlečenih prizoi'ov. Scena Av- gusta Lavrenčiča je tudi po- membno potujevalna prvina, saj ob uspešnem nakazovanju posameznih prizorišč vsesko- zi opozarja na svojo gledališ- kost. Kostumi Milene Kumar- jeve ustrezno naznačujejo do- gajalni čas in prostor ter so- cialni položaj posameznih oseb. Songe, ki jih je uglas- bil Brechtov prijatelj Paul Dessau, poje z ustreznim di- letantskim načinom interpre- tacije (tudi potujevalna prvi- na) Jana šmidova ob instru- mentalni spremljavi Bruna Baranoviča in Mira Podjeda. Pavle Jeršin je izoblikoval Puntila v skladu z dokaj na^ tančnimi avtorjevimi pripo- ročili. Prehodi iz enega raz- položenja v drugo so izvedeni prefinjeno, zaradi česar iik ne deluje kot karikatura, am- pak je človeško prepričljiv. Janez Bermež je oživil lik Mattija s polnoki-vnostjo na- ravnega in zdi'avega človeka, ki je mestoma dovolj trmast, a v skladu s preprosto ljud- sko modrostjo tn lastnimi življenskimi izkušnjami tudi prilagodljiv. Eva Jadranke Tomažičeve je meščansko ko- ketna, s tem pa tudi odtuje- na in nenaravna. Izrazitejše igralske prispevke dajejo še Stanko Potisk kot puhloglavi ataše ter Ljerka Belakova, Anica Kiunrova., Nada Boži- čeva in Milada Kalezičeva kot kvartet Pimtilovih zaročenk. Nastopajo pa še: Drago Kas- telic. Peter Boštjanič, Janez Starina, Matjatž -A.rsenjuk, Mi- ja Mencejeva, Boioit Alujevič, Jože Pristov in Marjanca Krošlova. Kljub pripombam je to predstava, ki potrjuje že tra- dicionalno izvedbeno korekt- nost celjskega gledališča in je vsekakor zanimiva za vsa- kega ljubitelja gledališča, po- sebej še Brechtovega. SLAVKO PEZDIR 100 LET POKRAJINSKEGA MUZEJA V CELJU — PRIPRAVE Prvega maja 1982 bo Pokrajinski muzej v Celju sla- vil 100-letnico svojega obstoja in dela. V ta namen je bil sestavljen odbor za pripravo stoletnice, ki ga je pred nedavnim potrdila tudi skupščina kulturne skup- nosti. Zaenkrat predvidevajo ob tem jubileju naslednje prireditve; postavili bodo občasno razstavo o zgodovini muzeja in razvoju njegovih oddelkov, odprli bodo več stalnih razstav v pritličju Stare grofije (kjer je bila nekoč Studijska knjižnica in prostori še niso urejeni), pripravili bodo tudi razstavo y Vodnem stolpu. V pra- znovanje 100-letnice Pokrajinskega muzeja bo sodil tudi Dbčni zbor skupnosti muzeja Slovenije, izšli pa bodo tudi vodniki po etnološki stalni razstavi, vodnik-katalog libojske keramike, vodnik po numizmatični zbirki, izšla bo posebna ijrošura ob l(W-letnici muzeja, ki bo obenem tudi spremni katalog občasne razstave. Da bi usposobili vse prostore za predvidene oljčasne in stalne razstave, bo potrebnih več del, ki so že itak nekaj let na dnevnem redu muzejske problematike. Vse- kakor bo o tem še tekla beseda, saj je lOO-letnica Po- krajinskega muzeja stvar celotne družbene skupnosti in ob tem seveda tudi priložnost, da se rešijo nekateri materialni problemi, te izredno pomembne kulturne ustanove, ki sicer že dolgo čakajo v vrsti z vsemi dru- gimi. D. M. ZBORNIK ŠENTJURSKO- ŠMARSKEGA OBMOČJA Priprave za izdajo zbornika šentjursko-šmarskega območja so v polnem teku. Tako je ugotovil tudi ured- niški odbor, ki se je odločil, da bo kljub obsežnosti gradiva, zbornik izšel le v eni knjigi. Imela bo okoli 400 strani. / Po načrtu, bodo gradivo zbrali in pripravili do kon- ca novembra letos, tako da bi zbornik izšel februarja prihodnje leto. BENEČANKA V SLG — ABONMA! Ta teden gostuje v cel,iiskem gledališču Stahio sloven- sko gledališče iz Trsta s komedijo neznanega benečan- skega avtorja iz 16. stoletja. Imenuje se BKNECANKA in zrežiral jo je Mario Uršič. Tržačani gostujejo v Ce- lju v okviru medsebojne abonmajske izmenjave. BENE- ČANKA opisu,je »pikantne« dogodivščine na osnovi re- sničnega dogajanja v tedanji družbi in ohranja vsesko- zi blestečo prepričljivost. Ob »sladkem življenju« poga- nja plevel samozadovoljne družbe, ki je že dosegla gor- njo točko na krivulji družbenega razvojnega loka. Na iliki: Livio Bogateč, Bogdana Bratuževa in Zlata Ro doškova. Komisija za medsebojna razmerja delovne organizacije FOTOLIK CELJE objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. knjigoveška delavka 2. trgovski pomočnik 3. NK delavec v foto stroki POGOJI: pod 1.: končana osemletka, poskusno delo 2 meseca pod 2.: KV trgovski pomočnik tehnične stroke. De- lo je za določen čas — nadomeščanje v času po- rodniškega dopusta pod 3.: končana osemletka. Delo za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta Komisija razpisuje tudi prosto učno mesto ročnega stavca Kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o pogojih objave na naslov: Delovna organizacija FO- TOLIK CELJE, komisija za medsebojna razmerja v 10 dneh od dneva objave. st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 CELJANI OSMIČ NA POZORJU Od 14. do 24. a^prila se ^ v Novem Sadu odvijala osrednja jugoslovanska gledališka manifestacija — 22. Sterijino pozorje. Le- t;OŠnje gledališke igre se Ijodo začele s svečano akademijo, kd bo posve- čena dvojnemu jubileiju njihovega letošnoega po- fcrm'itelja — predsedniška republike Tita. Uvodno slovesnost bo neiposroka (zmagovalka pravkar končanega festi- vala malih in eksperimen- talnih odrov v Sarajevu); 20. Srbsko narodno pozo- rište Novi Sad — Lukič- Mičunovič: Huda noč; 21. Stalno slovensko gledali- šče Trst — Rudolf-Babič: Koža megle; 22. Teatar u gostima Zagreb — Kiišan- Radič: Opanka; 23. JDP Beograd — E>ržič-Belovič: Ditndo Maroje. Ljubitelje gledališča opozarjamo, da bo o dogajanjih na festi- valu vsak dan p>oročala tu- di televizija v tradicional- nih Kronikah p>ozorja ob koncu drugega programa. Celjsko gledališče zasto- pa slovensko gledališko kulturo na Pozorju že os- mič in tretjič zaipored, kar je nedvomno veliik uspeh. Na tej zares jugoslovan- ski gledališki manifestaciji meri svoje najvidnejše do- sežke povsem enakoprav- no z dosežki ostalih gle- dališč. Dejstvo, da prav naše gledališče že tretje leto zapored sodeluje na igrah, potrjuje program- sko p>olitiko tega gledali- šča in daje veliko pri?ina- nje delavcem v njem. O gostovanju celjiskega gledališča na Sterijinem pozorju bomo sproti p>o- ročali preko RC in NT. S. P. keramika a. arzenška in f. slane PRIČAKOVANI IZDELKI POMEMBNOST DOLGOROČNEGA SODELOVANJA Pred dnevi smo lahko vi- deli v Savinovem salonu v 2alou zanimivo razstavo ke- ramičnih krožnikov s slika- rijami slikarjev Franceta Sla- ne in Adija Arzenška. Pozna- valci njimih del so pravza- prav pričakovali tesnejše so- delovanje med omenjenima ustvarjalcema, pa tudi sam poseg na področje keramike ne predstavlja nič novega. Sploh če gledamo s kančkom historičnega preleta nad snovjo, ki nam jo je zapusti- la skrbna zgodovina, pa tudi če se vrnemo samo nekaj let nazaj, ko smo videli podob- ne poskuse pri sodobnikih (M. Lorenčak). Pa vendar predstavlja omenjena razsta- va pomemben kulturni dogo- dek. že zaradi tega, ker je bil obujen nov ciklus, ki lx) po vsej verjetnosti dajal sa- dove več let in ne samo za enkratno postavitev pred jav- nostjo. Dejstvo je, da je Keramič- na industrija v Libojah zna- la vedno na široko odpreti vrata likovnim ustvarjalcem in je s tem hote ali nehote krog svojih zunanjih sodelav- cev. Mikavnost tovariškega de- lovnega procesa, posebej pa še osnovne materije s katero se ukvarja, je pritegnila dva likovnika, ki se izrazito uk- varjata s figuraliko in ji iš- četa ustrezne poudarke v raz- ličnih materialih. Zato se tu- di pri omenjenih delih sre- čujemo z značilnimi upodo- bitvami Franceta Slane, ki nam podaja dobro znane ri- be, peteline in portrete, pa krokije bolj prozaičnih tre- nutkov okolice, medtem ko pri Adiju Arzenšku spet sle- dimo stopinjam dobro zna- nih obrazov z mističnimi ozadji, fantazijske igrice. Nič nenavadnega, saj se mu je ponudila na gladki ploskvi keramične materije in njene gladke glazure izredna prilo- žnost, da ponovno preizkusi finese, ki jih poznamo iz njegovih gravur, perorisb tn skic v svinčniku. Našel je dobro osnovo in opravičilo za skok na drugo materialno področje in najbrž ni napač- na ugotovitev, če trdimo, da je ostal izpovedno enako mo- čan kot pri prejšnjih tehni- kah, medtem ko je Slana os- tal več ali manj dekorater- ski. Upajmo, da se bo njimo sodelovanje podaljašalo v prid nekaterim novim izdelkom Keramične iz Liboj, ki bi z njunim sodelovanjem lahko bistveno zakoračila v bitko proti kiču in postavila na trg tako težko pričakovano ka- kovost, ki jo zlahka najdemo tudi v dekorativnosti, ne da bi ta hotela kakor koli ne- gativne posegati v čisto li- kovnost, saj navsezadnje je le njen sestavni del. Le po bližnjici ne smemo do nje, kajti takšna cenenost drago stane. Omenjena razstava naj bo torej skozi priložnost tudi poziv na dolgotrajnejše delo med ustvarjalcema in tovar- no. DRAGO MEDVED KAJ GLEDAMO TUDI ANGELI VOZIJO DIVJE Kot kaže je serija 'filmov o dogodivščinah dveh avanturistov naravnost neizčrpna. Sprva smo gledali le fihne Budda Spencerja in Terencea Hilla, sedaj pa je ta priljubljeni par dobil vrsto posnemovalcev. Podobni obrazi in skorajda identična vsebina vseh teh filmov je že naravnost odbijajoča. Vselej sta tu simpatična avanturista, suhi in debeli, zviti in močni... In to je vse. Kajti potem se vselej stvar nadaljuje na enak na- čin — brez denarja sta, zapletata se v kaj čudne avan- ture in s trdimi pestmi in čudnimi zvijačami vedno odneseta zdravo kožo. Le ena stvar se spreminja — okolje. Zdaj je to divji zahod, pa spet velemestna džun- gla ali Amerika tridesetih let. Skratka najbolj plehak komercializem, ki bi ga že še prebavili, če bi ostalo pri enem ix>skusu, to neskončno pogrevanje pa je za ob- čutljiva prebavila le preveč. ČLOVEK S SREČNO ROKO Tudi to je i)Ovsem komercialen film, vendar za raz- liko od prvega mnogo bolj svež. Komedija je, nareje- na z namenom, da zabava in v tem tudi uspe. Do obi- sti pretipa kosti malomeščanščini, zagnanim sufražet- kam in nadutim, a do konca nesposobnim generalom. Zgodba je kaj preprosta: pred manevri NATO pakta se v Bruxellesu zberejo vojaki in generali NATO pakta, novinarji ter trgovci z orožjem. Kupčija cvete, vse do- kler se v dogajanje ne vmeša ambiciozna novinarka, ki s svojim šarmom. omreži vse. Uspe ji, da posname pre- pir med generali in s svojo fotografijo ter reportažo v javnosti osmeši nadute vojščake, hkrati pa prepreči tu- di prodajo novega tii>a mitraljeza. Humomo obarvan in zabaven film, v katerem bomo srečali vrsto znanih filmskih imen: Roger Moore, Su- ssanah York, Shelley Winters, I^e J. Kobb, Raf Vallo- ne in Sydne Rome so nosilci vlog. BRANKO STAMEJCIC 50 LET TAMBURAŠEV V GRIŽAH TRADICIJA V KORAK S ČASOM Rudarji in delavci v Gri- vah in okolici so kmalu ugo- tovili, kaj pomeni pesem, predavanje, besede ob o- membno samo za kulturno življenje tega predela Savinj- ske doline. Tu so se zbirali zabukovški rudarji in mla- dinci, napredni ljudje, ki so se pripravljali na revoluci- onarni boj. Zapisali smo, da je glasbenike vodil Albin Vi- potnik, eden izmed udeležen- cev ustanovnega kongresa Komunistične partije S'ove- nije, ki je bil na Cebinah Tako tudi ni bilo omaho- vanj leta 1941, ko je bilo treba tamburice zamenjat za puške. Mnogo tamburašev najdemo v I. Savinjski četi, so med Uegalci na terenu, skratka tudi tamburaši iz Griž so bili med prvoborci Po vojni delo tamburašev ni zamrlo. Vodila sta jih tov. Vočko in sedaj že dvanajst let neumorni Perdo Pilih. JANEZ VEDENIK NB 77 V SLOV. KONJICAH Pretekli teden je bila na »Naši besedi 77« v Slov. Konjicah prikazana mno- žična aktivnosit mladih v kulturi. To je bila že tret- ja tovrstna prireditev. Le- tošnjo je organizirala ob-, činska konferenca 2^SMS v Kulturnem domu v Slov. Konjicah. Na razpis se je prijavilo kar devet mla- dili skupin. Tako je ta zvrst kulturnega udejstvo- vanja mladih prešla v množičnost, saj so prva leta nastopale le dve ali tri skupine. Zanimivo je, da so skupine od statičnih recitalov prešle k drugim kulturnim dejavnostim, kot so folklora, vokalna in instrumenitalna glasba, lutkovno udejstvovanje in organizacija razstav sli- karske in ihtarzijske ust- varjalnosti. Celotni pro- gram, ki je trajal nad dve uri je bil skrbno priprav- ljen, poglobljen, sodoben in dinamičen. Vsaj tako so ocenili prireditev člani žirije iz Področnega zdru- ženja gledaliških skupin, ZKO, kulturne skupnosti in ZSMS Pravzaprav so se težko odločili kateri skupini bi dali prednost odnosno katel-a naj zasto- pa konjiško občino na bližnjem srečanju »Naša beseda 77« v Mozirju. Na- mreč vsaka nastopajoča skupina je imela oilj pri- kazati delo najboljše, so- dobno in dinamično. Ve- čina se je ix>služe(vala no- vih, sodobnih oblik. Vse skupine so se odlikovale po rabi leipe slovenščine, kar je bilo posebej pou- darjeno. Mladi iz Loč so bili zek) sodobni z reci- talom Tito in domovina, medtem ko so Vitanjčani posegli po Kosovelovi pes- nitvi Hrepenenje po smrti. KONRAD SODIN žalec NE RAVNO POHVALNO O KAKOVOSTI Konec prejšnjega tedna se je v Grižah končala letos že drugič zapovrstjo v žalski ob- čini revija Naša beseda. O tem, kako je uspela, prepus- timo besedo $tro»kovnjakom, ki so prireditev spremljali vse štiri dni. Mi pa smo ne- katere izmed nastopajočih in gledalce. povprašali, kaj oni menijo o tej prireditvi. JOŽICA OCVIRK, predsed- nica komisije za kulturo pri Občinski konferenci Zveee so- cialistične mladine v Žalcu: »Dokončno oceno bo seveda izrekla strokovna žirija. Po- vem pa lahko svoje mnenje. O nastopajočih bi težko de- jala kaj izjemno pohvalnega, saj me s svojim nastopom ni prav nihče ne vem kako pri- jetno presenetil. Mislim, da je bila kvaliteta sama lansko leto na mnogo višjem nivo- ju. Nekaj je bilo tudi točk, ki na priredite^' sploh niso sodile in žal mi je, da smo v spored štirih dni uvrstili vse, ki so se prijavili. Mor- da bi bilo bolje, če bi revija trajala le dva dni, pa bi na- stopili le tisti, ki nekako še sodijo sem. O tem, da neka- tere najavyene skupine sploh niso sodelovale, i>a je bolje, da ne govorim. Mislim, da takšne prireditve naslednje le- to sploh ne potrebujemo.« FRANCI JEŽOVNIK, Griže: »To, da je prireditev letos v Grižah, se mi zdi, da ni slabo in bi bilo treba razmišljati o tem, da bi bila vsako leto v drugi krajevni skupnosti in ne le v Preboldu, kot je bilo prvotno mišljeno. Presenečen sem, da je bila dvorana vse štiri dni nabito polna, kar je še en dokaz več, da so ljud- je v obronkih krajevnih skui> nostih kulturnih prireditev še bolj željni, kot v večjih kra- jih žalske občine. Zanima me, če bi prireditev sploh lahko pripravki, če ne bi sodelovale tudi osnovne šole. Kje so mla- di iz organizacij združenega dela, iz osnovnih mladinskih organizacij iz krajevnih skup- nosti in ne nazadnje, sodelo- vali bd lahko tudi mladi iz aktivov mladih zadružnikov, ki so prav v naši občini izred- no aktivni.« HOHNJEC JOŽE: »Obisku- jem osnovno šolo v Prebol- du, Nastopil sem v igri že- bljdčeik Špiček in vesed sem, da sem lahko nastopil na tak- šni prireditvi. Vadili smo tri tedne in zdi se mi, da je bilo kar premalo časa za va(ie. Si- cer pa smo se igralci med sabo dobro razumeli in mis- lim, da nismo btU slabi. Naj- več zaslug za to pa una se- veda naša tovarišica Ida Za- ver^k, ki Je za to, da bd se čim bolje predstavili, žr- tvovala precej svojega pros- tega časa.« JANEZ VEDENIK ITALIJANSKI KIPAR V VELENJU POMNIK SOLIDARNOSTI PREDVIDOMA GA BODO ODKRILI 16. JUNIJA Pred meseci se je v Vele nju mudila na prijateljskem obisku partijska delegacija pokrajine Asti iz Italije, ki je tako vmila obisk velenj- skim komunistom. V itali- janski delegaciji je bil tudi mednarodno znan kipar lerio Miroglio, ki pa se po- leg kiparstva ukvarja tudd s književnostjo in norinarst- vom, predvsem pa je iskren pristaš komunistične partije. Je tudd star partizan ter ta- ko človek, ki ga boU krivi- ca in se bori samo za enaJoo pravnost vseh narodov. Med obiskom je bil navdu- šen nad rastjo Velenja in je Velenjčanom pootklii, da bo za njih izdelal veliko skul- frturo, ki bo simbolizirala skupen boj italijanskih parti- zanov. Velenjčani so ponudbo z vesli jem sprejeli in tako je prejšnji teden že prišlo do predloga. Miroglio je nam- reč s sodelavcem prišel za nekaj dni v Velenje in začel na dvorišču Vegrada ulivati večje bronaste kose bodoče skulpture in to v posebej za to pripravljen stiropor. Gre aa novo tehniko, kateri so s stiroporom pripomogli tudi delavci lašk^ TIMa. Skulptura bo imela deset be- toiiskih likov različnih veli- kosti (največji 330 in naj- tnanjSd 180 cm) na površini 6x8 metrov. Celotna skulptju- ra bo težka predvidoma 3A ton, svečano pa jo bodo od- krili 16. junija, torej teden dnd pred odkritjem Titovega spomenika. Miroglijeva skul- I>tura bo stala na ploščadi pred novo stavbo družbeno- političnih organizacij. Ob od- kritju pripravljajo kulturni program, sodelovala pa bo tudi delegacija komunistične partije iz italijanske pokraji- ne Asti. To bo še eno prija- teljsko sodelova«xie med člani obeh i>airbij. Velenjsiki Zavod za urbam- zem je prevzel inženirii^, Ve- grad pa vsa gradibena dela. T. VRABL 90-LETNA ROZALIJA KOROŠEC NE ZLATI CEKINI - LE DELO! V ŽIVLJENJU JE ŽE TAKO: PREPOLNE MIZE SE NE GRE VESELITI Pod nas je tx>krat vodila na obisk k 90-let ni Rozaliji Koro- šec, v Zreče pred Slovenski- mi Konjicami. Ni je bilo tež- ko najti, saj stoji majhna hišica Marinškovih, pri kate- rih ženica stanuje, tik ob gla\'ni cesti. Gospodinja nam pove, da živi Rozalija pri njih že 15 let tn da so jo vzeli pod krov tedaj, ko je njim umrla mama in je zato v hi- ši nastala praznina. Rozalija nas je povabila v izbo, kot da bi bili že stari znanci in kazalo je, da jo ne- napovedan obisk ni prav nič zmedel. Le opravičila se je, da tega in onega še danes ni storila, da jo noge ne »ne- sejo« dobro in ji gre zato delo počasneje od rok. Bil je ra\Tio čas kosila in tudi na njenem majhnem štedilniku se je kuhal obed. Potem smo jo jeli spraše- vati o tem in onem, o nje- nem življenju nekoč in danes, o vsakdanu, ki ga zdaj v glav-nem preživlja v majhni sobici. Rozalija je v avgustu lanskega leta dopolnila 90 let, rodila pa se je v Zrečah- čeprav ima lepe spomine na dom, se je morala kmalu osamosvojiti, saj je bilo pri hiši sedem lačnih ust, ki jih majhno posestvece ni mog- lo nasititi. Njena misel, da so spomini na mladost, pa naj bo še tako skromna, naj- lepši, prav gotovo drži. Kot mlado dekle je po ve- čini služila pri družinah, kjer je imela vsaj streho nad gla- vo in kaj za pod 2x>b. Kam vse je pot zanesla našo sogo- vornico! Služila je v Konji- cah, Mariboru, v Varaždiinu, Izoli in celo na Madžarsko jo je zanesla pot. 12 let je delala tudi v takratni tovar- ni Emajlii-ane posode v Cel- j". »Leta resnično tako hitro minevajo in ostanejo samo še spomini. Največkrat se spo- minjam mladosti, ko sem bi- la še zdrava in sem lahko de- lala. Delo je tisto, ki človeka drži pokonci in ne zlati ceki- ni, kot marsikdo misli. Ra- da sem delala na polju in ničkolikokrat se spomnim del v sončnih vinogradih. Zdaj v glavnem vse dneve prebijem v tej izbi. Malo že grem naokrog, če ne di-ugače, ko moram k vodnjaku po vo- do. To je zame kar težko opravilo, moči pešajo in nič se ne da pomagati. Berem tu. di rada, o ja, kar vse po vr- sti rada prebiram. Očala mi FK>magajo razločevati črke, pa gre. Sicer bi bili dnevi pre- dolgi. Le da mi noge ne bi zatajile, tega pa se resnič- no bojim. Potem smo drobno ženico živo modrih oči povabili pred oko fotoaparata. Jela je hit- ro pripovedovati, da ni praž- nje oblečena in da se za ča- sopis vendar ne more slika- ti »kar tako«. No, kakor že, slil^ je zdaj tu, med temi vrsticami. Sl^a ženice, ki bo v avgustu dopolnila 91 let in ki je kljub temu, da je v živ- ljenju okusila veliko grenkih dni, danes čila, zdrava in dob- re volje. Seveda smo jo ob slovesu vprašali, če nam za- upa recept za dolgo življenje. »Eh, kaj bi!« se je nasmeja- la. »Saj sem vam že pravila, da delo človeka obdrži na nogah. In vedno prepolne mi- ze pa se tudi ne gre veseli- ti.« TEKST: MATEJA PODJED FOTO: DR-^GO MEDVED AGROTEHNIKA Ljubljana Poslovalnica Celje Aškerčeva 15 išče za določen čas (3 me- sece) SODELAVKO za delo na fakturnem stroju v fakturnem oddelku POGOJI: — popolno obvladanje strojepisja na fakturnem stroju Osebni dohodek po samo upravnem sporazumu. V poštev pride tudi 4-urna dnevna zaposlitev. Prijave pošljite na naslov: AGROTEHNIKA Ljublja- na, poslovalnica Celje — Aškerčeva 15, v roku 15 dni po objavi. VPRAŠANJE SLG CELJE Slovensko ljudsko gle- dališče Celje bi moralo v počastitev slovenskega kulturnega praznika dne 2. februarja 1977 gostova- ti s Cankarjevim »Po- hujšanjem v dolini Sent- florjanski« v Velenju in 4. februarja s Kroetzovo »Moško zadeTO« v Šošta- nju. Zal sta zaradi razli- čnih vzrokov bili • obe predstavi odpovedani. V Novem tedniku z dne 24. marca 1977 pa je SLG Celje objavilo, da bo s »Pohujšanjem« istega dne končno le gostovalo v Ve- lenju. Zal pa SLG Celje še vedno ni objavilo, kdaj bo z »Moško zadevo« gostovalo v Šoštanju, če- prav je od odpadle pred- stave minilo že skoraj dva meseca. Ker v Šoštanju že dol- ge mesece vkljub novemu Domu kulture niso vide- li nobene gledališke pred- stave, čeprav so svoj čas Celjani radi prihajali go- stovat v Šoštanj, si dovo- ljujem vljudno prositi vodstvo SLG Celje, naj mi v Novem tedniku od- govorijo ali bodo prišli v Šoštanj odigrat oblju- Ijeno predstavo ali ne. Za odgovor se vodstvu geldališča že vnaprej za- hvaljujem. VIKTOR KOJC Šoštanj ODGOVOR: Spoštovani tovariš Kojc, prav lepa hvala za dopis In željo, da bi čimprej spret gostovali v i^^ošta- nju. Znano je, čemu sta bili predstavi odpovedani. V Velenju zavoljo žalova- nja ob smrti tov. Bi.jedi- ča, v Šoštanju zaradi po- kvarjenega ozvočenja. Medtem smo v Velenju že gostovali in tudi v ."Šo- štanj bomo ratli prišli, brž ko bomo povabljeni. Tovariško vas pozdrav- ljamo. Tprava Slovenskega ljudskega gledališča Celje POŠTNI NABIRALNIK BREZ DNA v začetku aprila sem se namenila, da vržem ne- kaj napisanih kartic v nabiralnik na po.šti v Slovenskih Konjicah. To- da, bila sem neprijetno presenečena, ko so kar- tice obležale na mokrih tleh. Padle, iz nabiralnika. Zakaj? Čigava je ta po- vršnost? Koliko pisem in druge pošte je tisti dan še obležalo na mokrih in blatnih tleh? JOŽICA GORENJAK Zreče ODGOVOR NA PISMO BRALCA ,ZAKAJ TAKO?' v našem odgovoru na pismo tov. FRANCA PER- PERJA iz Štor, ne želimo opravičevati odnosa medi- cinske sestre do pacientov v ortopedski ambulanti naše ustanove, ki je bil nedvomno nekorekten in nedopusten in smo glede tega ustrezno ukrepali. Želeli pa bi osvetliti de- lo\'ne pogoje ekipe, ki dela v tej ambulanti, kajti le na ta način bo možno ob- jektivneje oceniti reagira- nje medicinske sestre. V ortopedski ambulanti, ki ima izmero 4x6m de- la ekipa treh ljudi (zdrav- nik, sestra, administrator- ka), istočasno pa se v njej stiska tudi celoten orto- pedski arhiv s preko 20 tisoč kartoni, ki je zase- del več kot polovico ce- lotne prostornine ambu- lante, v kateri je tudi sla- čilnica za paciente tako, da ostane za pregled bol- nika samo 4 (štiri) kv. m Istočasno teče med pre- gledovanjem .še vpisova- nje novih bolnikov, kar dobesedno onemogoča vsak poglobljen pogovor s pa- cientom. Za ilustracijo bi navedli, da mora bolnik, ki hoče do pregledovalne mize praktično splezati preko zdravnikovega sto- la. Na drugI strani pa se v čakalnici pred ambulan- to stiska naenkrat 20 do 30 ortopedskih in 50 do 60 fiziatričnih pacientov. Podoba delovnih razmer je s tem dovolj zaokrože- na. Glede vrstnega reda pa bi poudarili, da je orto- pedija operativna stroka, ki tudi pri ambulantnem delu zahteva razne manj- še intervencije in je vrst- ni red prilagojen temu. Po drugi strani pa je razum- ljivo negodovanje pacien- tov, kadar se nekateri pri- javijo za pregled že zgo- daj zjutraj, v \Tnesnem času opravijo razna dru- ga opravila ter se nato vr- nejo na odrejeno uro v ambulanto, tako, da izgle- da kot da so preskočili celo vrsto. Istočasno pa se nekateri javijo že ob 6. uri zjutraj, kljub temu, da je bila ura pregleda odrejena za 11. ali 12. uro. Na žalost rešitev kritič- ne situacije v ortopedski ambulanti ne zavisi samo od ekipe, ki dela v njej. Upanje za izboljšanje se- danjega stanja pa je po- vezano z izgradnjo nove- ga objekta bolnišnice. Predsednik ortopedskega oddelka Dr. Vili Vengust CELJE: PRAV SMO SE ODLOČILI v učnem načrtu našega zavoda »Ivanke Uranjekove«, TOZD Posebna šola Celje, imamo za učence šestih razredov tudi smučanje. Zaradi ne- ugodnih snežnih raziner, zadnja leta tega programa nismo mogli uresniči- ti. Gorska smučišča pa so za nas pre- draga. Zato smo se na pobudo prof. Staneta Krajnca odločili za drsanje. V Celju so za ta šport ugodni pogoji, si- cer pa je drsanje tudi neprimerno ce- nejše, kot je smučanje. Na sejmu rabljene športne opreme smo kupili deset parov drsalk. Potem smo izbrali učence četrtih razredov. Hokejsko drsalni klub Celje nam je drsališče odstopil brezplačno. In tako se je ob ustrezni organizaciji v šti- rinajstih dneh naučilo drsati 53 učen- cev. Ob pogledu na presrečne otroke, ki so se podili po ledu, smo spoznali, da smo se odločili prav. ZAVOD IVANKE UKRANJEKOVE, Celje POLZELA: AKTIV ZRVS Pred dnevi so se na ustanovnem sestanku sestali rezervne vojaške stare- šine s predstavniki SLO v Tovarni no- gavic na Polzeli. Namen aktiva je predvsem v usposabljanju članov za splošni ljudski odpor in družbeno sa- mozaščito. Za predsednika aktiva so izvolili Slavka Resnika, za podpredsed- nika pa Franca Hribernik. T. TAVČAR PROGRAM DELA Mmuli teden se je sešel koordina- cijski svet (X) ZSMS Tovarne noga- vic Polzela, ter razT>ravljal o programu dela za tekoče obdobje. Med važnejše naloge, ki jih bodo opravili mladinci te OZD sodi: izobraževanje ob delu, delovna akcija »Brkini«, ustanovitev gasilske mladinske desetine in drugo. T. TAVČAR VITANJE: MLADI SO SE . IZKAZALI Srednješolci iz Vitanja, v glavnem dijaki pedagoške smeri v Celju, sO se tudi letos odzvali vabilu na srečanje mladinskih kulturnih skupin občine Slovenske Konjice v okviru »Naša be- seda 77« Majda Mlinšek, referentka za kultu- ro pri krajevni mladinski organizaciji, je pokazala, kaj zmorejo, če pravilno pristopijo k delu. Okrog sebe je zbra- la še nekaj vitanjskih srednješolcev in srednješolk: Magdo Kitek, Jožico čeč- ko, Ivanko Štimulak in Gorazda Frica. Naštudirali so »Izrazne plese in bese- de na pesmi Srečka Kosovela — Hre- penenje po smrti«. Besedilo je izbral domačin Adi Purg. Nastop so naštudi- rali v dobrih dveh tednih. Na srečanju v Konjicah pa so med štirimi ekipami dobili najboljšo oceno. S tem programom bodo vitanjski srednješolci nastopili tudi na slavnost- ni konferenci komunistov v Vitanju. Vse priznanje srednješolski mladi- ni, ki se tako aktivno vključuje t kulturno življenje domačega kraja. FRANJO MAROSEK INSTRUMENTALNI KVINTET Prejšnjo nedeljo je v Vitanju pri- redil koncert lastnih skladb Celjski instrumentalni kvintet, ki ga vodi do- mačin Mirko Polutnik, harmonikar in avtor mnogih skladb. Nastopil je tudi obetavajoči pevec, Vitanjčan Slavko Kranjc v spremstvu pevke Zinke Glu- vič in pevca Vlada Rojca. -Ansambel je pripravil nastop v last- ni organizaciji ter izvedbi z odličnim programom svojih melodij in popevk. Spored je {lopestril humorist Poldek iz Celja, točke pa je povezoval Štefan Zvižej, prav tako iz Olja. Vitanjčani so tudi tokrat dokazali, da znajo ceniti pesem in domače pet- napolnili do zad- 'dvorana je bila na ^li prav ta pri- ^ in melodijo »V Eaamo spet«. Bese- fjan Stare, uglasbil tik. y je dal ansamblu P v pripravah na iiofonske plošče. da bi kdo ta ma- v pesmi. To je v svojih Ijud- pa se v Vitanje [in instrument a listi, ti tudi njihovo delo ^/^NJO M.\ROŠEK CESTA, IKA ... I predsednik vaške- La Ignac Hrastnik I vaščane. Udeležba i tudi razgovor več ^a je tekla o po- ^Slivnica ter o na- I fedamo besed pred- jskupščine Šentjur, • je ob otvoritvi no- I dejal, da šentjur- ! pretežni meri kme- ' denarnih sredstev, fala vsaki krajevni pju takšnih ali dru- : del. vsi Slivničani, ra- Jaj- boljši tckmovalci iz obeh skupin se bodo udeležili re- gionalnega tekmovanja, ki bo v Celju 16. aprila. Veliko zaslugo pri uspelem tekmovanju v cestnem pro. metu v konjiški občini inia- jo mentorji, ki opravljajo pri pouku prometne vzgoje hvalevredno delo. Dela so se lotili načrtno že pred leti, rezultati prometne vzgoje pa se ijeležijo v letošnjem letu. Zmanjšalo se je število pro- metnih nesreč na občinskem območju, bolj problematično pa je stanje med predšolski- mi otroki, ker načrtna pro- metna vzgoja 2iajame le ti- ste, ki obiskujejo otroške vrtce. JOŽE ONIC V vsak dom NOVI TEDNIK IVAN TOVORNIK v nedeljo, 10. aprila, smo se v Šentvidu za ved- no poslovili od dolgoletnega prosvetnega delavca Ivana Tovornika, »strička«, kot so mu rekli otro- ci. Minilo je 74 let, od takrat, ko se je rodil v za- vedni slovenski družini Tovornikovih v Kladnju. Pred drugo svetovno vojno je dolga leta vodil po- sle šentviške hranilnice in posojilnice, že takrat je sodeloval pri Prosvetnem društvu in pevskem zboru. Vojna vihra, ki je zajela našo deželo, je tudi v njegovi družini terjala svoj krvni davek. Mi- nila so leta, naši kraji pa so ostali opustošeni in pozgani. Terjali so obnovo, ki je potekala preko Obnovitvene zadruge in pri kateri je uspešno so- deloval tudi Ivan. Istočasno pa je začel v Šentvidu prebujati prosvetno dejavnost. Za silo so obnovili prosvetni dom. Dolga leta je bil predsednik Pro- svetnega društva. Bil je tudi režiser, ki je znal ljudi pridobiti k delu in bil vesel vsakega uspeha. Nova dvorana, to je bil edini cilj, edina želja ki je v svojem življenju ni izpolnil. Vendar Ivan Tovornik ni bil aktiven samo na področju kulture. Požrtovalno je sodeloval tudi pri izvedbi elektrifikacije domačih krajev in se mnogo zavzemal za hitrejši gospodarski razvoj. Daleč naokoli je bil znan kot človek dobrega srca. Vedno je bil nasmejan in razpoložen in nikoli ni odrekel pomoči tistemu, ki je bil v težavah. Dragi »Striček«! Pol stoletja si nesebično op- ravljal svoje delo; hvala ti! V srcu nam ho ostal neizbrisen "spomin na tebe! MOJCA BTJCER ŽELEZARNA ŠTORE Kadrovski sektor objavlja skladno s 33. členom samoupravnega spora- zuma c MRZD tovarne traktorjev v izgradnji naslednja prosta delovna mesta za komerci- alno službo tovarne traktorjev v izgradnji, in sicer: 1. Vodja komercialne službe POGOJ: — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z ustrezno 5-letno prakso na komercialnem področju ter registracija za opravljanje zunanjetrgo- vinskih poslov 2. Vodja prodaje traktorjev POGOJ: — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z ustrezno 3-letno prakso na komercialnem področju ter registracijo za opravljanje zunanjetr- govinskih poslov 3. Vodja prodaje rezervnih delov POGOJ: — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri 7. ustrezno 3-letno prakso na komercialnem področju ter registracijo za opravljanje zunanjetr- govinskih poslov 4. Vodja uvozno-izvoznega odd. POGOJ: — visokošolskii izobrazba ekonomske ali tehnične smeri z ustrezno 31etno prakso na komercialnem področju ter registracijo za opravljanje zunanjetr- govinskih poslov 5. Vodja skladišča traktorjev in rezervnih delov POGOJ: — srednješolska izobri.^ba tehnične ali ekonomske smeri (ali delovodska šola) ter 3-letna prak.sa na vodenju skladiščnega poslovanja 6. Inokorespondent za italijanski iezik POGOJ: — srednješolska izobrazba administrativne ali eko- nomske smeri ter 3 leta prakse na samostojnem vodenju italijanske poslovne korespondence Za organizacijo skupnih služb —- komercialni sektor 1. Inokorespondent za uvozno- izvozni oddelek POGOJ. — visokošolska ali višješolska izobrazba filozofske fakultete z aktivnim znanjem nemščine in angleščine ter pasivnim znanjem italijanskega jezika in tri leta ustrezne prakse Pričakujemo od kandidatov, da znajo vsaj pasivno italijanski jezik ali da so se pripravljeni v enem letu tega priučili, da imajo organizacijske in koordina- cijske sposobnosti. Vsi kandidati morajo biti druž- benopolitično neoporečni in aktivni. Kandidati imajo pri vodji tovarne traktorjev v iz- gradnji na vpogled organizacijski elaborat, lahko pa dobijo tudi bolj podrobne informacije o delovnih zadolžitvah. K prijavi naj kandidati priložijo kratek opis dose- danjega strokovnega in družbenopolitičnega dela. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor železar- ne štore do vključno 20. 4. 1977. KADROVSKI SP:KT()R MALA ANKETA v GORNJEM GRADU Krajevna skupnost Gornji grad sodi med manjše ne samo v niozirski občini, marveč tudi sicer, saj ima vsega skupaj le nekaj nad 1.200 prebivalcev. Navzlic temu problemov ne manjka, čeprav je treba povedati, da so" domačini uspešno rešili prenekatere naloge. Se- i-eda največ na komunalnem področju in veliko tudi s pomočjo solidarnostnega združevanja sredstev. Zdaj so na piagu novih pričakovanj. Modernizirana cesta čez Crnilec bo zlasti Gornjemu gradu prinesla novo življenje. Sicer pa se v starodavnem kraju čutijo prizadevanja tudi za rešitev drugih vprašanj od otro- škega varstva, šolstva do kmetijstva. O vseh teh govori tudi naša anketa. FR.\NCKA TR.^TMK, delavka: Sodim med tiste domačine, ki delamo v Kamniku in ki vsak de- lavnik napolnimo do zad- njega kotička dva avto- busa. Veliko pričakujem od ceste čez Crnilec. Tudi zato, ker se vsak dan vo- zim po njej. Razen tega bi rada opozorila, da v Gornjem gradu nimamo otroškega vrtca. Nujno bi ga potrebovali, še zla- sti zaradi zaposlenih ma- ter. JOŽE VEZOVŠEK, kmet: V hle\ni imam osem glav goveje živine. Morda bi jo imel še več, toda odkupne cene so slabe in prav nič spodbudne. Ce bi bilo pri tem drugače, bi se tudi bolj vneto zav- zemal za gradnjo novega in večjega hleva. Tudi traktorja nimam. Kadar je treba, mi pomaga so- sed z vožnjami. Doma imam le konje. JANEZ ZEROVNIK, kmetijski območni po- speševalec: če bi imel možnosti, bi se zavzel zlasti za turistično uvelja- vitev Gornjega grada. Potrebovali bi manjši ho- tel ter igrišča in druge objekte za rekreacijo. Poskrbeti bi morali tudi za zimski turizem in ta- ko za podaljšanje sezone. Več kot prav bi prišel tudi kakšen proizvodni obrat, ki bi ne onesnaže- val okolja. IVAN TRATNIK, kmet: Zdaj delam na preusme- ritvi kmetije. Seveda s pomočjo posojila. Tu je- doma živinoreja in- v hlevu bom lahko imel osemnajst glav. Sicer pa je za naše območje nuj- na ureditev ceste in to ixi bližine Gornjega gra- da do Citrovke. Ker ce- sta ni v redu, je tudi do- stava mleka zelo težka. Gre za okoli 2 km poti, ki nam ie potrebna. ADELA LUKAN, raču- novodkinja: Vem, da bi morali v Gornjem gradu urediti še marsikaj. Ce bi odločala jaz, bi se zavze- la za dom za ostarele. Zagotovitev primernih živ- ljenjskih pogojev zanje je na podeželju problem, še predvsem tam, kjer mla- di odhajajo. Na stare bi ne smeli pozabiti: In še nekaj — problem je tudi v zaposlovanju na sploh. Premajhne so možnosti za izbiro dela. Tako pet prebivalcev krajevne skupnosti Gornji grad. < Razumljivo je, da vsak po svoje doživlja utrip in za- \ mava probleme. Zato pa je njihov skupek toliko bolj < pisan. In vendar, če bi iz teh odgovorov povzeli glav- J ne misli, gre predvsem za uveljavitev Gornjega grada J kot turističnega mesta in ne nazadnje za okrepitev kme- «. tijske proizvodnje. Živinoreja ima tu svoje mesto. Za- \ radi koraka naprej, je tudi perspektiva na kmetijah < drugačna in mnogi mladi ljudje ostajajo zdaj rajši do- j ma. M. BOŽIČ ; 12. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 OBISK V LAŠKI OBČINI Na posvetu o razvoju in organiziranosti kmetijstva v občini LaSko, ki je bil pred nedavnim, je sodelo- val tudi tov. Milovan Zi- dar, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predstavniki KZ iz Kme- tijske zemljiške skupnosti so republiškega sekretarja seznanili z zastavljenim programom razvoja kme- tijstva, dosedanjimi dosež- ki in pripravami za bo- dočo organiziranost ter zemljiško politiko. Enot- na ocena predstaraikov družbenopoditičnih in kme- tijske organizacije v ob- čini je bila, da so v dose- danjem razvoju kmetijstva dosegli določene rezulta- te, ki so osnova za hitrejši nadaljnji raavoj te panoge. Ob tem pa je bila spre- jeta enotna ocena, da da- našnja stopnja organizira- nosti in kmetijske proiz- vodnje ne zagotavlja tak- šne ekonomske osnove, ki bi kmetijskemu prebival- stvu zagotavljala primeren socialni in ekonomski po- ložaj.. Sekretar za kmetijstvo je na osnovi razprave, ogleda nekaterih aemljišč v občim tn kmetije zaseb- nega proi55vajalca na Vr- hovem ugodno ocenil, kljub neugodnim narav- nim razmeram, napore in nad.aljnji pristop k izvaja- nju zastavljenega progra- ma kmetijstva v oMini. Republiški sekretar je v razgovoru poudaril, da je predvsem potrebno v na- daljnjih prizadevanjih po- svečati veliko skrb vsem možnim oblikam združe- vanja dela, sredstev in tu- di zemlje, kjer so za to dani pogoji, ustreznemu izobraževanju kmetov s praktičniimi tečaji in orga- niziranost kmetijske za- druge, katere oblika mora dati kmetom čim več strokovne pomoči in ne- posrednega vpliva na ust- varjanje in delitev dohod- ka. Ob zaključku je tov. se- kretar poudaril, da je po- trebno aktivno nadaljevati celotno družbeno akcijo dogovorjene politike na področju kmetijstva in gozdarstva. SLOVENSKE KONJICE STROJNE SKUPNOSTI! RESNA ODLOČITEV KMETOV ZA NAKUP STROJEV v letošnjem letu bodo kme- tje ustanovili prve strojne skupnosti. Potreba po skup- nih strojih je že stara, ven- dar jih nismo uporabljali, -ker jih nismo imeli. Iietos pa je zbor kmetov odločil, da kupijo iz čistega dohodka svoje enote stroje za sestav in spravilo koruze. Na področju konjiške za- druge se kmetje ukvarjajo predvsem z živinorejo. V za- dnjem času gradijo silose. Brez silaže koruze pa silosa ne morejo napolniti. Silažna koruza zahteva veliko ročne- ga dela, če nimamo strojev. Če pa jo sejemo in obdeluje- mo s stroji, je dela znatno manj. Spravilo s kombajnom gre hitro od rok in silos lah- ko v kratkem času napolni- mo. Katere stroje so se kmet- je odločili uporabljati sku- pno? Kupili so krožno brano, sejalnico, silokombajn. Ker pa mnogi gradijo silose, so se odločili tudi za skupno uporabo opažev, ki jih zahte- va gradnja silosa. V strojni skupnosti je lah- ko včlanjen vsak kmet. Os- nova za članstvo Je pristop- na izjava, ki jo mora podpi- sati. Kako bo potekala upo- raba strojev, bo zapisano v posebnem pravilniku. Strojno skupnost bodo ime- li v Zrečah, Ločah, Konjicah in Tepanju. Kje bo sedež in kdo bo odgovoren za stro- je, se bodo še dogovoru' Delavci, ki delajo v kmotij- stvu, smo zadovoljni, da je tudi na našem področju pri- šlo do ustanovitve teh, tako potrebnih strojnih skupnosti. Upamo, da se bodo uveljavi- le in se razširile še n^i druga področja. IDA TEPEJ LAŠKO KONČANA JAVNA RAZPRAVA O RAZVOJU V OBČINI S ponedeljkovo problemsko konferenco so se v laški ob- čini zaključile široke jaivne razprave o razvoju kmetijst- va, gozdarstva in preobrazbi vasi, kaiterih vzpodbuda in podlaga je bilo griadivo, ki ga je predsedstvo Republi- ške' konference SZDL Slove- nije obra.vnavalo in sprejelo ob koncu lanskega leeta. Konference so se udeležili delegati javnih razprav po krajevnih skupnostih, pred- stavniki skupščine in izvrš- nega sveta občine Laško ter predsttefvnikii Kmetijske za- druge, gozdnega gospodarstva iz območja Celja in Brežic, Kmetijske zemljiške skupno- sti občine Laško in pred;Sita:v- nik Medobčinskega sveta SZDL tov. Božo Jurak. Prepričanje predsedstva, da je potrebno probleme, kd so v kmetijstvu, predvsem na vasi, osvetliti na širokih jav- nih raziprioivah, se je pokaza- lo kot pravilno. V občini Laško so bile raz- prave v vseh KS. v neka- terih KS pa tudi na več me- stih. Ra2tf>rav so se pretežno udeležili kmetje, v zelo majh- nem številu pla delavci tn ostali občani, fci so po- sredno vezani na tanetijstvo in naj bi bili zainteresirani za razvoj vasi in kmetijstva. Na teh javnih razpravah so kmetje kazali interes z^ skladnejše razmerje med ce- nami mehanizacije, reproma- teriala in cesn njihovih pri- delkov, za zagotovljen plas- ma pridelkov in čimbolj učin- kovito pospeševalno službo. Kmetje so z razumevanjem sprejemali določila Zakona o združenem delu, ker so do- jeli, da so te kvalitetne spre- membe, ki jih prinaša zakon edino pravilno vodilo k hit- rejšemu razvoju kmetijstva in vasi. Glede organiziranosti kmetijske zadruge v bodoče, je želja kmetov, da se ta or- gani^cija čimbolj približa F>otrebam in interesom kme- tov in postajie resnična nji- hova organizacija. Kmetje ne bi želeli, da se z novo orga- niziranostjo poveča__^mim- strativni aparat, pač pa naj bo ta predvsem takšna, da bo dala kmetom čimveč stro- kovne pocn.očt tn neposredne ga vpliva na ustvarjanje tn delitev dohodka. Konferenca je p>otrdila pra- vilno proizvodno usmeritev kmetijstva v občini, fci bazi- ra na govedoreji in nekate- rih dodatnih proiavodnijah, S preusmerjanjem in speciali- zirano proizvodnjo naj bi se kar najhitreje odpravljalo se- danjo nizko produktivnost in vse iz tega izhajajoče posle- dice rte vasi. O KROMPIRJU ZA LETOS Izvršni odbor poslovne skupnosti za krompir je razpravljal o nalogah za izpolnitev srednjeročnega načrta razvoja pridelova- nja in porabe krompirja v letu 1977. Letos moramo pridelati 600.000 ton jedil- nega, semenskega in in- dustrijskega krompirja. Poslovna skupnost za krompir bo skušala vpli- vati na zmanjšanje povr- šin s krompirjem, na po- večanje pridelka krompir- ja na enoti površine ter na ureditev dohodkovnih odnosov med pridelovalci, predelovalci in trgovci, in tako po svojih močeh pri- spevati k uresničitvi za- stavljenega načrta. Izme- njava semen je eden iz- med najix)m6mbnejših agrotehničnih ukrepov, za- to je izvršni odbor poslo- vne skupnosti za krompir predlagal, da kmetijske zemljiške skupnosti v svo- jih proračunih namenijo določena sredstva za sti- mulacijo pridelovanja in porabe semenskega krom- pirja. Zanimiv je bdi tudi pre- dlog o oblikovanju tržnih rezerv jedilnega krompir- ja za Slovenijo. Skupščine občin ali republika naj bi s svojimi sredstvi po sti- mulativni ceni kupile 10 tisoč to krompirja, ki bi predstavljal tržne rezerve. Poslovna skupnost je pri- pravljena prevzeti organi- zacijo odkupa in skrb za uskladiščenje tržnih re- zerv. Prevzela je tudi po- budo za gradnjo zbirnih središč s skladišči za krompir. Idejni projekt je že pripravljen. Skupna zmogljivost zbirnih središč naj bi znašala 30 do 40 tisoč ton ledilnega krom- pirja. gradili pa bi jih v pridelovalnih okoli- ših, kjer bo mogoče krom- pir najceneje pripravila za tržišče. T. S. HMEZAD ŽALEC — TOZD Notranja trgovina Žalec — Hmeljarska 7 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Natakarica SUri delovna mesta 2. Prodajalec avtotehnične stroke in rezervnih delov za kmetijske stroje dve delovni mesti 3. Administratorka eno delovno mesto POGOJI: pod 1.: končana poklicna šola gostinske stroke — smer natakar, dve leti delovnih izkušenj pod 2.: končana Šola za prodajalce — tri leta delov- nih izkušenj v zahtevani stroki pod 3.: končana srednja administrativna .šola z dve- letno prakso Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi odboru za medsebojna razmer ia TOZD. Plačilo za pridelek^ ne za delo PIŠE J02E PETEK Kmet bi moral imeti od dela na kmetiji vsaj toliko dohodkov kot poprečen delavec, sicer se bo raje zapo- slil drugod, kot delal na posestvu. Take predloge je bilo slišati tudi na zadnjih razpravah o kmetijstvu in soci- alističnem razvoju vasi, zlasti v tistih krajih, kjer ni težko dobiti zaposlitve v drugih dejavnostih. Tega nuj- brž ne bo moč 'preprečiti. Zato bo treba kmete izena- čevati z delavci tudi pri dohodkih, ne le samoupravnih pravicah. Pot iz sedanjih razmer do takega cilja ne bo lahka in ne enaka na vseh območjih. Imela pa bo tudi pre- cej skupnega, namreč y,sklajevanje cen in zato tudi teh- nologijo pridelovanja, da ne bo velikih razlik v stro- ških. Cene kmetijskih pridelkov in živine se mnogim zdi- jo še najbolj zapleteno vprašanje. Upoštevati je nam- reč treba dve plati: na eni so pridelovalci, ki želijo ustrezne dohodke, na drugi pa porabniki, ki imajo ome- jene količine denarja za nakjip hrane. Mnogi kmetje trdijo, da je vse, kar prodajo, prepO' ceni. Njihovi dohodki so premajhni, čeprav delajo bolj naporno kot delavci v tovarnah. Kakšne naj bi bile cene kmetijskih pridelkov? Ce bi bile dvakrat tako visoke, kot so zdaj, veliko kmetov ne bi imelo toliko dohodkov .kot povprečen delavec. Gre za preprosto dejstvo, ki ga pa ne upoštevajo. Po- glejmo! če se kmetu pokvari star tip traktorja in ne more dobiti nadomestnega delčka, ga da narediti pri mehaniku. Toda zlomka — zanj mora plačati 100 ali 200 dinarjev, čeprav podoben delček za novejši tip traktorja stane v trgovini le kakih 20 din. Ga je me- hanik opeharil? Ne — ker je naredil en sam delček — je zanj porabil toliko več dela kot v tovarni, kjer ga z ustreznimi stroji naredijo v nekaj minutah. .Podobno je pri kmetih, ki obdelujejo male''kmetije, sestavljene iz veliko parcel. Delajo od zore do mraka, opravijo pa malo koristnega dela-. Kmet gre s košem po travo, ki jo pobira s srpom za svojo kravo, v bliži- ni pa ostane nepokošen sosedov travnik. Znana je tudi mzlika med delom z motiko in kmetijskim strojem. Kmetje opravijo veliko napornega dela, ki ga ni moč vnovčiti v mali količini pridelkov Kmetovalec ne bo pogosto naročal dragih nadomest- nih delov pri mehaniku, raje bo zavrgel tak stroj. Po- dobno pot ubira kmetijstvo. Ali se bo kmet navadil pridelovati z manjšimi stroški ali bo pustil nedonosno delo. To je povsem naravno za tiste, ki lahko dobe dru- go delo in dohodke. Z manjšimi stroški pa bo pridelo- val takrat, ko bo v enakem času opravil več koristnega dela. Poti sta dve: ali si bo poleg kmetije poiskal do- datne dohodke ali bo obdeloval tudi neobdelano zemljo svojih sosedov. st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 Lansko jesen so v 2alcu odprli prvo veleblagovnico. Postavilo jo je priznano trgovsko podjetje NAMA, ki se je s svojimi številnimi veleblagovnicami po vsej Sloveniji že močno približalo kupcem in s tem tudi uresničitvi svojega delovnega gesla: »VSE ZA DRUŽINO IN DOM, ZA STANOVANJE IN GOSPODINJSTVO POD ENO STREHO«. Kako dobra je biia po- slovna poteza NAME kaže izjemno zanimanje potroš- nikov iz žalske, pa tudi sosednjih občin. Le-ti lah- ko v NAMI kupijo vse, kar želijo ali potrebujejo. Si- cer pa je veleblagovnica NAMA v Žalcu tako lep objekt, da zasluži - v?aj skromen opis. Veleblagov- nica ima 35.58 kv. m po- vršin, od tega 2100 kv. m prodajnih površin. Poglejmo še malo po- drobneje na oddelek vele- blagovnice NAMA. Potroš- niki so posebej veseli ve- like tn dobro založene sa- mopostrežne trgovine v pritličju veleblagovnice. Žalski občani vedo nam- reč povedati, da v njej vedno dobijo želeno in vselej sveže blago, pa naj bodo to mesni izdelki, sa- dje ali druga živila. V pritličju je tudi od- delek Beograjske banke, ki je že mansikaterega obi- skovalca rešila iz denarne zadrege. Kajti tudi tedaj, ko kupec pri sebi nima dovolj gotovine, lahko s pomočio tega oddelka na- kupi vse kar želi. V pritličnih prostorih naj omenimo med drugimi le še športni oddelek, ki ponuja vse vrsite špo^rtnih rekvizitov, kamp opreme, pa tudi čolne, šotore, ob- lačila za šport in rekrea- cijo. Tega oddelka so bili žalski občani še posebej veseli, saj je marsikomu prihranil pot v druga me- sta in specializirane šport- ne trgovine. Prvo nadstropje NAME na oddelku konfekcije je bogato založeno z ženski- mi, moškimi in otroškimi oblačili," o katerih bomo posebej spregovorili v dru- gem delu tega zapisa. Vse- kakor pa velja omeniti še dva oddelka v prvem nad- stropju — oddelek elek- troakustike in oddelek no- tranje stanovanjske opre- me. Oba ponujata kupcem vrsto lepili in piuktičnih izdelkov, predvsem pa ju odlikujeta domiselnost aranžerjev. To pa je pri ponudbi blaga še kako po. membno. O di'ugem nadstropju NAME, ki ima v celoti ure- jeno restavracijo, le nekaj besed. Gostom je zagotov- ljena prijazna postrežba strežnega osebja, posebej pa restavracijo odlikuje kuhinja, ki ponuja bogato izbiro jedi za okus vsake- ga gosta in ka.tere specia- litete so znane že po vsej Savinjski dolini. Kako prikladna je re- stavracija in kako udobno tn praktično je urejena priča tudi dejstvo, da Je bila pretekli teden ra\'no v njenih prostorih organi- zirana prva modna revija NAME Žalec, ki je sodeč po obisku in zanimanju obiskovalcev tudi odlično ust>e!p.. Modna revija Modno revijo je, iiot že rečeno, organizirala NAMA Žalec, pokroviteljstvo pa je prevzela tovarna noga- vic iz Polzele, ki letos pra- 2:nuje svojo 50-letnico ob- stoja. JVlodna revija ' (bili sta pravzaprav dve in to po- poldanska ter večerna) Je bila infoi^mativnega znača- ja in je obiskovalce se- znanila z oolačili, ki jui lahko kupijo na oddelkih veleblagovnice. Manekenke in manekeni so prikazali vrsto modelov naših pri- znanih proizvajalcev obla- čil. Pa naj jih kar našte- jemo: Beti Metlika, Toper Celje, Vezenina Maribor, Lisca Sevnica, Angora Lju- bljana, Mura Murska So- bota, Vesna Zagreb, El- kroj Mozirje, Rašica Ljub- ljana in MIK Prebold. Po- leg proizvajalcev oblačil pa je na modni reviji so- delovala tudi Zlatarna Ce- lje s svojim nakitom. Revijo so majiekenke pričele s prikazom jutra- njih oblačil, spalnih srajc in jutranjih halj. Nato pa so se pred obiskovalci za- vrtele še v ljubkih mode- lih kopalnih oblek, s ka- terimi so v veleblagovnici NAMA lepo založeni. Pa poglejmo najprej, kaj je revija prikazala v zvezi z ženskimi oblačili: aktual- ne dvodelne obleke iz mo- hair pletiva, spomladan- ske pletene obleke, mod- na krila, med katerimi so še posebej izstopala tista, ki so bila oblikovana v pliseju, v kolekciji pa ni- so manjkale niti jeans hlače. Tudi ženske bluze, ki so jih prikazale mane- kenke so navdušile marsi- katero obiskovailko, saj so bile izdelane iz lahkih tka. nin in prijetnih vzorcev. Modni krik pa so vseka- kor predsitavljala safari ženska oblačila, sestavlje- na iz obveznega krila in ■širokih jop. Modna kolekcija, ki sta jo za moške predstavila oba manekena, se. je odli- kovala predvsem s prika- zom izredno domiselno krojenih in lepih hlač v svetlih, poletnih barvah. K takšnim hlačam pa so se dobro podale pisane sraj- ce in bcmbažne poletne majice, ki jih "oodo niošiki letos še posebej radi no- sili. Ne samo zaradi nji- hovega lepšega videza, pač pa zaradi praktičnosti in dobrega počutja. Maneke- na sta prikazala tudi obla- čila za šport in rekreacijo, pa tudi nekaj športnih re- kvizitov, ki jih kupci lah- ko kupijo na športnem od- delku veleblagovnice. Prijetno presenečenje re- vije sta biia vsekakor naj- mlajša man€'kena Simona in Matjaž, ki sta prikazala vrsto lepih in udobnih ob- lačil za otroke. Pred obi- skovalci sta se zavrtela v jeans kompletih, Simona je prikazala otroški kom plet kratkih hlač in bluze, Matjaž pa otroški bluzon, ki bo v spomladanskih in poletnih mesecih skoraj nepogrešljivo otroško ob- lačilo. Modna revija se je za- ključila z defilejem, v ka- terem so manekenke in manekeni prikazali nekaj oblek za najbolj svečane trenutke: ženske poročne obleke iz bele čipke, ve- černe obleke tn e:egantne moške obleke. Modna re- vija se je tako zaključila, žalska NAMA pa je po- skrbela še za eno prese- nečenje. Kot gostje je na- mreč na večerno revijo povabila Bldo Viler, ki ie s svojim nastopom še dodatno popestrila bogat program. Zadovoljni oblikovalci Pobuda NiU-IE iz Žalca, ki je orga.njizrala to prvo informativno niodno revi- jo za vse svoje kupce, je naletela pri žalskih obča- nih na velik odziv. Doka- zala je, da se lahko tudi potrošniki z najbolj za- htevnim okusom pri nas poceni, modno in lepo ob- lečejo. Vse seveda s kon- fekcijskimi oblačili, ki se jih da kiiipiti v veleblagov- nici. Kajti vsak prikazan model z revije lahko vsak- do kupi na enem od od- delkov veleblagOTOice M.\ v Žalcu. Narobe bi bilo, če bi revijo ocenjevali sami. Za- to smo za nekaj mnenj poprosili kar obiskovalce modne revije: Vlasta Koren iz Šempe- tra: »Med modeli so me zanimala predvsem krila in videla sem, da je N.A.- M.A. z njimi bogato založe- na. Kar zadeva samo revi- jo, la.liko povem, da je pobuda s sU-ani NAME iz- redno dobrodošla ia vse nas, in da bi morali 'akš- no revijo še večki'at pri- praviti. Kupec namreč lah- ko dobi idejo za nakujp oblačila predvsem te-cia j, ko vidi model na mane- kenki.« Metka Koren iz Sio.mpi- tra: »Jaz sem Vlasuiia mama in kot žeiiska iz starejše generacije sem se zanimala predvsem za mo- dele, ki bi jih laliko ob- lekla tudi jaz. Moram pri- jsnati, da me navdušujejo predvsem mladostni mo- deU, ki pa jih je v nfiših trgovinah vse premalo zii ženske mojih let. Morda bi bilo dobro, če bi NA MA kdaj organizirala tudi kakšmo revijo za starejše.« !>Iagda Kuntarič iz Pol- zele: »Modna revija mi je bila izredno všeč, saj je dala obiskovalcem lep pregled nad izdelki, ki jih je moč kupiti v NAMI. Iz- med modelov pa so mi bili posebej vešč kostimi in mora.m vam priznati, da sem si že izbrala tiste- ga, ki ga bom takoj jutri kupila.« Srečko Videnšek iz Žal- ca: »V NAMI kupujem že zelo dolgo. Prej sem ho- dil v Velenje in Celje, se- daj pa vse dobim tu v Žalcu. Vesel sem z izbiro, ki nam jo ponuja velebla- go\'nica, pa naj bodo to oblačila ali drugi izdelki. Kar ziideva revijo samo, so mi bili izredno všeč otroški modeli, med kate- rimi bom izbral kaj pri- mernt^a za svoje otroke.« Lidija Heiodeš I/. Polze- le: »^^:5lim, da bi lahko v takšni modni reviji pri- kazali nekaj več modelov za starejše ljudi, čeprav je res, da imajo na od- delku konfekcije v NAMI tudi lepe modele v vseh večjih številkah. Na reviji so me posebej pritegnili udobni ženski čevlji, ki jih je nosila ena od ma- nekenk in za katerimi sem že dolgo zaman gledala po naših trgovinah. Vesela sem, da si jih bom sedaj lahko kupila v NAMI.« Velika ugodnost za kupce. Obsežno parki- rišče z več kot 200 par- kirnim prostori. Velika pridobitev pa bo tudi kmalu zgrajena avto- busna postaja pred Ve- leblagovnico in s tem lažji dostop do NAME. Tudi za razvedrilo so poskrbeli v restavraciji NAME, saj se lahko vsako soboto zavrtite ob prijetni glasbi. Na modni reviji pa so manekeni prikazali njiiiove najnovejše k\a- litelne moške in ženske nogavice. Med revijo jia so go- stom poslregii z laškim 1)1 vom, \in<)ni Trhan podjetja \'ino iz šmart- nega ob Faki ter pri- znano Merx kavifo. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 MNENJA CELJANOV PESTRA IZBIRA, PRIJETEN AMBIENI Sredi meseca maica smo v Celju na Ljubljanski ces- ti dobili novo prodajalno — Gregoa-. številni Celjani, še posebno mlajši so se Tkani- nine prodajalne resnično raz- veselili. O tem priča tiidi na- slednjih nekaj vrstic, ki smo jih zapisali po razgovoru s kupci v Gregorju. Marta Gregorc je poslovod- ja te prijetne trgovinice in kakor vsakemu kupcu, tako je tudi nam rada pobliže pred- stavila trgovino in izdelke, ki jih je tu moč kupiti; » V pr- vih dneh, ko smo trgovino odprli, so v njo prihajali mi- moidoči v glavnem kot gle- dalci. Seveda je bilo med nji- mi tudi nekaj kupcev. Lahko pa rečem, da smo imeli obis- ka dovolj že takoj po otvo- ritvi. Vse stranike, četudi ni- so nič kupile, so pohvalile izbiro v naši trgovini in mno- gi so prišli k nam spet na- slednji dan. Zdao se je delo že precej uteklo in z obiskom smo zadovoljni. Ocene za iz- delke domače proizvodnje so sprejemljive za vsakogar, ne- koliko višje so za izdelke iz uvoza. Kot posebnost lahko navedem še to, da se bodo na naših policah vrstile serije različnih unikatov. Prvo tako pošiljko, bila je Toprova, smo že prodali. Sicer pa smo bo- gato založeni z jeansom, ža- metom, bombažem, torbica- mi, okrasnimi predmeti in z oblekami v safari stilu. Da bi ustregli vsem strankam, se bomo trudili, da bomo obdr- žali nivo izbire.« Med nakupom smo zmotili še Jožico Jaabinšek iiz Celja: »Danes .sem drugič v tej tr- govini. Resda sem pcrišla bolj »na ogled«, toda ni dvoma, da se bom ob priložnosti ogla- sila tudi kot kupec, čeprav je trgovinica na prvi pogled majhna, je iziredno dobro za- ložena. Lahko rečem, da smo tako trgovino v Celju zelo po- grešali. Veseli me tudi, da je odprta non-stop in da so v njej prijazne prodajalke, ki so pripravljene pomagati tn svetovati pri nakupu. Skrat- ka, Celjani pozdravljamo Gregorja.« Drago Falnoga, prav tako iz Celja se kar ni mogel lo- čiti od jeans hlač, ki jih je pomeril. »Predvsem se mi zdi pomembno, da nam po dobre hlače ne bo treba več letati v Italijo. MATIJA PODJED PROMET ČRNI MAREC MED MRTVIMI NAJVEČ PEŠCEV Zakoračili smo v drugo četrtletje letošnjega. leta. Medtem, ko lahko za mnoga področja trdimo, da smo do- segli boljše rezultate, kot la- ni v istem obdobju, pa tega ne moremo trditi za verjetno človeško najobčutljivejše p-id- ročje — to je področje pro- meta. Kljub temu, da salno ponavljamo, kako se j3 treba v .vse bolj naraščajoči cestm džimgli obnašati, pa vse ka- že, da se uporabniki tega ne zavedajo. Da je to res potr- jujejo podatki o smrtnih žrtvah na cestah s katerimi upravljajo delavci UJV Ce- lje. Do konca lanskega aprila (torej v celih štirih mesecih) je na cestah UJV Celje izgu- bilo življenje M oseb. Ta plan smo dosegli in presegli letos že v marcu! -''rav za slednji mesec lahko trdimo, da je bil resnično črn, saj je izgubilo življenje kar 14 oseb, januarja sedem, febru- arja tri in aprila (do desete- ga) dve osebi ali skupaj 26! še bolj zastrašujoče pa je to, da je med šestindvajseti- mi mrtvimi več kot 50 odst. pešcev ali točno 14. Sedem pešcev je izgubilo življenje zaradi svoje nepazljivosti na cesti, sedem pa po krivdi uporabnikov motornih vozil. Ti podatki dovolj zgovorno pričajo o nedovoljni pazljivo- sti tistih, ki so najmanj »za- ščiteni« v prometu. Večina nesreč se zgodi ponoči na ta- koimenovanih zunanjih ce- stah ko ljudje ne hodijo po pravilni strani ceste in celo po sredi ceste. Vzrokov je še več, predvsem pa človešKa nepazljivost. Veliko govorimo o preventivi, ki pa žal ne pade pri vseh na plodna la. iaio beležimo grozljive u> dsiitke, katerih pa nihče ne želi. Črni marec naj bo U)r>j opomin vsem, ki so na cesti, se posebej pa pešcem. TONE VRAl-iL LJUBEČNA: SODELOVANJE ZA USPEH Predstavniki krajevne skupnosti in SZDL iz Lju- bečne in najodgovornejši predstavnika Opekam Lju- bečna, so spregovorili o sodelovanju med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo pri zadovolje- vanju potreb delavcev in krajanov. Poudarili so, da morajo vse sile upreti v ureditev družbenih prostorov, pro- stora za telesno vzgojo in rešitev pitne vode za os- novno šolo. Ko so govorili o možno- sti praznovanja občinske- ga praznika v Ljubečni^ so so bili enotni, naj bi to bi- lo v letu 1979. V tem letu bi začeli graditi otroško varstveno ustanovo iz re- ferendumskih sredstev. V pogovoru o delovanju krajevne skupnosti pa ni- so mogli mimo problema zazidalnega načrta. V Lju- bečni namreč že vrsto let čakajo na zazidalni načrt. Težko ga čakajo predvsem zato, ker upajo da bodo z njim lahko rešili še mar- sikateri problem. LESIČNO: MLADI ORGANIZATORJI Učenci krajevne skupnosti Zagorje, ki se vozijo v šolo v Lesičnem, so si sami ure- dili postajaUšče. Glavni organizator je bil šestošolec Darko Kolar iz Zagorja (peti z leve). Pri delu so pomagali krajani, krajevna skupnost, učenci in šola. Omenjena akcija je lep dokaz sodelovanja učencev z ostalimi dejavniki, predvsem pa njihove samoiniciativnosti. MILENA LUPŠE Osnovna šola Lesično ČEBELARSTVO MNOGO ČEBEL JE OSTALO V ZAPADLEM SNEGU Vremenska predvidevanija v našem se,stavku 31. marca so se, žal, v celoti uresničila. Nastalo vreme je povzročilo škodo v siadjarstvu in vino- gradništvu, in — direktno pa škoduje seveda tudi čebelar- stvu, ker ni izletnih, pašnih dni in je del cvetja uničen. Ob pravilnem načinu čebelar- jenja pa sedanji položaj ne bo na škodo razvoju družin, če bomo upoštevali dana na- vodila: čebelam ne sme pri- manjkovati- hrane, vodo pa, ki jo ta čas rlabijo izredno mnogo, pa moramo dajati v panj. To bodi eno izmed vo- dilnih načel v novodobnem čebelarjenju. Ob pomanjkanju vode v pa- nju, silijo čebele iz panja, iščoč vode. Ob spremenljivih aprilskih dneh ji^i mnogo ostane otrplih zunaj. Ob no- vozapiadlem snegu je sirom Slovenije ostalo v snegu po- nekod toliko čebel, da so če- belarji upravičeno zaskrblje- ni. Preprečujmo torej izlet ob neprimernem vremenu! Med mnogimi v tem času aktualnimi niavodili za čebe- larje čitamo žal tudi povsem nestrokovne. V sicer resnem listu smo čitali n. pr.: ... pri- poročamo tudi poldadanje sladkornega testa čim bliže gnezdu. » ... Odsvetujem da- janje testid v marcu in apri- lu. Tako testo vsebuje cca 16 odstotkov vode in narav- nost priganja čebele, da si manjkajočo dobe zunaj. Ve mo na.mreč, da vsebuje nek- tar cca 50 odstotkov vode, prav tako koncentracijo pa priporočamo za sladkorno raztopino. In tako razredče- no hrano čebele najuspešnej- še prevzemajo, Prava poguba za čebele so v teh dneh toliko pripol čani zunanjti nlapajalniki, i katere naj bi čebele navaji še z mazanjem z medom. I zavedamo, koliko čebel ost ne zunao,- ko jdh privabi navidez primerno vreme, ] zapihia hladen vetrič. še e krat: Čebele morajo dob: vodo v panj!! (So pa tai napajalniki zelo primen^i ■ poznejših mesecih!) Nadaljujmo z dražilnš krmljenjem, da vzpodbujam matico k čim intenzivneje mu zaleganju. Iz jajčec, id ženih v tem času, ,se bod izlegle čebele, ki bodo še p magale izkoriščati takorck« prvo zelo izdatno pašo v SU veniji — akaciijevo. Poklad mo pa hrano tako, da jo j«i Ijejo čebele pretežno ponoi IVAN RAi Svet delovne skupnosti uprave OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODSKI DELAVEC v oddel- ku za gospodarstvo in finance 2. KOMUNALNI INŠPEKTOR in INŠPEK- TOR JAVNIH CEST ter PROMETNI INŠPEKTOR v inšpektoratu 3. VODJA davčnega knjigovodstva v davčni upravi 4. DAVČNI KNJIGOVODJA v davčni upravi 5. REFERENT za civilno zaščito in ob- rambno vzgojo v oddelku za ljudsko obrambo 6. REFERENT za upravno pravne zadeve in prekrške v davčni upravi POGOJI: pod 1.: srednja ekonomska šola, strokovni izpit pod 2.: višja gradbena šola, ^strokovni izpit pod 3.: višja upravna, pravna ali ekonomska komer- cialna šola, strokovni izpit pod 4.: srednja ekonomska šola, strokovni izpit pod 5.: višja šola za civilno zaščito, višja upravna šola, pedagoška akademija ali vojaška šola v rangu višje šole, strokovni izpit pod 6.: višja upravna, pravna ali ekonomska, stro- kovni izpit ter 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavlje- nih pogojev in življenjepisom je dostaviti v 15 dneh po objavi kadrovski službi pri skupščini občine Žalec. f §t. — aprtla t977 NOVI TEDNIK stran 15 ŽALEC: IL KINOLOŠKI PLES Društvo vzrejo športnih in službenih psov v žalski oblini gp je v MuJnjih Itfih izkazalo s številnimi aJiiijami. Njihovo delo jih je uvrstilo med najboljša tovrstna društva v Sloveniji Zdaj P«>tR (šola, urejevanje vtibališča, predavanja," obiskovanje razstav in podobno) pripravljajo za soboto, 16* aprila II. KlNOU>^KI PLES, ki bo v dvorani kmetijskega Koniijinata Žalec z zaeetkom ob 2«. uri. Janko Melanšek, ki Je izdelal tudi spominske značke za nas izlet kmečkih žena na morje, je povedal, da bodo v programu poleg ansambla VOKALI nastopili tudi pevec Ivo Mojzer pa Vinko šimek- SraufciRer in znani gledališki igralec ter humorist Janez Hočevar- lune. ŠEMPETER: PODRLI HIŠO St^a, veličastna stavi«, ki je stala na.sproti Zadružnega doma I K ^ teden nosila št. 20, zgrajena je bila v 17. Stoletju ter vse do 20. stoletja zvesto služila kraju. Baje £ "f J no« preživela celo Marija Terezija, Veličastna starka ^ Kijuhovala času vse do prejšnjega petka, ko so jo ga.silci f^z noc izbrisali. Nič hudega, mar ne? Za nekaj tistih, ki z ljubeznijo čuvajo in ohranja,io zgodovino naše arhitekture pa M^s ni potrebno, da bi rstarka« še naprej kradla dragoceni pro- stor sredi Šempetra. S čim le se bo Zavod za spomeniško varstvo š«' ukvarjal, če bo šlo tako naprej. MOZIRJE: SREDNJEROČNO Jutri, v petek, 15. t. m., se bodo sestali delegati vseh treh zbo- rov občinske skupščine v Mozirju. Osrednja pozornost bo vse- kakor veljala sprejemu družbenega plana razvoja občine do 1!>80. leta. Sicer pa bodo r.utpravljali še o delovnem načrtu zborov skupščine, o delu občinskih upravnih organov, na tapeti pa bo tudi odlok o obveznem radiofotografskem slikanju pre- bivalcev v občini. V zaključnem delu seje skupščine bodo še odločali o novem predsedniku in nekaterih članih občinskega izvršnega sveta. M. B. FRAN ROŠ SZlESTl ® I jBiflia^-f 34 Tudi mesto je spalo, zadnje gostilne so se praznile, ^ičica meščanov se je razhajala po vseh razgovorih ob na domove in v zakonske postelje. Zares, gospod Otorepec je s trgovcem Kuscherjem ra- '"o stopil po ulici v prijateljskem objemu. študenti so hiteli mimo njiju in petošolec Otavnik je ^klical: ^žAvela Jugoslavija!« Obstala sta, ostrmela. Kuncher je bolestno zajecal. »Mladirm je ob tej uri še na cesti in celo politikuje, se je zgražal Otorepec. »Po-li-zei!« je zatulil Kuscher. Jvan je stopil s študentoma, ki sta stanovala pri Marja- ^ ^ ozko ulico. Potrkali so in čakali. Pridrsala je Marja- ^ ^ copatah, s svečo v rokah, ki ji je svetila v postarani "'■«2 in zaspane oči. ste, Ivan, no, prav, da ste ju spremili. Saj me J[e zbudili, sem še bedela, ko pa ne morem spati. Skrbi ^olost...« ^ Zaprla so se spet stara hišna vrata in Ivan je bil sam ulici. Le Marjana je Še ostala od vsej/a nekdanjega Nekaj je bolehala, so pravilu Jn mnogo je hodila po cerkvah, tudi za Jožeta in Milana je molila. Sicer pa je neprestano vzdihovala in tožila. Zaradi kart za živila in te žavne kuhe v teh časih in nastavljanja za meso, kruh, krompir, mast, petrolej, sladkor in vse take reči. Kako bi ljudje lahko dobro v miru živeli, če bi bili pametni. Pa niti papeža brezbožniki ve poslušajo, ki jim mir pri- poroča. Tako se je svet prevzel in iz tega ne ho nikoli več nič dobrega. Ivan je stopil v sobo. Tiho, da matere ne zbudi. Niti kanarčka ni v kleti. Legel je in mislil na Anico, na njo. čul je materino dihanje. Samo zanj je živela in vero- vala v njegovo prihodnost. Mučcnica v teh hudih časih. Ivanu se je bilo vrnilo vse. Mati, Anica, knjige, pro- stost, življenje. In dnevi so tekli v novo pomlad. Samo Milana in Jožeta ne ho več nazaj. In če se vse drugo vr- ne, ne več. XI. No, dolgo ne ho več trajalo, zvrhane so bile že vse mere gorja. Slovani monarhije so glasneje in glasneje ter- jali mir in pravico ob sijajnih praških dneh in povsod. Upori slovenskih vojakov po Štajerskem so bili zaenkrat Zadušeni s streli. Gladne množice v velikih mestih so plenile skladišča, kmetje so napadali rekvizicijske komisi- je. Is ruskega ujetništva vračajoči se vojaki so sejali pre- vratne nauke med ljudstvo. V marcu pričeta velika nemška ofenziva pred Parizom in Verdunom se je ustavljala. In poletje je bilo tu, poletje v letu osemnajste. Dvi-gnila sta glavi oče in mati, brat in sestri so se raz- veselili Tineta, gladnega, a žarečega v odločnosti, ki je z njo gledal na vse velike reči bodočnosti. Tine je slekel vojaško suknjo. Mesec dni dopusta je imel, da opravi zrelostni izpit. Srečal je Vero; že leto dni je bila učiteljica doma. Po- ročnik Manfred von Liemen je prihajal z njo po cesti. Bila je lepa, v svoji resnobi še ponosnejša kakor nekoč, bleda in globoko rjavih oči pod širokim rumenim slamnikom s sivim trakom. Manfred je pomolil Tinetu roko. potem ko je bil po- žvenketal s sabljo. Na dopustu je bil, s tremi odlikovanji, v lesketajočih se škornjih. Tudi Vera mu je ponudila roko. Mirno. Pogledal ji je I? oči, v žalostne in lepe oči. »Pravkar sem gospodični dopoveaovai,« je aejal Man- fred, »kako brez pomena je njeno samevanje. Lahko hi triumfirala med svetom, pa se mu skriva. »Saj triumfujem nad njim, ker ga preziram.« »Cemu prezir? Saj ste sami del tega sveta, ki druga- čen biti ne more, in čemu naj bi bil?« »V Veri je dovolj življenja, toda drugačnega, drugega.« >yPa mi rajši povej,« je rekel Manfred, »kako si se že kaj odlikoval pri vojakih, kaj? Saj ste Slovenci vendar do- bri patrioti, trdite.« »In če so izjeme, potrjujejo pravilo.« »Ti potrjuješ pravilo?« »Potrjujem.« »Tako?« je zinil ogorčeno. »Ni H čudno, kako to ljud- stvo voljno prenaša žrtve? Samo vaša inteligenca, zlasti mlajša , gleda od strani; v taboriščih, bolnišnicah, pisar- nah in doma je. Kje je zamisel za skupno obrambo?« »To so fraze iz časopisov. Svet se ne zruši. Zrušijo se morda države, narodi pa se ne morejo. Enakopravnost na- rodov je temelj boljše bodočnosti človeštva.« »Pa kaj hočeš z narodom poldrugega milijona, pre- pojenim s kulturo mogočnih sosednih narodov? Korist dr- žave stoji visoko nad peščico vaših izobražencev, ki jih ljudstvo ne pozna. Tako je!« »Narod bo govoril sam in že govori. Iz trpljenja ho govoril, v njem se ho tmšel. Ne bova odločevala midva. Cas hodi brezobzirno naprej. Ta vojna je le stopnica naprej in više « »Ne misli, da se tega časa bojim. Moč nemštva je ne- premagljiva. In preko vas vodi naša pot k morju in na jug.« »Bodočnost ho govorila sama.« Manfred je odhajal hladen, užaljen, a vzravnan, in sablja mu je pela. Bližala se je Milanova mati s hčerko, še drohnejša ka- kor nekdaj, sklonjena. Majda se je bila čudovito razvila, dorasla je bila, oblike so ji bile polne in žive. Podali so si roke in oči gospe Travnarjeve so se oro- sile, ko je stal pred njo Milanov tovariš. Poldan je zazvonilo. Z železnim zvoncem, ki je tanko in ubito pel. Zakaj pobrali so bili stare zvonove za kano- ne. Zdaj pojejo tam drugačno pesem in dele drugačen blagoslov. Da, tako se spreminja marsikaj in tudi pesmi se lahko različno pojo. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 Garje so nadležna bolezen kože in Jih povzroča majhna živalca, tako ime- novana pršica ali srbeč (acarus sca- biei). Samec živi na površini kože, op- lojena samica pa se zarije v vrhnjično roženino, kjer koplje rove. V njih leže jajčeca in odlaga iztrebke. Iz jajčec se v nekaj dneh razvijejo ličinke, ki dozo- rijo v spolno zrele samce in samice. Za vse to je potrebno približno tri tedne. Začetni znak garij je majhna bunčica, ki zelo srbi, tako, da jo bolnik Icmalu razpraska. Na mestih, kjer so bile prvobitne garjeve bunčice, vidimo večinoma pikčaste kraste. Pršica si iz- bira posebna mesta na ko^ površini in sicer tista, ki so mehka in in čim manj pod pritiskom. Tako se garje naj- raje naselijo okrog pasu, na sprednji pazdušni gubi, na zapestjih, na koži med prstih na rokah ali nogah. Pri otrocih se garje prav rade naselijo na obrazu in na zadnjici ter celo na lasi- Sču. Garje so izredno nalezljive, vendar je okužba podnevi redka, ker so po- dnevi samice v rovih. Okužba nastane samo tedaj, če pride vsaj ena oploje- na samica pršice na kožo zdravega. Običajno se to dogaja tam, kjer se uporablja perilo ali posteljnina, ki jo je uporabljal garjavec (neustrezna hi- giena). Zaradi neznosnega srbenja, ki je mučno zlasti ponoči v topli postelji, ra-zpraska bolnik garjeve zbrsti in si pri tem kožo še okuži tako da pride do tako imenovane sekundarne pioge- ne infekcije, kot abcesi, šen. Kjer oboli eden ali več članov dru- žine oziroma kolektiva, moramo zdra- viti vse, kajti zelo verjetno je, da so okuženi že vsi člani. Za zdravljenje uporabljamo žveplo v najrazličnejših oblikah, kot tekočino, olje, mazilo in pasto, kar predpiše običajno zdravnik. Pred razgarjenjem garjevca temeljito skopljemo. Pri tem ga namažemo s kalijevim mehkim milom, da se raz- mehča roženimi in da primerno izbra- no zdravilo laže prodira v kožo do pršic in v vsa za.jedalčeva zakotja. Z zdra- vilom mažemo garjevca tri dni in pri tem se ne sme umivati ter preobleči. Po končanem razgarjenju (običajno 4. dan) se bolnik skopa in preobleče v či- sto perilo. Posteljnino, obleko in vse drugo, kar je garjevec uporabljal pa dezinficiramo. Kadar to ni mogoče, takšne predmete zračimo vsaj 14 dni, da pršce poginejo. B. J. ODGOVOR NA OBJAVLJENEM V PREJŠNJI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA Pod tem naslovom je v prejšnji številki NT Cic De- bel j ak v dokaj nepoučeni obliki napadel politiko TKS Celje, še predvsem iz vidika obravnavanja alpinizma. Celjski delavci na področju telesne kulture so se odgo- vorno lotili na osnovi zadnjih političnih dokumentov (zvez- nih in republiških) ter »ix)r- toroških« sklepov uresniče- vati nova spoznanja in sta- lišča tudi v celjski občini. Po samoupravni poti je bila tudi na tem področju preko komisij, odborov, izvršnih ()dlx>rov IKS in ZTKO, nato pa še na skupščinah TKS in predsedstva ZTKO po pred- hodnem dogovarjanju in sporazumevanju v vseh zbo- rih s strani izvajalcev in uporabnikov začrtana nova smer razvoja telesne kulture po načelu množičnosti (te- meljna telesnd vzgoja s šolskim športom, TVD Par- tizan, športna rekreacija) in kvalitetnega šport-a. Pri na- daljnem razvijanju kvalitet- nega športa je bila uvelja- vljena republiška usmeritev na prednostne šp>orte v I. kategoriji, kateri smo pridja- li še celjske specifične špor- te v II. prioritetno, dočim je odprta pot sofinanciranja tudi vsem tistim vrhimskim športnikom v posameznih športnih panogah in igrah, ki dosežejo ustrezno kategoriza- cijo v mednarodnem in zveznem razredu, pa celo v takozvanem »perspektivnem razredu«. V 2. številki letnika III TK obvestil, ki jo izdaja ZTKOS v Ljubljani, je ob- javljen podroben spisek ka- tegoriziranih športnikov v SRS za 1977 leto, žal pa v tem seznamu ni zajet nobe- den slovenski alpinist. Ta podatek nam p>ove, da sta planinstvo in z njim alpini- zem s svojo samostojno or- ganizacijo izven te kategori- zacije in zahtevata posebno obravnavanje. S tem, da je v Celju alpinizem prišel pri letošnjem financiranju v skupino »športne rekreacije«, nihče ne smatra, da se mu s tem jemlje na pomenu pri ustvarjanju vrhunskih šport- nih storitev, čeprav so v tej dejavnosti vsaj na začetni stopnji tudi primesi športno- rekreativne aktivnosti. O višini financiranja posa- meznih športov je bila širo- ka razprava, javna v vrstah uporabnikov in izvajalcev, v vseh zborih ZTKO na osnov- vi predloženih programov osnovnih organizacij, ki so bili ponovno finančno ovre- dnoteni po samoupravni poti in izglasovani z določenimi znižanji zahtevkov, saj ni na voljo tolikšno število sreds- tev kot bi jih potrebovali za vse vrste aktivnosti. Odgo- vorni delavci TKS so na zad- nji skupščini seznanili dele- gate, da trenutno lahko od- vaja za iz\^ajanje programov osnovnih telesnovzgojnih in športnih organizacij le 50 "/b sredstev, ki se stekajo v sldad za TKS, kar 50o/o pa je angažiranih pri kritju anui- tet in kreditov, vzdrževanju objektov, nujnih sanacijah pri športnih objektih, režiji, odvajanju sredstev za potre- be TKS in ZTKO v repubU- ki, strokovni službi, ki se neposredno prelivajo tudi v osnovne organizacije (op»-av- Ijanje različnih nalog in del!), za sofinanciranje zdrav- stva in kulture. S tem so nastali problemi, ki zavirajo delovanje osnovnih organiza- cij, saj jim TKS ne more finančno pokrivati progra- mov v celoti, pri čemer pa vsekakor imajo določeno prednost tisti športi, ki so v prioritetnem razredu. Zato so vsem organizacijam za uresničevanje širine celjske- ga športa potrebna še do- datna sredstva, dodatni viri financiranja. Ta problem bo treba vsekakor razrešiti tudi v celjski občini! Tov. Cicu Debeljaku lahko povemo, da so v isti situaci- ji kot planinstvo in alpini- zem, izredno pomembni pa- nogi z vidika razvijanja ob- rambnih in fizičnih sposo- bnosti naših občanov, še strelstvo, konjeniški šport, tabomištvo, letalstvo, (ja- dralno in motorno), p>adal- stvo itd. Trenutno se lahko pokrivamo z izredno kratko odejo, ki ne zadostuje potre- bam vseh različnih športov, ki so razviti v celjski občini, vendar v mejah dogovorjene politike. TKS C^elje NAŠA ZUNANJOST — FRIZURE SONCE LAHKO ŠKODUJE v zaanjem zapisu »PO- MLAD V LASEH« sem napi- sala nekaj o pravilni negi las za tiste, ki zaradi obremenje- nosti z delom ne morejo po- gosteje zahajati k frizerju ali bolje rečeno — ne prepušča- jo svojih las pogostoma stro- kovni negi. Ne smemo pozabiti, da so lasje najlepši okras vsake že- ne, nič manj pa niso po- membni pri moških. Zato jim moramo posvečati dovolj po- zornosti. če predolgo izpostavljamo lase soncu in vetru, se preveč izsušijo, postanejo pa tudi okorni in brez pravega le- ska. Da se to ne bi zgodilo, jih moramo pravočasno za- ščititi pred soncem s platne- no ruto ali zračnim klobu- kom. Dobro bi bilo tudi, če bi se sami večkrat posvetova- li o pravilni negi las pri fri- zerju strokovnjaku. Moda je namreč danes tako širokogru- dna, da resnično lahko najde vsaka žena sama sebe in svoj- stven izraz v dobri, predvsem pa ustrezni frizuri. še- vedno je moderen mla- dosten, nekompliciran »kroj«. Na cestah bomo srečevali fri- zure s kodri, valovite in fri- zure z okrasnimi glavnički kot iz renesančne dobe. Da- nes poznamo tudi na zraku posušeno trajno, za katero je značilno, da je dobro obstoj- na v vseh vremenskih razme- rah. GIZELA ŠURBEK Primer moderne oblike Siaša Gorenšek ZA BODOČE MAMICE Pomlad je čas, ko se rade polepšajo in bolj modno oblečejo tudi tista dekleta in žene, ki bodo v kratkem postale mamice. Sicer pa moda zanje predlaga nove ljubke nosečniške obleke. Pri izbiri nove obleke za pomlad mislimo na to, da bi obleko nosile čimdljc tja v poletni čas, kajti tako široTco krojenih oblek si za tak čas najbrž ne kupujemo zelo veliko. Zato je najbolje, da se odločimo za enega teh praktičnih in prijetnih modelov poloblek, ki bodo najbolj priljubljene. To so obleke v obliki predpasnikov z naramnicami ali cele obleke brez rokavov ali s čisto kratkimi rokavi. Pod njimi se nosijo nežne bluzice z naborki in volani, kar vse skupaj ustvarja neko- liko romantičen način oblačenja. Prai kmalu bodo te mladostne obleke sešite iz potiskanih bombaž- nih tkanin. Najbolj aktualni motivi so cvetlični, pisani folklorni ali pike Nekoliko večjo pozornost velja posvetiti tudi dolžini. Najlepša je srednja dolžina, ki pokrije koleno, medtem ko vse daljše dolžine za nosečniške obleke niso primerne. PRIPOROČA Tokrat vas vabimo v prodajno enoto Plg. stika v Stanetovi ulici- Na voljo so vam talne obloge, itisoni vseh vrst In barv. Zidne tapete izredne kakovosti, tudi mo- derne foto tapete. Praktična posoda za hrano, kadar se odpravite od doma. Topli pod v najsodobnejših izvedbah. Garnitura Jurček za vse, ki ljubijo udobje in praktičnost. Praktično za toaletne prostore: posod' za milo. st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 košarka FESTIVAL V CELJU PRAZNIK OB 30-LETNICI KOŠARKE v Celju se mi>zlično pri- pravljajo na oi-ganizacijo košarkaškega festivala Ju- goslavije. Formiran je bil razširjen organizacijski od- bor, ki ga vodi Branko Martič. Več ali manj je program prireditev že utr- jen. Prireditev bo od .24. do 26. aprila in že v okvi- ru proslav 30-letnice ko- šarkaškega šjrorta v me- stu Celju. V teh dneh bodo v Celju zbrani vsi najbolj- ši košarkarji iz vse Jugo- slavije, iz vseh klubov I. ZKL, vsi njihovi trenerji, vrhovno vodstvo osrednje zveze, novinai-ji, predstav- niki vseh televizijskih hiš. Ljubiteljem celjskega špor. ta in košarke lahko po- sredujemo že sestav član- ske ekipe. V ekipi »sever«, ki bo nastopila v rdečih dresih, bodo igrali: 2ivko- vič, Knego, Jelovac, Ma- rovič, Dalipagič, Ljuboje- vič, Mesorovič, Kičanovič, Slavnič, Papič in Stojano vič. V ekipi »jug«, ki bo- do igrali v belih dresih, pa bodo nastopili: Jerkov, Radovanovič, Cosič, Krstu- lovič, Varaijič, šolman. Grahovac, Delibašič, Ple- čaš, Georgijevski, Skroče in B. Kovačevič. Skratka — kompletna državna re- prezentanca! Pokroviteljstvo nad ju- goslovanskim košarkaškim festivalom v Celju je pre- vzel predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt. Tri dni bivanja promi- nentnih košarkaških delav- cev in igralcev v Celju bo v znaku manifestacije m propagande za to at- ralcbivno športno igro, obe- nem pa bo to srečanje imelo tudi delovni značaj ob seminarju trenerjev, razgovorih z novinarji za okroglo mizo, podelitvijo priznanj KZJ najboljišim tJenerjem in ekipam ter seveda tudi izvedbi treh košarkaških srečanj s članskimi in mladinskimi košarkaškimi ekipami se- lekcij vseh članov I. ZKL. KAREL JUG Virant (Minerva) v eni izmed kkcij. Na posnetku se vidi, kako je gostujoča obramba ne- pravilno zaustavila mladega nadarjenega igralca. FOTO: T. TAVČAR rokomet celjani NA PRIPRAVAH V POREČU Celjski rokometaši tre- nutno ne igrajo v zvezni ligi, ker je tekmovanje prekinje- no zaradi nastopa mladinske državne reprezentance na svetovnem prvenstvu na švedskem. Z njo je odšel tu- di Slavko Ivezič, ostali pa na enotedenske priprave v Poreč, da se čimbolje pripra- vijo za finiš v I. zvezni ligi, kjer jih čakajo še težke bor- be. Trener Tone Goršič je povedal, da Miha Bojevič že počasi trenira, upajo, pa, da bo isto tudi s Stankom An- derluhom. Naslednji nasprot- nik Celja v Celju bo skopski Vardar. Po povratku s pri- prav v Poreču lx>do Celjani v soboto nastopili še v Leskov- cu, kjer otvai-jajo novo športno dvorano. Neprekinjeno pa teče tek- movanje v republiški ligi. V moški je Minerva iz Griž v zadnjem kolu doživela doma visok poraz proti vodečemu Jadranu, poražen pa je bil tudi šoštanj v Brežicah. Mi- nerva (trenutno tretja) in šoštanj (četrti) se bosta v naslednjem kolu pomerila v derbiju in to v šoštanju. V ženski republiški ligi so zmagale tako šmartčanke, kot Velenjčanke. Tudi med tema dvema ekipama bo v naslednjem kolu derbi in si- cer v šmartnem. Trenutno pa je Šmartno drugo, Vele- nje pa peto. T. VRABL DRUŽABNI PLESI v oUlicni organizaciji občin- ske plesne šole Celje, je bilo v Narodnem domu niedregij- sko mladinsko tekmovanje v družabni!) plesiii. Nastopilo je kar 31 plesnih parov z 68 mladimi plesalci. Tekmovalni prog;ram je obsegal polko, toxtrot in angleški valček, v prostem programu pa cba-cha- cha in parti plese. .Med po- samezniki so bili najboljši: 1. Alenka Kandoll-Zoran Pečnik (I. Oš Ce), 2. Nika lilagotin- šek-Sandi Lesjak (1. Os Ce), 3. Damjana Fernie-Robert Fras (Hudinja). Ekipni vrstni red: 1. I. Os Celje, '2. Hudinja, 3. Os Biba Rikk (.šoštanj), 4. Prebold, 5. Mislinja, 6. La- ško, OŠ Kari Oestovnik- Kajuh (šoštanj) in 8. Oš I. celjske čete ({:elje). Najboljši so bili nagrajeni s po- kali, diplomami in kolajnami, ObčZPM pa je podelila naj- boljšim Se knjižne nagrade. Najboljši posamezniki in ekipe so se uvrstili na repu- bliško prvenstvo, ki bo 16. t. m. v Ljubljani. K. JLG nogomet VELENJSKI RUDAR V VODSTVU Mirno lahko zapišemo, da vse tri ekipe celjskega ob- bočja igrajo vidno vlogp v republiški nogometni ligi. V spomladanskem delu so zla- sti presenetili Velenjčani, ki so že v zimskem času okre- pili svojo ekipo in jasno vr- gli karte na mizo, da želijo osvojiti naslov republiškega prvaka in zaigrati v II. zve- zni ligi. Doslej jim^ gre vse kot po maslu, saj so v zad- njem kolu v lokalnem derbi- ju ugnali Šmartno in po po- razu Mure v Izoli prevzeli vodstvo na lestvici. Vpraša- nje je, kako dolgo bodo tu ostali, saj že morajo v na- slednjem kolu k neugodne- mu nasprotniku Pohorje v Ruše. Kakorkoh že, Velenjča- ni so sposobni, da prebrodijo to in še vse ostale težave ter v naslednji sezoni resnično za- igrajo v kvalitetnejši skupi- ni. Samo treba bo garati, saj jabolko ne pade samo z dre- vesa. . . Šmartno je na lestvici še- sto, v prihodnjem kolu pa igra doma proti mariborske- mu železničarju. Eltipa letos ne igra tako učinkovito kot lani in bodo verjetno v je- seni potrebne nekatere inje- kcije, da bi se ponovno zna- šli tik pod vrhom republiške lige. iz tks in ztko NOVA SKUPNOST KONJICE, ŠMARJE IN ŠENTJUR Med prvimi v republiški, pred- vsem pa v celj.ski regiji, so se Odgovorni delavci TKS šmarske, konjiške in šentjurske občine do- rovorili o ustanovitvi nove tek- movalne skupnosti. Doslej so ime- 11 ie tri seje, RJer so oblikovali Itvršni odbor ta skupnosti, ime- komisije ln odbore, sc do- tovorili o financiranju in novih tekmovalnih sistemih. V lO nove tekmovalne skupno- i«' 6 irl.inov, po dva iz v.sake občine, p^ se sekretar, ki ho i mandatno dobo dveh let Vili Be- »nSek iz Slov. Konjic, kjer bo ** prvo mandatno obdob.ie tudi ^ež nove skupnosti. Imenovana * že tudi tekmovalna komisija JB strokovna, ki ima dva podod- — trenerskega in sodniške- Dogovor o tt>kmovalnem si- temu pa sloni na tistih športih, imajo svojo prioriteto v .Slo- "'"IJi in na tiitih, ki so razviti » omenjenih treh občinah in bo- jo prek tekmovanj povezovali •P«rtnlke teh občin. Sodelovanje bo tudi v določe- ^ športnih panogah in Igrah s P^roCja športne rekreacije. Tek- movalni sistemi bodo zaživeli že 'letu 1977. V atletiki so se do- WvoriH, d» bodo razvijali krose * v.se starostne kategorije, sicer » bodo skrbeli za' selckcije v tistih panogah, ki so v pro- dna AZS. SodelovaU bodo n« vseh razpisanih tekmovanjih \XS ln C SŠD v pionirskih kategori- jah. Košarka bo športna Igra šte- vilka ena, saj je že see!2na »dišal« sveži zrak! XXX V finalu sindikalnega ša- hovskega prvenstva občine Žalec je nastopilo osem ekip. Zmagal je SIP Šem- peter pred llniezatlom Ža. !ec. Tekstilno tovarno Pre- bold Itd. XXX V prvem kolu orienta- cijskega tekmovanja, ki ga vodi medobčinski od- bor planinskih društev v Žalcu, je nastopilo 24 ekip. Prebold čani so zmagali v vseh konkurencah. To je prava pot! XXX Odbojka: v nadaljevanju ženske republiške lige so dekleU Golovca doma gladko izgubile proti vode- či ekipi Fužinarja z Raven s 3:0 (izgubile so tudi pio- nirke z istim rezultatom), moška ekipa Šempetra pa .je v gosteh premagala Pol- ,skavo s 3:2. Delno zado- voljni! XXX Na območnem prvenstvu v odbojki so si igralca In- grada že zagotovili prvo mesito in bodo 10. junija igrali v Ljubljani kvalifi- kacije za vstop v enotno republiško ligo. XXX v Bukarešti je bilo le- tošnje Balkansko prven- stvo v judu, k.jer je na- stopila tudi jugoslovanska reprezentanca in v njej član ,)udo kluba »Ivo Re- va« iz C;elja mladi Marjan Fab.jan. sicer zaposlen v celjskih Zlatarnah. Po os- vojitvi naslova republiške- ga prvaka in drugem me- stu na državnem prven- stvu se ,je uvr.stil v držav- no reprezentanco. Prvi na- stop je bil uspešen, saj je v močni mednarodni konkurenci brez potrebnih izkušenj osvojil odlično četrto mesto. S tem .smo Celjani tudi v tej panogi dobili državnega reprezen- tanta. Le tako naprej — do Moskve, naslednjih olimpi.jskih iger! XXX Gimnastika: področno prvenstvo za srednje šole je bilo s!a.bo obiskano. Pri mladinkah je zmagala eki- I>a EsC Celje pred gim- nazijo ter dvema ekipama iz Trbovelj, pri mladincih pa celjska glamazija. Med posamezniki so bili naj- boljši Korber, Hus in Zi- .'lanšek (vsi celjska gim- nazija), pri posamezinicali pa je zmagala Metka An- dročec, Ped^oški šolski center (na sliki). XXX Na otvoritvenem atlet- skem mitingu v Novi (Go- rici je presenetil mladi celjski atlet, član .^I) Kla- divar, Rok Kopitar. V te- ku na 400 m je osvojil drugo mesto za državnim in balkanskim prvakom Joškom Alebičem, pri tem pa dosegel odličen osebni rekord 48,35! To je za celo sekundo boljše, kot j« te- kel lani. Brez dvoma .se v mladem Kopitarju skri- va velik atletski talent, sposoben da ob vestnem delu »doteče« tudi na olimpijske igre v Moskvo. Jabolko ne pade daleč od drevesa! XXX V Nov^ Golici je StaJi- ko Lisec dosegel drugo mesto v teku na 5000 m, v skoku v višino pa sta bila Dušan Prezelj in Boris Cop dnigi in tretji z ena- kim rezultatom 205 cm. Treba je še hitreje, višje! XXX 85:85 — V žalski občini pripravljajo za 85. ro.jstni dan tovariša Tita 85 šport, nili prireditev! XXX Žensko rekreacijo, ki je vsak ponedeljek od pol sedme ure zvečer dalje v hali (Golovec, obiskuje že kar 40 žena in deklet. Pra- vijo, da je lepo, da jim razgibavanje veliko pome ni in vabijo tudi druge, da se jim pridružijo. Dvora na je dovolj velika, rekre- acija pa potrebna! XXX Kolesarjenje — ObČAiii in vsi ljubitelji kolesarjenja, pripravite kolesa! četrta trim kolesarska akei.ja okoli Olja v dolžini nekaj več kot 25 kni iKi 1.-». maja! /ačnlte trenirati, kajti to ni dobro .samo za akci.io, ampak nasploh za va š,' počut.?«-! Proga bo sjieljana l>o isti progi, kot pjfjšnja le ta. VSI N.\ KOLO ZDIIA vo ri:i,(): XXX TRIM STEZE — Upaijmo. da bo fcmalu k.-nnec s .slabim vre- menom in m-ic — pri- jetuih — l>')Ste lahko preživeli sami ali v družbi na trim .stfl- zali, ki jih v Celju in okolici tli nvalo. B^^s je, da so neka tare že poškod'^valne (manjka- jo dol^oimi rekviziti), vendar vseeno pojdite na njih, saj vam bosta že sam &preJ>od in tek sikozi gocicl kori&tdla, da boste zvečier lažje sipald, drugi daffi pa žiivohneje delali na de- liovtiem mestu! ATLETIKA: OTVORITVENI MITING v redakciji se je oglasil Štefan Jug, AD Kladivar in povedal nekaj zanimivosti o prihodnjih akcijah, ki jih pripravljajo v društvu- »2e v soboto, 16. aprila, bomo imeli otvoritveni mi- ting, kjer bodo .sodelovali najboljši slovenski atleti, gostje športnega društva BOR v Trstu in dva poljska državna reprezentanta v me- tu kopja. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri. Od ponedeljka dalje pa do 20. aprila so v Celju na pri- pravah naši državni repre- zentantje v metih. Z njimi sodelujeta tudi poljska dr- žavna reprezentanta. Trening vodi znani vzhodnonemški trener za mete Behr. Od Ce- ljanov na pripravah sodelu- jejo Pečar, Mijač, D. Oro- žim in Kovačeva. Maratonec Numan Ukič bo nastopil na tekmovanju v Karlrriarxstadthu, kjer ga bo spremljal njegov trener Mla- den Pavljak. Tekmovanje bo koncem meseca. V teku so že priprave za tradicionalni . SKOKOV ME- MORIAL, ki bo 19. julija ob občinskem prazniku. Priredi- tev naj bi bila vsaj tako kvalitetna kot prejšnje. Ob- ljubljajo nastop vsaj štirih olimpijskih zmagovalcev. 24. aprila bo v Celju prvo kolo kvalifikacij za ekipno prvenstvo Jugoslavije za mla- dince in mladinke. Celjani imajo velike »apetite«, da v obeii konkurencah osvojijo visoka mesta.« T. VRABL ZAKAJ TAKO? BRCA V . . . V redakcijo smo dobili p,ii?- nio, ki nam ga je poslal naš stalni sodelavec Lojze Ojster- šek iz V-^lenja. V njem nas seznanja, kaj se je njenni in kolegu časnika »Naš čas« Sta- netu Voku zgodilo na nogo- metni tekmi med Kladivar- jem in Rudarjem (Veelenje) v Celju. Opisu.H' nel,tub dogo- dek, ki ne sodi na športna igrišča. Povejmo še to, da ,je tekma sodila v okvir Titovega pokala! Piše nekako takole (skra.l- šana oblika): »S kolegom Sta- netom Vovkom sva stala za golom Vel'?nja in fotografi- rala. Nobenega nisva ovira- la, pač pa sva samo opravlja- la svo.je poklicno delo. Nato se nama približal Tone Cernjavič, ki je tudi član tekmovalne Uomisi.je i)ri celj- ski nogometni zvezi. torej športni delavec. Brez vzroka je najprej brcnil mene, da me .je |ises(avil<» za kakšen meter, nato pa še kolego Vovka. kat«premu .je z zauš- nico tudi zbil očala. Vse sku- paj se je nadal.ievalo po tek- mi. ko naju .}e spremljal do avtomobila in večkrat plju- nil v očeta našega igralca Iludarina. Zatem sva odšla na milico in to prijavila. Do- bili so ga v Ojstrici za pul- tom . .. Mislim, da takšni ljudje ne sodijo na športna igrišča in v športne organi- zaci.je!« Za nmen.je smo poprosili tudi nestorja slovenskih no- gometnih delavcev, neumor,- nega .lanka Vagnerja, ki je celoten nei)ri.jetni dogodek ta- kole komentiral: »V naših ča- sih se kaj takšnega ni doga- jalo. Takšni ljud.je ne sodijo v naše vrste. Fanta sla po- šteno opravljala svoje delo in ju nima nihče pravice su- vati in brcati.« In naše vprašanje: kaj bo ob vsem tem rekla tekmovalna komisija, katere član .je To- ne Cernjavič? Kaj bo rekla celjska nogometna podzveza? In ne nazadnji'2, k.je si, člo- veško dostojanstvo? TONE V RABI. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 15 — 14. aprila I977 st. 15 — 14. aprila 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 BEOGRAJSKE RAZGLEDNICE MAKEDONEC PRAVI: NI TEŽKO BITI BEOGRAJČAN Zlitje starega in novega, to je tista značilnost Beograda, ki jo srečuje vsakdo prav na vsakem koraku. In ob tem — izredna nasprotja. Zanimi- va, nenavadna nasprotja. Različna od tistih, ki jih sre- čujemo v velikih mestih za- hoda, kjer je temeljno na- sprotje med obiljem in bedo, bogatimi in revnimi. Beo- grajska nasprotja so drugač- na. So nasprotja običajev in kultur, ki so jih s seboj pri- nesli tako različni narodi in narodnosti, nekdanji in seda- nji prebivalci Beograda. To so nasprotja med tradicional- nim, vkoreninjenim in sodo- bnim, prihajajočim. Med utri- pam velemesta in običaji vasi. Vas je še vedno sestav- ni del Beograda. Velik del prebivalstva izhaja iz vasi, se vanjo vrača in običaji, ču- stveno navezanostjo, mišlje- njem ... In zato je Beograd mesto, kakršnih je malo. Staro, a sodobno, ljudje v njem pa prav tako sodobni a tradicionalno vezani na svoje korenine — na vas. Zato so vsakdanji prizori z ulic pravzaprav presenetlji- vi za opazovalca, pa vendar povsem logična posledica te- ga temeljnega kontrasta. Ko sem nekje v mestu iz- stopal iz mestnega avtobusa in hitel k prijateljem, sem pred novo, sodobno zgradbo zaslišal prešeren zvok .har- monike. Radovedno sem po- hitel za zvokom in se nena- doma znašel sredi razposa- jenih svatov. Ohcet na ulici. Kot v pravi srbski vasi. Zastava, harmonikar, ženin in nevesta, jedača in pijača ter nepogrešljivo kolo. Skrat- ka, vse kot na vasi, le da je bilo okolje mestno — vele- mestno. Drug primer je gostoljub- nost vsakega srbskega doma. To so še kako občutili šte- vilni Slovenci, ko so Jih, iz- gnance med vojno, srbske družine sprejele za svoje. Danes ni nič drugače. Tudi v mestu ne. Ob prihodu k prijateljem so me pozdravili kot svoje- ga. Na mizi »sladko« in čaša vode, ob sproščenem pogovo- ru pravi »šumadijski čaj« iz kuhane slivovke in nato en- kratna hrana, domača sa