IZDAJA ZA GORIŠMO IHT BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _________GLAS SLO Leto VIII. . Štev. 154 (2150) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE KAKOR JE PO DOKAZILIH SAMEGA SCELBE FAŠISTIČEN VES DRŽAVNI APARAT V ITALIJI. BODO RAVNO TAKI TUDI V LONDONU IZMESETARJENI FUNKCIONARJI. TUDI ZATO JIH TRŽAČANI NE MARAMO I Požtnlna plačam v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 25. junija 1952 Cena 20 lir ZAKLJUČEK JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKIH RAZGOVOROV NA BRIONIH ! Ostra nota FLRJ Smotri Gruberjevega obiska v FLKJ dMtimi madžarski vladi je iigotovil avstrijski zunanji minister na tiskovni konferenci ^ razgovorih je bila poudarjena potreba, da se vprašanje koroških Slovencev reši na zadovoljiv način v duhu prijateljskega sodelovanja. Podpisan protokol glede avstrijskih dvolastnikov. Gruber poudaril, da ima Avstrija v Trstu gospodarske interese ? »Sega posebnega dopisnika) BRIONI. 24. — Po šestdnev-uradnem obisku v Jugo-“*VUi je danes avstrijski zuna-li.irdnister dr. Gruber pred L™™1 odhodom poudaril velikemu številu domačih in tujih novinarjev, da so bili nameni njegovega obiska popolnoma “osezeni. «Uredili smo razna vprašanja, ki so v odnosih med oema državama postala zrela a rešitev — je dejal dr. Gru-A>,r .in dosegli dober napre-•pr,'-. razgovorih, ki so se dah v zel° prijateljskem t.,Su' Poleg tega smo govorili l"?1 °, vprašanjih, ki presegajo tkalni okvir in. ki so zelo važ-jj® Za bodoče odnosg med obema državama; tudi v teh vpra-3njih smo dosegli popoln sporazumi)). Dr. Gruber je imel tiskovno konferenco v salonu hotela «-armen» na Brionih kjer je avstrijska delegacija stanovala svojim obiskom. Se pred “fvetkorr.: konference se je z “•otorjiim čolnom pripeljal pred “0tel maršal Tito. Številne no-s^ arje in fotoreporterje, ki so «a oblegali, je m.oršal opozoril, minister Gruber čaka na za. aetek tiskovne konference; med “°nf«enc° je maršal Tit0 ostal 'a vrtu hotela v družbj z nekaterimi svojilni sodelavci. tiskovna konferenca je bila v nemščini, odgovore in nekate-Za vprašanja pa so prevajali v sroohrvaščino in angleščino, na zahtevo dopisnika ANSA v Beogradu pa tudi v francoščino. Na vprašanje tržaškega novi. parja, ali se je z maršalom Titom razgovarjal tudi o tržaškem vprašanju, je minister Gruber odvrnil, da «Trst ni bil Predmet posebnih razgovor« z maršalom Titom in dodal: «Mi imamo posebne gospodarske interese v Trstu in upamo, da bosta italijanska in jugoslovanska vlada pri reševanju te-8a vprašanja upoštevali te in-terese, ki so obenem tudi interesi tržaškega pristanišča. Avstrija je zainteresirana na mi-pljubni in prijateljski rešitvi tržaškega vprašanja med Italijo JR Jugoslavijo. Prepričan sem v neobhodnost obstoja dobrih Rdnosov med Jugoslavijo in Italijo. zat0 menim, da se bo Prej ali slej našla ugodna rešite'- za obe državi«. Na vprašanje dopisnika ANSE . so resnične govorice neka-listov. da je ‘er>h francoskih avstrijska vlada predložila poseben načrt za rešitev tržaškega vprašanja, je dr. Gruber izjavil, da so te vesti brez stvarne podlage. Glede na mednarodni položaj Avstrije je bilo posebno kočljivo vprašanje, ki ga je postavil dopisnik londonskega «Ob-serverja« Loewer.thal, namreč ali bj jugcslovansko-avstrijski sporazum o Trstu olajšal položaj Avstrije glede sklenitve mirovne pogodbe, in kako sodi po svojem obisku v Jugoslaviji o možnosti takega sporazuma. Minister Gruber je pustil najprej prevesti vprašanje na vse jezike, predno je odgovoril: «Avstrijska vlada nikoli ni sodila. da je tržaško vprašanje osnovni vzrok da mirovna pogodba z Avstrijo še vedno ni sklenjena; tudi danes k temu ne bi vedel kaj dodati. Nisem jasnovidec, zato ne morem reči, ali bi rešitev tržaškega vpraša, nja lahko pripomogla k rešitvi vprašanja avstrijske mirovne pogodbe«. Minister je nadaljeval: «Glede jugoslovansko-itali-janskega sporazuma se ne čutim pristojen za dajanje sodb, ker Avstrija v tem političnem vprašanju ni direkten partner (ko je prevajalec v angleščini izpustil besedico «direkten». ga je Gruber takoj popravil). Načelno pa mislim, da nobeno vprašanje ni nerešljivo po diplomatski poti, in drugič sem mnenja, da so dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo potrebni in da bo zato prej ali pozneje mogoče najti zadovoljivo rešitev«. Nato je dr. Gruber zanikal, na vprašanje novinarjev, da bi se v toku razgovorov razgovar-jali o vprašanju avstrijske svobodne cone v reški luki. (V nedavnem intervjuju ANSI pa je Gruber omenil, da se o tem privatno pogajajo avstrijski gospodarstveniki z jugoslovanskimi oblastmi). V zvezi s pisanjem italijanskih časopisov — zlasti kominformisUcnih — ki so izrazili nezadovoljstvo v zvezi z obiskom dr. Gruberja v Jugoslaviji, je ta potrdil, da tako pisanje in mnenje ni v skladu s konstruktivnimi in miroljubnimi napori jugoslovanske in avstrijske vlade. Na vprašanje ameriškega novinarja, ali je imela avstrijska vlada namen, da sodeluje v vprašanju rešitve tržaškega vprašanja, ker ima Avstrija prijateljske odnose z obema državama, je dr. Gruber izjavil; «Avstrijska vlada je zainteresirana, da se to vprašanje reši, toda vlade ZDA, Velike Britanije in Francije imajo mnogo več možnosti, kot jo ima avstrijska vlada, da privedejo do rešitve tega vprašanja. Niti jugoslovanska niti italijanska vlada. pa tudi vlade drugih držav, niso doslej zahtevale od nas usluge v zvezi s tem vprašanjem. Sodelovanje treh zapad-nib velesil lahko največ prispeva k rešitvi tržaškega vprašanja«, je zaključil dr. Gruber. Na vprašanje, kakšen .ie njegov vtis z obiska z Jugoslaviji. je dr. Gruber odgovoril: ((Najprej bi želel poudariti, da smo bili zelo prijateljsko sprejeti in da čutimo, da to ni bilo samo od strani jugoslovanske vlade temveč tudi od strani jugoslovanskih narodov. Glede na kratko bivanje v Jugoslaviji spodarske težave, da je njen gospodarski sistem utrjen in da ima vse pogoje za velik razvoj svojega gospodarstva«. O vtisih svojega razgovora z maršalom Titom je dr. Gruber izjavil, da je maršal Tito državnik z velikim realističnim smislom in globokim poznanjem mednarodnega položaja. ((Lahko rečem — je dodal — da so bile njegove ocenitve mednarodnega položaja za nas zelo koristne«. Po tiskovni konferenci sta dr, Gruber in namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Veljko Vlahovič podpisala protokol o sporazumu glede vprašanja avstrijskih dvolastnikov na jugoslovanskem ozemlju. Takoj' nato so avstrijski gostje odpotovali z Brionov. Ministra Gruberja in avstrijskega poslanika v Beogradu Brauniasa je peljal z Brionov v Fazano osebno maršal Tito s svojim hitrim motornim čolnom. Namestnik je popolnoma naravno, da ne i zunanjega ministra FLRJ Velj-moremo dati definitivne ocene o ko Vlahovič, pomočnik zuna-Jugoslaviji. Zdi se mi pa po- njega ministra Leo Mates, av-trebno poudariti, da je Jugo- strijiski poslanik v Beogradu in slavija prebredla največje go-1 visoki funkcionarji jugoslovan- skega zunanjega ministrstva so spremljali dr. Gruberja na letališče v Pulju, od koder je avstrijska delegacija ob 17.35 uri odpotovala v Gradec, R. CILENŠEK BRIONI, 24. — Danes ob 16. uri je bilo izdano uradno poročilo o obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji. Poročilo pravi: ((Avsti-ijski zunanji minister gospod dr. Karl Gruber je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji od 19. do 24. junija. Med svojim obiskom je imel gospod dr. Gruber razgovore s predsednikom vlade, maršalom Jugoslavije Josipom Brozom - Titom in z odgovornimi funkcionarji jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Med temi razgovori, ki so potekali v prijateljskem tonu in v duhu obojestranskega spoštovanja in medsebojnega razume- Z jugoslovanske strani je bilo posebno poudarjeno pozitivno stališče vlade FLRJ glede čimprejšnje vzpostavitve neodvisnosti Avstrije in njene suverenosti, kakor tudi sprejema Avstrije v OZN. Dotaknili so se gospodarskih vprašanj, ki zanimajo obe deželi. in soglasno so ugotovili željo, da se medsebojna blagovna izmenjava po možnosti še razširi. Dogovorili so se tudi, naj se čimprej rešijo tudi ostala vprašanja, o katerih so še razgovarjali. Predvsem je bil dosežen načelen sporazum o položaju avstrijskih dvolastnikov in dogovoril so se, dla se bodo, kakor hitro bo mogoče, sestali v Bad Glei-chenbergu zastopniki obeh dežel, da bi sestavili dokončno besedilo dogovora o malem obmejnem prometu. V duhu prijateljskega sodelo- vanja, sta se obe stranki dotak- vanja so tudi izmenjali misli o nili vprašanj, ki obstoje med potrebi zadovoljive ureditve obema deželama, pa tudi njune- vprašanj, ki_.se tičejo jugoslo-ga splošnega položaja. * vanske manjšine y Avstriji«. SCELBH S PONOSOM U60THVLJH: laižsti so ostali na svollh mestih lo naj bi bila zasluga italijanske demokracije, ki je ravnala s takim usmiljenjem - Od osem sto tisoč javnih uslužbencev so odstavili ali upokojili komaj nekaj sto fašistov (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Prav gotovo si ni mogoče želeti bolj uradnega potrdila, da je v svojem bistvu današnja Italija prav tako fašistična kot je bila nekoč, kakor ga je dal včeraj sam sedanji rimski zunanji minister Sceiba. «Ko se zatrjuje, da je bila tako imenovana defašistizacija javne uprave navadna burka — je rekel Sceiba odgovarjajoč kvalunkvističnemu poslancu Gianniniju glede mrtvih fašistov po 25. aprilu 1945 — se s tem pove stvar, ki, je popolnoma v skladu z resnico. Koliko je bilo v Italiji epurira-nih fašistov? Iz uradnega po ročila visokega komisarja za Evropa in Srednji vzhod predmet razgovorov med Erienom in Achesonom jWgovori se bodo jutri nadaljevali, v petek pa se jih bo udeležil tudi francoski zunanji minister Schuman - Nemško vprašanje med najvažnejšimi .LONDON, 24. — Danes zju-1 rešitev vseh tamkajšnjih vpra-J so se v zunanjem ministr- šami kakor o. n,r »ncfleskn - Stvu Rjima začeli razgovori med zuna- ministroma Edenom in kr-utSoricm‘ P°'zn<;je so objavili sta p- porcčilo, ki pravi, da st,,,. ?en. in Acheso-n v sprem ša,nj, kakor n. pr.' angleško egiptovske krize in angleško perzijske krize. Acheson je nocoj odpotoval v Oxford, kjer mu bodo jutri podelili častni doktorat. V London se bo vrnil v četrtek in nadaljeval svoje razgovore z Ede- *?lžetea ja?odUi 0 ?oZl * i ' tem' razgovorom se bo v tvu • 0«VKV/*Hil,CV položaj v Evropi m na mjem vzhodu. Prvi sesia-j„ Je trajal od 10 30 do 12.45.' “ se. razS°yori na- i ^ji'minister Schuman. zelo ver. Jevali. Se prej pa sta Eden ;ej.no je da bosta Eden in Acheson'v četrtek govorila, zlasti o močni reakciji ki je v laburističnem taboru nastala zaradi zadnjih letalskih napadov na Koreji. Istega dne se bo namreč vrnil v London britanski obrambni minister lord A1A-xander, ki bo poročal vladi o dal« sv°3ib svetovalcev pregle-SrH.f°iožai, v. Evropi in na Prvi sesia- vv.„ _ rw'ijAWjai ovl X'J '^ 12-45*! netek pridruži! francoski zuna dan ,y u- Po popoldanskem db jR«rU’ ki te ‘rajal od 15.30 izdalo krati zunante ministrstvo da »ta k K P°ročilo, ki pravi, la o evropskihniStra .razpravlia-VprašanHh c vprašanjih in o Kakor !?p tre tega vzhoda. bran-h » i Uh. izvedejo v 0- b ml °uZ?h?dnib sektorjev rro- Ro na^odroči ptritisl<.ori1 poseb-meta c ^u trgovine in nro Variala f^ke strani. Razge-Srednj se tudi o vprašanjih ?dih, ki se °^a; Posebno o tesa Ranasajo na obram-Acheson n?°£rc>eja. Eden in o vntJI izgovarjala tu-b°nnskih ratifikacije io tudi n°S!ratzgovor°v sklepa. ddeležilf n» k da 80 se teh razen bri£!> u britanski strani ‘Vashinp/^ P°s'ianika v ,udi Bhfiy iu Obverja Franksa biinisi; i 1 lzvedenci zunanjega «i Sv?. kakor Stalni držav-podtB?n-,ajnik wiHia>m Strang, Pierson Dixon in titičnor? rts’ ki se Peča s po-stra 1 vprašanji. Na ameriški Ra si £? razen Deana Acheso-Podt^ni R Jes£uP. državni v Lnnrt Perkins in poslanik Londonu Gifford. šč^m0r, se 3? izvedelo v obve-ra?„ krogih, so se jutranji Cost ri kljub odsotnosti fran. Xrv,,.ega zunanjega ministra mu ana tn ameriškega posla-n-Vw v Moški Kennana, čigar sili?od Pričakujejo konec tedna. "Kali v glavnem okoli vsebine odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. To je namreč eno najvažnejših vprašanj, rešitvi ka terega so podrejeni sklepi drugih vprašanjih. Acheson in Eden sta pregle dala tudi druga evropska vpra. sanja in vprašanja Srednjega vzhoda. Zdi se, da je Acheson izvajal pritisk bodisi za sklenitev obrambnega pakta za Sred-Rji vzhod, kakor tudi za naglo svoji inšpekciji na Koreji. O tem vprašanju bo pedal v četrtek Churchill v obeh zbornicah posebno izjavo. LONDON, 24. — Sovjetski zunanji minister Višinski je danes izročil švedskemu poslaniku v Moskvi odgovor na švedski protest v zvezi s sestreljenim letalom «Dakota». V odgovoru se trdi, da sta 13 junij,a dve tuji letali prekršili sovjetsko mejo. faradi megle ni bilo mogoče ugotoviti kateri, državi pripadata. Letali sta bili zavrnjeni. Nato tičita nota, da so tudi švedska letala večikrat prekršila sovjetsko mejo. epuracijo je znašalo celotno število odstavljenih in upokojenih fašistov: 7874 odstavljenih in 671 upokojenih. To število predstavlja najvišjo številko epuracije. Toda pozneje so bili skoro vsi ti upokojenci ponovno vzeti v službo, a odstavljeni so bili ponovno postavljeni na svoja mesta. V notranji upravi, ki je prav gotovo politično najbolj občutljiva, je bilo odstranjenih od skupnega števila 4500 uslužbencev samo 24 oseb. In lahko se trdi, da je bilo od 800.000 uslužbencev javne uprave odstavljenih in upokojenih samo nekaj sto fašistov«. Nat0 je Sceiba nadaljeval: ((Tisti, ki so izvršili in dokon čali epuracijo so vsi pripadniki levičarskih strank in notranji minister je bil takrat človek, ki je pripadat socialistični stranki. Na vsak način je zasluga italijanske demokracije, da je postopala na tako usmiljen način«. Nato je govoril Sceiba o neofašističnih lažeh, ki zadevajo zaprte fašiste in dejal, da ie že pred dvema letoma povedal v Turinu ob navzočnosti fašističnega poslanca Almiran teja, da je znašalo-število tedaj zaprtih fašistov samo 874, medtem ko jih je 173 čakalo na sodbo. Danes pa znaša število fašističnih zapornikov samo 375 in še ti so v zaporu samo zaradi zločinov, ki Se odlikujejo po svojem zverinstvu in krutosti v tako veliki meri, da jih ni bilo mogoče vključiti v tisto znamenito amnestijo, ki jo je proglasil Palmiro Togliatti, ko je bil pravosodni minister. Vsi drugi zaprti fašisti so bili torej izpuščeni iz zaporov bodisi zaradi amnestije, oprostitve, pomilostitve itd. Kar pa jih je ostalo zaprtih, s0 bili krivi na-vadnh zločinov. Interpelacija kvalunkvista Gianninija je zadevala štev.ilo 300.000 likvidiranih fašistov število, ki ga je objavila fašistična propaganda, potem ko je Sceiba nedavno trdil da znaša to število samo 1.732 mrtvih. Na včerajšnji nočni seji parlamenta je Sceiba ugotovil, da fašistični vMeridiano d’Jtalid"a‘^P29243. Ul. F. Severo 5 b - Tel. ^ IZLETI 13. JULIJA v Črni vrh v Bovec Ob obletnici Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo STALINOVA PRIZADEVANJA za ohranitev prijateljstva s hitlerjevsko Nemčijo lil in I i nan m Napad Hitlerjeve Nemčije je moskovske voditelje 22. junija 11)41 silno presenetil. Ni anekdota, če pravijo, da je Molotov nemškemu poslaniku P Moskvi Schulenburgu ob sporočilu, da je Nemčija v vojnem stanju s Sovjetsko zvezo, začuden dejal: «S čim smo to zaslužili». In res, Kremelj se je od 1939. leta silno trudil, na bi si pridobil prijateljstvo Nemčije. Litvinov, ki se je zavzemal za protihitlerjevsko politiko, je bil zamenjan in na njegovo mesto je stopil Molotov, ki je bil takrat tudi prea-sednik vlade. Skupno s Stalinom se je Molotov osebno raz-novarjal z nemškimi predstavniki v Moskvi, sklepal sporazume z Ribbentropom in celo *am odpotoval v Berlin k Hitlerju. Skoraj dve leti je Mo-skya hvalila Hitlerja, mu pošiljala velikanske količine su-rovin in hrane, da se je lahko Nemčija založila za vojno, z njim si delila Evropo in 'kosala male države. Vendar se je navzlic temu Hitler že dolgo pred 22. junijem 1941 pripravljal za napad na Sovjetsko zvezo. Napad je oilo že čutiti v zraku, ko v Moskvi še vedno niso verjeli n to možnost. Moskva je vero-vala v prijateljstvo s fašizmom, medtem ko je že zdavnaj izgubila vero v mednarod. nx-. delavski razred. Kako ponižujoče se je kremeljsko vodstvo klanjalo pred Hitlerjem, Piše očividec tistih zadnjih dni Pted napadom v Moškvi Hen-rV CaSsidy v svoji knjigi «Mo-skva 1941-1943», ki jo je napisal 1943. leta. torej v dobi, ko je bilo med ZDA in ZSSR najtesnejše prijateljstvo. Stalin si je osebno prizade-nal, da bi za vsako ceno ohranil prijateljstvo s Hitlerjevo Nemčijo. Ko se je aprila 1941 Poslavljal na moskovski postali japonski zunanji minister Macuoka, ki je podpisal v Moskvi pakt o nenapadanju, sta Prišla osebno na postajo tudi Stalin in Molotov. Tisti dogodek, ki je šel v anale diplomatske zgodovine, Cassidp opisuje takole: ^Prišla sta (Stalin in Molotov) nekako nerodno k skupini, ki se je pripravljala na odkod. Videlo se je, da nista vajena protokolarnih običajev Pri takšnih slovesnostih na železniških postajah. Ko je končno Stalin našel Macuoko, ga je, ne da bi kaj rekel, čvrsto stisnil za roko. Toda to še ni bilo Pse. Stalin je moral ta dan opraviti še drugo poslanstvo. Medtem ko je obšel skupino m se z vsemi rokoval, je s pogledom še nekoga iskal. Končno se mu je pogled ustavil na Polkovniku Hansu Krebsu, nemškem častniku, ki je stal P}}rno s še nekaterimi tovariši' v dolgem sivem plašiu~~Sta-hn je pristopil, uprl pogled vanj in ga dvakrat vprašal: «Nemec? Nemec.?» «Da, gospodu, je odgovoril častnik. Stalin mu je podal roko in rekel: aMi bomo ostali prijatelji». Polkovnik Krebs, ki je začasno nadomestoval vojaškega atašeja svojega poslaništva, je gledal v Stalina z razprtimi očmi. Se enkrat je pozdravil m ga sledil z začudenim pogledom... Mnogi med prisotnimi so znali ruski in so dobro slišali to Stalinovo frazo: «Mi oomo ostali prijatelji«... Večina je bila mišljenja, da je bil to vnaprej premišljen postopek. ki ni bil namenjen eni osebi, ampak državi.» Tako se je takrat ponižal Stalin pred navadnim nemškim častnikom, samo da bi si pridobil simpatij pri Hitlerju. In *• 'noja, ko so v Moskvi že začutili napetost odnosov z Nem. • }i°, je prevzel celo sam Stana predsedstvo vlade, da bi zastavil svoj osebni ugled za to, da. sc ohrani prijateljstvo * Hitlerjevo Nemčijo. Toda ”sa prizadevnost Stalina ni mopla preprečiti neizbežnega spopada Moskva, ki je do zad-hjepa trenutka upala, da se mu . izognila, je ostala nanj nepopravljena. Sovjetsko Ijud-stvo, ki so ga skoraj dve leti varaii in mu ubijali zdrav of>-cutek za nevarnost, ki mu je. 9rozUa pred fašistično Nemci. jo, je bilo presenečeno in zmedeno ob nenadnem navalu hitlerjevskih tankov in letal na njihovo deželo. Stalinova moč predvidevanja, ki je bila in je toliko opevana od moskovskih agitpropčikov in povzdigovana do skoraj božanske vsevednosti, je povsem odpovedala. Tako je bilo takrat! Toda, mar s-o se obnesla Stalinova predvidevanja po vojni? Tudi po vojni življenje ni potrdilo Stalinovih predvidevanj. Samo dva primera,- Bukareštanski napad na Jugoslavijo ni strl naših narodov in tudi korejska pustolovščina je izpodletela. Slavljeni dialektik. Stalin je brez moči. nad tokom dogodkov. In vendar je bila in je za vsakega marksista prav moč predvidevanja največja odlika, kajti sposobnost predvidevanja vedno temelji na znanstvenem odkrivanju zakonov družbenega gibanja, razvojnih družbenih teženj. Toda za to je potrebno živeti z množicami, dihati z njimi, da lahko spoznamo gibalne sile, ki jih ženejo. A tega ni sposoben duh birokrata, ki danes veruje samo še v moč svojega orožja. (Iz ((LJUDSKE PRAVICE«) Razgovor s prof. Cučkovim, ravnoteitem Državnega ansambla narodnih plesov m pesmi Makedonije Bili so časi, ko smo Slovenci vedeli o Makedoniji pravzaprav le zelo malo. V . odjeku, ki je prihajal od tam, je bilo toliko motnega, da si je bilo skoraj nemogoče ustvariti o vsem pravo predstavo. Zato se je večini odkrila Makedonija šele po vojni in to kot pravo razodetje. Tedaj smo osuplo zastrmeli nad njo in nad njenim narodom. Končno je vrgel raz sebe jekleni oklep. Z vso svojo bit-nostjo je stal pred nami, snoven in zaznaven. Zdaj ga ni rtihče več skušal oviti v meglo neprodirnosti. Krivice, ki jih je prejšnja Jugoslavija storila nad njim, je nova Jugoslavija za vselej popravila. Makedonci so tudi na zunaj spet zaživeli kot narod s svojim književnim jezikom, svojim gospodarstvom in svojo lastno kulturo. Z mogočnim zagonom so jo pričeli dvigati iz ruševin nekdanjega turškega suženjstva. Ko sem pred tremi leti potovala po Makedoniji, me je ta njihov zagon spremljal vsepovsod. In tudi sama sem ga miselno doživljala, saj je vzniknil iz njihove narodne usode, ki je bila tako podobna naši primorski in tržaški usodi. Oni so imeli narodnega junaka Goce Del-čeva, Ilijindansko vstajo, mi smo imeli Gortana, Bazovico. Oba — njihov in naš narod sta bila v trpljenju tako preizkušena. Vzdržala sta zaradi zaupanja v nepremagljivo moč lastne življenjske sile. In to sta črpala največ iz narodne pesmi, iz vseh etičnih vrednot, ki so nastale v teku stoletij. TOBAK - V državnem proračunu velike večine držav imamo danes postavko o dohodkih, ki se nanašajo na državni monopol. V monopoTsko postavko Spada sicer več artiklov široke potrošnje, toda gotovo je tobak tisti, ki prinaša državni blagajni največ dohodkov. Prvi. ki je uvedel monopol na tobak, je bil nglešk; kralj Jakob I. in kmalu za njim še francoski ali bolje artagnanski kralj Luis XIII. Od kod pa in od kdaj tobak? Prve zapiske o tobaku naletimo v knjigi «Histori'a de las Indias«, ki jo je napisal, spremljevalec Krištofa Kolumba v Ameriko, pater Bartolomej de Las Casas. Tu naletimo na odstavek, kjer pisec trdi, da so prvi belokožci naleteli na prve kadilce v dneh od 2. do 5. novembra 1492. leta. O Indijancih-kadilcih govori takole: «...siem-pre los hombres con un tizon en la mano y,ciertas yerbas para tomar sus sahumerios, que son unas yerbas secas meditas en una cierta hoja seca tam-bien a manera de moscjueto... encendido por una parte...», kar bi poslovenili takole: «moški vedno drže v rokah goreče poleno ih neke trave ža uživanje njenega vonja in ta trava je suha ter zavita v suh list enake trave v obliki svaljka ali cilindra ter na eni strani prižgana«. Ko je belokoži Evropejec prišel tako v stik z rdečekožim Indijancem, je prišel v stik tudi s tobakom, torej s prvim ((darilom«, ki nam ga nudi novi kontinent. Kmalu po tem je tobakova rastlina «prijadrala» v Evropo in najprej na španski polotok. Zanimivo je pri tem PRVO DARILO KONTINENTA NOVEGA EVROPI Evropejci kade 450 let * Angleški kralj Jakob prvi uvedel monopol - Tobak cenjen v začetku kot zdravilna rastlina - Stroge kazni za kadilce - Prve Parižanke s cigarami - Danes imajo največ kadilcev ZDA dejstvo, da je prvi njeni evropski poznavalci niso sadilj kot bodoči tobak za kajenje, ampak kot lepotno cvetico zaradi nje-, nih krasnih rdečih, rumenih ter belih cvetov. V začetku so imenovali tobak cambasadorsko cvetje« in to zaradi tega, ker je francoski ambasador na Portugalskem Nicot poslal nekaj njegovih sadik svoji bodoči kraljici Mariji de Medici. V začetku je bil tobak tudi cenjen kot zdravilna rastlina, ki je zdravila ((vsakovrstne rane. udarce, potpludbe. vnetja, gnojenja, rak ter razne podobne človeške sitnosti.« Od kod pa ime tobakovemu strupu — nikotinu? Ze prej smo omenili gospoda Nicota. ambasadorja in ker si je ta gospod prilastil prvenstvo. y tej. ((slavni .borbi« zastrupljanja Evrope, je ostalo tUd: po njem ime tobakovemu strupu — nikotinu. Kakor vsaka grda navada naleti med ljudstvom na po-snemalde ter na drugi strani na pristaše starega konservativnega življenja proti vsakim novotarijam, tako je tudi tobak naletel na najrazličnejše odzive. Na Angleškem so uvedli monopol, ki naj prepreči širjenje tobaka, podobno So ukre- Karikatura kadilk na praških ulicah iz leta 1850. nile francoske oblasti. Ponekod so bili mnogo bolj radikalni. Ze omenjeni angleški kralj Jakob ie poleg uvedbe monopola dal napisati ter razširiti posebno knjižico, v kateri ie dokazoval, da je tobak hudičevega izvora, poleg tega je dal obesiti nekega svojega državljana, ki je kljub toliki njegovi nuji proti tobaku nekako demonstrativno izdelal pipo, kakršne še danes uporabljamo. Papež Urban je bil mnogo bolj energičen: kai z dekretom od leta 1624 je skomuniciral vse duhovnike, kj bi v cerkvi njuhali tobak. Perzijski paša je bil praktičen: kadilcem je dal odrezati ustnice, da ne bi več kadili, tistim pa, ki so tobak njuhali, je dal odrezati nos. Ruski car Fe-dorovič je spremenil batinanje, k: je bilo dotlej v navadi za podobne prestopke, kar v smrtno kazen. Smrtno kazen so uvedli tudi v Turčiji, in sicer za vlade Amurada IV. Vsak užitek, ki je prepovedan. postane še bolj zaželen in ni sredstva, ki bi preprečilo nadaljnje širjenje. Podoben primer smo imeli v ZDA, kjer je bilo vsako točenje ali sploh razpečavanje alkoholnih ptjač v času «suhega režima« strogo prepovedano. In danes štejejo ZDA največ alkoholiziranih prebivalcev na svetu. Tobak je bil prepovedan in kljub temu se je razširil z neverjetno naglico. Proti njegovi uporabi so se upirali tudi razni za tedanjo «višjo» družbo ((merodajni« ljudje. Dočim so v začetku trdili, da je tobak zdravilna rastlina, so se sedaj zaganjali proti njej, da ie hudičeva trava in da do imela gotovo usodne posledice za človeštvo, «ker povzroča stalrio kihanje, ki b0 pretreslo kadilcem možgane«. V sedemnajstem stoletju pa si je končno tobak priboril vso, tudi legalno svobodo v javnosti. Ko so namreč oblasti uvidele, da je v začetku uvedena strogost iluzorna ter da ne pri-vede nikamor, so kazni ukinile ter uvedle monopol, da so s kajenjem ali bolje na račun kajenja polnili državne blagajne. Da je bila feorba tobaka za Stipulkovvskijeva karikatura o ženah-kadilcih iz 'eta 1844 v Parizu. V svoje normaln0 življenje v človeški družbi dolga in huda, nas najlaže prepriča naslednje: Vsakdo pozna suknjič, ki mu pravimo —- smoking. Smoking pomeni po angleško — kaditi. Ko je bil tobak že na pol udomačen med evropskimi ((višjimi« krogi, ni bil še udomačen med «nežnim spolom« teh krogov, nasprotno je ženskam celo smrdel ter jim bil vsestransko odvraten. Ker pa gospodje kadilci niso hotel; ostatj ves večer prikrajšani za užitek dobre cigarete, so se umaknili v posebno sobo, kadilnico. Da pa nazaj grede ne bi prinesli na obleki smradu po tobaku, so si v kadilnici oblekli posebno obleko za kajenje — smoking. Francozi Pa so se v isti dobi zadovoljili samo s posebno kadilnico — tabagie. Iz tega. kar smo doslej navedli, je razvidno, da so v začetku kadili smodke ali cigare. pipe ter da so njuhali tolčen ali zmlet tobak. Cigarete v našem smislu pa so uvedli šele pozneje, in sicer najprej v Braziliji že okoli leta 1700 in šele leta 1850 ter pozneje so tak način predelovanja tobaka začeli uvajati tudi v Evropi. V začetku so si cigarete zavijali kadilci sami, šele okoli 1880 so tudi posamezni monopoli ali pa posamezne tovarne tobačnih iz- delkov začele poteg prejšnjih cigar ter tobaka in papirčkov, prodajati kar napravljene cigarete. Kdaj pa je začela kaditi ženska? Kdo bi z vso gotovostjo mogel to ugotoviti? Imamo pi> datke, ki govore, da so že okoli leta 1850 živele »emancipirane« ženske, ki so si kar na ulici ali v javnem -lokalu prižgale cigaro in to kljub zgražanju sta-rokopitnežev ter posmehovanju otrok. Karikature iz one dobe nam tudi kažejo ženske, ki kadijo celo v postelji. Gotovo pa je, da je ženska, ki se je v začetku -tega -stoletja pojavila v javnem lokalu s cigareto v ustih, vzbujala zgražanje javnosti. Kakor si je pa tobak priboril «svobodo» pri svojih oboževalcih moškega spola, tako si je kmalu zagotovil popolno svobodo tud: pri ženskah v kaj kratkem času. Danes je kajenje pri ženskah tako normalno, da nihče tega niti ne opazi in vendar je šele pred tridesetimi leti povzročila neverjeten ((škandal« tedanja grška princesa Marina, ko se je pojavila na ulici s cigareto v ustih. Koliko pa pokadi človeštvo na leto? Predvsem se to »e more popolnoma točno preračunati, ker je mnogo pokrajin ter dežel, kjer tobak negujejo ter Razstava slovenske nižje i ■ ■ v je pokazala izredno iznajdljivost in sposobnost šolnikov in mladine času vojne je ta človeška šibkost prišla posebno do izraza, ko si je marsikdo odtrgal od ust že tako skromno odmerjeno količino kruha, da je na «črni borzi« kupil tobak ali cigarete. V koncentracijskih taboriščih je ta slabost marsikoga privedla tudi v grob. Jean Nicot (darovalec tobaka, kct lepotne rastline), po katerem nosi tobakov strup ime — nikotin. stva, ki si jih starši pritrgajo od ust. Tu se ne razodeva le ljubezen do otrok, temveč tudi razumevanje za šolo, za nien slbvenSki,r!lnlh ™stav, ki jih ključtef, \ s,°,l€ Prlreia.io ob za- Vo Po .ga leta- ie S°to- vsžnejša ra«t’n kak«vosti naj-kovni inri,? . ava na nizu stro-hUJe m‘tr1)ski šoli v Roja-vod tega tim, nat"v^čji učni za- niočnejšl 'ffitiS‘evil{no »£ 1946 leta ,‘-stan6vljen je bil stalrin tedaj številčno leto ie » 5* j • Letošnje šolsko jakov ; obiskovalo 380 di-Pač doJm- kinh T° dejstvo ko n,? , zgovorno govori, ka-s>a “»KM potreben in kako m sT a notl-i° starši sami. Pač . čudno, saj je dijaštvo. ki od-v 1!, "teSa v razno obit, posod dobro sprejeto. S seboj mž, ,s? Precejšnjo količino z»a-ttk' , seže daleč fiez osnovne 'melje, potrebne za nadalmji strokovni pouk. To kljub tern da je dijaštvo prikrajšano a primerne odgovarjajoče priv - dre in utesnjeno v dve zasilni delavnici. Prirejeni sta iz dela hodnika. Ker je prostor premajhen, se mora število učnih ll' ..določenih za ročna dela, skrčiti na polovico. Dijaki prihajajo v delavnico tako rektč v dveh izmenah. In vendar, kakšne presenetljive izdelke so ustvarili! Nehote se človek vpraša, koliko domislekov bi še bilo, če bi imeli za d«lo ustrezne prostore in primerno dotacijo. Sto trideset tisoč lir, namenjenih za potrebni mate vidiš tudi projekcn* za stavbe rial. je skoro toliko kot me. Za-, razne primože. Miuče umetni to je tudi naravno, da ogromni izdelana vrata, »,-adnjo mostu Primanjkljaj nadomeščajo sred-1 in mnoaih drugih predmetov s vzgojni in učni uspeh. Ta gesta ie seveda vseskozi nlementla. Toda ne le starši, katerih mladina se šola na tem zavodu, vsa naša tržaška skupnost ima v neki meri korist od tega da sn učni uspehi čim večji. Zato nikakor ni prav. da je dotacija lako smešno nizka in morajo starši iz svojega prispevati za učni material. Tudi .v tem ie velika in občutna krivica, storjena vsemu slovenskemu življu, zlasti pa naši marljivi m nadar Ijeni mladini. Pa poglejmo za trenutek v njihove razrede, ki so se v teh dneh spremenili v okusno pn-rejene razstavne prostore, iudi ti so ločeni po razredih m po izdelkih fantov in deklet, tako imamo pri prvih v prvim razredu surovo obdelovanje železa in lesa; v drugem že Lene lesene in kovinsk? izdelke; obešalnike, pručice. mize. satu-Ije. dele kuhinjske opreme, ključe. kladiva; v tretjem ze precizno izdelavo v lesu in kovini: dele pohištva, šatnlie. mize z intarzijami, tračno žaeo, cirku-larko. ledenico ze kuhinjo in vrsto kovinskega -M-odia, Vse to spremljajo na stenah odgovarjajoče slike in »kiee. Meri temi vid" katerimi se neopazno srečujemo v vsakdanjem življenju. Dekleta prično v prvem razredu s pletenjem in kvačkanjem in nadaljujejo z vezenjem v najrazličnejših vbodih. Pouk je smotrno usmerjen in tako se vse to na razstavi odraža v številnih predmetih, ki so jih piav lično izgotovile za vsakdanjo rabo. Tu je vse polno jopic, čepic. prtov in prtičev, s katerimi bi se lahko ponašala marsikatera izložba na Korzu. v drugem razredu jzgotavljajo ze večje stvari. Po mizah lezi na kupe vezenega osebnega in posteljnega perila. In mlada vezilja se ne zaveda, da se je pri tem naučila najrazličnejših vbodov, ki jih bo lahko k.er koli posamezno uporabila. Namesto nekdanje dolgočasne, vo-janice se na rjuhah, blazinah ir drugem perilu združujejo harmonično lepoto. Pa tud' šivalni stroj že spretno uporabljajo. Tiste, ki so zmogle denar 7a nakup blaga, so si ce*° ze letne oblekce same sešite. /slast' pa se odlikujejo izdelki deklet iz tretjega —. najvišjega razreda Prikazujejo najrazličnejše zvrsti ženskega ročnega dela in marsikateri izdelek predstavlja za Trst prav0 presenečenje. Tako pasovi, izvezeni v tkaiskem vbodu, tkaniče re nogavice in ostanki raziic-lle in njene mladine, nega blaga za popolnoma novo. Za velik del te mladine bi doma izdelano tkanino. Vzorci j re šolanje s tretjim — naiviš za vezenje so vzeti \z bogastva jugoslovanske narodne ornamentike. In to ne le mehanično. temveč s poglabljanjem v stilne in barvne posebnosti. Za vsak izdelek so morale same napraviti poprej osnutek na papir po svojih lastnih zamislih. Razumljivo je, da sta morala pomagati roka in nasvet profesorice čez težave ali napotek in začetek sta tu. Okus za lepoto se ostri. Mlada vezilja se zdi. da ne bo za vzorec nikoli v zadregi. Ve n. pr., kakšne lepe kreacije se dado ustvariti po motivih iz kranjskih kožuhov in kako učinkovite so šele na tankem, prosojnem blagu. V tretjem razredu pa se učijo dekleta tudi kuharske umetnosti: Na ta oddelek v razstavnem prostoru sp še prav posebni ponosne. Skoda je le, da je njihova učna kuhinja tako majh na. sicer bi se še drugače iz kazale. Tudi tu zadevamo na vprašanje dotacije. Zato je tudi kuhinja morala zrasti tako rekoč iz nič. V prvem letu so dijaki napravili štedilnik, v drugem letu umivalnico, v tretjem mizo in stole, v četrtem led nico. To so izgotovili iz starin parketov in deščic. Svojemu aznih šalov, tkaničenjp j namenu pa bo le prav dob jim razredom ne smelo zaključiti. Morala bi v višjo industrijsko šolo. katere pa Slovenci v Trstu nimamo. Toda število diiaštva na nižji industrijski šoli v Rojanu, vključno s številom dijaštva na šolah istega tipa na našem podeželju, tvori trdno osnovo za višjo industrijsko šolo v mestu. Do te šole moramo priti, ker naša nadarjena in vedoželjna mladina ne sme ostati, kot je do sedaj ostala, le na pol pota. Dalje mora. in po nadarjenosti in možnosti tudi na univerzo in v razne inženirske stroKP. To je boj za našo kulturno rast, boj za naš kruh, ki naj ustreza možnostim in razvoju tržaškega gospodarstva. Doslej je bilo, da je odpadel del na našega slovenskega človeka le najslabsi delež. V največ primerih še pomisliti ni mogel na količkaj boljšega. Sole mu odpirajo še tako trdno zapahnjena vrata. Zato je naša zahteva po šoUii upravičena in prirodna. Saj srno tu doma. Saj hočemo le to, da bomo v lastnem domu bolje živeli. K skupnemu napredku hočemo prispevati s svojimi domisleki, s svojo umsko darovi-tosljo. Da pa ta ni majhna tudi uporabljajo brez vsakega vmešavanja država. Imamo pa še države, kjer tobak ne spada med artikle državnega monopola, kjer je vsa proizvodnja ter tudi razpečavanje v privatnih rokah, in tu je nemogoča točnejša kontrola ali nadzor. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa računajo, da znaša letna proizvodnja tobaka približno 36 milijonov stotov. Ce ves ta tobak spremenimo v cigarete ter ga razdelimo med vse prebivalce naše zemeljske oble, bi prišlo na posameznega človeka okoli 180 cigaret. Videti ie malo! Toda če pomislimo na one, ki ne kadijo ter na vse otroke ter mnoge starčke, ki ne kadijo zaradi svoje starosti, je ta številka dokaj visoka. Kdo pa kadi največ? Po statističnih podatkih kadijo največ Amerikanci, in sicer so na prvem mestu ZDA ter Kanada, ki daleč prekašajo vse ostale države. V sosedni republiki Italiji pride na vsakega državljana okoli osem sto gramov tobaka, kar pomeni osem sto cigaret. Zanimivo je pa to. da Turki ne kadijo več «kot Turki«, ker pride pri njih povprečno na posameznega prebivalca le okoli pet sto cigaret na leto. Ali je cigareta, oziroma tobak zdravju škodljiv ali ne? Mnenja zdravnikov so o tem zelo različna. Gotovo je eno: tobak vsebuje nikotin, ki je strup in vsak strup je v večjih in čezmernih količinah škodljiv, zato je tudi čezmerno uživanje tobaka škodljivo. Kda> Presadili so srce Da so začeli v medicini delati čudeže, oziroma vsaj dokaj čudne posege, je znano, toda če gremo po tej poti dalje, bodo v kratkem napravili novega človeka iz kosov ali ostankov drugih. Ce bo na primer nekdo umrl zaradi srčne kapi, bodo vsi ostali deli tega pokojnika, ki mu je srce odpovedalo, uporabljivi ter se bodo dali presaditi na druge podobne siromake, katerim so odpovedali drugi organi. Citali smo že, da zamenjajo danes kosti ter presadijo kos kosti s človeka na človeka, presadijo celo kos krvne žile. presadijo kos kože. zamenjajo kri iz človeka v Človeka, kakor v garaži, ko izpraznijo iz avta staro olje ter nalijejo novo Na medicinsko - kirurškem kongresu v S. Franciscu je neki kirurg poročal o povsem uspeli operaciji -• transplantaciji — srca. Toda pri tem moramo pripomniti, da so ta težek kirurški poseg poizkusili na psu. Poseg je popolnoma uspel. Toda na isti konferenci so poročali o podobnih uspehih tudi pri transplantaciji pljuč. Te uspele posege so izvršili v Chicagu. Ker smo že pri kirurških uspehih, hočemo omeniti še enega. V sapniku imamo tako imenovane glasilke, ki nam omogočajo izvajanje glasu, t. j. govorjenje, petje in podobno. Ce so iz katerega koli razloga odstranili komu glasilke, mu lahko ponovno z operacijskim posegom ((napravijo« na koncu sapnika neke gube, ki mu po daljši in vztrajni vaji dokaj zadovoljivo nadomestu-jejo glasilke. * sc * Makedonci so prodrli najgloblje v ta svet. Makedonija je bila nekoč sestavni del bizantinske države. Postala je zibelka slovanske književnosti. Po svojem povratku iz Velikomorav-ske države so tu delovali Ciril-Metodovi učenci. Klement in Naum sta osnovala ob Ohridskem jezeni nekako srednjeveško univerzo. Pozneje je turški bič sicer presekal to silno kulturno rast ali spomin nanjo je ostal. Iz roda v rod se je ohranjal po starih cerkvah in samostanih in krepil narodno zavest. Zato je tudi v Makedoncih toliko ponosa na svoj narod in toliko neizčrpne domovinske ljubezni. Po večini se je tudi le iz nje rodila vsa makedonska narodna pesem, ki je jpo svoji vsebini globoko razmišljujoča, težka in stvarna, prava podoba mračne resničnosti in vležane bolečine. In tako je tudi tam, kjer jo je narod prelil v ritmiko gibov, da bi tudi preko nje izpovedal svojo stoletno bol in svoje stoletno hrepenenje po svobodi. Da pronikneš v njeno vsebino in značaj, ne moreš mimo suženjskih let makedonskega naroda. V njem je ključ do razumevanja. Dasi nam podobnost usode potiska ta ključ v roke, sem imela pri prvem nastopu makedonskega ansambla občutek, da je nas, živahne Tržačane, zaradi svoje razgibanosti bolj ogrel zagrebški državni ansambel. To mi je dalo povod, da sem stopila do prof. Cučkova in ga prosila za kratek razgovor. Prof. Mane Čučkov je ravnatelj Makedonskega državnega ansambla. Vsi člani folklorne skupine mu pravijo oče in tak je v resnici njegov odnos do njih. Ne le tovariški, temveč prav očetovski in tak ostane tudi takrat, ko je razgovor o njih. To dejstvo in pa moje potovanje j>o Makedoniji, sta pripomogli, da sva bila takoj v jedru stvari. «Da je folklorna umetnost odraz celotnega življenja v ogler dalu naše zgodovine«, je pričel prof. Čučkov, «zato tudj razumete, da so v njej močni vplivi bizantinske kulture. Pozna se tudi, da so v srednjem veku skozi Makedonijo peljale poti iz Zapadne Evrope v Prednjo Azijo Vendar so prav zaradi posebnih zgodovinskih prilik pri nas klasična tla folklorne umetnosti. Iz istih zgodovinskih vzrokov so tla tudj ostala nedotaknjena. Tako se nam je tudi folklorni material ohranil in ie v njem ostala čista etniška barvitost. K tej barvitosti spada tudi originalna ritmika in metrika s subtilnimi ritmičnimi gibi, k: dajo plesu posebno elastičnost, Melodijska oblika je veči Prof, Mame Cuckov v Francijo in Anglijo. V Parizu smo imeli koncert v zgradbi UNESCO, v Londonu v teatru «Scala». Zelo velike uspehe smo imeli tudi v manjših angleških mestih, kjer živijo rudarji. T; so se posebno zanimali za naše delavske svete, za življenje in ureditvijo v Jugoslaviji.« Tu je pomolčal, kot da se je nenadoma domislil drugega vprašanja in išče zveze z njimi «Pred prihodom smo bili v Grčiji«, je nato rekel, »Bili smo v Atenah, Solunu in Pireju. Tam se je zbralo na trgu okoli šestdeset tisoč ljudi. V našem plesu je pač dih klasike, dih antike, pomešan s staro orientalsko in balkansko motiviko; ki jo je naš narod v sebi predelal in oblikoval po svoji podobi. Pri posameznih plesih je mnogokrat potrebno šele razporediti koreografske figure po njihovi medsebojni logični povezanosti. To na ta način, da pride do veljave čim večja stilna gracioznost in se ples konča v čim višjem umetniškem nivoju. Pri tem pa se seveda ne dotikata vsebina in oblika plesa. Poišče se samo njegova prava umetniška koncepcija. Tako same ob sebi odpadejo figure, ki se ponavljajo in ostane samo to, kar je najboljšega. Razumljivo je, da igla tudi fantazija pri, tem svojo vlogo, a drži- se strogo narodne koreografije. V časovni dinamiki je mnogo stvari izginilo. Ni jih več, aramijski ples je n. pr. znal še samo neki starček v Velesu. Taki plesi kot je n. pr. prav aramijski ples, imajo v sebi tudi mnogo simbolike, kot odraz borbe s Turki in raznimi albanskimi plemeni.« Po tem razgovoru sta me še prav posebno zanimali značaj in ustroj samega ansambla. Tako sem zvedela od prof. Cučko- Za lov na kite imamo posebne ladje. Moderne ladje te vrste imajo urejeno v trupu kar celo tovarno in klavnico. Največja ladja na svetu take vrste je argentinska ladja «Juan Peron«, ki je 202 m dolga, 24,34 m široka ter lahko nosi do 27.000 ton. Ladja je opremljena za lov ter za vsa predelovanja olja ter njegovih derivatov. del v asimetričnem tonu in ne va marsikaj prav zanimivega gre po pravilih zapadnoevrop-ske harmonije. Od tu bogastvo harmonije in obilje tonov, ki jih lahko izvabljajo te naiodna glasbila, kot gojde, šupeljka, ga-duljka in druga.« «Pa ste že proučili vso to folklorno bogastvo? Ali mu pri koreografiji ne spreminjate oblike in Ostane vse tako, kot je bila prvotna zamisel?« sem mu segla v besedo. «Vidite, to je pa tako. — Pa naj vam odgovorim najprej na prv0 vprašanje. Niti desetine naše folklore nismo še proučili. Ansambel deluje komaj dobra tri leta. Do njegove zamisli je prišlo v nastopih različnih folklornih skupin ob festivalih. V začetku pa je moral prebroditi mnoge težave, ker ni nihče razumel njegovega značaja in njegove resnosti, Sele po šestih mesecih je imel osem članov, po osmih mesecih pa prvi koncert v Skopju. Skopje pa je znano, kako kritično gleda na umetnost. Kdor tam uspe, mu je nadaljnji uspeh zagotovljen. Ko so torej videli, da gre za resno ■stvar, so pričeli gledati drugače. Ljudje so imeli zaupanje in kmalu smo imeli potrebno število članov. Po- štirih, petih koncertih smo že šli na turnejo Ansambel je državna ustanova in njegovi člani državni nameščenci z rednimi mesečnimi dohodki. Dnevno imajo po pes ur pouka. Večina tega časa je za proučevanje raznih plesnih elementov in njihovih sestavin. V ostalem času študirajo tuje jezike. Vsaj enega mora poznati vsak član ansambla. Bogastvo makedonske folklore in obilje njihovih narodnih noš naj ponese v svet tisto lepoto, ki je dolga stoletja bila zaprta v mejah zasužnjene domovine, da je vedel zanjo le malokdo. Ansambel ima v načrtu potovanje po Zapadni Nemčiji, Avstriji, Norveški in Švedski. Tudi o Ameriki, kjer živi okoli štiri sto nekdanjih makedonskih izseljencev — pe-čalbarov, se govori. «Tu pri vas v Trstu pa se moja družina počuti kot doma«, se je na koncu najinega pomenka nasmejal prof. Čučkov. Spet sem morala pomisliti na vso nekdanjo grenko usodo makedonskega naroda. »Saj je tudi razumljivo«, sem pripomnila. In nič razen tega nisem rekla. Dovolj so videli, kako je z nami tržaškimi Slovenci. Vsaka nadaljnja beseda bi bila odveč. MARA SAMSA so dokaz učni uspehi naše mla- pj-eide človek to mero, je od- ! .j;... t lrn. I sriert«^ Irnnctit nf‘ i ta nr>sam?7- biasa na meter m celo dvojno j služila. Mnogo več kot to pa j" j dine tam. kjer se ji nudi ko-lvisno od konstitucije p osam :-7 i *' • • j vreden domislek sam po seoi. j ličkaj možnosti; Njena skoraj j n;ka. Za. pa je človek /elo po-j V njem se izraža vitalnost na- soglasna želja je nadaljevati s gosto prešibak, da bi si v tem ?e nižje industrijske srednje šo-1 pričetim študijem. a — a. I škodljivem uživanju ukazal. V tkaničenje. Dekleta so s? or tem naučila, kako spretno 'n koristno se dado uporabiti sta- V Jugoslaviji, kjer po pisanju reakcionarnih listov v raznih državah, posebno v Italiji, *»ko preganjajo vero, so bile za Telovo procesije. Gornja slika nam prikazuje procesijo v Lavram, Povelj- & . I/ Q r L I r Vremenska napoved za danes: Vlil IV11 Lepo vreme 2 rahlim vetrom. * * i LI T I L. — 'temperatura brez spre- membe. — Včerajšnja naj-visja temperatura v Trstu je dosegla 26.4 stopini- najnižja 17.3 stopinj. STRAN 4 -ADNJA POROČttA 25. JUNIJA 1952 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00: Poje slovenski vokalni kvintet. — Trst II.: 13.00: Koncert sopranistke Rožice Kozem. 13.15: Grieg: Koncert v a-molu op. 16. 21.20: Berlioz: Reverie et eaprice, romanca za violino in orkester. — Trst I.: 11.00: Komorna glasba. — Slovenija: 13.15: Slovenske narodne. 20.30: Arch Obeler: Polet v temo (slušna igra). .............................................. j...............................——........................... Bombardiranje hidrocentral na reki Jalu je razburilo angleško opozicijo Pet sto zavezniških letal je popolnoma uničilo več hidroelektričnih central v bližini mandzurske meje - Zaskrbljeni laburisti zahtevajo takojšnjo razpravo o tem dogodku PAN MUN JOM, 24. — Severnokorejski delegati so danes posvarili zaveznike zaradi nadaljevanja izbire vojnih ujet Jiikov na otoku Kojedo. Obtožili so OZN, da se upira nadaljevanju pogajanj in da skuša pridržati vojne ujetnike ter krši s tem ženevske dogovore General Harrison je odvrnil, da je ravnanje OZN popolnoma na mestu in je znova predlagal naj bi se pogajanja odložila. Toda Severnokorejci so vztrajali na tem, da se pogajanja nadaljujejo in tako bo prihodnja seja jutri dopoldne. Glasnik ameriških letalskih s-il je izjavil, da je 500 zavezniških bombnikov uničilo včeraj pet hidroelektričnih central na reki Jalu. Pri tem so zavezniki izgubili pet letal. Zaradi včerajšnjega napada nad reko Jalu 'bodo ostala obširna področja Mandžurije in Severne Koreje brez električne struje. Novica o zračnem bombardiranju električnih central na reki Jalu je dala povod ostri debati v angleški spodnji zbornici. Na več vprašanj laburističnih poslancev je ministrski predsednik Churchill odvrnil, da gre politika poveljstva OZN za tem, da hi omejila vojno na korejsko ozemlje. Zračni napadi pa imajo namen, zmanjšati borbeno moč sovražnika. To še ne pomeni razširjenja operacij in doslej, je zatrdil ministrski predsednik, se politika v zvezi z vojno na Koreji, v kolikor to zadeva angleško vlado, ni niti najmanj spremenila. Potem ko je bivši minister Bevan zahteval resno proučitev posledic, ki bi jih lahko imela ta neodgovorna akcija na svetovni mir, je Churchill odvrnil: »Porušene električne centrale so v dobršni meri prispevale k vojnim naporom nasprotnika na Koreji. Zalagale so z električno energijo letališča, od koder so se dvigala severnokorejska letala. Zdi se mi potemtakem, da spadajo neposredno v delovno področje vrhovnega poveljstva OZN». Poslanec Sylverman je potem podčrtal, da je bil napad izveden prav v času, ko loči pogajajoče se v Pan Mun Jomu samo še vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov in da ‘bi torej te operacije lahko podaljšale sovražnosti. Sylverman je vpra šal tudi, v koliko je bil o tem poučen lord Alexander. Besedo je povzel tudi laburistični voditelj Attlee in spomnil Churchilla, da so se za časa njegove vlade vodila pogajanja med Anglijo in Ameriko vsakokrat, ko so dogodki političnega značaja zadeli ob namene vojaškega značaja. Attleeju je Churchill odgovoril: «Znašli smo se v zelo težkem in občutljivem položaju, ker smo zaostali pri nadaljevanju vojnih operacij na Koreji, medtem ko so se vlekla mirovna pogajanja. Ker pa je Attlee vztrajal na tem, naj bi se ostala parlamentarna dela odložila in naj bi se začelo takoj razpravljati o korejskem vprašanju, je Churchill končno obljubil, da se bo to zgodilo v kratkem. «Vlada nima namena ogniti se razpravi o tem vprašanju«, je dejal, «toda do tega bo lahko prišlo, ko se bo vrnil lord Alexander». V političnih krogih so mnenja, da bo do razprave prišlo morda že jutri, ko se bo vrnil v Anglijo obrambni minister Alexander. Iz Washingtona poročajo, da Je angleški obrambni minister iord Alexander obiskal danes v Beli hiši predsednika Trumana. Obisk je trajal okrog 30 minut. Ob zaključku sestanka je Alexander izjavi] novinarjem, da sploh ni bil obveščen o odločitvi poveljstva Združenih narodov glede bombardiranja hidroelektričnih naprav v Severni Koreji. Alexander je poudaril, da med njegovim biva-v in na Koreji ga nihče ni opozori] na te name- ne poveljstva OZN in da tudi ne ve, ali je bila o tem v naprej obveščena angleška vlada. Vsekakor pa je Alexander poudaril, da nima nič proti bombardiranju hidroelektričnih central na reki Jalu, ker so predstavljale vojaške objekte. Kratko uradno poročilo v zvezi z razgovori med Alexandrom in predstavniki ameriške vlade pravi, da je bil na sestanku vsestransko proučen korejski položaj in možnost zaključka pogajanj o premirju. Obenem je bila podčrtana važnost ureditve in utrditve političnega položaja na Južni Koreji. Poročilo se zaključuje z zagotovitvijo, da so bili razgovori za obe strani zelo koristni. Pri razgovorih s Trumanom bil navzoč tudi predsednik odbora poveljnikov glavnega stana ZDA general Bradley, ki je ob zaključku razgovora izjavil novinarjem, da ne more ugotoviti, zakaj hi visok angleški častnik ne mogel biti dodeljen poveljniku zavezniških sil na Koreji generalu Clarku. Ko ga je eden izmed novinarjev vpra šal, dali bi visok angleški čast-nk lahko postal podpoveljnik glavnega stana generala Clarka, je Bradley odvrnil: «Ne vidim, kaj bi temu lahko nasprotova-•lo», pri tem je pokazal s prstom na Alexandra in dodal: «On je imel v pretekli vojni v Afriki ameriškega podpoveljnika«. Iz Tokia javljajo, da so zavezniška letala danes ponovno bombardirala električne centrale na reki Jalu. Po informacijah glavnega stana pete zračne sile so številne skupine lovcev in bombnikov letele nad včeraj napadenimi hidrocentralami. Letalci so izjavili, da so ti objekti v plamenih. Zaradi bombardiranja električne centrale v Suhiju je bila prizadeta tudi radiopostaja v Piongjangu. Po deveti uri danes zvečer njenih oddaj v Tokiu sploh ni bilo slišati. Doslej niti radio Peking niti radio Piongjang nista omenila porušenja električnih central na Severni Koreji. Bivši japonski predsednik hidroelektrične družbe na reki Jalu je povedal danes nekaj podrobnosti o bombardiranih napravah. Dejal je, da predstavljajo te elektrarne skoraj ^ polovico proizvodnje električne energije v Mandžuriji in prvenstveni vir električne energije za težko in vojno industrijo v tej deželi. Proizvajale s 600.000 kilovatov, porazdeljenih na polovico med Korejo in Mandžurijo. Ob drugi obletnici korejske vojne je general Clark naslovil na čete poslanico, v kateri je rečeno: «Zeleli bi, da bi prišlo do premirja med razgovori na mirovni konferenci. V kolikor pa ima sovražnik drugačne namene in bi skušal obnoviti krvave borbe iz leta 1950 in 1952, stvo OZN in osma armada imajo svoje izkušnje v borbi in so okrepljene s prispevki južno-korejske republike, ki je vstala v nov0 življenje«. K z kor znano, so na ctoku Kojedc zavezniki premestili severnokorejske ujetnike iz velikih sektorjev v manjše ograde. Na sliki vidimo, kako je izgledal 76 sektor, potem ko so bili od tu ujetniki odpeljani in barake podrte. Britanski atleti v Helsinkih maloštevilni-vendar dobri LONDON, 24. — Velika Britanija bo poslala na olimpijado Helsinki lahkoatletsko moštvo, sestavljeno iz 49 moških in 16 deklet. Število je zelo nizko in so strokovnjaki z njim nezadovoljni. Vendar nihče od «velikih» ni bil izpuščen in je moštvo zelo homogeno. Pri sestavi reprezentance so se opirali predvsem na rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci na prvenstvu Amateur Athletic Associaticn, ki je bilo pretekli teden. Mnogi tedaj niso dosegli svojih običajnih rezultatov in ostali bod0 doma. Trenerji so si edini v tem, da kdor zataji zaradi nervoze na državnem prvenstvu, bo tudi na olimpijskih igrah. Važno je, da ni ostal izven moštva nihče od tistih, k; so dokazali sposobnosti. Velika Britanija ne bo imela svojih tekmovalcev edino v skcku v daljavo in troskoku za moške ter metu krogle za ženske. Vsi izbrani tekmovalci bodo morali poslati potrdila, da so trenutno v polni fizični kondiciji in nepoškodovani. Edino večje presenečenje predstavlja Alan Paterson, skakač v višino. Biva v Kanadi, kjer je nedavno skočil 192,5 cm. Sporočil je v London, da bi rad nastopil v Helsinkih in so mu ugodili. Največ j a upanja polagajo na: Mc Donald Bailey, imenovan «blisk iz Trinidata«, Roger Ban-nister, Bil Nankeville, Chris Chataway, John Disley, Jim Pe-ters, Roland LIardy in Sheila Lerwill. Seznam mqških tekmovalcev: 100 metrov: E m manu el McDonald Bailey, Alan Lillington, Bill Jack. 200 metrov: McDo- nald Bailey, Brian Shentcn, Nick Stacey. 400 metrov: Alan Dick, Terry Higgins. Leslie Le-wis. 800 metrov: Frank Evans, Albert W«bster, Charles White. 1.500 metrov: Roger Bannister, Len Eyre, Bill Nankaville. 5.000 metrov: Chris Chataway, Alan Parker, Gordon pirie. 110 m ovire: Peter Hildreth, Jack Parker. 400 m ovire: Angus Scott, Harry Whittle, D. Gracie. 3 000 ovire: Chris BrasKer, John Di-sley. Maratonski tek: Stan Cox, Jim Peters, Geoff Iden. 4x100 McDonald Badley, Jack Grego ry, Jack, Lillington, Shenton, Stacey. 4x400 AlanDick, Frank Evans, Gracie, Higgins, Lewis, Scott, Stacey,’ Webster. 10.000 m hoja: Lil Allen, Roland Har-d'y, George Coleman. 10.000 m: Fred Norris, Gordbp Pirie, Frank Sando. 50 km hoja: Rex e Harold Whitlock, Donald Tunbridge. Skok v višino: Alan Paterson, Ron Pavitt, Peter Wells. Skok ob palici: Geoff El-liot, Tim Anderson. Krogla: John Savidge, John Giles. Disk: Mark Pharach. Kladivo: peter AIlday, Duncan Clark, E. Douglas. Kopje: Michael Denley, R. D. W. Miller. Deseteroboj: Geoff Elliott, MC DONALD BAILEY je glavno orožje Velike Britanije v lahki atletiki na olimpijskih igrah. Boril se bo za zlato kolaj-» no v teku na 100 in 200 metrov. NA NAJVEČJI KOLESARSKI DIRKI SVETA 124 TEKMOVALCEV IN 332 NOVINARJEV Danes zjutraj v Brestu start „Tour de France” Favorit je Coppi. Tekmovanje okrnjeno zaradi odsotnosti Kobleta, Bobeta in Kueblerja BREST, 24. — Brest ima že | Bernarda Riuza, ki je lansko Moške dvojice in ženske so nastopili v Wimbledonu WIMBLEDON. 24. — Nobe- ne gneče danes v Wimbledonu. Dvanajst tisoč prostorov na glavnih! tribunah je bilo zasedenih, na stojiščih pa je bilo nekaj praznega. Igrali so prvo kolo ženskega turnirja. Posebnih presenečenj ni bilo, V izr redni formi je bila Louise Brough, 17-letnp «Mo» Maureen Connolly pa je kljub poškodbi na rami zlahka odpravila svo. jo nasprotnico. Težje bo zanjo v prihodmjh kolih in njem trener je izjavil, da jte «Mo» še mlada in bo še igrala v Wim:bl>2doniu. S tem je hotel reči, da tokrat zanjo ne bo uspeha. Igrali so tudi prve igre moških parov: nekaj rezultatov: Rolando Del Bello—Matouš : Viera—Satler (Brazilija) 6-2, 6-4, 4-6, 6-3. Mottrami—Paish : Rose—Don Candy (Avstralija) 6-0, 3-6, 6-3, 6-4! Angleža sta v zavidljivi formi. Mc Gregor-Sedgman : Brichant—Washer (Belgja) 6-0, 6-1, 6-1. Za favorite turnirja lahka telovadba za dobro prebavo. Johanssonn-Rohlsson : Palada-Petrovič 6-1, 8-6, 12-10. Odpor Jugoslovanov šele y drugem in tretjem nizu. Ayre (Avstralija)—Richardson (ZDA) ; Huber—Reidl (Avstrija) 2-6, 7.5, 17-15, 7-5. Dvoboj je trajal tri ure. Patiiy (ZDA). Drobny (Egipt) ; Cenepele-Merlo 6-1, 6-4, 6-4, Ne Drobny ne Patty nista dala vse iz se-be. Bueholz-Hermann (Nemčija) ; Branovič-Mitič 6-4, 6-3,6-2. MILAN, 24. — Nogometna enajsterica Milan je odpotovala na gostovanje po Švedski, dva dni kozmopolitski lice. Velika francoska vojaška luka, obnovljena po strahotah vojne, je za nekaj ur zadobila s prisotnostjo karavane Toura svojo nekdanjo živahnost, čeprav ne hodijo po ulicah več mornarji, temveč novinarji švicarske, španske, holandske, .italijanske in seveda francoske narodnosti. Pri tradicionalnem obredu pred dirkami, kontrolo tekmovalcev in koles, običajna slika. Številne glave se vidijo izza ograje in obilno ploskanje naznanja prihod znanega dirkača. Občinstvo ploska tekmovalcem ne glede na narodnost. Številna reklamna kolona je spremenila celo mesto v en velik bazar. Sonce je obilno udeleženo pri tem prazniku in daje veselejši okvir monotono sivim hišam, od katerih so mnoge še v gradnji. Med spremljevalci prevladujejo še vedno pogovori o Ko-bletu. Vendar je splošno mnenje, da Bobetova in Kobletova odsotnost Toru ne bo odvzela vse privlačnosti. Glavni favorit je Fausto Coppi, ki lahko računa na zveste pomagače kot sta Milano m Carrea. Prav tako je izven dvoma, da sloga v italijanskem taboru visi na tanki niti in da ugodno priložnost, da bi še en-bo Bartali znal zagrabiti ugodno priložnost, da bi še enkrat občutil slast uspeha. Konkurenca med Italijani bi lahko pomagala ostalim, katerih upanja pa so zelo, zelo šibka. V prvi vrsti teh nasprotnikov opazimo oba Francoza Ge-minianija in Robiča, potem Belgijca Ockersa Van Steen-bergena, Holandca Van Esta, ki je na nekaj dirkah (Bcrdeaux-Pariz in «Po Holandski») dokazal velik napredek in Spanca leto doživel na Touru velik uspeh. To je tudi vse. Švicarskomoštvo bo vodil Huber, neznani služabnik Kobleta. ’ Luksemburžani so skupno z Avstralci sestavili moštvo brez velikih upanj in želja. Dirka se začne jutri zjuraj. Proga je dolga 4807 km, razdeljenih v 23 etap, od katerih bosta dve in sicer: Metz - Nancy <59 km) ter Clermont Ferrand-Vichy (63 km), na kronometer. Predvidena sta samo dva počitka. Tour bo trikrat zapustil domovih o: prvič v Belgijo z etapo, ki bo imela cilj v Na-murju, v Švico z etapo v Lou-sanne ter v Italijo z etapo v Sestriere. Cilj dirke bo kot obi. I čajno v Parizu vendar ne v nedeljo (kot vse do letos), marveč v soboto. Tekmovalcev bo 124. Razdeljeni so v sedem državnih moštev: Švica, Belgija, Italija, Francija, Holandska. Španija, Luksemburg, Avstralija ter šest francoskih regionalnih ekip, v katerih bedo po besedah, «cee-ta» Goddeta preizkušali mlade francoske vozače, iz katerih bi jutri lahko zrasli novi Bobeti. Regionalne ekipe: jugozahodna, severozahodna, zahodna, pariška, severna in severnoafriška. Dirki bo sledilo 332 novinarjev in fotoreporterjev iz vseh evropskih dežel, največ iz Francije m Italije. O tem je bilo že mnogo šal, vendar bo kmalu resnično: dirkači bodo le še nepotreben balast novinarjem na izletu in reklamfnm alegončmm vozilom. Treba bi jih bilo odpraviti. glavni in edini favorit letošnje dirke «Po Francijiu Mosadekov povratek v Teheran S solzami v očeh mimo tisoč-glave množice. TEHERAN, 24. — Ministrski predsednik Mosadek je s svo. jim spremstvom zjutraj ob pe. tih pristal na letališču v Teheranu in odšel takoj k šahu, kateremu je poročal o svoji misiji v Haagu. Od letališča do Teherana se je razvrstilo 70.000 ljudi in vzklikalo Mosadeku Navdušen, ci so pretrgali ponekod policij, ske kordone in zasedli cesto, tako da se je Mosadekov avto. mobil le s težavo prerival sko. zi množico. Mosadek je bil ves zasut s cvetjem in med pozdravljanjem so mu privrele solze. Končno se je umaknil množici v šahovo palačo, kjer so bili zbrani šah in vsi ministri. S šahom se je Mosadek raz. govarjal nad dve uri. Sicer ni bila v zvezi s tem izdano u-radno poročilo, toda iz obveščenih krogov se je seznalo, da Mosadek ne gleda pesimistično na odločitev Mednarodnega sodišča v zvezi z anglo-iran, skim sporom. Z druge strani trdijo, da bo Mosadek po dosedanji tradiciji podal demisijo svoje vlade, čim bo imenovan urad predsedništva nove zbor. nice. Do tega bo prišlo v nekaj dneh. Dopisnik londonskega lista ((Financial Times« piše iz Rima, da se neka ameriška druž. ba zanima za petrolejski sporazum, ki je bil pred kratkim podpisan med iransko državno petrolejsko družbo in EPIM (Ente Petroli Italia Mezzo-oriente) Kakor znano, je bil prvi tovor na podlagi tega spo. razuma naložen na petrolejsko ladjo «Rose Marie«, ki je sedaj zaplenjen v adenskem pristanišču. Dopisnik trdi, da je za. interesirana ameriška družba ((International Enterprisses Corporation«. Eden izmed u. pravnikov te družbe je stalno v Teheranu, kjer opravlja posle zveznega agenta med iran. skimi oblastmi in družbo EPIM. Reshevsb-Glicrorič 5,5 4,5 NEW YORK, 24. — Poslednja partija šahovskega dvoboja medi Gligoričem (Jugoslavija) in. Reshevskym, (ZDA) se je končala remi. Končno stanje je 5,5 — 4,5 v korist ameriškega velemojstra. Reshevsky je specialist za dvoboje. Zmaga proti Gligoriču mu je že druga v kratkem' času: nedavno je porazil Najdorfa z 11-7. Talal sa bo vrnil domov ŽENEVA, 24. — Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da bo jordanski kralj Talal odpo. toval iz Švice v domovino bržkone v četrtek. Nihče pa ne ve, kaj namerava ukreniti kraljica Zain. Domnevajo, da bo še nadalje ostala v Švici in nadaljevala z zdravljenjem v sanatoriju znanega švicarskega ginekologa Rudolfa Rochata. Enajst žrtev tette nesreče LČ)NDON, 24. — Ameriški bombnik vrste B 50 se je da. nes zrušil v bližini Lakenheath. Cim je letalo treščilo na zemljo, se je vnelo, v njem je zgorelo vseh enajst članov posadke. Štirje mrtvi pod zemeljskim plazom CASERTA, 24. — Plaz zem. Ije je zasul skupino delavcev, ki so bili zaposleni s kopanjem jarkov v Rocca d’Evan_ dro. Izpod zrušene zemlje so reševalci potegnili štiri trupla in štiri težje ranjene Oblasti so uvedle preiskavo. Neurje nad Japonsko TOKIO, 24. — Japonska policija javlja, število žrtev, ki jih je povzročilo slabo vreme v teku včerajšnjem dne. 65 oseb je mrtvih, 23 ranjenih, 58 ljudi pa je izginilo. Večino žr-tev so povzročili plazovi raz. mehčane zemlje. Nevihte so potopile 32 ribiških ladij, nad °l oj(aa 'opoA pod af §ip qqo^ poplavile 25.000 ha zemlje. KINO V TESTU Rossetti. 16.30: ((Knjiga džunelMt Sabu, J. Calleja. Excelsior. 16.30: »Počitntce 1 gangsterjem«, M. Laurence, Nazionale. 16.30: «DamasK 25», *>■ Bogart, M. Toren. Fenice. 16.30: ((Združeni v nva**’ vanju«, W. Corey. Filodrammatico. 16.30: »Avantu- rist iz Macaoa«, J. Russel. Arcobaleno. 16.38: «Sinovi slave«' Astra Rojan. 16-30: «Caj v dvoj«' D. Day in G. Mac Ras. Alabarda. 16.30: ((Zabavajmo J* nocoj!«, D. Baye, G. Tierney. Armonia. 15.30: «Divje meje«, n* Scott, R. Ryati. _ Ariston. 16.00: «Cynthia», »• Taylor. Aurora. 16.30: «Broadwayeka 9” spavanka«, D. Day, Garibaldi. 15.00: »Tragična n«*1 R. Montgomery in R. Russell-Ideale. 16.30; «Fedora», Antede0 Nazzari in L. Ferida. Impero. 16.00: ((Mesečnica*. Italia. 16.00: «Zadnje srečanje* A. Nazzari, A Valli. KiTTb ob morju. 16.30: ((Ugrablje-na nevesta«, P. Neal in Reagan. Moderno. 17.00: «Cetvorka utvare«, E. Flynn. . SSVona. 16.00: ((Dogodivščine .Olivera Twista», R. Nevvton. Viale. 16.00: «Neznani otok«, >. Grey. Vittorio Veneto. 15.45: «Bele I0" be», E; Randi. Azzurro. 16.00: «Tripolitanska devica«, Y. De Carlo. Belvedere. 16.30: «Hazard». Marconi, 16.30: «V tem našem življenju«. Massimo. 16.30: «VražJa rjavolaska«, S. Pampanini. Novo cine. 16.00: «Zaprte žalu- zije«, M. Girotti. Odeon. 16.00: «Sedemnajstletne»i B. Auber. Radio. 16.00: «Sest žena Barba-bluja«, Tot6 in I. Barzizza. Venezia. 16.00: ((Kleopatra« Poletni kino Rojan. 20.45: «Ju"* njakar s Severa«. RADIO Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK kirurg ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) .ItiiOSLOVAMsiltK COMJ TESTA 254,6 m ali 1178 kc 5.30 Poročila. 4.45 Jutranja glasba. 6.45 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Lahka glasba. 14.15 Kulturni razgledi. 18.15 Dalmatinske narodne pesmi. 19.15 P°~ ročila. 21.00 Poje slovenski v0‘ kalni kvintet. 21.30 Glasbeni P°r‘ treti skoz svet in čas. 22.00 Lahkih nog naokrog. 23.30 Zadnja poročila. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12-45 Poročila. 13.00 Koncert sopranske Rožice Kozem. 13.20 Glasbena medigra. 14.00 Poročila. 14-15 Lahke -melodije. 17.30 plesna glasba. 18.15 Grieg: Koncert v a-molu op. 16. 18.45 Ciganski m