GLAS ODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 52. 2STe-w Y"or]c, 24. septeraTara 1898. Xie-to VI. [položaju na Mi in na Filipi Filipi n ah ni tako nevarno. jW'ash i ugtou, 20. sept. Tukaj zagotav lja, da se ui Filipinah iti spotilo ničesar, kar bi dalo }K>vnd . vznemirjenju. Ko bi bilo kaj taiga, gotovo bi ne bili poslali voj-lih ladij „Iowa" in „Oregon" okolu itnerike, marveč preko sueškega Irekopa \ Manilo. Položaj na Fi-ipinah bode odvisen od vspeha •inference v Parizu. Iz Manile se irofta, da se v starki vodji proti imurikancem prijazno obnašajo. Duhovni skušajo pred vstaši Ame-[ikancH [»očrniti. (Vte vstašev \ed-bolj naraščajo. Strajki se mno-[jo >*i dne do dne in delavsko »raAanje postaje pereče. Posebno vrč med službovniki železnic in |>uličnih železnic, ['oročilo, da mislijo Zjed. države Vojnih ladij in več vojakov [niti v Manilo, dalje da mislijo tam iraviti zalogo 00,000 premoga, |&trajo v Manili gotovim doka-i^da misli Stric Sam Filipine Poveljnik R. B. lirad-iložniškega urada uioma-ij kot izvedenec pri mi-Jfnisiji, se je izrazil da mo-Ijed. država na , vsak način Ižati otoke Luzon, Mindanao in Ivan, ako hočejo svoje gospostvo na Filipinah zdatno vati. tednih ne bode mogoče k 5. vojnemu oddelku spadajoče polke dopolniti na polno število, ker od nekterih polkov je polovica vojakov na dopustu. Iz Havane se poroča, da je v ta-mošnji luki več španskih vojnih ladij, v mestu in okolici pa 00.000 španskih vojakov in 40,000 prostovoljcev. Izseli!na komisija ne bode dogotovila svoje delo pred koncem oktobra. O rumeni mrzlici je le malo čuti, tembolj pogosto pa se nahaja legar in malarijo. V nn-stu je vse mirno, med ljudstvom pa je stiska še vedno velika. Tisoče ljudi trpi glad, v luki pa leže amerikan-ske ladije napolnjene g živežem, kterega pa ne smejo izkrcati, ker se Amerikanci upirajo plačati zahtevano coiniijo. Iz Santiage je 2(1. sept. general Law ton poročal, da j.- bilo ta dan tam li>7 amerikanskih vojakov bolnih v lazaretih. Med temi je <»79 mrzličnih, -J-fl jih je ozdravilo in zopet nastopilo služb'*, 7 bolnikov pa je umrlo. Na Por to Rico je šo G000 oboroženih Špancev. S a n J u a n, 20. sept. Z francoskim parni kom „Chateau Lafite" se je danes 2(h) bolnih španskih vojakov in 200 pijonirjev na Špansko odpeljalo. Pred vkrcanjem sta generala Macias in Ortega ogledala vojake. Na obrežju zbrana množica se je vedla mirno, ko so se Spanci odpeljali. Španska posadka iz Caimauera je na parniku ,,San Francisco" v tukajšni luki, ktero : bodo skupno z >00 mož močnim močjo, ako bi se Kubanci ustavljali umakniti se iz zasedenih sladkornih plantaž. Tajnik Cougosto se bode podal v Pariz, k jer bode mirovnej komisiji predložil dokumente o vrednosti španske lastnine na Kubi. Kubanska narodna stranka, ktera nasprotuje osvojitvi otoka po Ameri-kancili, se čedalje bolj razširja po Kubi. Kaj M o n t e r o R i o s misli. Madrid, 21. sept. Montero Hios, predsednik senata in predsednik mirovne komisije seje baje danes takole izrazil: „Kaj čudno j'- videti, kako se politikarji vseh strank med seboj obdolžujejo, ta ali ona je zakrivila nesreče Španske. ko vendar v resnici vse stranke zadene enaka krivda. Jazsemosob-no prostost Kube vedno zagovarjal, kajti uvidel sem, da pri tako velik' j dal javi Španija svoje pravice n,- more vzdržati. O našej nesreči govoriti nič ne pomaga. Kaj ni mar ljudstvo obdolžilo vse vlade, da so I »i le Zjed. državam nasproti preveč upoglive? Španija je potrebovala moža, kteri I,i l>il pripravljen nam sebe žrtvovati, moža, kteri bi bil spoznal, da je nemogoče vojskovati se proti veliko močnejšim Zj>-d. državam, toliko manj, ker smo naše moči v večletnem boju z vstaši potratili. Španska vlada je sklenila, članom mirovne komisije podeliti naslednje nagrade: „Predseduik Montero R>o8 dobi na mesec 12,000 frankov in stroške, drugi komisarji S000 in tajniki po 2 so letos 250,000 bal prediva manj pridelali, nego navadno in ako ne bodo razmere kmalu bolj mirovne, pridelali ga bodo še manj. M r j e j o kakor muhe. K or u s t a, 22. sept. Danes je pripeljal prevožuji parnik „San Ignacio" 12S5 vojakov iz Santiago. 123 vojakov je umrlo med vožnjo, osem po prihodu ladije in 100 drugih je blizu smrti. Ko so bolnike ■prepeljali v bolnišnico, sledila jim je velika množica ljudstva. Far-merji, kteri so prišli z mlekom na trg, dali so ga vojakom zastonj in zahtevali, da se tudi v istini mleko bolnim odda. Razmere na Porto Rico. Sau J u a n, 21. sept. Konzul Hanna je prejel več nego tisoč pisem od trgovcev, kteri bi radi kaj zvedeli o sedajnem položaju in kup-čijskih razmerah. Konzul je vsem svetoval ostati proč od Porto Rico, tako dolgo, da bode amerikanska vlada na otoku ustanovljena. Mnogo amerikanskih agentov je otok ostaviio, ker pri splošni zmešnjavi ni moč misliti nato sklepati kupčije. Danes je odpljul parnik ,,San Francisco1' z 800 španskimi vojaki v Evropo. Topničarsko vprašanje je sedaj rešeno. Špancem je dovoljeno vzeti topove seboj, izvzemši topove na trdnjavah. Španske križarke. Washington, 22. sept. Ka- ber znanec amerikanskega konzula Wildmana. Slednji je vstašem obljubil. da bodo Amerikanci pripomogli Filipincem priboriti popolno neodvisnost, in sedaj upajo, da bodo Amerikanci obijubo spolnili, je djal Agoncello. Ta je slabotne postave videti, a je zelo prekanjen človek. Iz njegovega govorjenja je razvidno, da je Wildman delal Filipincem obljube brezoi istno. Novi topovi za mornaric«*. Wash i n g t o n, 22. sept. Oddelek mornarice je naročil za nove vojne ladije topove za 12 palcev debele kroglje in malodimui smodnik. To pomeni velik napredek, kajti novi topopi bojo imeli ravno tak učinek kakor d«»sedajni za 13 palcev debele krogle, tehtali pa bodo le 52 ton, ko bo d«»sedajni (>1 ton težki. Poleg tega pa bode hitrost krogi je za 50 odstotkov višja, t. j. 3000 t® vije v na tren tek. Pri tej priliki so se častniki topničar-siva izrazili o napačnem mnenju, da bi bila Dewey in Sampson mi-jijone posmodila. Dewey je pred Manilo porabil za £47,000, Sampson pa pred Santiago za S UK). 000 streljiva. Na strelišču „Indian Head" so danes n<-ve topove v navzočnosti mm gih zyedencev poskusili. Z izidom so bili zelo zadovoljni. London, 23. sept. Rrzojav iz Madrida poroča, da se je nek minister izjavil, tla Zjed. države ne-majo nikake pravice na Filipine, pitan Goodrich je poročal ugodi/^panska vlada se bode resno ustav-o napredku vzdigovauja špan,-*''3 križarke ,,Maria Teresa". H kla pokroviteljstvu^Amerike, .nad •ktera pa vse dosedanje škandale . nadkriljuje. Med vsemi vojnimi tabori, kteri so se za naše vojne oddelke tako : osodepolne skazali, je bil pa Se najhujši tabor ali Camp Thomas pri Chickamauga, tam je bila največja zmešnjava in zanikarnost, tam se je popolna nezmožnost v zdrav-• stvenem odseku pokazala v pravi i luči. Tam js tudi največ vojakov j umrlo vsled legarja in drugimi bo-j lezni, vsled popolnega pomanjkanja zdravstvenih naredb. Načelni zdravnik tam zbranega vojnega kar-dela, je bil oni zdravstveni uradnik, kteri je bil po zatrjevanju višjega zdravnika, odgovoren za zdravstvene razmere, seveda v družbib, i kornim zapuvednikom in ta mož jt bil dr. R. S. Iluidekoper. Gosj Sternberg, višji zdravnik, Bai trjuje, da ni tega moža pript na mesto kardelnega zdravi temveč le za divizijskega zdrai in on sam ne ve kako je dosi tega imenovanja. Vsi bo bilil vedni kdo je ta izvrstni medi< da bode imenovan na tako mesto nezmenivši se za mneuje\ jega zdravnika ter zavzemal ts važno mesto; pri pozvedovauju je pa tudi pokazal čuden zaključek! Tukaj v New Vorku se nahajal šola za živinozdravnike in s to Solo v zvezi je bolnišnica za bolne živali, to bolnišnico sta pa do vojne vodila dva moža in sicer dr. H. S. Gill in dr. R. S. Huidekoper. Nekdo jo vprašal živalskega zdravnika dr. Gil h" in ta pritrdil, daje bil njegov Entered as second clas matter at ♦he New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki Izdajatelj in urednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. N*w York City. Na leto velja list za Ameriko |3.—, 2a pol leta..............$1.50, Xa Evropo za vse leto . . . gld.7.—, » ». i, lHta . . . . „ 3.50, n » č-trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dv.- številki ,,<■ las Naroda" izhaja vsako sredo i n soboto. »GLAS NARODA" (,,\ "Ii K OF THK PKOIM.E") Will he i611.'d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly -S;"!. Advert i semen t .s on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■»• ne natis: -j^. Denar naj s.- b.agovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov :osim<., da s.- nam tudi preftnje rališče naznani, da hitrej. najde-paslovn i ka ni ii* j" - jatvam nar.-dit- ■'»V Iplas Naroda", M « :«-h St. New V,.rk < :it v. F>.i najprej«zdravnik koroen Ju v < amp 1'homas. ravnokar im ni aij višjim zdravni-prvega vojaškega okraja v 't' H • m i . k t nagrada za uiind^e ailugt-, ktere nje pri« Jbil za življenje naših vojakov v ! »"»ni pri Chickamaugu. Oba go-► • . i -ta MMzn.iijjala |» svojih trgovskih kartaii, Uu računata za ..skrliovanje in zdravljenje bolnega konja $1.50 na dau, za p»a ali mačku po 50 ceutov, za velike pse z d tlgo dlako *_L Dalje j* got-j. d višja mesta in ti v dobre službe imenujejo puhloglavce in navadne postopače in narod? včasih vidi to, odprejo mu oči, malo mrmra, a zopet ga na led spravijo politični sleparji. Sramota. Pomanjkanje šol ali bolje prostora za mladež v New Yorku traja že leta in leta. vprašanje pa je, uko bodo tii nedostojnost res kmalu odpravili — saj rako obečajo oblasti — in postanejo pravični vsem za šolo godnim otrokom. Novo šolsko leto se je letos zopet začelo s pomanjkanjem 25.000 sedežev, kar je v isti ii i škandal. Izyan dežele, da celo izvan New Yorka bodo ljudje to komaj vrjeli in zamogli razumeti. \ vsakej civiliziranej deželi, v vsakem velikem kulturnem mestu pred s- m gledajo v prvej vrsti, da p" razmerah prebivalstva tudi dovolj šol napravijo. V mnozih deželah mogoče ni popolen šolski sistem, ali je pomanjkljiv način podučeva-uja, ali imajo vsaj prostor za ukaželuo in šolo godna deca. Ali pri nas je ravno narobe. Naš 1 judsko-šolski sistem — ako ima i udi neka j napak —je gotovo mnogo boljši, nego večina javnih šol v Kvropi. Ali kaj koristi najboljši ^olski sistem, ako je tukaj na deset tisoče >trok. kteri najdejo zaprta - .'ska vrata, ker za nje ni več pro--t< >r,i ?! J'udi pri nas v Avstriji je čuti uin«ig' t žb o pomanjkanju šol, po-seht.M pa I ubožnej plači ljudskih učiteljev. Tam pravi jo, da je temu, lzrok ker nebrojue milijone po-'] • i u j^joza vojaštvo i n so dežele sane pre6iromašne, da bi zamogle ■ lj'* |dačevati ljudske izobrazite-i". zato pa tudi ljudske šole ne odgovarjajo pravemu namenu. Tukaj uemoremo tožariti o stroških za stalno vojsko, da bi ta sred--t\ a za šole požrla, občina in država "jata iu vendar taka sirorna-ščina z šolami. V tem nepopisno bo ga tem mestu kakor je New York, " Yr:Tl " H'" izdajajo milijoni strank v hiši, zato tudi dovolj prostora v šolah; ali ta gospoda tudi lahko pošilja svoje otroke v dragocene zasobne šole. Siromaki pa seveda lahko osta-uejo brez pouka, saj to je še boljše za ožemajoči kapitalizem, vendar pa more vse stroške plačevati uprav delavno ljudstvo, akoravno ne uživa prednosti. Razne vesti. Tri rente za vožnino. Councilu so vtorek izročili predlog, kterega liodo gotovo vsi uewvorča-ni odobravali — ako bode sprejet iu tudi uveden. S tem vprašanjem se danes še uemoremo baviti. Zanimivo pa je le, daje Tam many t Christman to predlagal. Mož zahteva, da bi družbe cestnih in nad-cestuih železnic smele le 3 cente vožnine pobirati; dalje bi imele napraviti na vozove napise kam Vozijo, imeti poleg sedežev električne gumbe, da potniki lahko kon-dukterjem naznanijo kedaj imajo ustaviti. Nadcestue železnice bi morale vpeljati vlake, kteri bi vozili do gotovih postaj in vozove za kadilce. Vsi vozovi morajo biti tako dobro razsvetljeni, da je lahko čitati časnike. Ako se primeri kaka nesreča, morajo čakati, da pride policaj itd. Naložiti se imajo družbam velike kazui, ako bodo lrugače ravnale nego jim mestni zbor predpisuje. Ta predlog s<> izročili železniškemu odseku, ali težko je kaj druzega pričakovati kakor da ostane mrtev. To je le zgnij tam many tski manever ker se bližajo jesenske volitve. Ali reči pa moramo, da je New ^ ork v tem kratkem času pod Tammany demokrati v moraličnem oziru grozno propadel in bode še bolj ako dobe Tammany governerja. Za de-moralizacijo bo skrbeli, a za vzgojo mladine ne; ali pri mladini ni nič zaslužka, pri demoralizaciji pa. Uboge vojake je osleparil. Policija zasleduje polkovnika Oli ^errv Houseja, starega elegant- obleko v New Yorku se [ovarjati pred sodnijo, ker ufi vi način spraznil svojo uničil knjige, z name-nomada bi svoje dolžnike osleparil. Odpravljeno blago cenij . na 810.-000, samo tvrdka Cchn Jfc Co. pa ima od zatoženca tirjati -S 12.000. Bivši knjigovodja bankerotne tvrd-ke pravi, da je nekega jutra našel prodajalnico zaprt.' in vse blago je kar Čfez noč zmanjkalo, tudi je baje videl, ko je gospodar trgal liste iz knjig. Cestni roparji blizu New Yorka. Coruelij Carpenter, stanujoč v Mount Vernon, je vtorek obvestil tamošnjo policijo, da so ga v ponedeljek večer na cesti nasproti katoliškega semenišča v Dumvvood napadli trije našemljeni roparji, mu z revolverji pretili in oropali novce, zlato uro in verigo. V tamoš-njej okolici po navadi jezdijo policaji. Zadavljen in oropan. V Brookl vnu se je pripetil v noči 20. sept. zelo čuden umor in rop, 541etni Itali jan Andrej Cassague je bil v spanju zadavljen in za $500, ktere je imel pod zglavjem oropan. Cassague je delal pri snaženju cesta in ta denar je bilo vse premoženje kar je imel. Stanoval je z svojo ženo na G. cesti, k jer sta imela na stanovanji nekega rojaka <'apucha po imenu. Kakor žena pripoveduje jo je stokanje moža probudilo, sklonila se je po koncu, toda nekdo jo je s pest jo tako močno udaril v obraz, da je bila nekaj časa nezavestna. Ko se je zopet zavedla, domislila se je na denar, posegla pod zglavje, toda ni ga bilo več. Skočila je nato iz postelje in pri tem zadela z nogo ob moža. Začela je kričati na pomoč, in ko so prihiteli sosedje, našli so Cassagneja mrtvega na tleh; bilje zadavljen, kakor je bilo poznati na vratu. Preiskovalna komedija. \V a s h i n g t o n, 22. sept. Mc-Kinleyeva komisija, ktera bi imela preiskovati malomarnost in slabo gospodarstvo v vojnem oddelku, še do d^es ni polnoštevilua. to le zaradi tega storili, ker si je izvrševalni odbor sam pridržal pravico pomiriti štrajk. 50 premogarjev zasulo. Pittsburg, Pa., 23. sept. V Umpire premogokopu pri Brownsville. Pa., seje danes zjutraj prijie-tila razstrell»a podzemskih plinov. Rovi so se zrušili skupaj in 50 premogarjev je zasulo. P>ati se je, da je večina ponesrečencev našla mučno smrt pod zemljo. Pvešilno moštvo je tvegalo lastno življenje iu se podalo v rove kolikor je bilo le mogoče. Pri uhodu spodnjega rova so našli dve trupla ponesrečenih delavcev. Kasneje poročilo. Od 54 zasutih premogarjev jih je osem ponesrečilo, vse ostale so popoludne ob 2. uri rešili. Veselje pred rovom čakajočih žena, otrok in prijateljev je bilo nepopisno, poleg tega pa vladal a velika žalost med zaostalimi ponesrečenih. Pet delavcev poškodovanih. Pittsburgh, Pa., 21. sept. Pri novem jezu, kterega dela država pod Neville Island se je polomil vozeči se dvigalnik in pet delavcev je bilo poškodovanih. Vzdigniti so hoteli kup, vrv se je utrgala in vse skupaj je padlo 45 čevljev globoko ravno na tam stoječe delavce. Pet mož je tako hudo poškodovanih, da je njih okrevanje zelo dvomljivo. Zemlja se pogrezuje. H a z 1 e t o n, Pa., 21. sept. V Andenried, dve milje od tod je bilo danes zjutraj prebivalstvo zelo razburjeno, ker se zemlja kar vidno pogrezuje. Cerkev sv. Patrika, ktero so zidali 1. 1878 leze čedalje bol j v zemljo in če bode tako šlo do večera, zgubila se bode popolnoma v podkoj ani zemlji. Župnik Mat lov je altarje in druge premakljive stvari pustil iznositi iz cerkve. Pogrezovanje so provzročili izkopali premogokopi. Še vedno št raj kaj o. C le ve 1 a n d, O., 21. sep. Tudi danes je skušalo vodstvo od American Wire Mill pričeti delo in sicer tožen udeležbe raznih eksp na Kubo in poroštvo zanj j propadlo. Samoumevno je, dtj de sedaj zvezno sodišče venda krut za tožbo opustilo. Pingree imenovan kandidat« Detroit, Mich., 21. sept. publikanska stranka je pri zt vanju sklenila, da se priporočal širjanje stranke, pripozna McK| leva in Algerja v njihovih služI in da se poteguje za zlato veljal Zu governerja je bil zopet Pingi imenovan kandidatom. Pri cerkveni slavnosti zastrupil] N 11 e s, Mich., 20. sept."" Skoi1] deseti del vsega prebivalstva vi Plain well je hudo zbolela. Pri nel! cerkveni slavnosti so ljudje jedi konzerv no meso iu takoj potem zbolelo 55 oseb. Štirje bolniki i tako slabi, da nimajo upanja, da bq še okrevali. Zjedinjenje pivovarn. M i 1 w a u k e e, Wis., 21. sept. Pravijo, da se poganjajo radi zjedi-njenja raznih pivovarn. To vest1 sklepajo radi tega, ker je ,.American Malting Co." kupila pivovarne v Louisville. Njihovi uradniki zanikajo, da bi bila njihova družba iste kupila, pripoznavaju pa, da se bode več pivorarn zjedinilo in sicer ne iz Louisville, marveč one v Cincinnati. Drugi zopet mislijo, da bodo pivovarne Schonhofeua v Chicagi in Mil vvaukee postalo središče zjedi-njenih tovarn, ktere bodo varile milijon sodov pive na leto. Vojaki so svoje stvari prodali. Jacksonville, Fla., 22. sept. Izv edelo se je, da bo tukaj bivajoči vojaki 7. vojnega oddelka, mnoge v ojaške oprave kakor nogovic, čevljev, hlač itd. prodali ali pa za pijačo zamenjali. Polkovnik 1. pn stovoljnega polka iz South ne je dal mnogo gostiln prej in našli so velike zaloge v{__ oprave, ktero so vojaki prodiKi^ zelo nizko ceno« Brza sodba. H e r m o s i 11 a, Mex., 20. sep^ Te dni so nedaleč od tukaj prijel ' *.T s roslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Inik: JožefAgmč, Box 266; Predsednik: Georg Kotce; [jnik: Ivan Govže, Box 105; Štefan Banovec; fcaj.: Matija Agnič, Bex 26G. [REGLEDOVALCI KNJIG: ■ Habjan ; |n PreSirn, Box 286: tp Mantel ; [stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Grlaailo: ,,GLAS NARODA". kov dolarjev pogoditi, ko hode |r sklonjen. ' a r i z, 22. sept. Pridelek letoš-pšenice na Francoskem raču-Bjo na 123,000.000 hektolitrov L1 i blizo 320 milijonov bušlov). lo je najboljša letina od leta 1874, so pridelali 130 milijonov bekto-Itrov. Francoska ne bode potrebo-ila letos uvažati ptuje pšenice. Madrid, 21. aept. Na južnem ppanskem so bile velike povoduji. *ri vasi Herera ue daleč od Ca-lixa je 80 oseb utonilo. Mnogo ti v i ne jo poginilo in vt?s oljkini irideluk v pokrajinah Se vi lla in tiranadu je uničen. lioje ee, da je Iv raznih delih deželi; mimgo več [ljudi našlo smrt, kakor je do sedaj f znano. Yokohama, 22. sept. Tukaj se splošno misli, da je japonska vlada sklenila zvunaj vzeti $50,000,- 000 posojila. Parlamentu bodo v prihodnji seji predlagali sprejem dotičnega zakona. Bero lin, 22. sept. „K«"»ln. Ztg." razpravlja neko pismo admirala Canevarosa, italijanskega poveljnika v krečanskih vodah, na v lasti, v k te rem predlaga naj se vlasti zopet zjedini jo. Vse vlasti, pravi časopis bi bile z veseljem pripravljene krečanske zmešnjave dokončati. Tudi so vse vlasti jedno-glasnega mnenja, da se morajo pravice Mohamedancov ravno tako varovati, kakor one Kristjanov. Evropa bi morala skleniti upiranje kršanskih vstašev z orožjem zadušiti. Ker pa nekaj vlasti ni pri volji, nimate Nemčija in Avstrija nikakega povoda se v te zadeve vmešati. B u e n o s A i re s, 22. sept. ,,E1 Tiempo" poroča, da je Chili poslala Argentiniji ultimatum v kterein jej je dala pet dni odloga za premislek, ako se hoče brezpogojno podvreči razsodnem sodišču radi mejnega pripira. Peking, 22. sept. Danes so priobčili cesarski ukaz, da se je cesar vladarstvu v prid svoji matere odpovedal. Slednja je zauka-zaia, da imajo ministri v bodoče njej poročevati. Najbrže so cesarjevi razglasi o reformah prouzro-čili, da je odstavljen. Cesarjeva mati je pustila sina pri miru, dokler je bil igrača v njenih rokah, ko se je pa začel pečati z njenimi načeli nasprotno politiko, ga je odstavila. Priac Kang, cesarjev svetovalec je prepečil, da niso cesarja zaprli, ubežal je baje proti Shanghai. Splošno pričakujejo, da bode Li Hung Chang zopet nastanjen, (in da je z reformami cesarja pri kraji. Pravijo, da je cesarica vdova sklenila sprejeti japonskega državnika J to, kteri je baje prišel na Kitajsko, da bi sklenil zvezo. Nektere vesti hočejo vedeti o resnem besedovanju med cesarjem iq njegovo materjo. London, 22. sept. Kakor se ,,Globe'* iz Hongkonga brzojavlja, je Hju Ching Chen prejšnji kitajski poslanec na Nemškem, v Petrogradu podpisal nek dodatek k pogodbi od 27. marca, vsled kterega Kitajska odstopi Rusji luke Port Arthur in Talienwan. Doda- 1 tok obsega 530 besedi in določuje, da smejo, samo ruske in kitajske i&dije voziti v luko Port Arthur. Kitajski vojaki ne smejo stopiti na prusko zemljo. Ruska ima izključ- rabo notrajne luke v Talienvan tudi edino oskrbništvo omenje-^»jev. Vai roj ni nasipi in mor-iluiki iu vsa vladina poslop-jo last Rusije. Izvršitev železmce bodo po- sj>eši]i ; potrebni kapi V* I bode preskrbela Rusko. Buenos Aire h, 23. sept. Med državama Chile in Argeiitinija nastali mejni prepir Hod** poravnalo mirovno sodišče. Senat je sprejel postavo, da se r '.000 mož mobilizira. M e m e 1, 23. sept. Grozni jesenski viharji divjajo na morju in razburjajo valove celo v globočini. Med Polaugen in Liban na kur-landskem obrežju so minule dni nič manj nego 120 ribičev pogoltnili valovi. B er 1 in, 23. sept. Brzojav poroča iz Petrograda, da je prav lahko mogoče, da so poleg francoske ekspedieije v Marchand tudi vojni oddelki Menelika tam. Menelik si nikakor ne da odreči prava meje do Nila. Dunaj, 23. sept. V spomin umorjene cesarice Elizabete je cesar Franc Josip ustanovil nov red in grofa Bellegardeimenoval prvim kancelarjem. Carigrad, 23. sept. Porta ugovarja pri štirih velevlastih, ktere kontrolirajo Kreto, proti razorože-nju Mohamed an o v, ker objednem tudi ne razorožijo Kristijanov. V poslednjih dnevih ho mnogo Tur-činov zaprli. ,V Ameriko mora.' (Podoba iz življenja.) Robert bil črna ovca v družini; družina je bila obširna, ali nahajale so se med n jo bolj črne ovce, ali t«,* so razumele svoje slabosti bolje prikrivati. Na Nemškem ni potreba sinov oni biti posebno razposajenim, da jih imenu jejo madež družine; par nepremišljenih buda-losti včasih že zadostu je, da Btrogi oče pozabi na svoja lastna neumna leta in svojo roko odtegne „nepobolj-šljiveniu", ga prepusti lastne j oso-di in pošlje v daljni svet. Pripravno je tako, ali po navadi se zgovarjajo, da se čast družine ne sme dalje kratiti. Ako se s tem tudi mlado, nadepolno človeško bitje še le prav spelje na slaba pota, to še ne jemljejo v ozir. Da čast družine vsled take zanikarnosti, nje svete dolžnosti še huje trpi, nego jej škoduje kak nepremišljen potomec, nato še niti ne mislijo. Tako je tudi Robertov oče zakli-cal, ko je mislil, da je njegova mera pregreh polna: ,,Y Ameriko mora — tam bode prisiljen ubogati, ako neče tukaj dober biti!" Pri tem modrem izrazu je tudi ostalo, akoravno je bil sam oče najbolj kriv, ako ga sin ni ubogal. Nemški očetje so premnogokrat navajani biti samovladarji v družini, proti njih odlokom ni nikakega priziva, mnogokrat store napako pri izvolitvi poklica njih sinov, za kterih nagnenje se prav nič ne brigajo in jih posrli jo v stan, za kterega neinajo ne ljubezni, niti nedarjenosti. Prav tako kakor otrokom, kteri kake jedi nemorejo jesti, jih posilijo v to, a jim s tem za vse življenje nepremagljivi gnjus vcepijo. Robertova slaba stran je bila računstvo, in vse njegovo nagnenje je bilo za kaj druzega nego za trgovino. Poleg tega pa tudi ni imel potrebnega potrpljenja ; kar gre že iz tega sklepati ker bi za vse življenje rad postal mornar. Ako bi dečkovo nagnenje pametno vpoštevali in praktično izvršili, bi ga mogoče srečnega napravili. Vsaj človeška volja so nebesa, mogoče se je dečku smehljala karijera kapitana, ali še kaj več, in take službe tudi niso zaničevati. Toda ne, domači paša je rekel: „Deček mora postati trgovec", nad tem ni imela nobena muha več glodati. Po n jegovih omejenih mislih so mornarji le sami lenuhi in sanjači, in poleg tega bi deček, kterega je pri kopanju v reki tako varoval, še tudi lahko vtouii. Pomisleki nežne matere niso bili nič manjši, ali oče jih ni uiti v pošte val. Kar je bilo pri tacih razmerah se zagotov ostjo pričakovati, se je mo v našem založništvu ravnokar izšlo sanjsko knjigo ,,Aurora" v blagohotni pregled", ali pa moral zavoje delati in na pošto nositi, tako je necega lepega dneva napravil svoj laBtni zavoj in jo popihal. Kam gre, sam ni vedel natanko: mogoče v Hamburg ali Rotterdam, da uteši srčno željo, ali pred vsem mora proč iz te večne, mrtvaške jednostav nosti. Toda daleč ni prišel; temu so bili vzrok novci in dobrohoteča policija. Ko se je kot zgubljeni sin povrnil v očotovo hišo, niso njemu na čast napravili dobrega kosila in pekli povitic, pač pa namesto tega bil prav dobro tepen z najboljšo palico očeta, ktero je na kosce Da njem zlomil. Potem so ga zaprli v podstrešno sobo in mu dali le vodo in kruha, dokler ne najdejo za njega ,,pri pravnega" mesta. Namesto, da bi vsled slabega vspeha opustil načrt učenja, je bil samovladar še bolj trmoglav , da svojo voljo izvede. Sedaj je prišel Robert iz dežja pod kap, in sicer v zaduhlo, dolgočasno pisarno špediterja z deželnimi pridelki. Njegov glavni posel je bil kopiranje važnih pisem, ktere niso mogli z strojem odtisniti, kadar pa ni imel druzega dela, je moral v skladišču zbirati črvive če-šplje, ali pa iižol zbirati ter raznih barv metati skupaj. Pri tem poklicu je zdržal šest mesecev, a zopet 86 je pripetilo, kar je bilo pričakovati — zopet jo je popihal. Tudi sedaj ni daleč prišel in je zopet brez načrta okolu taval. Ni si vedel drugače pomagati, ali pomagati si je moral. Toraj ueum-nost mladih let številka 2, kterej vendar ni pripisovati nepoboljšiji-v a pokvarjenost. Obrnol seje proti domu, namesto navadne palice, mu je bil od-menjen iztiralui dekret v Ameriko, ker visoko čislana družina vendar ne sme trpeti na ugledu časti. Tudi ta drugi pouk in skušnjo je strogi oče prezl. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Iz (l a t e s, Minn., nam poroča naročnik lista: Najbolj vroče dneve letošnjega poletja smo imeli prve tri dni tega meseca. Temperatura se tukaj tako hitro menjuje, da je predpoludue celo vroče, popoludne pa že kaj mrzlo, in to tudi po leti. Dne 5. t. m. je pričel pihati mrzel sever iu čez par dni pa bil že videti led na vodi. Iz Albany so šli nekte-ri lov ci na jezero race streljati in ti so se opravili kakor po zimi, zlezli namreč v — kožuhe. Ravno hitri menjajoči vzduh bode uzrok, tla se tukaj ne vidi pri ljudeh onih rudečih obrazov kakor na Kranjskimi. J. Sch. * * * Potres. Iz Komende, Yodic, Tunjic pri Kamniku in Dola na Kranjskem se poroča, da je bil dne 7. t. m. ob 1. uri in 42 minut po noči močan potres, sprem Ijevan podzemskim bobnenjem. * * * B r o d čez Savo. Deželna vlada je dovolila posestnici Mar. Korbar iz Toplic pri Zagorju, da sme nad postajo v Zagorju napraviti brod čez Savo. * * * Velika nesreča. V sred o na večer je v Malikovem skladišču v Ajdovščini meril dacar špirit. Ko je to storil ter pečati 1 sod, je prišel ogenj v dotiko s špiritom. Dacar je iskro hitel gasiti, toda pomagalo ni nič, nastala je eksplozija, ki je vrgla dacarja ob tla da je na licu mesta umrl. Poleg dacarja je stala, ko je pečatil sod, mlada gospa Friderika Malikova, katero je puh tudi vrgel ob tla. Vrata v skladišče so se odpirala na noter. Puh jih je zaloputnil in tako sta ležala v skladišču dacar mrtev, gospa Malikova pa na pol mrtva. Ko so prihiteli na pomoč ter udrli skladišče, se je navzočim pokazal žalosten prizor: dacar na tleh mrtev, gospa v nezavesti ožgana. Gospa Malikova se je še osvestila; tudi zgodilo: Ko je Robert kot naj- ua 1>Q1 ožgano so jo spravili v hišo, mlajši knjigotrški učenec dolgo in L« je mogla revica odgovarjati na vedno pisal: „S tem Vam pošlje-1 atavljena vprašanja o nesreči, spra- \ vili so jo z Bogom, ali včeraj v jutro pa je podlegla žgočim ranam in v svetu življenja izdihnila svojo blago dušo, stara komaj 29 let. Skladišče je pogorelo, takisto zraven stoječi hlev in kakih 900 stoto v sena. * * * Vladika Strossmayer bolan. „S1. N." pišejo, da je bil zdravnik dr. Schirmaul v nedeljo brzojavnim potom poklican k vladiki Strossmayerju in se je isti takoj z večernim vlakom odpeljal v Djakovo. Dr. Schmirmaul uživa posebno zaupanje vladike Strossmaryerja, kateri ga je tudi v rogaških toplicah vprašal za svet * » * Štajerske novice. V dosmrtno ječo obsodilo je celjsko okrožno sodišče pred porotniki dne 3. t. m. bivšega posestnika na Pe-čovniku pri Celju, Mihaela Kuni-mer, ker je večkrat požiga 1 mestni gozd ter učinil s tem škode za 350 gld. — Dr. G. Beck zagrizen sovražnik Slovencev in velik prijatelj slovenskih grošev, misli, da je vstvarjen za ubijalca naših kmetov. V nedeljo vozil se je na bi-cikla iz Žalca proti Celju. Pred Levcem napadel je nekega mimoidočega kmeta, ga noj poprej s pestjo pobil v jarek ob cesti ju potem še ustrelil nanj. Kaj li mislijo ti pritepenci? Gorje, če Be naši kmetje zavedo in bodo začeli tem ,,gospodom'* vračevati z obrestmi njih surovosti in napade. — Hmelj v Savinjski dolini uspel je letos dobro ter mu je tudi cena precej primerna. Plačuje se ga kilo 120gld. do 140 gld., v Žatecu ua Češkem pa je cena savinjskemu hmelju 1/30 gld. do 170 gld. ter je tudi povpraševanje po njem zelo živahno. Ker imajo večji posestniki 10—2"> meterskih centov hmelja, vrgel bo isti našim Savinjčauom precejšno premoženje. * * * Koroške novice. V melski dolini bo imeli dne 24. avg. hudo neurje, ki je povzročilo veliko povoden. Potoki so tako hitro narasti i, da ni bilo mogoče kaj rešiti. Voda odnesla je več mostov in napravila neizmerno škodo. Pokazalo se je, da bo stavbe, s katerimi so hoteli zajeziti hudournik, za nič, da deloma takorekoč škodujejo. Voda jih je uničila. — V Tropoljah nad Smohorom, kjer je nedavno bil velik požar, je dne 30. avg. zopet gorelo. Pogorel je nek kozolec, v nevarnosti pa je bila tudi cerkev in župnišče. — Dne 19. avg. je pogorela hiša in skedenj Marije Pukelnik p. d. Gratič na Velikem Strmcu. * * * Poplavljeno mesto. Velika nesreča je zadela romantično in prvo mesto na Bolgarskem, Sli-ven, katero je bilo prve dui septembra podobno velikemu jezeru. Deževalo je namreč ves teden tako, da so bili prenapolnjeni vsi gorski potoki, ki so Be razlili po mestu. Dre tovarni za tkanine isti popolnoma porušeni ni tkanine je večinoma odnesla povoden j. Voda je podrla tri moste, deset mlinov in stotine hii. Deset oseb je utoni'.o, štirideset je rešenih iz valov. Promet je bil pretrgan tako, da se je še le po preteku večih dnij izvedelo o katastrofi. * * * Grozen roparski umor. Dne 22. avg. došel je neki uradnik Gandolin iz Optuja v Pešto k svoji znanki iz mladosti, gospej Huber, ktere mož je nameščen v neki tiskarni. Trdil je, da ima nekaj važnega govoriti z njenim možem. Mlada žena je povedala svojemu prijatelju, da moža ni doma, ker ima službo do jutra. Na to je prosil Gandolin, naj mu prenočišča, ker ne bi rad Čakal na ulici na njenega moža, kterega je tudi že od prej poznal. Huberica mu je izpolnila željo ter mu je pripravila le&dče v jedni Bobi na divanu, a sana je odšla se sinom spat v drugo sobo. V noči, prebudivša se, je opazila pri postelji, v strah in grozo svojo, svojega gosta se sekiro v loki, b ktero jo je nekolikokrat udaril po glavi. Sin, ki je ležal pri nji, bil je istotako ranjen. Ker je jokal, mu je zagrozil Gandolin, da ga udari. te enkrat, ako ne molčL te se je v strahu Bkrilo pod odejo in je obmolknilo. Proti jutri seje vrnila ranjeni ženi zavest: probu-dila je v krvi zaspalega sina in poslala v sosestvo. Ko se je povrnil Huber domov, zazrl je strašen prizor. Obšel ga je skrajen obup in malo ne, da ni položil roko ua sebe. Kasneje se je doznalo, da gre tu za roparsko umorstvo. Kajti Gandolin je odnesel iz omare 17 gld. in 00 uovč. Gospa Huber težko da okreva. Gandolina je policija že vjela ter je priznal, da jo prišel v hišo z namonom, da oropa in ubije svojo prijateljico. * * * B i c i k 1 i s t i in medved. Medvedje se ne boje niti biciklistov. Na večer dne 15. avg. sesla *ta se dva biciklista v Ytterborgthalu na Švedskem z medvedom. Mislila sta, da kralj severnih gozdov iz strahu pred njihovima čudnima strojema takoj zabrusi pete, toda temu ni bilo tako. Ko sta se biciklista bližala k medvedu, postavil se ve ta na zadnje noge, pripravljen, da ju napade. Ko sta kolesarja videla to, obrnila sta kolesi in se naglo peljala nazaj, oziraje se od časa do časa na medveda, kteri je istotako tekel za njima. Dospevši k hišam, spravila sta takoj na noge lovce in pse. Toda ko so bili ti na licu mesta, je bil medved že izven streljaia. Tudi psa ga nista mogla prijeti, ker je ua svojem begu skočil v vodo, preplaval več kilometrov široko jezero in tako rešil BVO jo kožo. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. O. S. v Aldridge, Mont. Rusko carstvo z Evropo in Azijo računajo, da ima 127 milijonov prebivalcev. Drugo kar želite natisnemo v Koledarju za leto 1899. FR. SAKSER SA/vOOiV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PO RTE R J E V O PIVO, KINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODK E in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vs»- proti ntzkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi ua novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVO IM! Se spoštovanjem Martin Bhith & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat ni« »j SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k termi točim izvrstno ANliAEUSER ArBlJSH PIVOali ST. LOUIS PIVO, dalj«- PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razo«' LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODK E. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijač) in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawi, 1206 Scott Street, Joliet,111. r~ JOHN "GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKI 11 HARMONIK Cena najcenejšim 3gla.i-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od' $50 do S100 je treba dati polovico 11a račun. Gla-__ sovi so iz jekla, trpežni za VBe življenje. Delo ^garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street. JOLIET, 111. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! Fr. Sakser & Co., 109 Greenwich Str., NEW YORK, prodaja paroborodne in zelezniske listke po IZVIRNI CENI. : — -4H za vse črte y Evropo ali iz stare domovine y Ameriko.^ Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje in naj zanesljiveje. V kratkem dopolnimo že TRETI MILIJON GOLD., ktere smo rojakom domu poslali, bodisi po poštnih nakaznicah, pc bankah ali menjicah in čekih, ali v ljubljansko mestno hranilnico. Cena, brza in poštena postrežba je razvila naš promet in prizadevali si bodemo na vse kriplje naš kredit ne le ohraniti, temveč še mnogo bolj razširiti. Vsak Slovenec in Hrvat naj se le obrne v vseh teh okoliščinah na FR. SAKSER, & CO., 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Pazite na hišno številko! t tmibJj .lib ■-A,..,-!!%■. 1 HOTEL i Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika jf/iO Greenivich Street, New Yorlz (v bližini tiskarn«* Naroda"). \ našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke pO II a jn iz j i ii cenah. i p Podpisani priporoča vnem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel JF7or*e«ce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirauo p 1 z e n-s k o pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo ikiegljisce. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-korau poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Molitve n ik" imam od 80 cent, do S2.2.5 ; posvetne knjižice na od 10 centov naprej; imam različne podučne in šaljive knjiga. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON Z OR ČIC, 1335 Main Str., La Salle, 111. HE PRIlNCE LIN navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz USTo VA/ „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", ItsTearpol ..Italian Prince'4 vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00j Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., BROADWAY, /—--^NEW YORK. 61 Denar pošiljamo* v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar East Helena, Mont. priporoča svoje Francoska parobrodna družba Compapie UrtLfiSS!* £g Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: i La Gascogne ,, 1. oktobra. La Touraine „ 8. oktobra. La Champagne „ 15. oktobra. La Navarre 22. oktobra. La Normandie ,, 29. oktobra. La Touraine ,, 5. novembra La Gascogne „ 21. „ Glavna agencija za Zj«jd. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. A za možke, ženske in ulroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči lina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako aizkuj ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila Be vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri Bprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročijo vred. Novci se tudi lahko od-pošljtjio na ,,Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK 328 B. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni a^entje se sprejmo proti ngodnin pogojev. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjuje zapuščine in dolgeve. B EN ZIO KRB ROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščino * katoliška * društva. Posebnosti naše hiš« so: r<'£alije (društvena znamenja). Zastave, Itaiidera, piepasuice in redovni znaki. Sablje, i>ozn ire, čelade, eepiee, zavihane rokavice, rokavice itd. Vs,i» to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebru« kolanje našaspeei jaliteta. Ustanovljeno: NewIZork, 18=3. Cincinnati, 1860. Chicaff;1887. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, JVLich., je odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI._ Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom iia vijak (Scliraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin k.ilesovjem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik dpmjwm p&um sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjib kakor tudi vnanjil Meznij. na 7 kamnov samo. . . £j)13.50 in na 15 kamnov samo Jf>15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moj« geslo. Za obilo naročbe He priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL. , ..,«ik. „ I uiL.....lin ■■. tifi- iiriA- ..4.1...^ i i JOSIP SOTLICH priporoča svojo TKG-OT7-I3STO z grorerijami, Jazno obleko, pof^bno delaluo obleko in obuvala i za rudarje; obuvala za moške, ženske in deea ; hišno in kuhiuj-»ko opravo; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo j rciesnico, v k te rej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno ^ meso in fine kranjske klobase. ^ Prodajam H parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. gMF" Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! L rt"f v* j THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako (lete zna igrati. 1'a godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na lijem igrati cerkvene pesmi, val čeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov, veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sim zanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich. Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. Bex 1355. 45 V esej Street, New Yerk. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Plii-ladelliji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. G. IVAN POIIEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha v sled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobola, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obidče ali se pismeno v materinem jeziku obrne naavo- stoti o in. *=H-.rvt-.-i -n <=» nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod ! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se neinorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da bu Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blaž i na, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAJV POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako Btara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY. MISSOI