Št 203.
V Ljubljani, četrtek dne 22. septembra 1910.
Leto 1.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob url zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9*—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo Je na Miklošičevi cesti St. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Samo ne razkola narodno »napredne stranke!
(Z dežele.)
Na deželi z zanimanjem sledimo, kaj se pravzaprav godi v Ljubljani. Ne vemo vsega, v nejasnem smo, vendar čutimo, da se končno enkrat v narodno - napredni stranki vrši odločilni boj za to, da pridejo do veljave „mlajši“ in padejo stari principi »farške” gonje, brezdelnosti in. defenzive. Oster je ta boj in huda je radi tega kriza, v kateri je stranka. Razen shodov »Skale* in Gangl°vih shodov v Belokrajini je od božiča 1909 vse tiho. Nič krvi, nič ognja ne pride več iz Ljubljane. Zato pa mi pozdravljamo, da mlado gibanje prodira, če tudi s težkim bojem.
Eno pa naj nam bo dovoljeno pri tem izraziti, kar je naša iskrena želja.
Kaže se, da med »mladini” v Ljubljani niso le samo golobradi mladeniči, ki so prinesli veselje do dela z univerze. Niso to samo tisti mladi možje, ki so iz radikalnih akademičnih društev prinesli duh delavne opozicije. Vidimo, da jim je na stran stopila in se pridružila cela vrsta starejših uglednih mož, ki so istotako nezadovoljni. Vidimo, da danes ta opozicija ni gruča oštarijskih zabavljačev, ampak vztrajna moč, ki ne počije več, dokler ^ne zmaga. To se ne da pohoditi. Zato imamo zdaj upanje, da ne pride do tega, kar se je že tolikrat zgodilo: da so namreč gručo nezadovoljnežev vrgli ven in ostalo je vse pri starem.
' Kolikrat smo že upali na reformo stranke! A vselej so reformatorje spretno izrinili in jih proglasili malone za klerikalce. Če se to zdaj spet zgodi, potem izgubimo mi na deželi, ki že toliko časa živimo in se borimo brez zaslombe, za vselej uPanje, da bo kdaj prišlo iz Ljubljane kaj novega življenja in navdušenja. Ako naj ostane pri starem, potem trdim mirno, da na^n stranke treba ni, kajti mi na ^eželiod take stranke sploh nimamo nič pomoči.
Zategadelj pa apeliramo na razumne voditelje naprednjakov, imenoma na H r i-barja in dr. Tavčarja, naj storita vse, da stranka ne razpade. Raje naj odpadejo neljube osebe, kot da bi stranka izgubila vse upanje na kako napredovanje. Ne dajte si napolnjevati ušes po gotovih trobentačih, ki ničesar ne delajo. Storite, kar veleva korist stranke, ne pa pogled na gotove osebe. Če zdaj pride do razkola in če spet gredo mlajši, na katere smo upali, potem lahko govorimo o koicu narodno-napredne stranke. Po deželi že itak obupujemo, od »starinov” niti zahtevati ne moremo, da kaj pričakamo. Storite vse, da ne pride do razkola in razpada narodno-napredne stranke!
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. O belokranjski železnici krožijo po Novem mestu čudne govorice. Zadnji čas se je poizvedelo iz prav zanesljive s t ra n i, da je celo upanje že zdavnaj šlo po vodi. Inženirji, ki vlečejo mastne plače in izzivajo na vseh krajih mirne Slovence, se takoj po novih državnozborskih volitvah podajo na svoje prejšnje mesto in zapuste Novo mesto za vedno. Toliko v vednost »Slovencu”, ki je o belokranjski železnici tako točno in stvarno poročal.
Km etijska pod ružnica za Novo mesto je priredila v nedeljo in pondeljek na Kandijskem sejmišču govejo in svinjsko razstavo, na dvorišču župana Štemburja pa perotninarsko razstavo. Za to razstavo, ki je bila pri obeh političnih strankah prav velikega pomena za povzdigo živinoreje, delala se je reklama samo pri klerikalnih posestnikih — v prvi vrsti župniščih in Štemburjevih pristaših. Ta razstava, kakor že povedano, se je vršila v Kandiji, dasi-ravno ima Kmetijska podružnica svoj sedež v Novem mestu. Zakaj se ni razstava priredila v Novem mestu, kjer ima podružnica pripomočke za vse panoge kmetijstva, temveč v sosednji občini — ve samo oče Zurc in ravnatelj grmske šole Rohrmann. Novo-meščani so nad tem klerikalnim početjem silno ogorčeni.
O kmetijski šoli in ravnatelju Rohrmannu se čujejo prav čedne govorice. Mi tega javnosti ne zamolčimo, če se razmere v kratkem temeljito ne spremene. Vsem staršem pa, ki nameravajo letošnjo jesen poslati svoje sinove v to šolo, svetujemo, da se o teh razmerah dobro pouče. — Grmska šola je eden najstrožjih in najbolj klerikalnih zavodov na celem Dolenjskem, posebno po novi brezpotrebni ureditvi in »ravnatelju” Rohrmannu, ki sedi v mogočnih dvoranah na baržunastih blazinah in vleče tako plačo, kakor prav nober drž. uradnik v Novem mestu. — Deželni odbornik profesor Jarc pa, ki nima ne duha ne sluha o kmetijstvu, zadnji čas kaj rad obiskuje kmetijsko šolo na Grmu. On pač ve; kje se dobi zastonj dober in pristen cviček.
Izzivanja Nemcev so v Novem mestu na dnevnem redu. Odkar imamo v Novem mestu oddelek za trasiranje belokranjske železnice, se godijo stvari, ki so za kraj, ki je popolnoma slovenski, nekaj vnebovpijočega. Ta trasijski oddelek, pod vodstvom verskoblaznega Teodorja Opitza, vzdržuje ljudi, ki so lačni privandrali iz rajha. Ti ljudje, ki so deloma falirani obrtniki, hočejo Novo mesto čez noč ponemčiti. Če si z njimi v družbi, te ti mleko-zobci s takimi izrazi obdelujejo, da se čudiš nesramnosti. Najbolj se odlikujeta Puppen-berger in Hasenburger, seveda tudi Bel-schan, Stockhammer in dr. se lahko kosajo
z njima. Ti ljudje psujejo Novomeščane z najgršimi priimki kakor: Verfluchte Krainer, Krainer-Schweine itd. Ponoči pa prepevajo nemške pesmi, v svojih stanovanjih pa pojo dan za dnevom „Die Wacht am Rhein”. Tako se godi v metropoli Dolenjske — v Novem mestu. — A ne samo to! Tudi novomeškega rojaka pod imenom Ladiha imamo, ki na enak način, posebno kadar je v „rožcah“ — izziva mirne Slovence. Ta mladenič, ki si je skoz več let z usmiljenjem služil kruh s tem, da je v Monakovem šival in popravljal stare hlače, je postal, odkar je na novomeškem kolodvoru vpisan v delavski register pod imenom »K. K. Stationsaufseher”, tako predrzen, da si je upal pred kratkim v svoji popačeni nemščini peti v kolodvorski restavraciji „Die Wacht am Rhein“. No! Radi mu odpustimo to veselje, samo pazi naj, da se mu v prihodnje kaj ne zgodi. Vprašamo le g. načelnika g. Kiepacka, li on ve za to izzivanje in ali je dovoljeno uslužbencem novomeškega kolodvora, da v slov. družbi prepevajo „Die W. am R.“?
Iz Maribora. Štajerska napredna slov. akad. ferijalna društva (Bodočnost, celjska podružnica „Prosvete“, Klub napr. slov. akad. v Celju ter podravska podružnica in slovenjebistriško-konjiški odsek »Prosvete” prirede v soboto, 24. t. m. I. skupno zaupno anketo o narodno-prosvetnem delovanju na Štajerskem. Na dnevnem redu so referati za celjski, mariborski in ptujski okraj. O narodno-obrambnem delu na Slovenskem referira g. Ivan Prekoršek, potovalni učitelj CMD. Opozarjamo na ta pomembni sestanek zlasti akademike, učiteljstvo ter ostalo inteligenco v spodnještajerskih mestih in trgih. Sestanek se vrši po § 2. in sicer se začne ob pol 10. uri dop. ter se nadaljuje ob pol 3. uri pop. Pojasnila in vabila ozir. legitimacije daje podravska podružnica „Prosvete" v Mariboru, Narodni dom. Vsak udeleženec si mora že med sestankom preskrbeti legitimacijo. — Podravska podružnica »Prosvete” v Mariboru ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: I. Poročilo načelnika. II. Poročilo odbora. III. Poročilo preglednikov. IV. Volitve. V. Slučajnosti. Somišljeniki uljudno vabljeni.
Odbor.
vladi ni bilo prav in guverner je obsodil sedaj vse tri, vsakega na 200 rubljev globe, škof pa je bil nenadoma s potovanja pozvan v Petrograd, da se opraviči in pojasni zadevo.
f Poslanik Nelidov.
Ruski poslanik Nelidov v Parizu je po daljši bolezni v soboto v starosti 75 let umrl. Z Aleksandrom Ivanovičem Nelidovom je zginila s površja ena najmarkantnejših oseb ruske diplomacije. Odšla je znatna individualnost, ki je mnogo uplivala na potek zunanje ruske politike. Kot pristaš slavofilnih idej, kot prijatelj ruskih besednikov slavofilstva v drugi polovici prošlega stoletja, se je Nelidov vseh 55 let svojega diplomatstva vedno zavzemal za slavofilstvo. Nelidov je bil zelo nadarjen in vešč svo-jega posla; bil je v raznih deželah v raznih službah. Aleksander II. je Nelidova zelo ljubil, Aleksandar III. ga je čislal nad vse, Nikolaju II. je pa bil svetovalec in njegovo besedo je car vedno upošteval. Nelidov je bil premišljen realni politik, za himere mu ni bilo časa. Pred očmi mu je bila vedno istinitost in te si je želel. Za rusko-turške vojske leta 1877. je pripadla Nelidovu važna vloga, zgodovinsko-važna. Kot ravnatelj diplomatske jjisarne se je on z drugimi posvetoval in je bil sodeležen pri sklepanju mira v San Stefano. Za Rusijo in Slovanstvo je zmerni Nelidov veliko storil. On zapušča pet sinov, tri v diplomatski službi. Oženjen je bil s sestro kneza Hilkova, ki je zgradil sibirsko železnico.
Utrditev panamskega kanala.
Predsednik združenih držav scvero-ameriških Taft je v nekem svojem govoru povedal, da bode priporočal, da se dovoli za gradnjo utrditev panamskega kanala 2 milijona dolarjev. To bode storil v decembru, ko bode odpravil na kongres posebno odposlanstvo. Istotako je obljubil zastaviti svojo besedo za gradnjo dveh novih dreadnoughtov in je izrekel nado, da pač ne bode želja hraniti ovirala gradnje dreadnoughtov do otvoritve panamskega kanala.
Splošni pregled.
Protipoljske šlkane.
Iz Minska na Ruskopoljskem se poroča, da je počel pred tedni rimskokatoliški škof Cieplak svoje vizitacijsko potovanje, na katerem je prišel tudi v Kroszyn. Pri slovesnem sprejemu so okrasili župnik Stefanowicz in grajščaka Swiatopolk-Za-wadski in Kiersnowski svoja poslopja z zastavami v poljskih barvah. To seveda ruski
Slovensko Sokolstvo na med-zletnih tekmah v Ijubljani dne 25. septembra.
Včeraj smo poročali, kakšen namen in pomen imajo medzletne tekme v Sokolstvu. Ne pretiravamo, ako trdimo, da so tekmovalne telovadbe Slovensko Sokolstvo vzdignile na tisti nivo vsestranske izobrazbe telesa in duha, kjer nam je zagotovljen ne le obstoj, marveč uspeh tak, ki si ga pač vsi zavedni Slovenci želimo. Zagotovljen je uspeh: Saj se je vračalo Slovensko Sokolstvo zmagonosno s slovanskih tekem, pa tudi z mednarodnih tekem, kjer je ono tek-
LISTEK.
M1CHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[103J
»Nikakor še nisem bila manj brez uma, Borgia!"
Papež je vzdrhtel. Prvikrat ga je Maga zdaj imenovala s pravim imenom. Čutil je, da se zbira nesreča nad njegovo glavo.
»In ti mi nočeš dati protistrupa? . . • Zakaj ne? . . .”
»Zato ne, ker hočem, da trpiš, Rodrigo! . .
To pot je popadla papeža groza. Glas Mage se je izpremenil.. . Zdelo se mu je, da pozna ta glas ... Kje? ... Kdaj — kdaj ga je slišal? . . . Umaknil se je za par korakov, kakor da je zagledal pošast.
»Ali nočeš rešiti nesrečnice?” je zajecljal, drgetaje pod neznanim davljenjem svoje groze.
»Ne, Rodrigo,“ je odgovorila Maga, ki se je bila tudi umaknila v ozadje votline, tako da je Borgia skoraj ni več videl. »Ne! Jaz nočem rešiti dekleta . . . zato ker te poznam!”
»Poznaš me?” je ponovil on, ves poparjen.
,In tudi njo poznam 1 . . . Poslušaj, Rodrigo! Pred šestnajstimi leti je bila ta deklica izpostavljena na stopnicah pred cerkvijo Angelov ... Od lastne strahopetne in zločinske matere ... In kako naj ne bi bila strahopetna in zločinska, ko se je vdala tebi! . . . Njena mati jo je za> vrgla ... ali slišiš? . . .“
»Pred cerkvijo Angelovi* je zajecljal papež . . . »Ah, spominjam se! . . . Tista mati je bila . . .*
»Tista mati je bila grofica Alma, tvoja ljubovnica ... in zavrženi otrok, otrok, ki sem ga pobrala jaz . . . otrok, ki je malo manjkalo, da ga ni oskrunil nečisti duh tvoje pohote . . . otrok, ki si ga umoril, Borgia — je tvoja hči! . . .”
Papež je omahnil . . . kolena so se mu sklenila .., Zlovešči glas Mage se mu je zabadal v glavo kakor razbeljena igla . . .
»Moja hči !* je zamrmral.
»In zdaj, Rodrigo, ali hočeš vedeti, zakaj je ne rešim, dasi bi jo lahko rešila ... Ali hočeš vedeti? . .
Toda Borgia ni več poslušal, ni več slišal . . . Pijan od strahu in groze, se je bil splazil iz votline in je zbežal tja v noč, sklonjen, opotekaje se semintja, in z blazno trdovratnostjo ponavljaje besedo, ki mu je bila zadela dušo:
»Moja hči! . . . Moja hči! . . .“
,To je začetek kazni!” je zamrmrala Rosa Vanozzo.
XXXIV.
Oče.
Skoraj celo uro je blodil Rodrigo Borgia po hribu, trgaje si roke ob trnju in skakaje čez skale in kamenje .. .
Ta beg v noč je pomiril njegovo strašno razburjenost. In čuvstvo njegove groze se je polagoma razkadilo.
Pamet in preudarek sta kaj kmalu nadomestila razdraženost njegovega duha. On ni bil tak človek, da bi predolgo ječal — in dokaj kmalu se mu je posrečilo zamoriti krik, ki mu ga je v prvem hipu iztrgala narava. Od stre-sljaja, ki ga je bil skoraj podrl, je ostalo naposled le še začudenje in nekako bolno strmenje.
»Ne mislimo več na to!” je zamrpiral, odhajaje proti vili.
A vseeno, nehote je mislil: stresljaj je bil prehud . . . Nenadoma se je spomnil, da baš zdaj dva njegova odposlanca poizkušata pripeljati grofa Alma. In kmalu se je pridružila misel, da Cezar zbira armado, s katero hoče korakati nad Monteforte, ki ga brani Beatrica . . . sestra umor-jenke, druga hči grofice Alma!
»Usoda, usoda! . . . Dvoje rodbin stoji druga drugi nasproti! In ena izmed njih mora poginiti! ...”
Ko se je vrnil v vilo — to pot se mu ni zdelo vredno skrivati svoj prihod — mu je ostajal od vseh teh dogodkov gluh nemir, ki ga je skušal potolažiti, a se mu ni posrečilo docela. Še vedno se mu je zdajpazdaj vračala groza in ga je napadalo sočutje, ki ga je dušil, kolikor je mogel.
Napotil se je proti sobi, kjer je spala deklica svoj večni sen. Hotel je videti, kakšna je njegova »hči*, pogledati jo z očmi očeta in ne več z očmi -zaljubljenca. Toda obrnil se je nazaj, kajti nenadoma ga je popadel praznoveren strah — pri njem kaj redka prikazen. Misel, da bi stopil pred mrliča, ga je pretresla do mozga . . . Čutil je nujno potrebo videti kogarkoli, govoriti z živim človekom ...
S takimi mislimi v glavi je prišel mimo sobe abata Angela in trdo potrkal. Abat je takoj odprl in kriknil od začudenja.
Moj Bog, sveti Oče Svetost bolna? . . .*
»Ne, ne, Angelo . . .* »Pokoncu ob taki uri lika neprevidnosti . . .“ »Hotel stm te videti
Pa ne, da bi bila vaša
skoraj bo polnoči ... ko-je zablebetal papež . . .
Mladi duhovnik je poslušal z nemirnim strmenjem.
(Dalje.)
movalo z velikimi narodi, ki po številu niti za primerjati niso z malim narodom slovenskim. Saj se je izvežbalo in izurilo ne-broj vaditeljev in organizatorjev ravno na različnih tekmah. Saj ti vaditelji in organizatorji s čisto dušo in trdnim prepričanjem odkrito in nesebično delajo, žrtvujejo celo svoje dragoceno življenje še dragocenejši jim sveti stvari — Sokolstvu! In take moči so zdatne. Slovensko Sokolstvo vdobiva vedno več moči. Sveže |moči rastejo naprej na polju, ki ne pozna zime — na sokolskem polju. Brez večjega počitka naprej do vzvišenih ciljev, zato priredi Slovenska Sokolska Zveza medzletne tekme.
Tekem v takem okvirju ona pač še ni priredila. Težke vaje, komplicirane sestave v nižjem, še težje in kompliciranejše v višjem oddelku. Najstrožja sodba po navodilih za tekme, to je princip pri tekmovalnih telovadbah povsod in tega principa se strogo drži tudi Slovensko Sokolstvo: Pri telesu začni vzgajati, ako si hočeš dušo vzgojiti tako, da ti bo narod, ki mu pripadaš, hvaležen, da te bo vesel.
Dasi so neprimerno težke te določene tekmovalne vaje in je v Slovenskem Sokolstvu nebroj novih, mladih društev, se je prijavilo dosedaj nepričakovano veliko število tekmovalcev: 14 vrst za nižji in 5 vrst za višji oddelek. Vsaka vrsta šteje po 6 tekmovalcev, je toraj skupaj 114 tekmovalcev. Določeno je na drogu po 5 vaj, na bradlji po 5, na konju na šir z ročaji po 5 na obe strani, skok v višino, tek in 5 prostih vaj. Izmed teh vaj se izžreba po ena za drog, po ena za bradljo, po ena na obe strani za konja in dve prosti vaji. Izžrebane vaje se naznani tekmovalcem šele isti dan na tekmovališču. Za skok v višino in tek je že naprej določeno in sicer: skok v višjem oddelku 140 cm, v nižjem 130 cm; tek v višjem oddelku 92 metrov v 13 sekundah, v nižjem oddelku v 14 sekundak.
Gotovo bo slavno občinstvo obiskalo te tekme v največjem številu, da se prepriča zopet na lastne oči o resnem, važnem in težkem delu, ki ga opravljajo telovadci dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Uspehi Slovenskega Sokolstva so uspehi vsega naroda slovenskega. Vseh uspehov bodisi v tujini ali na domačih tleh je bil in bo deležen ves slovenski narod. Slovensko Sokolstvo je za narod slovenski, ono hoče vzgojiti krepke in zdrave Slovence na telesu in duši. Zavedni Slovenci so pa dolžni to podpirati. Na zdar!
Dnevne vesti.
Vljudno, a odločno vprašanje č. predsedstvu narodno-napredne stranke!
Za nedeljski shod odbora zaupnikov je nekdo napravil tako zmešnjavo, da bo prišlo do neprijetnih prizorov. Mi za danes ne podtikujemo krivde, a odločno opomnimo, da pride na shod tega odbora zaupnikov v smislu opravilnega reda narodno-napredne stranke le onih 30 gospodov, ki so bili februarja 1909 izvoljeni od shoda zaupnikov v odbor, dalje po 1 delegat naprednih političnih društev ter vsi deželni poslanci in državni poslanec ljubljanski. Konstatujemo, da so vabljeni gospodje, ki niso v odborul Dalje konstatujemo, da politična društva vabil še niso prejela. Ali se hoče naše najvažnejše organizacije prezreti? Mi nismo nikomur nevoščljivi za udeležbo na shodu, a red mora biti. Najboljše bo, da se imena objavijo, sicer bode prišlo do velikih ne-prilik.
Infamija najpodlejše vrste. Da bodo »Slovenčevci* na naše razkritje o poskuše-nem angažiranju g. V. M. Zalarja za tajnega korespondenta »Slovenca* odgovorili s kako velikansko infamijo, to smo trdno pričakovali, ker »Slovenčevo" poštenje že dobro poznamo. Da je pa »Slovenec* zmožen takih pvdlosti, kakor jih je zagrešil včeraj v svoji notici »Z mestnega liceja*, tega bi pa skoro ne bili mogli verjeti. »Slovenec* ne napada g. V. M. Zalarja, ker dobro ve, da mu »Slovenčevi* napadi prav nič ne škodujejo, da ga prav nič ne bole in da se iz njih prav prisrčno norca dela. Napadel pa je njegovo sestro, češ, da je »svobodomiselna filozofinja* in »sestra potegnjenega predsednika jugoslovanskega ..krematorija". Poskus škodovati sestri gospoda Zalarja zato, ker ima »Slovenec* z gosp. Zalarjem afero, je tako umazan in podel, da se obsoja sam ob sebi. V polili nagoti pa se ta umazanost in podlost pokaže, če povemo, da je g. Zalar s svojo sestro ravno zaradi svobodomiselstva navskriž že nad eno leto, odkar je izstopil iz katoliške cerkve. Kar se pa tiče »potegnjenega predsednika jugoslovanskega krematorija*, kon-štatiramo, da je hotel Mojškerc g. Zalarja že približno pred mesecem angažirati za »Slovenca*. Sešla sta se slučajno na ulici in sta šla potem proti »Katoliški tiskarni*. Med potjo je omenil Mojškerc, da bi g. Zalar, ki ima v »Narodu* rubriko .Izpred okr. sodišča*, lahko izpred sodišča poročal tudi za „Slovenca“. Povabil ga je kar takoj tudi v »Slovenčevo* uredništvo, da bi se tam dogovorili o honorarju itd. Seveda je g. Zalar to Mojškerčevo ponudbo brez debate odklonil. Kakor je takrat resno mislil s svojo ponudbo, tako je resno mislil tudi zadnjič. In zato konštatiramo vnovič: »Slovenčev* urednik Mojškerc je hotel — seveda v sporazumu z drugimi klerikalnimi kapacitetami — proti mesečnemu honorarju pridobiti brezkonfesijonalnega tajnika slovenske Svobodne Misli V. M. Zalarja za svojega tajnega poročevalca ali špijona, kakor jih ima žal pač več v naprednih vrstah. To ostane pribito vkljub »Slovenčevim* infamijam in zavijanjem.
Triller proti Ribnikarju. Prihodnja obravnava pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču v znani aferi se vrši prihodnjo soboto, dne 24. t. m. ob 3. popoldne, in sicer v razpravni dvorani št. 28.
Deželni zbor se bo sešel prihodnji mesec, a klerikalci se že pred prvo sejo tresejo. Zakaj? Boje se odgovora, ki ga bodo morali dati javnosti o sklenjenih, pa nepotrjenih zakonih, o 10 milijonskem posojilu, ki ga jim vlada ne dovoli, o obljubah, ki jih niso izpolnili in o deželnem denarju, ki so ga deloma že zapravili. Dr. Šušteršič in Šuklje bosta imela prve dni oktobra važne konference, da sestavita — dva osivela lisjaka — še o pravem času program, kako bosta zbornico — nalagala. Bravo, katoliški parasiti!
Klerikalno sleparstvo z vodovodnimi silami na Gorenjskem so kmetje ob Savi že začeli spoznavati in dr. Lampe, ženij Mandel, ta kunštni dr. Zajc se naj le pripravijo na levite, ki jim jih bodo Jbrali ti volilci. Zdaj je kmete pošten možakar-stro-kovnjak poučil temeljito o švindlu, ki ga klerikalna družbica gori omenjenega kvarteta uganja. Ko so kmetje slišali, da iz vsega tega Lampetovega žita ne bo nobene moke, pač pa da zna požreti deželi milijone, če se bo dežela začela baviti s takim podjetjem, so od Medvod do Jesenic kar pesti stiskali. Pouka je treba razsodnim ljudem, pa bodo kmalu vzeli bič v roke in udarili po hrbtih teh rimskih sleparjev!
Klerikalci za draginjo v Ljubljani in proti upeljavl argentinskega mesa. Prof. Jarc je imel preteklo nedeljo po Be-okrajini shode, na katerih je ostro govoril proti vpeljavi argentinskega mesa, češ, da bo vsled tega domača živinoreja trpela. Klerikalci se Ljubljančanom ob vsaki priliki prilizujejo, če pa pridejo na deželo, pa kmete farbajo. Klerikalcem je namreč samo za lasten žep. Draginja njim ne škoduje, ker žive od drugih žuljev.
Ali ni to izzivanje ? Nemci so včeraj, na dan 20. IX. razobesili prvič zastavo na dograjeno nemško gledališče. Nemci se hvalijo, da so razobesili nalašč na ta dan zastavo, da bi »Slovence* malo podražili.
V Ljubljani je vedno lepše. Nemci smejo izzivati, celo napadati Slovence, Slovencem se pa celo pravice kratijo.
Narodna tvrdka in domače delavstvo. Na Dunajski cesti je betonsko podjetje, katero hoče biti domače slovensko, ali to ne odgovarja nikakor resnici. Pri do-tični tvrdki je namreč sodrug Nemec in sicer luteranec. Stavbni vodja je istotako Nemec in sicer celo žid, ing. Emil Reich. Naravnost krasno je vse urejeno, posebno ker so podporniki te tvrdke celo šenklavški korarji. Pa to naj bi že bilo, ali tam vladajo naravnost škandalozne razmere. Posebno napram domačinom, katere hočejo sistematično popolnoma uničiti in jih nadomestiti izključno s samimi tujci, se slabo nastopa. Kako surovo se dela v tovarni z ubogimi delavci, naj dokaže samo ta-le slučaj: Nemški strojnik pretepava fantiče, kateri so tam zaposleni, brez vzroka tako občutno, da je pred kratkim enega tako obsuval, da je moral iti k zdravniku. Pripomnimo le še, da dokažemo to s pričami. Sedaj na jesen odstavljajo vse domače delavce, ali vsprejemajo pa same Švabe. Pač žalostno tembolj, ker domačinom plačujejo naravnost sramotno za težko delo, tujci pa lenarijo po stavbah za dobro plačo. Odjemalci izdelkov so pa Slovenci. Z.
Imenovanje. Cesar je imenoval poštnega inšpektorja dr. Franca Tobiascha v Pragi podravnateljem poštne in brzojavne direkcije v Trstu.
Zrelostni izpit ha kranjski gimnaziji. Na c. kr. gimnaziji v Kranju se je vršil dne 20. t. m. pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika Franca Hubada zrelostni izpit. K skušnji sta se priglasila dva kandidata, namreč Vladislav Gabršek iz Krškega in Štefan Pajntar iz Bukova na Primorskem. Oba kandidata sta bila proglašena sposobnim za višje študije.
Kočevska gimnazija ima letos 171 učencev, torej ravno toliko kot I. razred I. državne gimnazije v Ljubljani. Značilno je de ima 6. razred 11, 7. in 8. razred po 8 učencev. Poleg tega ima ta zavod pripravljalni tečaj, ki ga nima nobena slovenska gimnazija, dasi ima ta razred le 12 učencev. Zanimivo je tudi to, da je na kočevski gimnaziji sistemiziranih ravno toliko definitivnih učnih moči, kot v Ljubljani na II. državni gimnaziji, ki j[ima 470 učencev. Za kočevsko gimnazijo plača država na leto za učiteljstvo in vzdrževanje zavoda okoli 80.000 K. Na vsakega dijaka izda torej država čez 470 K. Ako pomislimo, da so Kočevci še bolj neumen rod kot Tirolci in da niso dostopni za prav nobeno višjo izobrazbo, moramo reči, da je ves ta denar vržen na cesto. Tako se meri pravica za Kočevce in za Slovence!
Dopustitev učenk na deške meščanske šole. Ministrstvo za uk in bogočastje je deželnim šolskim uradom naznanilo, da ni nikake ovire, da ne bi tudi učenke obiskovale deških meščanskih šol. Vendar pa
mora biti njih število omejeno. Z ozirom na imenovani ministrski odlok je deželni šolski svet izda.! sledeče odredbe:	1.	Uči-
telji imenovanih zavodov se poživljajo, da z ozirom na obrsk učenk učni red primerno preurede in primerne predloge glede even-> tualnih sprememb takoj naznanijo. 2. Ravnateljstva morajo takoj naznaniti, če se bo radi obiska gojenk izkazalo primanjkovanje šolskih prostorov. 3. Vzdrževatelju meščanskih šol ne smejo proti lastni volji radi ustanovitve meščanskih šol, nastati nikaki večji stroški. 4. Vsprejem gojenk mora dovoliti okrajni šolski svet sporazumno z učiteljskim osobjem. 5. V nobenem razredu ne sme biti nič več kakor šest hospitantinj. 6. Hospitantinje morajo skupno z učiteljem vstopiti v razred in tudi oditi. Med pavzami morajo biti v posebnih prostorih. 7. Hospitantinje morajo koncem šolskega leta napraviti izpit. Okrajni šolski svet ima pravico hospitantinjam hospitiranje radi kakik pregreškov odpustiti. 9. Koncem šolskega leta morajo ravnateljstva meščanskih šol im okrajni šolski nadzornik o vsaki izpremerabi takoj poročati deželnemu šolskemu svetu.
Odborova seja »Slovenske Matice" bo v petek, dne 23. septembra 1910 ob polu 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo predsedništva, 2. potrditev zapisnika zadnje odborove seje, 3. poročilo iz književnega in gospodarskega odseka, 4. poročilo tajnikovo, 5. slučajnosti.
Dr. Fr. Ilešič.
Občni zbor »Akademije* se vrši 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer pri Tratnik« z običajnim dnevnim redom.
Za slovensko gledališče. Ravnateljstvo nam poroča: Abonnement za slovensko gledališče letos daleko ni tako ugoden, kakor se je smelo pričakovati. Oglasilo se je pač mnogo novih abonentov, zato pa je odpadlo mnogo dosedanjih. Najimovitejši trgovci in najvišji slovenski uradniki, najuglednejši obrtiiki in sploh narodnjaki, od katerih pričakme vsakdo, da se v prvi vrsti in kot vzornik vsem drugim abonirajo, še vedno manjka o med abonenti. Nasprotno pa so skromnijši sloji mnogo navdušenejši. Ako pa premožni krogi nimajo srca za naše edino slovensko deželno gledališče, ako nimajo smisla za njega najvišji narodni in kulturni pomen, potem je pri nas vsak napredek izključen in obstanek našega prvega umetniškega zavoda v opasnosti. Proračua se niti v svojem najponižnejšem okviru ne more vzdržati. Konštatujemo to že pred začetkom sezone, da ne bo kasneje presenečenja. Brez gmotne podlage je vsak napor brezuspešen. Apeliramo torej na narodno občinstvo, da stori svojo dolžnost, saj se nam obeta najlepša sezona. Že danes je gotovo, da so novi operni in operetni člani prav dobri in marljivi ter da bo repertoire drame, opere in operete res zanimiv. Pest ljubljanskih Nemcev je abonirala že vse lože in sedeže. Naj bi našel ta resni poziv tudi resen odziv!
Žegnanje v Kamniški Bistrici. V nedeljo, dne 25. t. ni. se zaključi letošnja sezona v Kamniški Bistrici. Ob tej priliki bo tam žegnanje. Dopoldne ob 10. uri bo imel g. Janko Mlakar, odbornik S. P. D., v ta-mošnji kapelici mišo, na kar se razvije v koči in okoli nje prosta planinska zabava, na katero vabimo vse prijatelje planinstva, dobre vinske kapjice in boba, ki ga priredi oskrbnica kcče izborna kuharica gdč. Marica Jerajeva. Koča bo lepo okrašena z zelenjem, postavjeni bodo tudi slavoloki. Ker vozi v nedelo zadnjič večerni vlak iz Kamnika ob 9. iri 20 minut, nadejati se je vsled ugodne železniške zveze prav obilne udeležbe. Zanimanje za to prireditev je tudi
Mali listek.
V. F. JELENC:	------
f Josip Kainz.
(Konec.)
In res za gorami se začne svitati, kr-vavordeča zarja razsvetli poltmo ... a v naslonjaču se sesede Oswald Kainz, njegove pesti se krčijo, zdaj se zopet širijo skoraj prozorni prsti, oči se izbulijo, jezik se zapleta in popolen kreten spregovori one hrepeneče besede: »Mati, mati, daj mi solnce !*
To je bil Kainz, največji in najboljši interpret gesla l’art pour l’art v igralski umetnosti, to so le tri uloge iz njegovega ogromnega repertoarja, tri uloge iz njegovega življenja. In tak je. bil Kainz vedno, pa naj je igral zaljubljenega Romea, ali pa starega GrUtza v Schonherrovi »Zemlji*, naj je igral kralja Alfonsa ali pa don Carlosa ali Cyrana de Bergerac.
Sedaj so nenadno utihnila ona usta, ki so prekipevala tolikokrat v nerazumljivih melodijah besed, saj Kainz je bil prvi in edini melodik v vrstah dramskih umetnikov, verzi so se v njegovi duši spreminjali v melodijo, ki se je gibala, rasla in padala do skrajnih mej tonov, a vendar ni bilo v njegovih besedah nič glasbe, nič ritmike, bila je le melodija, ki si jo je ustvaril v svoji duši Kainz sam, ko se je združil njegov genij z duhom pesnika.
Kainz ostane največji in najsamonik-lejši igralec vseh dni, kajti doseči ga ne more nikdo, tisoči in tisoči so ga skušali kopirati, a ostali so le smešni, prekoračili so mejo vzvišenosti do smešnosti že takrat, ko se je Kainz šelfe dvignil, da doseže vzvišenost svoje umetnosti. Kainz je dal življenje vsemu, kar je bilo okrog njega, njegova oseba se je takorekoč izgubljala na odru, asimilirala se je z dejanjem, soigralci, odrom, a vse se je združevalo v neko celoto, ki jo je oklepal Kainzov duh.
Za Sonnenthalom Kainz, za kraljem Learom Romeo. Tragična ironija usode leži v tem slučaju. Ko je govoril na Sonnen-thalovem grobu Gregori, dejal je med drugim: „Wallenstein, Slylock, Lear legajo v grob, njim je bila jasna in naravna uganka smrti, presodili so jo resno in trezno! A njih največji interpret Sonnenthal ni mogel razumeti te uganke, preveč umetnosti in moči življenja je bilo v njegovi duši, v njegovi krvi!*
In kaj naj reče govornik ob Kain-zovem grobu? Ali naj reče, da je Hamlet, Romeo, don Carlos razumel in zagrešil uganko smrti?
Ne! Kainzova smrt je smrt onega mladega Fritza, ki ga je Kainz toliko in tolikokrat igral v trilogiji »Morituri*. Nenadno je prišla smrt, tako nekako konvencionalno, ko je živel Kainzov genij, ko je zmagovala njegova umetnost, ko je po njegovih žilah plula kri življenja in moči.
Še par besed o Kainzovem življenju. Kainz se je rodil dne 2. januarja 1. 1858. v Wieselburgu na Ogrskem kot sin nekega železniškega uradnika. Pred 44. leti stopil je prvič na oder Sulkowskega gledališča na Dunaju, ki pa je bil le nekak poskusni oder. Iz Dunaja je odšel v Maribor, kjer je ostal dve leti, a nato se je pričelo njegovo potovanje po vsi Nemčiji. Ni tam večjega odra, kjer ne bi igral Kainz. Iz Maribora je šel v Lipsko, Meiningen, z Meiningerji pa je šel v Berolin, kjer se je šele pričela slava njegove umetnosti, kjer je Kainz dospel do onega viška svoje umetnosti, kjer je stal do svoje smrti. V družbi Meinin-gerjev je prišel Kainz tudi na Dunaj, a Halbe ga ni mogel tam zadržati, odšel je v Monakovo, od tam pa zopet v Berolin. Potem pa je bil dolgo časa brez vsakega stalnega angažmaja, gostoval je naokoli, dokler ga ni pridobil L’ Arronge 1. 1892. za svoj oder. Tam je ostal Kainz do 1. 1899. Takrat je prišel Kainz drugič na Dunaj kot član dunajskega dvornega gledališča, kjer je potem ostal do svoje smrti. Dne 8. oktobra 1. 1899. ie nastopil prvič kot Ernesto v Echegarayevem »Galeottu*. In od tega dne nadalje je igral Kainz vse največje uloge svetovnega repertoarja. Kainzova individualnost je imela največji upliv na razvoj moderne nemške dramske literature. Kainz je bil interpret vseh največjih figur moderne nemške dramske literature. Uloge, ki jih je kreiral svoje dni Kainz, ostanejo nekaj enotnega, popolnoma osamljene, ker
Kainz je bil dramski umetnosti le eden! — Sicer pa je bilo njegovo življenje popolnoma enostavno, potoval je iz Dunaja v Berolin, iz Berolina na Dunaj, igral je, bavil se kot diletant s slikarstvom, poleti se je odpočival v Semmeringu. Poročen je bil dvakrat, prvič s pisateljico Saro Hutzler, ki mu je umrla 1. 1893., drugič se je pa poročili. 1898 z berolinsko igralko Margito Nansen*
Danes se vrši na Dunaju pogreb ve' likega umetnika. Ko so svoje dni peljali Sonnenthala k zadnjemu počitku, so pisali listi, da je bil pogreb kraljevski, da se je Dunaj in ž njim vsi, ki kolikortoliko pojmujejo značaj in pomen umetniške duše, zavedal, da izgublja v Sonnenthalu kralja-umetnika. In prepričan sem, da spremi na zadnji poti Kainza ves Dunaj, ker le malo je ljudi, ki bi se ne zavedali izgube, ki je zadela Dunaj s Kainzovo smrtjo.
Za Kainza je uganka smrti sedaj rešena, a njegova umetnost je zapuščena, osamljena, s Kainzom se je utrnila ena najsvetlejših zvezd na horizonti gledališke umetnosti ... in oni, ki ljubi in spoštuje umetnost, mora spoštovati tudi spomine največjega umetnika Josipa Kainza.
Popravki. V včerajšnji mali listek se je urinilo nekaj tiskovnih napak, ki motijo smisel posameznih stavkov; med drugimi naj se popravi v drugi koloni stavek, ki naj se glasi: ki so ž njimi v primeri Shylockove obresti, akt usmiljenja. Mesto gospa Ahring naj se čita pravilno gospa Alvlng.	V.	F. J.
med priprostim ljudstvom, med domačini veliko. V nedeljo dopoldne ob 9. uri bodo na postaji v Kamniku pripravljeni vozovi za Stahovico za ljubljanske izletnike. Vstopnine v kočo v nedeljo ni nič.
Strela v Tivoli. Treščilo je včeraj dopoldne ob polu 12. uri v hotel »Tivoli”. Strela je šla skozi ventilator v iakozvano ..kmečko sobo” ter je skočila tam v električno svetilko) Pri ventilatorju je nekoliko poškodovala zid. V sobi so bile tri natakarice, ki se jim pa ni nič zgodilo. Električna razsvetljava v hotelu je deloma pokvarjena.
Mednarodna fotografska razstava v Moskvi. Meseca marca in aprila 1911 bo v Moskvi mednarodna fotografska razstava. (Prijave je poslati razstavnemu odboru (Moskva, Ruska fotografska družba) do 1. decembra 1910. Razvrstitev skupin je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške .zbornice v Ljubljani na vpogled.
Društvene vesti.
Kolesarsko društvo „Gorlca“ v Gorici priredi v nedeljo, dne 24. sept. 1910 v proslavo XV. letnice svojega obstanka 8. ■dirko na goriškem dirkališču Voledromo, združeno z veliko ljudsko veselico. Vstopnina 50 vinarjev za osebo.	Odbor.
Večer obešencev.
(Dalje.)
Kaj je človek brez samospoznanja, in kaj je stranka, ki se ne pozna in vara samo sebe. Gospoda moja, vsi poznate jetične Sjudi. Noben bolnik ni bolj neverjeten, kakor jetičnik. Nikomur ne verjame, da je bolan, ampak veruje samemu sebi, da je popolnoma zdrav in da ima le slabo kri. Zdravniki, ki vedo, kako je z njim, mahnejo z roko in pravijo: nič hudega, drugim pa šepečejo: še dva meseca. Pravijo, da so jetičniki v tem zelo srečni, da varajo sami sebe in da je zato zelo lahka nji-h smrt. Drugi pa pravijo, da je hudo pustiti človeka v taki prevari. Res je težko pri srcu, «ko vam kdo govori o zdravju in je bolan, 2ko dela načrte za pomlad in ne bo dočakal niti zime, ako se napravi na dolgo pot, da bi pokazal svoje sile in se mora vrniti s pol pota. Danes govori, da mu je ■boljše, jutri pride smrt. Tako je z jetičniki. Te vrste bolniki ne poznajo sami sebe, varajo se in verujejo samim sebi, da v veri in prevari umrjejo. Vsi okoli njih pa vedo, ■kako je z njimi in jih gledajo s pomilovalnimi očmi in jim lažejo, da jim ne uničujejo njih prevar. Tako visi umirajoče življenje jetičnega človeka na sami laži in prevari. Ko bi mu povedal resnico, bi se tak človek razjezil, ali celo tožil. Boljše je drugače misliti in drugače govoriti — kajti smrt je neizogibna. Ravno tako je bilo z ■ono stranko, ki je pisala onemu kmetu. Varala je samo sebe in je varala svet. Govorila je celo o planih i o bodočnosti. V resnici so vsi vedeli, kako je z njo. Bila je jetična. Sama je vedela, da ni vse v redu in se je zdravila. Toda to je bilo, kakor pri jetičniku, ki misli, da ima slabo kri. Jetika je neozdravljiva bolezen in tako je bila ona stranka neozdravljiva. Vsi so tako mislili, toda govoriti in delati je bilo treba drugače. Mnogi so se bali nje bližine, kakor se ljudje boje jetičnega človeka. Celo po javnih prostorih vise opomini zoper jetiko. Tako je bilo takrat. Ona stranka je imela vse lastnosti jetičnega človeka: govorila je o bodočnosti, delala je načrte za pomlad in se je včasih celo spuščala na pot, da bi dokazala svojo silo, toda vrniti se je motala s pol pota. Jetika ni glavna bolezen, ampak pojavlja se drugod. Zgodi se, da je glava razumna, a telo je jetično. Kaj bi glava brez telesa? Mrtva je in brez pomena. Tako je bilo z ono stranko. In kar je bilo glavno: vedno je bilo treba drugače misliti in drugače govoriti, kajti jetičniki ne pre-neso resnice in se jeze nad onimi, ki jim trdijo, da so bolni. Ako bi bil drugače mislil in drugače govoril, kakor so to delali vsi drugi, bi danes stal med množico, ali celo med sodniki; tako pa se je zgodilo, kakor je bilo usojeno. Prav je tako, da je prišel dan spoznanja. Celo dedščina jetičnih je nevarna. Veter je zazibal njegovo okroglo črno senco, pomolil je brado naprej in je gledal čez ravan, kakor čez izgubljeni slovenski dom. Poleg njega je visel obešenec z dolgimi rujavimi brkami, nerodno se je zaobrnila glava pri obešanju. Počasi se je zibala njegova dolga senca.
»Jaz bi niti ne govoril o jetiki,” je rekel, »neprijetno je jetičniku govoriti o smrti, kakor je težko starcu govoriti o testamentu. Govorite starcu o smrti in si bo mislil: Komaj čakajo, da odidem, da bi si razdelili; nalašč jim ničesar ne dam. In gre stara korenina in se s svojim imetjem zapre v svoj kot. To je moje, si misli, in ne dam nikomur iz rok. Pri nas je trma doma in težka je vzgoja pri trmastih ljudeh. Seveda jih niti trma niti laž ne reši pred smrtjo. Toda jaz nisem hotel govoriti o smrti ampak o vzgoji. Kako je z vzgojo in kako je z barvami? Nekoč sem videl veliko sliko — v nekem vseslovanskem društvu je bilo — ki je predstavljala — ru-
meno nevarnost. Na tički gori Stoji nemški cesar Viljem I. Odbogaposlani v vsej svoji mogočni pozi, krog njega so zbrani vladarji in ljudje vseh narodov, kakor da iščejo pri njem zaščite; v daljavi pa se sveti daljni vztok z nizkimi japonskimi kočicami, — to je namreč za Evropo — rumena nevarnost. Pod sliko je stal poziv nemškega cesarja napisan z njegovo lastnoročno pisavo: VSlker Europas schtitzet eure heiligen Rechte! Nemški cesar je svaril, Evropo pred rumeno nevarnostjo. Kazal je s prstom na njo. Kako je z rumeno barvo, vemo vsi. Posebnega spoštovanja ni imel nikdar narod pred njo, kajti nič dobrega narod ne misli o onem, o katerem trdi, da je rumen. Zato bi se lahko svarilo pred rumeno nevarnostjo, kakor je svaril nemški cesar. Toda »quod licet bovi, non licet Jovi”. In tako je težava pri nas z vzgojo in z barvami. Nemški cesar svari pred rumeno nevarnostjo, narod ne spoštuje rumene barve — in to je v redu. Ne smeš pa zaklicati: varujte se rumene nevarnosti, narodi Evrope, varujte svoje svete pravice! Vzgoja pravzaprav z barvami nima nič opraviti in vendar so nekateri slišali o belo rumeni in črno rumeni vzgoji. No in nič čudnega, kajti rumeni ljudje slišijo in vidijo drugače, kakor se tudi skozi rumeno steklo vidi svet v drugi luči. Danes ga že ni na svetu kričača, ki bi ne govoril o narodni vzgoji, o ljudski prosveti, o izobrazbi naroda. Toda kje je vse to? Kaj je danes boljše od nekdaj? Pa da govorim o barvah: z rdečimi prtovi dražijo španski toreadorji bike pri slavnih bikoborbah, z isto barvo draži nagajiv deček jeznega purana. Pravijo, da ima rdeča barva podoben uspeh tudi kje drugje. (Dalje.)
Razne vesti.
* Varnostne odredbe proti modernizmu. »KOlnische Volkszeitung” poroča iz Rima: Kongregacija svetih obredov je potom posebnega dekreta prepovedala čtivo zgodovinskih časopisov in branje Bonagutijevih knjig, ki tvorijo glavno ognjišče modernizma v Rimu. Enak slučaj se ni pripetil že najmanj deset let.
* Nekdaj vojni ataše, — sedaj tat. Pred par dnevi je bil aretiran v Frankfurtu ob Menu neki človek, ki je ukradel juve-lirju Kochu dragocenosti za 142.000 mark. Policija je dognala, da je aretirana oseba Ciril Earduy, bivši poslaniški ataše ameri-kanske vlade. Earduy je bil iz svoje službe odpuščen radi velikih poneverjenj. Nato je stopil v službo kot natakar in konečno postal navaden tat.
NrvjnovejSa telefonska In brzojavna poročila,
Proces Bielohlawek.
Dunaj, 21. septembra. Proces Bielo-hlawek je bil danes pred sodiščem končan in sicer je bil Zitterer obsojen na 14 dni zapora.
Belokranjska železnica.
Dunaj, 21. septembra. Projekcijska dela belokranjske železnice so v celoti že dogotovljena. Stroški za zgradbo belokranjske železnice so v celoti že določeni. Stroški za zgradbo belokranjske železnice so proračunjeni približno na 18 milijonov kron.
Železniška nesreča v Rottenmannu.
Rottenmann, 21. septembra. Prizor na železniške razvaline je še danes naravnost strašen. Lokomotivi bodo mogli spraviti šele danes v Selzthal. 200 delavcev dela noč in dan, da oprosti progo.
Cesar Viljem na Dunaju.
Dunaj, 21. septembra. Nemški cesar Viljem si je danes ob četrt na 1. uro opoldne ogledal mestno hišo. V dvorani ga je pozdravil dunajski župan dr. Neumayer, nakar mu je cesar v zelo prisrčnih besedah odgovoril.
Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 21. septembra. Različne ogrske stranke se že pripravljajo za novo zasedanje državnega zbora. Kossuthova stranka je že imela koferenco, na kateri se je razmotrival sedanji položaj in določilo strankino stališče. Narodna delavska stranka bo imela svojo konferenco šele koncem tega meseca.
Preiskava proti rumunskim katehetom ustavljena.
Budimpešta, 21. septembra. Kakor znano, je prejšnji ogrski naučni minister odredil, da se mora na Ogrskem verouk podučevati v ogrskem jeziku. Ker se ru-munski kateheti temu ukazu niso hoteli pokoriti, je bila proti 306 katehetom upe-ljana preiskava, katera pa je bila kmalu ustavljena. Samo šest jih je bilo še v preiskavi. Justično ministrstvo je sedaj odredilo, da se sedaj preiskava tudi proti tem šestim ustavi.
O demlsljl turškega finančnega ministra.
Carigrad, 21. septembra. Mnogi listi so prinesli vest, da namerava turški finančni minister demisijonirati. Carigrajski listi poročajo sedaj, da je vest nastala le vsled tega, ker se finančni minister ni udeležil zadnje ministrske seje, to pa le radi tega, ker se preveč intenzivno peča s proračunom za prihodnje leto. Sicer se pa tudi vojni minister ni udeležil zadnje seje.
Izjemno stanje v Monastirju In okolici.
Solun, 21. septembra. Izjemno stanje in vstaški zakon v Monastirju in okolici sta imela velikanski uspeh. Hišna preiskava, ki se je vršila pod osebnim vodstvom Torgut Sefket paše, je imela istotako izredne uspehe. Zaplenjenih je bilo okolu 2000 pušk, 1500 samokresov, mnogo bomb in različnega drugega razstreljiva.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
T7’ v za slabokrvne In prebolele
I "I	le zdravniško priporočeno črno dal-
H m. IjI.	matinsko vino Kuž najboljše sredstvo
5 kg franko K 4 -.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vlm. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nri zvečer.
Glasovlr najnovejše vrste, malo rabljen, se ceno proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. 242/3—10
Halo rabljeno motorno kolo 3 in pol HP se
pod jako ugodnimi pogoji proda. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	261/3—2
Enoletni prostovoljec proda več dobro ohranjene prostovoljske obleke kakor tudi vse zraven spadajoče predmete. Ogleda se lahko vsak dan od 12.—2. in od 6.-8. ure zvečer do 28. t. m. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	162/3—1
Izjava.
Podpisani s tem naznanjam, da je dosedanji moj uradnik gospod Franc VVeiss iz moje službe izstopil in da ni opravičen za moj račun nikakih kupčij sklepati kakor tudi ne za moj račun denarja sprejemati.
Josip Škerlj,
špediter.
©
se sprejmeta na stanovanje in dobro hra.io. Kje, pove inseratni biro »Jutra”.
m
hribčkom in vsem gospodarskim poslopjem, se pod jako ugodnimi pogoji proda.
Kje, pove inseratni biro »Jutra”.
z uprego in vozom proda
Karol Jelovšek na Vrhniki. Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi izvedenec In ufltelj »Glasbene Matice11.
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej Gradišče štev. 11.)
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialitet) in muzikalij. Naj-raznovrstnejša izbira in najcen. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — lOletno
iamstvo. — Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, (osler, Stelzhammer, Hbltt & Heitzman, Manborg, Horugel i. dr.
Popravila in ugla-ševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge Je najskrb-nejše preizkušen.
Velika izbera
iz vsakovrstnega marmorja, granita, sijenita in labradorja, kakor tudi grobnih okvirjev iz kamna in cementa. Preskrbe se tudi slike pokojnih natančno po fotografiji na spomenike. Naročila izvrši po željah točno in ceno
kamnosek pri novem pokopališču, Ljubljana.
Najboljša
ura
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ? I K O
? O ?
nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
? i ? I K O ? O ?
Pran Krapeš.
m	m
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3
%
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
0BUEK
PO MERI
LJUBLJANA
DVORNI TRG 3
flKVhC
2NTaoT7-ečjsu zaloga
čevljev
domačega izdelka.
I. KEBER,
Ljubljana, Stari trgf štev. O.
Na debelo In na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši. ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8 —, za miši K 3 60 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Posch
kleparski mojster, Dunaj XYH., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
Mn
fssiiillf
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Združeni čevljarji v Ijutfljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
TJstarLO-vljeaa-a. XS-‘£'7.	T7stars.o-vlje».a,	XS4tr7.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
lajvefja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
^ —    ^--------------------------------
Prvo slovensko podjetje za napravo električnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
DC A 1/TM strojno ključavničarstvo in • rpodjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
::	metom	in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojuje no zemljišča po 5>/4°/o z V/2°/o na amortizacijo ali pu po 5>/4°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
| Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
 .............................................  II..p |
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121’H upravnega premoženja I< 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
M* po 41|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
"tSSS" Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, ■rsar
301—46	Stritarjeva ulica, štev. S.
^======== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ==s:s==r£"::
Sprejema vloge na' knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od diie vloge po čistih 4Vk
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad	5.000	kom. oblek	za	gospode	.	.	od	K	8*—	naprej
»	2.000	„	„	n	dečke ...	„	„	6’—	„
„	2.000	„	„	„	otroke	...	»	»	4-—	„
„	1.000	„	posameznih hlač „	gospode . .	„	„	4*—	„
„	5.000	„	pelerin iz velblodje dlake ...	„ „	6’—	„
„	1.500	„	površnikov, raglanov in zimskih sukenj
„	500	„	posameznih modnih telovnikov .	„ „	3'—	„
„	18.000	„	konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani,
mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
--------------------- Priznano	nizke	eencl	------------------
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
F. P.Vidic &Komp, Ljubljana
===== tovarna zarezanih strešnikov =..==
ponudi vsako poljubno množino	52—9
pa/tentlra,nl čL-rrojrxo zarezani
-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popip Spretni zastopniki se iščejo.