7. štev.
Julij. — 1884.
Letnik YII.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
0 cerkvenej godbi in nje določilih.
Ako govorimo o cerkveni glasbi, osobito o cerkvenem petji, nam je ideja, o kateri cerkev glede cerkvenega petja sodi, vedno glavni faktor. Namenili smo se tedaj danes nekoliko spregovoriti o določilih in izrekih sv. cerkve in njenih višjih pastirjev, papežev in škofov, da se preimenitna stvar tudi drugim, kateri se s cerkveno glasbo trudijo, bolj pojasni.
Da je godba, osobito cerkveno petje, tesno sklenjeno in zvezano s krščanstvom, nam svedočijo uže izreki sv. pisma in cerkvenih očetov. Evangelije sv. Mateja 26, 30. nam pripoveduje, da navada, z bogoslužnimi opravili tudi petje združevati, izvira od Jezusa Kristusa, kateri je našo sv. vero sam posvetil.
Po Jezusovem zgledu priporočevali so pri sv. obredih tudi apostoli sveto petje. Kolos. 3, 16. Jakob 5, 13. 1 Kor. 14, 15, 16. Kolos. 5, 18-19. Efes. 5, 19.
Prvi kristijani so se tudi res ravnali po tem zgledu, ter spolnovali to zapoved, kar razvidimo iz spričevala Plinija, kateri je cesarju Trajanu sporočal, — Ep. lib. X. 97, — da kristijani sami pripoznajo in ne taje, da se navadno zbirajo pred solnčnim vzhodom, da Kristusu, svojemu pravemu Bogu, združeno pesni prepevajo.
Način njih petja pa izvemo iz sporočila, ki ga je Philo (jud) tako-le sestavil: „Posamezni (kristijan) se vzdigne, ter poje od njega na novo zloženo himno, ali kako drugo pesen od kakega starejšega pesnika, kajti ti so jim zelo veliko pesni v tridelnih verznih merah, kakor tudi razne himne, zapustili. Za tim poje zopet drugi, in tako po redu in prednosti, drugi za drugem. Drugi navzoči med tem pazljivo poslušajo, in na koncu verzov — himnov združeno možje in žene zapojo". Gerbert cle Mus. I. pag. 20. —V drugem stoletji pa je že bilo cerkveno petje na takej stopinji, da so bili za petje posebni pevci določeni in izbrani, in ljudstvo se je petja doxologije, kakor alleluja, lcyrie eleison in amen udeleževalo.
A cerkev kot skrbna mati je pa vedno zahtevala od petja, da je ono pobožno in resnobno. Sv. Ambrozij n. pr. govori: „Konečno je celo pri petji pohlevnost in mirnost njega prva dolžnost, da, celo pri izgovarjanji; tako, da ako kdo prične peti ali govoriti, se miren in pohleven pričetek, kakor tudi vsa daljna izpeljava, priporoča".
Za časa sv. Ambrozija bila seje cerkvena glasba posebno lepo povzdignila, (bil je škof v Milanu f 307), kajti on ni bil le veščak v tej stroki, ampak se je tudi za sv. cerkveno glasbo zelo zanimiva!. On je iz,obstoječih pesni izbral najboljše, pa tudi sam je zložil in uglasbil več sv. pesni in himen, od katerih se še dandanes naslednje rabijo: 1. Aeterne rerum conditor. — 2. Deus creator omnium. — 3. Veni redemptor gentium. — 4. Splendor paternae gloriae. — 5. O lux beata trinitas.
Besedam v pismu sv. Pavla do Efežanov c. V. v. 19: „ Govorite med seboj v psalmih in sv. pesnih, pojte in poveličujte Gospoda v svojih srcih", pristavi sv. Hieronim: „Čujte, mladeniči! čujte vsi, katerim je v cerkvi peti. Bog hoče biti češčen s srcem a ne samo z ustmi. Nikar ne pojte, kakor gledališki igralci, ampak pojte pobožno in razumno!"
Po izreku Klemena iz Aleksandrije naj bode celo hišna godba čista in resnobna, kajti tako petje in taka godba zabranjuje pohotnost in razuzdanost.
Da si je imelo ambrozijansko petje veliko prednosti, vendar se ono na pravi vrhunec ni moglo povzdigniti, kajti vezale so ono preveč vezi grške prosodije, katera je njeno prosto razvijanje zabranjevala. Njenej popolnosti dovel jo je še le papež Gregorij Vel. 590 604. On je velik reformator cerkvenega petja, od njega ima tudi ono ime „ gregorij ansko petje". Njegovo delovanje na tem polji le nekoliko osvedočiti, hočemo ono le bolj povrhno v naslednje štiri točke povzeti:
1.	Njegova največja zasluga je ta, da je cerkveno petje otel in rešil grške prosodije;
2.	on je zbral nahajajoče se pesni, jih s svojimi pomnožil, jim preskrbel note, ter jih spravil v knjigo „Cento", pozneje „Antiphonarium St. Gregorii" imenovano, katero je na altarji sv. Petra z verigo privezati ukazal, da se more na podlagi taiste nastale prepire razsojevati;
3.	osnoval in vpeljal je pevsko šolo, v katerej je tudi sam podučeval;
4.	pregledal je glasove cerkvenega petja, ter je ustanovil za one osem tonovih načinov.
Sv. Ambrozij in osobito Gregorij Veliki bila sta tedaj ona dva moža, katera sta si vse prizadevala, cerkveno petje dostojno vrediti in ga na pravo stopnjo popolnosti povzdigniti.
Ko so pa v 10. stoletji pričeli gregorijanskemu petju (Cantus Gregor.) pevci razne melodije samovoljno podlagati, ter se ljudstvu v prostem „Discantu alla mente" kazati in poskušati, se je tej razvadi cerkev odločno ustavila in jo ojstro grajala.
Janez de Muris (1330) toži, potem ko je bistvo diskantovanja dostojno opisal, tako-le: »Žalostno, da si v sedanjej dobi nekateri prizadevajo, svojo nevednost s praznimi frazami zakriti. Oni trde, da rabijo nove consonance, in da je to novi način petja; a s tem razžalijo spomin onih, kateri take pre-greške prav dobro zapazijo, in tako ob enem tudi njih čut razžalijo, in ko mislijo, da se bodo s svojim petjem prikupili, se vsem zamerijo. O slabo olepševanje, nespametno opravičevanje! O huda zloraba, velika nevednost, podlo poživinjenje, osla za človeka, kozo za leva, ovco za ribo imeti! Kajti dissonanca se tako s konsonanco zmeša, da ni moč drugo od druge ločiti! O
ko bi stari godbeni učitelji tako popevanje slišali, kaj bi dejali? Kaj bi naredili? Posvarili bi pevca ter dejali: Tega petja se nisi učil od nas. Ono petje se z našim ne vjema. Kaj se vsiljuješ? Z menoj se ne vjemaš, ampak mi nasprotuješ; o da bi raje molčal! A ti si nespameten in zato neznosljiv!" — Gerb. de mus. Tom. II. p. III.
Janez XXII. prepoveduje, pri kanoničnih dnevnicah in pri maši „Discantum triplicem" in motete v maternem jeziku prepevati. Gerb.
Papež Aleksander VII. piše v dekretu dne 23. aprila 1657: „Gorečnost in skrb za sveto cerkev nas sili, da ko se prizadevamo za čast in spoštovanje, službe božje in molitve v blagoslovljenih farnih cerkvah in javnih hišah našega mesta (Rim), kamor se vsi deli sveta kot na vzor vsega dobrega ozirajo, da vse storimo, od njih pa tudi vse posvetno odvrnemo in osobito tako glasbo zabranjujemo, katera ima na sebi kaj nespodobnega ali cerkvenim obredom (ritusu) nasprotnega, ker je le v razžaljenje Božjega veličastva, v pohujšanje vernih in v zadržek pobožnosti in povzdigovanja srca, vse odstranimo in za-branimo. Zato prepovemo vsem in vsakemu predstojniku (kora), naj si je njegov naslov, kateri koli hoče — pod kaznijo izobčenja (latae sententiae), kakor tudi izgube plače in odstavljenja od službe, — v naših cerkvah peti drugačne tekste, kot one iz brevirja ali rimskega missala, iz „proprija" ali „commune-a" za dotični praznik predpisanega, ali vsaj iz sv. pisma ali svetih očetov vzetega.	(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
oh nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direhtoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
6. julija. Bom. V. p. Pent. Presv. Rešnje krvi G. N. J. Kr. (Pretios. Sanguinis D. N. J. Ch.) dup. 2. cl.
Introitus.
Eedemlsti nos, Domine, in sanguine tuo, ex omni tribu, et lingua, et populo, et na-tione, et feclsti nos Deo nostro regnum. Ps. Misericdrdias Dčmini in aeternum cantdbo: in generatidnem et generatidnem annuntidbo veritdtem tuam in ore meo. Gloria Patri. Ton. VI.
Odrešil si nas, o Gospod, sš svojo krvjo iz slehernega rodu, in jezika, in ljudstva in naroda, in storil si nas našemu Bogu kraljestvo. Ps. Usmiljenje Gospodovo bodem prepeval vekomaj: od roda do roda bodem oznanoval se svojimi ustmi resnico tvojo. f. Čast Očetu. Ton VI.
Graduale.
Hic est, qui venit per aquam et sdn-guinem Jesus Christus: non in aqua solum, sed in aqua et sanguine. f'. Tres sunt, qui testimonium dant in coelo: Pater, Ver-bum et Spiritus sanctus; et lii tres unum sunt. Et tres sunt, qui testimonium dant in terra: Spiritus, aqua et sdnguis: et hi tres unum sunt. Alleluja, alleluja-
Si testimčnium hominum accipimus, testimonium Dei majus est. Alleluja.
Ta je, kateri je prišel z vodo in krvjo, Jezus Krist: ne le v vodi, ampak v vodi in krvi. t. Trije so, ki pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh; in ti trije so eno. In trije so, kateri pričujejo na zemlji: Duh, voda in kri: in ti trije so eno. Alleluja, alleluja.
V. Ako človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje božje večje. Alleluja.
Offertorium.
Calix benedictidnis, cui benedicimus,	Posvečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali
nonne communicdtio Sanguinis Christi est? nij vdeleženje krvi Kristove? In kruh, ki
Et panis, quem frdngimus, nonne partici- ga lomimo, ali nij vdcleženje telesa Gospo-pdtio Cdrporis Domini est ?	dovega?
Communio.
Christus semel obldtus est ad mulUrum	Krist je bil enkrat darovan, da bi mno-
exhaurienda pecedta; secundo sine peccdto gih grehe odvzel; vdrugič se bode brez greha appartbit expectdntibus se, in salutem.	prikazal v zveličanje onim, ki ga čakajo.
13. julija. VI. nedelja po Binkoštih (Dom. VI. p. Pent. De ea.) sem.
Introitus.
Dominus fortitudo plebis suae, et pro-	Gospod je moč svojega ljudstva in varuh
tector salutdrium Christi sui est: salvum blagosti svojega Maziljenca: pomagaj svojemu fac populum tuum, Domine, et benedic he- ljudstvu, o Gospod, in blagoslovi svoj delež, reditdti tuae, et rege eos usque in saeculum. ter jih vladaj vekomaj. Ps. V te, o Gospod, Ps. Ad te Domine clamdbo, Deus meus, ne kličem, moj Bog, ne molči o meni: da kje, sileas a me: nequando tdceas a me, et as- ako molčiš o meni, ne bodem enak gredočim simildbor descendentibus in lacum. t. Glo- v jamo. f. Čast Očetu. Ton II. ria Patri. Ton. II.
Graduale.
Convertere Domine, aliquantulum: et	Obrni se malo, o Gospod, in daj se
deprecdre super servos tuos. tr. Domine, sprositi zastran svojih služabnikov, t. Gospod, refugium factus es nobis, a generatione, et pribežališče si nam postal od roda do roda. progenie. Alleluja, alleluja. V. In te, Alleluja, alleluja. t. V te, o Gospod, za-Domine, speravi, non confundar in aeter- upam, ne bodem osramoten vekomaj: po num: in justitia tua libera me, et eripe me: svoji pravici me reši in otmi: nagni mi svoje incllna ad me aurem tuam: accelera, ut uho: hiti me otet. Alleluja. eripias me. Alleluja.
Offertorium.
PSrfice gressus meos in sčmitis tuis,	Potrdi mojo hojo na svojih stezah, da
ut non moveantur vestigiamea: inclina au- ne spodlete moje stopinje: nagni svoje uho rem tuam, et exaudi verba mea: mirifiea in usliši besede moje: čudovitno skaži usmi-misericdrdias tuas, qui salvos facis sperantes ljenje svoje, ki otevaš upajoče v tebe, o in te, Domine,	Gospod.
Communio.
Circulbo, et immolabo in taberndculo	Okrog bodem hodil in daroval v njego-
ejus hostiam jubttationis: cantabo, et psal- vem šotoru dar veselja: prepeval bodem ter mum dicam Ddmino.	hvalo pel Gospodu.
20. julija. Dom. VII. p. Pent. Sv. Jeronim Emilijan (S. Hieronymi
Aemiliani. C.) dup.
Introitus.
Effusum est in terra jecur meum super	Izsula so se na zemljo moja jetra za-
contritidne filiae populi mei, cum deficeret voljo potrtja hčere mojega ljudstva, ker parvulus, et laetens in plateis dppidi. Ps. otroci in dojenci po mestnih cestah koper-Laudate pueri Dominum: laudate nomen nijo. Ps. Hvalite, otroci, Gospoda: hvalite Domini. tr. Gloria Patri. Ton. IV.	ime Gospodovo, t. čast Očetu. Ton IV.
Graduale.
Deriventur fontes tui foras, et in pla-	Tvoji viri naj ven tečejo, in na trgih teis aquas tuas divide. fr. Jucundus homo	deli svoje vode. V. Prijeten je človek, kaditi miseritur, et commodat: dispdnet ser-	teri se usmili in posojuje: obravnal bode mones suos in judicio quia in aeternum non	previdno svoje besede pred sodbo, zakaj commovebitur. Alleluja, alleluja. fr. Dis-	vekomaj ne bode usahnil. Alleluja, alleluja. persit, dedit paupčribus: justitia ejus ma-	Raztrošal je in dajal ubogim: njega pra-net in saeculum saSculi. Alleluja.	vica ostane vekomaj. Alleluja.
Offertorium.
Quando ordbas cum lacrimis, et sepe-	Kadar si s6 solzami molil, in si mrtve
liibas mdrtuos, et derelinguebas prandium pokopaval, in si svoje kosilo popuščal, in
tuum, et mSrtuos absconcUbas per diem in si mrtve po dnevu v svoji hiši skrival, po domo tua, et nocte sepeliebas eos, ego dbtuli noči pa pokopaval, sem jaz tvojo molitev orationem tuam Domino.	pred Gospoda nosil.
Communio.
BeUgiomunda,etimmaculdtaapudDeum	Čista in pred Bogom in Očetom neoma-
et Patrem haec est: Visitare pupillos, et dežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in viduas in tribulatione eorum, et immaculd- vdove v njih nadlogah in neomadežanega se tum se custodire ab hoc saeculo.	ohraniti pred tem svetom.
27. julija. Bom. VIII. p. Pent. Sv. Pantaleon m učenec (S. Panta-
leonis M.) dup.
Introitus.
Laetabitur justus in Ddmino, et spe-	Pravični se bodo veselil v Gospodu in
rabit in eo: et laudabuntur omnes recti bode v njega upal: in hvaljeni bodo vsi, ki corde. Ps. Exaudi, Deus, orationem meam so pravega srca. Ps. Usliši, Gospod, mojo cum depreeor: a timire inimici eripe dni- molitev, kote prosim: strahu pred sovražnikom mam meam. V. Gloria Patri. Ton. VIII. reši mojo dušo. f. Čast Očetu. Ton VIII.
Graduale.
Justus cum ceciderit, non collidetur:	Pravični, če pade, se ne pobije: ker mu
quia Dominus supponit manum suam. ft.	Gospod podtakne svojo roko. V. Vsaki dan Tota die miseretur, et commodat: et semen se usmili in posojuje: in njegov zarod bode
ejus in benedictidne erit. Alleluja, alleluja.	oblagodarjen. Alleluja, alleluja. V. Kdor
V. Qui sequitur me, non ambulat in tenebris,	hodi za menoj, ne hodi po temi, ampak bode
sed habčbit lumen vitae aetdrnae. Alleluja.	imel luč življenja. Alleluja.
Offertorium.
Posuisti Domine, in cdpite ejus coro-	Položil si mu, Gospod, na glavo krono
nam de lapide pretioso: vitam petiit a te, iz drazega kamna: za življenje te je prosil, et tribulsti ei, alleluja.	in dal si mu ga. Alleluja.
Communio.
Qui mihi ministrat, me sequdtur: et	Kdor meni streže, naj hodi za menoj :
ubi sum ego, illic et minister meus erit. in kjer sem jaz, ondi bode tudi moj sluga.
3. avgusta. Dom. IX. p. Pent. Najdenje sv. Štefana, 1. mučenca (Invent. s. Stephani Protoni.) dup.
Introitus.
Sederunt prlncipes et adversum me lo-	Sedeli so prvaki in govorili zoper mene:
quebdntur: et iniqui persecuti sunt me:	in hudobni so me preganjali: pomagaj mi
ddjuva me, DSmine Deus meus, quia servus	Gospod moj Bog, zakaj tvoj sluga se je va-
tuus exercebdtur in tuis justificationibus.	dil v tvoji pravičnosti. Ps. Blagor nedolžnim
Ps. Bedti immaculdti in via: qui ambulant	na potu: ki hodijo po postavi Gospodovi.
in lege Domini, t. Gloria Patri. Ton. I.	V. čast Očetu. Ton I.
Graduale.
SedSrunt principes, et adversum me lo-	Sedeli so prvaki in govorili zoper mene:
quebdntur: et iniqui persecuti sunt me. V.	in hudobni so me preganjali. V. Pomagaj
Adjuva me, Domine Deus meus: salvum	mi Gospod moj Bog: reši me po usmiljenji
me fac propter misericordiam tuam. Alle-	svojem. Alleluja, alleluja. V. Vidim nebesa
luja, alleluja. t". Video coelos apertos et	odprta in Jezusa stoječega na desnici moči
Jesum stantem a dextris virtutis Dei. Al-	božje. Alleluja. leluja.
Offertorium.
Elegirunt Apostoli Stephanum Levitam,	Izbrali so apostoli Štefana levita, pol-
plenum fide et Špiritu sancto: quem lapida-	nega vere in svetega Duha: katerega so
v&runt Judaii ordntem, et dicentem: T)6mine	Judje kamnali, ko je molil in rekel: Gospod
Jesu, dccipe spiritum meum. Alleluja.	Jezus, sprejmi mojo dušo. Alleluja.
Communio.
Video coelos aptrtos, et Jesum stan tem a dextris virtutis Dei: Domine Jesu, dccipe splritum meum, et ne stdtuas illis hoc pec-cdtum.
Vidim nebesa odprta in Jezusa stoječega na desnici moči božje: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo in ne prištevaj jim tega v greh-	(Dalje prih.)
Dopisi.
— Iz Ljubljane. — „Slovenski Gospodar" se je že mnogokrat pokazal vrlega pospešitelja pravega cerkvenega petja iu prinesel je marsikateri članek v svoji „Cerkveni prilogi", da se moremo bližati onemu smotru, ki ga nam je postavila sv. cerkev glede petja pri službi božji. Tudi 109. priloga od 5. junija objavila je enak članek o „agendi za organiste v lavantinski škofiji". Da se ne nahaja v njem nekoliko pomot, bi ponatisnili v „ Cerkv. Glasbeniku" celega. Zato posnamemo le nekoliko iz njega in odgovorimo na nekatera vprašanja in apostrofe, katere veljajo kolikor toliko našemu listu. Sploh moramo reči, da navdaja gospoda pisatelja M. K. najboljši duh ter prisrčna želja, da bi se v lavantinski škofiji cerkvena glasba postavila na boljše noge. Tako n. p. piše: „Pač bi za celo škofijo jako koristno bilo, ko bi se pri vseh (dekanijskih) konferencijah o cerkvenem petji in orglanji kaj obširneje posvetovati blagovolilo, da bi se vendar enkrat v celi škofiji vpeljala edinost in složnost, in se tako odstranile vse nerednosti pri božjih službah. Za tega del je pa agenda za organiste potrebna." Gospod M. K. omenja tudi opomina (IX. član lanske sinode) mil. gosp. knezoškofa lavantinskega do vseh duhovnih pastirjev, „naj vsestransko skrb in trud na to obračajo, da bi pevovodje že nežno mladino urili v cerkvenem in narodnem petji in bi po takem družbenikom sv. Cecilije pomagali, da se cerkveno petje popravi, ter da se izpolnujejo starodavna povelja papeža Benedikta XIV. od 19. febr. 1749." Dalje toži čez posvetno in malovredno orglanje v cerkvah ter osvit-Ijuje svojo pravično grajo z drastičnimi zgledi; enako žalostno opisuje petje sploh, in malomarnost orglavcev glede koralnega petja posebej. — G. M. K. nadaljuje: „V istem prej navedenem IX. čl. sinodine določbe je tudi prepovedano, med peto sv. mašo pesni, ki k službi božji tistega dneva ne spadajo, ali od „Sanctusa" do sv. obhajila pesni v čast Matere božje in katerega druzega svetnika peti. Pete sv. maše se navadno berejo ob velikih praznikih (I. & II. classis). Tukaj se vpraša: 1. Katere pesni se morajo peti pri takih mašah, ker latinskih maš, kakoršnih cerkev zahteva, še nimamo? Tedaj je silna potreba, da se preskrbijo take latinske maše za celo škofijo." — Na to I. vprašanje si usojamo odgovoriti, da „latinskih maš, kakoršnih cerkev zahteva", imamo na stotine. Naročite si „Vereinskatalog" nemškega Cecil. društva pri Pustetu v Regensburgu, in našli bodete ondi toliko naznanjenih, da se jih vsih do konca svojega življenja ne bodete mogli naučiti; tudi naš „Cerkv. Gl." jih je v „Oglasniku" dovolj naznanil. Ali, ker je g. M. K-u koral posebno pri srci — in to je prav in lepo —, nij treba, da bi strokovnjaki v cerkveni glasbi stoprav zlagali na podlagi korala „po velikih bukvah, kakoršne ima vsak preč. kapitel", latinske maše; saj jih že imamo, n. pr. v izvrstni knjigi „Cantica saera", collegit et edidit J. M. Hauber, cantui accommodavit vocem organi C. Ett, novam editionem curavit Fr. Witt, ki jo prodaja Fr. Pustet po 75 kr. Tudi naj kupi, komur je za koral mar, „Ordiuarium missae", ki hrani vse koralne maše in stane le kakih 35 novcev, poleg tega pa še Wittov „Organon comitans ad Ordinarium missae", za 1 gld. 80 kr. Da bode pa imel tudi vse spremenljive pevske molitve (introitus, graduale, offertorium in communio) v koralu in to za vse nedelje in praznike celega leta, naj si kupi „Graduale Romanum" v usnji vezan za 3 gld. 60 kr. in „Organon comitans ad Graduale Romanum", zložila Haberl in Hanisch, za 5 gld. 80 kr. v ljubljanski katoliški bukvami. Ako se bodejo pevci in orglavec na tanko po teh knjigah ravnali, bode pri sv. maši petje po želji sv. cerkve in vest g. M. K-a bode gotovo potolažena. G. M. K. iz tega naznanila lahko razvidi, da mu nij bilo treba g. Foersterja poživljati k skladanji koralnih maš, dasitudi meni, da Je to
bolj potrebno po njegovih mislih, kakor (Foersterjeve) razne brezštevilne „Tantum ergo" Marijine pesmi itd." — katere se pa dajo (vsaj kolikor jih je v „Glasbeniku" od njega) lahko na prste sešteti.	(Konec prih.)
— Iz Gorice. (Konec.) — Bolj, kakor mi Goričani, napredujejo pa v cerkveni glasbi naši vrli hribovci v Čepovanu, Šebreljah, Jagerščak in Cerknem. V Čepovanu sem imel že večkrat priložnost prepričati se, da tamkaj veje duh pravega cecilijanskega petja; navdušeni ustanovili so Čepovanci prvi poddružnico cecilijanskega društva goriškega, kateri je kmalo sledila druga poddružnica v Šebreljah, kakor je čitateljem „Cerkvenega Glasbenika" že znano iz dotičnega dopisa. Da smejo Šebreljčani ponosni biti na svoj pevski zbor, prepričal sem se nedavno o priložnosti blagoslovljenja novega jako okusno izdelanega križe-vega pota na dan sv. Jurija, cerkvenega patrona tamošnje srenje. Peli so pri slovesni maši pod vodstvom obče spoštovanega in vrlega župnika Adolfa Harmelja, vnetega cecilijanca, mašo Witt: „in hon. S. Francisci Xav."; mešani zbor, katerega je na orgijah spremljal v. č. g. Kokošar, kaplan v Cerknem, je dovršeno rešil nalogo. Veličasten je bil koralni introitus; le neutrudljivo delovanje doseže, da priprosti pevci s takim izrazom koral pojejo, kakor so ga peli tisti dan Šebreljčani. Živili! Ni zastonj po slovesnosti neka žena rekla: „Zdaj je vse drugače lepo na Šebreljah, kakor pa je bilo poprej; zdaj tako pojejo, kakor v nebesih; poprej pa so le čivkali".
Tudi v Cerknem sem slišal lepo cerkveno petje; peli so pri tihi maši na dan svetega Marka iz „Cecilije". Tako vbra.no petje mora vzbujati pobožne občutke v srci pobožnega vernika.
V	Tolminu pa ni zaželenega napredka, dasiravno se č. g. Fajgelj, znani strogi ce-cilijanec in mnogo zasluženi naš skladatelj, mnogo prizadeva vzbuditi pevski zbor, ki bi vstrezal njegovi srčni želji — pa, ko zrne usadi in začne kaliti in zelena bilka prikuka izpod zemlje — že pride sovražnik, ki mladico iz zemlje izruje in neusmiljeno pokonča,
—	„to storil je sovražnik". Vender pa še nismo odvrgli vsega upanja, da bi se tudi v Tolminu sčasoma ne preobrnilo. Bog daj in sv. Cecilija!
V	4. št. „Cerkvenega Glasbenika" je bil dopis iz Gorice posnet po „Soči". Ker slavnemu vredništvu tisti „poziv" ni znan, dovolite, da Vam ga tukaj podam, kakor je brati v „Soči": „Ime kraja, kjer to pišem, nima ničesa opraviti z mojim dopisom, zato ga tudi ne imenujem. Marsikedaj sem že bral v „Soči" pa tudi v drugih listih dopise, opazke, dobrohotne pa tudi hudomušne o — cecilijanskem petji. Jaz sem po svojem prepričanji „cecilijanec". Opomniti pa moram, da mi nikakor ni neljubo, če se mnogo piše o tej glasbi
—	bodisi za njo, bodisi proti njej. Narobe; jaz želim, da bi se enkrat ta stvar resno in korenito razpravila. Sedaj je čas za to. Društvo sv. Mohora je izdalo „Cecilijo"; na Primorskem ustanovilo se je „Cecilijansko društvo". Sedaj naj bi se prerešetalo to vprašanje do dobrega, resno, pametno, sine ira et studio; razpravilo naj bi se, ali je cecili-janska glasba res nasprotna duhu našega naroda, ali morda še ni čas za to, da bi se ta glasba vpeljala. Jaz želim torej, da bi kedo izmed „anti-cecilijancev" razvil, razložil in dokazal svoja načela. Vsi cecilijanci mu bodemo hvaležni za to. Sedaj se trudimo in mučimo — morda zastonj — morda v škodo svojemu narodu.
Ko bilo brezplodno moje bi delo,
Srce občutljivo bi pač me bolelo,
A ne, kot sedaj neizmerno strašno!
Oh! misel, da domu škodljiv je moj trud,
To mojemu srcu je vdarec prehud,
Pač hujši na sveti
Bi mene nikoli ne mogel zadeti.
Imejte torej usmiljenje z nami vsi, ki ste nasprotnega prepričanja; prižgite nam luč, da ne bodemo tavali po temi, da ne bodemo sami sebi morda iz napačne navdušenosti zdravja spodkopavali. Ali, če že z nami nimate usmiljenja, imejte ga vender z ubogim narodom slovenskim; ne pustite, da bi škodo trpel zavoljo cecilijanske glasbe, ne pustite, da bi ga cecilijanci iz cerkve gonili sfe svojim petjem. Da to zabranite, je vaša sveta dolžnost. (Strastni žganjepivec tudi ne mara zdrave pijače, bodi si vino ali voda. Vr.)
Prosim pa vse one gospode, ki bodo tako prijazni, da mojo prošnjo uslišijo, da bi vedno povedali, kaj si mislijo pod „cecilijansko" (O tem je „Cerkveni Glasbenik" že dovolj govoril. Vred.) glasbo, da ne bode eden po Petru udrihal, drugi pa Pavla branil. Dva, ki se razgovarjata, morata imeti enake pojme o reči, o kateri se razgovarjata, drugače se ne bosta nikoli prav razumela. Torej jasno in razločno, prosim, da bi vsak povedal, kar misli in — spodobno. „Elegantna in ne po turško", taka mora biti borba na papirji. Ali če že ne elegantna (tudi jaz ne znam elegantno pisati), vsaj spodobna in — brez strasti. To mislim, da tudi g. Stritar ume pod besedo ^elegantno". S6 zmirjanjem ali pa s tem, da se s česa norca delamo, ne dokažemo ničesar. Torej, nasprotniki cecilijanske glasbe, na delo! če boste želeli kak odgovor od mene na eno ali drugo vprašanje, ustrežem Vam z veseljem, če bom mogel".
Razne reči.
—	Od več strani se je že misel čula, in nedavno tega tudi v „Kirchenchor-u" brala, da bi bilo dobro, ako bi se vsa cecilijanska društva v Avstriji zedinila. Ker bode dunajsko društvo sv. Ambrozija imelo dne 3. julija t. 1. občni zbor, povabilo je njega predstojništvo nekatere odbornike druzih avstrijskih društev za cerkv. glasbo, naj bi prišli na Dunaj k dogovoru, ki bode dne 2. julija med 7. in 8. uro zvečer v kat. ressourci, da se posvetujejo, po katerem potu bi se dala cerkv. - glasbena društva cele Avstrije, na podlagi nemškega splošnega cec. društva, zvezati. Ako bi se ta zveza posrečila, morala bi mogočno vplivati tudi na one osebe, katerim je bilo „cerkveno" petje doslej deveta briga.
—	Spored občnega zbora cerkv. - glasbenega društva „St. Ambrosius" na D u n a j i je sledeči: Dne 3. julija ob 2'/, uri popoludne v dvorani ressource a) poročilo tajnikovo o stanji društva; b) sklepovanje o prenaredbi pravil; c) volitev predstoj-ništva. — Ob 5. uri v votivni cerkvi: Visitatio Sanctissimi eum canticis spiritualibus (obiskanje presv. Rešnjega Telesa), med katerim se bode pelo: 1. Gallus, „Ecce quo-modo". 2. Pergolesi, „Sanctum et terribile nomen ejus". 3. Martini, „Ave verum Christi corpus". 4. Witt, „Ad te levavi". 5. Preyer, „Pater noster". 6. Stehle, Čredo iz „missa jubilaei". 7. Bibl, varijacija in fuga o „Christ ist erstanden", za orgle. 8. Krenn, „Domine convrrtere". 9. Liszt, „Ave Maria". 10. Ett, „Laudate Do-minum". 11. Brosig, „Ascendit". 12. Fuhrer, „Pange lingua".
Peli bodo izvršujoči člani društva „St. Ambrosius"; vodil gosp. J o s. Bolim.
Ob '/.j8. zvečer: Zabavno zborovanje v ressourci a) petje društvenikov, b) instrumentalna predavanja učencev iz društvene šole.
—	Promoviran je bil na dunajskem vseučilišči'v doktorja bogoslovja preč. gosp. Fr. Sedej, rojen v Cirknem na Goriškem, profesor svetopisemskih ved v goriškem semenišči ter glavni steber onilašnjemu cecil. društvu. Iz vsega srca častitamo gosp. doktorju k novi časti, pa tudi semenišču in cecil. društvu, katerima gosp. Sedej svoje moči žrtvuje. Mnogaja leta I
—	Obecn& Jednota Cyrillsk& šteje, kakor piše češki cerkveni glasbenik „Cyrill", že_ 102 farni društvi, izmed katerih pripada na Češko 81, na Moravsko 20 in na
Šlezko 1. Členov ima Jednota Cyrillska 2867; in sicer na Češkem 2023, na Moravskem 844. V pevskih šolah pa se vadi 1377 grl. Lepo število, ki ga pri nas pogrešamo.
Dopisnica vredništvft lista: G. M. — k —. Čemu? Je nepotrebno. Kdo je še zarnurca umil in svojeglavneža omehčal? Pustimo ga v miru smrčati; k večemu, ako bi kaj čutila imel, bi mu rekli: „IIonni soit qui mal y pense!" Mi pa smo popolnem mirni in si mislimo: „Eppur si muove". Dasi tudi smo vrgli Vaš spis v koš, vendar Vam izrečemo zanj lepo hvalo in se nadejamo, da se ne bodete radi tega hudovali.
PF" Opravništvo „Cerkv. Glasb.-a" prav uljudno prosi zaostale naročnine.
Pridana je listu 7. štev. prilog.