Leto VI.. štev. 272
Ljubljana, nedelja 22. novembra 1925	poštnina paviaiirana. Cena 3 Din
l«h«J« tb 4.
Sun« mesečno Dm ; n inozemstvo Din 4or— neobvezno.
Oglasi po tarlfu.
UredniStvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/1. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaftovi ul, št. s/L — Telefon »t. 3«.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
lossratnl oddelek < Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 5t 1. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.841 - Praha čislo 78.180-Wien,Nr. 105.341.
Razpis III. serije « Jutro vih» nagrad v znesku 64.000 dinarjev
se nahaja na 11. strani današnje številke.
Ljubljana, 21. novembra.
V Beogradu in v vsej zakulisni politični javnosti se obilo govori o novih volitvah. Nekateri že postavljajo datume prav bližnje, dru?: pa bolj oddaljene, a vsi imajo za najdalj; rok prihodnjo jesen. Posebno se za volitve zavzemajo radikali, ki obenem trde, da volilni mandat mora po vsej logiki in politični aritmetiki pripasti samo njim in to brez koalicije s katerokoli stranko.
Vse te govorice imajo svoj vir v ne-stalnosti naših vladnih kombinacij, ki je takorekoč postala že pravilo, in pa v dejstvu, da od 142 manjka do absolutne večine Ie še mal napredek, ki bi mu sledile velike posledice homogenega režima.
Priznati se mora. da je v tekočem letu nastopil politični prevrat prvega reda. Radičeva stranka ie stopila v areno pozitivne politike. Postala .ie močan faktor in z njim je dosedanje ravnovesje popolnoma porušeno. Pravilno se trdi. da je SDS. ki ie preprečila uničenje man datov Radičeve stranke, povzročila elementaren preokret v naši državni politiki. S tem korakom je takorekoč zaklju čila prvo razdobje povojnega političnega razvoja in stvorila novo razdobje. Ce ie radi spretnega izigravanja osebnih in partijskih nerazooloženj SDS radi svoje odločne poteze sama prišla v opozicijo. se to more obsojati in smatrati za nehvaležnost, a politika ni sentimentalnost in čim krepkejša je odločitev, tem bolj sigurno jc, da bo ona prej ali slej priznana kot velika zasluga za državo.
Na tem mestu smo že povdarili. da je vstop Stjepana Radida v vlado samo logičen korak v razvoju dogodkov od letošnje pomladi dalje. Oni, ki se pripravljajo rta volitve, povdariajo. da bi se iim uspeh videl le polovičen, ako bi gosp. Radič ne izpil čaše vladinih slasti in odgovornosti do dna. Pri tem dostavljalo. da so politiki dvoje vrst: prve miii-strovanje krepi, druge ubija. Gosp. Stjepana Radiča štejejo med drugo kategorijo. ali vsai nadejajo se. da ie temu tako. in samo še prav mirno in cinično opozarjajo, da bodo za krepko ubijanje poskrbeli tisti, ki jih je gosp. Radič mislil ubiti s svojim preokretom.
Tako menijo, 1» naravni razvoj dogodkov tekom zime dozorel in prihodnje leto bo čas za žetev.
Vsa ta argumentacija se ne da kar z enim zamahom zavrniti Vsi politični dogodki preteklih mesecev in tednov so ii opora in je posebno značilno, da ie g. Pašič znal voditi stvar tako, da je vsa država videla. d3 on noče za vstop HSS in g. Radiča ter nastajajoče posledice nositi osebne odgovornosti, ampak io spretno obeša drugim. Ko bo limona iz-ceiena. si bo gosp. Pašič pral roke. limona Pa bo pod mizo.
Ali so vsi ti računi pravilni, pokažejo bodoči meseci, ako ne, že tedni. Vsekako bo marsikaj odvisno tudi od načina, kako bo nastopal gosp. Radič in ajj zasuče res tako, kakor ga drugi navijajo. Velika uloga pa pripade tudi samostojnim demoratom. Meseca julija sc je reklo, da ie njihov konec tu. Peti mesec vlade RR pa tudi politični protiv-niki. eni javno, drugi na tihem priznavajo. da SDS ni izgubila, ampak pridobila ua moči in da ie število svojih kroglic v prečanskih krajih podvojila. Bodi kakorkoli. SDS ie tu. bližnja politična pregrupacija mora z njo račnati. pa tudi sicer je njena moč tolika v moralnem in številčnem oziru. da ie slep. kdor ttga noče videli.
To velja tudi za Slovenijo. Naša stranka se je iz boli mestne in inteligenčne stranke razvila v čisto ljudsko stranko. Vsak dan globlje segajo korenine njene organizacije in s tem tudi vse njeno nastopanje utrjuje praktično smer realnega ustvarjanja za ljudstvo. Proti alpinskemu klerikalstvu vodi s solidnim izobraževalnim delom ljudstvo v našo nacijonalno orijentacijo. Ne pride nam na misel, da bi pretiravali, a to uvidevajo vsi. da je idejno in organizacijsko delo slovenske SDS pravilno zasnovano in da je po svoji tradiciji in modernem delovanju tako globoko raz-raščeno, da nihče ne more preko nje-ga. temveč je faktor, ki je poklicati, da vodi razračunavanje s klerikalizmom do kraja. Nai nihče ne misli, da se to delo da uspešno voditi z metodami, ki so se obnesle drugod, na pr. na Hrvatskem. Pa tudi ne z načini, ki so se preživeli. Taktika se mora ravnati po terenu in 00 predpogojih armade, ki bije neposredni boj. Sodimo, da te misli celo v slovenski raztresenosti prodirajo ki so misli o slovenski napredni fronti danes precej zrelejše nego so bile na pr. pred 2 ali 3 leti.
V tej situaciji ie naša naloga: v vseh vrstah naše organizacije delo še bolj •pospešiti. Nikogar odbijati, vsako do-■iro silo prevzeti in razviti. Kakor smo 'ovenski demokrati sredi vsega sovra-
Zelo napeti odnošaji z Vatikanom
Uradnega sporočila še ni o prekinjenju diplomatskih odnošajev med našo državo in Vatikanom. — Vsi politični krogi, razen naših klerikalcev, odobravajo stališče poslanika Smodlake.
Beograd, 21. novembra, r. Lz Rima došla vest, da je državni tajnik Vatikana kardinal Gaspani odklonil prevzem pisma, s katerim se naznanja imenovanje Milana Jo-vanoviča za našega odpravnika poslov pri Vatikanu, je vzbudila veliko komentarjev. Z oziram na to vest smatrajo politični krogi da so odnošaji med nami in Vatikanom postali zelo kritični, rn računajo z možnostjo, da bo jugoslovanski zastopnik pri Vatikanu odpoklican ob istočasnem odhodu nuncija Pelegrinettija iz Jugoslavije, dokler se popolnoma ne razjasnijo vsi dogodki zadnjih dni, zlasti pa neprijateljsiko staKšče Vatikana v zadevi zavoda sv. Jeronima, kakor tudi poizkus vloma v jugoslovensko poslaništvo teT zadržanje merodajnih krogov pri Vatikanu napram jugoslovenskemu poslaniku dr. Smodlaki. V političnih krogih se zlasti mnogo komentira in sicer z nezadovoljstvom, da so se postavili na stran Vatikana tudi cerkveni dostojanstveniki iz Jugoslavije, kakor tudi voditelji SLS. Beograjska javnost smatra te kroge v veliki meri za odgovorne za vse, kar je povzročilo poslabšanje odnošajev med našo državo in Vatikanom. Zaradi vesti o zadnjem dogodku z jugoslovanskim odpravnikom poslov Jovanovičem je zahtevalo zunanje ministrstvo od Jovanovtfča obširno poročilo.
Naglaša se resna bojazen, da mora priti do prekinjenja diplomatskih odnošajev zaradi izzivanja vodilnih vatikan. skih krogov, ki zavzema čimdalje večji obseg.
Poslanik dr. Smodlaka je imel danes najprej sestanek z ministrskim predsednikom Pašičem, potem pa z ministrom za zunanje zadeve dr. Ninčičem. Popoldne je bil nn dvoru in je poročal kralju o poteku nesoglasja in spora z Vatikanom. Klerikalni krogi poudarjajo, da je sklenjena stvar, da se dr. Smodlaka ne povrne več v Rim, ker Vatikan ne želi, da bi še nadalje zastopal Jugoslavijo pri sv. Stolici.
Vaš dopisnik je na merodajnem mestu doznal. da Vatikan še ni ničesar sporočil naši vladi niti v smislu vesti, ki govore, da so diplomatski odnošaji z tiašo državo že prekinjeni, niti ne, da bi imel kaj posebnega proti dr. Smodlaki. Gotovo je, da so odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom dejansko zelo napeti. Zanimivo je, da odobravajo vsi politični krogi, razen klerikalcev, stališče, kl ga zavzema poslanik dr. Smodlaka pri Vatikanu.
Poslanik Smodlaka o sporu z Vatikanom
Popravek poslanika Smodlake «Qsservatoru Romanu«. - Osebna gonja Vatikana v sporazumu s klerikalci proti ar. Smodlaki.
Beograd, 21. novembra, p. V sporu, ki je nastal med Jugoslavijo in Vatikanom zaradi zavoda sv. Jeronima v Rimu, skuša Vatikan spraviti vso stvar na osebno polje in je za.
to njegovo glasilo «Osservatore Romano« objavilo nezaslišan napad na našega posla, nika dr. Smodlako in njegovo službeno de. lovanje. List je objavil uvodnik, v katerem ostro napada dr. Smodlako. Naš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka ie poslal nato «Osservatoru Romanu« popravek, ki ga je moral list prinesti na podlagi italijanskega tiskovnega zakona.
V tem popravku ugotavlja dr. Smodlaka: 1.) V pogodbi med Italijo in Jugoslavijo ni naša kraljevina priznala teze Vatikana, da bodi zavod sv. Jeronima njegova last na te. ruelju breva papeža Leona XIII. Nasprotno, Italija nam je z isto pogodbo priznala za. vod sv. Jeronima in izrekla, da je inozemski zavod. Že s tem se pobija stališče Vatika« na. 2.) Vatikan ni priznal nobene naših bist. venih zahtev do zavoda, opirajočih se na večno pravo našega naroda na nasledstvo Avstrije in na dejstvo, da se mu je Italija odrekla nam v prid. Le to je bilo vzrok, da naša država do danes ni mogla dati iz rok posesti zavoda. To je edini vzrok, ki ga ima Vatikan na razpolago. 3.) Bivši rektor zavo. da Biasotti je imel vse ključe zavoda in si. eer ne kot njegov upravitelj ali podložnik Vatikana, temveč kot zastopnik poslanika dr. Smodlake na temelju pooblastila notar, ja Luppija. Zato je bilo poslaništvo v pravu, da je od njega zahtevalo vrnitev ključev za. voda, ako ga zapusti. 4.) Kar se tiče pisma rektorju Biasiottiju, ugotavlja dr. Smodlaka, da ga ni pisal in tudi ne podpisal in da zato nc more biti govora o žalitvi, o kateri go.
vori Vatikan. 5.) Poslanik dr. Smodlaka ni grozil novemu rektorju. Novi rektor pa je zlorabil svoje mesto in je ponoči zaklenil in zapečatil vrata poslaništva, ki se nahaja v zavodu sv. Jeronima in tako preprečil dr. Smodlaki, da bi mogel priti do uradov in blagajne zavoda, ki ga je upravljal. Vsega tega poslanik ni mogel dopustiti, zato se je moral poslužiti pravice, ki jo je imel kot upravitelj zavoda, in je v smislu svojih po» slaniških dolžnosti dal odstraniti zapahe in pečate.
Beograd, 21. aovemk>. o. Poslanik dr. Smodlaka je podal o sporu med Jugoslavijo in Vatikanom vašemu dopisniku naslednjo
Izjavo:
V Beograd sem prišel na zahtevo naše vla« de, ki je želela, da bi jo podrobno obvestil o poslednjih dogodkih v zavodu sv. Jeroni. ma, predno izvrši v tej stvari svoje končne ukrepe. Ne da se prikriti resnost spora med našo kraljevino in Vatikanom, ki je nastal z vpadom sv. Stolice v naš narodni zavod. Med menoj in Vatikanom ni bilo povoda za nesoglasja, ker nisem vodil osebne, am. pak državno politiko. Vatikan želi spraviti ves spor na osebno polje in je začel zato napadati mene v sporazumu z našimi kleri« kalci. Osebna kampanja proti meni se je začela s tendencijoznim člankom v njego. vem glasilu «Osservatore Romano*. Na ta članek sem odgovoril s stvarnim poprav, kom, v katerem sem pobijal vse neresnične trditve vatikanskega organa. Po mojem mne nju bo imel ta spor veliko večje in daleko. sežnejše posledice, kot so si jih zamislili vatikanski diplomati, ki se sedaj skušajo rešiti iz tega konflikta.
Radičeva prosvetna politika in narodne
man šine
Tudi narodnim manjšinam obeta depolitizacijo šolstva. — Madžarov se ni bati, ker smo sosedje, Nemcev pa zato ne, ker je njihova narodna država oredaleč.
Beograd, 21. novembra, n. Novi prosvetni aiinister Stjepan Radič je podal dopisnikoma listov sDeutsches Volksblatt^ in »Bac-smegyi Naplo« izjavo o svoji prosvetni politiki napram narodnim manjšinam, v kateri pravi med drugim:
Prosvetna politika naše države napram narodnim manjšinam bo v soglasju z mednarodnimi pogodbami. Tudi tu bom izvedel depolitizacijo. Tudi glede narodnih manjšin bodo odločevali le kulturni momenti. Učni jezik bo materinščina narodnih manjšin. Kar se tiče državnega jezika, moram reči, da nastopa tu že politične vprašanje ki ga pa ne bo tako zelo težko rešiii. zlasti, ker je naša kraljevina z Avstriio v najboljših odnošajih, razmerje do Madžarske pa se razvija normalno. Splošno načelo je, da ima vsak državljan Jugoslavije pravico, da se temeljito nauči svo!ega jezika. Ne sme se dovoliti, da se delajo narodnim manjšinam tako visoko kulturnih narodov kot so Nenci in Madžari ovire pri učenju materinščine. Mislim, da narodne manjšine niso nesreča za kako državo, zlasti, ako so tako visoko kulturne m gospodarsko razvite kakor so naše. Popolnoma neosnovano je, da so naše narodne manjšine proiidržav-ne. Kar se tiče Nemcev, ker ie njihova narodna država preoddaljena, oa bi mogli sanjati o združenju, kar se pa tiče Madža-
štva od 12.000 v 1. 1923. zrastli na 25.000 kroglic v I. 1925.. tako nas bodo volitve 1. 1926. našle oripravljenc ob nadalj-nem napredovanju.
rov. tudi mislim, da to ni osnovano, ker živimo z njihovo narodno državo v sosedstvu. Naš cilj ni, da bi raznarodili manjšine, ker ima naša država 11 in pol milijona prebivalcev, od katerih jih je nad 10 mili-nov Slovanov. Zato je naša kralievina nai-močnejša narodna država v Evropi. Pa tudi zemliepisno smo močni.
Sestanek Male antante
Beograd. 21. novembra, p. Zadnje dni se širijo vesti, da se v najkrajšem času. morda še tekom decembra, se-stanejo- v Beogradu zunanji ministri Male aman:e. Z naitnerodajnejšega me sta se doznava. da so te vesti netočne in dc ni sestanka Mnle antante pričakovati pred februarjem
Usoda pesnika Ujsviča
Zagreb. 21. novembra, n. Danes je poto. val skozi Zagreb v Dalmacijo pesnik Tin Ujevič, ki ga je izgnala beograjska policija. Spremlja ga na potu v domovinsko občino v Dalmacijo beograjski orožnik.
Nov davrdovičevski list
Beoerad. 21. novembra, n. Danes jc izšla prva številka demokratskega glasila «Odje= ka», ki bo bržkone postal glavno glasilo Davidovieeve demokratske stranke. V uvod niku kritizira list politiko sporazuma, zlasti ker je bila Radičeva stranka po vstopu v vlado, cele štiri mesece brez svojega šefa v njej.
Praznikovanje v Beogradu
Radi včerajšnjega praznika v Beogradu nobenih posebnih političnih dogodkov. — Prihod poslanika Balugdžiča. — Stj. Radič preganja in centralizira.
Beograd, 21. novembra, p. Radi praznika sv. Arandiela je vladal danes v Beogradu popoln zastoj v političnem življenju. Ni bilo ne konferenc, ne političnih sestankov ali drugih važnejših dogodkov. Tudi za jutri ni pričakovati nič posebnega. Večina poslancev je snoči in danes odpotovala domov in se povrne v prestolico šele v pondeljek zaradi seje finančnega odbora, ki se bo bavil s proračunskimi dvanajstinami. Iz Beograda so se odpeljali tudi vsi načelniki strank razen ministrskega predsednika Pašiča.
Danes je prišel v Berlin naš tamošnji poslanik Živojin Balugdžič. Tekom dneva ie posetil pomočnika zunanjega ministra, Jo-vasa Markoviča. Po prihodu berlinskega po slanika o katerem se oficijelno objavlja, da je prišel semkaj na 15 dnevni dopust, pripisujejo politični krogi posebno važnost, ker je njegov prihod baje v zvezi z notra-
nje-političnim položajem.
Novi prosvetni minister g. Stepaa Radič je šolskega nadzornika Dušana Bogunoviča voditelja Jugoslovenskega Sokola, premestil iz Zagreba v Skoplje. Pred svojim odho dom v Zagreb in Ljubljano je g. Stjepan Ra dlč izvedel par tiaredb. s katerimi centralizira vse resortne posle. Prejšnji minister Vukičevič je pooblasti! načelnika prosvetne ga ministra in svo;ega pomočnika da so smeli vršiti imenovanja nižjih organov brez predhodne ali naknadne odobritve ministrove. Stj. Radič je ukinil vsa ta in slična pooblastila, ki jih ie dal Velja Vukičevič ter bo odslej sam reševal vse tudi najmanjše zadeve. S takšnimi ukrepi spravlja Steian Radie celotno delo resorta v svoje roke. Beograjska politična javnost z dovtipi komentira Radičev centralizem.
Po odušitvi opozicijonalnega tiska v Italiji
Mussolini se je zbal groženj angleških železničarjev. — Opozici-jonalni poslanci odlože mandate. — «Avanti» se preseli v Pariz. Nasilna akcija za dolarske prispevke.
Rim, 21. novembra, s. Italijanska delega« cija, ki bo šla v London, da podpiše locarn« sko pogodbo, je sestavljena nastopno: Se. nator Scialoja, ki je bil načelnik italijanske delegacije v Locarnu, marchcse Medici de Vascello, član italijanske delegacije v Lo* carnu in pravni izvedenec Pilotti. Ministr« ski predsednik Mussolini se je torej zba! groženj angleških železničarjev ter opustil svoje potovanje v London.
Z ozirom na politični položaj in ker je ves opozicijonalni tisk popolnoma udušen in so strokovne organizacije socijalistov uni čene, mislijo krogi aveutinske opozicije na to, da bi odložili mandate. Odločitev se pri« čakuje za prihodnje dni.
Na zadnji seji parlamentarnega kluba maksimalističnih poslancev je strankin taj. nik predlagal razpust stranke. Predlog je bil
izročen strankinemu vodstvu, N7a seji je bi. lo sklenjeno, da se strankin organ »Avans ti» preseli v Pariz.
Današnja številka cCorriera della Sera», zadnja pod Albertinijevim vodstvom, je bi. la zaplenjena, ker je komentirala fašistov, sko napade na list. Senator Albertini je za. pustil danes vodstvo lista.
Trst, 21. novembra, e. Akcija za nabira, nje dolarskih prispevkov za odplačilo voj« nega dolga se vrši, kakor po vsej Italiji, tu* di tukaj na prav fašistični način. Na pritisk fašistovskih sindikatov morajo vsi delavci prispevati dolarje. Tudi naučni minister je izdal na vse učitelje okrožnico, nej pobirajo tudi na ljudskih šolah dolarske prispevke. Vsak učitelj mora nabrati v svojem razre« du najmanj en dolar.
Mussolini se ne boji izolacije . . .
Ostrim napadom avstrijskega parlamenta na Mussolinijev režim so se pridružili še ostrejši v nemškem državnem zboru. — Glasilo nemškega zunanjega ministra o Mussoliniju. — Angleški
bojkot.
Berlin, 21. novembra, d. Na včerajšnji seji državnega zbora se ie pričela debata o nem ško-italijanski trgovinski pogodbi. Za socijalne demokrate je govoril bivši državni finančni minister dr. Hilferding, ki je na koncu svojega govora ostro napadal Mussolinijev režim. Govornik je izvajal:. Pod pogodbo je Mussolinijev podpis. (Soc. demokrati in komunisti so vpili >fejl«) Zadnji Mussolinijev govor ne odgovarja locarnske-mu duhu. Pogodba izgubi s tem podpisom mnogo na svoji vrednoti. Italijanski poslanci ne morejo govoriti proti Mussoliniju. V Nemčiji smo trpeli zato, ker nismo pravočasno omejili njegove cezarske domišljavosti. Protestiramo proti Mussoliniju in obžalujemo, da se je morala pod pritiskom razmer skleniti pogodba z Mussolinijevim pod pisom. Upamo, da bodo naši italijanski bratje po petih letih zopet dobili svojo svobodo in nacijonalno dostojanstvo. Tudi demokratski poslanec Meyer je obsojal gro-zovitosti, ki se vršijo na južnem Tirolskem pod Mussolinijevim režimom.
Državni zbor je danes nadaljeval razpravo o nemško-italijanski trgovinski pogodbi. Pričetkos seje je zunanji minister Jr. Stresemann prečital izjavo, v kateri obžaluje ostre napade proti italijanski vladi in Mussoliniju na včerajšnji seji. Pri razpravi o locarnski pogodbi in o vstopu Nemčije v Zvezo narodov bo vlada dokazala, da se vedno zaveda svoje dolžnosti, ki izvirajo iz kulturnih zvez nemških plemen. V Zvezi narodov bo vedno dana možnost rešiti te
zadeve. Te izjave so bile sprejete s smehom in nemirom na skrajni desnici iu na skrajni levici. Dr. Stresemann jc nadaljeval: Trgovinska pogodba se je dosegla v popolnem sodelovanju delegatov obeh držav. Izvršitev takih pogodb se ne sme motiti z napadi, kakor so bili včerajšnji. Poslanec Reventlov je kljub tej izjavi protestiral pro ti postopanju Italijanov z Nemci v-Južni Tirolski. Locarnski duh; ki ga je poveličeval dr Stresemann, ie duh Versaillesa v clvilu.
Glasilo zunanjega ministra dr. Streseman na »Tagliche Rundschau^ piše z ozirom na Mussolinijeve pretnje v parlamentu: Ne mislimo, da je Mussolini usmeri! svoie pretnje na Dunaj, toda ni izključeno, da se bodo tudi čutili na Dunaju ogroženi. Kajti na Du naju in še kje drugod sc bridko pritožujejo nad fašistovskim nasiljem na južnem Tirolskem. Ako naj bi bile pretnje z dvem: milijoni vojakov Mussolinijev odgovor na te pritožbe, bi bil ta odgovor pač najslabši.
London, 21. novembra, d. -AVetminster Gazette« poroča, da se vrši prihodnji četrtek skupna seja generalnega sveta strokovnega kongresa ir. izvršilnega odbora delavske stranke, na kateri se bo sklepalo o ofi-cijelne bojkotu Mussolinijevega obiska Tajnik premogovnih delavcev Cook in pred sednik strokovnih organizacij Herbert Smith sta odločno proti Mussoliniju. Do sedaj še ni znan način bojkota oziroma zapore za slučai Mussolinijevega prihoda v London.
-35S-
Nova poljska vlada
Varšava, 21. novembra, d. Sinoči je predsednik republike podpisal dekret o imenovanju nove vlade. Vlada ie sestavljena takole:
ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo Skrzynski, notranje ministrstvo Raczkiewicz, finance Zdchiechowski (narodni demokrat).
vojska in mornarica dosedanji držav, ni podtajnik v vojnem ministrstvu di-vizijski general Ma.5e\vski kot vodja ministrstva,
pravosodje poslanec Piechocki (kršč. demokrat), poljedelstvo dr. Kiernik (Piast), trgovina in industrija poslanec Osi-ecki (Past),
promet poslanec Chondzynski (nar. delavska stranka),
javna dela poslanec Moravzewski (socijalni demokrat).
socijalno skrbstvo poslanec Ziemi-enckj (soc. demokrat),
prosveta Stanislav Grabski (narodni demokrat). Nova koalicijska vlada ie sestavljena
iz vseh velikih političnih strank. V novi vladi so štirje ministri iz prejšnje vlade Grabskega, in sicer Skrzynski, Racz-kievvicz, Grabski in Radwan. Finančni minister Zdchiechowski je načelnik narodno demokratske stranke ter je bil v sejmu predsednik finančnega odbora. Notranji minister Raczkiewicz je ne-strankar, kar je važno zlasti za bodoče volitve.
Kriza bolgarske vlade
Soiija, 21. novembra, n. Na poslednjem sestanku skupin vladne večine je govoril ministrski predsednik Cankov o krizi, o kateri se govori, da je nastala v vladi. Izjavil je, da ni povoda za izpremembo kabineta. Ministrski predsednik Cankov poda obširen ekspoze o notranji in zunanji politiki Bolgarske, čim se konča v sobranju debata o odgovoru na prestolnl govor.
Odgoditev podpisa locarnskih pogodb?
Pariz, 21. novembra, d. V diplomatičnih krogih računajo radi smrti kraljice matere Aleksandre z možnostjo odgoditve svečane, ga podpisa locarnskih pogodb, ki je bil do» ločen za L decembra.
Alroa mater Jugoslava
Po dolgem času zopet enkrat svetel žarek z ljubljanske univerze. Žarek jasen in nadepoin. Dijaštvo ljubljanske uni verze ie po krepki večini iavno manifestiralo za jajcosJovensko idejo, za mirno fn stvarno sodelovanje inteligence v iz-gradbi edinstvene naše države in naroda, a zlasti proti plemenskemu separatizmu. verski zakrknjenosti.
.Mogočna ie številka jugoslovensko oriietitiranih akademikov. Ve!'ka ie številka klerikalcev, prevelika kljub broju komandirancev fn škofovih štipendistov. A če pomislimo, da ie ž njimi gotovo š'o tud: vse. kar misli čisto separatistično pod utisom raznih domišljavcev. se nam utrjuje nada. da se bodo zreducirali š.j bol! in da ne bo to število delalo toliko škode in sramote ljubljanski «Almi mater*.
Da ljubljanska univerza žal nima v državi jačje pozicije, tega so krivi samo finitelji ki se geriraio kakor njeni lenobi in advokati. Ako se pristna klerikalna stranka poiavfia kot tutor univerze. to vzbu>a kar v naprej nezaupanie. Vsak ntis da ie liublianska univerza zavod za plemensko tesnobo, za utrjevanje separatističnih plotov med Slovenci. Hrvati in Srbi. in celo gnezdo za «orie. ki boda poleteli* v boi za politično moč borbene Cerkve celo med Srbe. vsak tak utis je kamen v mladi, še ne popolnoma utrjeni kip ljubljanske Almne rnatris.
Naša država je dala Ljubljani univerzo v zaupanju, da bo vzgojevala nacijo-nalno mladino, ki bo sposobna kjerkoli v širni naši domovini zgrabiti za kulturno delo in gospodarsko organizacijo. mladino, ki je že slekla staro navlako. fn ki je za krepak korak pred staro ger?eraciio.
Današnja zmaga nacijonalne mladine je ogromnega pomena za našo univerzo. Ravnokar se zbiralo nove težave proti njej od čisto nepričakovane strani. A omladina bo pridobila naši Almi mater prijateljev povsod. Čim maniša bo Številka klerikalcev v reprezentanci, v enakem razmerju zraste zaunanje do nje, kajti kdor niti danes ne vidi. ko Prihajamo z Vatikanom v težavne boje. da je klerikalizem še tu in da ie zelo masen sovražnik našega državnega ugleda in nacijonalnega preporoda, temu ni pomoči.
Pozdravljena omladina. ki legitimiraš ljubljansko univerzo kot trdnjavo državne in narodne misli na zapadni gra-nfci!
2600 rodbin ob zadnji košček kruha
Mi gotovo nismo sedanji vladi delali krivične opozicije. Nasprotno, stvarno smo obravnavali vsak njen nastop in se tudi nismo obotavljali priznati, ako je v kakem oziru kai umestnega ukrenila. Niti ko ie od avgusta zaropotal ekseku-torski davčni boben nad slovenskim davkoplačevalcem, nismo izgubili objektivnosti. dasi je bilo in je v tem oziru razburjenje strahovito. Poskušaii smo otvoriti debato, da se čuje glas z obeh strani
Vse to smo delali v nadi. da bo vlada RR znala ceniti razmere in naše gospodarske težave in da se bo izkazala v dvanajstinah. Ali gospodje so se pač v dvanajstinkah lotili državnih uradnikov, lotili so se — volilnega reda za ljubljansko Trgovsko zbornico, »pozabili* na so, oziroma naravnost nečuveno so zavrnili naš protest glede davkov. Niso se ozi-rali na zahtevo o premembi dohodninske lestvice, kjer odločuje še stara krona. in tudi hišne posestnike in najem like so pustili na cedilu.
Najbolj pa ie obsodbe vredno, da so se naši pucljevci lotili tudi ubogih staro-upokoiencev rudarjev in železničarjev. Ti možje prejemalo mesečne pokojnine od 1 do največ 30 Din in se ie zanje ustanovil iz premogovnega davka «Po-kojnmski" sklad*, iz katerega dobiva 2600 teh revežev vsa i skromne dragini-ske doklade. Posebna komisija prere-?cta na podlagi vseh mogočih uradnih Dodatkov vsakega prosilca in če le količkaj more živeti od drugih dohodkov, mu ne da nič. Radi tega se doklade omejujejo pač le na nairevnejše in naibolj sestradane staroupokojene radarje, železničarje itd.
Vsakdo, ki se loti teh revežev. bi si moral stokrat premisliti, predno kaj ukrene, kar lih količkaj oškoduje. Kolikokrat so rudniki, zlasti »Trboveljska družba« to zahtevali, kolikokrat so razni «posredn'ki» trkali na vrata beograjskih uradov, a vselej so našli proti sebi prijatelje revežev staroupokoiencev. Zlasti oster te bil napor zoper naše delavce še letošnjo pomlad, a sreča ie hotela. da ie bil tedaj minister za rudnike dr. Žerjav, ki je to vprašanle poznal iz prvega počefka in ie tzdal novi Pravilnik za bratovske skladnice samo. da pri sili državo in industrijo, da se tudi to vprašanje končno reši.
Prišla pa ie vlada RR. kjer gg. Pncelj m Prepeluh ved rita in oblačita. Gosno-da pa sta se lotila volilnega reda za Trgovsko zbornico, skrbno zasledovala licitacije državnih gozdov, vtikala prste brez potrebe v o ' ^nalna vprašania. Da bi se potegnila m staroupokoiene rudarje in železničarje, za to nista Imela časa ali pa je bilo še kaj drugega zadaj.
Vsekakor je vsa iavnost presenečena, da ie zakon o dvanaistlnah nastopil of?n živo zoper najrevnejše med reveži. Proti tej nakani mora složno nastopiti vs?kdo. ki ima srce za trpine.
Danpo za sokolski Tabor!
Chamberlain o evropskem mini
London, 21. novembra. Sinoči se je vršil iia čast Chamberlain« banket, katerega se je udeležilo mnogo dr« žavnikov. Predsednik O' Connor je slavil Chamberlaina kot moža, ki je pomaga] ustvariti svetu mir. V svojem odgovoru )e Chamberlain med drugim izjavil:
Srečno dejstvo ne le za v Locarnu za sto* pane države, temveč za Evropo in za svet sploh je bilo. da so zastopniki v Locarnu kmalu dobili medsebojno zaupanje. Omenil je, da so takoj v začetku razprav nemški de« legati izjavili: Ako bi bil Briand vedno fran coski zunanji minister, bi bila ta rešitev sprejemljiva. Briand s svoje strani pa je odgovorili Ako bi bil gotov, da bosta dr« žavni kancelar dr. Luther in zunanji mini« ster dr. Stresemann vedno zastopala Nem« čijo, bi bil ta predlog zame sprejemljiv.
Vsekakor, je nadaljeval Chamberlain. je bil prvi pogoj, da so vsi delegati imeli med« sebojno zaupanje. Skrbi me pa, da bo svet obvladal še vedno čut dvoma. Locarno je bil odgovor na globoka čustva v srcih naro« dov. Vsak od nas, ki je bil tam, si je bil svest važnosti naše naloge.
Fašizem proti Franciji
Fašizem je že ves čas kazal neko mržnjo do Franciie. prav rosebno ca se obrača zoper Francoze, odkar ie napovedal vojno framazonstvu. Vedno bolj se množi število onih članov italijanske op^zicHe zoper fašizem, ki so v znak ogorčen'a nad n jegovimi metodami zapustili IfaIHr> in se podali v Francijo. Osobito vH'ko ie število opoz?ciio-nalcev - emigrantov. prioada;očih Italijanskim prostozidarskim ložam.
Iz tega se ie razvilo pravo fašistov-sko sovraštvo do Francije. Fašisti očitajo Franc'jf. da je ch!a prijaznega zavetja emigrantom, ji očitajo, da daje po-tuho politični emigraciji, kar nai bi bilo toliko kot aktivno podpiranje nasprotnikov fašizma. V zadniih tednih, osobito po odkritiu zarote, zasnovane zooer Mussolinija. so se ti očitki posebno p*>-množili. vse fašistovsko časopisje iih je polno. Stvar gre tako daleč, da se očita celo: zarota zooer življenje Mussolini-ievo se ie zasnovala v Parizu, v sporazumu s francosko centralo. Veliki Ori-ient. ki je vedno daial gostoljubno pribežališče odi;čnim italijanskim protifaši-stovskim osebnostim. Ker imajo francoski framazoni vplivne člane v vrstah levičarskih politikov. ki so danes na vladi v Fra .iciji, napada fašistovski tisk ves francoski levičarski karte! in rsiega časopisje, ki da ie sovražno fašistični Italiii. Fašisti trdijo, da so celo posamezne politične osebnosti iz vrst vladne levice zapletene v afero zarote proti Mussoliniju.
Izraz sovraštva do Francijc so bile de monstraciie o priliki fašističnega airon-ta zoper framazone in unitaristiSne so-cijaliste; takrat so se povsod culi vzkliki proti Franciji. Odtlej se je stvar še stopnjevala. Nadvse značilno je, da mora imeti francoski konzulat v Genui posebno vojaško varstvo in zadniič, 11. novembra, ko je hotel francoski konzul s slovesnim banketom praznovati obletnico premirja na zapadni fronti, ie mora! ood pritiskom razmer odpovedati banket.
Stvar je seveda povsem razumljiva. Vedno, kadar se ie pojavila v kaki državi politična emigracija iz sosedne države. je bil to vzrok napetosti med njima; to ie pač najenostavnejša logika. Da v Franciji prostozidarji podpirajo svoje italijanske somišljenike, na kateri ie navali! fašizem s tako brutalnostjo, je prav tako enostavno in umljivo samo ob sebi. In dalje je gotovo, da Francozi ne bodo nehali podpirati svojih preganjanih italijanskih sobojevnikov, pa naj fašizem demonstrira svoje ogorčenje še bojeviteje.
Nastane še vprašanje, če bi se smelo računati s francosko - italijanskim na-s"protstvom kot stalnim političnim pojavom. Vprašanje ie važno za nas, ki smo v tako delikatnem razmerju do Italije. zato je potrebno, da si naj odgovorimo točno in stvarno. In odgovor mora biti negativen. Prvič: če je fašizem sovražen Franciji, ni s tem še rečeno, da jej ie sovražna Italija. Dalje se obrača fašizem zoper levičarske kroge v Franciji. tedai one. na katere imajo vpliv framazonske lože. Skratka: imamo opraviti doslej z nasprotstvom med političnima strniama v obeh državah, ne med narodoma kot celotama.
Res da ima Italija svoje sonarodnike Dod francosko vlado: Nizza. Korsika, to sta pokrajini, ki se čitata v seznamu ne-odrešenih dežel ekstremnega italijanskega nacijonalizma; včasih se bere poleg tega še ime Savoje. ki pa nima italijanskega prebivalstva, marveč jo vežejo na Italijo le zgodovinski momenti, ter Tunis. ki ga je bila Francija vzela Italiji takorekoč izpred nosa. Toda glede italijanskih aspiracij do teh kraiev moramo biti zelo skeptični. V Rimu zelo Rubiio velike geste, osobito kadar 93 naperjene zoper manjše sosede; velika deianja Pa niso enako lahka In tako veliko dejanje bi bila italijanska politika, ki bi stremela po osvojitvi naštetih pokrajin. Ako se primerjata Italija in Fran-ciia. je brezdvomno. da bi prva ne vzdržala primere: tega se brezdvomno na tihem tudi v Rimu zavedajo. Vrh tega bi morala Italija Francoze premagati na moriu. ako bi jim hotela vsiliti svojo volio: do tega pa ie gotovo še silno daleč. Nedvomno ie. da se mer^-da.ma Italija vsega tega dobro zaveda, zato ie težišče svoje politike prenesla na vzh.)d. kjer se ji zdi. da se dajo najceneje do-sezati uspehi.
Italijansko - francosko nasprotstvo ie
očividno le epizoda, ki jo je povzročil fašizem: z njegovim zatonom se bo samo preživeto.
Konec svobodnega tiska v Italiji
Potašlstenje največjega Italijanskega dnevnika »Corriere della Sera*.
Rim, 21. nov.
Največja ta najtrdnejša postojanka Itali-Janskeea demokratizma in liberalizma se ie zrnšila danes pod nasiljem fašlstovskega re
žima. Najuglednejši in edin! Italijanski svetovni list »Corriere della Sera« je prešel v propagandistiSno območje »četrte Italije« pod krvavim žezlom nekronanega kralja Bensdita I.
Takozvan! intrasigentni fašisti pod vodstvom glavnega strankinega tajnika Fari-naccija so pričeli tako) po umoru poslanca Matteottija široko zasnovano kampanjo pro ti »Corriera della Sera«, oziroma proti Vegovemu političnemu ravnateliu senato ju Albertiniin. ki je eden najodiočnsjših načelni!] nasprotnikov fašistovske ideologije. Toda čim bolj so preganjali list tem večja ie bila njegova naklada. Fašisti so si izmišljali vse mogoče »pravne« načine, kako bl »legalno« uničili list, utirali so razne člene vseh mogočih zakonov, toda svoie namere se niso upali izvesti, ker so vedeli, da zastopa »Corriere della Sera« v inozemstvu italijansko iavno ninenle.
Najhufšo rn na.israrrotnejšo akciio proti senatorju Albertiniin ie vrši! Farlnacciiev organ »Cremona Nuova«, ki ga smatraio fašisti kot sveto pismo fašistovske zaveze.
Nedavno »odkrita zarota« proti Musso'1-niju ie bila neposreden povod vladne akcije proti milanskemu dnevniku. Farrnaccl Je segel po zadnjem »legalnemu sredstvu, da uniči edino nepristransko ghsilo ItaTTfan-sfcega iavnega mnenja. Poklical ;e k sebi
Izsotovljene	- ^^L i
obleke ^^	
	5^L»ubliana
	— — Mestni trg
brate Crespi. ki imata največ delnic »Corriera della Sera« ter ju je prisilil z grožnjami, da sta morala na podlagi čl. 99 trgovskega zakona zahtevati razpust komanditne "'rož be oziroma nieno likvidacijo. Ker je senator Albertini iziavil. da se umakne le nasilju in ker ni hote! pristati na prvo zahtevo se je sporazumno ž njim in brati Crespi sestalo razsodišče v katerem ie zasropal ATbertini-ja odvetnik Glussam. brata Crespi pa odvetnik Massarani. Razsodišču jc predsedoval notar Sertna. Razsodišče se ie včeraj izreklo za likvidacijo družbe, kar 'e imelo za posledico odstranitev ravnatelia Aibcrti-nlja. na kojega mesto pride provizorteno pariški dopisnik »Corriere della Sera« da Croci.
Tako se ie zgodilo, da so fašisti brez de-moliranja in brez požiga — na podlagi zakona!? — uničili navečji in najugledr.eišl italijanski list ki ie pod vodstvom uglednega politika fn publicista senatorja Alberii-nija neustrašeno zagovarjal politično fn osebno svobodo proti fašistovskemo nasilju.
Pofašistenje »Corriere della Sera« bo brezdvoirno zmanjšalo niegovo naklado v Italiii rn inozemstvu, kjer bo izgubi! ves npltv. Zadnia Mnssollnlleva nasilsiva bo morala bodoča zgodovina označiti kot prve znake neizogibnega razkroja fašistovske ga režima, kajti kjer ni ventila, tam pride do eksplozije.
Pred radikalskim klubom
Pribičevič: «Vse kaže, da jih bom moral zopet jaz reševati.»
(«Koprive»)
Politične beležke
-f Poskušane demonstracije proti Stjepanu Radiču. Kakor poročamo na drugem mestu, so poskušali klerikalci uprizoriti sinoči demonstracije proti ministru Stjepanu Radiču. Znano je. da ima g. Radič v Ljubljani le neznatno peščico političnih prijateljev, v tem pa še ni zadostnega povoda, da se ovira njegov nastop v središču ljubljanske oblasti. Izgleda skoraj, da bi klerikalci hoteli zavesti ljubljansko prebivalstvo v tak boj s stranko g. Radiča, ki bi še bolj zastrupi! naše že itak težke politične razmere. K sreči se iim to sinoči ni posrečilo.
-f Posl. Pncelj in davki. Ljubljančanom ie še dobro v spominu, kako je poslanec Pucelj junija meseca rohnel na shodu hišnih posestnikov v «Unionu» proti previsokim davkom. Takrat je bil posl. Pucelj v opoziciji in se ni mogel dovolj izkašliati na bivšo PP vlado in nad istim finančnim ministrom, ki sedi danes v družbi Pucljevega zaščitnika g. Radiča. Na omenjenem shodu je poslanec Pucelj naglašal. da je svoječas-no izstopil iz vlade, ker se ni izpolnila zahteva njegove stranke po izenačenju davkov, mesec dni kasneje je posl. Pucelj glasoval za iste proračunske dva-naistine. proti katerim le na shodn v «Unionu» rohnel, sedaj pa vlada predlaga znatno večje proračunske dvanaj-stfne. ne da bi kai omenjala izenačenje davkov, posl. Puceli pa molči. Na shodu v «Unionuv je bila sprejeta resolucija. ki pravi med drugim: »Če vlada noče nvideti našega položaja in zmanjšati naša bremena, zahtevamo, da noben poslanec iz Slovenije ne glasuje in ne podpiše dvanaistin. ki so sedaj v raz pravi, m podvzamejo vse korake v dosego naših zahtev. Apeliramo na Narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki Ji grozi, gospodarska propast*. Za to resolucijo je glasoval tudi nosi. Pucelj in z njo njegovi pristaši! Posl. Puceli pa je prvi glasoval v Narodni skupščini za »roračtmske dvanalsitine in ie sedai
I glasoval v skupščini za nujnost novih ! proračunskih dvanajsti«, ki v ničemer ne odpravljajo davčnih bremen, proti katerim ie rohnel v «Unionu». O izenačenju davkov ni niti duha in sluha, dasi je trdi! posl. Pucelj. da je samo zaradi tega svoječasno izstopil iz vlade. Zakaj posl. Pucelj danes več ne vztraja na temeljni zahtevi svoje stranke, zakaj ne izvaja posledice in izstopi iz vladne stranke? Nujno bi bilo potrebno, da to pojasni na današnjem shodu zaupnikov svoje stranke.
+ Resnica oči kolje. ^Slovenec« poroča, kako je neki beograjski novinar »opozoril* našega poslanika dr. Smod-lako. da klerikalni poslanci zastopajo v sporu o zavodu sv. Jeronima drugačno stališče kakor vlada, nakar ie dr. Smod laka odgovoril: »Pa klerikalci so itak
podaniki VatikanaN____ «S!ovenec»
označuie to mnenje kot »skrajno nekorektnost poslanika dr. Smodlake*. Ne glede na to. da dr. Smodiaka tudi kot poslanik lahko žigosa naše klerikalce, ki slepo in fanatično zagovarjajo Vatikan. oni Vatikan, ki je z ignoriranjem poslanika dr. Smodlake zagrešil škandalozno zavratnost in zares skrajno nekorektnost ie ipak zanimivo, da si naši klerikalci ne puhtijo očitati vatikanskega podaništva Kaj pa so kot katoličani drugega kakor podaniki Vatikana. Žal. slepi in fanatični podaniki!
-f- Izza političnih kulis. Beograjski »Politični glasnik®, za katerim stoje (teka tt.ri vrlo vplivni radikalski krogi. 3pi-stJje zakulisne spletke, ki so se odigravale pred krizo vlade. Navaja, da ie Pašič zadnje tedne začel svoie prijatelje zopet presenečati s svoio tajinstvenost-io ter jim govoriti: »Kmalu bo drug vodil državne posle, jaz pa se bom posvetil samo naciionalnim vprašanjem, katerih nikoli nisem opušča!!> Te besede so zadostovale, da so skupino Ljube Jovanoviča spravile v največjo hri-go. Začeli so krožiti razni Pasovi. Govorilo se je. da namerava Pašič s svojimi ljudmi zapustiti vlado ter iz poslanskih klopi pričeti s tiho opozicijo proti novi vladi radičevcev iti radikalov, ki j bi io sestavil Ljuba Jovano-vič. Govorilo 1
pa se je tudi o obrezovanju Narodnega bloka pod Pašičevltn pokroviteljstvom. Kmalu pa se je uvidelo, da Pašič hoče s svoio igro samo splašiti in jih spraviti v slabši položaj. Toda soditi je. da tega cilja ni dosege! kakor se je pričakovalo. Najverjetneje je. da so drug drugega strašili. Drugače je težko poias-niti vesti, da jc Pašič padel v nemilost in da utegne Ninčič sestaviti vlado. Ostavka Velic Vukičeviča bi istotako ostala nepojasnjena, dasi ie ravno ona doprinesla k pojenjavanju konfliktov v radikalni stranki. Zdaj se klobčič od-motava. Radič ie v vladi, a žrtvovana bosta menda prometni minister Radojevič in podtajnik Kuiundžič. Vedno pa še ni izključeno, da so te pomiriaioče vesti samo predznak novih iznenadenj.
-f- Inozemski delavci. Na upite poslanca dr. Žerjava hi dr. Pivka radi znanega« navodila, ki je odklonilo uporabo zakona o zaščiti delavcev zoper ino-zemce, ki so bili pri nas že pred 14. ja-nrarjem 1922. zaposleni, je minister so-cijalr.e politike odgovoril, da bo ro vprašanje rešil šele novi pravilnik. Razume se. da bo SDS verna svojsmu nacijonalnemu stališču storila vse. d3 ss zaposlitev tujca res omeji na nsob-hedno potrebo in da se razkrinkajo vse potthe in žaljiva sumničenia o domačinih «Slovenec» se že v dveh člankih ogreva za tujce. SLS je res «slovenska» in »ljudska* stranka!
-f Kandidatura dr. Miška Radoševi-ča za zagrebškega velikega župana in radičevci. Zagrebški radikali so poslali — kakor smo že včeraj javili — v Beograd troje delegatov k Pašiču in Ma-ksimoviču intervenirat, da nai bo za zagrebškega velikega župana imenovan znani bivši komunist in sedanji radikal dr. Miško Radoševič ki je tudi odšel z delegacijo v Beograd. Delegacija je tudi zahtevala, da se v Zagrebu sestavi ooseben radikalsko - radičevski odbor, ki bo pretresal vse na Hrvatsko se nanašajoče zadeve Kakor je videti iz »Večera*, ni kandidatura dr. Rado-ševiča m drugih, ki tudi reflektirajo na velikožupanski stolec (dr. Čimič, dr. Gabrek itd.), radičevcem nič po volji. «Večer» poudarja v notici, ki je očividno iz tajništva stranke HSS. da po usta vi lahko postane veliki župan samo upravni uradnik z določenim številom službenih let in da torej imajo vesti o raznih kandidatih za prazno mesto v Zagrebu zgolj značaj privatnih željic.
Iz demokratske stranke
Iz okrožnega tafniitva SDS za Nofranft sko. Danes. 22. t. m. ob pol 6. popoldne se« stanek SDS v Hotederšicl pri ge. Antoniji Albreht, katerega se udeleži okrožni tajnik g. Pavlovčič.
Po svetu
—	Nemška bela knjiga. «Tagliche Rimd> schau*. organ zunanjega ministra dr. Stre« semanna, poroča, da namerava izdati vlada Belo knjigo o vseh pogajanjih v razorožit« venem vprašanju.
—	Kolinske cona se izprazni Sele v fe* bruarju. »Times* poročajo, da se je dol o« čila cona, ki jo bodo zavzele angleške pc» renske čete takoj po izpraznitvi Kolina. Co« na leži na obeh bregovih Rena med Main« zom in Rudesheimom. Iz tehničnih razlogov ne bo mogoče izprazniti celotnc kolinske co> ne pred sredo februarja.
—	Vohunski proces proti 40 Ukrajincem. Kakor poročajo iz Varšave, se prične v nedeljo 22. t m. v Lucku senzacijonalen pro* ces proti 40 Ukrajincem, ki so obtoženi, da so Icot člani tajne organizacije delovali zn ločitev Volinije od Poljske in da so vo« hunili za sovjetsko Rusijo.
—	Zveza narodov za takojšno odpravo vseh uvoznih in izvoznih prepovedi. Glav« no tajništvo Zveze narodov jc poslalo av« strijski vladi načrt mednarodne pogodbe, ki predvideva takojšnjo odpravo vseh uvoznih in izvoznih prepovedi. Ta pogodba naj bi bila podlaga za mednarodno konvencijo pod vodstvom Zveze narodov. V smislu načrta, bi se morale vse države obvezati, da bodo tekom šestih mesecev odpravile vse uvozne in izvozne prepovedi oziroma omejitve.
—	Konec nemškotšpanske carinske vojne. Iz Madrida poročajo, da so španski in nem« ški zastopniki po dolgotrajnih pogajanjih podpisali pogodbo, ki ureja nadaljne trgo« vinske odnosa jc med obema državama.
Tudi rekord
V	Parizu, kjer nrihajaio ljudje na vse mogoče nenavadne misli, se je da! dre 10. novembra zaoreti v elegantni večerni obleki v kletko neki Hoiandec. ki ie stavi!, da bo prebi! 23 dni brez ieai in pijače, pa tudi brez spanja. Ni dvoma, da se ljudje zanimajo za tega čudnega Ptiča, ki hoče iz pomanikanja človeških potrebščin, ki si ga je prostovoljno nadel za štiri tedne, kovati kapital, ki po njegovem mienju nc sme biti majhen.
V	avli velikega časopisa si ie dal možak postaviti nekako stekleno kletko, da ga morejo radovedneži vedno videti, kaj počne in da ga more komisiia kontrolirati. Seveda je avla noč in dan odprta in ie v njej vedno polno ljudi, ki pasejo zijala in občudujejo Holandca. Mož si pregani;: čas s cigaretami, ki jTh ima pri sebi cele skladoviice. Cita. žvižga iti poje v presledkih in se sprehaja Po kletki, zraven pa koketira z radovedneži, med katerimi seveda prevladuje ženski spol. ki .ua pri takih prilikah nikjer ne manika.
Nizozemec se je za ta svoi nenavadni rekord, ki ;a hoče postaviti v Parizu, treniral s petdnevnim postom, ki ga ie. kakor pravi, izvrstno prestal. Upa. da bo po štirih tednih, to is 8. cfecembra. zdrav in či' zapustil svjjo kletko in vtaknil lepe tisočake v žep, ki mu fib prinese štiritedenski d ost.
HflROLD LLOYD
ženski
Popolnoms novo! 3ea2scHose!?sn! Pr?!č v Ii?go3lavI|t!
CLO^iK NA R E P A T R C I
Šest napeto zanimivih dej: nj iz življenja artistov.
V glavni vlogi edini konkurent Harry Pičla, predrzno smeli
L U C I A N O ALBERTIH!
Izvrstno so pr.kazane scene velikanske eksnl zije na parobrodu ter požar nafte na odprt m moriu. — Rešitev brodolomcev. — Boi n.i življenje in smrt na strehah v snkili berlinsk h hiš. — Variete .Ulymp a" in n eg i skrivnosti. — Vel k balet. — Opici Tarzan kot tat otroka. — Kolosalna je scena, ko oče iikraden?gn otroka v n omentu e!.sp'ozi c ckrazitne bombe obvisi na slabi lestvi v višini od 40 m nad zemljo. — Onozariam>, d* so vse scene v resnici izvajane in da pri tem 'menitnrm f 1 imi ni običajnih filmskih trikov. — Izvanredno veli* obsk pri včerajšniih rredstavah je najboljši doka/, 'Ja so senzacionalne in napet) zanimive scere tega tilma ( sob to dobro uspele. — Ker nam ni iiioaoče dob:ti od filmske diu.»be pod,il|šan;e termina
se ta. Imenitni film pred fsia samo še dar.es!
•'redstave danes točno ob: 3, ',25, 6, '/28, 9.
Jutri v pom-rliek ležko pri-
čakovani monmncntalni iilm Jš^iiOSSS&S Ti fgl
Predstave pri N" belungib vs ed ve!ike do'ži ie filma ob 3, S, 7. 9, nakar Vas že sed.11 onozar anio. 1'reskrbite si pravočasno vs.opu ce!
51IT.VI FINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, telefon 125.
Colleen Aloore:
Nova
zvezda rspafka
vzbuja 2 uri veselja in smeha do solz v smeha"olni 7 deanjski bmki ,,Sa!Ey zvezda Trocaderja"
Veliki ruski balet v naravnih barvah. Colleen iMoore kot prmabaenne. Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop in ob 3., 1 25., 6., 1 28. in 9. zvečer, ob delavnikih ob 4., >/26., ' 28. in 9.
Volitve v „Svet slušateljev ljubljanske univerze"
Lista De'ovne omladine drtbila absolutno večino. Triurni dela in resnosti nad
demagogijo.
Ljubljana. 21. novembra. Današnii in včerajšnji dan značita v žgodovini naše univerze dva svetla ;r> neizbrisna momenta. K resnemu in stvarnemu delu ie b;la nritegniena akademska omladina. naivažneiši faktor bodočega narodovega živlienia Na slovesen način si ie ustanovila svoie predstavništvo. orgamzirala se ie stanovsko trdno odločena, da končno z lastnimi silami in s pomoči iavnosti reši nereča stanovska vprašania študenta. Krenila je na pot realnosti in tvornosti, položila ie temeli svoji lepši bodočnosti.
Sivo univerzitetno poslopje zlepa nj doživelo tako mrzličnega in dolgotrajnega vrvenia kakor danes. Avla in hodniki k zbornici, kier so se celo popoldne vršile volitve, so bili podobni okolici volilnega lokala ob volitvah v Narodno skupščino. Lepaki in letaki vseli barv. duhoviti in ponižni. »brzoiavi« ir. »radiogrami« so delali volilno razpok, ženje. tako da ni manikalo veselih, p... •udi burnih prizorov. Akademska slog in najbliž;a bodočnost skupnega dela st-preprečili kai hujšega. ®
Volilni lokal se ic otvori! ob 13.15. Ta-'>o.i so navalile gruče visokošolcev in po irvih dveh urah ie naraslo skupno število volilcev na 400. Zavladalo ie splošno presenečenje nad tako sijajno udeležbo. V dvostopih so prikorakali na volišče slušatelj; bogoslovne fakultete in opravili svojo akademsko dolžnost. Za njim so navalili ognjeviti »levi« kar " gručah, dokler niso prišli na vrsto :';?.demiki. ki so mirno in samozavestno loklonili zaupanje listi delovne omla-dine.
V poznem popoldnevu je dotok voli'-:ev nekoliko prenehal. Izgleda, da s>o v .osti megli izgubili orijcntacijo do uni-.rze in to predvsem oni neorganizirani. s katerimi so «!cvi» stavili gradove v oblake. Po hodniku so krožile volilne tircgnozt. V lepem soglasju so si predstavniki posameznih tekmujočih skupin delili mandate. Večerni izid pa ie presenetil vse. predvsem pa one. ki so raču-■ ali, da je pot do zaupanja naših akade-tikov demagogija in blatenje nasprotnikov.
Z veliko nestrpnostjo ic množica pc 19. uri pričakovala izid zaključenih volitev. Prve neoficijelne vesti so vzbudile ovacije navdušenja med napredn!-ri akademiki. Volilna komisiia ie malo po 20. uri poklicala akademike v zbornico. Podpredsednik filozof Planinšek je ob splošni tišini proglasi! sledeči izid volitev:
Od vseh rednih slušateljev l;ubl;an--ke tm'verze jih ie glasovalo 887. t. .>. 75 %. Za listo »delovne omladine« (»Jadran«. »Triglav«. «SViv. Jug«. »Orjuna« in de! neorganjz;ran;h) je bilo oddanih 163 glasov, t. j. 52 r[ vseh volilcev. Lista Kato!;ških akademikov jc dobila 2" • glasov. 1. 28 Neodvisna sindlka!:: lista (Klub študentov marksistov. «N: vaa. »Blok levih« in d jI neorganiziran ': -a I7-t glasov, t. j. 20 Na r. idlau .cga izida so se razdelili mandati ;
Hontovem sistemu sledeče: liste D ovne omladine je dobila predsednika, dbornike in 2 revizorja; lista Kal; j kad. 2 odbornika in I revizorja: Neodvisna sindikalna lista 1 odbornika. Prvi odbor «Sveta slušateljev I]iu :anske univerze« je sestavljen za stud" sko !cto 1925./26. tako-Ie: Predsednik: Maček Viktor (Jadran!•-podpredsednik: Golouh Ciril (IV glav):
tajnik !.: Pogačnik Prida (Zarja): tajnik II.: Primus Mate (Jadran): blagajnik: Kuljiš Vinko (Neorganiziran);
arhivar: Likovič Joža (Danica); odbornik: Jurkovič Ljubo (Slov. Jugi revizorji: Planinšek Odon (Trig'av Biz:ak Prane (Danica) in Schauer Doli (Jadran).
Predsednik pripravljalnega odbora L kovič je po zahvali navzočemu sekretc u univerze cosp. dr Smalcu za nodpoi rektorata pri pokretu, prepusti! me-izvoljenemu predsedniku. V burne anlavzu ie dala napredna om!adina duška svoii radosti nad tem. da je nosilcu njene liste pripadlo pred«edn'ško me->to. Predsednik jurist .Maček se ie za-
hvali! za zaupanie in ie v prepričanju, da ie prišel čas prehoda od besed k delu, pozval slušatelie k dalini deianski in moralni podpori odboru. Po koičanih formalnostih ie zaključil zborovanje. Nacionalistična omladina ie na univerzi sami kakor tudi na ulici priredila živahne ovaciie izvoljenim kand;datom svoie liste. Njena delavnost in treznost je zma gala nad vsemi. Preddelo. ki g* ie izvr-š la skuono s predstavniki katoliških akademikov, ogromna udeležba na volitvah oa sta vtisnila reprezentanci izrazito stanovski značaj.
Na prošnio svo:e stranke v Sloveniji ie novi prosvetni minister gosp. Stie-ran Radič včerai razrešil začasnega šefa prosvetnega oddelka pri velikem županu v Ljubljani gosp. dr. Pavla Pe-stotnika. megove službe. Do imenovanja novega šefa ie veliki župan poverii z v- • 'stvom oddelka in.snektor.ia srednjih
Dr. Pavle Pestolnik
š; kandidat za naslednika dr. Pestotniku se navaja nrof. dr. Lončar, s katerim bi biii baje tudi klerikalci zadovoljni, čeprav imajo tudi par svojih kandidatov. Imenovanje rovega šefa bo vsekakor izvršeno v najkrajšem času.
Za enkrat so gospodje od SLS veseli in zadovoiitii že samo zato. da dr. Pe-stotnika ni več v vladni palači: drugo že se pride. Veselile se bodo tudi klike, ki iim ni bila po volji doslednost in pravičnost gosp. Pestotnika ki je zahteva! red in disciplmo in ni da'al potuhe ne Petru ne Pavlu Veseli, bodo slednjič Nemci, ki iim ni bilo prav, da ie gosp.
Wm$er Radie
; zz-: asca zrzgovatja z novinarji — Poleg
Pestotnik hotel zagotoviti, da se v državnih šolah tudi narodna manjšina nauči državnega iezika.
Da je gosp. Radič, ki ie danes minister nrosvete. izmenja! vodenega uradnika le na temeliu partijskih klevet, brez preiskave in vpogleda v vzorno niegovo de!o. to dokazuie. da so besede o depo-iitiziraniu šolstva nrazna fraza, za katero ekrivn nart^nncfvo.
med novinar?!
bo svoji zzpri^cfji avor u lz r;s<:z minister Pavle Radič. —
v manjfakiurno in konfekcijsko (rgovi o
M, San, mit cesfa 1
Ker so pa vlom Ic v deli tako nizk: cenc in Se da sc pioiaia na 6—8 mesečne obroke niso ednesli ničesar :n pustili listek na mizi s sledeč m stavkom:
Pridemo raje kupiti!
Črna roka.
Mtl>MHHM*MM»MMIH»HIH>M>IMM
Izvirno solingensko orodje znamka
liritve, Skcrjp, Kjimi »oa-rate, žepne in k -Si.-.Jshs nože, >T
:e.-l Ino croare t4d.	6763-a
„iekio" Stari trg 11 a
(»■iiBaaBaBBaaBBBiHiBfifl
Ob obletnici prekmurske
žekmke
|	Maribor, 21. novembra.
Jutri poteče leto dni, odkar se je Mu- , opoljcem Izpolnila davna želja in pet- i mdvaisetletni načrt zveze Ljutomera : z Ormožem, dočim Prekmurci do pre-! vrata niti misliti niso smeli na kako : ugodnejšo aii cc!o železniško zvezo z i brati tostrmi Mure, ker jim je madžar-i ska politika dovolila komaj poljske I steze do meje.
Vsem nam ie šc v najlepšem spominu lanska slovesna otvoritev prekmurske železnice v navzočnosti našega ministra dr. Gregorja Žerjava. Čim dalje od Ormoža, to je za nje zveze s svetom, s tem večjim navdušenjem so ijudje pozdravljali prvi vlak na novi železnici. Samo v Ormožu in Pavlovcih je učinkovala klerikalna agitacija proti I udeležbi ljudstva pri otvoritvi, drugod pa je zmagala zdrava pamet in gospo- , darska uvidevnost v taki meri, da so ' se tako v Ljutomeru kakor v Beltincih ! in v Murski Soboti udeležili otvoritve oficijelno tudi klerikalni prvaki. Na obljubljeno ponovno »klerikalno slovesno otvoritev« ioa klerikalni verniki še sedaj ravno tako zaman čakajo kot na izno!-nitev marsikaterih drugih klerikalnih obljub.
Nove železnice se ljudstvo, zlasti v j Prekmurju. v veliki meri poslužuje, zlasti za osebni promet. Vpostavil se je iiv oživel je z novo železnico tudi promet na progah Ljutomer-Gornja Radgona ter Murska Sobota-Hodoš, ki je poprej skoraj popolnoma počival. Le Gornje-radgončani so prišli iz dežia pod kap. Dočim so poprej imeli za silo tranzitno zvezo čez Radgono in Špilje. so sedaj na slabšem radi skrajno slabih zvez v Ljutomeru.
Pri novi železnici stno znova doživeli razne neprijetne skušnje, ki pa so prav-za prav stare, a se žal vedno ponavljalo. Predvsem: da naglica ni nik'er dobra in da preveliko štednie povzroča neprimerno velike nove izdatke, ki bi lahko izostali.
Železnica je predala gradbena sekcija prometu, še predno je bi!a dogotovljera in se je prve mesece promet le za silo vzdrževal k sreči brez večjih nenril;k in nezgod. Sai ie komisija na licu mesta ugotovila, da fe bila koma.i cn^. treriina prevozov, jarkov, raznih varnostnih i naprav itd izvršena, ko ie prišla železnica v promet Umljivo je potem, da ie gradbena sekciia mogla »priiiraniti« 25 milijonov dinariev dovo'iene?a kredita. v resnici pa ni prihranila ničesar, ker , je morala vse te pomanjkljivosti želez- '
niška uprava pozneje popraviti, kolikor
ie bilo mogoče.
Vse se pa žal ni dalo popraviti, ker je šlo «štedenje» tako daleč, da so se zgodile temeljne napake. Črtah" so se namreč važni mostovi in prepusti, ki so bili pri Ljutomeru, Veržeju in v Prekmurju prvotno projektirani in katerih potrebo pozna vsak domačin. Za!, da se ie to že pred prvo obletnico nove železnice strašno maščevalo; nasin nove proge brez dovolj širokih mostov in brez zadostnega števila propustov je v veliki meri zaustavljal ogromne mase vode ob zadnji povodnji in je s tem poveča! razdejanje. Ravno te dni se mudi v prizadetih krajili posebna komisija, da ugo:ovi, v koliko je železniški nasip kriv, da voda ni mogla odtekati.
Vsi domačini pričakujejo, da sc bodo vse napake na podlagi žalostnih izkušenj popravile in bo prekmurska železnica res v blagostanje prebivalstva, kateremu je namenjena.
Za našo severno mejo
Maribor, 21. novembra.
Silno ogorčenje je razburjalo zadnje dni vso našo javnost. Barbarstva Italijanov v Primorju in nečuvene krivice, ki se gode našim bratom na Koroškem, so izzva'e viharne proteste,, pa tudi dejanja, ki povzročaio žalibog ravno nasprotne učinke, kakor bi hilo želeti. Čeravno so taki izgredi pri nas ropol-noma umevni in opravičljivi, ker so pač naravne posledice fašistovskega vandalizma. vendar se iih moramo v interesu našega ugleda čimbolj ogibati in dati našim nasprotnikom odgovor na način, ki bo sicer mani viden, a zato globlje in trajne vrednosti.
Koristne so dostoine protestne mani-festaciic in patriiotični govori ob kakih prilikah, ker dajejo moralno oporo na-
HALO!
HALO!
U P3 igisio daoes v Kino Atfl
Z velikim zadovolj-ivom, da se vendar enkrat usireže že tolikokrat izraženi želji po časopisih, sporočamo, da se nam ic posrečilo preskrbeti
si brezlonkirenčnega
CAftUE CIUPLINA
v komediji .Chaplin in tralikantinja*. Z ozi rom ra no'ico v zarinji številki ,S cv. Naroda" kakor tudi včcaišnji .Jutrovi* notic1 pa vnovič odločno poudarjamo, da je to pravi m zadnji Chaplin film, ki se nahaja v Jujjc-slavii . torej smclia In zabave ilo<ii. Ker je ta iilm za ponedeljek oddan že naprej, se predv.a a isti nerrekl cno samo še danes. Predstave vsak dan pop. ob 3., '/i 5., 6., Vi 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ot pol 11. dopoldne.
Nova
: ii lita:
Haroid SL!oyd ženski
Dsres fcmm „0vc?"
Minister Stie^an Radič v Ljubljani
Včeraj, ob 17. uri se ie pripelia! novi minister prosvete. g. Stjepan Radič s svo'o seprogo Marenko v spremstvu poslanca Puclja v Ljubljano. Na peronu ea .ie pričakoval veliki žuoan dr. Baltič. Na kolodvoru je bila zbrana precejšnja množica občinstva, večinoma radovednežev, in le malo Pucljevih pristašev, i Pri izstopu iz vagona ie Radič očividno dobro raznoložen. najprej šaljivo pri-pomnil: »Tu ste pa rojeni v dežju, ker imate tako meglo«, nakar je vzkliknil: »Živeli Slovenci«. Nato sta mu izrekla dr. Martišič imenom SKS in g. Tomšič imenom njene mladine dobrodošlico, njegovi pristaši pa so mu priredili ova- j ci.ie. Imenom profesorskega društva sta se poklonila g. nrnistru predsednik ravnatelj Fran Jeran in dr. Hočevar. Minister Radič je na vse pozdrave odgovarja! z vzklikom: »Živeli Slovenci!«
Pri izhodu iz kolodvora ga je pozdravila skupina polodrasl h mladeničev. ki so prišli večinoma na «Slovenčev« po-z'v v precej znatnem številu, z žvižganjem n raznimi medklic5. Radič je hlad rokrvno pripomnil: »To su papirnati i;udi». sede! v avto in se odpeljal v mesto. Demonstranti so odšli nato v mesto in nadaljevali po ulicah demonstracije proti Radiču. Ostalo občinstvo je bilo j popolnoma mirno.
PRIHOD MTNfST»A RADIČA V ZAGREB.
Zagreb. 21. novembra, r. Mimster
Stjepan Radič je dospel z dopoldanskim brzovlakom. v spremstvu šefa kabineta ministra za agrarno reformo Josipa Kcšuriča. Na peronu je Radiča pričakovala celokupna ob;telj ter nekaj _ predstavnikov radičevske cmladine in radičevskega učiteljstva. v čigar imenu ie novega ministra pozdravil g. Toma-žič.
Ob pol 1!. ie g. Radič poseti! nadškofa dr. Bauerja. opoldne pa se je odpeljal proti Ljubljani.
kinu „Dvor"
Telefon 730.
Strahovite povodni! v Prekmurju
Pobesnela Mura ruši most pri Radencih
Razrušene hiše v bližini kolodvora v Murski Soboti
šim zasužnjenim bratom in dvigajo tudi doma narodno zavest, toda govorom morajo slediti tudi dejanja, beseda mora postati meso. Predvsem pa moramo odpraviti težke nedostatke v lastnem domu, ki uničujejo obenem vpliv naših protestov in odporno silo naših rojakov «tam preko*. Mnogi od njih namreč skeptično zro na naše ognjevite govore in glasne proteste, ker stvarno motrijo tudi notranje razmere v svobodni domovini. In ravno naša notranja nesloga, nered in gospodarska mizerija mnogo bolj škodujejo kakor vsa surova nasilja naših neprijateljev, kajti zgodovina uči, da sama sila ne more potuj-čiti kulturnega naroda, ampak rodi le odpor. Izgubljen pa je, ako zdvoji nad razmerami med brati v svobodni zemlji in se brezupno prepusti potujčevanju.
Najboljši odgovor na italijanska in nemška nasilja je torej ta, da napravimo svojo domovino vabljivo in zaželje-no, da odstranimo vse nedostatke, ki jemljejo našim zasužnjenim bratom zaupanje do naše države. Ne vdajajmo se "iluzijam: iz golega nacijonalizma ne bodo vztrajali in če jim bo kdaj ponu-dena svobodna odločitev, bodo ra;e ostali pri polnih loncih v Egiptu, ako jim narodna prostost ne bo zasigurala tudi gmotnega blagostanja.
Skrbeti za gospodarski napredek in procvit države je v prvi vrsti dolžnost vlade in javne uprave. Kjer pa oblasti ne store, oziroma ne morejo izpolniti svoje naloge, tam si mora pomgati narod sam, tam je torišče kulturnih in narodno obrambnih društev. Semkaj spada osobito skrb za našo mejo, pri nas posebno za severno mejo, kajti po razmerah in utisih na meji nas sodijo prijatelji in nasprotniki. Podpirati moramo ondotne narodne borce, ki zlasti na šolskem polju silno težko tekmujejo z nasprotniki onstran mejnikov. Tam imajo vedrio dovolj sredstev na razpolago, da nam s pomočjo raznih prireditev in daril odtegujejo slovenski živelj ter begajo tudi prebivalstvo tostran meje. Glavno delo pa je naperjeno na mladino, kajti otroci so ključ do staršev in tudi bodočnost.
Nacijonalna in gospodarska konsolidacija naših obmejnih krajev bodi torej naša prva skrb. skrb nas vseh brez razlike. Tukaj tudi v dejanju zedinimo svoje vrste in žrtvujmo domu na oltar. Res je velik naš narodni davek, toda če dajemo često za manj važne stvari, potem odprimo srce in roke tudi takrat, ko bo začetkom meseca decembra zbirala Družba sv. Cirila in Metoda, oziro. ma njene podružnice na bivšem Štajerskem, prespevke za božičnico revnim učencem na naših obmejnih šolah, ki se priredi na pobudo mariborskih podružnic CMD.
Gre za narodno in človekoljubno dobro delo, gre za skupno stvar, zato proč s predsodki. Pomagajte pomagati, dokler ne prevzame te naloge kdo drugi, ki ne bo rabil toliko vsestranske pomoči, oziroma dokler se naše narodno obramb no delo ne združi v enotno organizacijo.
Dr. Josip Kolšek umrl
Laško, 21. novembra.
V petek ponoči je nenadoma podlegel, kakor je «Jutno» že včeraj na kratko poročalo, odvetiik dr. Josip Kolšek v Laškem. Dasi zadnja leta parkrat nevarno bolan in povprečno slabega zdrav-ia. vendar ni nikdo mislil, da ga bo odpoklical pred bele žene kar čez noč. Saj je bil v dobrih rokah in na zunaj še dokaj čil. Dober teden in moral je tudi on tja. kamor je spremil dne 10. t. m. svojega dobrega prijatelja n tovariša «strička» Elsbacherja.
Naša predvojna boina ladia je izgubila v kratkem času dva v zaslugah za narodov dobrobit osivela krmaria: strička Rlsbacher.ia in dr. Knlška, s ka+or'nn je padel poslednji častitljivi jambor, zadnji hrast med laškimi nacijonalnimi sta-roborci.
Pokojnik sc ie naselil v našem vročem trgu že 1. 1892. in odprl svojo pisarno. Od tedaj ie stal skozi trideset-letja v bojnem ogniu kot vodia laške slovenske stranke. Krepko je znal klu-bovati valovom nemškega «Drang nach Suden». Kot prevdaren in ofenziven duh se je zlasti izkazal 1. 1914., tik pred izbruhom svetovne voine. Pri tedaniih ta nas historičnih in častno uspelih občinskih volitvah je namreč načeloval ju-rišu na laško - nemško trdnjavo ter omaial njene temelje. Po prevratu je imenom Narodnega sveta odstavil nemški občinski odbor in izročil trško občino v slovenske roke.
Pokojnik je bil po jedru blag in meh-kočuten. na videz često trd in nedosto-pen. toda vsikdar — mož. ki ni prizanašal z bridko resnico prav nikomur. Stvari, za katere se je enkrat zavzel, je tiral z redko žilavostio do cilja. Njegovo osebo so pasirale menda vse funkci-e. ki jih naidemo pri podeželnih rodoljubih. prvakih in javnih delavcih njegovega kova in generacije. Pri občili, ■ikrainem zastopu. krainem in okramem šolskem svetu, v raznih iavnih 'n humanitarnih korporaciiah. v številnih narodnih in dobrotvornih društvih, nacijonal--ih misijah in komisijah — povsod ie moral uveliavljati svoie sposobnosti, sile in izkušnie. Toda ljubil ie vedno le tiho in resnično delo.
Bo vojni se ie čedalje boli umikal v rezervo, deloma vsled usodnih življenjih udarcev in bolehnosti. deloma vsled nooolnega preobličenia javnega in družabnega življenja. Vendar pa ie imel za stvari, ki so se mu zdele zares idealne, potrebne, obče dobre in neoporečne, še vedno dostopno srce. Tako ie ostal do smrti nakionien ubožnim dijakom in šolarjem. diiaškim kuhinjam ter domači mladini in šoli. Da bi paraliziral privlač-
nost bivše jemške šole, je ustanovil pred vojno v Laškem Šolsko podporna društvo, ki je nudilo revni deci topel obed itd. Skrbel je tudi za obdarovanje mladine pri božičnicah. šolski slavnosti in sličnih prilikah. Sploh je posvetil pol svojega življenja blagru laškega slovenskega življa.
Usoda je zdrobila z njim skrit žlahten kamen; njegov spomin pa ostane med nami trden kot granit. Za neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil tekom let za slovensko stvar v Laškem, mu bodi priznan — posmrtni blagor.
Drobiž iz Dubrovnika
V drugi polovici novembra.
Letošnji poset dubrovniške rivijere s strani tujcev ie bil zelo dober. V primeru z lanskim letom treba reči. da je bil naravnost izvrsten. Celo poletje, do zadnjih jesenskih dni so bili dubrovniški hoteli i.n penziie nabito polni. Statistika, katero so izdali pristojni uradi, pravi, da je letos od 1. januarja do konca meseca septembra nosetifc) Dubrovnik ter se v njem ustavilo nad 20 tisoč tujcev. Pretežna večma teh ljudi je bila iz naše države (16.275). Iz Avstrile je prišlo 670 gostov, iz Nemčiic 531, iz Anglije 339. iz Francije 184, iz Amerike 57. Cehoslova-kov ie bilo 1174. Dubrovnik ie torej imel zelo pestro tuisko sezono.
Stanovanje in hrana je bilo letos ceneje kot lani. Celodnevna oskrba s prenočiščem vred ie stala v hotelih prve vrste okolu 120 Din dnevno, v mamš:h nenznah in v privatnih hišah pa so plačevali gosti od 64 do 80 Din na dan. V splošnem so Dubrovčani z leb-šmim tujskim obiskom zelo zadovoljni. Še sedaj se mudi v Dubrovniku nad 300 tujcev, ki so ostali tukaj iz zdravstvenih ozirov.
Beograjska vlada je izdala naredbo, na podlagi katere bodo vsi državni uradi v Gružu za naprej nosili oznako »Dubrovnik 11». S tem se ie izpolnila davna želia dubrovniškega prebivalstva, ki bi rado. da se Dubrovnik in Gruž čim tesneje združita in da Gruž opusti svoie ime.
vsakMi kruh feodu post i«
„]>ekateteM m?D našim narodom. £9 prerokujemo lahko, ktr v (lino, kako jih vsestrsnsVo hvalro. Jfa rapohgo je 'ebroj razi čn h vrst za jnho in prikuho. _
Wo se
skriva pod imenom CEZAR, je senzaci/a. o kateri ravnokar navdušeno pišejo beogradski časopisi.
Elitni Kino Matica
Iz slovenskih naselbin v Ameriki
Hinsdalle, v začetku novembra.
Slovenska šola v Clevelandu. Odbor, ki ima v oskrbi Slovenski narodni dom, moderno in obsežno poslopje v slovenskem če-trtu mesta Clevelauda, je že delj časa delal na pripravah, da se poleg slovenske šole za mladino otvori tudi šola za odraščene. Zbudi! je hvalevredno zanimanje med slovenskimi prebivalci, kar ie takoi pokazalo, da bo usipevaJa tudi šola za odrasle od 15. do 25 leta in dalje. Prvi pouk v slovenščini je začel dne 2. noveirbra, za mladino v urah podnevi, za odrasle pa zvečer. Odrasli mo-raijo plačevati le malo odškodnino, za otroke pa se poučevanje vrši zastonj.
Nova Iznajdba roiaka Rojak John Brdar je v Chicagu izumil napravo, katera mu mogoče prinese še veliko sreče. Vsai prvi poizkusi dokazujejo tako. Sestavil je napravo, katera služi za odstranjevanje ln uničevanje dima. Šolske oblasti v Chicagu, ki nemalo skrbe za sanltarnost po šolah, so se takoj poslužile Brdarjeve iznajdbe tn so napravile prve poizkuse v šolah. Naprava se je izkazal zelo koristno.
Slovenec ustrelil Italijana in sebe. V slovenski naselbini Ely, država Minnesota, sta se uslužbenca v trgovini rojaka Kapša spo-rekla. Sporazumeti se nista mogla več, radi česar je uslužbenec Jože Paklž smatral, da mora uničiti Italijana in potem še sebe. Preskrbel si je samokres in ustreli! svojega italijanskega sodelavca Carlo Blalija. Krogla mu je šla skozi vrat, le malo ie manjkalo, da nI šla skozi možgane. Pakiž ^e nato pomeri! še v svoje možgane. Dobili so oba v mlaki krvi, Pakiža mrtvega, Bialija pa težko ranjenega.
Nova Meštrovlčeva razstava. V Združenih državah še ni poleglo zanimanje za ju-goslovenskega kiparja Meštroviča. Vedno se še pojavljajo v Ustih članki, ki presojajo pred meseci razstavljena dela, zlasti pa ona. ki so od razstave ostala v Ameriki. Večja skupina Meštrovičevih del je ostala v Clevelandu, kjer se v bližn i bodočnosti otvori nova razstava Istih. Pri tej priliki bo o Meštrovičevih delih predaval ameriški strokovnjak Rossiter Howard.
Neznanec ustrelil rojaka. V Rockvalu, država Kolorado, se je peljala večja skupina rojakov na izlet z avtomobilom. Med družbo je bil tudi Josip Blatnik, katerega je pri vožnji zadel strel iz gozda. Nihče nI mogel dognati, kdo ie Blatnika ustrelil. Blatnik se Je boril s smrtjo osem dni. nakar Je rani podlegel.
Vlak ma le odrezal noji. Na Malti v Koloradu le rojak Alo;zlj Smolčič skušal skočiti na drveči vlak. Pri tem pa se je tako nesrečno spodtaJcnil, da se je zaletel pod vlakova kolesa. Na tračnicah mu Je odrezalo obe nogi. Ker ni bilo takojšnje pomoči, je na mestu irkrvavel.
Samomor. Rojak Frank Lazar si le na
„Pi-Qaa" — „Oama kompresa"
je čudotvorni p:styanski glen (blato), ki se ra pošilja pu vsem sveta. Prva vrsta je izvirni glen v kockah za pripravljanje ob-kiadkov, druga vrsta so pa že pripiavljeni obkladki, prilagod |ivi vsakemu delu telesa. Dobiva se po vseh lekarn h. Zastopstvo in glavno skladišče, k Schrelber, Zagreb, Akademiki trg 1/li 128S-«
Vse izpuičaje na licu,
lišaje, moz Ije, zajedavce, krvave podplutbe
solnčne in rudeče pege itd zajamčeno odstranjuje pa>iška emu zija .Visa-g'iie Adel na Patfi", edino pertestno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanie polti, ki on-^mo 'očuju gubanje kože ter daje obrazu mladeniški izraz in svežost Vsak dan pohajajo številna rri-znalna pisma. Dob va se v vseh lekarnah, dro-gerijah in paifumeriiah za ceno Dtn 30'— za stek eničiro. G avno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8.	6074-a
svoji farmi v Des Moinesu. Iowa, končal življenje. Več dni je bil duševno pobit in raztresen. Po kratkem pogrešanju ga je že-■na našla s prestreljeno glavo v gospodarskem poslopju. — Ustrelil se 'e tudi rojak Anton Vidovič v Clevelandu. V svoji bole-havosti je obupal in si končal življenje.
Smrtna kosa. V Baningu, Pa, je zgorela 72-letna farmarica Marija Simončič, doma iz Studena pri Postojni.— Antonu Smidu v Curtiberlapdu, Wyo, se je oimračil um. V zmedenem stanju se je obesil. Dcma Je bil iz Železnikov na Gorenjskem. — Mlada, šole 28-letna Terezija Mežnarič, doma rz Do-bove pri Brežicah, je umrla v Chicagu. — V Sacram~ntu, Ka'i?ornija, ie umrl Vinko SimončK, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. — Ljubi ančan^a Marija Kekič, stara 47 let, je umrla v NVhitingu, država Indiana. — Lovrenc Kucler, 40 let star, iz Viča pri Ljubliani, je umrl v Brooklynu v državi Newyork.
A. K.
Letcšnja dela na ljubljanskih ulicah
Razen asfaltiranja Miklošičeve ceste j in dela Tavčarjeve ulice so se tekom j letošnjega leta izvršila še na mnogih drugih krajih Ljubljane razna nova dela. ki so povzdignila zunanje lice našega mesta.
Predvsem je treba omeniti zelo prometno Florijansko ulico, ki je dobila lep nov asfaltni hodnik mesto razdrapane-ga starega brusnika, kateri je bil položen še za časa županovanja dr. Coste in deloma tudi preje. Sedaj je dobilo cestišče lepo in mirno linijo z elegantnimi krivuljami širokih granitnih robnikov. Ravno hodnik v Florijanski ulici nam priča, da se asfalt lahko uporablja tudi v starem delu mesta, ki se s takimi preuredbami v estetskem oziru zelo dvigne.
Izrabljeni stari brusnik se je nadalje nadomestil z asfaltom na Št. Jakobsketn trgu. Pred škofijo, na Vodnikovem in na Krekovem trgu. Asfaltne hodnike je dobila tudi starodavna Š.udentovska ulica, ki se je obenem tlakovala z drobnim granitnim tlakom. Tujci, ki posečajo naš ljubljanski grad. pa tudi Ljubljančani-šetalci ter graiski prebivalci so dobili s tem privlačen dohod na grajsko planoto.
Asfaltne široke hodnike so nadalje dobile Knafljeva. Gledališka in Beethovnova ulica, kjer so prejšnje razbite plošče povzročile že več nesreč. Vsega skupaj se je tekom letošnje sezije položilo 6300 m5 novih asialtnih hodnikov, ploskev. ki se ie doslej še ni doseglo nobeno leto.
Poleg asfaltnih hodnikov je mestna občina izvršila tudi več .novih hodnikov iz porfirja. Predvsem ie treba imenovati tu Igriško ulico, ki je morebiti ena najfrekventiraneiših žil za pešce, saj veže z mestom Mirje ter ves Vič in ki služi predvsem delavcem in delavkam tobačne tovarne. Doslej je bila ob slabem vremenu muka hoditi po tei ulici in ie naprava novega porfirnega hodnika res vse pohvale vredna. Porfir.ns hodnike je nadalje dobil del Šentpetrske ceste, del Vidovdanske ceste in Ko-menskega ulice. Ako se bo v bodoče delalo v tem pravcu in obsegu, bodo glav ne ljubljanske žile kmalu urejene dn mestne meje. In za tem je treba stremeti. Ljubljana mora dobiti lepo lice tudi na periferiji. Morala bo pa v tem pogledu storiti še državna uprava svojo dolžnost, kajti ravno ceste, ki so v nieni oskrbi (Dunajska. Bleiweisova. Rimska, Tržaška, Karlovška in Dolenjska t^r Gosposvetska in Celovška), so danes med najslabšimi v Ljubljani.
Mestna občina je tekom letošnjega leta izvršila razne večje preuredbe in razšir.iave na mnogih ulicah. Tako se je razširilo opasno ozko grlo Streliške ulice tik ljudske kuhinje in ob Lončarski stezi. S to delno regulaciio so v bodoče izključene številne, tudi smrtne nesreče, ki so se tu dogaiale posebno v zimskem času. ko so težki barjanski vozovi dr-čali v jarek ob ozki cesti. Na Mirju se je lepo uredila Langusova (prej Tobačna) ulica, enako del Aškerčeve ceste ob tehniki in ulica rimske legije. Pod Rožnikom so se na viški meji razširile, odnosno uredile Cesta v Rožno dolino, mestni del Glinške ulice, nadalje Zitni-kova in Zadružna ulica.
Na novo se je otvorila v Šiški Ziber-tova nlica. ki ima sedai direktno zvezo s Celovško cesto Na novo je nabavljen Lepi pot na Mirju. ki je dobil obenem kanalizacijo. Ravno tako so dobile hiše ob Marmontovi ulici sedaj definitivno kanalizacijo, ostali del Marmontove ulice ie pa tudi v glavnem gotov in bo do
pomladi izročen prometu. S tem bo mreža številnih cest in ulic na Mirju izpolnjena. Tržaška cesta pa najbrže razbremenjena. ker bodo vozniki pričeli uporabljati Marmontovo ulico in Cesto za rimskim zidom tja do Emonske in Cojzove ceste, mesto Tržaške in Rimske ceste.
Tekom poletja se je nadalje v novem Tivolskem parku za Jakopičevim paviljonom napravilo prostrano otroško igrišče.
Prav lično ie uspela preuredba Vodnikovega trga. ki nudi sedai vse drugačno sliko s svojimi obrobljenimi ploskvami, kot pa preje, ko so se iz tal kazala še rebra nekdaniega licejskega poslopja. Odstranile so se tudi nekatere razmetane barake ter so se na reguliranem prostoru zasadile akacije. Pomnožila se je na trgu kanalizacija, da lahko voda hitro in brez ovir odteka. Vsa preuredba dela miren in res lep utis.
Velika poneverba v tobačni tovarni
Ljubljana, 21. novembra.
Po Ljubljani, posebno v krogih, ki imajo kolikortoliko stika z delavstvom in uradništvom v tobačni tovarni, so krožile že nekaj časa vesti o velikih poneverbah in goljufijah, ki so bile izvršene tekom poletja v tobačni tovarni.
Spomladi je bil sprejet v tovarno kot pisarniški pomočnik 28 letni Ivan Ro-ner, doma iz Ptuja. Spočetka je bil prideljen v skladišče za oddajo gotovih tobačnih izdelkov trafikantom. Roner, o katerem ni nihče vedel, da zasleduje nepoštene namene in da je bil radi sličnih prestokov že odpuščen iz več služb pri raznih podjetjih v Zagrebu in Mariboru, je imel posla s strankami. Prejemal je od njih tudi denar za prejeto blago ter ga po čekovnem zavodu nakazoval monopolski upravi. Kolikor je dosedaj dognano, je pričel takoj spočetka manipulirati na nepošten način Prišli pa so mu na sled šele sedaj, ko je goljuf že za devetimi gorami. Sleparji je na ta način, da je prevzemal od trafikantov, večinoma z dežele, denar in nakazoval nato monopolski upravi manjše zneske. Meseca julija je nepričakovano izstopil iz službe. Njegova žena, ki je istotako uslužbenka tovarne in stanuje v Zeljarski ulici št. 11., ga je večkrat spraševala, odkod ima denar. Roner ji seveda vira ni hotel izdati. Po cele noči je popival z znanci po gostilnah in kavarnah, zapravljal denar kar na debelo, vendar ni nikdo slutil, od kje bi ga dobival, kar je zelo čudno. Ko je že mislil, da mu gori pod petami in si je nabral dovolj denarja za pot, je izginil brez sledu. Pobegnil je v inozemstvo in je že pisal iz Kanade v Ameriki nekemu svojemu prijatelju.
Kolikor nam je znano, je dosedaj izkazanega nad 180.000 Din primanjkljaja. Za koliko pa je pravzaprav Roner osle-paril monopolsko upravo, bo pokazala nadal.ina preiskava, ki jo vodi neki višji monopolski uradnik iz Zagreba._
Po skrajno nizkih cenah si nakupiš manufakturo vseh vrst samo v
Šentpeterskem bazarju
v Ljubljani, Martinova cesta it. 8.
Zato ne zamudi ogledati si velike zaloge!
Otvoritev nove bolnice v Trbovljah
Trbovlje 21. novembra.
Jutri dopoldne se bo vršila slovesna otvo rltev nove bolnice Bratovske skladnice, na katero so povabljeni tudi zastopniki raznih oblasti in korporacij. Ker je ta bolnica en^i ra.ibolj modernih in največjih bolnic v rudarskih revirjih, je umestno, da podamo nje dejansko sliko.
Nekako sredi Trbovelj se dviga na levi strani glavne prometne ceste ponosna z obsežnim vrtom obdana dvonadstropna zgrad ba z enonadstropnim prizidkom na dvorišču. S ceste vodi v polkrogu dovozna in odvozna pot, v sredini pot za pešce do glav ntga vhoda, ki leži v sredi poslopja.
Skozi vhod prideš po par stopnjicah na levi v čakalnico na desni v sprejemno pisarno. Visoko pritličje je namenjeno ženskim bolnikom. V levem traktu je nastanjen oddelek za porodnice s čakalnico za noseče s tremi posteljami, porodniško sobo z eno posteljo, dvema sobama za otročnice in novorojenčke s tremi ozir. Štirimi posteljami, sobo za stalno babico, kopalnico in posebnim straniščem. V desnem traktu je ordinacijska soba oz. laboratorij, 1 soba z dvema posteljama in dvoje sob s tremi oz. 4 posteljami in 1 otroško posteljo, soba z vodno posteljo, kopalnica in posebno stranišče.
V	visokem pritličju dvoriščnega pročelja le aseptična in septična operacijska dvorana, ki sta ločeni z malo sobo, ki služi sterilizaciji operacijskega orodja in perila. V prvem nadstropju je v sredini dnevni prostor za 12 oseb z obsežnim balkonom in prekrasnim razgledom, po vseh trboveljskih obratih in gričevju od Mrzlice do Kuma. V tem nadstrop u je na vsaki strani po ena soba z dvema posteljema za odrasle in 1 posteljo za otroke in po ena soba z 8. oz. 9. posteljami za lahko bolne. Tudi v tem nadstropju je v vsakem traktu po ena kopalna soba s posebnim straniščem in po ena soba za službujočega strežnika. V prvem nadstropju dvoriščnega prizidka je stanovanje zdravnika i.i hišna kapela.
V	drugem nadstropju pročelne stavbe so prav isti prostori kakor v L nadstropju in služIjo moškim bolnikom. V podstrešju sta 2 mali sobiti za strežnlštvo. 2 veliki shrambi za obleko bolnikov in za rezervno opremo. V podzemlju, ki je obdano povsod z zračnim jarkom in je tako popolnoma na suhem ^e na dvoriščni strani v prizidku pro storna kuhinla z veliko oomlvalnico ta
shrambo za kuhinjo. Na pročelni strani pa je prostor za centralno kurjavo, pralnica, iikalnica, sušilnica, shramba za perilo, 1 nro ster za kuhinjske potrebščine, 1 za hladilnico in ledenico, ki pa še ni montirana, stanovanje hišnika in stanovanje sester usmi-ljenk.
Bolnica je preskrbljena z dobro pitno vodo ima lastno napravo za toplo vodo, pralnica in Iikalnica pa je opredeljena z električ nim pogonom. V vsakem nadstrooju pročelja in dvoriščnega prizidka je hišni telefon ki ima tudi zvezo z vsemi obrati premogo-kopa z obratom v Zagorju in Hrastniku. V vsej bolnici je 75 bolniških postelj za odrasle 4, z otroke. 6 za novorojenčke.
Vso administracijo, kuhinjo in postrežbo bolnikov oskrbujejo sestre usmiljenke reda sv. Vincencija. Bolnica dobi v doglednem času svoj rentgen in ie opremljena s prvovrstnim zdravniškim orodjem in bolniško opremo. Na obsežnem vrtu so lična pota in klopice za bolnike, na levi strani pa mala hišica s prostori za desinfektor, kopalnica, prostor za nosilnice in za vrtno orodje.
			Fran Iglic, srs LJUBLJANA, Kolodvorska 28	c | o
	Podgane, stenice in Ščurke uničuje ratol, stsnol, gamadin ODIO RATOL. Zagreb, Sienlčka 21.			
				
Lov za ponarejevalcem denarja
Tovarna bankovcev__Zaloga dolarjev
Maribor, 21. novembra.
Že včeraj zjutraj smo na kratko poročali o srečnem lovu orožnikov in mariborske po« licije, ki so v Gor. Sv. Kungoti ujeli pona« rejevalca dolarjev in dinarjev Jurija Potoč« nika. O prevejanem falzifikatorju smo zve« deli sedaj še naslednje podrobnosti:
Jurij Potočnik je izredno premeten goljuf ter ponarejevalec denarja po poklicu. Bi! je nekoč fotograf in se je s pomočjo svoje« ga znanja specijaliziral zlasti v fotografira, nju dolarjev, ki jih jc izdeloval na debelo že pred leti, radi česar je bil tudi že obse« jen na 15 let ječe, ki jih je presedel v Kar« lau pri Gradcu. Tam se je najbrže v svojem poslu še bolj izpopolnil. Vsekakor svojega nagona za ponarejanje v teh 15 letih ni moi gel zadušiti. Ze pred dvema letoma so za« sledili v Ljubljani ponarejen stodinarski bankovec, ne da bi mogli tedaj izslediti nje« govega duševnega očeta. Dasi so mu bili na sledu, vendar so ga do letošnjega maja za« man iskali. Potočnik je medtem pridno štu* diral svojo fotografsko vedo in mirno fa« briciral dolarje na Dravskem polju, kjer je imel celo vrsto pomočnikov, zlasti med so« rodniki. Tudi njegova brata sta bila foto« , grafa in sta bila že oba obsojena na več let ječe radi falzificiranja. Kakor smo že včeraj omenili so Potočnika meseca maja končno prijeli, ko je spravljal v Dobravici pri Rač« ju v promet 50 dolarske bankovce. 2e čez nekaj dni pa je Potočnik po simulirani bo= lezni ušel iz mariborske bolnišnice, nadalje« val svoje delo na Dravskem polju ter sc celih šest mesecev srečno skrival pred ob« lastmi.
Minuli četrtek zvečer so ga naenkrat za« sledili orožniki v vasi Bravnšvajg pri Ho-čah. Ko so ga orožniki hoteli aretirati, so jim domačini povedali, da jc že uro prej po« begnil z vozom proti Slov. Bistrici. Pri ta« kojšnjem zasledovanju se je pokazala sled v smeri proti Mariboru, kjer so takoj zašli; šali vse izvoščke in še isti večer s pomočjo nekega postreščka zvedeli, da je vozil Po« točnika mariborski izvošček Misleta. Ta jc končno povedal, da je zvečer istega dne od« peljal Potočnika z velikim zabojem iz Bratj-švajga v Maribor, odtod pa v Gor. Sv. Kun« goto. Tam ga je opolnoči odložil pri nekem kmetu, kjer ga je čakala že neka ženska z lučjo.
Ko so dobile varnostne oblasti to sled, sc je v petek zjutraj odpeljal policijski nad/ svetnik Kerševan z dvema detektivoma v Gor. Sv. Kungoto, kjer so kmalu našli kme« ta, ki se je nedavno preselil tja z Dravske« ga polja. Istočasno so orožniki zaprli vsa pota proti meji in Mariboru. Predno so fal« zifikatorja ujeli, so orožniki obkolili hišo. v kateri je Potočnik še spal. Počasi je nato prilezel Potočnik na dan z dvignjenimi ro« kami. V hiši so našli celo tovarno za izde« lovanje bankovcev, s katero se je Potočnik prejšno noč preselil iz Bravnšvajga v Gor. Sv. Kungoto. S Potočnikom vred so odpe« ljali v Maribor ves inventar, med drugimi tudi takozvani saturirni stroj, več valjarjev, zalogo papirja za izdelovanje bankovcev, celo vrsto cinkovih in fotografskih plošč, mnogo več ali manj izdelanih stodinarekih bankovccv ter 10, 20 in 50 dolarske ban« kovce, nadalje polno nemških knjig o foto« grafi ji, med njimi čisto novo knjigo o chro« molitografiji. Potočnik se je torej prav te« meljito pečal s svojo vedo.
Njegovi bankovci so brezhibno izdelani, dinarji in dolarji. Od slednjih so našli zelo lepe falzifikate s številko 19890075 A. Ti dolarji imajo tudi dobro izvedene modre čr* te, ki jih je baje pri dolarjih najtežje po« narediti. V zalogi jih je imel Potočnik cele svežnje za stotisoče vrednosti. V njegovem zaboju so našli celo zalogo raznih kemikalij, ki se rabijo za takozvano svetlobnobarvno razmnoževanje. Te kemikalije jc Potočnik kupoval v ogromnih množinah, več kakor največji fotograf in sicer pri zagrebški tvrd ki Gleitsmann oziroma zastopniku te dunaj« ske tvrdkc Vrhovniku ter pri tvrdki Chro« mos. Tudi to jc policija žc divno izvohala, a Potočnika ni mogla izslediti. V Zagrebu je n. pr. kupoval pod imenom Majer iz Ma« ribora, kakor se piše neki mariborski foto« graf.
D-nes so izrodili Potočnika s celo zalogo njegove dolarske tovarne sodišču. Potočnik je bil že 1. 1923. obsojen na šest mesecev jcC\ ker jc nekemu kmetu na Dravskem polju izvabil denar z obljubo, da mu bo na« pravil novega. Sedaj bo menda za vedno konec Potočnikovih pustolovščin.
Domače vesti
Ljubljana v megli
Ljubljana je včeraj imela kritičen dan. Po ulicah se je valila prava londonska megla, da bi jo rezal, in so si mlekarice morale nazaj grede kupiti piščalke, da niso zgrešile domov. Prišlo je menda celo do karambola med neko cizo in pasantom, ki je zadevo javil policaju in bo morala ciza odgovarjati za motenje dnevnega miru. Ljubljanski tramvaj pa je k sreči vozil še previd-iieje kakor običajno in tako ni beležiti kake pretresljive kronike v stilu: «Psa povozil ...»
Ampak minister Štefan Radič se je včeraj v ljubljanski megli lahko prepričal, zakaj smo Slovenci jako slabo in tako rekoč najmanj nadarjeni. Megleni fenomen je tega kriv. Saj je bil gospod Radič svojčas v Londonu, kjer tudi poznajo jako izdatno meglo. Ta megla povzroča spleen: vsi Londončani postanejo takšni, kakor bi jih lopnil po glavi. Pijo Buddha-čaj in uganjajo razne bedarije, kakor da bi res bili jako slabo nadarjeni. Vse to je gospod Radič par-krat po lastni izkušnji jako lepo popisal v svojih londonskih pismih.
Tudi včerajšnji sprejem gospoda Radiča je trpel radi megle. Tisto že, da je gospod Radič jako prisrčno kušnil gospoda Puclja. dočim sta se z gospodom Prepeluhom komaj našla, ker oba jako slabo vidita. Ampak klerikalci so bili včeraj skrajno slabe volje radi Radiča in megle. S Sokratovimi laternami (ki so 'Slovencu* po volji) so se zbirali in prerivali skozi meglo na kolodvor. Ker pa Radiča osebno še ne poznajo dobro, so žvižgali kar tja v meglo, kakor da bi tudi Pucl.iu in Prepeluhu kaj veljalo..
Klerikalci so res meglenih demokratičnih nazorov. Sami bi zborovali povsod, v Mostarju in Piškopeji, in se niti od zamorčkov v centralni Afriki ne dajo izžvižgati. A v Ljubljano ne dopustijo niti Štefana Radiča, ki je postal minister in je videl že drugačna mesta kot je Ljubljana in drugačno meglo tudi, ko je bil v Londonu. V ostalem pa Štefan Radič noče nikomur nič zalega. Obiskat je prišel svoje slovenske — ali kakor bi se po njegovem reklo — «slabo nadarjene« zaupnike, ne da bi tajil, da je tudi sam Hrvat srednje nadarjen, dočim so Srbi od sporazuma^ dalje najbolj nadarjeni. Ampak to bo Štefan Radič šele naknadno vstavil v protokol kot minister prosvete.
Pravijo, da že trideset let ni bilo take megle kakor včeraj. Ker povodnji tudi že 30 let ni bilo takih kakor zadnje dni, manjka samo še potresa, čigar 30-letni jubilej smo letos obhajali. Prav je, da Štefan Radič v takih zgodovinskih časih prihaja v megleno belo Ljubljano, pa naj klerikalci rečejo kar hočejo. Ko je svoje čase na Barju kandidiral rajnki Kunčič, je volilcem obetal, da bo v žak-!:ih meglo lovil in jo v plasteh sežigal. Kaj se ve, kakšne načrte utegne šele Štefan Radič imeti zastran ljubljanske megle! Jutri ga pojdem poslušat in bi mu marsikaj razložil o megli. Toda Štefan Radič še Puclju ničesar ne verjame — kaj bi tedaj meni, ki sem enako eden izmed najmanj nadarjenih v celi državi in ki v sedanji megli sam uvide-vam, da kot tak nikoli ne bom prosvetni minister ali voditelj naroda. Živio Radič in naša megla!
M. A. C.
*	Proslava 1. decembra. Za proslavo narodnega praznika dne 1. decembra je minister ver žc izdal potrebna navodila. V vseh cerkvah se bov ršila svečana služba božja, v večjih krajih pa tudi deiiliranje vojaških čet.
*	Praga počastila spomin kralja Petra.
Praški občinski svet je predvčerajšnjim soglasno sklenil, da se ena na.iprometnejših ulic v Pragi imenuje odslej ->Ulica kralja Petra I.«. Ta sklep praškega občinskega sveta bo naši vladi sporočen na naš narodni praznik dne 1. decembra.
Odlikovanje. Upokojeni inšpektor direkcije postile hranilnice v Beogradu Jakob Vrečko je odlikovan z redom sv. Save 4. razreda.
*	Izpremembe v vojni mornarici. Imeno-vaui so: kapetan fregate Bernard Jeločnik za komandanta kadrovske skupine minono-scev, kapetan fregate Božidar Mažuranič, za komandanta 2. skupine monitorjev, kape-tan fregate Stjepan Banekovič za komandanta minonosca --Galebe, kapetan fregate Anton Laboš za komandanta monitorja sLa bud<-. kapetan fregate Vladimir Marjaševič za komandanta monitorja »Drava«, kapetan korvete Stjepan Perok za komandanta tor-pedne skupine, poročnik bojnega broda Ciril Vilfan za komandanta remorkerja »Sitai« in poročnik bojnega broda Ivan Leveč za komandanta remorkerja -.»Močni«. Kapetan fregate Viktor Klobučar, doslej načelnik štaba komande mornarice, je imenovan za komandanta strokovnega orožja. Aleksander S. Gričenko, bivši poročnik ruske mornarice ie sprejet v našo mornarico v činu peročnika bojnega broda 1. razreda. Kapetan bojnega broda Albert liomajer je trajno upokojen.
*	Izpremembe v državni službi. Zdravko Simr.nič. doslej pri poštni hranilnici v Beogradu. je kot inšpektor premeščen k podruž rici poštne hranilnice v Ljubljani, Andrej Kovačevič. inšpektor pri poštni direkciji v Liubijani, pa je premeščen h generalni direkciji poštne hranilnice v Beogradu ter obenem iz 5. skupine pomaknjen v 4. skupino I. kategorije. Toma Vrkljan, šef odseka pri poštni direkciji v Sarajevu, je kot inšpektor premeščen k poštni direkciji v Ljub liani. Avgust Jerneje, inšpektor v pokoju, je imenovan za višjega kontrolorja v ministrstvu pošte in brzojava v 4. skupini I. ka tegorije. Z ukazom min. prosvete ie za vršil
ca dolžnosti direktorja muzejske biblioteke v Ljubljani imenovan dr. Avgust Pinjevec doslej pomočnik bibliotekarja lice.iske knjižnice, za vršilca dolžnosti upravnika licej-ske knjižnice, za vršilca dolžnosti upravnika lice.iske biblioteke pa dr. Janko Šlebin-ger, proiesor državne realne gimnazije v Ljubljani. Na zagrebški univerzi je dr. Ivan Rittig imenovan za rednega profesorja na gospodarsko-šumarski fakulteti.
*	Poroka. Danes se poroči v VsUkih Laščah gospod Lado Rape, sin šolskega nadzornika g. Andreja Rapeta, z gospodično Cilko Jelene iz ugledne narodne rodbine. Bilo srečno!
*	Razpisana službena mesta. Razpisano je mesto šolskega sluge na rudarski šoli v Celju. Svojeročno pisane prošnje naj se do 15. decembra vlože pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani. Ker mora izvrševati šolski sluga poleg drugih poslov tudi manjše popravila na šolskem poslopju imajo prednost prosilci, ki so vešči takim poslom. — Pri okrajnem sodišču v Novem rr.estu se odda mesto jetniškega paznika. Zahtevata se dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Prošnje je do 25. decembra vložiti pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. Prosilci se opozarjajo na člen 12. zakona o civilnih uradnikih, ki določa, kako morajo biti kompetenčne prošnje sestavljene in s katerimi prilogami opremljene.
Miklavževo darilo
za svoie soproge
si morete in to kar najkoristnejših izbrati v zalogi najmodernejših bluz, volnenih telovnikov in bajnolepih tunik za
gledališče in koncerte pri tvrdki
Fran Lukič, Pred š&eiifo 19.
(Zanesljivim po dogovoru na obroke.) 5
*	Nov občinski gerent. Štefan Ošlaj, dosedanji občinski gerent v Filovcih, ekraj dolujeiendavski, je na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti Za občinskega ge-renta v Filovcih je imenovan tamkajšnji posestnik Jožei Rozman.
*	Amnestija. Z ukazom Ni. Vel. kralja z dne 10. novembra 1925. so oproščena in predana pozabljenju: 1.) kaznjiva dejanja predvidena v § 44 vojaškega kazenskega zakona, izvzemši do dne tega ukaza, kakor tudi v onih slučajih, ako se krivci sami javijo, najdalje do 1. januarja 1925. 2.) Kaznjiva dejanja, predvidena v § 57 v zvezi s § 58. vojaškega kazenskega zakona in v § 63 v zvezi s §§ 64. in 67 vojaškega kazenskega zakona (samovoljnega oddaljenja, pobega in dogovorjenega pobega) izvršena od podčastnikov, kaplarjev, redovov in ne-ukaznih oseb naše vojske in mornarice v času od 21. oktobra 1923. do 10. novembra 1925. in to samo v' onih slučajih, v katerih so se krivci sami vrnili v svoja poveljstva ali pa so se prijavili prostovoljno pri vojaških aii civilnih oblastnijalr radi pošiljanja v poveljstvo ali pa če to izvršijo najdalje do 1. januarja 1926. Gornje se objavlja vsem posebno pa starišen: in sorodnikom posameznih vojaških beguncev zato, da jim pi-£jo. da sp do označenega roka vrnejo iz Avstrije in Italije, kamor so navadno pobeg nili ter da v tem slučaju ne bodo kaznovani
° Praznovanje državnih praznikov v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je izdal vsem s rezkim poglavarjem svojega področja in magistratom v Celju. Mariboru in Ptuju, okrožnico, da skrbijo za to, da bodo obrtna in trgovska podjetja po deželi iu mestih eaiako praznovala državne praznike: praznik ujedinjenja (1. december), rojstni dan Njeg. Vel. kralja Aleksandra 17. december) in Vidov dan (2s. junij). Navedene dneve mora počivati delo ves dan v trgovskih in obrtnih obratih. Izvzeta so industrijska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja.
'' Izstop iz našega državljanstva. Iz naše ga državljanstva so izstopili: Marija Detela vdova v Gradcu, rodom iz Maribora in pristojna-v Ljubljano; Josip Lorber. trgovec v Badenu pri Dunaju, rodom iz Jarenine in pristojen v Št. Jakob v mariborskem okraju, Ivan Potočnik, tovarniški poslovodja v Rosenauu rodom iz Javornika in pristojen v Guštanj, ter Franc Bultovšek, orglavec v Verbi na Koroškem, rodom iz Loč v konjiškem okraju in i.ie pristojen. Vsi so si izpo-siovali avstrijsko državljanstvo.
*	Osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani priredi večerne sestanke (predmet: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja) prihodnji teden v sledečih krajih: v Dravogradu v torek in sredo dne 24 in 25., v Painečah v četrtek 26., v SIo-venjgradcu v petek 27., v Starem trgu v soboto 28., v Šmartnem pri Slovenjgradcu v petek 27, v Starem trgu, v soboto 28., v Šmartnem pri Slovenjgradcn v nedeljo dne 29. novembra. Kraj sestanka se sporoči vsa kemu kraju posebej.
° K zaposlitvi tujih nameščencev v domači industriji. Poročajo nam: »Slovenec^ se toplo zavzema za to, da ostanejo inozemski nameščenci še naprej po tovarnah v Sloveniji. V tem oziru bi bilo dobro opozoriti na predilnico Ed. Glaiizmann & And. Gassner v Tržiču, ki zaposluje Viljema in Josipa Schuberta ter brivca Nikolaja Kle-metiza. dasi imamo domačih ljudi z boljšo kvalifikacijo na izbiro. Scht&ert sploh nima strokovne šolske izobrazbe, bil je nameščen le v malih podjetjih. Za obratov odi o centrale ga usposoblja predvsem nemška narodnost. Nadure zaslužijo sinovi in zet Kle-
Čudež
ki ga do sedaj v filmu še nikoli nismo videli je brez dvoma: CEZAR, ki čaka pred durmi
Elitnega Sina Matloi
Oglejte si izložbo
trgovine
iv. Bonač
ki nudi najcenejša praktična
Miklavževa darila!
menz, domačini pa lahko gledajo od strani. Brezposelni domačini, ki jim škofov list meče polena pod noge, naj se zahvalijo škofu, da se taiko človekoljubno za nje zavzema. Bravo SLS, daleč si padla, da poleg Rima braniš zdaj tudi Nemce!
*	Milijonski dobitek razredne loterije. Ka kor smo že včeraj poročali je bila pri predvčerajšnjem žrebanju državne razredne lote rije izžrebana tudi premija v znesku enega milijona dinarjev. Milijon je zadela srečka št. 5853, razdeljena pa je na dve polovični srečki, tako da dobi vsaka polovična srečka 500~000 Din. Lastnika teh polovičnih srečk sta neki trgovec ter neki postajena-čelnik v zagrebški okolici, ki pa nočeta biti imenovana, ker še bojita brezštevilnih »gratulacij«.
*	Upravni odbor Južnih železnic. V Rimu se je vršila te dni glavna seja upravnega odbora društva Južnih železnic, na kateri so razpravljali o vprašanjih tičočih se društvenega delovanja v prihodnjem letu. Razen tega se je tudi popolnil glavni odbor. Za zastopnika naše države v upravnem odboru ie bil izvoljen g. Ciril Savič, profesor na tehniški fakulteti beograjske univerze in priznan železniški strokovnjak.
4 Stalna higijenska razstava na velesej-mu v Ljubljani se zaradi prenovitve do preklica zapre z dnem 23. t. m.
*	Kongres ženske Male antante preložen. V kratkem bi se imel vršiti v Atenah letošnji sestanek ženske Male antante. Vsled nepričakovanih zaprek je predsednica te vrhovne organizacije češkoslovaškega, polj-skegaj jugoslovenskega, rumunskega in grškega feminizma, gospa Leposlava Petko-vič-Maksimovec odredila, da se kongres preloži na prihodnje leto.
*	Opozarjamo na oglas Avtobus-promet.
*	Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani. na Bregu 20.
*	Pri težkočah želodca in čreves, napenjanju, če Vas peče zgaga in če nimate teka Vam 1—2 kozarca naravne Franc-Joseiove grenčice oskrbe temeljito očiščenje prebavil Spričevala bolnic dokazujejo, da bolniki radi jemljejo Franc-Jožefovo grenčico in da je nadvse koristna in prijetna. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah v mineralno vodo.
*	Zmerno uživanje čaja učinkuje na naše živce vje pomirjevalno. Vsi, ki bolehate na živčevju pijte vsled tega mesto kave samo čaj. Priporočamo čajne mešanice znamke ■>Buddha«! Dobe se povsod!
*	Božične in novoletne razglednice priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah spe-ciialna trgovina M. Tičar, Ljubljana. 2187
*	Slovenski bicgraiski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali Din 500 takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame in oddaja prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnice.
*	Cekin v milu. Iz Šenčurja nam pišejo: Kuharica na tukajšnji žandarmerijski Staniči, Marija Jeiar je dobila dne 20. t. m. o priliki pranja v milu »Zlatorog« zlatnik za 10 frankov, vreden danes okrog 110 Din.
*	Akcija za izplačilo razlike državnim uradnikom. V smislu sklepa glavnega odbora Zveze državnih uradnikov in nameščencev je sklican kongres vseh uradnikov iz vse države na da:i 25. novembra. Kou-gres bo sklepal o korakih, ki jih je storiti pri vladi, da se itposluje izplačilo razlik.
*	Kolarski risarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti ponovno opozarja na nadaljevanje kolarskega risarskega tečaja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo v pi sami Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg št. 10. II. nadstropje ustme-no ali pismeno najkasneje do 30. novembra
SNEŽNI CEVUI
prvoklasni, angleški za dame
srn- 159 Din
PETOVIA, Dunajska c. 1.
Palaia Ljubljanske Kreditne banke.
L____________J
Za nove prijavljence se bo pred začetkom tečaja ponovila na kratko snov prvega tečaja tako, da bodo mogli slediti nadaljnim predavanjem.
Iz Ljubljane
u— Gosta megla v Ljubljani. Ljubljana je bila včeraj ves dan zavita v naravnost neprodirno megla Posebno proti večeru je bila tako gosta, da si videl komaj korak pred seboj. Celo domačini so na cestnih križiščih izgubili orijentaoiio. Na Miklošičevi cesti kljub velemestni razsvetljavi luč ni mogla prodreti skozi meglo, na kolodvorih pa je biia služba naravnost opasna. Vlake je bilo opaziti šele par metrov, predno so privotzili na postajo. Manj razsvetljene ceste in ulice pa so se sploh popolnoma izgubile v megli. Ljudje, ki ne poznajo dobro našega mesta, so blodili po meglenem morju brez onijentacije naokrog in se je marsikdo znašel čisto drugje, kakor je nameraval. Take megle nedvomno ni bilo že desetletja.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Danica Loboda, hči perice, 2 dni. — Ana Klemeinc, delavčeva žena, 24 let — Alojzija Štrubelj, livarjeva novorojenka, 1 uro. — Ivan Je-ras. bivši hišni posestnik, zasebnik, 71 let u— Napredno politično društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj vabi somišljenike na sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 26. novembra cb 20. uri v gostilni pri Zupančiču na Ahačljevi cesti. Poročala bosta član gerentskega sveta in odposlanec glavnega odbora. K mnogoštevilni udeležbi vabi — odbor.
u— Mestna plinarna odda proti malenkostni najemščini še nekaj večjih in manjših plinskih pečic. Kurjava s plinom ni dražja nego kurjava s premogom, pri tem pa je mnogo bolj priročna rn zajamčeno brez duha. Za kurjenje srednje velike pisarniške sobe se porabi mesečno za 90 Din plina, kar gotovo ni preveč.
u— Dr. EIeon°ra Jenko Groyer se je preselila na Miklošičevo cesto št. 13. 2196 u— Dr. Demšar ne oTdimrra do 6. decembra.	2195 .. u— Naznanilo. Odbor podružnice vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani javlja svojim rednim članom in članicam, da namerava tudi letos prirediti božičnico in obdariti svoje revne člane in članice. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica med uradnimi urami in sicer od 23. novembra do 5. decembra. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. 2191 u— Nar. žeiezničarsko glasbeno društvo «Sloga» v Liubijani jc v svojem vedno večjem razmahu ustanovilo tudi salonski orkester, močan 12 mož iu to na podlagi dejstva, da primanjkuje v sedanji sezoni talce vrste godba, ki bi bila kos še tako razvajenemu ušesu. Pripravna je za plesne, gledališke in druge slične prireditve ter razpolaga z obširnim najmodernejšim programom. Podrobne informacije se dobe pri «Sloga» v Ljubljanskem dvoru, soba 198.
u— Danes vsi na Vič — v Sokolski dom, kjer priredi mestna Orjuna Vič-Glince elitni družabni večer s koncertom, baletom, šaljivimi prizori, plesom, šaljivo pošto in presto zabavo. Začetek ob 20. uri. Pridrte vsi, ki si želite neprisiljeno in veselo zabavo. Vstopnina 5 Din za osebo.
u— Kclizejski eder uprizori danes komedijo »Namišljeni bota®k» v režiji g. Drenov-ca. Igra se vrši v salonu restavracije pri .;Levu», Gosposvetska cesta. Pričetek točno ob 8. uri. Vabimo vse prijatelje rn znance k obilni udeležbi. — Odbor.
u— Orjuna Št. Jakob - Krakovo-Trnovo paziva svoje članstvo kakor tudi sosedne Orjune, da se v kar največjem številu udeleže današnjega pogreba br. akcijonasa in srbskega dobro volj ca Alojzija Ceboklija. Zbor pred mrtvašnico splošne bolnice cb 14.30. Kroj, civilisti z znakom!
u— V restavraciji «KoIezljl» danes zopet priznano izborne krvave, riževe in pečene klobase.	2141
u— Pri «Tičku na gričku« danes domače krvave klobase, izborna dolenjska novina.
u— Miklavž bo zbiral darila za deco in odrasle tudi letos v nedeljo dne 29. novembra od 5. do 7. ure zvečer le pri tvrdki Tičar v Šelenburgovi ulici. 2186 u— Lep poslovni lokal, obstoječ iz treh prostorov in več pisarniških sob skupno ali posamič odda Pokojninski zavod v Ljubljani^_2183
,Polet okoli sveta1

bo
senzaci;a
Ljubljane
Stari v kinu „Dvor"
u— Vlom v blagajno. V noči na soboto so nepoztjani storilci vdrli v pisarno Ivana Zormana na Celovški cesti št 32 in navr-tali blagajno. K sreči pa niso našli v bla-. gajni več kakor 4000 Din gotovine. Vloma sumljivi so znani vlomilci, ki so vlomili tudi v blagajno v kemični tovarni v Gaberju. Nekaj svedrovskega orodja so pustili na licu mesta. Ker je dognano, da se vlomilska družba nahaja še vedno v mestu in opreza za drugimi ugodnimi prilikami, opozarjamo, naj bodo ljudje oprezni in naj denar spra-\ijo na varna mesta.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 sum tatvine, 1 goljufija. 1 prestopek kaljenja nočnega miTU, 1 prestopek beračenja, 8 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 1 pretep. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi krošnjarjenja brez dovoljenja in 1 radi vlačugamja. u— Ukradene vreče. Trgovski zastopnik i Ivan Roje je kupil dne 17. t. m. pri peku Jakobu Trčku na Bregu št. 4 176 komadov
i vreč za moko, pustil pa jih je še do drugega dne pri njem. Takoj naslednjega dne dopoldne pa sta prišla k Trčku dva moška in zahtevala, naj jima izroči 30 komadov vreč, češ da sta jih kupila od Rojca. Trček jima je v dobri veri zahtevane vreče res izročil, popoldne pa se je zglasil Roje sam, ki seveda o goljufiji ni ničesar vedel. Goljufa zasleduje policija.
Na višku
moderne konfekcije je naša zimska zaloga oblek in ulstrov po najnižjih cenah
Jos. Rojina, Ljubljana
u— Nepošten hlapec. Hlapec Ivan Breznik, uslužben pri' prevozniku Viktorju Pečarju v Vodmatu, je vozil dne IS. novembra iz KoJčevega v Bonačevo tovarno več zabojev papirja. Mož pa se je s priliko okoristil ter dve bali finega raznobarvnega papirja v vrednosti 1500 Din medpotoma prodal, si prilastil še vozno plahto m neznano kam popihal.
Iz Maribora
a— Na sobotnem trgu. Naš trg je vedno prijazen in vabljiv. Ob sobotah se razširi na vse strani; vse ulice so ga polne, najbolj Koroška cesta. Voz za vozom se vrsti, ob njih'pa množice kupujočih. Ponudb Je vedno več, denarja pa manj, posebno okoli 21. v mesecu. Šestdeset špeharskih voz z vabljivo debelo in dišečo svinjino, ki jo ponujajo žc od ranega jutra. Dolanci popuščajo v cenah, prijazno ponujajo snažno oblečene ženice, prestopajo in huškajo v roke, gospodinjam' pa jc še vedno predrago rn tako so vozovi še popoldne polni lepih" šunk in še lepše bele'slanine, zlasti pa velikih klobas. Koliko lačnih oči gleda ob strani in stiska zadnje dinarje v žepu! Na Lend-placu, že čisto blizu Drave, so utaborjeni lukarji, skladi krompirja in zelja. Lukarji so še skromnejši, ženice drobne, sive in milega glasu. Za 10 Din dobiš štiri dolge veuce, pa še ni kupcev. Mrzel, neprijazen je tak sobotni trg. Samo doli pri vozovih z jabolki je živahnejše. Tam kupuje Miklavž, ki ni varčen. Srca so polne tiste košare ln zato so tam lica kmetov in meščanov prijaznejša in smejoča.
a— In vendar Jo imamo, namreč 6v. vojsko, čeprav pišejo, da jo ic celo ljubljanska posestrima izročila iz svo]e patrouance. Sedaj so se namreč znašli v Mariboru celo nekateri odborniki, ki se spominjajo, da so imeli v tej vojski nekako pred dvema letoma tudi odborovo sejo. Toda o brezalkoholni gostilni tedaj niso ničesar sklepali. Zaradi ljube in Bogu dopadljive resnice bi bilo prav, če bi se oglasili tudi oni, ki so v imenu Sv. vojske spisali in podpisali prošnjo na občino za ono lepo dvoranico v Kazini, odkoder bi radi v imenu Sv. vojske izgnal; uradniško merrzo. kjer se hrani za skromne pare nad 100 uradnikov. Posebno te uradnike bi zelo zanimalo, kaj je z brezalkoholno gostilno Sv. vojske.
a— Usmiljenim srcem. Železniški uradnik D. B. prosi usmiljena srca, da mu pomagajo v njegovi neznosni stanovanjski zadev;. Ima ženo, triletno hčerko in 14 dni staro dete ter bo na ukaz stanovanjskega sodišča v Mariboru deložiran iz sedanjega stanovanja v Aleksandrovi cesti 67, II., ker se je nepravilnim potoni uselil. Drugega- stanovanja nima ter mora direktno z 'diužino na cesto. Mogoče se dobi usmiljena oseba, da bi mu začasno pomagala saj z eno sobo, da ohrani otroke pred mrazom.
a— Prosta stojnica. V pondeljek iine 23. novembra od S. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 100 kg svežega svfejskega mesa po ceni 14 Din za 1 kg. Prodaja samo na konzumente po 1 do 2 kg.
a— Dramatično društvo v Mariboru vabi dame in gospode, ki imajo veselje do sodelovanja na odru, da to pismeno ali ustno javijo odboru. Pismene prijave sprejema hišnik v Narodnem domu, ustue pa tajnik vsak četrtek od 19. do 20. ure v pisarni Dramatičnega društva v pritličju Narodnega do-
Iz Trbovelj
t— Krajevni upravni odbor Bratovske skladnice je sklenil 16. t. m. resolucijo, iz katere posnemamo, da se politična in rudar« ska oblast Slovenije naproša, da ukreneta v smislu soglasnega sklepa I. glavne skup« ščinc Glavne bratovske skladnice v Ljub« ljani z dne 25. oktobra vse potrebne korake, da se podeli dr. Baumgartnu čimprej držav« ljanstvo in se. ga zopet sprejme kot rednega člana Zdravniške zbornice. Resolucija na« vaja, da je bil dr. Baumgarten že dolgo ča« sa pred vojno izredno naklonjen slovenske« mu živi ju, kar dokazuje njegova splošna pri ljubljenost med ljudstvom, delovanje v dni« štvih in vzgoja njegovih otrok. Končno, da zahteva v imenu 12.000 zavarovanih delav« cev in družinskih članov, da se mu zopet prizna izvrševanje zdravniške prakse do re« šitve njegove prošnje za podelitev države ljanstva.
t— Protialkoholno gibanje v Hrastniku. Danes dopoldne se bodo vršila v čakalnici obrata tri poučna predavanja s slikami o škodljivosti alkohola, in sicer od 8. — 9. za odrasle moške, od pol 10. — pol 11. za žen« ske in od 11. — 12. za mladino.
t— Še enkrat o prestopkih v bevški kotih ni. Pretekle dni je prišlo v Drofenikovi go« stilni v Bevškem med neko ženo iz Bevške« ga in nekim rudarjem iz Terezije do dra« matičnega prizora, ki pa se jc končal k sre« či brez prelivanja krvi. Nekako v istem ča» su je poskusil neki drug rudar posiliti ne» ko žensko v bližini Miillerjevc gostilne, kar pa so ljudje, ki so prihiteli na klice na po« moč, preprečili. Kmalu zatem pa je neki pi« jani razgrajač poškodoval lastnikom v Bev« škem ograje. Tukajšnjim gostilničarjem je neljubo, če sc v bevški kotlini prikažejo orožniki iz Trbovelj, katerim očitajo, da ni« so upravičeni k njim službeno prihajati. Skrajni čas pa jc, da pride tudi v tem kra« ju do prepotrebnega miru in reda.
t— V Studencih nad Hrastnikom sc pote« guje za gostilniške koncesije več interesen« tov kljub temu, da je v trboveljski občini žc nad 100 gostiln in vinotočev.
t— Z odlokom srezkega glavarstva v Lat škem je pooblaščen izdajati živinske potne liste za Sv. Lenart, Prapretno, Plesko, Stu« dencc. Sv. Marko-in del Sv. Katarine g. Fer» do Roš. veleposestnik in aerentski sosvet« mk v jrirssiniku.
Luciano Albertini kot »Človek na repatici" nastopa samo še danes! Pričakuje Vas ob: 3, lhb, 6, '/28, 9.
v Elitnem Kina Matica
Ob 3 •9 S** i«i S„
se bodo vršile predstave pri velefilmu:
• NIBELUNGI •
Elitni Kino Matica.
Siii lep. ii in zh
to je želja vsakega od nas. Pot 1; lepoti zdravju in trajni mladosti, nam pokaže veletMm o moderni kulturi telesa:
Mol in lepota,
Elitni Kino Matica.
Iz Primorja
*	bramazoni v Istri. Fašisti iščejo framas *onc. V Kopru se je javilo pri fašistovskem dircktoriju več oseb, ki so naznanile, da so izstopile iz framazonske lože, boječ se sc= veda preganjanja s fašistovske strani. V Kos pru je sedaj še devet framazooov, ki so zna ni fašistovski organizaciji in oblasti, proti katerim se bo postopalo brezobzirno. V Po* reču posluje sodnik Gcrace, katerega tudi obdolžujejo framazonstva, ker ni baš nas !< Ion jen fašizmu. Tc dni jc imel razpravo proti nekaterim fašistom radi nasilstva, štor lenega kmalu po pohodu v Rim. Obsojeni so fašisti Matcovich na 3 leta in 6 mesecev, Medelin na 2 leti in 5 mesecev, drugi pa so dobili do 15 mesecev zapora. Fašistovsko gla silo je vse iz sebe radi te obsodbe in zahtes va, da bo tržaški tribuna! vpoštovai rekurz. ki ga podajo fašisti ter j:h oc oprostil. Fras mazone vidijo fašisti sedaj povsodi in ako so fašistovski nasilniki kje obsojeni, je to tramazonsko delo. Sodnika Geraceja čaka seveda in ga gotovo doleti fašistovsko mas ščevanje.
c Otvoritev šolskega poslopja v Renčah. Dne 6. decembra se končno otvori šolsko poslopje v Renčah. Napovedovala sc je otvoritev že zdavnaj pa je bilo vse delo zas stalo, sedaj šele je gotovo. Otvoritev bo zes Io slovesna in navzoč bo tudi svoječasni kos rnisar Graziani. kateremu se pripisujejo zas sluge za zgradbo novega šolskega poslopja. Graziani je imenovan za častnega občana v Renčali.
*	Goljufije z menicami. Ogoljufani sta bili z menicami s ponarejenimi podpisi trs žaška trgovska banka in filijalka Ljubljans ske kreditne banke v Gorici, prva za 3500 lir in druga za 5000 lir. Potem je bila osles parjena še privatnica Marjeta Zgane za 3000 lir. Obsojeni so: Miha Marega na 4 leta, 2 meseca, 6 dni; Ivan Štekar na 2 leti, 2 meses ca, 7 dni: Anton Trpin na 2 leti, 9 meseccv, 22 dni, Karel Jakončič na 2 leti, 7 mesecev; Fr. Pole na 2 leti, 7 mesecev; M. Vendras min na 3 mesece 22 dni, S. Mužina na 1 le. to, 2 meseca zapora. Pri razpravi ni bila nas vzoča obtožena Roza Dolo iz Jugoslavije.
Dopisi
NOVO MESTO. Tukajšnja napredna dijaška org. »Prosveta-. nam je preteklo soboto podala Nušicevo komedijo cNarodni poslanec*. Z velikim trudom so spravili na oder igro, ki je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Novomeščam smo imeli zopet po dolgem času izreden užitek. Nikdar nismo pričakovali od dijakov — začetnikov, da bodo tako dobro podali igro, ki zahteva izkušenih in rutiniranih igralcev. Da so igralci res pogodili svoje vloge, je pričalo spioš-no odobravanje mnogobrojnega občinstva. Dijaštvo je z zadnjo predstavo pokazalo, da ima tudi na dramatskem polju moči, ki so vredne, da jih primerjamo s prvimi diletan-ti našega mesta. Neumestno pa sc nam zdi, da delajo gotovi ljudje našemu idealnemu ia zmožnemu drjaštvu zapreke in ovire. Gospodu režiserju Ivanetiču moramo čestitati k dobri režiji in okusni sceneriji. Naši napredni mladini želimo, naj vztraja na tej poti dalje in uspeh ji ne bo izostal.
KRŠKO. Koncert komornega kvarteta «ZLkas bo v Krškem tekom meseca decembra. Opozarjamo ie sedaj nanj vse Posav-čaaie. Komorni kvartet Zika je priredil po vsej srednji Evropi brez števila koncertov ter z največjim uspehom sodeloval na ra-z-rrili mednarodnih glasbenih prireditvah. Kvartetu je bilo priznano odlično mesto od vseh merodajnih umetniških kapacitet in skladateljev, ki so svoja dela izročili Zi-kovemu kvartetu v proizvedbo. Zikov kvartet je splošno znan kot eden najboljših in-terpretov klasične in moderne komorne glasbe. Povsod, kjerkoli priredijo Zikovci svoj koncert, pomeni njiiiov nastop prvovrsten glasbeni dogodek in znano je, da se po mestih za vstopnice naravnost borijo. Zato naj tudi naši Posavčani pokažejo, da znajo ceniti umetnost ia naj si pravočasno preskrbe vstopnice, katerih predprodaja se bo pravočasno naznanila. Zveza vlakov je zlasti pripravna za Rajhenburg, Sevnico, Radeče in Zidani most. Due 28. in 29. novembra uprizori Dramatični cdsek Sokola v Krškem štirideianko ^Ugrabljene Ssbinke«.
V	odmorih svira salonski orkester. Kdor se hoče pošteno nasmejati, ta uaj ne zamudi igre, ki so jo v Ljubljani in drugod igrali z največjim uspehom.
ŠOŠTANJ. Na grobovih tukaj pokopanih Srbov pravoslavne vere si je hijena v človeški podobi dovolila podlost, kakršni ni najti primere. Nedolžno cvetje, katero so nasadile naše Sokoiice na imenovane grobove, je podlež polomil na štirih grobovih. Niti ko-onii a m iri prtzanesel, temveč jc oropal jrrobove tudi teh in jih popolnoma opu-stošil. Oskrunjevalci pa so pozabili, da je oskrbovanih 10 pravoslavnih grobov. Potrudijo naj sc še na drugo in tretje pokopališče. tam najdejo cvetoče krizanteme, ki so iim tako všeč. Iz katerih vrst izvirajo oskrunjevalci, s: lahko vsakdo misli. Ra~tri hujskači naj si zapomnijo: Cim več sovraštva v vas, temveč ljubezni v naših dušah. Bedite uverjeni, da niti en srbski grob ne bo zapuščen na našem pokopališču!
VODICE. V nedeljo dne 29. novembra je ustanovni občini zbor podružnice Z. S. V. z svetovne voine. Spored je sledeči: 1.) Ob pol 10. uri dopoldne zbor vojakov iz svetovne vojne pred društvenim domom, odkoder odkorakajo skupno v cerkev. 2.)
V	cerkvi ob 10. uri dopoldne govor tajnika Zveze g. Bouača, bivšega vojnega kurata in nato maša za padle tovariše. Pri maši
po5e pevski zbor bivših vojakov. Po maši se poje žalostinka za padle tovariše. 3.) Popoldne cb 2. uri Iftanije. po lltanijah ustanovni občni zbor v veliki dvorani K. 1. D., kjer govori g. Bonač, pevski zbor pa zapoje pesem <-Oi Doberdob«. Na uarodni praznik, dne 1. decembra se bo nabirajo po fari za spomenik v svetovni vojni padlih vojakov.
JAVORNIK. Orjuna Javcmik javlja bratskim organizacijam v bližnjih krajih kakor vsem prijateljem, da prirodi danes, dne 22. novembra ob 19. uri v dvorani gostilničarja g. Kobala na Savi pri Jesenicah plesni večer. Vsi, ki nas počastite s svojim pose-tom, dobrodošli.
HRASTNIK. Tombola Narodnega doma, ki obsega dokaj dobitkov več, nego jc bilo prvotno določeno, se vrši nepreklicno danes, dne 22. novembra ob 2. uri popoldne. Vabimo ostala hrastniška kulturna društva
—	Svoboda I. in II. ter Katoliško izobraž. društvo — da pošljejo k žrebanju v svrho kontrole svoie zastopnike. Krasni dobitki
—	nad 300 po številu so izstavljeni v čital-niški sobi Narodnega doma, kjer si jih vsakdo lahko ogleda. Po tomboli sc vrši velika ljudska veselica z obsežnim in zanimivim sporedom.
Jutri v condeljek 23. f. m, ob 20.
koncert Zikovega kvarteta
Izvajajo se komorni kvarteti skladateljev Lhotka, Janaček in Reger. — Vstopnice v Matični knjigarni
Jesenski cros-eountry LLAP.
Danes se vrši ob 11. uri jesenski orosss countrv LLAP. Start in cilj jc na igrišču SK. Ilirije. Prog-a je dolga približno 5 km in gre preko Koslerjcvcga vrta — nad ho. telom Tivoli — mimo rezervoarja, francos skih okopov čez Dreuikov grič, Podrožnik, mimo Čada, Tivolski grad, Koslerjev vrt, igrišče SK. Ilirije.
To je prvič, da sc je LLAP. odločii prires jati razven obveznega pomladnega cross. countrvja tudi v jeseni in po zimi slične prireditve. Pri drugih narodih so Ze pred precej leti prišli do spoznanja, da so med raznimi drugimi vajami po zimi (telovadba, tehn. vaje) v prvi vrsti najvažnejši in najs koristnejši vsakemu atiet-t teki v prostem terenu, čijih vpliv je neprecenljive vredno, sti zi konaicijo atletov, kakor tudi za njis hovo zdravstveno stanje.
Ravno vsled t ga pozdravljamo to prvo prireditev te vrste pri nas z željo, da bi kas kor podsavez po možnosti tudi vsi klubi, člani LLAP priredili čim več takih prirediš tev, jih razdelili n. pr. v različne kategorije, juniorje, seniorje, po letih tekmovalcev, za moštva, poedince ctc., ter tudi dolgost in težavnost prog kakor tudi vrstam tekmoval, cev (sprinterji, tekači r.a dolge proge itd.) primemo razpisali, da bomo videli na starš tu .nc samo najboljše tekače na dolge proge, tciv.več vse, ki gojijo zdrav lahkoatletski spo-t.
Prvenstvene nogometne tekme
Ilirija : Hermes. Prvenstvena tekma rced navedenima kluboma se odigra danes ob 14.30 na igrišču SK. Birije ter utegne nuditi zanimivo sliko. Doslej so sc šiškarji v boju proti Iliriji pokazali skoro vedno v dobri luči, predvsem v obrambi ter so bili svojes mu nasprotniku trd oreh.
Primorje : Slovan. Pred gornjo tekmo se vrši prv. tekma med tema kluboma s pris četkom ob 13. Tudi ta tekma utegne biti zanimiva, kajti gotovo je, da bo Slovan napel vse sile, da izvojuje dober rezultat. V ostalem se ne sme podcenjevati moči Slo. vanovega moštva, ki je moralo v zadnii teks mi proti Jadranu nastopiti brez svojih naj« boljših moči.
Jadran : Svoboda. Ob 10.30 dopoldne ods igrata oba kluba prv. tekmo Jadran ne bo imel težkega stališča napram šibki Svobodi.
Ilirija rez. : Hermes rez. odigrata prv. tek mo dopoldne ob 9. Razen tega se odigra še ob 10. na igrišču Primorja prv. tekma med rezervama Primorja in Slovana.
Teplitzer F. C. v Beogradu. Včeraj je igral TFC, v Beogradu z «JugosIavijo» in zmagal 5 : 4 (3 : 1).
Zmaga DFC. v Zagrebu. Včeraj je gos stov' v Zagrebu praško moštvo DFC. Pos razllo jc Hašica s 3 ; 1 (2 : 0).
Včerajšnje prvenstvene tekme v Pragi in na Dunaju. Praga: Sparta : Slavoj 8 : 0. Dunaj: Floridsdorfer A C. : Vienna 1 : 1 (1 : 0), Admira : Hertha 2 : 1 (1 : 1).
Mladinska bazenska tekma Ilirija : Atena razveljavljena. LHP. jc na včerajšnji ses ji razveljavil mladinsko pokalno tekmo, ods igrauo dne 15. t m. Kluboma sc daje na prosto, izbrati si termin ponovnega odigra, nja. Predvidoma se odigra tekma prihodnji teden, nakar se igralke obeh klubov opos parjajo.
Demisija tehničnega referenta LHP. Na včerajšnji seji uprav, odbora jc podal g. Baltesar ostavko kot tehnični referent. Vzroki narc niso znani.
Nogometno prvenstvo vojvodinskih mest se bo odigralo spomladi, in sicer v sledečem redu: I. kolo: Subotica : Novi Sad in Vršac : Sombor; II. kolo: Zmagova. lee v tekmi Subotica : Novi Sad in Bečkcs rek. V finale pride zmagovalec II. kol3 in zmagovalec v tekmi Vršac : Sombor.
Iz mednarodnega olimpijskega komites ja. Nedavno se je sestala v Parizu eksekus tivna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja. Sklenilo se jc, da se v Lausannei ustanovi stalno tajništvo, čigar vodja bo major Berdef. Izdajalo se bo oficijelno glas silo, in sicer v francoskem, španskem, anglc= škem in nemškem jeziku. V tem glasilu sc bodo predvsem objavljala pravila, statuti in protokoli mednarodnega olimpijskega komi. teja. Komisija jc končno pooblastila barona dc Blonay, da s švicarskim olimpijskim kos miteiem uredi vprašanje zimske olimpijade leta 1928.
Seja odbora damske sekcije S. K. Ilirija Jutri, v pondeljek se vrši cb 7. uri seja seks cijskega odbora v damski sobi kavarne Emona. Na sejo se pozivata gdč. Jermol Sos nja in Tratnik Jelka, ki naj sc seje točno in brezpogojno udeležita. — Načelnik.
Ber.čič in Bonačič, znana internaeionals na igrača Hajduka, sta, kakor javljajo zas
Srnice, raniousznice zn gospode, izbrani »zorel
Modna trgovina za dame in gospode F. & M. Etozmaa, Sidovslsa al. 4.
Gospa!
Tudi jaz Vam priporočam lo milo z znamko .GAZELA*- Moje perilo se kar blešči, gotova sem pa hjdi w? zdavnaj. Tudi Vi boste dosegli lo i upo-
t PH7CI A", mil*
sa S8ES2SM0 se vrsti v imenitnem filmu	SEPATiCF8,
ki ga danes predvaja
Elitni Kino Matica.
en]e Mske Merile zo Ta&cr-lS. tiecefnbra t.L
Na ponovno željo naš.h šahistov, zlasti onih na deželi, kjer nimajo nc razpolago strokovnih šahovskih listov in ne velikih inozemskih listov s šahovskimi rubrikami, bo Jutro-. — v kolikor bo prostor dopuščal — svoj'j šahovsko rubriko razširilo in poleg aktualnih vesti iz šahovskega življenja zopet pr.občevalo tndi zanimive partije, probleme iti končnice. Strokovni d l bista iz prijaznosti urejevala odlična ljubljanska šahista gg. Vasja Pire in Ciril V i d m a r.
VIII. kolo turnirja v Moskvi
Romanovsky premaga Rabinoviča, Ruti BogoPubova z Retijevim otvorjenjem. S tem so Bogoljubove šansc za prvo mesto močno padle. Capablanca porazi Bogatirčuka, ki je s tem izgubil prvo partijo, Lasker Ii:in-Gene\vskega v slciliiski partiji. Torre porazi Samischa, Rubinstcin Griinfelda, Dus Chotimirski Subareva, Marshall Spielmanna Torre je s svojo zmago prevzel vodstvo, kar je tem bolj pomembno, ker še ni izgubil nobene partije in jc bil že enkrat prost. Partija L6wenfisch-Tartako\ver ie končala rerriis, partija Werlinskij Gotthilf ie prekinjena. Yates je bil prost.
Stanje po 8. kolu: Torre. Bogoljubov, Rubinstein 6. Marshall 5¥<, Lasker 5 (1), Tarta'kower 5, Iljin, Capablanca, Roinanovv-ski 4'A, Bogatirčuk, Rabiuovič 4. Wcr!inskij Reti, Dus-Chotimirski 3, Spielmann. Lowen fiseh 2'A. Gotthilf, Sarrisch 2. Yatcs VA (1). Subarew VA, Grunfeld 1, (2).
PARTIJA Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA.
V prvem kolu 10. t. m. sta igrala Bogoljubov in Grunfeld naslednjo zanimivo partijo:
Beli: Bogoljubov — črni: Griinteki. I. e4, e5 3. Si3 Sc6 3. Sc3, Sf6, 4. Lb5. Lb4. 5.) 0-0, 0-0, 6.) d3, Lc3:, 7.) bc3:. d6. 8.) h3, h6, 9.) Tiel. a6, 10.) La4. Ld7. 11.) Lb3. Sa5, 12.) Sh2, Sb3:, 13.) ab3:. Sh7, 14.) f4. et'4:, 15.) Lc4:, t5. 16.) e511. de5: 17.) Te5:, Sf6, 18.) De2. TfeS. 19.) Sf3. Sd5, 20.) Ld2.
grebške »Novosti)., prijavila svoj vstop v Gradjanskega. Imenovani list zahteva, da se morata igrača tudi glede prvenstvenih tekem odločiti. Nikakor ne gre, da hi igrala prijateljske tekme pri Gradjanskcm, v prvenstvenih tekmah pa bi nastopila pri Ha j; duku. Prijateljske tekme pri Gradjanskemu so brezdvemno za vse igrače dober trening. S tem, da bi Benčič in Bonačič igrala le v prijateljskih tekmah, izgubijo nekateri igra; či Gradjanskega, ki bodo mesto njih morali nastopiti v prvenstvu, priliko za dober ia intenziven trening. — To stališče zagrehs škega lista je doccla pravilno, ker moramo od naših klubov zahtevati, da so jim pr* venstvene tekme najvažnejše.
Francoska vlada in šport. Francoska vla da je imenovala znanega francoskega sports nega novinarja Francois Reichela za gene* ralncga športnega tajnika. ReichcI bo dodes Ijen državnemu podtajniku za telesno vzgo> jo. V notranjem ministrstvu bo imel svoj poseben urad ter bo v prvi vrsti vzdrževal zvezo med francosko vlado in športnimi krogi. Francois Rcichcl je predsednik sves tovne zveze športnega tiska ter je kot ges neralni tajnik leta 1924. vodil organizacijo olimpijskih iger v Parizu. Poleg tega ime. novanja, ki je izredne važnosti zc. razvoj francoskega športa, bo vlada darovala šport Demu oddelku notranjega ministrstva letno podporo 500.000 frankov, ki sc bo uporabila v prvi vrsti za športno propagando.
m m rmmi
in priljubljeni Q.'.A? FJ8S5 kot „ČL9?£S POLMSei" že potujeta iz Norveške v
Elitni Kino Matica.
] Di«. 21.) Tael. cfi. 22.) c4. Se7. 2.5.) Lc3!.
I Šefi. 24.1 Df2. Tei-4. 25.) DbP. TabS, 26.) Tc6:. Dc3:. 27.) Te7, Le8. 28.) Dc7. 29.) Tcl-e5 in črni se uda.
ODKLONJEN! DAMSK! GAMBIT.
Na :roskovskem turnirju vzbu;a največ;') poiornost inladi Mehikanec Carl^s Torre ki do $cda.i ni iz^bi' še nobene partije. !>ač pa je premagal velemojstra Marsiialh i:: Griinfelda. Za njegovo igro >e karakteristična sledeč ' krasna partija s turnirja v Mariianskili Lažnih.
Beli: C. Torre — črai: Opoccnskj'.
1.) d4, do, 2.) Sfo, Si6, 3.) c4, c6, 4.) Sc-. Lio1), 5.) cu5:!. cd5:. (i.) Db3, Db6, 7.) Sd5:. Sdo:. 8.) Dd5:, c6. 9.) Db3. Sc6, 10.) Ld2!-), D bo:3) 11.) ab3:, Lc2:) 12.) Lc3!, Lb4:') 13.) SM2I. Lgo") 14. e3, 0-0 15. Lba. Le7. 16. Kc2. Tfd&? 17.) Ta4. Tiics 18.) Thal, ao 19.) Sc4, TabS. 2:0 Lci3:. Tc6: 21.)Se5. Tc7 22.) Sg6:, Lg6: 23.) Tac4l. Tod 7 24.)Tacl. Tdo. 25.) Ld2, Ti», 26.) TcS-r. TbcS: 27.) TcSH-, LiS") 28.) bi. i6 29.) Kd3, Ki7 ,5a) Kc4, Lo i 31.) e4, g5 32.) h3, Ke7 33.) g3, Ki7 .«.) bo. Ke7 35.) Lci. Kf7 36.) Lc3s). Tb6 37.) Lcl. Tbo 38.) Le2, Kc7 39.) i4!9), si4: 40.) gi4:. Th5 41.) c5l, Kd7 42. TgS, bo 4- 43.) Kd?. Th3:-f 44.) Kc2. i.e7 45.) Tg7:, ieo . 46.) deo:. Tf3 47.) TgS, LdS 10) 48.) ThS. Tg3. 49. Ti.S, Ke7 50.) Tf6, Ti3 51.) Tg6, Kd7 52.1 TgS11), Tho1- 53.) Tg7! Kc613) 54.) Ta7 Kb6 55.) Td7 Lc7, 56.) Te7 Kc6 57.) Tc6:~ Kd5 58.) Tao: Tf3 59.) Ta7 Lb6 60.) Tb7 ir črni se ud3.
J) bolje dc4:
2=) na 10.) e3? sledi Sb4l: ua 10.) Dbri:? pa ah 11.) Ld2 Sb4!
=) Sd4 11.) Sd4: Dd4: 12.) Db7 TdS 13.) Lc3 in tudi 10 ... . Sb4 11.) Taci ia e3 je za črnega neugodno.
4)	Dosedaj sc je mislilo, da ta poteza približno izenači pozicijo. Torre pa ;'e žc s potezo 10.) Ld2! vpeljal vaino novost in ovrže z 12.) Lc3! dosedanjo varianto.
5)	Po Lb3: 13.) Sd2! Lc2 14.) c4 bi bil tekač kmalu izsublje:i.
°) Grozilo je e4 in izguba tekača. Črni ima sedaj krneta manj. Končnica pa je kljub temu za belesu jako težka, ker nima črna isra nobenih izrazitih slabih točk in ker sla bela b-kmeta siaba.
"0 Kh7? 28.) Tc7. Beli pridobiva počasi, a sigurno na prostoru.
s) Črni mora mirno čakati, tako, da si more beli temeljito ogledati pozicuo-
9)	Beli ja našel pravo pot! 39.) ThS, z namenom, da krije h kmeta pret kotezo 12 f4. ne vodi do ničesar radi Tb6 4<i.) i4 si: 41.) gf: Tc6-r 42.) Kd3 Tb6.
10)	Črni hoče preprečiti, da pride beli stolp na damino krilo. V poštev pa je prihajal tudi protinapad Ii2 — Sledeče iako dobro premišljene poteze hočejo dovesti do iste pozicijo z razliko, da jc na potezi črni. n) S tem jc dosežena ista pozicija kakor po 47.) potezi, samo da ic na potezi črni.
3S) Ali pa Tf2 53.) Ts7 -f Le7 54.) Kd3 (z grožnjo Le3 in Lco) Ti3 4- 55.) Le3 ir Kt4.
13) Lc7? 54.) f5! er: 55.) L so.
Medmestna tekma Novi Sad- Beograd
sc je vršila v nedelo v Beogradu. Zmagal jc Novi Sad s 5% : 2'A. Na prvi deski Premaga Koniovie (Beograd) ing. Feuerja (N. Sad), na drugi ie remiziral Kalžinski (N Sad) s Poliakovom (Beograd). Tako pri haja Novi Sad v Zagrebu v finale za pr-venstvo države.
Dr. Lasker kot dramatik. Kakor poročajo nemški listi, jc spisal dr. Emanuel Lasker skupno s svojim bratom dr. BertoL dom Laskerjem dramo pod naslovom kVod Menschen dic Geschichte» in jo izdal v nc. ki berlinski založbi. Drama podaja Laskcrs jev svetovni nazor, boj človeka s časom, mehanizmom itd., priznava pa življenju ce. ko splošno, mistično podlago, ki je posa. mezne variante ne morejo izčrpati. — Brato Lasker sta delala na delu sedem let.
mens
L;ubliana, 21 novembra 1925.
poroči
Liubliana. 306 m nad niorjen«
Krai i onazovanja	ob	Zračn tlak	Zračna temperatura	Veter	01-lačno 0—10	i adav nt mm
I LiuM:ana . . .	7.	7713	3-3	brezv.	megla	1
Ljubljana . . .	14.	768-5	08		B	
Ljubljana . . .	21.	7687	1-6	o		
Zagteb ....	7.	769-4	1-0	*		
Beograd . . .	7.	767-7	30	v	vec. ias.	j
Dunaj ....	7.		1-0			
Praga ....	7.	7697		jug. zap.	megla	
Inomost . . .	7.					
Solnce vzhaja ob 7 8 zahaja ob 16*25, luna vzbala ob 13 20 zahaja ob 23 38 Barometer nižji, temperatura nižja
Izboljšanje vremena, ki je nastopilo pred tednom d.ii. je bilo posledica nastopa visokega zračnega tlaka. Maksimum zračnega pritiska se je nahaial že v poprejšnjem tednu in ie silil proti sred nji Evropi, toda pri nas dolgo ni mogel prevladati, ker sc je južno od Alp trdovratno držala depresija. Pred tednom oa se ie visoki tlak razširil tudi proti jugu. odrinil nizki tlak na morie na skrajnem jugu in odslci sc je večina Evrope nahajala pod gospodstvom visokega zračnega tlaka. Zvedrilo se ie in zjasnilo; prevladala je vzhodna stru.ia v ozračhi ter dovajala hladnejši zrak z Rusije. Ko se je v drugi polovici tedna popolnoma zjasnilo in ie hkrati zavladalo brezvetr-no vreme, ie do mnogih predelih nastopila megla in znatneiši mraz.
Slično vreme kot mi imab tudi P3 vsej srednji Evropi, po Franciji in deloma v Angliji. Južna Evropa ima šc
vedno toplo jesen. V severni Rusiji, kjer je padlo precej snega, ie nastopil izredno hud mraz s temperaturo 20 do 30" C pod ničlo: ta veliki val mraza se pomika z Ledenega moria proti iugu. Nasprot no pa so v Skandinaviji zopet prevladali zapadni vetrovi, ki dovaja io toplejši oceanski zrak; zato je tamkaj, dasi daleč na severu, rrccej tople ic nego v srednji Evn^pi. Dočim ic znašala n. pr. v četrtek ziurrai temperatura v Parizu ali v Varšavi .3° C pod ničlo, je kazal toplomer v vsej Skandinaviji od_Dan-ske do severnega konca 3 do 6n C nad ničlo.
Padavine so imeli v večji meri v preteklem tednu le na skrainem iugu in daleč na severu v Skandinaviji. Zato so se vode povsod umirile.
Dunaiska vremenska napoved za ne* deljo: Precei jasno, nekoliko tooleie
t
Kapetan Murray Carrie.
ti na dnu globokega morja. Po mnenui nekega pomorskega strokovnjaka se jc zgodila strašna nesreča najbrže zaradi defekta pri motorjih in se podmornik 'i mogel več dvigniti na morsko površino, ker ie bil preobložen s težkimi topovi.
Poveljnik ponesrečenega podmornika ie bil Murray Carrie, 301eten mož, ki je bil poročen jedva eio leto. Zapustil je mlado ženo in pet tednov starega otroka.	.
Katastrofa podmornika «M 1» je vzbu- ; dila po vsem svetu odkritosrčno sožal;e i in pomilovanje nesrečnih žrtev. V An- ' gliji se ie pričela velika akcija za nabi- 1 ranie darov ponesrečeni mornarjev.
19. t. m. se ie vršila na kraiu nesreče j žalia ceremonija angleške vojne mor- • narice. Ceremonija se ie izvršila točno i co programu, ki ie bi! določen na dan | manevrov. Voine la die so zapustile zin- j traj ob 3 15 luko PIvmouth, odkoder je : odplul v istem času minuli četrtek pod- : mernik «M 1». Malo pred po! osmo uro zjutraj so dospele na kraj. kjer se ie podmornik «M 1» ob istem času potopil.
Na krovih vojnih ladij ie zavladal dve- j
fj-jMmmri: ..................... —
; g Norveška ribje olje (Dorsth)
i 3 in emulzt o garantirano pris'no. medi-i | cbalno priporoča lekarna Bahovec,
«	Ljubljana, (pri čevljarskem mostu).
Marija Aksarina
| Po velikih prestolicah zapadne Evrope žanie v zadniem času cele triumfe ru-! ska igralka Marija Aksarina, ki jo vse | časopisje izredno hvali. Nedavio je bila
'"-'-Mu. kier SC	tudi
Lev ket domača žival
do 15 letih Tokio, ki je bil malo pred vo.i.io menda na osmem ali devetem mestu glede števila prebivalcev, največje mesto na svetu.
To ie zopet memento belopoltnim plemenom, nai mislijo na bodočnost in računajo z vedno večjo rumeno nevarnostjo, ki ogroža ves svet.
ji, ampak tudi po vsem sveiu. Splošna sodba ie. da gre odstavljenim nemškim knezom le malenkost. Ostane nai jim le zasebna lastnina, ki ie itak ogromna. Po možnosti naj bi se jim dala kaka malenkostna odpravnina, ne pa mili-
jarde. ki jih protizakonito zahtevajo. Ako bo Nemčija ugodila zahtevam svoiega bivšega tlačitelja. bo s tem dokazala. da v njej še vedno prevladuje Viljemov duh. In to si bo svet zapomnil.
Strašna smrt na dim moria
tastrof v Tokiu, potresov in požarov, se sedai neverjetno mnogo zida. tako da bo v dveh do treh letih izginila vsaka sled zadniih nesreč. Tokio se tako silno dviga v vsakem pogledu, zlasti pa v trgovskem in industrijskem, da je odstotek naraščanja prebivalstva vel'ko večji kot v Ne\v Yorku ali Londonu. Zato ie precei verietno. da bo v kakih 10
Kakšna bo letošnja zima?
O letošnji zimi se je že dosti govorilo i in pisalo. Strokovnjaki so primerjal' j letne čase zadniih let in so prišli do za- j ključka. da imamo pričakovati letos po- ; /. mi ze!o ostro vreme. Posebno iz Fran- ! •rije prihaja b nanovedi. proti katerim se j • clia zavarovati samo s kožuhi. Neki j vremenoslovec. član Francoske Akade- i mije. je izračunal, da se ponavljajo izredno ostre zime vsakih 185 let. to ?e • ^■sako četrt mesečno-solnčne dobe. Na ; ■ oncu te periode prideta solnce in me- j ■ce v isti položaj napram zemlii. Ta po- ; :av povz-oča izvestne izpremembe v : klimatičnh razmerah in se ponavlja le- ' ms. vsled česar moramo sigurno raču- j liti z nemilim vremenom. To ie seveda ic eno mnenje. So namreč tudi učenjaki. ki praviio. da se na meteorologe ni mogoče zanesti, ker se v slavnem ravnalo Po momentnni konstelaciji iz-prememb v atmosferi in radi t etra vreme le pogajalo. ne morejo pa Ka točno napovedati. Zato bomo o letošnji zimi 'ahko govorili s sigurnostjo šele tedaj, kadar jo bomo — prestali.
Naraščanje Tokia
Meseca oktobra ie bilo na Japonskem •udsko štetie. ki ie ugotovilo, da ima slavno mesto Tokio okroglo 2,475.000 prebivalcev, to je za 110.000 duš mani v primeri s štetjem pred velikim septembrskim potresom leta 1923,. ki ie zahteval nad četrt milijona mrtvih. V dveh letih se ie Tokio že precej obnovil in s ■em ie tudi število prebivalstva naraslo, vendar je še nad 100.000 mani v glavnem mestu dežele Vzhajajočega solica.
Štetje ie nadalje pokazalo, da število »rebivalstva v središču mesta nazaduje, da pa zato naraščajo predmesria in -osedne občine, kjer je sedaj 955.000 Mudi več. V mestnem pomeriju. ki ima nremer kakih 15 kilometrov, ie sedaj malo občin, ki bi bile velika mesta. Toda v bližnii in dalini okolici jih je vse ooino in so med niirni kraii. ki imaio po več stotiseč prebivalcev. Sedaj dela japonska vlada na to. da se vse te občine v bližnji in dalini okolici združijo v eno, v Veletokio, ki bo kmalu ustvarjen.
Ko se to zgodi, bo imela velika tokijska občina skorai sedem miliionov prebivalcev in bo s tem na tretiem. če ne na drugem mestu na svetu Veliki Tokio bo glede števila duš resno konkuriral \'ew Yorku. ki že sedai tekmuje z Londonom. kar se tiče prebivalstva. Znano e. da se Japonci izredno hitro množe in da iih bo kmalu 70 milijo.iov. Ker je Nio zadnji dve leti več velikanskih ka-
.aupanie proti gospodarju. Ce je Jcv enkrat premagal svojo naravno bojazen pred človekom, potem ie čas začeti s krotenjem in dresuro. Najbolje je leva dresirati malo poprej kakor je lev navajen dobivati hrano. Ker je lev takrat posebno lačen, je izredno živahen in za kos mesa bi storil vse. kar bi bilo v ne-govi moči. Krotitelj vodi leva z bieem, ki ima ria koncu vrvice privezan kos konjskega mesa. Če se enkrat lev postavi s prednjimi ali zadnjimi nogami
Grabežljivost nemških knezov
Ze večkrat se je «Jutn> bavilo s Ho-henzollernci in zlasti zadrfjim nemškim cesarjem Viljemom, ki trosijo narodu pesek v oči in pravijo, da se imajo boriti z gmotnimi težkočami in da žive vse prej kot stanu primerno. Naš.eli smo že. kaj vse zahtevajo nazaj od pru ske države, češ da iim morajo povrniti vse ono, kar so izgubili v dneh prevrata, in še mnogo več. Grabežljivost odstavljene dinastije preseda že tudi Nemcem samim, kakor vidimo iz naslednjega.
Pruski deželni zbor se je v soboto bavjl z vprašaniem odpravnine Hohen-zollerncem. V debati je imel daljši govor tudi demokrat Bartcld, ki ni govoril o svojem bivšem monarhu baš de-votno. Reke! je. da bi bivši knezi gotovo pridobili na slmnatijah v Nemčiji, ako bi se ravnali po bedi. v katero je
pahnila narod vojna in ako bi kazali, da hočejo osebno biti deležni obubožanja države. Toda nemški knezi so šli po vojni po drugi poti. Zlasti zadnji pruski kralj in nemški cesar kaže naravnost neverjetno spretnost, da zaigra še ono trohico s:mpatije. ki je ostala v širokih plasteh njegovih bivših podložnikov. Po slanec Barteld je rekel, da so Viljemo-ve zahteve do pruske države, ki je na robu propada, tako gorostasne, da bi postali Hohenzollernci ne samo najbogatejši liud.ie v Nemčiji, ampak bi se prav lahko kosali z državo, kar se tiče premoženja.
Barteld je zahteval, naj predloži vlada zakon, veljaven za vso državo, ki naj v načelu uredi- odpravnino bivšim knežjim domovom na pametni podlagi in nai iim da le toliko, da lahko izhaia-io kolikor toliko svojemu bivšemu stanu primerno, ne pa da tirajo državo v popolno propast.
S požrešnostio Hohenzollerncev se baviio danes vsi listi, ne samo v Nemči-
Moški čevlji
visoki iz črnega boksa, elegantna oblika,
prvovrstni za Din 217'—
kakor tudi vsi ostali čevlji se dobe, dokler tran zaloga, v detajlni trgovini na Erjivčevi cesti 2
Fran Dmflsi & tli,
Ljubljana.
kralj in kraljica dveh njenih nastopov. Nato ie z enakim uspehom gostovala v Londonu in sedaj nastopa v pariškem «Theatre des Arts Decoratifs», ki je že 14 dni vsak dan rnznrodano.
Kakor smo že poročali, ie v petek popoldne umrla v Londonu kraljica Aleksandra. vdova pokoinega angleškega kral.?a Edvarda in mati sedaniega kraka Jurija. Bolehala ie že dali časa na srčni hibi ki li ie sedai podlegla v visoki starosti 81 let. Krati Jurij ie bi! ravno na lovu. ko ie dobi! vest o rapidnem poslabšanju materine bolezni, a ko ie pribite! k bolniški postelji, ie bila kraliica že mrtva.
Kraliica Aleksandra ie b!'a svakinia ruskega caria Aleksandra NI„ sest-a grškega kralja Jurija I. in sorodnica nemškega cesaria Viljema.
V teh dnevih, ko gledamo na platnu divje zveri, je dvakrat zanimivo, kar piše znani angleški krotitelj zveri major Drake v «Dai!v Express» o metodah. ki jih mora človek uporabljati, če si hoče pridob;ti nak!on;enost kra!;a živali — leva. Stvar morda za nas r.i aktivnost prvega reda, vseeno pa je zanimivo čuti primer, da se lev utegne tako navaditi na človeka, da ne more več brez njega živeti. Pa čuimo. kaj pripoveduje o tem maior Drake:
Imel sem pred leti leva, Billv mu je bilo ime. Ko je izbruhnila voina in sem mora! oditi na fronto, sem bil nrisi'ien oddati ga neki menažeriii v Manche-stru. Toda lev se nikakor ni mogel privaditi na nove razmere: mo<a odsotnost mu je šla tako k srcu. da je trdovratno odganjal vsako hrano in neti dan po moiern odhodu ie ooginil brez slehernega vidnega 7naka bolezni.
Kdor si hoče pridobiti levovo zan-pan;e, mora dnevno prebiti pri njem na;manj tri do štiri ure v kletk'. Krotitelj da vsakemu levu ime. in lev sliši na to ime šVe ♦•»'-»tt, Va^ar *e izgubil
k:-, v no ic ani ie vzbujal po par.š.tih ulicali ogromno senzacijo neki Amerikanec. ki je vodi! na pasji verižici poleg sebe močno odraslo levinjo. Vdomače-na ie bila tako. da se :e ž njo mirno sprehajal po najživahnejši promenadi, ne da bi izzval kak incideit. Policija ga je hotela sicer sprva v njegovih ekstrava-gantnih sprehodih ovirati, ko pa se ie prepričala, da ie levin.ia res popolnoma krotka in vdomačena, mu ni delala na-daljnih sitnosti.
Ponesrečeni podmornik «M 1».
V petek smo obširno poročali o tragičnem koncu velikega angleškega podmornika «M 1», ki se ie potopil 15 milj južno od Devonporta. Na podmorniku je bila posadka 73 mož, med niimi pet oficirjev, ki so morali, zaprti v potopljenem podmorniku. umreti strašne smr-
minutni molk. nakar je vojaški duhovnik intoniral himno za «one. ki so v nevarnosti na morju«. Po himni, ki io ie pelo celokupno moštvo, je opravil duhovnik zadušnico. ki io ie končal z besedami: Pričakujemo vstajenja niihovih teles, ko bo morje vrnilo svoie mrtve. Godba ie zasvirala državno himno. Sledil je mornarski pozdrav.
Nato so spustili mornarji v morje štiri velike vence ki so iih poslali poveljnik atlantske vojie mornarice, poveljnik podmornikov. angleški prestolonaslednik in angleška vlada, kakor tudi vence in šopke svojcev ponesrečenih mornarjev. Nemški potapljači v Ply-mouthu. ki čakajo tam na ugodno vreme, da preiščejo na kraju nesreče dno morja, so poslali brezžično brzojavko, v kateri pravijo, da so duhov io združeni z angleškimi mornarji, ki žaluieio nad jeklenim grobom nesrečruh žrtev.
ali z obojimi naenkrat na piedesfal. ki je nalašč v ta namen v kletki postavljen — to je prvo. česar navadno leva nau-če —. mu vrže krotitelj kot nagrado večji kos krvavega mesa. Ko ga lev pogoltne, se stvar nadaljuie toliko časa, dokler kralja živali ne mine potrpežljivost in lakota. Drake prinoveduje, da je nekoč doma vzgojil mladega leva. ki ga je potem, po šestmesečni dresuri oddal menažeriji. Od tistega trenutka se lev ni več zmenil zani ter se ie no-polnoma posvetil, da se tako izrazimo, svoiemu čuvaju, ki mu je donašal hrano. Poleg tega pa je sklenil intimno prijateljsko vez s psom. ki mu ie bil v de-tinski dobi njegov najljubši nrijatelj pri igranju. Pes, ki je vzgojen skupai z levom, ostane vedno gospodar situacije in se kralia živali niti naimanj ne boji. Pre?e hi skorai smeli trditi obratno . . .
Tako piše o levu maior Drake. Ce je vse res, seveda ne moremo jamčiti. Vsekakor pa ie gospod Hagenbeck drugega mnen:a. Kdo ima boli prav. ie težko odgovoriti, zakaj vsaka stvar na svetu '"e individualna.
j. Suc*'v:
Klobasa in ljubezen
V patriarhaličnem mestecu blizu stolne Ljubljane je živela Zmičkova Gabri-elca, ki ie naličila povsem balončku, ki ga čez noč v gorki sobi privežeš ob stol ter se zjutrai ne more povzpeti do strona. vendar pa še v višini pliuvalnika lebdi nad tlom. Enačila ie tudi lilijam na polju, ki ne sejeio in ne žaijejo. ki jih Pa vendar redi nebeški oče . . . Zakaj živela ie od vdovrrine. ki io ie nre:emaia ;z blagaine društva »komisionariev« r, z. z o. z., kier ie njen pred nekakimi devetimi leti umrli Jakec bi dolgoletni član predsedništva In poleg tega ie zalivala grobove! Kadar ie ia Žalah odbila tretja ura popoldne, je vzela v roke svojo zelenoboino škropilmeo ter se napotila ro strmi poti na pokopa^šje Tu ie imela v oskrbi skorai 15 rodbinskih grobov, čiiih zalivanje je vršila v abonmaju.
In iz njenih pegavih rok je v vročih dnevih čez kli.ičnike in roževce lil krotek dežek Število izpraznjenih škropilnic ie odgovarjalo vsoti določenega ho-noraria. Preko groba Hutaževega Drei-četa ie iz'ivala pravcata povodeni. kot bi si hotela pripraviti nožno kopel . . . dočim pa poleg ležeči pismonoša ni baš
trpel pod utrgom oblaka . . . Sicer ic Pa njena naklonjenost bila vzvišena nad roistvom. staležem in honorarjem.
Pogostokrat ie po zadniem brizgljaju govorila skozi rože. travo in zemljo z mrtvecem v grobu na način, kakor bi, recimo, govorila skozi pritlično okno s h'šno oskrbn:co. Tako nekako, kot bi skozi kuhinisko steno klicala svoio go-stačinio na kavo ... ali Pa da ie žiga I o j že zadosti vroče . . .!
»Kaj. ti, Klicabirt, kdo bi si mislil, da bo tvoia Marička preko noči postala branievka . . . včeraj sem bila nri .i ie i na štantu. Pa misliš, da mi ie plačala? Ze pol leta mi dolguje za zalivanje tvojega groba! Toda vsak teden dve zidani flor nogavici strgati, to zna ... in na tvojem grobu bi lahko rastle gobce, to bi iei bilo vseeno . . . tej cafuti! Toda prihodni'č vzamem škropinico ter ž nio tako dolgo biiem v nieno halogasto bu-bi-frizuro. da me bo živ dan pomnila!'-.
Mrtveci za nio niso b;li mrtvi Oni so bili nieni odiema!ci in stari p^znnnci. in Gabrijelce bi ne zadela kap, čim bi mrtvec iznenada splezal na svoi nagrobnik ter »o onozoril: »Maio več vodke bi moiim nageličkom pač ne škodovalo, Gabriielca!«
Sicer .ie živela v nevzvalovanem duševnem miru tia v en dan. Sedai je sle-
herni večer čitala roman: ?>ln ljubezen tiči na vsakem potu . . .!« Gabrijelca ni poznala odvečne ljubezni, čeprav ie imela še uric kot cvetoče češolievo drevo. polno cvetja in jesenskih obljub.Vča-sih ie pri čitaniu romana povsem mehanično pogledala skozi okno. kakor bi stikoma s tem morala mimo priti ljubezen Toda v »Sajspohu«. ki ie tekel tik ulice, so plovnle le prazne stekl"n:ce. med:cinske flašice in vtopliene mačke. In od nekdoniih medeni spominov tudi ni imela rrida užitkov. Če ie rajnki njen Jakec rožno v noč primaha! domov. ;e stonn'šče že vnanrei znd:ša'o po vinskih duhovih, kakor če bi z vinom nreobložen vrz zašel v žganorno . . . Jakcu. ki ie b:l vaie.i prenosa k'aviriev. se je v takih urah ves svet dozdeval lahek kot perje .. . In kmnlti so M°li netrole?kn. valjar in krožniki po tleh. Sicer je bil pa sila d-^ber človek. Posebno no procesiji na Tclovo. ko ;e smel držati za drog »Neba« ter ie do večera d:šal po kndi-lu . . . V niegovi zadmi nri mu ie Gabriielca še enkrat napolnila knznr?H; ter mu obljubila, da se bo vseh zakonskih izkušniav vzdr'evafa. če bi ž njim š'o proti ko"*". Ma kar ie nastal okr-g Jakca mrak. v katerem ie zgornii konec svoiega podzghvnika zamenia! z vrčem. potiskajoč £2 v usta — ter ie tako
vsplaval . . .
Svesta si obljube, ie Gabriielca od-sihdob živela brezžema — do danes, ko ie solnce gorko kot razsta>en umetni med hitelo preko streh in ulic. Zrak je vibrira! vročme. kakor bi se na vsakem koncu na ra'niih pekli voli in klobase.
In Gabriielca je s svojo škropilnico hitela od gr<~ba do groba. Koncem pohoda ie nrišla zopet do groba svojega Jakca. Sedla je na granit,ii kamen, izvlekla iz pompadurke klobaao ter počela lupiti.
Tedai pa je šel mimo grobar Mihec. Pred seboi ie na naličino konico nabada! papirne odmetke ter jih meta! preko žalu'"k čez z;dov!e . . . Kot neoravil no stavljen vzklicai. ki ie v večni nevarnosti. da se vsak trenofpk zradira!
Mihec ie ravno premišlial. da li bi se mora! zonet briti. ko mu pod nosom za diši klobasa. Gabriielca ie tedai sedela ravno nred njegovimi nogami. Od razmotrivan;a se je sedaj ope! na nredočbo britve in že si ie v duhu odrezal kos Gr.briielčine klobase, čfje črevo ie izobesila v veievie žaluike. da ie zgle-da'o kot okrasek božičnega drevesa.
Mihec ie imel doma angora mačka, za katerega je nabira! kloba^ne odoad-ke. ki iih ie uvezaval v svoi robec ter jih zvečer mačku navezal na rep.
j »Slišite. Gabriielca, ali boste kožo tu-j di pojedla?« io ie ogovoril.
»Ne. to že lahko imate . . . pustila sem na koži celo malo klobase . . .« In globoko milosrčje ie mahoma preplovilj obširno prostornost niene notranjosti Dala mu je še več.
In Mihec se ie v tei miloti vidno tajal. Ves njegov uradni nimbus je od niega zdrčal kakor ledenik v dolino. Spomlad je zrla iz niegovih zenic, ki so zgubile svoio sličnost z biljardnimi kroglami ter se nakitile z bleskom električnih žarnic, z leskom zasilnih svetilik na gledališč-nih galerijah. Obesi! ie svoio uradno čepico nad Jakčevo bronsirano votivno tablico.
Gabrijelca ie videla !e še. da je naslov njenega romana zasiial kot svetlopisna reklama . . »In liubezen tiči na vseh potih . . Vse okrog nie ie bilo tapecirano s pošev.io nalepljenimi znamkami .. . Le Mihčeve mustnče so še segale v njeno obzorje. Igrala se je ž njim kakor z dresiranim slepovožem. In Mihec ie odšel po vino.
Zdavno ie že noč prevlekla nebo s črnim kitaiskim tušem, ko ie Gabriielca 7. grobariem Mihcem še vedno sedela na Jakčevem granitnem spomeniku ter — pila.
Mihec ie vrč postavil sredi Jtroba. raz
Zopet ekspedicija na sever
Poleg Amundsena in v megleni daljavi tudi Nemca «dr. Eckenerja® vzbuja največjo pozornost francosko - norveška polarna ekspedicija. ki nastopi najbrže že prihodnje leto svojo pot na sever. Posebnost te ekspedicije je, da ima več manjših ladii posebnega tipa. Na čelu te ekspedicije stojita francoski pomorski poročnik Sales m znani Norvežan Sverdrup. Francoski ministrstvi za mornarico in za prosveto sta stavili potrebna sredstva na razpolago, da se omogoči ekspedicija. Javnost se mnogo zanima za male ladje Sverdrupa, o katerih pa se varuje stroga tajnost. Ve se le, da se gradi na Norveškem šest posebnih ladij, ki plavajo po vodi, pa splezajo tudi na suho in se z lahkoto gibljejo preko ledenih plošč. Načrte za te ladje je izdelal Sverdrup.
Ekspedicija namerava že koncem aprila prihodnjega leta zapustiti Spitz-berge proti severu. S seboj bo imela tudi dve vodni letali, s katerima hoče preiskati pokrajino okrog severnega te čaja. Spustiti se nameravajo tudi na pol in ostati ondi kakih 10 do 12 dni.
Z druge strani pa se doznava, da so se pri gradbi teh tajinstvenih ladij — dvoživk, pojavile nepričakovane težko-če, in da ekspedicija prihodnje poletje nemara še ne bo mogla nastopiti svoje vožnje.	_
Epilog k procesa grofice Bothmerjeve
Berlin. 18. nov.
Kakor je »Jutro« že poročalo, je morala grofica Bothmerjeva takoj po obsodbi nastopiti kazen. Sodišče ni ugodilo prošnji njenega zagovornika, ki je nastopil za to. da bi se kazen za nekaj časa odgodila. Ob tričetrt na enajsto uro zvečer ie obsojenka sedla v avtomobil katerega je najela sama, in se je odpeljala v spremstvu stražnikov v zapore, ki ležijo na Linienstrasse. Pred poslopjem se je zbrala precejšnja množica radovednega občinstva, ki ie hotelo videti, kako bo dama izstopia in odkorakala v ječo. Policaji pa so ljudi razpršili in predaja grofice v ietnišiico se je izvršila brez incidenta.
Še pred grofico pa je ravnateljstvu jetnišnice dospela vest, da namerava obsojenka izvršiti samomor. Radi tega so odvzele strežnice in čuvaji obsojenki ves nakit, steklenice, čaše in krožnike, katere je prinesla s seboj. Tudi jedilno orodje ni smelo ostati v posesti grofice. Bothmerjeva je radi tega omedlela. Glas no ie zatrjevala svoio nedolžnost in pla-kala. Ko se ie osvestila, je vprašala, kam so izginili njeni predmeti. Strežnica jo je potolažila, da jih dobi nazaj, kadar iih bo potrebovala. Po teh besedah se je grofica vidno umirila in legla spat. Noč je prebila dobro, naslednje jutro pa je velela poklicati zagovornika, kateremu je naložila vložiti vzklic na sodišče, da se doseže revizija obravnave.
Demokratičen lord
Lord Apsley, konservativni poslanec angleškega parlamenta iz Southampto-na, se je hotel sam prepričati, kako se da zaslužiti v Avstraliji. Iz te dežele so namreč prihajale o možnosti zaslužka vesti, ki so si druga drugi nasprotovale. Ene trdijo, da vlada v Avstralci velika beda in zato strašna brezposelnost, druge pa vedo povedati in je deloma tudi razvidno iz uradnih statističnih podatkov, da v Avstraliji ni slabega zaslužka za onega, ki hoče delati.
Lord, ki je najstarejši sin grofa Bat-hursta in kot tak član visokega angleškega plemstva, se je odločil, da gre sam v Avstralijo in da poprime za vsako delo. da bi se tako na lastne oči pre. pričal, kaj je pravzaprav na stvari. Nadel si je ime svojega sluge, ki ga je imel za časa vojne, Georgea Botta, in je popolnoma neopažen potoval po petem delu sveta kot navaden delavec. Pred kakimi osmimi meseci je prišel v Avstralijo. Najprej je nastopil službo kot poljski delavec na farmi, kjer je delal za 20 šilingov (približno 270 dinarjev) na teden in ob popolni preskrbi. V tej službi je lord dobil vpogled v razmere v avstralski živinoreji. Šel je dalje in se udinjal pri kmetu za hlapca, kjer je večinoma pasel živino in delal na polju. Najljubše delo mu je bilo oranje. Čez nekaj časa je obesil tudi to
službo na klin in šel v rudnike, kjer je opravljal vsakovrstno delo. Ko je dodobra spoznal razmere tudi v tej stroki zaslužka, je šel med transportne delavce in vozil po cestah cize. Po dobrih osmih mesecih se je lord Apsley pred par dnevi vrnil domov na Angleško in objavil svoja opazovanja.
Poslanec pravi na podlagi lastnih izkustev, da v Avstraliji nikakor ni težko dobiti zaslužka; seveda je treba delati. Avstralija je še zelo deviška dežela, ki nudi obilno dobrega kruha za one°">. ki je podjeten ln ni len. Dežela je še zelo redko naseljena in v zelo mnogih strokah manjka delovnih sil. zlasti v kmetijstvu. V industriji je res nekaj brezposelnosti, vendar tiči vzrok v tem, da vse tišči v mesta, kjer naravno kmalu ni več prilike za zaslužek. Na deželi pa se vsakomur obeta bodočnost.	__
Polom budimpeštanske banke
V	Budimpešti je bil te dni zopet polom bančnega zavoda, ki je spravil mnogo ljudi na beraško palico. Gre za banko Josipa Langa. ki je imel že mnogo let v bližini zapadnega kolodvora skromno menjalnico.
V	pondeljek je Lang nenadoma izjavil, da je zašel v plačilne težkoče in da mora ustaviti izplačila. Par ur potem je bilo prijavljenih policiji že 160 kazen skih ovadb. Lang je imel številno kli-jentelo, ker je bil njegov dru«" Koch svojčas detektiv nri policiji v Budimpešti in je izrabil svoje mnogostranske zveze za pridobivanje klijentov. V torek je prišel Lang na policijo in povedal, da je njegov glavni blagajnik in drug Koch poneveril skoraj ves denar in izginil. Policija je napela vse sile in kmalu potem iztaknila Kocha na stanovanju njegove prijateljice in ga prijela.
Defravdant, ki se rad imenuje »vitez Koch», je bil svojčas detektiv varnostne straže v Budimpešti, pa je moral zapustiti službo, ker se je kompromitiral za sovjetske vlade. Znan je bil tudi na dirkališčih v Budimpešti in na Dunaju, kjer je strastno igral in zgubil velikanske zneske. Doslej cenijo ponever.iene zneske na dve milijardi madžarskih kron (nekaj manj kot 2 milijona dinarjev). Pri zasliševanju je Koch izjavil, da je zadnji dve leti izgubil v raznih igralnicah in na dirkališčih velikanske vsote. Policija je prijela tudi Langa. ker sklepa, da je Koch postopal z njim sporazumno.
Oškodovanci naravnost oblegajo policijsko ravnateljstvo v Budimpešti, ker hočejo zvedeti, kaj je z njihovim denarjem. Oškodovani so večinoma obrtniki, trgovci in delavci.
Samomor - kače
Pred kratkim se je pripetil v Hamburgu dogodek, ki je vzbudil med prebivalstvom izredno pozornost. Ravnateljstvo zoološkega vrta je namreč objavilo vest, da je ena izmed najlepših kač, kar jih ima zoološki vrt, boa con-strictor, ki so jo šteli med najčudovitejše eksemplarje njenega rodu, — storila samomor, in sicer na povsem nenava- ! den način.
Kača. ki jo je prijela nenadna lakota, : je melanholično stikala po svoji stekleni kletki za hrano, ko se je naenkrat njen nos zadel ... ob njen lastni rep. Boa se je brez premisleka vrgla na ne-nadejanl plen, zapičila vanj svoje dolge, ostre zobe ter začela pohlepno goltati svoj lastni rep.
Upravičena je domneva, da se kača ni zavedala — vsaj sprva ne, — da požira del svojega lastnega telesa. Ko pa je spoznala svojo usodno zmoto, je utegnilo biti že davno prepozno, zakaj njeni zobje so se pregloboko zapičili v dozdevni plen. Kača se je na svo'em repu zadušila. Ko so drugo jutro prišli pazniki v njeno kletko, da ji prinesejo hrane, so našli v njej velik zelenkast obroč brez življenja, ki je zelo naliko-val simbolični sliki, predstavljajoči večnost (kača, ki požira svoj rep).
Neprostovoljni samomor boe je vzbudil, kakor omenjeno, med prebivalstvom veliko zanimanje. Najbolj pa je presenetil ravnateljstvo zoološkega vrta, zakaj kača je imela vedno dovoli hrane na razpolago in ni nikdar kazala znakov nezadovoljnosti.
1231
SflT Radio aparat
s katerim si otvorite svet! Le majhni nabavni stroški. Oglejte si in preizkusite ga v trgovini
J. GOREČ, palača Ljubljanske Kreditne banke.
Izkupil jo je
V	petek zvečer je hotel nekdo vdreti v veliki hotel v Berlinu, pa je moral svojo drznost drago plačati. Vlomi'ec je splezal na zunanji strani hiše po žlebu navzgor do prvega nadstropja in skočil skozi okno v sobo.
V	tem trenutku sta stopila v sobo zakonca, ki sta prišla malo poprej iz Curiha in se nastanila v hotelu. Prvi hip sta se zakonca ustrašila, ko jim je z okna stopil nasproti mož z nabitim revolverjem v roki. Gospod, znan švicarski športnik, si je kmalu opomogel od prvega strahu in se vrgel na vlomilca, ki je ustrelil. Krogla na je lahko ranila Švicarja na čelu. Gost je imel prisotnost duha in je pograbil vlomilca, ki ga je kratkomalo vrgel skozi odprto okno.
Drzni vlomilec je priletel skozj okno na pločnik in obležal z zlombenimi nogami in počeno lobanjo: dobil je tudi hude notranje poškodbe. Takoj je prihitela poMciia. ki ga je orepeliala v bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da bo okreval. Redarji so takoi	Švicarja in njegovo ženo, ki sta jima k' kako je prišlo do tragičnega dogodka.
Obubožani nadvojvoda
V Salzburgu se je vršila te dni pod predsedstvom sodnika dr. Maserja zanimiva obravnava. Sedemindvajset bivših uslužbencev bivše nadvojvodske hiše toskanske je tožilo upokojenega genera'ne?a polkovnika Jožefa Ferdinanda Habsburškega radi "drrnsta iz službe brez odnravnine. Tožitelje 'e rastoča! odvetnik dr. Zalman z Dunaia, toženca za advokat dr. Ba^ach. Sodišče ie zaslišalo služinčad in toženče-ve priče. S!edn'e so izpovedale, da živi nadvojvoda sedaj v ze!o skronnvh razmerah. Ima namreč samo 573 šilingov pokojnine mesečno. Včasih ie bi!o popolnoma drugače. Toskanska hiša je ime!a svoj poseben družinski fond. v katerepra so se stekali dohodki posestev Schlackenberg na Češkoslovaškem in nepremičnin v Toskani. ČSR. na ie on-dotna posestva zaplenila ter jih proglasila za državno last; Italiia je stori'a takisto. Kar je ime! nadvojvoda denaria. ga ie zabil v vojno nosoiilo. Na ta način je prišel ob vse. če ne bi imel pokojnine kot bivši oficir, b! moral prosia-čiti a'i umreti od lakote, hoditi gol in bos ter se obesiti na prvo vejo.
Dunajski Babilon
Avstrijci kaj radi trde, da je njihovo glavno mesto Dunaj skozi in skozi nemško. Da pa temu ni tako. dokazuje že dejstvo, da je pred vojno veljal Dunaj za — največje češko mesto, ker je prebivalo v njem več Čehov kakor pa v Pragi sami. To se zdi na prvi mah neverjetno, je pa le res.
Pred vojno ni bila Praga še tako velika kot je dandanes, ko ima nad 700.000 prebivalcev, odkar se je kmalu po prevratu združila s sosednjimi mesti v eno občino, prestolico Češkoslovaške republike. Še pred kakimi 20 leti ni imela Praga mnogo nad 300.000 prebivalcev. Na Dunaju pa je takrat stanovalo toliko čehov in tudi Slovakov, da je bilo njihovo število večje kot v takratni Pragi, ki je imela izredno mnogo Nemcev. Nekaj podobnega je bilo pred vojno s Trstom, ki je bil največje slovensko mesto in je stanovalo v področju tržaške občine z vsemi predmestji več Slovencev kot v središču Slovenije, Ljubljani. Dandanes je to seveda drugače. Po prevratu se je toliko Čehoslovakov izselilo z Dunaia. da je največje njihovo mesto posta'a njihova naravna pre-stolica Praga, kakor se je tyo zgodilo tudi z Ljubljano.
Zanimivo je, kakšen je Dunaj v na-
rodnostnem in jezikovnem oziru po vojni Tudi po prevratu je ostal Dunaj še vedno Babilon, kar se tiče prebivalstva. Na razpolago imamo statistiko avstrijskih oblastev po ljudskem štetju z dne 7. marca 1923. Tedaj je imel Dunaj 1,855.780 prebivalcev in je torej za skoraj četrt milijona duš manjši, kot je bil pred vojno, ko je stal glede števila prebivalstva v isti vrsti s Chicagom, to je nad dva milijona ljudi. Leta 1923. je bilo n^ Dunaju avstrijskih državljanov 1.632.590, inozemcev pa 223.190. Med temi je bilo največ češkoslovaških državljanov češkoslovaške ali nemške narodnosti. Naših severnih bratov je na Dunaju 119.595. to je 51.29 odst. \seh inozemcev in 6.41 odst. skupnega prebivalstva Dunaja. Številke se do danes niso mnogo spremenile.
Za Čehoslovaki pridejo poljski državljani brez razlike narodnosti, ki jih je okroglo 40.000 Madžarov je 20.000, Nemcev iz rajhs 15.000. Rumunov 10 tisoč, Jugoslovenov 9000, Italijanov 4000 itd.
Kar se tiče jezikov, je bilo leta 1923. na Dunaju 1.745.426 Nemcev, med njimi 1,575.277 domačinov in 170.149 inozemcev. Čehoslovakov je bilo vsega skupaj po jeziku 81.344, od teh avstrijskih državljanov 48.352 in ostanek 32.992 inozemcev, večinoma češkoslovaških državljanov.
V odstotkih ie imel pred dvema letoma in pol Dunaj, kjer prebiva skoraj ena tretjina vseh Avstrijcev, od skupnega števila duš 4.36 odst. Čehoslovakov, ki stanujejo večinoma v X. in XX. okraju, ki sta bila že tudi pred vojno najbolj češka, tako da so imeli Čehi in Slovaki včasih v njih večino.
X Posledice prevelikega bogastva. Škof dr. Thirkfield v Chattanoogi v Zedinjenih državah je imel pred kratkim na zborovas nju metodističnih škofov v Buffalu žgoč go vor, v katerem je žigosal razkošje in ekstra« vagance, ki so se razpasle v Ameriki. Rekel je, da preti Ameriki nevarnost, da po* zabija na dolžnosti, ki jih ima na svetu. «Zedinjenim državam preti huda nevarnost s strani prevelikega bogastva«, je dejal škof «in teža zlata, ki se steka k nam iz vsega sveta, nas tišči k tlom. Po vojni smo po« stali neverjetno bogati, toda kažejo se že škodljive posledice tega zla v vedno večji potratnosti, razkošju, brezzakonitosti in kos rupciji. Nevzdržno drvimo po poti. po ka« ter! je korakal stari Rim pred svojim pro« padom 1»
X lz dežele ledu in snega. Oddelek seve« rozapadne kanadske policije na konju se je te dni povrnil iz Baffinsove dežele, kjer je bil nad leto dni na raznih ekspedicijah. Pa« tnilja je v tem času napravila nad 3700 ki« lometrov na jugu na konju, na severu pa s psi in sanmi. Glavna naloga tega policija skega oddelka je bila, da preišče razmere v Keevalu, kjer so lani fanatični Eskimi umorili dva misijonarja.
X Amundsenova ekspedicija. «Afren Avls» v Oslu piše, da je podpisal Šved Malmgreen pogodbo, da se udeleži prihod* nje poletje Amundsenove ekspedicije v Se s verne polarne kraje. Malmgreen je bil mes teorolog pri Amundsenovi ekspediciji z Iad« jo «Maud», ki se je pred par meseci povr» nila s svojega triletnega potovanja iz po« krajine večnega ledu. Najbrže bosta tudi kapitan Wisting in Hansen, ki sta sc tudi udeležila te ekspedicije, spremljala Amund« sena na sever.
X Konec sveta — 6. februarja 1926.! Ta ali oni izmed naših čitateljev se bo morda še spominjal senzacijonalnih prorokb, ki jih je podal pred dobrim letom častivredni go« spod Robert Reidt, prorok po poklicu. Pre« rokoval je namreč, da bo nastopil 6. febru« arja 1. 1925. konec sveta. Seveda je bilo ne» šteto število onih, ki so vzeli in vrele nje« Rove besede resno. Na predvečer usodnega dne so se nekateri obesili drugi pa so jeli razsipati svoje imetje, rači-najoč — v osta« lem povsem pravilno, — da ne bodo mogli ničesar vzeti s seboj na oni svet. Ko so se
drugo jutro zbudili in videli, da teče živ, ljenje v starem tiru naprej, jih je kakopak bolela glava po preobilem uživanju, toda — iztreznili so se. Zdi se pa, da se ni iz, treznil gospod Robert Reidt. ki mu očividno njegova zmota v datumu ni šla preveč na živce. Kajti Robert Reidt objavlja novo pro iokbo. Priznava, da se je lansko leto zmotil, ter navaja kot usodni dan, ki bo napravil konec našemu pozemskemu življenju, dan 6. februarja leta 19261 Upati jc, da sc bodo našli tudi letos ljudje, ki bodo verjeli po, pravljeni prerokbi, prepričani pa smo trdno, da med njimi ne bo gospoda Conana Dovla!
X Študentovska šala. Dijaki na neki man, chesterski gimnaziji so si zadnjič dovolili šalo, ki je končala precej neprijetno zanje. Napadli so v naskoku oddelek za umetnost in obrt, razbili šipe in bombardirali poslopje z gnilimi jajci, smrdljivimi bombami in s plesnivim sočivjem. Vmes je poseglo dva.-najst policijskih stražnikov, ki pa so jih raz. boriti študentje kratkomalo zgrabili, jim slekli uniforme in jih poslikali z rumeno barvo. Medtem so prišla ojačenja in razvne. la se je med obema taboroma pravcata bit* ka s palicami in kamenji. Deset študentov je bilo aretiranih. Na obeh straneh jih je bilo precej ranjenih.
Bruno Kastner Ellen Richter
sta glavna junaka filma
»Polet okoli sveta"
Start te dni v kinu „Dvor"
X Viharji na Atlantskem oceanu. Že več dni divjajo na Atlantskem oceanu in na ameriški obali silni viharji, ki so povzročili že precejšnjo škodo. Ob obali Nove Fund-landije se je v viharju potopil ameriški ob= režni parnik «Marrell», pri čemer je utonilo devet mož posadke. Hudi viharji divjajo tudi ob obrežju Islandije, kjer so zahtevali štiri človeške žrtve. Posebno močan Je bil vihar na severu otoka, kjer so velikanski valovi poplavili ribje zaloge pri Bolungar* viku. Skoda je ogromna, ker je morje od« neslo s seboj velike množine rib. Na južni obali Islandije se jc razbil nemški parnik Posadko 14 mož so rešili ribiški čolni.
X Velik požar v New Orleansu. V četr= tek zjutraj je izbruhnil v New Orleansu v Zedinjenih državah na obrežju Mlssissippis ja velik požar, ki je napravil ogromno ško= do, ki jo cenijo na tri milijone dolarjev. Ladje so pravočasno rešili, izv^emši japons ski parnik, ki je baš razkladal 75.000 vreč kave. Parnik se je vnel in je zgorel ves to» vor. Človeških žrtev ni bilo, ker so se po= sadke pravočasno rešile in so parnike hi; tro spravili iz nevarne bližine ognja.
X Gradbena delavnost na Angleškem. Po uradnih podatkih je stanovanjska beda na Angleškem in v Walesu, ki je bila do pred kratkim, kakor povsod na svetu, šc zelo občutna, precej nazadovala in v neka« terih krajih že popolnoma izginila. Pred voj no so računali s tem, da zadostuje za na« raščajoče prebivalstvo, ako zgrade po 80 tisoč hiš na leto. V zadnji poslovni dobi, od lanskega do letošnjega marca, ni bilo na Angleškem zgrajenih nič manj kot 137.000 hiš. Zadnje mesece se je stavbna delavnost še povečala. Na Škotskem je v tem pogledu nekaj slabše, ker tam ne drži zidanje hiš koraka z naraščanjem prebivalstva in se v nekaterih mestih še vedno pojavlja občutnu pomanjkanje stanovaj, ki ga pa upajo kxna< lu odpraviti.
X Pariški tlak. Devet desetin pariških cest je tlakovanih z lesom ali granitom, ostal desetina pa z asfaltom. Novi prcfekt je dal iz finančnih razlogov preiskati, ka-tera vrsta tlakovanja je najbolj primerna. Inženjerji so prišli do zaključka, da stane kvadratni meter lesenega tlaka 4.90 frankov na leto, ista površina granita pa 2.68 in as> falta 2.66. Ako bi se vse ulice in ceste v Pa« rizu tlakovale z asfaltom, bi to pomenjalo prihranek petih milijonov frankov na leto.
T?t oc vaMe
če ne verjamete, da eden par
nogavic e žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
„kljufc"
traja kakor štirje pari drugih Zato kupite eden par in pre-' piičajte ce. Dobivajo se v orodaialnah. iv
katerega se je svetlikal liki steklena obla na vrtu. Na straneh vrča je teklo nekaj kapljic nizdol... In cizele so skozi zemljo.
Tedaj ie tlesknil vlažen poljub skozi noč. In pokopališčno zidovje ie postalo stena blazinjaka . . .
Nakrat pa Je odskočila gomila kakor pokrov skrinie zaveze, in Jakec 2mi-ček se Je vzpel nad zemljo . . .1
»A tako tedaj?« so bile njegove prve besede, ki so zvenele doneče, kakor bi prihajal iz notranojsti praznega stanovanja ...
Ko je Gabrijelca videla in slišala svojega Jakca v njemu nekdaj tako običajni štimungi. se je v njeni zavesti zdajci poiavil velik pretrg. Pozabila ie v tem trenotku celo na njegovo smrt in sploh na vse. kar je bilo vmes.
Njegov bobneči glas ii je.predočil sliko one ure. ko je svoj zadnji krožnik s palačinkami vred vrgel ob tla.
»Ježeš. ti norec ti! Kai pa imaš jwpet? Ali ti naj zopet napravim palačinke, da jih pomečeš v kot? Ha?«
»Glej jo no. ti bi rada začela s palačinkami . . .! Povem ti pa takoj, da nisem prišel radi palačink sem, marveč radi tebe . . .«
»Kravata ti visi zopet poševno — za božjo voljo — in ovratnik je tudi uma-
zan .'. .!
»Gabrijelca. kako prideš ti do tega človeka tukaj . . .?«
»Seznanila sva se pri klobasnih odpadkih.« ie odgovorila s sigurnostjo, kakor bi šbo za zar:<:nik.
»Kdo bi si to mislil, da boš ti . . .!«
»Sedaj pa kar molči. Ali na ho^š morebiti vprašati, kdo bi bi! o tebi riutil. kar so mi pozneje povedali, recimo, o tisti Barbki . . .!
Pri besedi Barbka se je Jakec skoraj za čeveli globoko oogreznil v zemljo ter Je komaj vzmogel izustiti besede:
»In ti s takim vzklicajem!«
Mihec je ta naziv ulovil s koncem svojega službenega jopiča, radi česar je nastala žalitev uradne osebe, zvlekel 'e izpod jopiča papirnate manšete. si na niih zabeležil besedo »vzklicaj« ter od Jakca zahteval legitimacijo. Toda Jakec. ki je v svojem jopiču nosil zgolj izvod Statutov društva »komisijonarjev«, i«
molče pokazal na svoj nadgrobni aad-pis-
»Ne boš« je odvrnil užaljeni Mihec, »nadgrobni nadpis ni zadostna legitimacija! In sploh se niste pregrešili proti uradni osebi, marveč tudi proti službenim predpisom, ki zahtevajo, da imetniki zaporednih grobov ne smejo prestopiti prostora, ki Ka jim je odkazala
pokonališčna uprava i.i da brez pravega vzroka nikakor ne smeio zapustiti predpisane jim g'obine 180 cm! Kar z menoj, da vas vp:šem v kazensko listoi«
Ker pa ie Zmičkov Jakec stal v svojem življeniu že tolikrat v listah in v kazenskih registrih, je hotel sedai vendar že imeti enkrat svoi mir . . .
Rajši je lege! v grob. nego da pride na listo. Na mah je izginil v globini.
In tako je prišlo: devet mesecev pozneje sta Gabriielca i.i Mihec v ekstra-sobi pri »Nebeškem očetu« praznovala svoj poročni dan in obenem krst. In ves teden ie Mihčev maček žrl odpadke klobas, ki so preostali od poročne mize .. . Zakaj — ljubezen tiči na vseh potih ...!
L Z.:
Moda
I. Gospod.
Po brevirju o eleganci brez zmote lehko ugane, kako se mu ie oblačiti za sprehod, obisk in potovanje, za soort. flirt in pohajkovanje, — samo to nikjer ne stoji, kako in v kai se ti ie obleči, kadar se lotiš kakega dela. Človek, ki so mu vse uboge misli v obleki, tako kar nenadoma stoji s prazno glavo, ker v nobenem brevirju o eleganci ni zapisano
pravilo glede delovnega oblačila.
To ie obupno!
2e ob preprostem pesnikovanju se moderni pesnik utegne hudo pregrešiti zoper deseto muzo Modo. Na Angleškem in zlasti v Parizu bi se za vselej diskvalificiral, če bi oblekel smoking in se pokril s cilindrom, kadar blagovoli za'ahati Pegaza, a večdejanska drama se mu zlahka posreči, če jo piše v svetlomodri pižami iz čiste svile: le nepomembni sonetie in balade z nekrvavim koncem se dado pestniti tudi v ka-riranem suknjiču.
Zelo važna ie ovratnica za dramatika in zlasti za skladate!ia. Shakespeare ie sicer včasih ovratnico kje pozabil in Beethoven je »Fidelia« komponiral brez vihraioče pentlje, ali to dejstvo ie pre-osamlie.io. da bi smelo veljati za izjemo pravila: pravilna ovratnica ie za duhovitost drame in za mogočnost dobrega kontraounkta tako potrebna, da ti brez nje utegne najspretneie zasnovana drama zvodeneti v plitko banalnost in .tajbučneia. in naibučneja sinfo-nija izzveneti v hreščečo disharmonijo.
Težji je problem glede obleke za filozofe. matematike in prirodoslovce.
Kantu, n. pr„ se je lahko zgodita. da ie brez cilindra prišel na cesto, in tega še opazil ni, ko se je odkrival; to so tačas
imenovali kritiko čistega razuma. Leib-niz Je bil. ko se mu je posrečil prvi diferencialni račun, v srajci z gumbi iz biserne matice, Galilei pa ie nosil, ko ie pogodil zakon o težnosti, ponočno srajco s širokim ovratnikom.
Iz tega se vidi, da moda tačas ni bila posebno enotna in nepripravna.
Danes ie mnogo napredneja in kritič-neja; danes ie zunanjost poglavitna zadeva in zlahka nadomešča notranjost.
Zanjo naj ima skrb, kdor hoče slavno živeti in še po smrti češčen biti.
Rekel sem.
2. Dama.
Moda. saj veste, ljubi moji. je ženskega spo!a. To pove dosti.
Ženska brez mode ni ženska, moda brez ženske ni moda. To pove še več in vse.
Moda je kraljica. Vladala ie že ob času Jupitra, Jehove in vlada še danes ta dan ob času Moloha, vlada na kopnem, v vodi, v zraku, vlada v mestu in vasi. vlada v sredi Londona in sredi Afrike, vlada — slava ii od vekov na veke!
Moda ... Modna dama samo niej živi. zanjo z vsakim živcem posebej drhti in trpi.
Moderni živci . . . Spretna dama, ki jo je moda osvojila, zna Jako lepo ko-
Kraljestvo
7« t • * vv»
Zimski plasci
Jesenska sezona je tudi v modi že končana in dasi vse kaže, da bo zima letos precej pozna, smo vendar primo-rani skrbeti za zimsko obleko tem bolj, ker je moda že v znamenju zimske sezone. Kakor v lanski, tako bodo imeli zimski plašči tudi v letošnji sezoni veliko prednost pred celotnimi oblekami. Plašči so bolj praktični, ščitijo obleko in so večinoma tudi cenejši kakor celotne obleke. Najlepše in naielegantnej-še so zimske garniture, obstoječe iz plašča in obleke iste barve ali pa obleke, ki v barvi harmonizira s podlogo plašča. Žal pa je povsod pomanjkanje denarja in da se moramo zadovoljiti kvečjemu z novim plaščem in staro obleko.
Najbolj praktično je za plašče angleško blago, vendar pa vse kaže, da je velur letos za plašče bolj priljubljen. Velur je mehak in se prilega osobito novi liniji, ki prav za prav ni več linija, marveč krivulja. Velur lahko dobimo v najrazličnejših barvah in niansah, gladek, s finimi vzorci kot okraski itd. Svileni velur je sicer zelo trpežen in eleganten, toda za zimske plašče ni primeren. Bolj praktičen je volneni velur. Poleg velurja je priljubljena za zimo tudi dvojna tako zvana ziblikasha, pa tudi sukno se mnogo nosi. Izmed barv prevladuje rjava in rjasta v vseh niansah, pa tudi zelena je zelo moderna. Oblika odnosno kroj letošnjih plaščev se je v primeri z lanskimi v marsičem spremenil. Zgornji del ostane sicer še vedno v ravni liniji, toda od kolen se plašč razširi in kaže tendenco krivulje. Še nikoli se na plaščih ni tako uveljavil dober kroj in preizkušena roka modnega krojača odnosno šivilje, kakor v letošnji zimski sezoni. Plašč se ne sme začeti širiti prenizko, pa tudi ne previsoko. Razširjenje tudi ne sme prevladovati zadaj.
Najlepši okrasek plašča je kožuho-vina. ki pa mora harmonirati v barvi z barvo blaga. Najbolj priljubljena je rjava in siva kožuhovina. Ti dve barvi sta deloma izpodrinil črno barvo. Iz ko-žuhovine z dolgo dlako se dela samo garnitura ovratnika in manšet, iz kratkodlake pa širši in ožji našivki, okraski na žepih, velike, včasih do komolcev segajoče manšete in široki ovratniki. Angleški plašči so lahko tudi brez kožuhovine. dočim je pri francoskih neobhodno potrebna. Angleški plašči imajo navadno velike, široke, z gubi okrašene manšete, ki pa niso obligatni. Plašč se da zelo lepo okrasiti tudi z blagom, ki je na eni strani progasto, na drugj pa gladko. V tem slučaju je ves
plašč progast, samo ovratnik, manšete in žepi so gladki ali pa narobe. Za nove plašče je najboljše čim enostavnejše blago, da se ne bo poznala letošnja sezona. če bo treba plašč nositi tudi prihodnjo zimo. Zadnji del naj bo raven, brez kakršnihkoli gub. spodaj zvonasto razširjen, zopet na dva gumba, žepi veliki.. K takemu plašču se nosi majhen klobučevinast ali žametast klobuček in pod vratom zavezan plastron s šalom. Ta jahalni plastron je zadnja novost pariške mode.
Zimski plašči so dvojni. Eni so praktični za vsakdanjo porabo, drugi pa elegantni, tako zvani popoldanski. Popoldanski elegantni plašči se običajno komponirajo k oblekam, ki se nosijo pod njimi. Popoldanski plašč in obleka tvorita skupaj celoto, ki jo na-zivajo Francozi ensemble. Ensemblovi plašči se delajo iz finejšega blaga in imajo tudi komplicirane okraske.
Tak plašč mora imeti za zimo vsaka dama ne glede na starost ali premoženjske razmere. Skromni dami ali varčnemu dekletu zadostuje trpežen, lepo narejen plašč kot edina prome-nadna garnitura za vso zimo. Pod njim se lahko nosi na službo vsako, tudi starejšo obleko, če že nimamo na razpolago nove. Tudi letošnji zimski plašči so zelo kratki. Škoda, zakaj pri sedanjih izredno tenkih nogavicah pozimi ni posebno prijetno nositi tako kratek plašč. Poleti noge niso trpele, toda pozimi bi bilo dobro, če bi jih vsaj plašč varoval mraza. Tako pa bodo izročene na milost in nemilost mrazu. Ker smo že pri nogavicah, bodi omenjeno, da se pozimi ne nosijo nogavice kožne barve. Nositi take nogavice pozimi na promenadi je v najboljšem slučaju vsega obžalovanja vredna zabloda okusa. Take nogavice spadajo samo k poletnim oblekam za razne družabne prireditve. Pozimi se pa natakne čez nogavice kožne barve še kake druge nogavice, ki harmonizirajo v barvi s čevlji. K črnim čevljem se nosijo sive nogavice.
Modni atelije M. Sare
Plašči---Kostumi---Toalete
Ljubljana, Kongresni trg 4/1.
Dnevna plašča s pariške ulice
Recepti za ženski svet
^Spoznavaj samo sebe! Pa temeljito! Študiraj postavo, kako ie proporcijoni-rana, velikost poteze na obrazu, polt, barvo las — vse to moraš preštudirati kakor slikar ali anatom.
Navadi svoje telo, da ga boš obvladala. Opazuj, kako se gibljejo mlade mačke in kretajo dostojanstvene starejše dame.
Protežiraj vodo pred vsemi kozmetičnimi sredstvi; kajti slednja naj te olep-šujejo. nikdar pa naj ne prikrivajo tvojih telesnih nedostatkov.
Tvoja obiska ie okvir tvoje dragocene osebe, zato naj bo vedno nekoliko preprostejša. kakor si ti sama.
Korakai z dnevno modo, pa ne služi ii!
Študiraj dobre slike. S tem si vežbaš čut do harmonije barv.
Kvaliteta blaga nai bo vedno finejša kot so okraski obleke.
Ne zaunai slepo okusu svoje šivilje!
Ne krajšaj nikdar časa. ki ga potre-buieš za negovanje svojega telesa!
Pri nakupovanju blaga naj ne bo tudi naiboljše vselej zadosti dobro zate!
Ne zanemarjaj vsled gojitve telesa svoje notranjosti!
Bodi vedno veselega obraza! Sentimentalnost le redkokdaj pristoia ženskemu licu.
Lahko se obnašaš ponosno proti ljudem. ki stoje nad tvojim družabnim ni-voiem, nikdar pnoti onim. ki so pod njim.
Odločuj sama, kaj in koliko ti je do-volieno.
Naistrožie preskusiš svoj dober okus. kadar si izbereš moža.
Svet, veliki svet je oživljajoč element lepe ženske Živi v niem po danem receptu in tvoie živlieniske izkušnje ti bodo pričarale one finese. koie se ne dajo učiti in se jih ne moreš priučiti.
Dobra.
MOČ m LEPOTA! LEPOTA m MOČ! MOČ m LEPOTA! LEPOTA m MOČ! LAHKO MOč..
Pariški predlogi za večerne toalete
0 kajenju žensk
Nikdo se danes ne čudi ženski, ki si zapali v javnem lokalu cigareto. Ta navada se je udomačila. Drugače pa je, seveda s kadilkami pipe. Žgodi se le redko kdaj, da vidimo žensko s pipo v ustih. Da pa je bila pipa kdaj splošno v navadi pri ženskah, ne fci verjeli, ker mislimo, da ie kajenje pri ženskah prišlo v navado šele v sedanjem modernem času. Toda v specijalni številki londonskega časopisa «Times» o tobaku beremo o tem čudne stvari.
Na Angleškem so si ženske kmalu osvojile navado svojih mož, kaditi iz dolgih lončenih pip. V 17. stoletju se ni nikdo razburjal, če so «sesale» dame iz bogatih in plemenitih krogov t^bak. Dokaz temu so stari lesorezi, na katerih se vidijo upodobljene ženske, ki veselo puhajo v zrak tobačni dim. Še več nam pove o tem gospodinjska km^a pastorke velikega državnika Taxa, gospa Fell, ki je, kakor je razvidno iz zapiskov v tej knjigi, kupovala pipe in tobak za mater, sestro Suzano in sestro Lover. Gospa Fell je bila vrhu tega pripadnica reda čednostnih «kvekaric». Kajenje ima vendar toliko dobrih strani, dokazuje lepi spol tedanjega časa, da se ne sme nikdo spodtikati nad tem. Tobak razkužuje in nas obvaruje vseh mogočih bolezni. Zakaj bi se smeli samo možje zavarovati pro+; nevarnim, nalezljivim boleznim in me ženske pa ne? Zato so basale z velikim užitkom pipe in so učile tudi svoje otroke kaditi.
Angležinje niso bile edine, ki so si priborile «pravico do tobaka^. Na ev-rope.iskem kontinentu so kadile kraljev, ske hčere in plemenite gospe ravno tako strastno kakor boljše situirane navadne državbanke. Hčere Ludvika XIV. so zvečer po ceremonijelni večerji hitele v svoje sobane ter tamkaj na skrivnem uživale pipo, ki jim je bila edina zabava po tako formalnih dvornih etiketah. «Solnčni kral.ii> se je izogibal vsemu, kar ie bilo količkaj v zvezi s to novo vpeljano navado, in je izdal strogo prepoved kajenju. Ali tudi kraljevski otroci so znali biti nepokorni. Prestolonaslednik se je bolj držal dvornih predpisov ter je bil jako začuden in hud, ko je slučajno neki večer vstopi v «obo svojih sester in jih zagledal tam v gostem dimu. Na vorašanje. kako so prišle do pip, so priznale, da so si jih izposodile od častnikov švicarske palač-ne straže. Gospa Vigec le Brun, znana slikarica, se je sama ovekovečila na sliki z dolgo pipo v roki in z mizo s ka-dilnim orodjem.
Navada, ki je vzbudila v Evropi toliko pozornosti, je bila v daljnem ori-entu že davno poznana. Haremske dame so pušile celi ljubi dan iz velikih pip, ki pa niso imele vsled specijalnca dovajanja vode nobenega slabega vpliva na zdravje lepotic.
Kajenje jim je preganjalo dolgčas in jim krajšalo dolge puste večere. Orien-talka je ostala zvesta pipi. Na zapadu pa je izpodrinila pipo cigareta in smatralo se je za ženske kot bolj primerno, kadi. ti malo svalčico kakor starodavno pipo. Cigareta nudi več prednosti, je majhna in elegantna, se lahko kadi, ako se hoče, v mali pipici in se lahko izbere barva papirja, ki je prikladna barvi oblačila.
Toda pipe niso zavrgle vse moderne dame. Proda se še vedno dovolj ženskih pip, seveda večkrat tudi možem, ki uganjajo ž njimi burke. Iz take —'ne se kadi enkrat ali dvakrat, potem na pride v zbirko kurijozitet milostive. Toda, če kupujejo ženske same pipo, nikdar ne priznavajo, da jo kupujejo zase, ampak pravijo «to je darilo za m' ' moža» ali pa «za dobrega znanca». Izkušen prodajalec kmalu zapazi, ali rabi kupovalka pipo zase ali ne. Dama, ki zna dobro ocenjevati kvaliteto pipe ali tobačne vrste, je gotovo navdušena kadilka pipe, četudi tega nikdar ne prizna, ker bi bila dandanes, ako bi jo kdo zalotil s pipo v ustih, za vedno kompromitirana.
ketirati z živci. To je moderno, to je zelo moderno.
Joka se od sramu in togote, če io kdo preseže v modi; omedli in zboli- Drugače je zdrava, ne zima ne vročina ji ne moreta do živega. Najsi je mrzlo, da vrabci padaio s strehe — ali če je moda taka, se z navdušen.iem izpodreca do pasa in dekoltira do popka in se ne prehladi; naisi ie vroče, da zemlja reži in se potok suši. modna dama se ljubko zavije v volneno ogrinjalo in se takisto nikoli ne prehladi.
Bog Pa ne zadeni, če ne bi odpotovala v letovišče ali kopališče, ko pomiga prst modnega imperativa: tuberkuloza in živci bi jo še tisto leto spravili naravnost pod zemljo!
Moderno je. mora iti tja. Z otroci noče potovati, bili bi ji v mnogotero napoto: brez niih ne mara oditi, umrla bi od hrepenenja za njimi.
Otroci . . .. sploh otroci. Saj so čisto ljubki, ali imeti jih. to ni moderno. No. nesreča nikoli ne Dočiva. Sai bi kar umrla. če bi si včasih z njimi tudi ne pod-črtavala tiste prav posebne mode.
Ce so okna v železniškem vozu od prta. se prehladi, a če so zaprta, obupno pojema, češ. zdaj zdaj se zaduši; če se vozi ritensko, se ji v glavi vrti. a če sedi v smeri vožnje, jo želodec boli.
Z brzim vlakom noče potovati; gnje-ča jo preveč vznemirja; drugih vlakov ne mara; prepočasni so ji. Med vožnjo ne more jesti, precej bi ji bilo slabo, postiti se med vožnjo noče, še od lakote bi umrla. Govoriti v vozu si ne upa. gotovo bi ohripela, a molčati tudi ne more. molčati sploh ne more.
V	kotu voza za ves svet noče sedeti, ker bi ji veter pihal saje v obraz; srednjega sedeža ne mara. tu bi jo stiskali z obeh strani; venomer sedeti se ji ne dS, vsi udje bi ji otrpneli; stati ne zna in omahuje zdaj temu. zdaj onemu v naročje: v sedež nasloniti se ne sme. vse lase bi si zmršila.; pokonci vam za nič ne sedi. ker jo precej križ boli.
Med vožnjo ne more brati, ker jo oči ščemijo; brez knjige ne more živeti, z nio markira interesantnost izobražene dame; brati io začne odzad. da prej zve. ali sta se on in ona dobila: bedeti v vozu ne more. ker je rada zaspana, a spati se ji noče. ker kolesa ropočejo.
V	hosti, po vrtu ne sme teči. nogo si izvine: tudi sesti se ne upa. mravlje bi ji lezle pod krilo; navkreber ne more hoditi, ker ji srce nagaja, navzdol je ne spraviš zlepa, kolena se ji tresejo.
Majhnega hotela ne mara. ker ni no-bel; velikega tudi ne. ker je tam račun prenobel; v višjih nadstropjih ne stanu-
je rada, pretežko skliče tja sobarico; s prvim nadstropjem ni nič — ropot s ceste in tekanje po hodniku ji tolčeta po živcih.
V sobi noče zajtrkovati, to je predol-gočasno; v obednici ne, ker io oblačenje zadrži, da vselej zamudi.
Caja ne mara. po njem se ji peha; kava ii ne gre. ker ji jo je zdravnik prepovedal — tudi čokolade za ves svet ne. po njej se preveč redi.
Zastorov v sobi ne smejo dvigniti, solnce se ji blišči: zastorov si ne upa spustiti, ker jih dvigniti ne zna.
Ob morju noče biti. le v hribe hrepeni, v gorah io je strah nevihte, da si k morju želi; v morju se noče kopati, premrzlo je, a baš v morju se hoče kopati — kako bi se drugače kazala v modemi ko-oalni obleki?
Še to in to ne more. vse drugo Pa le zmore — da ne bi tako!
Zamora v Pragi
Praga, 15. novembra.
Samo še Zamora je bil izmed športnih ve« likanov, katerih Praga v zadnjih letih še ni videla na domačih tleh! Samo še Zamora, potem pa pride ono mrtvo športno brezčut« je. češ, saj smo žc vse videli!
In res, slavni, svetovni Zamora ic bil tu!
Kje so časi, ko se je govorilo o nekolikih moštvih te ali one dežele, ki je «z velikan« skimi stroškin prekoračilo ozke meje svoje domače zemlje in odšlo na gostovanje — 20 km daleč, da se postavijo v boj zoper svo« jega skoro edinega tekmeca, ki jc ogrožal s svojim znanjem njih dobro ime, eksisten« co! Kje so tisti časi, ko je komaj par ljudi sledilo iz radovednosti abrczmiselncmuo be« ganju za žogo in brcanju po zelenem travni« ku!
Danes je športne publike toliko in take, da v najslabšem vremenu, ki si ga človek more misliti, vendarle napolni velikanska igrišča vel. mest in s pridržano sapo sledi r. največjo napetostjo kratkemu, poldrugo« urnemu boju na zelenem polju.
Časopisi prirejajo posebne izdaje, izložbe izstavljajo slike, po ccsti, ulici in gostilni je govora samo o onem: Veliki Zamora! Samo Zamora in zopet samo Zamora! Kaj Baklanov, kaj Moissi, kaj bedno gledališče in najboljša literatura: Zamora! Zamora!
Tako je živela Praga zadnje dni pred pri« hodom nekako mrzlično življenje; kakor bolnik je bila, ki je venomer ponavljal v vročinskih fantazijah besedo: Zamora!
Treznejši ljudje trdijo, da sc ne sporni« njajo večjega dogodka, ki bi podobno raz« buril Veliko Prago...
Včasih pa je zlato pero zgodovine s su« ženisko udanostjo in hvaležnostjo abeleži«
lo božje naključje«, če je cesar obiskal me« sto!...
Tako daleč smo in na vse zadnje: dobro jc tako!
Slavni Zamora jc prihajal v Prago «na obroke« s svojim moštvom. S češke meje, kjer so jih zadržali, ker potnih vizumov za Češko sploh imeli niso. In tako se je lepo zamišljeni in skrbno pripravljeni pozdrav na kolodvoru precej ponesrečil. Vendar so ljudje že ob šestih zjutraj stali na kolodvo« ru, da prvi pozdravijo najboljšega, svetov« nega goalmana!
In prišel je. Mlad visok fant z milostno gesto slavnega moža. Uljuden, inteligenten, vendarle z besedo nerojeno: tu me imate, o ljudje in uživajte!
Množica pa jc rjovela, ga dvigala na ra« me in mu prirejala neskončne ovacije, iz katerih se je le sem in tam izvila <ma svitlo* hudomušnost češkega proroka: Oj fantek, dobil jih boš pa le!
In slavni, milostni Zamora prav gotovo sam ni sluti!, kaj ga čaka v tako neskončno prijazni Pragi, vedno praznujoči, vedno po« zdravlja.ioči.
Bil je na vsem božjem svetu samo eden, ki je bil proti Zamori, ki mu je vzel baš ono, kar je najbolj potreboval.
To je bilo vreme!
V soboto zjutraj so prišli zadnji z meje, v četrtek pa jc pobelil Prago — prvi sneg.
Reforma socijalne zakonodaje
Dne 19. novembra smo čiiali v dnevnem časopisju: Reforma socijalne zakonodaje v dvanajstmah deloma ukinja davek na premog iz Slovenije, vendar pa ne v korist industrijalcev, temveč v korist državne blagajne in v breme starih rentnikov ln delavcev, ki so prej plačevali donose v bratovske skladnice in druge fonde v zlatih kronah, sedaj pa dobivajo pokojntae, od katerih ne morejo ne živeli ne umreti.
Z ozirom na to vest je sklenil upravni odbor Delavske zbornice za Slovenijo na svoii seji z dne* 20. novembra t. !.. da pošlje na vse državnozborske klube in na central-uo tajništvo Delavskih zbornic brzojavke sledeče vsebine:
V	načrtu zakona o budžetnih dvanai;ti-rah je predlog, naj se oprostijo državne železnice dcklad, ki jih piačujeio v podporni sklad za ponesrečene in invalidne rudarje v Sloveniji. Ti so imel! pravico do rent v iznosu mesečnih 2fi do 40 zlatih kron. Te rente so vsled devalvacije denarja izgubili.
Iz zgornjega sklada d biva 2*100 najbed-nejših invalidov po 150 do 200 Din mesečne podpore. Sedaj izgube Se večji de! te podpore.
Protestiramo proti temu nesocijalnemu činu in prosimo podpore vso socijalno čutečo javnost. — Delavska zborn:ca Ljubljana.
Te brzojavke so bile takoj odposlane.
Pozivno na te brzojavke si usnja pojasniti Delavska zbornica za Slovenijo obš:r-neje pravno in socijalno stran te — reforme naše socijalne znkonodaie.
Zakon z dne 19. februarja 1922., razglašen v ^Službenih Novinah št. 142, izdanih 30. junija 1922. določa v § t, da se izplačujejo upokojencem, vdovam in sirotam bra-tovskih skladtiic v Sloveniji, dalje vsem v Sloveniji bivajoč im rentnikom nezgodnega ln železnicarskega zavarovanja, krjih p^k'Tinina ie padla vsled devalvacije denarja na mesečni znesek od S3 par do 8 Din draginj-ske doklade.
Maksimalni zneski te dragtniske doklade so:
Za invalide mesečno 150 Din, za vdovo po invalidu mesečnih 112.50 D'n. za nepre-skrb'ienega otroka 42 Din, za dvojne sirote 112.50 Din.
Doklade se izplačujejo le rentnikom, pri katerih vsota vseli njihovih mesečnih dohod kov. povišanih z doklado ne presega zne-■ka 400 D'n. Slednje mora biti pred podelitvijo podoore uradno ugotovljeno.
V	pokritje teh stroškov se pobira pokojninska doklada v znesku 50 par od vsakega iiieterskega stota premoga, ki ie namenjen ic- iizum-u.
Glasom besedila zakona in glasom razsodb sodišča ie dolžan plačevati to doklado odjemalec premoga.
Ker oddajajo rudniki v Sloveniji 60 odst. svoje produkcije železnicam in drugim državnim obratom, pomen j a zgornja — reforma socijalne zakonodaje, da se bodo morale zgoraj navedene draginj ske doklade ali pa število podpisanih rentnikov znižati.
Dosedaj se podpira .iz tega sklada 2600 rudarskih in 1400 drugSh invalidov.
K tem dejstvom bi skoro ne bilo treba dodajati komentarja.
Vendar bi Delavska zbornica svojih nalog ne razumela pravilno, če bi ne poskusila raztolmačiti javnosti rii vsem mercdajnhn faktorjem čustev, ki se polaščajo delavstva brez raizlike politične pripadnosti cb taikih in podobnih socijalnih reformah.
Mi imamo zakon o zaščiti države.
Podjetniki so postali absolutni gospodarji v delavnicah, tovarnah in rudnikih — v politiki in javnem življenju se čujc samo njih glas.
Obupni kriki po soeijaini pravičnosti se skrivajo v globine duš, nadevajo si često •ažne firme, v kolikor pa segajo v javnost
-io merodajna mesta, gre javnost in tudi preko njih — računajoč s tem, da za p i'mi ni moči pozabljajoč, da postaja vsaka :ii-'..">r;ko zasidrana duševnost cb svojem ča-.- u velesila.
Ko sc prišli v javnost naš' protestni glasovi proti tej krivici, je dal predsednik naše največje socijalne institucije, to je Okrož nega urada za zavarovanje delavcev v brezmejnem cinizmu izraza mnenju, da bi NiIo treba doklade na premog spioh popolnoma odpraviti — brez ozira na to ali dobe zato rentniki kako odškodnino. Res, on je zastopnik podietnikov — tudi rudarskih pod jetnikov. On dela. ker slednji zahtevajo.
Vkljub temu pa nas ne morejo zadržati —-beni obzirl, da ne bi povedali tistim, o
katerih sumimo, d? so ta socijalni atentat ne samo odrbravali. ampak tudi pripravljali: sunt certi devique fines!
Naši upokojenci ne prosijo miloščine. On! zahtevajo pravice, en del tistega, kar so jim koiifiscirali podjetniki in država.
Ta pravica ni postaia ničeva za to, če merodajni krogi niso poskrbeli, da se prizna ista pravica tudi rentnikom po drugih pokrajinah.
Oni vedo, da se je dobro poskrbelo, da rentirji vsled vojne niso ničesar izgubili, tudi če so tulci, da pa se ni z mezincem ganilo. da bi rešilo najpotrebnejše za rentni-ke, tudi če so kri od naše krvi.
Samo brezumnik, ki ga vsa zgodovina ni ničesar naučila, more upati, da se dela tako za red in mir v državi.
Ta komentar dostavljam k poročilu o stvari sami, po izrecnem nalogu našega upravnega odbora.	Filip Uratnik.
Nemški orogrami v Pragi.
Družba Radiojournal, ki oddaja s postaj v Pragi in Brnu, je ugodila dolgotrajnemu prizadevanju nemških radioamaterjev in dovolila tudi oddajanje nemških progra-mov s svojih oddrjnih postaj. Nemške programe bodo oddajali trikrat na' teden, od 6. do 7. zvečer. Nemci v Pragi se dalje potegujejo za staro praško oddajno postajo Kbely. ki jo ie družba Hudi pravkar prenovila; to postajo bi žično zvezali s koncertno dvorano, ki bi bila v Pragi. Oddajna poistaja Kbe!y leži namreč precej zunaj mesta ua vojaškem letovišču in je treba, predno je bita zgrajena postaja v Strašnicah, vse nastopajoče osobie v avtomobilih prevažati iz mesta na oddajno postajo in nazaj.
Začasno oddajanje nemških programov potom češke oddajne postaje je otvoril s kratkim slavnostnim govorom rektor nem-ške univerze v Pragi dr. Cori. Sklenili so tudi že pogodbe s pevci nemškega gledališča m upajo, da bo mogoče od tam oddajati tudi cele drame in opere.
Stanja prekomorske telefonije
Velika angleška oddajna postaja Rugbv je uogetovliena in jo je poštna uprava že prevzela v svrho brezžičnega telefonskega prometa med Angleško in Ameriko. Prc-jentna angleška postaja Chedzoy že nekaj mesecev itspešn-o telefeniono občuje z v to svrho zgrajeno ameriško oddajno postajo. Čo se bgdo poskusi dobro cbnesli, sc bo kmalu začel rede::, javen tekioničen premet med Ameriko in Evropo. Za tri-minuten pogovor med Lc-ndcnom in Ne\v-yorkom bo treba plačati približno 300 Din naše vrednesti.
Tako optimistično poročajo nekateri angleški Listi. Od druge strašni pa se siiši, da se poskusi do sedaj še niso obnesli. Tako n. pr. so zadnje mesece radi sigurnejše po-izkušnje medsebojnega razumevanja, oddajali skupine besed, brez medsebojne zveze in so po številu besed, ki so jih na pre-jem-ni postaji pravilno razumeli, proceaitu-alno sestavili velikost sigurnosti prekmurskega brezžičnega pogovora. Ta sigurne«t jc bila v večernih tirali na angleški strani enaka ničli, dasi so oddajali v- Ameriki z energijo 6S kw v anteni. Oddajno energijo nameravajo še bolj zvečati. Neuspehom so krive največ atmosferske motnje.
Nova oddajna postaja na Dunaju. Tudi pri nas dobro znana revija Radio-Welt, je zgradila radioforuko oddajno postajo, ki oddaja z energijo 500 W. Poskusna oddajanja so vsak dan med 10.—11. dopoldne ter ob 7. zvečer. Valovna dolžina 400 m.
Ženevska oidajna postaja. Kar posluje v Ženevi Mednarodni urad za radicionijo, gledajo to postajo od vseh strani z zelo kritičnimi očmi. Ta postaja je danes ena najboljših v Evropi in se odlikuje po izredni zvočnosti glasu in godbe. Baje se posebno naravno čuje klavir, čigar pred-našanje je pri drugih oddajnih postajah včasih zelo pomanjkljivo. Pri nas jo je jako težko ujeti; dobro pa se je čula neki večer o priliki zadnjega zasedanja Zveze narodov, ko so oddajali govore nekaterih delegatov in jih je prenašala tudi oddajna postaja v Zurichu.
Kino
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU.
Bagdadski lopov (Douglas Fairbanks). — Tri žene (Paramount-film, režiser Emst Lubitsch. V glavni vlogi Mary Prevost, May Mc Avoy, Pauline Frederick). — Zi-gano (Harrv Riel). — Lov po strehah (Do-rothy Devore. \Valter Hiers). — Polet okoli sveta (Ellen Rlchter. Bruno Kastner). — Ljubezen princezinie Aleksandre (Adolphe Menjou, Ricardo Cortez. Paramount. Režiser: Buchowetzky).
V BEOGRADU.
Bela sestra (LiTan Gish). — Najvese-lejši človek Dunaja (Michael Varkonyi, Ma-ria Corda). — Quo vadiš? (Em'l Jannings), —Mož na poskušnjo (Gloria Swanson).
V	GRADCU.
.lOTro (Douglas Fairbanks). — Lady Ha-milton (Re'nhold Schiinzel, Conrad Veidt, Liane H,ud). — V Sibirijo pregnana (Lia de Putti, Erich Kaiser-TitzL — Mary. b ser divjega zapada (Mary Pickford). — V vrtincu vodopadov' (senzaciiska ameriška drama. Jack Holt, Norma Sherer). — Ljubezen v spalnem vozu (Harold Lloyd),
V	PARIZU.
Fanfari - la - Tul'.pe (francoski historični film). — Straža (Raijuel Meller). — Lov za zlatom (Charlie Chaplin). — Nlbelungi II. del. — 0uo vadiš? (Emil Jannings'. — Salammbo (igrajo v veliki ^>Operi«L Doktor Jack (Harold LIcyd). — Grbec. — Cesta velikanov (po istoimenskem romanu Pierra Benoita).
NA DUNAJU.
Svetohlinec (Tartuffe; v glavnih vlogah Emil Jannings, Werner Krauss, Lil Dago-gover). — Pocestna morala (Werner Krauss, M. Kupfer, Evi Eva). — Tommy v varije-teju (Buster Keaton). — Phantome du Mou-lin Rouge (Sruidra Milovanov). — Mala Dorit (Gunnar Tolnas in Karina Bell). —
Buster kot umetni strelec (Buster Keaton). — Ljubimec njegove žene (veseloigra; Hen-ny Porten). — Ljubezen v srpanu (Laura la Plante). — Žene. ki ne smcio ljubiti (Olaf Fjord, Ellen Kurtl). — Potnik v dolini smrti (Paramomit. Jack Holt. Koloriran film.) — Na življenje hi smrt (Fox). — Par-fem Tiis vVcrrington (kriminalni film; Ernst Reiclier — Stuart Webbs).
Dvajset milijonov obiskovalcev
kina na dan!
Velikanski veliv filmov in kinernatogra-fov v A—'-"ki.
»Federal Trcde Commission« v Zedinje* nih državah Severne Amerike je pred krat* kim dokončala poročila o celotncm stanju filmske in kinoindustrije v Severni Amerik ki, ki gi bo predala najvišjemu sodnemu dvoru • pregled. V Zed'njen'h državah je namreč v teku sodno postopanje, kojega nas men je, podvreči si takozvani kinotrrst in ga razpršiti. Komisija je na poročilu delala [>oIna štiri leta in js slednjič prišla do za. ključka, da je kino velikanske važnosti kot bistveni vzgojni činitelj. Dnevno obišče ki* no v severnoameriški Uniji več kakor 20 milijonov ljudi, od katerih petin-sed -rude* set odstotkov, to je tri četrtine, ne doseza starosti 24 let. Kak'o velikega pomena jc ta številka, ie najbolj Tazv:dno iz primere z dnevnim obiskom ljudskih šol. Ljudske šole obiskuje dnevno nič več kakor deset milijo« nov otrok. Filmi imajo zato neprimerno več* ji vpliv na značaj, običaje in navad?, mo* Ho, nravnost in vedenje ameriške mladine, kakor vse ljrdske šole skupaj.
Toda komisija se ni omej;!a zgolj na to kcnstatacijo, namreč je izrekla trdi sodbo o razmerah v ameriški filmski pred ikciji in reprodukciji. Komisija je izjavila, da se mo« re sodelovanje, ki se danes dejansko kaže med filmskimi producenti, filmskimi pre; kupčevalci (da jih tako imenujemo) in last* nikl kinematografskih podjetij, imenovati
Veličasten in nepopisno krasen prizor iz velefilma
/
/
ko se Siegfried koplje v vroči zmajevi krvi, ki ga naredi neranljivega. V tem momentu pade lipov list na njegova pleča in je to sedaj edino mesto, kjer je Siegfried ranljiv. Ta scena je v filmu
kelosalno orikazana.
Bom
smeha v k nu ..Dvor". Harold Llovd ženski Colleen Moore Sa!!y zvezda Tucadcria — — Danes in ponedeliekl Sjlve smeha!
vse prej kakor poštena medsebojna koaku* renca. Flimska industrija v Zedinjenih dr* žavab Severne Amerike d;la danes z ogrom* n:m kapitalom poldruge milijarde dolarjev (nad 80 milijard d narjev) ter jc po moči med ameriškimi industrijami na četrtem rac« stu. Vso filmsko produkcijo obvlada danes Famous Plavers Laskv Corporation (Para; mount), ki js v oeomajni posesti svojega predsednika Adolpha Zukorja. Pozicija Zus korja kot vladarja nad ameriško filmsko industrijo datira šc izza leta 1914.
«Človek na repaficiVariatio deleetat, izp.omembe menda nikjer niso tako učinko* v' kakor v programih kinematografov, po= sebno dandanes, ko publika ni več malo iz* birčna. cčlovek na repatici», ki ga tc dni pred,'.ja kino Matica ie tipičen tak avanturistični film. ki po daljšem presledku zo« P"i '.lo tjanne živce in razkazuje vratos lomne produkcije Lucijana Albertinija. Rev nost vsebine se v polni meri nadomešča s p rostjo artističnih produkcij, napetih pri zorov in nekaterih sijajnih posnetkov. Taki f.' i imajo vsel<-i svojo stalno publiko, ven dar pa ;e dobro, da niso prečesti. marveč samo tuirtam za bizarno izpremembo.
Leinšnia produkcija cmeriških filmskih tivrnic. Za sezono 1925*26 ie najavil Para« mount 80 filmov, TTniversal 56. First Natio* nai 52, M-etro Goldwvn 52, Fox=Cornorati» on 49 Vsa ostala podjetja kakor \Varncr Brooters, United Artists in druga so pro* ducirala znatno manj
Komuniziran/c kinogledatišč. Občinsko zastopstvo Osla, glavnega mesta Norveške, je sklenilo kemunizirati vsa kinogledališča, ki se nahajajo v mestu S prvim januarjem j 1926. preidejo vsi bioskopi Osla v last
mestne občine. I <rBriefe. die ihn nicht crrcichien» v filmu. Nemški režiser Fricdrich Zelnik priprav* lja film po znanem romanu oBricfe, die ihn ■ nicht erreichtcno. Glavne vloge v njem bo* do igrali naibolj znani nemški igralci kakor Marcella Albani. Albert Bassermar-n, Rern= ha>-d Goetzkc, Alf Bliitecher in ManjaTza-tscheva.
Peie niso vet motfcme.
Sedanja moda, ki raziskuje odstranjevanje dlak in peg po nogah, rokah in vratu, zavzema vedno večji razmah. Žena. ki ima mnogo dlake in peg, ne izgleda lepa v očeh moškega, ker iste izločajo zelo neprijeten duh znoja. Do danes niso imele naše dame nobeno drugo brivno sredstvo kot britve, ki povzročajo še večjo rast dlak in depi-iator, neugoden zaradi neprijetnega
; vonja.
Najnovejša iznajdba parfutniranega mazila «Taky», ki se porablja naravnost ' iz tube, omogoča vsaki dami, da v 5. minutah odstrani vse dlake, kjerkoli. Mazilo <rTaky» uničuje vsako dlako do koreninic, kar se brivcem nikdar ne posreči. Po prvi uporabi sicer dlake še rastejo, toda zelo počasi in vedno tanj-■ e, dokler se končno povsem ne izgube. To mazilo se uporablja zelo štedliivo. ker se iz tube iztisne samo potrebna količina in se nikdar ne suši.
Poskusite še danes in razumeli boste, zakaj 1000 dam uporablja dnevno mazilo «Taky»; da se osvobode neprijetnih dlak in peg.
Pariško mazilo «Taky» (francoski patent) se dobiva v vseh drogeriiah in parfumeriiah.
Generalno zastopstvo in skladišče za celo Jugoslavijo:
MMč i Komo., Beograd, Kralja Milana 44." Telefon 18—69.
Z mehko, vlažno plastjo, ki se je razlezla v ostudno brozgo, pomešano z blatom. Pri* hodniega dne ic bilo šc slabše.
Tako jc nastopilo v soboto popoldne Za* morovo moštvo na za silo pometenem igri* šču. 17.000 ljudi pa ic stalo v mokrem sne* s;u! in pričakovalo čudežev!
Prvi dan so igrali Španci proti S. K. Sla* viji, drugi dan, v nedeljo pa proti S. K. Sparti.
Španci v postavi: Zamora. Saprissa, Por* tas, Trabal, Zabala, Umbert, Olariaga, Ora* mas. Mauri. Jurita, Padron. — Slavija pa: Staplik, Kumr. Seifert, Plodr. Picticha. Kli* nak. Podražil. Šoltvs, Sylny. Puč. Kratoch* vil.
Slavija je igrala kljub razmočenemu, za vsako igro skoro nesposobnemu igrišču zo* pet eno takih iger ki ji morajo prinesti rmago in proti kateri je tudi sam Zamora brez moči. Postavila je zopet tako nenavad* no močan napad, ki je igral tako ostro, tako rreračunjeno, da ic — brez šale — možno oovoriti o sreči, da Zamora ni še več pu* stil.
Dobro so vedeli Cehi, da je Zamora vrsta rase. da mu ne pridejo blizu drugače, kakor iz neposredno bližine, ko je že vsak poskus obrambe popolnoma nemogoč in izključen. Dobro so vedeli prebrisani Čehi, da njiho* i a (španska) branilska dvojica ni bogvekaj in se čisto naturno kolikor toliko nas'anja ra samostojno delo slavnega kolega v golu.
In v takem stilu so Čehi po običajnih da* ".lih in fotografiranju položili v mokro, "mazano brozgo, trdo, kratko in na centi*
meter natančno prizemno igro, ki je kmalu zadušila v blatu gomazeče, snega nevajene Spance.
Kljub krasni igri Čehov, kljub lepim mo* mentom Španskih igračev je bilo vendarle celotno zanimanje osredotočeno le samo na Zamoro in nenasitna publika bi ne imela dos-olj, tudi če bi ves čas streljali samo na španska vrata.
In res, Zamora je dobil prav kmalu po za* četku dovolj trdega, napornega dela.
In v tem svojem delu ima tudi čisto svo* jo. posebno tehniko. Niti uren ni, ne skače sem in tja, njegovo delo ni ono velikih gest, ki kaže občinstvu, kako strahovito se žrtvuje in kako jc »v zadnjem« trenotku še mogel rešiti nevarno situacijo. Ne; brez vse* ga sličnega! Njegova tehnika spominja moč po na toreadorje, ki smo jih videli večkrat v filmu, na one bikoborce, ki ob končnem, zaključnem trenotku pričakuje prilike, da zabodc železo v tilnik razjarjene živali. Predvsem se vedno dobro plasira.
Večkrat nam jc dal priliko, da smo vi* deli njegove krasne robinsonade. Pričel js padati. Dobesedno: pričel je padati. Poča* si, kakor bi sc samo nagibal. Žoga pravza* prav niti ni imela še svoje zadnje smeri, menjala se je, ali bi sc še mogla spreme* niti, toda Zamora je vedel kam pojde žoga in — padel je prav.
Na ta način je lovil vse žoge. ki so padale proti njegovemu svetišču, lovil vse, kar jc prišlo iz večje razdalje normalnh strelov.
Čehi so spregledali nepremag'jlvcga Za* moro in premestili so z železno voljo in si*
jajno tehniko vso igro tik pred Zamorov gol!
Pač, Slinv in šoltvs so takorekoč igrali samo pred španskim golom. In zgoditi se je moralo, da je na tak nač'n tudi slavni Za* mora spustil 4 gole, izmed katerih niti eden ni bil ubranljiv.
Poteki igre: V 4. min. kot za goste. V 6. min. strelja Šoltvs ostro iz neposredne bli* žine in žega. mokra in spolzka zleti pod Za* morovlm telesom v mrežo. V 7. min. ubra* ni Zamora napad Soltvsa in leže odbije strel Sllnvja. V 8. min. kot za geste. Krna* lu nato strelja Zabala iz velike daljave, to* da Štaplik drži. V 24. min. sijaina kljuka Puča, ki konča z ostro, n"i'b-an!jivo i:me* ščeno žogo v mreži. 2. gol Slavije! Potem večkraten napad Špancev, k: se pa razbije ob Štapliku in izbomo razpoloženi obrambi. V 42 m:n. vjame Štaplik težak strel Ora* masov. Prva polovica 2 : 0 za Slavijo. Po samo enonrnntni pavzi nastopi Slavija še bolje razpoložena kot v I. polovici in takoj doseže dva kota. V 5. min. strelja iz 16 m oster strel, ki zleti v mrežo presenečenega češkega vratarja. 1. gol za goste! Slika na igrišču se spreminja in Španci prebniajo vid no v premoč. V 8. min. surovost Špancev nad PodraViom prosti strel ubrani Zamora s p-stjo. Kratka komb;naciia PodražlLŠol* tys*S lny in Slaviia be'cži med huronskim vp ti"m publike 3. gol. V 16. min. si-rovr-st nad Šoltvsom v kazenskem prostoru. Za* rrora i brani ostro streljano enajstmetrovko v kot in s šestin zopet dvakrat rbrani dve. visoki žoai. V 31. min. strelja Silnv na gol
iz preccjšnjc razdalje. Zamora lovi pravil* no, žoga zadene med potjo oh lastnega bra* nilca Španije in v drugi smeri, kakor je mi* slil Zamora — zleti v mrežo. 4. gol za Sla« vijo. V 39. min. lovi Zamora drugi pcnaltv, kazen zt surovost nad Seifcrtom. V posled* nj h treh minutah šc trije koti za domače. Gostje se branijo in Slavija nc doseže nič več. Rezultat 4 : 2 za Slavijo!
Naslednjega dne, v nedeljo so igrali Špan ci proti A, C. Sparti. Vreme sc je, kot za* klelo, šc bolj poslabšalo in ubogi Španci, iz= med kater h so štirje sploh prvič v deli sneg so se kar vozili po sneženih mlakužah. In tudi Sparti so podlegli. Zamora je bil šc boljši kot v soboto, trdi pri tej igri je bra* vurožno držal dve enajstmetrovki, igral z nenavadno požrtvovalnostjo in velikanskim znanjem — toda proti Matu, snegu in d-žju in proti napadalni vrsti Sparte, proti Schaf* feriu in Červenvem. ki sta bila .oleg Kadjc najboljša — proti vsem tem jc moral tudi Zamora kapitulirati. Podlegel jc častno, po* kazal velike!
Sicer so igrali Španci lepo, moderno igro, kateri sc je poznalo, da imajo za učitelja Madžara. Presenečeni nnd tolikim snegom in mrazom so sc- se precej dobro držali in bilo ie v:d:ti, da bi bili oh lepem vremenu in s' hem travniku obema češkima moštvo* ma trši oreh, kot so bili. \ajs1ah5a je bila obramba, naiho1;ša napadalna vrsta.
Zato ic trd S->artr tako 1p'i':o s slahš:m forwa-d"m od S'avije dos-fla t^'o lahko št'rl go'c, izmed katerih sta dva dvorr'j va. oziroma nepravilna, ker sta bila oba stre*
ljana iz offsida. Medtem, ko zopet močna obramba Sparte sploh ni pustila mkogar blizu in ic Hochmann imei samo parkrat nekaj poštenega dela. Zanimiva, napeta igra jc končala tudi ta dan s porazom Špancev s 4 : 0 (4 : 0). V drugi polovici Sparta ni mogla, oziroma ni hotela doseči več golov, kar pa publiki nikakor ni bilo všeč '"n jo ra* di tega glasno zahtevala nadaljnih golov. Baje se je kričalo, da jc igra <rpod psom*, nakar sta dva navzoča zastopnika te doma* če živali z glasnim protestom vdrla na Igri; šče in šele po zadoščenju, ki sta ga dobil« v obliki kratkega prekinr-nis igre, sta, zo pet pomirjena odšl? . .. Sodnik Zadak pri •Slaviji Izvrsten. Herites pri Sparti za nič.
Tako jc končala v Pragi slavna zadeva: Zamora!
Naložili so mu j:h osem v dveh igrah! f\ ški nogomet, katercgi slavo širi ravnokar "Viktoria Žižkov® tnd' po Franciji, dobiva zopet svojo staro visoko formo in meni. d^ danes ni več moštva, ki bi upalo da prem« ga Čehe.
Zamora pa kljub temu ni razočara!. Po kazal jc veliko svoje zranie, neobičajno tehniko in vsak izm°d elcdalcev je izražal željo, da bi ga vide! rad na lepem, suhem 'ravniku.
Zamora ie igral v Pragi! S tem ie zaključena sezona letošnjih no: m-ern h senzacij, zakaj za enkrat ni n:če= sar več, kai bi moglo zanimati ro Zamori.
<^chi pa so klj»b vihr;;ni'i volilnega boj? odnesli zopet sijajno zmngo!
Pavel Dcbevco
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Mis. 22.: ob 15.: <-Krpan mlajši*. Po> -oldanska predstava«. Izv. Ob 20.: «Pe* ffica mojega srca*. Izv.
fondeljek. 23.: Zaprto.
Torek. 24.- "Za narodov blagor«. B.
>reda. 25.: »Ifigenija na Tavridi*. E. efrfek. 26.: »Veronika De-seniška*. F. -tek, 27.: Zaprto.
Sibora. 2^.: ob 15.: -.-Zimska pravljica*. Dia iaiV.a predstava. Znižane cene. Izv.
Vrd-dja. 29.: ob 15.: c-Krpan mlajši*. Mlas ri-r^ka predstava. Izv. Ob 20.: »Zapeljiv* ka ■■ Izv.
I'o:!<leljek, 30.: »Krpan mlajši«. A.
Ljubljanska ooera
Vedelja, 22.: Zaprto. (Gostovanje v Celju).
Vnndcljek 23.: Zaprto.
Torek, 24.: »Povratek«, «Favnova noč*, «Sva tovac->. D reda. 25 . Zaprto.
i' rrtek, 26.: Zaprto. (Generalka).
"'etek, 27 : »Eva*. Premiicra. A-
Snbota. 2R.: cDoti Juan*. C.
N'cdclia. 29.: ob 15.: »Orfcj v podzemlju;-, brv.
oncieljek. 50.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Vedcl.ia, 22.: »Gorenjski slavček*. B. Znižaš ie ceac. Kuponi.
' 3d.-i.iek, 23.: Zaprto.
24.: .»Prababica*. C.
• -aclja.
Celjsko gledališče.
22.: ob 15.30- «Manon*. Gostovat
ljubljanske opere.
>etko Gotar: Zapeljivka
(Prenii.icra 17. t. m-) ivetko Golar ie ena iiajboi.' simpatičnih ' iiosti -.tašega aktivnega pisateljskega •ka. Iz ljudstva te vzrasel. in vsa njego-l::;ra:ura di>i krepko in nepotvorjeno ;;ašc-;n ljudstvu. Golar je kakor pisano o: e cvetočega maka, slaka in plavic: bu-,'ii barvali, preprost, naraven, kakor ga ua! a:u bog in njegova natura. Naš _%••• • ko »c* resnično sc danes div'a cvetka. ■•.' >te »a videli, ko sc je prišel poklonit V zastor: ljubezniv kmečki fant je, ki ■ - v zadregi smehlja poredno in hudomuš-ki očividno sovraži irak in vsa pravila :ossss>skc etikete, a ie med kmetici srečon.
•	■■<■.; ;ned svojimi. Tudi njegovi spisi ne
•	uznajo tincsar.skega parfuma, niso mani-.irani. niso korektno toaletirani, a vonjalo '.renko po naši grudi ta po naši vasi. Oolar u :>c v svojih delili samo sebe samega. . Vj-jno in nepotvorjeno. zato ie tako simpatičen poet inteligenci in tako popularen med i udstvom.
Nesmiselno ie zahtevati, naj bi mak, •lak in plavica dišali po teiah, maršalnilkah tubarožah; krivično ie iskati v vaškem fvzdušju- salonske elegance in modernega raiiatnana. Kmetski ian: slika podobe, misli i čustva vasi, ki io pozna ta ljubi. Kdor i-ga milicja ne mar as, ne kolni slikarja! Prav je in z vsakega stališča edino literarno pošte:«), da je tudi Goiar udaril po lažnivi sentimentalnosti in romantičnem ideali-r.i-ijn, s katerim so včasih literati slikali kmeta iu vas.
Da si je Golar izbral pravo pot, dokazuje tudi njegova -Vdova Rošlinka«. S tem pa 'kakor nc trdim, da je povsem posrečena ta komedija, in takoi naj dostavim, da ie Zapeljivka® marsikje še manje srečna. Toda v bistvu, v jedru sta obe Golarjevi igri zgrabljeni pravilno, sta zdravi, krepki ta niši. To pa je mnogo, da, več kakor smemo pričakovati od pesnika lirika.
Kdor vse to vidi ta ve, ie krivičen, ako Golaria kratkomalo obsoja ta njegovo ^Zapeljivko-- psuje kot škandal in sramoto... »La writique est aisče, et 1' art est difticile-.
^Zapeliivka« hna res mnogo nedo-statkov. Glavni je ta, da je v nji prav malo dramatičnega in vse preveč epičnega. Dve prvi dejanji in prva polovica tretjega dejala podajajo bolj slike iz vaškega življenja, ::ego dramatične akcije; istotak je začetek četrtega dejanja. Dialogi so često raz vlečeni. ista misel se ponavi.ia v variantah in glavna nit se izgublja v ilustrativnih deta:'.ih. samih zase zanimivih, a za histvenost nevažnih.
Zapeljivki sta dve. iehkoživa, v mestu doceta pokvarjena Lenka, ki zapeljuje slabiča Pavleta ta do skrajnosti požrtvovalna, skrbna gospodinja teta Jera, ki zapefuje predkaznovanega pijanca Tomaža. Obe žen ski sta močni, oba moška slaba. Jera. naj-blažia ženska, vrhu vsega še pobožna, iz same skrbi za nečaka Pavleta in njegov grunt podkupi Tomaža za uboj Lenke; a Tomaž ubije pomotoma v temi Pavleta. Tako je Jerin zločin resnično tragičen.
Borba podle Lenke ta blage Jerc bi bila lahko silno dramatična, in da postane baš idealna kmetica Jera iz najbolj nesebične in najlepše altruistične ljubezni tragična krivka. »e Golar prekrasno zamislil, le ža!, slabo izvedel.
Mirtov Pavle je dramatično nezanimiv, Ver je vcdr.o enako neumno za teleban; ako h: mu bil Oolar dal vsaj nekaj duševnih berb, nekaj kolebanja med zlim ta dobrm, reka) potez razvijanja v značaju, bi bi! Pavle lahko dobra dramatična figura.
Tomaž kot navaden pijanec in kupljtv morilec bi bi! slab; ker je obenem maščevale:; zavrnjen ljubimec, je prav dobra dra-natcia figur3. Samo Levarjeva maska jc preveč drastično šnopsarska.
Meta je izvrsten, resničen tip; toda v tej "vez: čisto neverjeten ta nemogoč. Jera je v epamecna, da bi Pavletu vsiljevala tako-o napo! idijotko, in Pavle bi bil norec, da bi io jemal. Čisto neverjetno Je tudi, da bi ubožen kmetič (Gontar). ki Ima že osem otrak. prevzemal za svojega še 9.. tujega - ne/akončka. M-^žno pa bi to bilo. ako bi bila G omarica brez otrok. Da je Gašper-ček še drugi duševni omejenec v igri, Je i
preveč; da pa ie po vrhu še nesramen, ni okusno!
Sploh greši Golar često prot: okusu. Li-terat je lahko amoralen, a ordinaren ne sme biti nikoli. Dovtip je lahko debel, ako je značilen ali duhovit; ne sme pa biti saino nag in kosmat Tak spada le v beznico, ne na oder, n:ti v knjigo. Da ue bodo očitali Golarjn špekulacije aa najnižje instinkte, naj se takih dovtipov ln fraz že iz družabne spodobnosti izogibije. Človeka količkaj ftaejšega čuta naravnost zazebe in obde vrečica, kadar na take kosmatosti začuje — krohot z dijaškega stojišča! Sirovosti je med nami itak že mnogo preveč; zato ni treba, da jo trosijo iz rokavov še z odrov.
Izvrstne t'pe in značaje iz ljudstva je poda! Golar še s starko Katro, Tilnom, z obema kmetoma poleg že omenjenih. Resnični so, zato lep', zakaj «Rien n'est beau a.ue le vrai; ie vrai seulc est armable*.
Golar naj igro skrajša in temeljito predela, potem nc dvomim, da nastane iz »Zapelji1. ke» še debro, zanj častno deio. Ako pa so jo uprizorili takšno, kakršna je, nimajo r.iti sence povoda več, da odklanjajo druge izvirne igre, ki so idejno, tehn čno in dramatično visoko nad njo.
Predstava je bila v splošnem prav dobra in je režiserju g. Mil Puglju priznati, da ie prav dobro izvršil svojo naloga Škoda, da ni od kot dramaturg še energičnejši.
Ga. Juvanova v vlc-gi Alenke, ki je bila menda v mestu natakarica tn Je zdaj kmetiška šivilja, kali? — je b'la vseskoz izvrstna, naravna in polnokrvna. Njen prvi dialog s Pavletom pa jc predolg Ln zoprn. Za jubilej bi jo bi' rajši gledal kot Hano Schalovo. Vse priznanje gdč. Rakarje-v i, ki podaja vloge, kakor Katra močno rea Iistično ter v zadnjem času vidno napreduje v šivi karakterizacii. Pavle g. Grego-rina ie bil vrlo posrečen, g. Cesar kot krčmaj Tita v tonu in igri dober, g. Lipah kot Gontar in gdč. Gorjupova kot Gantarica zelo statpatičtio veder par, odiičen ta med vsemi moškimi značaji najboljši pa jc bil L e v a r j e v Tomaž. Ga. Sa r i č e v a je imenitno karakterizirala omejenko .Meto v kostumu, maski govorici. Izredno tnno-gostranska umetnica! Prav d bra v igri, v edinih dveh dramat. scenah močna Jera je bi i a ga. Ma rija Vera, ki pa v govorici ne najde pravega kmetiškega K na. O D a-n i 1 o in g. Skrbiušek sta bila pa maskah debra kmeta, imela sta ie par stavkov, a Skrbniška nisem razumel skoraj no-bene beseda
Tista kmetiška družba v 4. dej. je zelo zaspana, tisto popevanje zelo razglašeno ta tisto grmenje skoraj komično nerodno.
Gorenjski dialok; ucv poskus. Pred leti smo ga naprav:li že s »Pndkriževafci«, ld jih je prevedel prot. Kobal menda v blejskem narečju. Poskus se ni posrečil takrat, ne sedaj. Govori se zvečine nedosledno in prisiljeno; par izjem pa ne zadošča. Fr. G.
era v
i« i •
lanski
open
Oitenbaeh: Oris; v podzemlju.
Golo snobstvo bi uganja!, ako bi ugovarjal uprizoritvi dobre operete. Offenbach je tako duhovit, pikantnih in originalnih melodij razkošno bogat, vedno zanimiv in prav malokdaj manje okusen komponist, da ga prištevajo klasikom operete. ICako močan v karakterizacii in ustvarjanju občutja je bil Offenbach, občudujemo vedno znova na »Hoffmannovih povestih«. Tudi »Orfej v podzemlju« jc po svoji glasbi krasen ta njegove melodije so popularne po vsem rruzi-kalnem svetu. Zato kar nič ne dvomim, da bo ljubljanska publika radostno sprejela to opereto. Za njeno parodijo imamo sicer malo razumevanje in njen humor je dandanes že oplesnel.
Tem skrbne.iša bi morala biti uprizoritev in tekst, ki ga ie prof. Kobal temeljito predela! ter osolil z dobrimi, mestoma prav duhovitimi aktualnimi dovtipi. bi moral biti nsštudiran vestnee. Zal, da moram kon-statirati, da opereta ni bila dovolj pripravljena ter da so Povhetovi neslani dovtipi ta v II. dejanju slabo naučeni zbori mnogo pokvarili. Vedno sem se boril proti ekstem poracijam in jih odklanjam znova kar najodločneje. Opereta je žanr, ki zahteva največjega razčiščenega okusa, elegance in S racije. Kjer teh ni. je ope-eta neužiten šend. pa čeprav je Oiienbachova.
Novi g. dirigent dr. š v a r a je temperamenten, simpatičen mlad mož. ki prihaia iz visokoku'turne tujine. Ko ga pozdravljam, sc nadejam, da napravi v operetnem ansamblu potrebni red. Svoj part ie opravil prav dobro. V bodoče pa naj z nezrelimi de Ii ne prihaja več pred našo publiko
Med solisti mi je v prvi vrsti pohvaliti g. P e č k a, ki je bil izvrsten Stiks, g. K o-vača kot Pluta in Arista>a, gg Korenja kovo in Ribičevo kot Diano in Kupida ter g. Š u b 1' a kot Merkurja. Ga. Poliče-v a je prav lepo igrala in dobro pela. a razume! sem jo zelo malo. K?r se je spevni tekst sploh, torej tudi pri drugih malo ra-
ženski
je aosegei pri včerajšnji premieri vkljub članka v včeraišni- m SI. Narodu, vel kar>ski ns-eti — večer zdravega smeha! — H rold Lloyd-ženski v osebi svetovno zn ne nai-več e ameriSke kom čarke C"lleen Mo re daleko prekfša Harold L'oy<'a, za knr nai se konkurenca nikar ne boji, da delamo rek amo z Harold Llojrdom, k r edino ona hhr ld Uoyd-ženski zna vzbuditi dve uri smeha, krohota,
veselja d i solz.--Poleg tega nastoii ve-
1 ki ruski balet ( like v nnravnih barvah> z Harold Lloydom-ženskim kot piima-bnlerino. — Senzac ja ki o mora vsak videti! Hitite in rezervirajte si pravornsno vstopnice, ki se dobe v predpro.iaii v kinu L'uMiansk fllfOI* Telefon 730 Danes prcrfs ave
JUTRI
v ponedeljek se predvaja največji in najlepši filmski veleumotvor vseh časov
• NSBELUNGI •
Elitni Kino Matica
zumel, sodim, da niti solisti niso trdni v besedilu.
Uprizoritev in opretna sta primerni. Ljudje so bili z nekaterimi točkami prav zadovoljni ta so živahno ploskali. V celem pa je bila predstava medla ta malo umetniška. Naj se popravi!	Fr. G.
»/aH. 3, 125. 6, »,28, 9.
Štefan Žercmski
Zopet .ie šel eden od nas. Ne eden izmed tistih, ki bi ga lahko vsporedili s Tolstim. Dostojevskim. Flaubertom aii Dickensom, teromski je sta! nekoliko za njimi, a bil je -;ravi pesnik, eden največjih, kar jih premo-e poljski narod.
Na svet j." prtše! !. 1864 v kielškem okraju na poljski zemlji. Bil je po rojstvu ple-nenitaš. In ne samo po rojstvu, temveč tu-'i po duhu: kar je napisal, je nosilo na sebi 'oliko plemeirtosti in zanosa, da se more v tem meriti z Žeromskim !e malokateri "•oPski romanopisec.
Književno delovanje Žeromskega se je 7ačelo z drobnimi skicami in črticami. Pisal je najprel v tednik »GIos«, potem je prešel v literarne liste. Od dela do dela je rastla slava njegovega imena. Iz skromnih začetkov se je razvil v velikega pisatelja, v katerega je imel poljski narod uprte oči zadnja desetletja vselej, kadar je bilo treba -ešiti težavne probleme. Žeromskl se ni ogibal sociiakiih ta političnih vprašanj ki so trla Pollake V >Verni reki« je da! svoie-tiii r.arodu pravcato politično ta kulturno zgodovino Poljske koncem prošlega stoleta. Ti'- prsd vojno ie zavzel stališče napram pol.isko-ruskem problemu, ki ga je obdelal v velikem romanu. Ustvari! je veliko število romanov ta povesti.
Da ie bil pisatelj evropskega merila, o tem priča dejstvo, da so ga poleg Reymonta predlagali za Noblovo nagrario. Komu se ima zahvaliti Reymont. da ie preskočil svojega tskmeca. o tem bo govorSa poljska literarna zgodovina- V zadnjem času je napisal Zeromski grandijozen roman v več de lih »Pomlad prihaja«. To delo je zb-dilo veliko pozornost na Poljskem in izven pol -skih državnih mej. Pisatelja so radi njega delo:r.a poveličevati, deloma strogo obsojali. ker se je spustil v diskusijo o komunizmu. Ta borba za Žeromskega in zoper njega je trajala do zadnjega pokojnikovega diha ta je povzročila pisatelju marsik t':šno bridko uro še za časa bolezni, ki ga je sedai pobrala.
Zeromski je bil za Slenkiewiczem ter poleg Reymonta ta Kasprowicza največ i oo'j-ski prozaist. Bi! je izredno plodovit in vse, kar je povedal, je bilo tehtno. Ime! Je za t-eboj močno falango aristokracije, svojega artlpoda pa v Reymontu ta njegovih častilcih
Pred kratkim je prejel Žeromski poljsko aižavr.o nagrado za literaturo v znesku petih tisočev zlatov. S tem so hoteli Zirom-skega rehabilitirati doma, ko mu ni uspelo prodreti v Stockhclmu.
Zeromski Je dal tudi pobudo za ustanovitev literarne Akademije na Poljskem, za katero so bili predlagani najbolj izbrani poljski duhovi. N'ene realizacije pa ni dočakal; smrt ga je pokosila prej nego je utegnil urediti to »Lepoto življenja«. Pollaki in ostali Slovani bodo ohranili velik :ga pokojnika v trajnem spominu
Narodno gleda"šča v Liubljani. Danes v nedeljo se vsled gostovania Hublianske opere v Celju vršita predstavi samo v dram skem gl-daHšču in sicer popoldne ob '5. vesela historiia p:sate!ia Milčinskega »K-oan m!a!ši«. Igra je primerna tako za odrasle kakor tudi za mladino. sa! je polna 'drave<ta humoria. Zvečer ob 2\ w i~rn' velezabavno angleško veseloigro »Pegico mojega srca.« Obe predstavi sta Izven. V pondeljek ostaneta obe gledališči radi koncerta Zikovcev zaprti.
ZikovcL Eno najidealnejših komornih udruženj, komorni kvartet »Zika« priredi kakor že javljeno, v pondeljek dne 23. t. m. v ljubljanski unionski dvorani komorni koncert z izredno zanimivim sporedom. Dve točki Lhotka ta Janaček sta slovanskega izvora dočim ie tretji kvartet Regerjev op. 1C9 iz nemške glasbene literature. Tekom par let, odkar so se Zikovci posvetili izključno le koncertnemu delovanju, so svo ugled in sloves povzdignili na zelo visoko stopnjo, tako da so vpoštevani in vabljeni k vsem najresnejšim. mednarodnim glasbenim prireditvam. To dokazuje njihova u-'eležba na festivalih v Nemčiii in reptembra v Benetkah. V Ljubllani je imel koncert Zikovcev vedno posebno privlačno silo in pre pričani smo, da bodo ljubitelji njihove umet nosti napolnili dvorano do zadnjega kotič-' ka. Občinstvo obveščamo, da je sedežev vseh vrst na razpolago ta da so v predpro-daji v Matični knjigarni v pondelek od 8. do 12. ta od 2. do 6., od 7. ure dalje pa pred koacertno dvorano.
»Vesela vdova« v mariborskem gledališču. V najkrajšem času pride v MariboT r.a oder Leharjeva opereta, ki je imela največji uspeh med vsemi operetami, kar jih ie kdaj bilo. Krasna godba, zabavno de'a-nje, ter prvovrstna oprema in režija bodo gotovo pripomogle, da bo tudi v Mariboru uspela kar na'sijajneiše.
»Črna kraljica« v Zagrebu. V zagrebški drami se je zadnje dni predstavl ala Jos. Freudenreicha stara kajkavska komedija »Črna kraljica«. Kritika graja, da se ni Izva ialo mesto te stvari kako boljše delo. n. pr. »Matija Gubec«, Lisinskega »Porin« aH kaj sličnega (»Črna kraljica« se je namreč predstavljala o priliki tisočletnice hrvatskega kraljestva). V komediji je poleg drugih
igralcev nastopila tudi naša rojakinja ga. Vika Podgorska-
Razstava Stepana Kolesnika v Beograda, Akad. slikar in živopisec g. Stepan Ko-lesnikov otvori jutri v pondeljek razstavo svojih slik v prostorih Ili. beograjske gimnazije.
Beethovnov zavod v Modlingu pri Dunaju. Na Dunaju se bavio ljubitelji glasbe z mislijo, da bi kupili hišo na Babenberški cesti, kjer je stanoval Beethoven in kjer je zložil svojo »Misso solemins«. Stavba bi se naj pretvorila po vzorcu praškega Mozarte-
uma v Beethovnov institut s koncertno dvorano, v kateri bi se izvajala dela velikega glasbenika
Dve slikarski razstavi. V nedeljo se ie otvorila v Zagrebu (salon Ullrich) razstava g. Mihovila Kru.šlina. prihodnjo nedeljo pa razstavi kolekci o svojih del gdč. Hela Rev-mannova v Osi.ieku.
Gostovanje pariške pevke v Beogradu. V nedeljo zvečer nastopi v beograhki operi ga Ladovenova, članica Velike opere v Parizu. Pela bo naslovno vlogo v Blzetovi »Carrren«.
0
serija
trovlh" nagrad
V	smislu našega glavnega razglasa o jubilejnih nagradah «Jutra» objavljamo danes
podroben razpis
načrta in pogojev za žrebanje 1600 nagrad HI. serije, ki so na« menjene vsem naročnikom «Jutra»« starim in novim.
Število in višina nagrad
I.	nagrada 10.900 Din (v denarju).
II.	nagrada 2500 Din (v denarju).
10 nagrad po 400 Din, skuhaj 4000 Din. (Vsaka teh nagrad obsteji iz 10 vezanih, doslej izišlih «Jutrovih» romanov.)
800 nagrad po 30 Din, skuhaj 24.000 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega» romana «Hči papeža».)
788 nagrad tso 30 Din, skutfaj 23/<40 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod «Jutrovega® romana «Veliki inkvizitor».)
Skupna vrednost vseh teh nagrad znaša nad 64.066 Din.
Čas, prostor in način žrebanja
Žrebanje «Jutrovih» nagrad III. serije se vrši dne 19. decembra t. 1. ob 17. v prostorih dnevne redakcije «Jutra» v Ljubljani, Miklošičeva c. 16. Žrebanje se bo vršilo pod vodstvom posebne komisije. Izžrebanih bo iz prijav upravičenih naročnikov, ki prispejo do konca rrijavnega roka v naše reke, 1600 številk in sicer velja orva izžrebana številka za najmanjšo, zadnja izžrebana pa za največjo nagrado.
Pogoji za udeležbo pri žrebanju
Pravico potegovati se za III. serijo «Jutrovih» nagrad imajo:
1,	Vsi oni stari naročniki «Jutra», ki so "ostali naročniki do 20 novembra t. L in ki imajo plačano m ročnino vsaj do 31. decembra t. L, odnosno jo poravnajo z morebitnimi zaostanki vred do trenotka, ko ooteče rok za prijave k udeležbi za žrebanje.
Od teh upravičencev se morajo za žrebanje na spodnjem odrezku (odrezek I. za stare naročnike) prijaviti samo oni, ki se za žrebanje II. nagrade niso prijavili. Oni, ki so se prijavili za
11.	žrebanje ter izpolnili vse pogoje- so namreč — v smislu svoje-časnega razglasa — že vpisani v seznam prijavljencev.
2.	Vsi oni novi naročniki, ki se naroče od 20. novembra do 15. decembra t. !. ter plačajo naročnino vsaj za dva mesec? nairej.
P 'jave je treba ooslatš ali oddati na naslov: «Uprava Jutra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54. najkasneje do sobote
12.	decembra orroldne. Upoštevale se bodo samo one prijave, ki bodo vposlane upravi «Jutra» frankirane.
Upravičencem za III. serijo nagrad, ki še niso prijavljeni, prioetečamo, da se za oriiavo noslužijo dolnjega odrezka, ki naj ga ''z~>clnionega ter nalenljeneda na dooisnico nosljajo na naslov: «Uprava Jutra» v LmViani, Naročniki do 20. novembra (stari naročniki) nai se ocs'"žijo I. odrezka, naročniki po 20. novembri' (novi narečnikil pa II. odrezka.
V	JJuVj-ri 20. novembra 1925.
UPRAVA „ JUTRA"
(I, 7a ?tare naročnike!)
Upravi „ Jutra'"'
Ljubljana.
Podpisani sem postal naročnik <?Jutra» do 20. novembra t. h in se prit glašam za udeleženca pri žrebanju III. serije <rJutrovih» jubilejnih nagrad. Naročnino do 31. decembra t. 1. sem poravnal.
(Natančen naslov, pod katerim dobiva naročnik <rJutro».)
Ime in poklic:............
Pcšta, kraj:	^ • * E .
Podpis: z . * ... > c ... .
a » k a aaaaaaaDBaaaaaaaaaaaBaaaanaBaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBaiMaaai
PW -i- -----^»i.1 m"ia&gTOm."	■> ■■■?"■ - ^■..^gggKj^a-".m1 -■.!. '.jm
<aflBa®BBBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBaBa®
(II. Za nove naročnike!)
Upravi „Jutra"
Ljubljana.
podpisani se s tem priglašam za novega naročnika <rjutra», obenem pa tudi za udeleženca pri III. seriji <r]utrovih» nagrad. Naročnino za dva meseca naprej v znesku 50 Din sem odposlal, odnosno jo takoj pošljem po poštni položnici.
(Natančen naslov novega naročnika «-Jutraj>.) Ime in poklic: ± i ... t i . ± .. * * i i	.
Pošta, kraj: . . s . : « i & » , , j . j . « i , .
Podpis:
Tedenski borzni pregled
Mrtvilo na efektnem tržišču. — Oslabitev Vojne škode. — Dinar stalen.
Zagreb, 21. novembra.
Bančne vrednote so zabeležile ta teden izredno majhen promet. Eskompt-na je nazadovala na 120, a Praštediona za 15 točk na 940. Hipo pa je poskočila od 64 na 66. Drugače ni bilo posebnih sprememb.
V	industrijskih vrednotah ni bilo mnogo živahnejše. Vendar se je pokazovalo večje zanimanje za nekatere izvenkulis-ne papirje. Tako je bilo nekaj več prometa v Narodni šumski po 15. v Nihagu po 30. a je prišlo prvič do zaključka tudi v Sarajevski pivovari.
Državne vrednote so bile v začetku tedna stabilne, a proti koncu je nastopilo nazadovanje. Vojna škoda se je postopno spustila od .313 do 314 na končni tečaj 299 v petek. Značiln je, da se Vojna škoda za december prodaja skoro po isti ceni kakor proinptna, pri čemer pa ie menda imela špekulacija svoje prste vmes. Agrarne in investicijsko so se razvijali paralelno z Vojno škodo. Promet v vseh državnih, papirjih je bil priličeu.
Devizno tržišče je imelo enako slab promet, 6 do 9 milijonov dnevno. Dinar je na zunanjih tržiščih skoro popolnoma miren: v Curihu od <U9 do 9.20 in ena osminka. a v Newyorku 1.77 in pol. Zaradi stabilnosti dinarja izgubljava inozemstvo potrpežljivost in se polagoma rešava svojih dinarskih pozicij, katere je držalo večinoma iz spekulativnih mo. tivov. Naši denarni zavodi nimajo več toliko gotovine kakor pred meseci, kar se tolmači z izvozno kampanjo, ki pa se ne razvija posebno. London, New-york in Dunaj so ta teden malo popustili. Italija in Pariz sta ta teden precej valovala. V začetku tedna sta bili obe devizi čvrstejši, v sredi tedna sta nazadovali. a koncem tedna je bila lira zopet čvrstejša, dočim je bil frank slab. Na liro je povoljno uplival uspeh konference o vojnih dolgovih v Ameriki. Narodni banki ta teden ni bilo treba intervenirati. ker .ie bilo dovolj izvozniškega biaga.
V	današnjem svobodnem prometu v privatnih vrednotah ni bilo poslov. Tečaj Vojne škode je nazadoval dalje, tako da se je ponujalo promptno blago in za ultimo t. m. po 297; denar se je čul po 295 za ultimo t. m. Prometa ni bilo. Investicijsko je bilo zaključeno po 74.5 Promet v devizah je bil minimalen. Dinar je davi v Curihu neznatno oslabel. Na Zagreb to ni uplivalo zaradi izobilja blaga. Edino deviza na Italijo je popustila zaradi svoje oslabitve na mednarodnih tržiščih. Blago ie imelo naslednje tečaje: Dunaj 795.75, Italija 225.1, London 273.65, Newyork 56.4. Pariz 226.75. Švica 1089.25^
Volilni red Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Pripravlja se sprememba volilnega reda.
Kakor je znano, je ministrski svet na podlagi zakonskega pooblastila izdal uredbo, s katero je provedena reorganizacija Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani v enotno stanovsko zbornico za celo Slovenijo, s porazdelitvijo v tri avtonomne sekcije, ki zagotavljajo obrti, industriji in trgovini svobodno zastopstvo njihovih interesov, v skupnih zadevah pa enoten nastop. Mora sc priznati, da je reorganizacija prav srečno zamišljena, ker uvažuje specijalne interesne skupine, izključuje pa paralelno delo in s tem pretežko režijo.
Naravno je. da je tej zvezi bilo treba prilagoditi tudi volilni red uovim razmeram. Vlada .ie v vsem ugodila zahtevi in mišljenju ljubljanske zbornice, držeč se izkušnje, da je še najbolje šlo, kadar se je interesentom samim dala beseda. Vsi sklepi ljubljanske zbornice glede reorganizacije in volilnega sistema so bili soglasni in ni nihče mogel slutiti. da se bo našla »stranka*, ki išče smet v očesu bližnjega, bruna pa v lastnem očesu ne priznava.
Površnost v naši javnosti ie nečuve-na. Malokdo se potrudi proučiti kako stvar temeljito, na temelju spletke klik se začne premikati politični aparat. Da klerikalcem volitve v zbornice niso . v tem hipu prijetne, je vsakomur jasno. Poiskali so si pa pomoč pri naših no-vopečenih — radičevcih. ki naivno sedajo na lim njim in raznim Jelačinom iz' nagibov, o katerih bomo pozneje kdaj imeli priliko govoriti. Minister trgovine in inddustri.ie dr. Kra.iač zaradi teh spletk ni razpisal novih volitev, ki so že tako pereče potrebne. Pravega izgovora za svoj postopek ni mogel niti navesti., ker je postopal izključno na željo stranke.
V finančnem zakonu'o novih dvanaj-stinah nahajamo naenkrat novo pooblastilo za spremembo volilnega reda. S tem se hoče dobiti čas in zavleči volitve. obenem pa v kalnem ribariti.
Pucljevci se v vseh teh stvareh delajo važni in neizmerno pametni, a v resnici ne vedo ničesar, glede škode pa jim ie vseeno. Obnovitev zbornice z volitvami, ki nam prineso zakonito zastopstvo, ie enodušna želja vseh interesentov brež izjeme. Klerikalcem je z odgo. ditvijo zopet enkrat izkazana velika uslusa.	......
Klikarske spletke bodo malo pomagale. Podirati je sicer lahko, zidati pa te-
žavno. Posebno mali obrtniki in rokodelci, ki bi dobili z volitvami avtonomno zastopstvo v zbornici, se bodo znali zahvaliti za najnovejšo nesposobnost radičevske strančice v Sloveniji.
Obveznice Vojne škode
V vseh strokovnih borznih poročilih letošnjega leta čitamo o mrtvilu v trgovanju s prvovrstnimi bančnimi in drugimi vrednostnimi papirji, istočasno pa o živahnejšem zanimanju za obveznice'lutrijske 2'A% državne rente za ratnu štetu. ki se kratko imenujeo obveznice Vojne škode, pa tudi samo Vojna škoda ali Ratna šteta. Vzrok temu leži v dejstvu, da je Vojna škoda najboljši in najsigurnejši jugoslovanski naložbeni papir, ki ie kot. tak postai predmet najobsežnejše špekulacije in Pa to, da ga inozemski kapitalisti kupujejo v velikih količinah in vlagajo vanj svoje težke milijone. Naša širša javnost razen one v Srbiji in Črni gori Vojne škode sploh ne pozna, zato uiei v informacijo prinašamo sledeče:
Materijalna škoda prizadeta v svetovni vojni prebivalcem Srbije in črne gore ter nekih obmejnih krajev bivše Avstro-Ogrske. je bila uradno ocenjena in naj bi jo plačale premagane države kot reparacije, v gotovini in v blagu. Tozadevna pogajanja pa so pokazaia, da bi oškodovanci predolgo ne prišli do svoje odškodnine, ako bi moral: čakati na reparacije, zato .ie država sama Prevzela nase vso uradno priznano odškodnino. nezavisno od tega, kdaj in v kaki obiiki bo ona sama prejela odškodnino od držav, obsojenih na mirovnih konferencah na plačevanje vojne škode. To je bilo koncem leta 1922, ko je z deflaci.io nastopilo tudi pomanjkanje denarja in država, ki je itak že z velikimi težavami pokrivala svoie tekoče izdatke, za vojne oškodovanca ni irr.ela denarja. Škoda pa, je znašala na 4 milijarde predvojnih dinarjev. Zato je država izdala obveznice Vojne škode, ki-jih je bilo ratiskaniili za 4 milijarde 690 milijonov Din in sicer v samih komadih po 1000 dinarjev, terei 4,600.000 komadov, razdeljenih na serije po 1000 komadov, torei 4.600 serij s številkami od 1 do 1000. Vsak oškodovanec ie dobil toliko komadov obveznic, na kolikor tisoč se je glasilo uradno potrdilo, ki ga je bil prejel ob priliki ocene njegove škode.
Ugodnosti, izvirajoče iz teh obveznic, določa zakon o Vojni škodi z dne 29. nov. 1922. ki predpisuje, da mora država potom vsakoletne amortizacije v teku 50 let računajoč od 1. januarja 1924. potegniti vso Vojno škodo iz prometa in sicer po nominalni vrednosti, torej po 1000 dinarjev vsak komad. Do amortizacije pa mora plačevati vsakoletno: 2 in pol odstotka cd nominalne vrednosti, torej 25 dinarjev od komada. Obresti se izplačujejo vsako leto od i. februarja naprej v Srbiji in Črni gori pri vseii državnih blagajnah, pri nas pa vsled majhnih količin samo pri okrožnih finančnih ravnateljstvih. Žrebanje v svrho amortizacije se mora po zakonu izvršiti tekom meseca januarja. Letos je bilo prvo žrebanje in sc ic vršiio dne 16. januarja. Izžrebanih ie bilo v glavne,n in dodatnem žrebanju 21 serij, t. j. 21.000 komadov. Izžrebane obveznice se izplačujejo brez vsakega odbitka od 1. n:arca naprej.
S temi obveznicami se morejo plačati po nominalni vrednosti vsi predmeti, ki jih bo država prejela kot reparaciie od premaganih drža v in ki jih bo lastnikoni obveznic odstopi: a brez dobička. One se morejo kupovati za pupilarne mase, polagati kot kavci-jc. porabljati za fonde, ustanove m depozite pri javnih blagajnah ter so proste rentnega davka.
Da bi se vojni oškodovanci obveznic za stalno oklenili in iih ne spuščali iz rok. ic zakon ustanovil obenem tudi loterijo, po kateri papir nosi svoje ime. Loterije se udeležujejo vse obveznice individuelno, torej ne po serijah, kakor pri amortizacijskem žpe-Banju. Loterijsko žrebanje se vrši vsako leto meseca februarja. Dobitkov ,ie vsako leto 188 in sicer: 1 po Din 1,000.000, 2 po Din 500.000, .5 po 200.000, 10 po Din 100 tisoč, 20 po Din 50.000. 50 po Din 20.000 in 100 po Din 10.000, toda tako. da so tako visoki dobitki le vsako parno leto. vsako neparno leio pa za polovico manjši. Dobitki za le-tošive leto so bili torej polovični, za februar 1926 pa bodo celi.
Na ta način je država ustvarila in pod njeno garancijo stoji ta najodličnejši jugoslovenski vrednostni papir, ki nosi stalne letne obresti, ki-bo prej ali slej. najkasneje pa v -IS letih, amortiziran in izplačan po r.o-mjnalj ii; ki. je. obenem srečka loterije s privlačnimi dobitki. Zato ie pojmljivo, da tisti, ki ta papir poznajo, radi nalagajo vanj svoje prihranke, in zato ni čuda, da se je nanj vrgla tako divja špekulacija in da so ga inozemci pokupili že velike količine. Zadnje dni je sicer tečaj Vojne škode oslabel, toda nedvomno samo za kratko časa.
Ljubljanski trg
V Ljubljani so bile pretekli teden nasled* nje cene: Meso: goveje 15 — 19. telečje 17
—	20, svinjsko 20 — 27. slanina 22.50 — 29. mast 30 — 31. šunka 35 — 37, prekajeno meso 30 — 35, koštrunje meso 14 — 15, konjsko 7 — 9, krakovske klobase 44. hre« novke in safalade 35, sveže in polprekaje« ne kranjske klobase 32 — 40. suhe kranjske 67 Din kg. Perofnins: piščanec 10 — 20, ko= koš 25 — 35, petelin 25 — 40. raca 25 — 30. gos nepitana 40 — 70, pitana 70 — 100 Din komad. Domači zajci: 5 — 18 Din komad. nivjačir.a: divji zajec 25 — 60. poljska je« rebica 15 — 18. Din komad, srna 20 — 35 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55 — 60, kuha* no 45. bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1.75
—	1.87 Din komad (3.50 — 3.75 Din za 1 par). Sadje: jabolka; luksuzna 8. I. 5. II. in III. 3 — 3.50, hruške, luksuzne 12, I. 10, II. in III. 4 — 8, navadni kostanj 4 — S, maroni
9 — 12, grozdje 12 — 16, orehi 12, luščeni 35. suhe češplje 11 — 12 Din kg. Špecerijsko blego: kava 45 — 76, pražena 5-2 — 92, slad= kor, v kristalih 13.25, v kockah 15.25, riž 8
—	10, testenine 10 — 12, čaj 75 Din za kg, namizno clje 22, jedilno 20 Din liter. Mlevi ski izdelki: moka: «00» 5.25, «0» 4.50, kaša in ješprenj 7, ješprenjček 10 — 13, turšči« na moka 3 — 4, turščični zdrob 4.50, pše« nični zdrob 6_50, ajdova moka 7 — 9. ržena 5 — 5.50 Din kg. Žito in zrnje: pšenica 305 —- 310 rž 250 — 280, ječmen 230 — 250, ovc s 230 — 260, proso 300, turščica 230, ajda 330. fižol 340 — 360, grah 400, leča 600 Din 100 kg. Kurivo: premog 40 — 46 Din 100 kg, trda drva 150 — 160, mehka 100 Din kubič« n; mct?r. Zelenjava endivija 7 — 8. moto« vilec in radič 10 — 15, zelje 0.50 — 0.75, rdeče zelje 3 — 4, kislo 3, ohrovt 2, karfijo« Ia 8 — 15, kolerabe 8 — 10, kolerabe«pod« žemljice 0.75 — 1, špinača 7 — 8, paradiž« niki 10. čebula 3, česen 15. kisla repa 2.50 Dip kg. Krompir: 1.25 — 3.50 Din kg.
e krmi: sladko seno 80 — 100, polslad ko 75. kislo 60. slama 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slarrinarji na trg 70 vozov mesa, ki so ga prodajali po 12.50 — 30 Din kg po vrsti in kakovosti. Zaklane svinje so bile 204 po 15 — 18 Din za kg. Krompirja ie bilo na trgn 46 vozov po ceni 0.75 — 1.25 Din kg in zelja 36 vozov po 0.50 — 0.75 Din kg.
Ostale cene: Perofnina: kokoši 45 — 50, piščanci 17.50 — 35. gosi 70 — 80, race 35
—	40. purani 65 — 100 Din komad. Domači zajci: 10 — 45 Din komad. Fižol: 2 — 3.50 Din liter. Zelenjava in sočivje: karfijola 1
—	10. česen 12 — 18. čebula 2.50 — 3. kislo zelje 3, kisla repa 2 Din kg, ohrovt 0.50 — 1.25. sveže zelje 0.35 — 1.25 Din glava, en« divija in glavnata solata 0.25 — 1 Din ko« mad. Krompir: 0.75 — 1.25 Din kg. Sadje: jabolka 5 — 7. hruške 6 — 10 Din kg. Go« be: 1.50 — 2 Din kupček. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 40. kuhano 60, čajno 45 — 65, Dir. kg. Jajca: 1.75 — 2.25 Din komad.
Dalje so pripeljali včeraj kmetje na trg 15 vozov -sena in 6 vozov slame. Cene: se« no 70 — 75, slama 45 — 50 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Novcsadska blagovna borza (21. t m.)
zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(20. novembra.) Zaradi čvrstih poroči! z ameriških borz, iz zapadnih držav" in z brailskega tržišča ie zavzel tudi promet na dunajskem tržišču čvrstejši potek. Povpraševanje po boljših vrstah pšenice je bilo precejšnje, toda imetniki blaga so malo ponujali. Cene so malo poskočile- madžarski pšenici, domači rži ter turščrei. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blaigovnapromet-ni davek brez carine v veletrgovini: pšenica: domača 36 — 37.50,. madžarska potiska 40.50 — 42.50; rž: domača 27.25 do 27.50: ječmen: domači 33 — 39, slovaški 39 — 43; t u r šč i c a: 28 — 29; oves: domači 27.50 — 29.50.
— Češkoslovaško - jugoslovenska konferenca za ureditev medsebojnega prometa.
Iz Beograda poročajo, da se bodo v kratkem začela v Pragi pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo za ureditev medsebojnega železniškega prometa. V našem prometnem ministrstvu je sestavljena posebna komisija, ki ima pripraviti ves za to potrebni materija!.
= Stiki madžarskih lesnih trgovcev z jugosloveuskimi lesnimi Izvozniki. Iz Budimpešte poročajo: Madžarski lesni agenti in komJsicnarji so se po svoji zvezi obrnili na češkoslovaške, jugoslovenske hi rumun-eke lesne družbe ter lesne izvoznike z okrož nico. v kateri prosijo, naj izvršujejo svoje lesne prodaje v Madžarsko s posredovanjem madžarskih agentov in komisionarjev, ki jamčijo za gladko oddajo blaga ter hočejo obvarovati interesente v nasledstven-ih državah pred izgubami.
= Produkcija premoga v Sloveniji je znašala v septembru t. I. 169.170 ton proti 146.273 tonam v avgustu t. 1. in 158.264 tonam v septembru 1924. Skupno se je v iprviih devetih mesecih t. 1. v Sloveniji izkopalo premoga za 1,347.564 ton proti 1,396.044 tonam v enakem času lanskega leta in 1,202.772 tonasm v enakem času leta 1923. Kakor vidimo, ie produkcija letos v prvih devetih mesecih nekoliko manjša, kakor jc bila v -enakem času lanskega leta.
= Naša trgovinska mornarica. Čista to-naža naše trgovinske mornarice je znašala koncem leta 1923. 82.741 ton, a koncem lanskega leta 100.698 ton. Porast je torej znašal okrog 22 odstotkov. V letošnjem letu je
trgovinska mornarica dalje napredovala, ker so biii nabavljeni mnogi veliki parniki, kakor Federiko Glavič«, Solun« in >Vi-dovdan».
= Nova pošiljatev kovanega denarja.
Kakor poročajo iz Beograda, bo do 7. decembra t. -I. dospel v sušaško pristanišče francoski parnik, ki bo pripeljal 22 vagonov kovanega denarja. Ta pošiljatev bo vsebovala ostanek kovanih dvedmarških novcev, partijo enodinarskih novcev in prvo partijo novcev po 50 paT. Skupna vrednost te pošiljatve bo znašala 40 milijonov Din. Izdelan je ta denar v državni kovnici v Poissierju v Belgiji.
— Malžarska industrija za trgovinske pogodbe z nasledstvenimi državami. Po vesteh iz Budimpešte zahtevajo madžarski industrijci, da sc čimprej začnejo pogajanja z nasledstvenhni državami v svrho sklenitve trgovinskih pogodb, češ, da madžarska industrija izkorišča samo 25 5« kapacitete ter da izvozno poslovanje zastaja. V prvi vrsti nai bi se sklenila trgovinska pogodba z Jugoslavijo, češ, da se pto-daina tržišča madžarske industrije nahajajo na vzhodu, dočim so prodajna tržišča za kmetijske produkte na zapadu. V mad-
žarskih gospodarskih krogih vlada rnišlje-neje, da bo z Jugoslavijo moglo priti do pegodbe. ki bo zadovoljevala obe državi, ker madžarska more izvažati v Jugoslavijo stroje, zlasti kmetijske, petem železno blago in elektratehnične aparate, a Madžarska bi iz Jugoslavije uvažala tobak.
= Nazadovanje zlatega indeksa cen. Po zagrebški »Riieči* iz indeksa cen na debelo, ki ga sestavlja beograjski --Privredni Pregled«, na zlato preračunani indeks pokazuje nazadovanje od 149 v septembru na 144.45 v oktobru t. 1.
= Predlog za svobodno cono na Sušakii. Sušaške gospodarske korporacij e in organizacije so izročile finančnemu ministru obširen elaborat, v katerem utemeljujejo koristi, te bi iih imeli od ustanovitve svobodne cone na Sušaku. Nadalje se pojasnjuje, kako propada Sušak na račun Reke zlasti izza uveljavljen;a novih železniških tarif. Ko bi Sušak v ceier.i obsegu svojega pristanišča bil proglašen za svobodno carinsko cono, bi se stanje izpremenilo v korist Sušaka iu cele države.
= Likvidacija subotifke banke. Eskontna i pučka banka d. d. v Subotici je sklenila na svojem občnem zboru likvidacijo ter poziva upnike na prijavo njihovih terjatev.
—	Carinski nadavki v posameznih evropskih državah. Pri carinskih, plačilih se v posameznih državah računa: v Jugoslaviji: 1 zlati dinar = 11 papirnatih dinarjev; v Avstriji: 1 zlata krona = 1.44 šilinga; v Madžarski: 1 zlata krona 14.500 papirnatih kron: v Ruiroiniji 1 zlati lej = 40 papirnatih lejev: v Italiji: 100 zlatih lir = 487 papirnatih lir: v Norveški: 1 zlata krona — 1.5 papirnate krone; v Bolgarski: 1 zlati lev = 15 papirnatih levov; v Grčiji = 1 zlata drahma 14 papirnatih drahem.
= Kompetenca v zadevah svilarstva in reje sviloprejk. Minister za trgovino in industrijo je stavil ministrskemu svetu predlog, po katerem naj bi prišli re.ia sviloprejk in trgovina s svilo pod ko;rpetenco ministrstva za trgovino in industrijo. Doslej je namreč re.ia sviloprejk spadala pod ministrstvo za kmetijstvo in vode. odkupovanje svile in njena predelava pa pod kompetenco ministrstva za trgovino in industrijo.
—	Ležišče kaolina v Črni gori. Imženjer-ja Deškovič in Machiedo sta našla v Crmnš-ci v Črni goTi.kaoliu, ki je baje zelo dobre kakovosti in se bo mogel iz njega izdelovati najfinejši porcelan.
—	Prodaja stare vojaške opreme. Dne 15. decembra se bo vršila pri Upravi oddelka 2. Zavoda za izradu vojne odeče v Slavonskem bredu licitacija glede prodaje staire vojaške opreme. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Dobave. Direkcija državnih' železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. pgnudšbe za dobavo 5000 kg bazičnega martinovega plovnega jeklu ter za dobavo raznega mehkega lesa; do 2. decembra ponudbe za dobavo žične vrvi ter za dobavo 3240 k^ drogov iz medenine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 5000 kg bombaža za ležišča in 500 kg lati enih krp za politiranje; 16. decembra pri direkciji državni-h železnic v Zagrebu glede dobave raznega železnega materijala (žeblji za tračnice, spojni vijaki in Grover-kointe). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Italija dobi posojilo v Ameriki. Iz Rima poročajo, da je italijanski finančni minister Volpi podpisal v Newyorku pogodbo z Morganovo skupino za 100 milijonsko dolarsko posojilo. Posojilo je plačljivo v 25 letnin obrokih. Podpisovanje se bo pričelo 2e naslednje dni.
—	Zboljšanje italiianske trgovinske bilance. Italijanska trgovinska bilanca se ie v oktobru t. 1. dalje zboljšala. Vrednost izvoza je znašala v tom mesecu 1756.4 milijona, vrednost uvoza pa 1799.6 milijona lir. Pasivnos-t ie torej znašala 43.2 milijona proti 54.7 milijona lir v enakem mesecu lanskega leta.
= Ameriška cenitev svetovne žetve pšenice. Ameriški poljedeliski urad ceni po poročilih, dospelih do 12. t. m., pridelek pšenice v 32 državah severno od ekvatorja na 3953 milijonov bushelov proti 26S4 milijonom v lanskem letu. Pridelek južne zemeljske polovice pa ie ostal proti lanskemu letu skoro neizpremenjen.
= Flnansiranje izmenjave blaga med Poljsko In Italijo. -Popolo di Romat poroča. da je med zavodoma Banca Commer-ciale d'Italia in Poljsko komercijateo banko prišlo do sporazuma, po katerem dobi zadnja posojilo dveh milijonov dolarjev, da bo finansiTala izmenjavo blaga med obema državama.
Bo^ze
CURIH. Beograd 9.175. Berlin 123.50, \c-a york 518.75. London 25.135, Pariz 20.40. M -lan 20.75. Praga 15.375. Budimpešta 0.07270, Bukarešta 2.35. Sofija 3.775. Varšava 75.50. Dunaj 73.125.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68-20, Živnosicnska 279. \ssicurazionc Generali 6750. Dalmazia 260. Lloyd 1020, Dalmazia cement 659. Split cement 496. Krka .568. Devize: Beograd -14.25 — 44.50, Dunaj 348 —"358. Budimpešta 0.0345 da 0.0355, Praga 74 — 74.50, Bukarešta 11 di 11.50, Pariz 9S.50 - 99. London 121.10 do 121.25. Valute: dinarji 43.75 — 44.25. 20 ziaitih frankov 94 — 98. .službeni kurz zlate lire 480.55.
BERLIN. Beograd 7.4.55. London 20.324 N>*Tork 4.195. Pariz 16.41. Praga 12.422. Curih 80.85, Dunaj 59.10.
i Mi
g W0UP Lfl«Z do 60G l\?
tvorniiki novi Ili gener, raparirani *a tvcmičkim jamstvom takodjsi u
rf?8S-l
»ur
ililL
m ROMftL ?3.t BOUOL-MOTORE
Generalno zastopstvo Notoreofabrik Darnstadt
Poglejte rele skladiite Plačevne poiakšice Kompletna montaža
ZAGREB, Pantoviak I B.
cjutrovs roman
katerega e^ozinskoi napeta vsebina, prepleten* t f:,-. tastičniral capletljsjl od ti-Eetka do kcn.-a. ki pri:;, šajo navdušenemu Citatel;? z inter«santnim razmotn-ranjem veak hip presne Jenja, fa mn £e sledi r» cčaranje in konsternacija is zopet preseneienje tako. :> so čltatelji nestrpno pric^. kovali vsako nadaljevarj': romana, je izSel ln ce dn. biva pri upravi «Jutra» t Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. 5oIj zabavati Vas ne nore nobena knjisa!
Vezana etano . . . &5 Din Broširana pa . , . . 45 Dic
Trije pari prvovrstnih
voznih konj
dalje žpebci za pleme in konji za tovor so naprodaj iz prve roke pri E. VAJDA, Čakovec, Medj'imurje, Jugoslavija. Brzojavni naslov: E Vajda, Cakovec, telefon interurb. št. 59, 60, 3,
(••■■•■■n»inuinaaaimai»>iimiu»ci
Pozor! NAJCENEJE! PozorI Otomane v blagu a Din 850'— Otomane v gradlu a , 720■-flfrlk modroc a 250*—
l<akor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. Vse vrste žima vedno v zalo;_r Vsa popravila se solidno in na-ceneje izvršujejo Se priporoča
FRAN JAOER, tapetnih 6844-a	LJubljana, Kolodvorska ul. 2~
C R E V A
vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor	i
vsako leto vedno v zalogi Kupim tudi	!
surovi In stopljeni loj in ga plačam	j po najvišji dnevni ceni.
Jos. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska c. 85.	i
Orehe, suhe šobe, vsakovrstni fižol,
kakor tudi druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah
»ŽITARICA", Maribor,
Aleksandrova cesta 36.
Vsakovstna špaga (motvoz),
Vrvice in vrvi,
Gurte iz jute ia motvoza, Čevljarska dreta, Slamnjače (Strohsacke), Plahte za. vozove, Morska trava, 6569a Žima vseh vrst, iu vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v zalogi pri tvrdki
FRANC RAINER, MARIBOR,
Koroška cesta št. 17. Samo na debelo!
Otvoritev modne trgovine
na Miklošičevi cesti v palači »Okrožnega »rada za zavarovance delavcev". Cene nizke.	Se priporoča Ivanka Urbančič.
Zahvala.
Ob priliki bridke izgube moj epa nad vse ljubljenega soproga, gospoda
DRAGO CEHA
državnega uradnika in rezerv, podporučnika
izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vse ti, ki so ga spremili na zadnii poti ali mi na katerikoli način izrazili sočutje in sožalje.
Posebno se zahvaljujem g. komandantu mesta, komandantu polka, j^g. aktivnim in rezerv, oficirjem, moštvu, vojaški godb*, godbi Drava, „ dr. Mari-nlču za neumorni trud zdravljenja, gg. pevcem, prečastiti duhovščini, stanovskim tovar šem in tovarišicam in sploh vsem ki so mu izkazali zadnjo čas' in poklonili cvetje na njegov prerani grob.
V Mariboru, dne 21. septembra 1925.
Marica $?ehovas soproga.
Gustave le Rouge:
Misterija
47
(Roman)
Med tem, ko je bil John Terry ves obupan, je «Morska lastovka« Izginila iz ustja Temze in veselo plovila po Severnem morju.
Miss Ellen so bili zaprli v prazno kabino, kjer je ležala nekaj časa onesveščena. Ko se je pa ladja začela zibati po morskem valovju in je začel pihati v kabino sveži morski veter, se je pola= goma zdramila.
Ko je odprla oči, je zapazila poleg sebe elegantno, mlado damo v spremstvu temnopoltega moškega, čegar zahrbtnega in krutega pogleda se je dekle silno prestrašilo. Bila sta Nathan in Misterija, ki sta oba motrila ujetnico z veliko pozornostjo.
Miss Ellen se je zmedeno prijela za čelo in preplašeno začela pogledovati okoli sebe. Nato se je spomnila in razumela: roparji so jo ugrabili, da izsilijo od njenega očeta visoko odkupnino, kajti znan je bil kot velik bogataš.
Silna jeza jo je zgrabila in to tem bolj, ker je bila zelo razdra= žena in navajena, da se je vse klanjalo njenim najmanjšim kapricam.
—	Vi ste lopovi! je zaklicala, a strašno boste kaznovani za to, kar ste mi storili! Moj oče se osveti...	-
Ker sta jo na to pretnjo Nathan in Misterija čisto brezbrižno gledala, je začela kričati, misleč, da ji pride kdo na pomoč:
—	Pustite me! Proč hočem!
Skočila je k vratom kabine in klicala na pomoč, toda Nathan ji je zastavil pot in jo krepko zgrabil za roke.
— Nobenega smisla nima kričati, ji je dejal preteče; na naši ladji ste na širokem morju in popolnoma v naši oblasti. Svobodna boste šele, ko nam vaš oče da Budhin demant.
—	Ne poznam tega demanta, je zajecljala Ellen vsa tresoča se.
—	To bomo že videli... Za enkrat pa bodite mirni, če ne vas vržemo v temnico in vam uklenemo roke in noge v železje.
Srce uboge Ellen je začelo silno utripati in groza jo jc sprele* tavala. Niti kričati ni več mogla, a njeno trpljenje nikakor še ni bilo končano, kajti Nathan je prišel na peklensko idejo.
Kot večina Indijancev, je bil zelo spreten hipnotizer. Opazil je na prvi pogled, da bi se izredno nervozno in slabokrvno dekle dalo prav lahko hipnotizirati. Spet je zgrabil za Ellenine roke, ki jih je že bil spustil in vsesal se je s svojimi zelenomarogastimi očmi v svetlomodre punčice dekleta, ki je omahnila in v katere obrazu se je čitala groza. Zaman se je skušala umakniti strašnemu pogledu.
—	Zaspite, ji je zapovedal z odločnim glasom. Jaz hočem tako!
Ellenine oči so se ustalile v grozi, napetost mišic na obrazu je pojenjala, bila je v hipnotičnem spanju.
—	Sedaj, je dejal Nathan, nam pa poveste, kje je Budhin demant.
—	Ne vem, je odgovorila Ellen s slabim glasom.
Vaš oče ima ta demant, sredi katerega je urezan Budhin obraz. To je tako zanimiv kamen, da ga morate poznati. Gotovo so vam ga že pokazali.
—	Ne vem, o katerem demantu govorite. Moj oče mi ni nikoli ničesar pravil o njem.
Nathan in Misterija sta se začudeno spogledala.
—	Uspavana, kakor je sedaj, je rekel Indijec, čisto gotovo ne laže, ker ne more. Tega res ne lazumem.
—	In vendar je yoghi AlbMah izrečno imenoval Johna Terryja iz Londona, kralja demantov. Dva Johna Terryja vendar ne oh-stojata.
—	Morda je stvar ta, je rekel slednjič, da John Terry, kot silno previden možak, ni nikoli nikomur pravil, niti svoji hčerki ne, da ima znameniti dragulj .
—	Skušajmo jo spraševati še enkrat, je rekla Misterija.
Nathan je ponovil vprašanje z najodločnejšim glasom, toda
brez vsakega uspeha.
Dekle je postala vidno utrujena, na čelo so ji stopile potne kaplje in obraz ji je postal smrtno bled. Z glasom, jecljajočim od straha, je odgovorila na zadnje Nathanovo vprašanje.
—	Vi me umorite!... Silno trpim!... Ničesar ne vem o tem demantu. prisegam vam! Povedala sem vam vse, kar vem. Zbudite me, prosim vas lepo ...
Nathan se je trenutek obotavljal.
—	Pustite jo v miru, je dejala Misterija. Danes nam ne bo mogoče več zvedeti.
—	Prav imate, je dejal Indijec cinično, dekle je tako nervozno in slabo, da jo slednjič še lahko zadene kap. Tega se nam še manjka! Potem ne bi imeli ničesar, kar bi mogli zamenjati z Johnom Terrys jem za njegov demant.
Nathan ie napravil nekaj magnetičnih kretenj in lahno dihnil v lice miss Ellene.
Dekle je odprlo oči in začudeno pogledalo okoli sebe. Potem se je naenkrat spomnila, v kakem položaju je in začela plakati.
—	Kaj se mi je pa vendar pripetilo? je vprašala.
—	Onesvestili ste se, ji je odgovorila Misterija ljubeznjivo. in obudili smo vas spet. Ne tugujte, vaše ujetništvo ne bo dolgo trajalo. Vaš oče ve, da ste v naših rokah in gotovo vse stori, da vam čimprej vrnemo svobodo.
Ellen se je čutila moralno in fizično uničena od ustrujenosti. Z zadovoljstvom je poslušala zahrbtne Misterijine besede in pustila se je od nje vesti v eno kabin na zapadriem delu ladje.
Ko je bila sama, se je znova zjokala. Bila je že na koncu svojih moči. Vrgla se je na posteljo in skoraj v istem trenutku zaspala.
Drugo poglavje.
Gusarjeva oporoka.
Ko je Lionel pozvonil pri Johnu Terryju, ga je sprejel laka) Rakham, čegar zahrbtno lice je nanj takoj napravilo neugoden vtis.
—	Preuljudno se vede, da bi mogel biti pošten, si je mislil.
Lionel je izročil Rakhamu svojo vizitko, na katero je bil napisal
par vrstic, toda ko je ta prečital ime, se je stresel, in Lionel, ki ga je ostro opazoval, si ni mogel razložiti njegove zmedenosti.
Rakham je odšel v sosedno sobo. Skozi vrata je čul Lionel gla= sove, potem pa se je lakaj takoj spet vrnil in se držal še ponižneje kot prej.
—Mr. Johna Terrvja ni doma, je dejal; če bi bili gospod tako prijazni in se jutri potrudili priti sem.
Lionela je zgrabila jeza.
—	Gospoda Terrvja ni doma? je dejal rezko lakaju. Saj sem čul ravnokar njegov glas! In ker mu imam govoriti o njegovi hčerki, sem prepričan, da vam ni rekel, naj me odstranite.
In brez vsake ceremonije je Lionel porinil Rakhama v stran in vstopil v sobo, kjer se je nahajal bankir. Ta je bil na videz silno nezadovoljen, ko ga je opazil.
—	Prosim uljudno, je resno dejal Lionel, da udiram na tako prostaški način v vaš dom. Dovolil sem si pa ta postopek, ker vam /aš lakaj gotovo ni izročil moje vizitke.
—	Ne, je dejal bankir začudeno; kdo ste?
—	Lionel Brady, ameriški yachtman, o katerem ste morda že kaj culi. Pod svojim imenom sem bil napisal na vizitko, da vas prosim, da me sprejmete, ker vam bi mogel morda razložiti natanč= neje skrivnostno zadevo miss Terryjeve.
—	Zakaj mi niste dali gospodove vizitke? je osorno vprašal Mr. Terrv svojega lakaja.
Zasačeni Rakham ni vedel, kaj bi odgovoril.
— Bal sem se, je končno zajecljal, da bi vas motil v vaši boli.
—	Vi niste tu, da bi imeli osebno mnenje o katerikoli stvari, niti da bi imeli kakoršnokoli inicijativo. Ko si bom na jasnem o gotovih točkah vašega vedenja, ki se mi zdi sumljivo, vas odpustim.
John Terry je pomignil obisku, naj sede v naslonjač.
—	Sedaj, gospod Brady, sem vam na razpolago. Najskromnejše poročilo, ki bi mi ga mogli dati o usodi mojega ubogega otroka, sprejmem z največjo hvaležnostjo.
—	Moja povest bo malo dolga, toda prosim vas, da me pozorno poslušate. Ako sodelujeva, se nama morda posreči, odkriti roparje.
Liodel je začel praviti bankirju vse potankosti svojega boja zoper Mvgale, o krvavi drami v svetišču Aztekov in o umoru Naole. Naposled je povedal, na kak način se mu je posrečilo ukrcati se na krovu «Morske lastovke® in kako je ujel na Misterijo odposlano radio brzojavko:
«Hipnotizirani All=Mah pravi, da je demant v posesti Johna Terrvja. Na delo!»
F/ Stilno in velour za plašče
9 Doubl za površne suknje
Kamgarit in modni ševijot za moške »n ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno
znana tvrdka
R. Miklauc „Pri Š§*ofu" Ljubljana
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. 442.,
Pozor! Samo 300 Din franko na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz na|boljšega aluminija snežno bela In desetletja trpežna. Dobavlja se nr ti predplačilu ali povzetju.
Za cenik priložite Din 1'— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se /ame radevoiie nazai
c.Tlil	ia U>	ca1XI>»
Kovinska indužirija IHŽ.J.*H.BBHL .faribor, SH.5
( M^fillindustrie )	AleNsatidrov« css!-« 6. 354a
Nafntforiniii n?knp fe naravnost od tovarne!
X)Q0003000000000000000
NaloopoSneifi so novi II •
stroji.
L*'uhliana
Za vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi.
Večletno jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenju Znižane cene Plačljivo na obroke
IGN. VOK,
Novo mesto
Jedilno orodje
Tovarniška znamka .Medved* na vsakem komada.
z čistega belega alpacca -.rebra, tudi posrebreno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinjskim orodjem in pri juvelirjih.
Skladišče
Berndorl,
Maribor.
JOS. KARNICNIK 5
MARIBOR	■
SLOVENSKA ULICA ŠTEV. tO m iiiHiBiiiuiuiiiiiiiiniiiin
IVAN ZAKOTNIH t™
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Telefon It 379
Vsakovrstna tesarska dela moderne lesene stavbe, osirešja za palače, h še, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, veiande, lesene og aje i. t. d. Giadba lesemb mostov. Jezov in mlinov.
ee
nagrobni križi, vrtne ograje iz litega železa vsi odlitki iz sive že!e?ne litine od Din 5 za 1 kg dalje.

K. & R. JEžEK, tovarna strojev, livarna železa in kovin
Maribor, Melte i 03,
474-a
SBBBgHKHHHHraSSrS
s -mo šest dni čez mor te
HAVRE-iiEW ¥OR8C
i0s-a	Francoska linija (French Line.)
- Cie. Gle. Transatldntique in družba Chargeurs Reunis za pomorske vožnje -
v severno in užno Ameriko, Avstralijo ter Kanado
Ekspresni parčki: .Pariš', .France', .de Giassi.'.
obra hrana in pi-ača brezplačno.
zne 1'Stke in t. zadevna pojasnila daje:
van Kraker
astopnl* v LJubljani -.olodvorska ulca 4

| Parna iaga.
Tovarna furnirji. •
Brez posebnih obvestil.
Težko prizadeti od krute usode naznanjamo tužno vest, da je naš predobri in nad vse ljubljeni oče, soprog, brat, stric, svak i. t. d., gospod
dr. Josip Kolšek
odvetnik in hišni posestnik v Laškem
danes ob 1. uri ponoči v 65. letu starosti nenadoma :imrl.
Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 22. novembra ob 13. uri v Laškem.
Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 23 novembra ob pol osmi uri v nadžupnijski cerkvi v
Laškem.
Laško, dne 20. novembra 1925.
Angela poj. Gabron,
soproga.
Josip Kolftek,	Vladimir Koliek,
sodnik v Brežicah, želez, uradnik v Mariboru, sinova.
Ostali sorodniki.
)
čevlji:
črni in rjavi Ia..............Din 298
črni in rjavi z dvojnimi podplati . . . Din 378—398 športni čevlji z usnjeno podlogo, nepremočljivi D;n 3rf8'-
čevlji iz pariškega laka..............Din 388 -
lakasti čevlji, najboljše izdelave.......D,n 428-
Otroški čevlji:
črni otroški čevlji št. 18—21........Din 38'-
črni otroški čevlji št. 22—26 ........Din 48-
Poiilja se po povzetju.
F.LPopper-čevlji
damski snežni čevlji...........Din 178'—
otroški snežni čevlji........D n 138 —168* —
damske galoše.........Din 98—118—158 —
p esni čevlji iz srebrnega brokara......Din 298'—
plesni čevlji iz črnega atlasa in svile .... Din 298*—
Trgovina z čevlji
Kosta Vukašinovič, Maribor,
Tel. 137
Aleksandrova ulica 13
Tel. 137
Damski čevlji:
lakasti čevlji z zaponko..........Din 298'—
antilopa-čevlji z zaponko..........Din 298'—
črni ševro-čevlji z zaponko.........Din 248'—
čevlji iz črnega, pariškega boksa . . . Din 198—228-— čevlji iz črnega, pariškega boksa . . . Din 248—^88'— čevlji iz rjavega, pariškega boksa ... Din 248—298'—
čevlji iz rjavega pariškega boksa......Din 348-—
čevlji iz pariškega laka........Din 298—318"—
čevlji iz pariškega laka.......Din 358—388' —
Čevlji z zaponkami v vseh barvah — Kar ne ugaja, se zamenja.

Mali oglasi, kl služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja. vsaka beseda Oln t —. Najmanjši znesek Din 10-
t Cfrrt
Štampiljke
»seh vrst in vse potrebščine Inieluje in prodaja. — Sprejmejo ec tudi vsa graverska 'lela najceneje prt tvrdki S. Pelan. Maribor, Aleksandrova cesta 5t. 43 — dvoiiSie.
Vulkanizira
»s« »tete gomila parna vulkaoizorijn F Skafai » Ljubljani. Kimaka cesta 11
Pozor, trgovci!
Za božično sezono mrli po konkurtrčmb cenan cvetličarna «I'alma» svoje testne izdelke kakor: rutice, cvet-liSno listje, cvetlice in vse r to stroko spadajoče predmeta. Zahtevajte brezplačno "emk. Se priporoča Franc. Stres, cvetličarna, Podčetrtek, Štajersko.	2600!»
Izredna prilika ja vsakogar
Izurjena š'vilia
r-prera? vezilka. izdeluje -fH-ro po naročilu izredno ceno vsakovrstno perilo za
dame, gospode in cieco. — V.rent. vpricle iu.li na tlom. Interesenti si lahko ojle-■iujo v upravi cjutra* delo, ■ ;.-r izv" tudi naslov.
00112
Šivilja
i zde hi j« perilo za gospode, lamo ln bal t- za neveste. Vezenje perila, najnovejši vzorci. Cene nizke. Naročila na npravo *Jutra> pod -V	Lesce PH Bledu*.
"039C
Inženjcr-kemik
državljan SRS se sprejme v večji kemični tovarni v Ljubljani. Prednost imajo inženjerji ? večjo prakso. Ponudbe 8 prepisi spričeval poslati na upravo »Jutra* do 30. t. m. nod »Kemik*.
30341
Čevljar, pomočnik in vajenec
s brano in stanovanjem v hiši pc sprejmeta takoj. — Franc Travnik. Trebnje.
30318
Mesarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme takoj. Ponudhe na upravo »Jutra* pod »Mesarija*
Inštrukcije
v realnih predmetih, v r#ei»i-SČini in Irancosčini daje maturant realne gimnazije. Na6lov povo uprava »Jutra* 28849
Dijak
iz vi J jih razredov srednje šole se rad; pouka dijaka nižjih razredov sprejme pri majhni družini po nižji ceni n * hrano. — Naslov pri podružnici -Jutra* v Mariboru 30363
Kateri dijak (inia)
trgovske Šole aH akademije hi r.b večernih urah «o -.mernem honorarju poučeval pri v uradnika nemško ;-*enografi'o. Ponudbe pod 'Hitro 140-15» ns upravo iJutra-.	"-0487
Kuharica
ki zna samostojno kuhati za mesec, plačo 400 Din in
dekle
zdravo, pridno in pošteno, kot sobarica za mesečno plačo 250 Din se sprejmeta v lekarni Benko, Zemun.
30301
Strogar. pomočnik
(lesni) se sprejme v tovarno na deželi za akordno delo. — Ponudbe na poštni predal 152. Ljubljana.
30300
A^nciia «Planeta»
v Beograda. Terazlje št. 6
preskrbi najhitrejše služI« moškemu in ženskemu osob-ju vseh strok, izdaja stanovanja. lokale, delavnico, sprejema zastopstva. komi sije. kupuje in prodaja nepremičnine, daje vsakovrstne informacije in hitro re-tuje posle pri administrativnih, vojaških in konzularnih oblastih	27716
Prakt:kantinja
se išč-e za takoj za pomožna pisarniška dela. Absolventke trgovske šole imajo prednost. — Ponudba na poštni predal 1-14, Ljub'ia-na.	S0521
Dekle
pridno in pošteno, lahko t.ti M začetnica, ki ima veselje do dela in učenja in ne v pop. urah lahko priuči Šivanja, se iSče. Naslov v upravi »Jutra*.	30522
Visok zaslužek
dosežejo agilne osebe pri razprodaji predmetov, ki se potrebujejo v vsaki hiši. Naslov poslati pod značko »Novost? na upr. -iJutra*.
30523
!
Gospodinjo
erlTavo, skrbno, delavno in pošteno nravi išče starejši, dobro situiran višji priv. -rad nik n.-t deželi pri Ljubljani. Plača dobra — ima lahko lepo bodočnost. — Ponndbe po možnosti s sliko na upravo <Jutra-> pod 'Gospodinja?.	30435
Trgovski pomočnik ?n vajenec
se sprejmeta v večji Špecerijski trgovini v Ljubljani. — Pomočnik naj bo vojaščine prost, samostojen in zanesljiv ter spreten prodajalec Naslov pove upr. -Jutra >.	00422
Hišnik
se i fc č e takoj. Delj ca*a Cenjeni in brez otrok imajo prednost. Prosto stano-
vanie. Naslov pove uprava » Jutra *.	30420
Mi?narski pomočnik
vešč v valjčnem in kmet->kem mlinu, trezen, pošten in marljiv, samski, se sprejme. Ponudbe na naslov Tlrabroslav Mastnak. valjčni mlin. fct. Jnrij ob ružni Železniki.	S0255
Dobra kuharica
rdTava fn snažna, ki ^ je zmožna vt>erra eospodinj-.-tva se spre t me k družini 5 oseb v boljšo hišo. Ozira samo na dostojna, dela ?.moXna dekleta v starosti -Io 35 let. Plača dobra. — Naslov pove uprava »Jutra* 30215
Čevljar, pomočnika in vajenca
.-pre ime z vso o«krbo An-dre» Koaelj, Primskovo nri
Kranju.
Sprejme se učenec
v trgovino i. mešanim bla-rom. — Več pove Stanko Kosi. Planina pri Sevnici.
30468
Čevljar. pomočn?ke
pridne, trezne, za galanterijsko robo sprejmemo. — Prijave: M. Novak & Comp. ~ -poska ulica 16. 30500
Učenca
starega 14 let, ki je dovršil o«novco šolo z dobrim uspehom, sprejme takoj v trgovino z železnino Frane Guštin v Metliki. 30469
Učenka
se takoj sprejme z vso oskrbo v hiši v večjo trgovino z mešanim hlasrom. Ponudbe na upravo «Jutra» tx>d e Sposobna učenka".
30470
Iščem dva žagaria
za veneeijanko. 2 cpleha» i o eirkular. Prednost imata Josip Modic in njegov sin. če se zirlasita. Naslov pove uprava «Jutra* pod zn3*i-o c2agar».	S0325
P??am?ška moč
zanesljiva starejša ženska, vešča samostojnega dela v kn»igovodstvu, slovenske in pem. korespondence, stroje-pisia, hitra rnčnnariea lepo pisavo dobi takoj mesto v veletrgovini z mešanim blasrom na deželi. —
TTrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Naslov pove uprava «Jutra». 30813
Starejša gospod?nja
ki zna dobro kuhati, šivati in opravljati druga hišna dela. zmožna slovenščine in nemščine išče službe »a takoj ali pozneje v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Jutra«. 30480

Gospodična
želi mesta kot sobarica h gledališki i<rralki. Ponudbe na npr. «Jntra» pod šifro «Sobarica*.	30392
7as^opstvo
za Slovenijo prevzame dobro vpeltan potnik Ponudbe pod šifro dTspeh na upravo c Jutra*. 30375
Trgovski uradnik
verziran v vseh podlih, spe-cijelno v trrovini z dežel-nfmi pridelki, ž^ii spremeniti mesto. Cer.j. ponudbe po«i <£itna> na upravništ^o «Jutra>.	80368
Le^na
vešč vseh pisarniških in v lesno stroko spadajočih poslov ž^li sedanje mesto spremeniti. — Ponudbe na up*\ivo «Jutra> pod šifro «Marljivost
30339
Postrežnica
mlada, pridna in poštena išče zaposlenja v dopoldanskih in popoldanskih urah. — Naslov poslati na upravo «Jutra* pod značko «Vse bo čisto?-.	27358
Vpokoien orožniški narednik
želi primernega mesta. — Ponudbe na u nrav o «Jutra» pod značko «Zanesljiv 350» 30241
Sfare?ši mlinar
vešč kmetskega in trgovskega mletja, zmožen malih popravil ter vodstva manjšetra obrata, išče službe. Cenjene ponudbe pod «Mlinski strokovnjak* na upravo cJutrar	28384
Stenografnia
p<erfektna za slovenski in nemški jezik z večletno od-vetniško-notarcko in drugo pisarniško prakso išče vsled redukciie p!«arniškega osot>-ja službe. Cenjene ponuone pod «Perfektna» na upravo • Jutro*.	28864
Prodajalka
izuč^na v modni stroki ter izurjena v prodaii vsako-\Tsmega perila išče nri-menie nam««titve. Ponudbe na upr. «Jntra» pod šifro «Dobra prodajalka«. 28804
141etna deklica
zdrava in krepke postave, z nekaj razredi meščanske šole t*r boliš'h staršev, že1 i vstopiri v solHno trrovino kot učenka Naclov ie poslati na unravo «Jutra* pod šifro cPridno dekle*. 28633
Gorenjsko dekle
išče službe kot začetnica pri blagajni ali pisarni kot strojepiska. — Dopise pod •Gorenjka št. 4444» na upr. «Jutra».	30320
Šivilja
išče službe, event. gre šivat tudi na dom. Ponudbe na upr. «Jutra* pod šifro »Marljiva 14946*. 30492
Gospodična
vešča v šivanju oblek. i?5e mesta pomočnice pri boljši šivilji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Pomočnica*.	30502
Rudarski paznik
absolvent rudarske šole. z večletno prakso in dobrimi spričevali i?če njemu primerno mesto. Cenjene ponudbe ra upravo »Jutra* pod »Siguran*.	30486
Mlada uradnica
s poštnim izpitom — vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in deloma stenografije išče službe. — Vstop mosoč takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Pošta 14870».
Dober manipulant
trdega lesa vstopi kot na-kupovalec proti proviziji k kakšni tvrdki. Dobra garancija. Ponudbe na upravo c Jutra* pod značko »Les*.
30856
Slu/bo sluge
v trgovini ali pisarni išče pošten in marljiv mladenič. — Naslov naj so pošlje na upravo »Jutra* pod šifro c Zanesljiv 14909». 30456
Pekovski pomočnik
lepega vedenja, srodnjh let. prosi dela — gre tudi kot raznašalec peciva. D*la izjemno tedensko 25 Din ceneje. — Naslov na upravo »Jutra* pod šifro »Tedenska izjema».	30482
| Ugodno se proda: Ogra;a za pisarno
z blagajniškim okencem in vrati, skoio nova, •> m visoka, za pisarniško ploskev 13 m2 in kameuita priprava
za umivanje pocode
z dvema predaloma — I. Bonač, Selenburgova ul. št. 5.
Brinje
prvovrstno italijansko in hrvatsko ima v zalogi I. Knez. Ljubljana, Go*-po-svetska S.	30428
Smoking in žaket
dobro ohranjena se progasta. — Naslov pove uprava »Jutra*.	26798
KOKS — ČEBIN
Wolfova lili. Telefon: 56.
481/111
Dva bakr. lestenca
s 4 svetili in 9 posameznih bakrenih svetil za izložbe proda Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica.
494
Mesto gospodinje
ali kuharice išče starejša gospodična, zmožna samostojne dobre kuhe, vseh hišnih del, šivanja in vezenja. Gre tn^i iz Ljubi;a-ro k samostoin«»mu £tocpo-pk. vdovcu (lahko z otroci"!. orožnikom ali finane.ir-jem. Dopise na upravništvo »Jutra* pod cStedljiva in samostojna*.	30285
Mesarski vaienec
poštenih staršev, močan, do 17 M star, se tako? sprejme. Naslov v upr. «Jnt';>».
30355
Vajenec
za krtnarsko obrt se takoj sprejme. Eliev Eber, Kongresni trg 7.'	28707
Per*ca išče dela
Ore tudi na dom. Na«Tov pove npr. »Jutra*. 30509
Damo
zmožno vnpsra <»o«po<Hnj*tva išče višli uradnik. — Po-nu^b*. 8® mogoče s «liko. do 25 t. m. na npr. »Jutra* pod Šifro »Samostojna co-epodlnja*.	80516
I esni strokovnjak
prvovrsten, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika išče nameščanja kot ža car-upravi tel j. vodja ali prevzemnik. — Kavcija 25 000 proti varnosti. Ponudbe pod značko »Prvovrstna moč 14221» na upravo «Jutra». 28290
Oskrbnik
oženjen, absolvent kmetijske in vinarske šole, izurjen v v«eh panogah nmne-era kmetlMva. oošten ln za-n<»«Tiiv išče primerne slnfbe C^ni^ne ponudbe pod šifro »Skrben K-128» na Inter-reklam, Zagreb 1-78. 30530
Fotogr. nomoč^k
prima retušer ln dober risar ozadi! na ne?aHve (Hinter-crrund*eiehner> išče ogovarjajoče mecfo za takoj ali kasneje. Dopise na npr. «Jutra* pod »Retušer*.
30524
KontoHsflnja
vešča slovenske in nemške »tenoTTMfile. strojepisja ln korespondence teT vodstva dnevne hlaralne išče me-sta. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod značko «Mar Ijiva 14966».	30596
Radio
aparate in sestavne dele ima v zalogi Franc B a r, Ljubljana. Cankarjevo na brežje 5.	492
Železnato vino
iz lekarne dr. G Piccoli. Ljubljana. Dunajska c. 6 krepča malokrvne. nervozne ter oslabele odrasle in otroke. Naročila se točno izvršujejo.	480/11.
Opreme za neveste
store, zastore. jedilne in spalne garniture namizna in f>osteljna pregrinjala ter vse vrste ve?enin veže ročno najceneje M Zo? Ježek Ljubljana. Stritar jeva ulica 7 Prevzame vse kombinacije iz motivov. — Predtiskanje Največja iz-bera načrtov.	468
Vrhniško opeko
premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu, Trnoveki pristan štev. 22.
446
Peč, žel. postelja
pult za trgovino in nekaj drugih stvari se ceno proda Naslov pove uprava «Jutra« 30447
Srebrne krone
večjo množino, prodam. — Ponudbe na npravo »Jutra pod »Krone*.	30439
Nov kožuh
kratek in lep «Philoden-dron* poceni naprodaj. — Naslov pove nnrava «Jutra» 30408
Mayers Konvers. Leksikon
dobro ohranjen se poceni proda. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod
Polcnovka
namočena se dobi vsak petek pri I. Buzzolini, Lin-garjeva ulica.	2S800
Hijacinte
harlemske čebulice priporoča Sever & Komp.. Ljubljana.	28099
Vino
belo (1917) k Din 8.50 liter rizling (1921) i Din 9.50 1 rdečo portugalko (1921) a 7 pristno slivovko a Din 30 1 prodaja J. Kravajrna. Ptuj. — Istotam se proda odprta, elegantna, skoraj nova kočija.	28636
Ia Remscheidske žage
znamke «Saegekfinig», i>ol-nojarmenske vodne, krožne, ročne itd., zajamčene, ima vedno v zalogi ^vrdka »Jeklo*. Ljubljana, Stari trg lla.	28494
Orehe
tudi v manjših količinah prodaja tvrdka »Gliv a», Gosposvctska oesta štev. 3.
30401
Čevljarski stroj
(levoročni) sc ceno proda. Ogleda 6e v Gradišču 11. pritličje, desno.	S0540
Pozor, šoferji!
Proda sc dobro ohranien kratek moški kožuh za 900 Din. Naslov pove uprava »Jutra*.	30539
*Phobus» peč
Št. 86 se proda. Naslov v upravi <Jutra*.	30551
Auto «Fiat»
502, odprt, 6sedežen, elcktr. razsvetljava, nove gume in v najboljšem stanju se radi preselitve pro<la. — Naslov pod »Fiat 502» pri }>olruž-nici »Jutra* Mariboru.
30535
Sv. Miklavž
ne pozabi, da dobiš najprimernejša, koristna darila po zelo zmerni ceni !o v modni trgovini
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Oglej si danes razstavljene predmete.
30477
Ma;hen štedFnik
in kuhinjska kredenca se pro«la. Naslov pove uprava ejutra*.	30484
Zastonj
ne, pač pa po zelo nizki ceni se dobe damski klobučki na Sv. Petra cesti Št. 23/1 pri Kristini Stadler in to: filc klobuki i 60 Din, športne kape a 90 Din, moderni haržunasti klobuki pa od 180 Din naprej. Vsa popravila in k temu spadajoča dela se sprejemajo istotam po nizki in zmerni ceni. — Se priporoča K. Stadler — modes.	30-109
Garnitura
lepa kuhinjska in predsob-na. skoraj nova, se radi odpotovanja poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*
Srebrne krone
kupuje po najvišji ceni Jo*. i> lovin-Cuden, Ljubljana. Mestni tr;r štev. 13.
30284
Majhen štedilnik
lesena postelja in kopirna preša ceno naprodaj. — Naslov povo uprava »Jutra* 3041j
Zdrob in prah
od koksa in premoga poc-ts ni proda Čebin. Wolfova 1.
30463
Jermena
in ostalo za smučarje ugodno naprodaj. Poizve se na Starem trgu 32/1. desno.
30473
Zlato, srebro
in srebrne krone pla.xa j>o najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana. Prešernova ul. 1 28405
Vrbovo š'bje
lepo in belo kn;»uie Valentin Gracelj, pleterstvo na Bledu T.	30528
Reg??<r?rna b!aga?na
se kuni. Ponudbe pod šifro <iBlagajn:t na upr. «Jutr»a 30494
Cefnfo7ni les
1 m dolžine in 10—24 cm pr^m. kupim vsako množino. Ponudbe franko Jesenice na unravo «Jutra* nod »Celulozni le?». 30471
Več lepih tvsarniških
sob
v TT. nadstropju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. Gledališka ulica.
505
Lo^a? za tr?rov?no
z majhnim stanovanjem se odda v bližini mestn takoj v na Jem. Nrslov pove unr. »Jutra*.	28237
Smoking
samo dvakrat oblečen, se proda za 1250 Din. — Kje. povo uprava «rJutra». 30^2^
Želoda
lepega, zdravega imam naprodaj ca. 3 vagone za takojšnjo dobavo. — Rudolf Zore, Ljubljana, Knaflieva ulica 15.	30523
Diselmotor 70 RP
kompleten z 10.000 kg rezerva nem za olje in prevoznim vozom za 1000 kg se radi povečanja obrata proda. Motor je v obratu Ponudbe na unravo »Jutra* pod »Št. 80527». 30527
Kuhinjski šted-lnik
2 pePici, 1 kotel, 2 plošči poceni naprodaj v Trnov«ki ulici 15/1.	30405
»Leksikon*.
30441
Trgovci, pozor!
Vsled opustitve engros tr-eonne se proda razno era-lanterijsko blago pod lastno ceno. — H Krnila. Ljub. liana. Mestni trg štev 17 27301
Kopalna banja
velika, iz pločevine se proda. — Naslov pove uprava «Jutra».	30507
Dve žimnici
in 2 travnata madraca v dobrem stanju ceno naprodaj. — Kje, nove uprava «Jutra».	*	30532
Registr. blagajna
cMono[X>l» zelo dobro ohranjena se prod? Po'asniTa daje tvrdka Jos. Cernelč. Sv. Peter pod Sv. goro.
30386
Motonio kolo
»Puch* 2 HP, zelo malo rabljeno prodam. Ponudbe pod «5000 Din na npr. »Jutra*.
Medvedja strojena koža in mlečni vrč?
po ugodni ceni naprošal. D. Z?raviČ. trgovina kož diviačin, Ljubljana, Flori-janska ulica 9	30450
Pletilni stroj
št. 8 so proda. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava «Jutra».	S046J
Salonska suknja
lepa. žaket in stoieča električna svetilka naprodaj. — Naslov pove uprava »Jntra* 30467
Pletilni stroj
dobro ohranjen se pro^a na Ilovici št. 8 pri Ljubliani.
S0307
Pozor, mamice!
Za Miklavf.a in BoJif se izdelireio lutke od 160 Din naprej 60 cm velike. Ofrl.da se v tr-rovini Meršol. Wnl-lova ulica.	30503
Božične in novoletne razglednice
na debelo priporoča A. Babka. Aleksandrova c. 7.
■10510
jabolk
namizih 1—2 vagona kupim — Ponudbe z navedbo cenf franko vagon pod značko »Izvoz* na upravo »Jutra*.
Želod, storže, žir in jezice
plača najbolje »Fructus*, Ljubljana, Krekov trg 10.
Hlode — Krle
vsake vrste: smreko, jelko, hrast itd. ter gozdne parcele za sekanje kupuje parna žaga Fr. Martine nn Škofljici.	-28797
Pisalni stroj
z vidno piaavo, dobro ohranjen se kupi. Ponudbe z navedbo cene pod znamko cPisalnl stroj* na upravo c Jutra«.	30370
Dve omar?
in preprosta miza 60 kupi. Na.slov pove uprava »Jutra* 28896
Pozor! Pozor! Najvišie plačujem
stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica. d;t pridem na dom Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.
Ročni voz:ček
na vzmetlh 6 e kupi. — Ponn 'b« na upravo «Jnfrn» pod »Voz».	28826
Srebrne krone
kupujem po Din 4*25 in eol-dinarie po Din 11*25. vsako množino. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod »Dobro plačano*. 30362
Kupim dobro ohranjeno
p?sarn?šVo garnituro
če mogoče
Fi-tema in
želeno bteeaino
št 2 ali 3. — Ponudbe na poštni prodal 130. Ljubljana
Trgovino
z mešar-im blagom oddam radi preselitve na prometnem kra;u v Gornji savski dolini. Naslov nove nnrava »Jutra*	30436
Lep lokal
z velikimi izložbami, primeren za vako treovino, na naJprometnei^em prostoru v mectu izven Ljnhliane s e ufo^ro o d ^ a. event. se '■■preJme družabnik z neka i kapit-dom. Naslov nove uprava «Jutra*. 28892
Oosf?!na
išče v naiem ali	na račun. — Ponudbe na	unravo •Jutra* nod značko gospodinjam	30359
LoVal
s 3 nroefori (event delteno v 2 lokala s no«e*mimi vhodi) na na 'prom^tne^em tr«ru v L?ubl*ani ^e odda proti o^št-o^nini. Naslov v nnr. a Jutra ^	30350
M«?hen prostor
za de1avr»ieo se tako» odda v sredini me«ta pro*i od-stopnini 1OO0 Din. N - 'ov v unr. »Jntra*.	30216
Več lokalov
na prometni točki o d d a »Posredovalec*. Sv. Petra cesta 23/1.	130546
Gostilna
se išče v najem ali r».'t račun. Ponudbe pod značko »Gostilna 14980» na upravo »Jutra*.	30549
Gostilna s trgovino
z lesom in meŠ. blagom v Dravski dolini, dobro idoča se poceni proda. — Dopise pod »Dravska dolina • podružnico »Juira» v Mariboru.	30536
Na prometni cesti
10 minut od glavne pošte se odda hlev za 2 para konj, skladišče in shramba za krmo ter event. tudi stanovanje. — Ponudb." aa upravo «Jutra, pod črro »Oddam takoj*.	S0501
Prrmernn prostor
za adaptacijo p c k a r i j iščem v pritličiu, kleti ali na dvorišču. Naslov pove uprava »Jutra*.	30305
Gostrina
na prometnem kraju Gorenjske se odda iznčeri natakarici a'i co«tilni^nrJu — proti po'ožitvi kavcije na račun. Kje. pove uprav« »Jutra*.	30263
Zamenja se takoj
velik r-rostoren lokal za •nakerra v sredini mesta ln <-ieer pridejo v pošte v: Mestni trsr. Stritarjeva. lenburgova in Prešernova ulica., proti narradi o'l Din 10.000. — Cenjene ponudbe pod »Lokal 99-> na upravo Jutra*.	303 iS
Iščem gostilno
kjerkoli. Ponudbe na upr. »Jutra ■> pod cOdstoprina*.
30554
Iščem družabnika
za lesno treovino, ki je rentabilna, blizu kolodvora v v	mestu na Kranj-
skem. Stanovanje na raz-po^ae-o. — Potreben kopital 900.ono Din. Naslov v unr »Jutra*	30440
Lep noslovn? lokal
v pritT'č"u, obstoJeč iz treh prostorov, t velikimi izložbami v Gledališko uJi^o. odda za nizko najemnino Pol-ojninski zavod v Ljubljani.	519
Pocfovn?
obstoječ iz 2 sob na Miklošičevi cesti v LjnbMani se takoj odda v najem. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »I. nadstrop;, v 30474
Pisarna
2 manjših sob v pritličju se odda Ponudbe no-* šifro »Sredina meeta 14953» ra upravo »Jutra*. 30515
Oostilna
s stanova niem ra prometnem tem se o d d a proti odkupnini inventarja. — Naslov pove uprava «Ji»tra* 30512
prot? vkf1i«/b>
na prvo me^to se nocod| vsota od 60—100 000 Pin H draga vota o-i 25 m Din — Dopise pod znaC o .-"inoteka 14833* na npravo »Jutra*.	30346
nrn7a^n!lra
p kapitalom d0 2^0.000 Din snre«me bre^lconkurenčno in visoko rentabilno podiefJe, e''jno te vr>-'te v Jn^oola-vJm. Ponudbe pod 7načko c^rerkon^nrpnčno 14834» rn upravo »Jutra*.	30345
I5čem O?n
posotila proti dobrim ob-r^stJm za kratko do>»o. — Cenieno donlse jc pocJati nr npr. «.T"tra» po<« ?Jfro cNujno 14970».	30550
Pčem ^00 D'n
P0«0'ila takoi 7a dobo 3 meseeev. Dotičniku, kl mi no^o'1) dam 1 me^ee brez-nlačno <'oVo domaf-o hrano ter obresti. Ponudbe nod ♦S.' -n?nost*» na upravnico »Jntra ^	30536
Zelo u g o d n a priložnost!
h?šs v Mariboru
5 minut od davnega kolodvora. lepa leira. s stanovanjem in lokalom se takoi nro'7a. PoJasnila daje c F. MJebelitsch. modna trsr. v Mariboru. Gosposka ul. 14 500
^roda se posestvo
ležeče na lepem prometnem in industrijskem kraju blizu Maribora, oddaljeno par minut od kolodvora in le par korakov od farne cerkve in Šole. Posestvo obstoji iz 2 rrospodar. poclonij. opremljenih z električno lučjo in se v enem izmed teh nahaja gostilna in lokal, ki je z majhno preureditvijo sposoben z.i otvoritev trgovine — nadalje iz 26 oralov zemlje, deleče se v njive, travnil -, vinograd in gozd, ki ga je največ in je sposoben za sekanje. Vino-pradna lega ie prvovrstna. Vse je arondirano in blizu doma. Naslov pove podružnica *Jutra* v Mariboru 30364
Za 10.000 dinarjev dam v
najem za dobo petih let
mlin
na stalni močni vodi z 2 tečaiema in stopami, gospodarskim poslopjem ter več oralov zemlie. kier so lahko redi 5—6 g'av živine in več prašičev. Kje. rove Mihael O m a h c n. Vi'nJa gora.	28893
IJsirarsko notfjoHe
z vsemi potrebnimi lokali
in objekti se odda v najem Naslov pove uprava «»Jntra» 2>*9!
Pozor!	Beri!
2 h?š* v Ca^ovcu
na istem zemljišču zelo prometnem kraju, pripravni z;i vsako obrt se prodasta po zelo n?odn! eeni. Pojasnila daje Ivan Kelemen. trgovec v Cakovcu. 28670
Hišo v Kranju
staro ali	novo kupim. — Ponudbe	na nas'ov Ivan Ora^išar,	Kranj, poštno ležeče.	30312
Stavbno parcelo
kupJm. Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Ljubljana ali periferija*.	30279
Pro^a?a *n nakup
vil. hi5 In posestev posreduje ugolno »Posredovalec*, Sv. Petra cesta 231.
30545
Vilo v Liiibljani
prodam. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Ugodno plačilo*.	30532
Kup«m vilo
ali hišo, tndj x zemljiščem. Ponudfce pa upravo »Jutra* pod »Slovenija*. 30558
Hša
z gostilno na prometnem trru v Ljubljani se zelo ugodno proda. Naslov v upravi «Jntra». 80510
Gostilna
novovpeljana, s 5 gottiln. sobami z elektr. razsvetljavo. na prometnem kraju z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem i o 4 orali zemlje, v bližini Maribora, o minute od kolodvora se radi družinskih razmer takoj odda v najem. Najemnina se plača 1 leto naprej. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru.	30338
Dvodružinsko Vso
z velikim vrtom, v trnovskem predmestju prodam. Vrt meri 3000 m2. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove oprava * Jutra -30499
Stavbišče
1500—2000 m2 v bližini gl. kolodvora se i"č •. Ponudbe na poštni predal 70 pod geslom »S -f- S*. 30327
Posestvo
z mlinom in žago v prometnem kraju proda Franc Werni<r, Sp. IIočo štev. 62 pri Muiboru.	478
600—1000 Dfn
nagrade
tistemu, ki mi preskrbi stanovanje obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in pritiklin. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Prilika 10O0 Din*.
30416
Iščem stanovanje
najraje v dvorskem okraju, obstoJrče iz 2 sob, kuhinje ter event. pritiklin. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro ^Stanovanje 99*.
30445
Stanovanie
ne preveliko, sredi mesta se zamenja za majhno prijazno stanovanje. Ponudbe pod »Zameniava 250* na upravo »Jutra*. 30399
Onremlieno sobico
snažno, išče miren in soliden jrospod. Plača do Din 300. Cenieno ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Trgovski sotrudnik* 30268
Pocabna soba
ne predaleč od STedine mesta, po možnosti s klavirjem se išče s 1 decembrom zr mirnp^a gosnoda. Pismene ponudbe na hotel »Tratnik*, Št. 14. 30343
Opremljeno sobo
čisto, 6 posebnim vhodom išče pri mirri družini v s.redini mesta boljša gospodična. Ceniene ponudbe na upravo »Jutra:- pod šifro «Mir 14827*.	30342
Prazno sobo
iščem za takoj Pol lota plačam najemnino naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »33».	'50427
Mesečna soba
s posebnim vhodom se odda dvema cospodoma. naj-rajn uradnikoma. Naslov v upravi »Jutra*. "30266
Solnčno stanovanje
z 2 velikima sobama, po-selsko sobico, lepo kuhinjo in pritiklinami v 3 leta stoječi vili. 10 minut od glavne pošte v Ljubljani se odda s 1. tebrunrjem z;i mesečno najemnino 1730 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zdravo* 25442
Stanovaije
dobi kdor odkupi novo • hištvo. Naslov povo v . »Jutra*.	30
Dijaka
iščeta stanovanje z vso oskrbo ali tamo z zajtrkom. Soba b posebnim vbodom! — Naslov v uprav. »Jutra*.	SO-il*
Di.iak
se sprejme na hrano in sr.--novanje. Naslov pove 'i r »Jutra*.	30.y.š
Stanovanje
obstoječe u 2 sob, kop; niče, predsobe, terase, p.*: tiklin in vrta oddam. Ponudb*:- na upravo »Jutrj z navedbo ceue pod šifro »Lepo stanovanje*. 30 v ■
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje ia s«v. be z vsemi pritiklinami in vrtom oddam. Ponudb'- z navedbo cene pod značke «Plačam» na nnr. »Jutra*.
30j?t
Dobro nagrado
nam onemu, ki mi odstopi čisto, zračno stanovanje v novi ali stari hiši ta mirno tričlansko družno. Plačaia event. tudi naprej. — Ponudbe na upravo »Jutr:: pod »Cimpreje*. 303->
Dve prazni sebi
ozir. soba s kuhinjo se odda v novi vili. Naslov v npravi »Jutra*. 30401
Opremliena soba
lepa, s posebnim Sio-Iom u električno razsvetljavo s' odda na Bleiweisovi cm i s 1. decembrom. Naslov upravi «Jutra*.	30^-
Gospodična
so sprejme na stanovali«! ia hrano na Taboru po zmerni ceni. Naslov v u;-r. »Jutra*.	30472
Stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin, po možnosti s kopalnic*, v bližini glavne pošte s« išče proti dobremu plačilu. — Ponudbe na unravo »Jutra-pod »5000». *	30475
Akademik
išče rianovanjo ali hrano za instrukcijo. — Ponudbe pod »Inštruktor* na upravo »Jutra*.
Na stanovanje
so sprejme gospod na b rera trgu št. 9 pri hišnic:.
3043;;
Uradnik
išče mesečno »olx) s po^eiv. nim vhodom. Ponndbe r-upravo »Jutra* pod fiiro Samec ! 4005".	301"'
Soba z 2poste!.bir.n
električno razsvetljavo ir
posebnim vhodom o-' 2 rospo-ioma za 400 Dh v Sp. Šiški. Naslov p.x-uprava »Jutra*.	3022.
Stanovanje
v novi hiši blizu Ljubi i. 2 sob. kuhinje in prit i k lir z vrtom .-e od I:. proti polletnemu plačilu naprej. — 'Naslov pove nnrava »Jn^.-v
Dve sobi
se odda«ta 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Jutra*.	30380
Gospod
išče sobo s posebnim vhodom in vsern konfortom s 1. decembrom. — Ponudbe pod »Nujno 11975* na upr. »Jutra*.	30342
Akademik »
išče s 1. decembrom čisto in mirno sobico, nedaleč od univerze. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zatišje 14976*.
30643
Uradn?k
išče sobo s 1. decembrom z vsem komfortom. — Ponudbe pod -Stalno 14974-» na upravo »Jutra*. 305-14
Opremljena soba
velika, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj odda. Naslov v upravi »Jutra*.	30189
Soba
s posebnim vhodom in rlek trično razsvetljavo se o "lla boljšemu gospodu. Na«!ov v upravi <Jutra*. 30529
I—2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo sc tak«; oddasta na Celovški c. 34
Stanovanje
za 2 sredniePolca ee pri nemški obitelji. — Ponudijo pod »Trgovo* 14- r » upravo »Jutra*. 30414
Pospodična
se eprerme kot t-o<tanov.f!-ka na Turiaškem tren 4'!!i vrata 4.	~ 304"5
Prazno sobo
iščeta novoporočenca, ki sta ve« dan odsotna, za december N^JraJe v Spodnji SlSkl ali bližini. Plača se event. tndj ra več mesecev naprej Cenjene — ponudbe pod «T. M., december* na upravo »Jutra*. 80476
Prazna soba
s posebnim vhodom se o<'-da. Ponudbe pod značka •Centrom* na upr. «Jutps» 30"! 4
Opremljena soba
s posebnim vhodom v bližini gl kolodvora sc onm s 13. doerr^rom 1 al: 2 ffocnodom.". Naslov v ♦Jutra*	80451
Kab?net
se odda gocpodu. I»-totan se spre;m-' gcno^Ična kot sostanovalka. Naslov pove uprava »Jutra*. 30501
Stanovanje
išče v sredfnl mesta, četudi kot so°tanov:ilec. soliden akademik proti icetrukcili in ua;emnini 200 Din ^ 1. deeembrom. — Ponudbe nn nnr^vo ejutra* pod zr"*Vo »Mir 200».	3051*
Ločena gosna
32 let stara, t ž barkami želi rnanJa s stare?<o co-spo afi cospo^om. kl bi ii nre-krbel stanovanje 2 sob in kuhinje. — Ponudbe na unravo »Jutra* pod Šifro »Dobro BToe*.	80517
Znshe starost! no obrazu ln plešasto glavo
boste preprečili najenostavnejše in najudob-nejše t pomočjo z obraza. IL Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano oslvelost, dveh preizkušenih, zanesljivih in skoii dolga leta prilrub-
Ijenih preparatov: L Fellerjeva prav« kavkaika Eisi pomada ta obra« in koto, čuva mladoat in lepoto tei je najmočnejša delovanja zoper pege, sojedce, neč ato polt, rdeče In hrapav« toke Z redovno masažo »e odpravijo tndi
gub«, krhke lase napravi mehke tn voljne Cena obeh pomad ie enaka. Za poizkus dva lončeka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Osa pomad že obenem z zavojn no in poitnino za Din 38, alt samo proti vnaprei
poslanem denarju, ker je po povzetja poštnin za 10 Din višja. Naroč la nasloviti: lekarnar; Eugen V. Fellerju v StoMci Dolnji, Elsa-tr št 245, Hrv. — Posameznu steki. Elsafluid po 10 Din v lekarnah In sorodn h trgovina'
Šivalni stroji
LJUBLJANA
12 CiOEittliu
aivit^tf
Karlovska cesta 4 jT^ao^^lT :
Otroški vozički
Pneir—^flca

Igrača! vozički In stoflce za otrok«
Mam;-.
s& . vokoltsa. motorje ia u j«i- otroške vozičke Is n*jbol j-like K o^liii. i velike li- Kib nemSkifc. franeoekffc (a bire vsakovrstnih molelo* angleških to\ a m, na veli-po £adovHc ciskn cenaa. i ko is malo.
Spreiema se popravila!
najceneje ia najveija caioga
Mehanična delavnica
Ponehal oddelek n popravo +vokolea. motorjev. 5V-valslb strojev, otrotkib vo-aifkov itd BmaJHranje i Ofrnjem — Rt SI. dvokoleea ee popolnoma prenove 1» shranijo !«■ tirno.
sloSijive kot stoHek tn vti-iir-a a n oSHI hodit) — Ijrrafinl voiifiki vet vrst v )>oljubnt veKkofti ie dobijo po rastno mitanl ceni
Motorji
ti itjfike in ileklict od 4 .Frera. In <tr%£e ang-lelke do 8 let se dobijo po prav znamke v talogl; velika \z-nliki rani	Hra po konktiren?nib cecab.
Tricikljl ln majhna
dv»''r>iesa
Znižane cene
CENIKI
dvokoles, motorjev, otroških ln igi&talfe vozičkov,
Ivalnih *trojex in delov franko. Prodaja na obroke.
krogljičnih ležiščih, z verigo. izdelana kot normalna dvokolesa v manjši obliki
Sostanovalec
«• sprejme ca stanovanje ia feraao. NifIdv pove aprava ejtttr	80464
Gospodična
sprejme ca stanovanj« ra zajtrk. Naelov v npravj «JntTa».	3046S
Šivilja
ve« dan odsotna, IKe swj-tuso sobico, event. gTe tndi ict sostanovalka. Ptsi
__ _______ ___ Ismene
ponndba ca opravo «Jntra» po-1 mačko .JEroa H902x U90S
Opremljena soba
lepa, v pritličja, s poseo-bIe VhoaotD se odda ra pisarno aH mesečno gobo. — Vaslov pove aprara oJutira"
.10308
Trgovec
Jsgoaloreo, 33 let ftai, teli uaaja z lepo, inteligent-50 gotpoiiično aH vdovo» —eaoleajeja. Cenjene do-pise s »lika ped eiiro «Re5-10 mifljeno. aa podružnico .Jstra. v Mirfboru. 30438
Gospodična
ieli zsradi pomnjkania taa-cjt dopisovati g goepodoa. Pogoj: slika. — Dopije pod šifro «Bled» na opravnistvo <Jutra>	mK
Gospod
«r«dnj£t> let. telo il o b r o podkovan, modemih nazorov. »e Zeli seznaniti s gospodično boljle izobrazbe, -rijetce zunanjosti ter enakih La^orov do 30 let staro Dotiise, ^ mogoče s sliko, »i t? takoj vras, pod Šifro .Svcbcdni drn:» na opravo »Jntra*.	S0265
Hvala
ia se ne spomni). Zdrava ie niseiu 1%dj meni dolg-
ta*. Pili tmara. — p. T.
80541
Gospodična
trfov&ko naobražens. br« posebnega pramoionja, le priiab rok !o poštenega tre ji. ieli resnega znanja i istotakiis gospodom od 06 •io 30 let. Dopise aa po-'inlnico »Jutra, v Celja po-i fiiio <Seraa teihod-
»jo!f».	ens«
Mlad zakonski par
Tiče močan divan. Cenjene ponudbe ta troravo »Jurra* pod »H-vne v'rae«i,. S0102
Dva gospoda
Inlsllgeatsa, dobro sitsira-aa. Selita diskretnega prijateljstva c živahnim! gdč. do -3 let v svrho sknpne Eiirfke zabave. L« resna ponndbe na upravo «Jntra» sod 'ifro	In Uirko».
S0547
\ednhovlt
ln neresen!
Pilite pod Iifro «Dama» na »pravo »Jutra«. SM30
Inteligentna gospa
ieli nemlko dopisovanje. Dopise pod <Zn£Čaj 43» na »pravo «Jtrtra>. 30455
Gospod
M	jc gostilničar Lu
krojač, iS let ftlr, ieli nit!:ja z poltenim dekletom cd ta—ii let starim. Vdove niso IzlJJačeiie. — Po-andb- »Treznost !4947> ca u^rato »Jetra*. 30i£8
Mlada devojka
ieii --naoja s attrejSim. dobre »it uiramm gospodom. — tlorise na npravo »Jntra*
Iifro »zaraščena sirota*.	80506
Inozemec
-e.etodjetnU. ie Šivajoč v Jugoslaviji, is :-re-ej deden možakar, ee ♦ej seznaniti z gospodično
predvsem Ier* zunanjosti izobražuje ln blagega •fa, o«l 23—ii3 let staro. Oofrdi-e. ki Ijnhijo tih. toda cdoSsii dom in ki želijo po--tati dobre ZenfiFke naj po. 5-ijejo svoj dopis, če roopo-t feilko na npr. »Jtitra* peri »Inozetnco*. 30284
Dotična gospodična
katr -a Ieli nrtiniranega ple-
-.a' .-pirtnerja, naj polije
ivoj ceaj. naslov pod Šifro *Br:-. sredstev* na i^-nvo Tajnort zagntor-iJenL.	30505
Celie!
Akadem. nsobražen, 30 lst
star višji tehn. Gradnik filče znanst^*a z eleg., celo naobražfeno gospodično. — Ponndbe na opravo €jutra» pod «Pcrs6as>.
Samostojna &dč.
črcolaaa in plavooka rg<5« znanja z resnim intelieen-tom. — DopiM na opravo <Jntra» pod značko «Vitka* 80431
Harmonija duš
Hvala za pismo — dvignite odgovor.	»5498
Dve elegantni gdč.
znanja z enakima
gospodoma. — Dopise pod •Jotanda ia Talija* na npr.
«Jntra*.	20538
Državni uradnik
£3 let star, s prostim sta-nov^njeEJ, se seli poročiti s mtizikilJčoo gospodično a£ vdovo. — Ponudbe na opravo cJutra* pod značko cLjobesen*,	90238
Katera dama
_ remofenie® bi botela »ročiti 40 let starega do-irosrčnega trgovca. Cenj. dopise pod Iifro cFortona* na upr. cJotra*. 88710
poi br(
Mlad indnstrijalec
prikopljivc zunanjosti, leD v rvrho lenrtve dopisovati z lepo, mlado gospodične od 18—26 let. Premoženje postranska stvar — Neano-nimne ponndbe s sliko na upravo «Jntra> pod značko «Lepo*a».	80485

Harmonika
phromatičoa, b 80 basi* malo rabljena, se proda za 4500 Din. Natančneje se poizve v Ljubljani, Realje-v» eesta L &aditrr —
Klavir
sko?o nov, zcamkv »B9-sendorfer-Konaartfltlgel* se radi selitve proda sa Din 20.000 v gotovini ali te aa-meaja u planino ia primerno ceno. — Ogleda ie dnevno od 8.—14 ore v ilerosodni nilei 1,1 ali pismene ponndbe na upravo »Jntra* pod »Stev. 14.831».
30340
Staro violino
prodam. Sadov nove npr.
»Jutra*.
30288
Akord citre
popolnoma aove se poceni 03 Starem
nadstr.
prodajo
II. nad:
Koncertni klavir
»Erbar*, prvovrsten,
prekosljiva svonkoet, sa polovično vrednost naprodaj. Poizve se pri podružnici »Jutra* v Mariboru.
S05S7
Kratek klavir
ali planine, le dobro ohranjen se kopi tudi izven LjaHjane. Ponudbe s navedbo cene pod »Godba* na unravo »Jutra*. C0480
Cimbal ln bisenrco
prodam. Xaelov pove upr. »Jntra*.	3031«
Klavir za vežbaaie
na raipolago nekaj ur na dan preti oiakemu honorarju. Ponudbe pod znamko »Vezba 14907* na upr»v0 »Jntra*.	3045T
Klavir
Mio dobro ohranjen m prav ugodno proda. Naofov pove cpiava. »Jutra*. £0452
Kratek klavir
dobro ohranjen, črn. se zelo poeen? proda. Naslov ▼ opravi <Jutra*.	S0511
Klavirska delavnica in zaloga
Poseben oddelek za popravila klavirjev fn harmonijev, v katerem tše točno in poceni Izgotavljajo. — DglaJ»ev«i)e rn popravila za Glasb. Matiro ia Roiiser-vatorij izvrivje meja tvrdka. — Izdelovalne klavirjev Warbinek. Bilierj^va oliea It Bfl.	905It
Tamburaške note
sledeče partiture: Venček koroških narodntli pesmi. 20 I>ia; Božične pesmi. 15 Din; Zdravice, Ri.rroletto, Prodana nevesta po 10 Din: Mila lunica, Oj ti polonci-ca. Ne bom 8e možila. po 7 Din: Na planlnran. Sladko je vir.ee, Hej Slovenci, Lepa naSa domovma. Pridi Gorenje, po 5 Din proda SJo*\ pevsko draštvo »Slovan-. Brdo-V15 pri Ljob-Ijani.	3A4««
Dobermaui
z rodovnikom, tepi, čistokrvni naprodaj v Celju, Gaberje St	80531
Kanarčki
haroerji. ilabtni vrvincl in izvrstni pevci po 200, 250 tn 300 Din ter plemenske samico po 50 Din se razpošiljajo na vge strani proti jamstva, da dospejo živi. Franc š m i d, elektrarna. Dobrava-Viatgfar, p. Jese-ciee.	30483
Psa ptfčaria
nemžkega. kratkodlakftga, 1 leto starega. Se ne »iresira-nega oroda 5f. Ostaševskv, Radovljica.	30395
Najlepše božično darilo
je Harzer Rollerjev kanarček, katerega dobiS samo za '200—250 Din. Plemensko samico za 50 Din Razpošiljam na vse strani ter jamčim za transport. — Anton Krainz, Mestni mlin v Celjn.	20479
Restavrater
primaa strokovnjak previa-me sezonsko podjetje v ko-paližčo. Naslov povo upr. c Jntra*.	80443
Poštni predal Iščem
in plačani za prepustitev primemo odškodnino — Faslov pove aprava «Jutra* 25810
Čevljar, koncesijo
oddam, event. prevzamem prostor alj majhno hišo v trgu ali v bližini mesta, kjer ni Čevljarska obrt preveč razžirjena, v najem — Pozneje kupim todi hišo. Sera invalid. Naslov pove oprava »Jutra*.	30331
Restavracija «Roža»
Danes jetrne ln krvave
klobase
Točijo »e pristna ljutomerska vina. — Se nrfporo&i a Smid.	* 30557
■ OIOICDBOBC
Božične
Oslice pastirčke, nrtičke k jaslicam, svečice, držala za svrfice, bengs-hčne vžiga! ce, čudežne sveče, barvan, krd -an in sv len rap-r, bož fne in novoletne ra?giednice, cvetlično perie, cveije ter žico za cvetlice pri poroča najceneje veletrgovina 6992
Gsvald Oobsic
lijublfana
Sv. Jakoba trg 9
Velika izbira!
Postrežba točna! JIOIOIOIOI
J. Sflepuiin
Sitak
Priporoča se staresnana solidna t. rdl^a
Gričar čf 31ejač
samo Sfletiburgora
ulica 3.
S*
J
Zakadi likv dacje
našega podjetja za obdelovani« lesa •• skupno aH posamezno
poceni prodaš
1 50 HP polstab. Lanzova vročeparna lokomob 1 dinamo stroi .A E G" enakomernega toka
16 KW, 115 Volt nerabMen I dinamo stroj, en komer toka 120 V. 58 Amo 1 elektr motor .Gani* enakomernega toka
6-50 HP, 110 Vofov, 1 komr!. oreMkalna nložča in napei:ava, I polnnjaremnik 650 m/m skupno 95 m tvrdke
Obeibausel & Comp. Bregenz, 1 trakas'a žaga 800 m/m prerezne vlSlne, 1 trakasia žaga 750 m/m prerezne višine, I krožna žaga .KS' 500 m/m s precerno železno mizno pIoSčo, 1 univerz, skohelni stroj :n stroj »a žlebe tip ,Uak,
5ir ne 510 m/m ln 2 50 m, 1 „D ckten' skobel"! stroj 700 m/m širine, 1 stroj za frezanie 50 m/m Širine, 1 stroi za trezanjn 60 m m Širine, komb!n'ran z rezilom 'a čepe in pripravo za razcepe 2 različnimi nož>, 1 vrtalni stroi za luknlc 1 cirku arka za les 600 m/m premera, 1 avtomatični stroi za brušeni? nožev, I brus z nanravo za brušen ie jart mn. in krož. "ag, 1 moderno . r^iena ključavničarska delavn ca z žeirz. vrtalnim strojem in diu°im orodjem. Vse je tnali rabi eno In v zelo deb em stanju. Dalie se prodaio jeimeni Z3 stro e, jermeni, vi etena, predi-ž 'ča s- oji. skobe nI stroji, preše za furnir in drugo m zar^k " on d'e. Vsa pojasni!« gledv* c n d^e „Wepa'* lesna indu-sžrij' » likvidaciji v Kotinu, Banat.
EEJEiaiElE]^
OBOBOIOBOBOBOIOIOIOI
Iftobus-pr^met
m pokopa Išše ia Ježico.
Tvrdka Adamčič A Sušterš'č naznanja cenjenemu obč ns-vu v L ub! .-mi da bo av-obus vo/il tnd< ob nedeljah in praznikih na pokopat'Sče (avt -postajali<£e pii Figovcu ia Dnnais« cesti) po nasledn em redu : fia Jezico ob 2 3., 5'30 in 6 30, na pokopališče ob 2" 0, 33 , 4"30. V slučaju zelo slabega vremena se vožnja tleti čas na pokopahšče ukine. Vozni red je veljaven do ptekllca	7055
^e priporoča fi/Tdk- Adamčlč & SuSteršič.
osa(i0«0a0i0»0«0S080
(

cMaks Vodopiveo pos. trg.
JCrisfina Vodopiveo roj. J3on poročena
Leskovee	Raka
23. novembra 1925
tw

Preselitev.
Slavnemu občinstvu in ccnjenim odjemalcem naznanjam, da sem trgov;no s kožuhov no in krznarsko delavnico preselil iz Križevniške ulice štev. 7
na Turjaški trg štev. 1
(preje trgovina Danica.)
Priporočam bogato izbiro kožuhovin., prevzamem popravila in obnove, barvanje in strojenje krzna.	69S9a
Uljudno se priporoča za nadaljni obisk
P. Sem ko, krznar. Konkurenčna ceneI
Kdor si želi nabaviti solidno ln poceni pohištvo
kakor spaln!co, jedflnico, kuhinisko opravo l.t.d. naj se obrne na naslov
„LIPA"
zadruga mizarjev v Št. Vida nad Ltubljano.
Imamo v zalogi vse vrste pohištva iz trdega in mehkega lesa. Cene brezkonkurenčnil Blago zajamčeno so ldno. Izdelujem > tudi po naročilu Damo na obroke. Zahtevajte renik! Prosimo ponudbe Z"> več vagonov suhega trdega In mehkega lesa.	7069—a
Ma veletrgovina
v Sloveniji išfce
ravnatelia.
Sprejmemo samo strokovno in trgovsko popolnoma izvežbano moč. Stanovanle na rsroolago oreiemki no dogovoru Ponudbe na Aloma Cempa"y, Ljubljana vod f,Vino(< \
Slike no porcelanu ~
za nairobne spomsniHe 11
E.
kakor tndi slikanje na porcelanu izvršuje |
Josip Novotni
BEOGRAD, Braničevska 13
K. a r» f* r*o i«^
..harštee roIer'e", izvrstnead vce po Din
200. 250, 300, plemenske samice po Din 50 razpošilja na vse strani proti jamstvu, da ptič pride živ,	6839-.
Franjo Gmahna, M\m, 1M trg 10.
i?
6851—* t
iffmiHinnmiiiimiisRiiHiiHi
cene vsemu blagu dokler traja za'oga znatno zniSa->e. — Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, dr. .lSgeria perila, dam-skih reformnih hlač. ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz in šalov, trikotaže, fine parfiimeriie in drugega blaga.
Stranka, ki kuol sa preko 50 Din blaga, dobi poleg znižane ceno ie v bregu 10% rabata.
B. VessJinov?fc & Somp., Maribor, Gosposka ulica 26. 469a
Dalmatinska vina
najbolje kakovosti, naravna 12—13° o ma Ugando prodaja po najpovoljnejših cenah:
Srvat8ka seoska blagajna za štednlu 1 zafmove
Kaštei Stari (Dalmacija).
r~
L.
Prodoi n ulsoKoprltllčna hiša
v Gabeiju Si. 66 pri Celju (nasproti dveh tovarn) z osmim sobami, 4 kuhinjami, pod celo stavbo obokane kleti. Okrog hiše je len vrt za zelenjavo in čisto nova cementna ograja. Hiša je v prav dobrem stanju ter pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt Naslov v upravništvu .Jutra".	6744a

-J
sir
a la Trapisfi
I-a kvalitete, prodata Državna Stočna Staniča v Llvnu, Bosaa.
Na debelo kg 30-— Din, na drobno kg 32-— Din loco Livno
zaaamsassssssEžgsssaiHt^
i&če s kao talom od Din 150—200.000-— dobro uvedena mariborska tvrdka radi razširjenja delokroga z otvoritvijo podružnice v Beogradu za prodajo oosebno izdelanih lahkoprodainih predmetov. Resni reflektanti nai pošliejo pismene ponudbe najkasneje do 15. decembra t. I. pod šifro. Družabnik* na oglasni zavod Kovačič, Mar bor, Slomškov trg 16. 6621-«
l^rasrereOTraHHHBIStBHISHIBHlS
Na obrok« ln posado
mrvi (Vdovce fabrikite: STEBrWAl, FCbSTES, I
F Ba. Orlelnal STIH Oh Itd. dobite lat prt aMuUcu-ctrokovnJaka (biviem b£1U1]u OlubciM M*0<4
ALFONZ BREZNIK
LJablJuu, Mestni trg t, poleg maglstrats.
Stotim najbogitejsi izbera vsakovistnlh (oUai, sojitnMk TtoUa ta oaidnejilh itrun.
Najf^^-nejla tvrdka Jujoslavl)«!	(la
Ciorkodar
j -*rava dobrota rodbin f
G> (D
Kot nastavek sa pritrdi k lončeni peti ali ited Intkn tei5noata.no brat kopanja Is drnge nadlego Segrelo sobe hitro in orihrani po ovieo kurjave. Cena izredno nizka.
Faient prljavl'en. 7034-t
SaroOUa spreiema
M he'iž in drug. Uubl:ana.
Onnajska oesta itev. 4L Teletan 777.
Zaotoostao v Mariboru: Joiko Batajo, klepar. Pobretka cesta itev S
Gostilna naCeMItesti34
Ljub jana
7033—1
zopet otvorjena. Sprejemajo se abonentl na hrano dnevno Din 15'—. Dobivajo se gorka In mrzla ii drla vsak dan ter najbnllš* štajerska vina in domače mesene m jetrne p I/ "T 11/ klobase. — Priporoča se	» 11\.

Priporoča se
HOTEL JRST"
v Kočevju.
Lepe tujske sobe. prvo* vrstna kuhinja In vina. Zmerne cene. A vtogaraža.
I. Klemenčič, hotelir.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očet3 in tasta, gospoda
LUKI BRES&MARJA
za po^lonjene vence in cveije, za nadvse častno udeiežbo pri pogrebu osobito lastnikom in zastopnikom tiskarn in stanovskim tovarišem pokojnikovim, 5g. pevcem za prelep; tolažbe polni žalostinki, končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, se najprisrčnejše zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 21. novembra 1925.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi na, šega ljubljenega sina, bra'a, skica, nečaka tn zaročenca.
gospo-ia
Janka Brudarja
z nam' čutili ln nas tolažili, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku Izrekamo naiprsrčnejšo rahvalo.
Posebno zahta o smo dolžni izreči g. dr Volavšku ta njegov trud ge. M. Severje i za hubeznive toiažllne obiske, čč. duhovščini, zastopstvu .Sokola* v St Jerneju, zastopstvu .Sokola I', vsem nekdanjim njegovim gg. kolegom ln gg. pevcem za ganljive žalostinke. Vsem in vsakemu posebej naia na pri rčnejša zahvala.
Ljubl|ana>Št. Jernej, 21. novembra 1925.
Ža<ujoče rodbine: Brudar, Jančevlč In Tev&.
jubljanska kreditna banka
Delniika glavnioa Din 50,000 000*— Rezervni zaklad okoli i Din lO.OOO.OOO^-
CEMTRALAi LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
POORUZIIOCi Brežice, Celje, Črnomelj, Gorioa, Kranj, Maribor, Me«kov!6, Rovi Sad, *.....t rt Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, agenolja Logateo =====
Brzojavni naaiovi Banka Ljubljana Telefon fitev. 281, 413, 502, 503 in 504.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Nova
i m m
bleščeča luč
za
izložbena okna, razstavne prostore, delavnice in pisarne.
Največja svetlobna moč pri istočasnem štedenju toka.
Zahtevajte popis „Bel. 402" poleg cenika in referenc pri zastopniku
Ferdinande Bove, Beograd,
Knez Mihajlov Venac 13/14.
je vsekakor
žepna štampiljka!
peresnik - štampiljka - svinčnik - pečat
>9®" vse ▼ enem kosu I
Žepni svinčnik .Praktikus". Dobi se edlnole pri tvrdki
I^ T. RAB1Č, Ljubljana,
~	Kolodvorska ulica štev. 26
i
Poklanjamo
1 automobil Citroyen, 1 Radioaparat Neutrodvne s 4 žarnicami, izdelek »Ware« Newyork 1 potniški gramofon " usnjati kaseti s 6 ploščami, izdelek »Sonora« Ne^v* vork
in 7 tolažilnih nagrad desetim kupcem, ki za čas naše jesenske reklame kupijo kak naš izdelek. Steklenica parfuma btano 30 Din in dobite z njo kupon, s katerim sodelus jete pri razdelitvi zgoraj imenovanih nagrad.
Ta reklamna prodaja traja do 15. decembra 1925, rezultat žrebanja pa bo objavljen v vseh časopisih, ki se* daj prinašajo ta oglas. Kuponi, ki so se dobili na lovski razstavi v Zagrebu, sodelujejo ravno tako pri razdelitvi zgoraj imenovanih nagrad.
PRODAJA SE VRŠI: v Ljubljani. H K.enda, Mestni trg 7. v Kranju, >L Pire, ■v Novem mestu: Drago Braborič, v Slovenjgradcu: Ivan Rajnik, v Mariboru: H. I. Turad.
Ljutomeru: Jos. Jelovšek, v Ptuju: Franc Hojnig.
V večjih mestih jc objavljena tr* govina, v kateri se prodaja v dotič* nem lokalnem časopisu, ni deželo pa razpošiljamo kupone samo proti na* prej poslanemu denarju v znesku 10 Din za poštnino.
Parinmerifa „AIDA"
Zagreb, Opatička ulica 12.
uoioioioioioioioriob
0	o
-	Gavrilovičeva salama,	-
U	nova, zrela,	U
o	Sir »ift emeoisiri,	o
o	Sir mm, 65713	o
o	Sir švicarski v skatljab	o
znamka ,,Tiger",	g
s	Silve bosanske,	s
s	nove v zabojčkih in vrečah,	i
y	iardiiie in sardele	2
Q	iz tvornice ,Sardina" d. d. Split,	Q
0	t*
m
3
iuhan
za
tdno v zalogi pri tvrdki
s ritANC PAINER,
u
K
n (J
oeosoioioioioioioio css^eMisHiiuiiuiMnHai
Maribor, Koroika c. it. 17. ■ Sama na dabalo!	0
We%hoče osvetljenja v ateljeju
nastanejo navadno v mračnih jesenskih ln rimskih dneh. Takrat polaga vsak največjo važnost ravno na fotografske plošče, da dobi lepe, izrazite negative, neoporečne gradacije
Agfa - Ultra - Special - plošče
so tudi v takšnih slučajih najbolj prikladne za slikanje, posebno portretov, ker so zelo občutljive, imajo dovršeno stopnjevanje tona in veliko nrostost pri osvetljenju, a po eg tega še izvrstno gradacijo. Zelo prikladne tudi za umetno luč. Zahtevajte prospekt A 6 brezplačno tir! gen. zastopstvu VILJEM BRAUNS, CELJE.	6911-a
AGFA - BERLIN S. O. 36.
Zahtevajte povsod le
JlnberMlo" Celjske milarne d. z o. z. v Celju,
pod znamko s
Je najboljše in najcenejše.
Gospodinje, šivilje, obrtniki!
Dosedaj naprekosljlvi
šivalni stroji
KoHLI
z desetletnim jamstvom
Z moderno vezenino v
mizni vlogi pod steklom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki
IVAN HtJERHAMMER,
LJubliana, Kolodvorska ulica štev. 3.
Zaloga za Gorenjsko : Lovro Rebolj v Kranju Prodaja se tudi na obroke!

n *
N *
IN
n *
* *
*
h *
x *
*
M *
H
za 11. koto prodafa
iadružna hranilnica
. Petra sesta it 19.
Naivočfi dobitek
1,900.000 Din
Bazen tega &e dobitki po 500.000 Din, 400.000 Din, 2 po 300.000 Bin, 250.000 Bin, 3 po 200.000 Bin, 150 000 Din, 100.000 Bin, 80.000 Din, 5 po 60.000 Din, 2 po 50.000 Din, 9 po 40.000 Din, 7 po 30.000 Din, 14 po 20.000 Dia. 20 po 12.000 Din, 20 po 10.000 Din, 50 po S.000 Din, 100 po 6 000 Dia, 300 po 5.000 Din, mnogo tisoč po 1000 Din itd.
Ka 150.000 srečk odpade 75.000 dobitkov, ki se Izplačajo brez vsakega odbitka.
Vsaka 2. srečka bo izžrebana.
Cela srečka za I. razred stane.....Din 80-—
Polovična srečka za I. razred stane . Din 40*— Cetrtinska srečka za I. razred stane . Din 20-—
Naročite takoj, ker je malo srečk na razpolago.3^!
Potrebna pojasnila pismena in ustmena vedno na razpolago.
p
w *
G
H *
* * *
M H
^^ jc y ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^
Trgovci K
zahtevajte cenik ir- vzorce,
čudežnih sveč za božič,
edini siovenski izdelek, najcenejši in najboljši, bengalične žveplenke, bengalične svečice.
Bengalični ogenj
v vseh barvah brez žvegla in smradu za mi-kiavževe večere in gledališke odre. Lovske pa-
trone vseh Kalibrov v razi. bengal. barvali. Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo. Cenik ognjsmetnik predmetov pošlje se na zahtevo.
Pvrnta Prva jugoslov. pyrotehnična rji Utd, tovarna v Celju.
jšče
od 1. januarja na deželi okrožni, železniški in blagajniški zdravnik. Kolega, kateri prevzame hišo, ima prednost. Ponudbe pod
„Snbstitat",
na upravo „Jutra".
BCttBdHECV"
l SEM, MsflBflr, J _
-preproge in posteljnina-|
Aleksandrova cesta št. 15 L
I
Vzorci brezplačno in franko. S£5£3>e:iSSiiaGe3£SnH<3BSS«H»9tKMa
Sukm
za moške obleke najmočnejše, najfinejše in najcenejše razpošilja veletrgovina
S. Stermeckl
Celje, št 20 in sicer: trpežno sukno 71 Din močan ševijot 78 Din lini kamgarn 90 Din Hustrovani cenik z čez 1000 slikami sc pošlje vsakemu zastonj, -i.	vzorci od sukna kam-
garna in razne manu-fakturne robe, pa samo za osem dni na ogled. Kdor pr de z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. (Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci cngros cene !
= 0 0 1-1 =
S-faMJana, Pevčeva ul. 9-
Izdeluje z večletno dunajsko prakso ■Me'.-- po najnovejšem angleškem
: ■■ ircosicem kroju
uuuuuuujcoancxig!ia3c^^	n iuuliulojlojco
Kdop oglašuje, ta napreduje!
ioxixux
j ju ».,ijuixorauLUjaxin
□o
Franjo Cvilak
Slovenska Bistrica
balilnica voska, »brt medu in
voščenin
priporočil
vsem blagohotnim trgovcem ter rumu-mentom svojo v oliko zaiogo voščenih sveč (iepo okrašeni'- >p belih i vseh vrst svit« kov, lepe prave stearinske "Barok sveče* za lustrc vseb barv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva.
Postrežba solidna! — Zahtevajte .cnikl Cene zmerne! — Tvrdka odlikovan;! i zlato kolajno. — Velekonsumenti pc» «ebne cenc.	i->98sa|
I
Krme žile
zavarujte ^ patentirano
ANTIVAR8X obveza
Cena: 150— Din. Naročila. M- Bartl, Stritarjeva ulica 2.	<57-;
pokažejo tudi ¥aurw pravo | pot, k|e s« imate nabaviti srečko državne razredne loterije!
Sare«® sa«Š5?JiSs 5 dni |
dobe naši odjemalci zopet!
j.vuu s srečno m m , 33010 „ „ „ 24744
.Uuij
<
f. o
n n
n
r.<
dočim odpadejo na nekoliko zadnjih mesecev sledeči dobitki na srečke, kupljene pri nas:
Din 500.000 P3 srečko II. 23990
„ 250.000 „	.. „ 82394	cn n
„ 200.000 „	, „ 91787	su 3
200.000 „	„ „ 78013	rs
„ 100.000 „	„91792	»o
„ 101000 „	„ . 61642	JO
„ 60.000	„ , 22752	J>.
.. 60.000 „	„ „ 60343	tn n>
„ 58.000 „	„ „ 15388	PT
Glavni dobitki torej pri nas niso izjema, nego fakorekoc na dnevnem redu!
Zal.žrebanjeXl.kola
držav, razredne loterije, katero žrebanje bo takoi po Novem SetUf tj.
6770-1
se sprejemajo naročila in pred-znambe PBT žs sedal
Lii i ifiiapl
Oalevo si. l
Telefon m
Trg!. lro| 15.
Teto 17-03 i 1-88.
Srečka ši 3853, kupljena pr*i Rein i drug,
Zagreb; je zadela premija bilijon Oin.
Tukaj odrežite in pošljite nam
Žtči!3Djži.fazfčaa:4. m5. jantiariaUŽG
Bankoviio Kamanditno društvo
flJein i MUmtt
Za I. .tiebaiije Ki. kola državne razredne loterije naročam s tem:
............. kom. celih srečk po Din 80.—
--------- , polovic , . . 40'—
Kupno ceno te'- sTečk v kupno
sem Vam nrkazal danes p v poštni nakaznici — Vam pobijem po prejerr.u srečk s p<--.to
Kraj:------
Točen naslov: