Šlev. 288. Posamezna Številka stane 1 Din. V LioMlani, v pelet dne 21. decembra 1921 Leto ct. Naročnina za driavo SHSs do preklica: ») po polti meseCno Din li •>> dostavljeno na dom mesečno....... 12 za Inozemstvo: mesečao Dla 83 = Sobotna Izdaja: ~~ » Jugoslaviji.....Oln 20 r inossmstvn ..... M M -s Cene lnseratom:s Haostolpna patitaa Trsta maB oglasi po Dla. 1*50 In Din. 2-—, veliki oglasi nad 43 nun ti-Slae po Oln. 2 50, poslana 1M po Din. 4 —. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan Izrzemft ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. ari zjutraj, j Poštnina plačana v Jotoiioi OradnUtro j« v lopllarjert iliot itev. 8/m. Honoplst se b« vračajo; netraakirana pisma se ae sprejemalo. Oreda. tolst »tv. S«, npravn. št*. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava ]• T Kopitarjevi al. 8. — Sadna poitae bran. IJnMlaaske it. 650 sa naročnino ta št 346 ta oglase, sagreb39.C11, sarajev. 7563, prašfce in dnnal. 24.797. OemoRratsRi sfrafi. Slovenska demokratska stranka je zadnje dni od samega strahu zbolela. V tej svoji psihozi se ji bledejo čudne reči. Strah jo je, da se ne bi morebiti le znašli skupaj vsi pošteno misleči ljudje v Jugoslaviji, kar Žerjavu nikakor ni všeč. Že samo razgovori o taki možnosti demokraiijo razburjajo. In iz teh razgovorov plete »Jutro« cele orientalske pravljice, kojih refren je, da »klerikalci silijo v vlado«, da so »pripravljeni za ministrske port!elje prodati avtonomijo«, da sc režimu ponujajo« itd. itd. Vsem tem »Jutrovim« vestem, ki jih popoldne »Narod« v nekoliko spremenjeni jzdaj' prežvekuje, se n? prvi pogled pozna, da so plod gole domišljije na eni in slabe vesti na drugi strani. Medtem ko »Narod* piše, da se Pašič bavi z načrtom, kako pritegniti v vlado klerikalce«, trdi »Jutro«, da je ta »klerikalno-radikalska epizoda že končana«. Resnica pa je, da ta epizoda« ne more biti končana, ker sc • ploh nikoli ni začela. Jugoslovanski klub ni nikoli iskal vlade, pač pa vlada išče od-nekdaj našo stranko, če bi ji le-ta hotela pomagati izvleči vladni voz iz blata, kamor ga je zapeljala bivša radikalno-demo-kratska koalicija, v koje tiru vozijo zdaj radikali naprej. Dr. Korošec pa je izjavil, kakor je splošno znano, da sc SLS kot resna in pozitivna stranka ne brani sodelovanja pri vodstvu državnih poslov, ako »c ustava preosnuje na podlagi zakonodajne avtonomije historičnih dežela. Pri leni ostanemo in se z nobeno vlado ne dogovarjamo, ki ne bi hotela na to načelo pristati. Ker pa Pašičev režim te volje čisto očividno nima, se SLS z njim ni dogovarjala in se ne dogovarja. » Jutro« je slišalo nekaj zvoniti, ne ve pa, kje in kaj. Jugoslovanski klub se že precej časa in ne Šele včeraj razgovarja z aznimi politiki tako demokratske kakor radikalne stranke, ki jim korupcija Pašičeve vlade preseda in želijo državo postaviti na zdravo moralno podlago. Ni pa teh politikov iskal Jugoslovanski klub, ampak oni so ga poiskali, dobro vedoč, da je edini klub, s kojcga političnimi načeli se da naše državno življenje ozdraviti. Zato je otročje čvekanje, da so se »klerikalci s svojo akcijo zopet kompromitirali« ter da »opozicijonalne skupine dvomijo v iskrenost Koroščeve skupine.* Dokaz za to, kakšno zaupanje imajo vsi pošteno misleči elementi v naš klub, je baš to, da so se o n i pričeli z njim razgovarjati o možnosti sanacije naših žalostnih političnih razmer. Le popolnim tepcem more »Jutro* natvezti, da je »Korošec podvzel novo akcijo« in da je v to svrho posetil Davido-,viča, kajti Korošec in Davidovič že odnek-daj medseboj konferirata in ni tu govora o nobeni »novi akciji« dr Korošca. Kako neumno »Jutro« fantazira, se razvidi tudi iz tega, ko piše, da so »radikali medtem že zopet privezali nase džemijet in Nemce«, da vsled tega »klerikalcev več ne rabijo«. Džemijet je odnekdaj privezan na radikalno vlado, in ko se jc začel pred nekaj časa puntati, ga je Pašič s podkupnino v obliki haka še bolj nase privezal. Isto velja za Nemce. O tem smo mi že davno poročali, demokratsko glasilo pa je šele sedaj slišalo nekaj o tem zvoniti. Toliko o fantazijah slovenskih demokratov. Čemu si vse to izmišljajo, pa nam pove ■>Narod«. Tu namreč beremo, da častivredni gospod Pribičevič, ki je izstopil iz glavnega odbora demokratske stranke, utdihem mešetari s Pašičem. Zato torej Žerjav, ta dvojček Pribičevičev, kriči, da se pogajajo »klerikalci!« Oklenil se je pa Pribičevič Pašičeve brade zato, ker se boji, da se ne bi pod eventualnim naskokom vseh poštenih opozicionalcev, kamor rpada Davidovič, nikakor pa ne Žerjav, porušilo gnezdo korupcije in smradu, katero predstavlja današnji režim. Ta strah in ta slaba vest rodi v glavah slovenskih demokratov romane, ki jih zdaj skušajo natvezti publiki. Ne boje se korupcijonisti za avtonomijo, boje se avtonomije! Oni dobro vedo, da SLS te avtonomije nikoli POSL. VESENJAK 0 TAKTIKI JIJGOSL. KLUBA', UNIVERZO. DEMOKRATI ZA SAMO ENO Belgrad, 20. decembra. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu notranjega ministrstva. V imenu .Tugoslov. kluba je poslanec V e s e -n j a k v enournem govoru razložil naše stališče L celokupni notranji politiki in oo-ložaju. Najprej je povdarjal, da je režim, kakršen vlada danes, isti ali samo nadaljevanje režima, kakor ga je vpeljal svoje-časno S"etozar Pribičevič. Ta režim smo mi od nekdaj pobijal: in bomo borbo proti njemu z vso ostrostjo nadaljevali, ker je ta režim režim belgrajske ozkosrčnosti. ki se ne ozira na politične in upravne potre be prečanskih krajev in posebro ne na zgodovinsko preteklost posameznih narodov in posameznih pokrajin. Zadnji čas se precej govori o nekih pogajanjih med Jugoslovanskim klubom in radikali glede koalicije. Te vesti označuje poslanec kot brez vsake podlage, kajti za Jugoslovanski klub niso ronrodajne želje radikalov in tudi demokratov, ki nvidovajo, da sp njihov režim lomi in ruši, temveč so za Jugoslovanski klnb merodajne zahteve in potrebe slovenskega naroda. Dokler režim ne pokaže resne volje, da tem zahtevam ugodi, tako dolgo ne more biti govora niti o razgovorih, kaj Sele o obveznih pogajanjih. Kako razumeva režim oziroma njegova predstaviteljica vlada zahteve in potrebe slovenskega naroda, je jasen dokaz tudi predloženi proračun notranjega ministrstva. Govornik kritizira v posameznostih krivice proračuna napram Sloveniji in izjavlja, da bo z ozirom ua navedena dejstva glasoval proti temu proračunu. Končno izjavlja, da moramo biti in vladati čistih rok in čistih src, ako hočemo končno napraviti red v državi. Govorili so še drugi člani opozicije. Prišlo je večkrat do precej ostrih spopadov med opozicijo in vladno večino. Večina, podpirana od Nemcev in Turkov, je proračun sprejela. Finančni odbor je nato prešel na razpravo o proračunu ministrstva za prosveto. Proračun je bil sprejet z malimi spremembami, kakor ga je predložila sekcija. Glede amandementov za slovensko vseučilišče poročamo jutri obširneje. Doseglo se je nekaj, posebno za tehnično fakulteto, nekatere zahteve pa je vladna večina odbila. Pripominjamo, da so demokrati ponovno govorili proti obstoju treh univerz J in je posebno prečanski demokrat dr. i K r i 7. m a n v svrho okrepitve narodnega ; edinstva plediral za eno jugoslovansko j vseučilišče. Nato je finančni odbor pričel razpravljati o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Poslanec P u š e n j a k je grajal mali proračun, ki znaša v naši agrarni državi komaj desetino proračuna vojnega ministrstva. Zahteval je, da se čimprej izdelajo in predložijo kmetski • zakoni: zakon o kmetskih kreditih, o živinoreji, gozdni zakon, zadružni zakon tid. Urgiral je sklicanje kmetijskega sveta in zahteval zvišanje kreditov za kmetijske in gospodinjske šole, ustanovitev kmetijske šole v Prek-raurju in podelitev zadostnih kreditov za zadružno šolo v Ljubljani. Govornik se je pritoževal nad delovanjem ekonomov v Sloveniji, ki nimajo kvalifikacije in so le priganjači Samostojne kmetijske stranke. Govoril je o zadružništvu in zahteval večjo pomoč od države. Z zgledi iz proračuna navaja premale kredite za Slovenijo in zahteva pojasnil glede razdeljevanja čistega dobička razredne loterije. Poziva ministra, da predloži za finančni zakon sledeče člene: 1. Odvisni dohodki kmetijskih šol se morajo vporabljati za materijelne izdatke. 2. Čir i 262 finančnega zakona, ki govori o ugodnostih zadrugam, se ima spopolniti. 3. Vse zadruge se naj oproste poštnine. Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri in se bo nadaljevala razprava o tem proračunu. Parcelacija Slovenije. Belgrad, 20. decembra. (Izv.) Minister V u j i č i č je v svojem odgovoru v razpravi o njegovem proračunu izjavil, da so parcelacijo države na oblasti že izpeljali v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, deloma tudi v Vojvodini in da je sedaj že izdal na-redbo. da se izvede tudi v Sloveniji. Nato bo parceliral tudi Hrvatsko. Minister misli, da bo lo izvršeno v dveh ali treh mesecih, takoj nato pa se bodo vršile volitve v oblastne skupščine. — Če se sme verjeti tej izjavi, o čemer nimamo povoda dvomiti, je gotovo, da bo s tem postavil zgradbo na pesku, ki se bo sama na sebi porušila, državni proračun pa obremenil za nekaj sto milijonov dinarjev. Delokrog velikega župana ljubljanskega, Belgrad, 20. decembra. (Izv.) Notra-nji minister dr. Vujičič je podpisal ukaz, s katerim se imenuje za velikega župana v Ljubljani vladni svetnik Teodor Šporn. Doslej je veliki župan v Ljubljani upravljal celo Slovenijo, v tem ukazu pa se omejuje delokrog velikega župana samo na ljubljansko oblast. OGLEDALO CENTRALIZMA. Belgrad, 20. decembra. (Izv.) Minister Trifunovič je izjavil, da je finančni minister dovolil 20 milijonov dinarjev za zgradbo ljudskih šol v južnih krajih in 10 milijonov dinarjev za učiteljišča v teh krajih. 30 milijonov dinarjev bomo torej plačali iz rodnih dohodkov za šolske zgradbe. Mi smo svoje šole sami zgradili s s v o -j i m denarjem, sedaj pa bomo morali plačevati za šole po vseh drugih krajih. Tudi lepa dobrota centralizma. ne opusti, zato lažejo, da bi omajali zaupanje ljudstva vanjo. Te laži pa sc bodo razbile ob politični zavednosti slovenskega narodu kakor so sc razbile še vse demokratske lažil Glavni odbor o Pribičevlčevcm izstopu. Belgrad, 20. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je danes imel svojo sejo, na kateri je predsednik g. Ljuba Davidovič najprej prebrai pismo Svetozarja Pribičeviča, s katerim javlja, da daje ostavko na članstvo glavnega odbora. Ker ni bil prisoten Pribičevič niti njegovi prijatelji, glavni odbor o tej zadevi ni končno sklepal. Nato se je govorilo o sklicanju kongresa demokratske stranke, ki naj bi rešil vsa ta. sporna vprašanja in končno razčistil razmerje med obema skupinama. O kongresu se ni končnoveljavno zaupalo, pač pa se je pojavilo mišljenje, da bi bilo dobro najprej sklicati zbor delegatov posameznih organizacij, kakor se jc vršil lansko leto. Po razpoloženju, ki je vladalo danes na seji, je jasno, da jc velika večina proti politiki in osebi Svetozarja Pribičeviča. URADNIŠKI PREDUJMI. Belgrad. 20. decembra. (Izv.) Ministrski svet je imel dane« popoldne sejo, na kateri so govorili predvsem o raizvrstitvi uradništva. Razpravljali so samo načelno, ker je bil finančni minister zadržan na seji finančnega odbora. Vlada je samo sklenila, da se ima razvrstitev čimprej končati. Glede uradniških predujmov ob novem letu se ni ničesar sklenilo radi odsotnosti finančnega ministra, ki je prišel šele koncem seje in poročal samo o delu v finančnem odboru. HRVATSKE KOMBINACIJE. Zagreb, 20. decembra. (Izv.) Za akcijo dr. Korošca se tukajšnji politični krogi silno zanimajo. Demokratski in frankov-ski listi pišejo, da bi dr. Korošec mogel iti v vlado, ker da bi v tom slučaju dobila Slovenija popolno avtonomijo. Vendar pa sodijo, da bi si dr. Korošec, ako bi vstopil v vlado, pridržal vlogo posredovalca v hrvatskem vprašanju. V krogih HRSS tom vestem n« verujejo in oraviio, du jih de- motkratski in drugi listi širijo samo zato, da bi napravili zmede v federalističnem bloku. (Poslednje je pravilno. Op. ur.) BORBA MET) HRVATSKIMI STRANKAMI* Zagreb. 20. decembra. (Izv.) >Hrval-ski radničiki savez« je po svojem predsedniku v svojem glasilu objavil izjavo, v ka-j teri meni drugim pravi, da nima nič skup-; nega z nobeno meščansko stranko, marveč da podpira gibanje kmetov, ki so o<-ganizi-rani v HRSS. PRAVAŠKA POLITIKA. Zagreb, 20. decembra. (Izv.) Današnji »Pravaik napada Jugoslovanski odbor in Narodno veče, ker nista sprejela londonske pogodbe, ki je zagotavljala Hrvatom svobodno državo. PONAREJEVALCI DENARJA ARETIRANI. Zagreb, 20. decembra. (Izv.) Nocoj je bila tu aretirana velika družba ponarejevalcev denarja in tihotapcev. Eden od njih je skočil skozi okno in se težko poškodoval. Tajni konsistorij v Vatikanu. Rim, 20. decembra. (Izv.) Danes je bit v Vatikanu tajni konsistorij, na katerem, sta bila imenovana dva nova kardinala Lucidi in Galli. Papež je imel pri tej priliki nagovor, v katerem se je spominjal1 najprej umrlih članov konzistorija, zlasti umorjenega kardinala v Saragossi, potem, pa je naglašal, da žalibog njegovi pozivi na izmirjetije med narodi niso našli zaželje-nega uspeha. Zato pa vabi ponovno vse narode k slogi, zlasti zato, da olajšajo bedo trpečim. Njegovi pozivi za rešilno akcijo sredne Evrope niso ostali brezusjpešni, za-, to upa, da bodo tudi negove besede v ko-; risi današnjim hodnikom našle primeren odmev. Anglija bo priznala Rusijo. London, 20. decembra. (Izv.) Splošno smatrajo, da bo nova Delavska vlada kmalu priznala sovjetsko Rusijo. Rezultati tega priznanja bo izplačilo obveznosti Rusije na angleške državljane. ZAKAJ SE AMERIKA NE POGAJA Z RUSIJO. Newyork, 20. decembra. (Izv.) V zvezi z včerajšnjim odgovorom državnega tajnika Hughesa na čičerinovo noto objavlja danes oddelek za pravosodje razne dokumente, ki dokazujejo, kakšne revolucijske namene je zasledovala Rusija v Ameriki. Očitno je, da so bili ti dokumenti objavljeni, da opravičijo Ilughesov odgovor. ODHOD GRŠKEGA KRALJA. Atene, 20. decembra. (Izv.) Ko je kralj zapustil Atene, ga je pozdravilo 21 topovskih strelov. Vlada je obvestila tuje diplomate, da pomeni kraljev odhod le nekaj' začasnega, ker mora šele konstituanta oklepati o bodoči obliki vladavine. Atene, 20. decembra. (Izv.) Grška kraljevska dvojica je zapustila Atene na ladiji »Daphnec. RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA. BukareSt, 20. decembra. (Izv.) Vlada je pričela pogajanja s sovjetsko Rusijo glede vzpostavitve normalnih diplomatskih odnosajov. POSOJILO OGRSKI. Pariz, 20. decembra. (Izv.) V pogajanjih za ogrsko posojilo je napravila jako neugoden utis izjava grofa Bethlena, da Ogrska ne bo mogla plačati reparacij. Temu stališču Ogrske so se uprli zlasti zastopniki Male antante. V popoldanski seji društva narodov grof Befhlen zato ni več govoril o reparacijah. Največjo težavo povzroča sedaj vprašanje kontrole. NAMERAVAN ATENTAT NA BAVARSKEGA KOMISARJA. Monakovo, 20. decembra. (Izv.) Zadnje dni se je govorilo, da se pripravljajo na generalnega komisarja atentati. V zvezi s temi govoricami stoji tudi aretacija Han-sa Barthola, ki priznava, da je imel namen aeneralnego komisarja usmrtiti. R»oraanlzaci)a kafasfr-sRn uorave v Sloveniii. (Finančni delegat dr. Šavnik.)' Pii nas je res prijetno uradovati! Naši ,tg. geometH z razvrstitvijo po novem uradniškem zakonu niso zadovoljni. Ali s pravico, ali ne — o tem se da govoriti, evi-dentno je pa to vprašanje zase, ki z reorganizacijo katastrske službe nima najmanjšega stika. Kaj pa narede gg. geometri? Namerijo svojo kanone ravno na to reorganizacijo! So pa pri tem prvič na popolnoma napačnem sledu, ker streljajo na svojega strokovnega šefa, dasi gre za čisto upravno vprašanje, ki se je razmotri-valo že pred vojno in ki se je na mojo inicijativo zopet spravilo na dnevni red, ko je bila odrejena redukcija personala. Notorično je bila ena največjih napak redukcije, kakor je bila zasnovana pri nas, rta smo jo začeli, predno je bilo ugotovljeno, ali bi ne bilo predvsem mogoče odpraviti nekaj uradov, kjer zaposlujemo nepotrebne uradnike. V katastrski službi s© je nudila ugodna prilika, da smo lahko stvar pri tem — pravem — koncu. Potrdila me je v tem še činjenica, da bi se redukcija ravno v ti stroki lahko izpeljala brez tistih trdot, brez katerih so sicer sploh ne da izvesti. Generalna direkcija katastra je namreč že večkrat zahtevala od nas mo*i za druge pokrajine. Gospodje, ki bi postali pri nas nepotrebni, bi torej ne utrpeli druge škode, kakor da bi bili premeščeni — upam da saj s to besedo ne zadenem ob njihovo občutljivost (glej »Slov. Narod« z dne 20. t. m.), našim konceptnim ali računskim močeni bi bilo seveda vseeno, če bi rekel, da bi bile »dirigirane« — v Vojvodino ali kam drugam. Predpogoji so bili Jako ugodni, kakor ugodnejših skoraj ni misliti. Kljub temu naj bi se bil ustavil pred izvedbo — zakaj? Ker so baje ogroženi eminentni interesi prebivalstva, zlasti pa kmetskega ljudstva. Ali, ravno ta trditev je napačna, in, izgovorjena od strokovnjakov, dvojno nerazumljiva. Gospodje morajo boljše kot vsakdo flrugi vedeti, da več kot pretiravajo, ker v več kot 90 slučajih od 100 stranke vse podatke lahko dobe tudi pri davkariji »li sodišču, dočim gre v ostalem po vsej priliki za t .zv. privatne meritve, za katere je itak pismeno prositi, in ki se brez ogleda na licu mesta, torej izven geo-metrove pisarne, tudi danes ne morejo vršiti. Iz tega sledi, da bi tudi v teh primerih stranke ne imele niti za korak več potov, kakor doslej, in če bo prav izjemoma le neizogibno potrebno, da grei h ge-ometni, pri današnji živahni zvezi s centri nihče ne bo občutil kot posebno breme, če bo svojo pot v Ljubljano, Maribor itd. porabi) še za to, da stopi h geometru. Gotovo pa 'te redke izjeme niso zadosten razlog, da se uprava katastra vsaj ne poceni. Da bi pa gospodje tiste primere, v katerih dajejo nasvete, pojasnili etc. proti predpisom, izrabljali kot argument, in to celo pod firmo >za narodov blagor« — proti te-tau tembolj protestiram, ker je znano, da bas iz takih pojasnil, če niso popolnoma točna, najlažje nastanejo posestne in druge pravde. Gospodje pač tudi sami čutijo, da se Jim tla malo majeio. Prvotno so se*hudo-vali, do delegacija ni vprašala pokrajinske 1 Mi .«7i)o k temn vprašanjn ff ravzoli svoje ■tališče. Da javnost izve, kakšni razlogi so vodili i tjnančm; upravo pri tem njenem ukrepu, smo se obrnili na g. finančnega delegate za pojasnilo, ki je objavljamo v informacijo prizadetih krogov. Op. ttredn. oprave. Ko so pa zvedeli, da smo se obr- J nili ne samo na pokrajinsko upravo, ampak tudi na oddelek ministrstva pravde, in da niti ta, niti ona nista ugovarjala — tudi to ni več zadoščalo (jSIov. Narod« z dne 20. t. m.). Radoveden sem, kaj porečejo sedaj, če iim zaupam, da je bivši predsednik in sedanji podpredsednik društva g e o m e t -rov g. insp. Ružička v pogovoru z delegatom opetovano odobraval reorganizacijo ne samo kot popolnoma dopustno, ampak iz financijelnih in administrativnih razlogov tudi kot opravičeno: opozarjal je zlasti, da bi bilo za mlajše gg. geometre le v njih lastnem interesu, če pridejo pod stalno nadzorstvo izkušenih moči. Govoril sem z g. Ružičko neposredno, predno sem začel pisati ta članek, in dobil od njega spontano zagotovilo, da bo v istem smislu nastopil tudi na občnem rboru lega društva 22 t. m. Edino, ladi česar bi se gospodje mogli pritoževati, je, da bodo nekateri zgubili svojo dosedanjo samostojnost, kar pa, brez zamere, gotovo še ni nacijonalna nesreča. Potem pa, da se bodo zlasti starejši morda težko ločili od krajev in razmer, kjer so leta in leta opravljali službo. Ti naj hod brez skrbi! Da stvar ne bo šla prehitro, za to skrbi že sedanja stanovanjska mizerija. No pride mi na misel, da bi si natovoril še to nalogo, da bi za gospode moral posredovali pri stanovanjskem uradu, kakor moram sedaj običajno skoro pri vsaki premestitvi. Drugim bo pa itak ustreženo, ker pridejo samo v večje kraje s srednjimi šolami in, če jim je sreča mila, tudi v Ljubljano, kjer je univerza. In če gre nekaj mlajših, mobilnih moči v druge pokrajine — za vraga, ali Vas je Avstrija vprašala, kam naj Vas pošlje? Preko argumentov, ki so jih gospodje s prozornimi nameni uveljavili v prvih člankih »Jutra« in >Sloven-skega Naroda«, češ, saj Bel grad ni tako slab, če bi Je ljubljanskih štrebarjev ne bilo! — preko takih stvari grem z zaničevanjem, in prosim Vas, gospod urednik, ki imate največ stika s kmetskim prebivalstvom, katero baje hočemo v prvi vrati zadeti, da objavite ta prispevek. * Angleška liberalna stranka je na svojem zboru 18. t. m. sklenila, da glasuje v parlamentu za nezaupnico Baldvvinovi vladi. Izvestni krogi konservativne stranke menijo, da kralj kljub temu ni primoran poveriti vlado Macdonaldu. V tem slučaju bi se vlada poverila Asquithu. * Posvetovanja slovaških županov v Pragi, Vsi župani iz Slovaške pridejo prihodnjo nedeljo v Prago, da bi se tam v prisotnosti kompetentnih članov posvetovali o finančnih in administrativnih vprašanjih na Slovaškem. Pri tej priliki pride na dnevni red tudi vprašanje glede ustanovitve skrajnih uprav na Češkem, na Mo-ravskem in v Šleziji. Ob takem poročilu bi človek n.odiI, da ne bodo ta posvetovanja v nobeni zvezi s slovaškimi razmerami, dejanska pa ima neenotno politično-administrativno stanje znaten vpliv na situacijo Slovaške, kjer ljudem kar noče v glavo, zakaj imajo historične dežele samoupravo, medlem ko se proti, enaki upravi slovaške dežele postopa z vso neumljivo odločnostjo. * Smrt maroškega vsiaSa Raisnlijn. Iz Tangerja poročajo, da je umrl glasoviti bojevnik za neodvisnost Maroka — Raisu-li. Raisuli je bil v zvezi z Abel el Krimom, ki je toliko prizadejal španskim četam. Domnevajo, da so Raisulija zastrupili. PoPf^e vesti. -F Centralizem divja dalje. Centralistični listi poročajo, da je na zahtevo ministra prosvete ministrski svet načelno sklenil, da ustanove in uradništvo ministrstva prosvete v nobenem oziru in v nobenem slučaju ne spadajo v kompeteneo velikih oblastnih županov. Samo v materijal-nih vprašanjih, ki se nanašajo na vzdrževanje šol, je dovoljena intervencija velikih županov. — To se pravi, da bo slovensko šolstvo odslej naravnost podvrženo bel-grajskemu ministru. Gospod veliki župan bo smel samo povedati svoje mnenje v zadevi par. Kulturno bomo torej popolnoma pod komando velesrbskega režima, da nas lx> lažje posrbil in pocirilil. Če bo šlo, seveda. -f V velika zadrego smo spravili »Slovenski Narod«, ko smo konstatirali, s kakšnim veseljem je pozdravil dejstvo, da so grški vstaši zapodili kralja, ki je svak našemu kralju Aleksandru. »Narode noče kar nič slišati o tem in piše samo, da on nima ozira na sorodstvene vezi med atenskim in bukareškim dvorom. Da pa je grški kralj v sorodu zbelgrajskim dvorom, to je pa ata »Narod« kar preslišal. Mu je uže žal, da se je tako daleč spozabil in zatajil svoja vernoudana čustva do naše monarhije in vsega njenega sorodstva. + Za občinsko avtonomijo se poteguje »Slov. Narod« s sledečimi besedami: »Pokrajinska vlada renitenco (ljubljanskega župana) mirno trpi, mesto da bi z železno pestjo preskrbela državni avtoriteti rešpekt in uvaževanje«. — Država naj torej po teoriji »Slov. Naroda« mirno ukine avtonomijo slovenskih občin. Ali se še komu pri »Slov. Narodu« zeha po 6000 dinarjih mesečno pri kakšni banki? p*tevm? povile. ZAHVALA SK0FA DR. SREBRNICA. Ob slovesu iz Ljubljane vsem onim, ki so se o priliki mojega imenovanja in mojega posvečenja v biskupa na toliko načinov mene spominjali, še enkrat iskrena hvala. Srčno rad bi hotel biti pri vseh, ki so to želeli ali pričakovali. Nisem mogel. Ampak moje srce jo pri vseh vas, s katerimi me je družila ljubezniva lcolegialnost v okviru ožjega poklica, pri vseh, s katerimi sem se dobil pri delu za drago nam domovino, pri vseh, ki nas je našla ljubezen do znanstvenega dela, do dela v zva-nju svečeništva in katoliških idealov ter načel. Neizbrisno mi ostane prijateljstvo do tovarišev v SI. kat. ak. starešinstvu in do mladih prijateljev v dijaštvu. Prelepi so tudi spomini, ki sem jih dobil v družbi z onimi, s katerimi sem se srečal na krasnih naših plan in ali. Vsem iskrena hvala za ljubezen, ki sem jo našel pri vas. Iskren pozdrav vsem v trenotku, ko odhajam v svoj novi delokrog, da po božji volji delam med narodom, čigar član sem od danes naprej. Naj bi se tudi odslej še čer,tokrat srečali v blagor domovine in božjo čast. L j u b 1 j a n a , 20. decembra 1023. Dr. Jos. Srebrni?, biskup krški. — Bšsknp dr. Jos. Srebrni)? se je odpeljal snoči na svojo novo službeno mesto na Krk. Na kolodvor ga je spremil presv. g. ljubljanski vladika. Ob vlaku so se od njega poslovili profesorji teološko fakultete z dekanom na čelu in drugi gospodje. — Kralj se vrnil v Belgrad. V torek opoldne sta se kralj Aleksander in kraljica Marija s prestolonaslednikom odpeljala . x dvornim vozom te Ilhlte pri Sarajevu v j Belgrad. V sredo dopoldne je kralj Aleksander v spremstvu ministra ovora Comoe dia« posvečuje v novemberskem zvezku eno stran jugoslovanski gledališki umetnosti ter prinaša slike predstav in igralcev na narodnem gledališču v Ljubljani. — Noto taske za javne Jokate. Finančno nsi< nistrstvo jo izdalo naredbo, po kateri so uvajajo s 1. januarjem 1924. nove takso ua vso račune hotelih, kavarnah, restavracijah, gostilnah in drugih javnih lokalih. Povodom uvo4be to taksa M. J, Lermontov: »Bela«. (Iz ruščine prevedel --r—.) (Koue«.) Znočilo se je drugič; nismo odmeknili pogleda in nismo odšli od njene postelje. Strašno je trpela in stokala in vedno skušala uveriti Grigorija Aleksandreviča, da jej je boljše, prigovarjala mu, da naj gre spat, in ga sploh ni izpustila iz oči. Pred jutrom se je je lotila smrtna groza, premetavala se je sem in tja, obveza ji je odpadla in kri ji je začela iznova teči. Ko smo jo obvezali, se je za trenutek umirila--- Dobro za njo, da je umrla. Kaj bi se ji Zgodilo, če bi jo Grigorij Aleksandrovič zapustil? To bi se pa zgodilo prej ali slej. Polovico prihodnjega dne je bila tiha, molčeča in poslušna, kadar je ni mučil zdravnik s svojimi zdravili in kapljicami »Ampak, prosim vas,« sem rekel, »čemu jo mučite s svojimi preparati, saj ste sami rekli, da bo kmalu umrla.« — »Vendar je bolje tako, da bom imel mirno vest,« je odgovoril on. Izvrstna vesti Popoldne jo je začelo žejati. Odprli smo okna, toda zunaj je bilo bolj vroče kakor notri; pristavili smo led k postelji, pa ni nič pomagalo. Vedel sem, da je neznosna žeja vedno znak bližajočega se konca in sem to povedal Petariau. »Vode! Vode!« je govorila hripavo in se pripogibala v postelji. On je postal bled kakor platno, prijel jo za kozarec, ga natočil in ji ga oodal. Jaz sem zakril oči in začel žebrati molitev, ne vem več kakšno___Da, bralce, mnogokrat sem videl ljudi umirati po bitkah v bolnicah, vendar vse to ni nič podobno. Da odkrito priznam, povem tudi, da me je silno bolelo, da se ona ni mene spomnila pred smrtjo niti z besedo; pa sem jo vendar ljubil kakor oče... Naj ji Bog odpurti. In da resnico povem: kaj pa sem jaz takega, da bi se mc moralo spominjati pred smrtjo? Ko je izpila vodo, ji je postalo lažje, toda čez tri minute ,;e preminula--- Priložili smo k njenim ustnam zrcalo, bilo je — čisto... Odpeljal sem Pečorina iz sobe na trd-njavski okop; dolgo sva brez besede hodila sem in tja z rokami sklenjenimi na hrbtu; njegov izraz ni kazal nič posebnega; a jaz sem bil potrt; na njegovem mestu bi jaz umrl od bolesti. Končno jo sedel na tla in začel nekaj črtati s palico v pesek. Začel sem ga nekaj tolažiti, on pa je dvignil glavo in se zasmejal. Meno je ka. zmrazilo ob tem smehu... Šel sem ukazat, naj izkopljejo jamo--- Priznam, da sem sam nekoliko pomagal, le da se malo raztresem. Drugi dan na vse zgodaj smo jo pokopali ob reki za trdnjavo, prav ua onem me-itu. kjer je zadnjič sedela. Vseokoli sc se sedaj razrasti e akacije. Hotel sem tudi postaviti križ, pa veste, malo nerodno je — vseeno ona ni bila kristjana.« :>In Pečorin?« sem vprašal jaz. Pečorin je dolgo bolehal, bledel in hiral; le od tedaj se nismo nikoli menili o Beli; videl sem, .'.i mu je to neprijetno. Čez tri mesece so ga prestavili k .1... emu polku in on js odšel v Gruzijo. Od todaj se nisva nič več videla... Da, čakajte, kdo mi je žo pravil, da se jo vrnil v Rusijo.« Pripovedoval mi je še naprej in tožil, da ji tako pozabil nanj. Jaz ga nisem prekinjal niti motil. Čez eno uro je bilo zopet mogočo oditi; metož je pojenjal, nebo se je razjasnilo in mi smo se odpravili. Na poti jo govor nehote zopet prišel na Belo in Pečorina. »Tega pa ne veste, kaj so je zgodilo s Kazbičem?« »S Kazbičem? Da, res. Ne vem. Slišal sem, da je v šapsuski vojski neki Kazbič, ki mu ne more nihče do živega. Pa no vem, ali jo to on.« V Kobi sva se razšla z Mnksimom Ma-ksimičem; jaz sem nadaljeval pot s pošto, on pa tega ni mogel zaradi obile prtljage. Mislil sem, da se ne bova nikdar več videla, pa sva se le, vendar —- če hočete — je to povest zaso. Bodite prepričani, da je Maksim Maksimič uvaževanja vreden mož. Če sto to spoznali iz te pripovedi, se nisem zaman trudil, ko sem to nisal. finančno ministrstvo izdelalo posebno računski obrazce in bloke z vtisnjeno takso v znesku 20 teri se v obupu zatekajo pod krila društva; od njega čakajo ne samo varstva, temveč tudi podpore, posebno sedaj pred Božičem. Kako naj društvo ugodii, ako nima za to potrebnih sredstev? Ne preostaja nam drugega, kakor se tem potom obrniti do dobrih in sočutnih ljudi, da bi nam olajšali našo veliko skrb s tem, da polože dar slepim na oltar. Miludare sprejema pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica št 12. — Podpora vlade Jugoslovenskemu novinarskemu »druženju. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v sredo zvečer, je finančni minister dr. Stojadinovič predložil mod drugim tudi prošnjo Jugoslovanskega novinarskega udruženja za letno podporo novinarskega udniženja za letno podporo novinarskemu fondu. Ministrski svet je nato do ločil kot božično podporo Udruženju znesek 25.000 Din. — Naši dijaki ▼ H«mH]i. Za nafo dijaštvo < Nemčiji so kakor za druge sloje nastopili zadnjo tedne precej hudi časi. Vsi so plrsUjeni, da se hranijo v ljudskih kuhinjah, pa pri vsej varčnosti zn to ceneno, priprosto hrano zmanjka pare. Med našim dijaštvom se je zadnjo dni pojavila tat denca izseljevanja ir. Nemčijo in sicer ae> obračajr zlasti t Belgijo in Francijo, veliko jih jo priSlo tudi v domovino, da bodo tu nadaljevali svoje študije. — Stolne čeJesniike kurie. Prometno mini' strstvo je odredilo, da veljajo stalne železniSk'' karte, ki jih je izdalo prometno ministrstvo «i> generalna direkcija državnih železnic za proge Kovorirn<. Začetek točno ob 3. popoldn* konec ob 6. — Sneg t Zagrebu, Včeraj zjutraj je ZotfTebu zncKino snežilo. Okoli ooldneva i »neg zopet zginil, vendar je pa rvefier vnovič pričelo snežiti. — Koledarski sačetek zime. Dne 26. decembra opolnoči stopi »olnce v znamenje divjega kozla. S tem doseže solnce največjo oddaljenost od tememlšča ter nastopi najkrajši dan v letu. In tu se po koledarju zima začne. Dejansko pa imamo dober del zime žo za seboj. Dan ne bo več padal, ampak rastel In daai ni dvorno, da nas čakajo še razne zimske vremenske »prijetnosti«, gromo vendarle pomladi nasproti. Sicer pa pravega rimskega vremena s snegom in ostrim mrazom še sploh nismo imeli in kakor vse kaže, bomo obhajali letošnji Božič brez snega In ivja. Tako se utegne končno le Se uresničiti napoved vremenskih prerokov, da bomo imeli milo Kimo. — Smrt odličnega katoliškega časnikarja. Pred kratkim jo v Madridu umrl Norbert T or c a 1, ena najznačilnejših osebnosti v Španski katoliški žurnalistikL Njegovo glavno delo je Španska katoliška brsojavna agentura »Preesa Asociad«. Bil je izvrsten polemik in obenem mehkočuteč pesnik. Na katoliški univerzi v Madridu je bil eden uajodličnejših ao-triKinikov; imel je profesuro za žurnaffirtiko. — V avtomobilu preko celega sveta. Afričan M- J. Westo.n se je s svojo ženo in tremi rrtroki odpravil na pot preko celega sveta. Razen udobnega potniškega oddelka inia avtomobil popolnoma urejeno kuhinjo. Weston pravi, da hoče s tem potovanjem svojim otrokom uditi nazoren pouk v zesmljepisju. Do-fslej je prepotoval balkanske dežele, Ogrsko in Avstrijo ter se sedaj mudi v Češkoslovaški. — Usodna imota v lekarni. V Saurih pri Foggi je lekarnar Noto nekemu T. Alfieriju namesto a sperma izročil jedki sublianat. Al-fieri je takoj po zavžitju napačnega aspirina umrl. Lekarnar je nato od razburjenja obolel. — Sprejem v iolo za laborante. Meseca juni-?n 1824 se prične pri ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu tečaj za laborante. Šola traja loto dni pri stalni bakteriološki postaji v Belgradu. Kandidati ne smejo biti mlajši kakor 20 in ne starejši kakor 80 let Prednost imajo kandidati, ki so dovršili nekoliko razredov srednje šolo ali kake strokovne šole. Prošnje je vložiti do 25. L m. pri ministrstvu u narodno zdravje. Gojenci dobe brezplačno stanovanje in hrano in po 200 Din mesečno. Interesenti se opozarjajo na razpis v št. 113. »Uradnega listat. — Teiaj za oroiniike podlatlnike. V Ka-meacti se je prošll pondeljek zaključil tečaj za oroiniške podčastnike. Tečaj je obiskalo 354 kandidatov. Končni izpit jo pokazal prav povoljen sispsh. SO frekventantov je napravilo izpit z odliko, 250 i zelo dobrim in 20 z dobrim uspehom, d očim sb padli samo 4. Izpitom je prisostvoval tudi komandant orožništva general Toinič. — Avtomobilna nesreča. Na cesti Rišanje-Nikšič v Črna gori se je na nekem ovinku prevrnil avtomobil in padel v prepad. Avtomobil je vozil 11 oseb, ki so bile vse težko poškodovane. Ena oseba je že umrla. —' Železniška nesreča. Te dni sta v ča-Sovcih pri Vukovarju trčila dva vlaka. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev. Aretiran je uradnik postaje Milan Nedeljkovič, ki je baje zakrivil nesrečo. Železnica ima škode okoli 2 milijona kron. — Samomor. V Belgradu se je vrgla pod TOZ cestne električne železnice 19 letna Lepo-alava .Zora, ki jo je povozil do smrti. Svoje dejanje je izvršila radi bede. Bila je* uradnica v elektrarni in je imela samo 2800 kron mesečne plače. — Skrivnosten zaboj. V Skoplju sta postavila dva vojaka pred stanovanje Riste Mag-dida precej velik zaboj in nat oodšla. Ker se nista vrnila, je Magdič izročil zaboj oblasta. Ko so zaboj odprli, so našli v njem dve otroški trupli. Uvedena je preiskava. — Odkrit amor. Kakor poročajo is Križevca, Jri narasla Glogovnica prinesla izpod nekega mlina truplo Ivana Butiča iz Čubinca, ki je teden dni pred splošnimi poplavami brez sledu izginil. Obdukcija je pokazala, da je bil Butlč ubit, tor je imel razbito črepinjo. Osumljena je bila umora Rutičeva žena, ki je zločin če priznala. Poleg nje so zaprli tudi njenega očeta kot sokrivca. Zona je moža ponoči v spanju toliko časa tolkla s sekiro po glavi, da ni dal nobenega znaka življenja več od se bo, kato pa ga je vrgla r Glogovnieo pod heka mlinsko korita, odkoder so ga peneči valovi radnje dni spravili naprej. Oba krivca so nahajata t bjelovarekih zaporih. — Izseljenski sleparji. V Genovi so odkrili sleparsko agenturo, ki je obetala izseljencem, da jih spravi v Združene države, dejansko jih je pa preko Marsiglie odpravljala V Srednjo Ameriko, kjer so ubogi izseljenci ostali prepuščeni sami sebi. Agenturo sta vodila brata D'Orta, ki sta »zaslužila« pri ogu-Ijufanih izseljencih približno milijon lir. Več iManov te sleparske družbe je že v rokah pravice. — Howard Carter obolel. Londonski listi *o iz Kaira dobili poročilo, da je raziskovalec rulankhamenovega groba Hovvard Carter ponovno resno obolel. Vsa dela v grobu so ustalili, dokler Carter ne ozdravi. — Velika poneverba na splitski davka-f»Ji- Splitski listi poročajo, da so na splitskem davčnem uradu odkrili veliko poneverbo. Gre *a vsoto 100.000 Din. Preiskava jo v teku. — Na frankfurtoricnh nmrl. V neki gostilni * Kritzendorfu pri Dunaju je neki delavec stavil, ''« pogoitue p«r 'ranfurtanc, ne da bi jih prejo vgrizeL Toda klobasa mu ie obtičala v grlu ter se Je kljub zdravniški pomoč! zadulfl. Zapustil je vdovo in tri nepreskrbljene otroke. — Vlom v Gorjah. Neznana tatova sta vlomila v Gorjah pri posestniku Jakobu Ambrožiču In ukradla iz skrinje več različne obleke in perila v skupni vrednosti 12.000 kron. Po sledovih so ugotovili, da sta bila dva vlomilca. — čegavo je kolo? V gostilno Fran j? Toni v Mavčičah je priSel dne 6. de«, neznan moški, okrog 40 let star, majhne postave, delavno oblečen in jo ponudil na prodaj kolo. Ko ga jo gostilničar vprašal, odkod je in odkod ima kolo, je postal neznanec sumljiv in gostilničar je šel po orož-niko. Med tem je neznanec pobegnil, v gostilni pa jo pustil kolo znamke »Kultnigg— Graz< tov. stev. 1284S5. Na zadnjem plašču ima napis >Mntzeler Pritna Extra«. Lastnik kolesa naj se javi na pol. ravnateljstvu v Ljubljani ili pri »rož. postaji v Smledniku, kjer je kolo shranjeno. — Tatinski uslužbenec. Pekovskemu mojstru Presterlu v Radovljici Jo ukradel 18 letni pomočnik Momčiilo Oavrilovič, doma h Pančeva ve? domačega perila in je neznano kam pobegnil, če je napravil begunec še kake goljufije ali tatvine, gospodar do sedaj Se ni mogel ugotoviti. — Ponesrečeni delavci. Pri gozdnem uradu Ujlaky-Hirschler in sin v Dravogradu je odletel kos kamna pri razstreljcvnnju delavcu Juliju Vru-šniku na glavo in ga težko ranil. — Poslovodja tvrrike Svat? & sin v Mariboru Talman Krnit je padel nn stopnicah tako nesrečno, da si jo zlomil levo nogo v stopalu. — V tovarni za kopita Win-klo v Sevnici je padel delavcu Janezu Krnliu hlod na desno noro in mu jo zdrobil. — V Peter Ko-f.inovi tovarni za čevlje v Tržiču io nadel pri razkladanju hlodov vrtnarju Jožetu tire Men tu bled na desno nogo in mu jo zmečkal v sklepu. — Pri gradbi železnice v Dokležovju v Prekmurju io prišel delavec Anton Martinec med dva vozička, ki sta mu zdrobila levo nogo. — V tovarni >Tltan* v Kamniku se je opekel delnvec Janez ITršič z vročim Rnlmiiakom po obeh rokah. PošVodbn je težkn. — Stroini de'avec Lovro Rupar pri tvrdlci A. Ro-jina v Liublinni se ie poškodoval pri krožni ža treba zvišati, temveč ostanejo sedanji odstotki (25 odstotkov). V debati k proračunu jc opozarjal zbornični svetnik g. O g r i n na potrebo preureditve zborničnega poslopja Delo v zbornici narašča. Stanovanjska mizerija je kljub novim gradbam velika. Občina in pokojninski zavod sta že skrbela za stanovanje Misliti je nn to, da so poslopje vzdigne in razširi. Predlaga, da se predsedstvo pooblašča sta-vta potrebne ukrepe in sklepe glede preureditve zborničnega poslopja, eventuelno tudi v večjem obsegu. Njegov predlog so podpirali tudi zbornični člani gg. Stare, S m e r t n i k in R o j i n a. Slednji Je predlagal, naj ee izdelava načrtov za predelavo zborničnega poslopja poveri 3 arhitektom. Izčrpno poročilo o važnejših zborničnih akcijah na finančnem polju je podal g dr. W indigo ber. Povdarjal je, da je zbornično poslovanje jako podpirala okolnost, da so njene akcije z vso vnemo podpirali narodni poslanci Zbornica je dolžna izreči našim poslancem priznanje In iskreno zahvalo za podporo njenih stremljenj, V sveži s tem poročilom so bili stavljeni sledeči nujni predlogi: o dnvčnlh plačilnih nalogah, o novi razdelitvi katastrskih uraduv, u un> ditvi davčne lestvice in davčnettu minima za do- hodnino in o taksni dolžno*) trgovskih sklepnih pisem. Poročilo o akcijah zbornice v prometnih zadevah ja podal gospod 1. Mohor iS. Poročevalec jo podal pregledno sliko o določbah in vsebini rimskega sporazuma in njegove dosedanje izvedbe s podržavljanjem jugoslovanskega omrežja južne železnic«, dalje o vplivu povišanja blagovnih tartl na naS domači promet in na inozemski tranzit in o akcijah zbornice za omiljonjo strogih odredb glede nakladalnih rokov, prepovedi reekspedicij In povišanja stojnino. Nato j« po-| ročal o poteku in sklepih konference za ureditev obmejnegn prometa z Avstrijo, ki ec jo vršila od 4. do 9. novembra v LJubljani ter o pogajanjih za otvoritev direktnega prometa s Italijo, ki so so vršila v Ljubljani v drugi polovici novembra In očrtal zbornično akcijo za ustanovitev skupnega železniškega ravnateljstva za celo železniško omrežje Slovenije v Ljubljani Nadalje je omenjal razno zbornične predloge za izboljšanj«* voznega reda, xa popravilo pokvarjenih vagonov, razširjenje železniške postaje na Rakeku ter za pospešitev zgradbo prekmurske železnice. Končno je Izjavil, da se jo zbornica zavzela za obnovitev tra-siranja žoleznlške zveze Iz Kofpvja na reško progo ter za podaljšanje lokalne železnice k Rogatca do Krapine. V drugem delu poročila jo navedel zbornične predloge glede celotnega uveljavljenja mednarodne poštne konvencije, posebno glede otvoritve denarnega In čekovnega prometa med inozemstvom ter glede sklepa posebnih sporazumov za znižanje voznih pristojbin s sosednimi državami. Nato je poročal o zborničnih predlogih glede izprememb pravilnika za notranjo poštno službo, dalje glede intervencij zbornice za likvidacijo odškodnin za izgubljeno poštne pakete, zn izpremeaibo telefonskih pristojbin, za obnovitev poštnih voženj ter rednej-šogn dostavljanja poštnih paketov. Glede telefonskega prometa je omenjal, da so bile v zadnjem polletju otvorjene nove telefonske centralo v Vi-dem-Dobrepoljab, Vranskem, Crnondju, Velikih Laščah, Limbušu, Sodražici in v Zagorju ob Savi. V ostalih krajih pa tega vsled zahteve ministrstva, da so mora priglasiti najmanj 10 krajevnih naročnikov, dosedaj ni bilo mogoče doseči. Končno jo omenil zbornično akcijo za razširjenje telefonskega prometa z inozemstvom, Avstrijo in Italijo ter za zgradbo avtomatskih central v Ljubljani in Mariboru. V tajni seji, ki jo sledila javni seji, jo zbornica Imenovala zborničnega koncipista g. Ivana Mohoriča za zborničnega tajnika. p Zad«stilna slavnost v Lipi. V Lipi na Krasu se je izvršila »zadostilna svečanost« za sežgano Italijansko zastavo in kraljevo sliko. Navzoča sta bila.podprefekt in tajnik goriškega fašja. Vse je bilo v italijanskih zastavah in trakovih in v slovesnem sprevodu jo nesel župan novo zastavo v šolo. — Kdaj bodo dali Italijani zadoščenje za Krn in toliko drugih barbarskih činov nasproti Slovencem? 3 Žalostna smrt. V ponedeljek jo v Jare-nini pri Mariboru doletela žalostna smrt učitelja Vladimirja Skrbinška. Bil je na lovu in se je potem ustavil v gostilni. Ko je plačeval, je zadel s puško ob mizo; pri tem se je pa puška sprožila in kroglja je zadela Skrbinška v glavo. Bil je takoj mrtev. š Poročil se je v evangeljski cerkvi v Ma-renhergu štajerski nemški poslanec Franc Scha-uer z gdč. Erno Lukas, hčerko hotelirko. š Gromij trgovceT v Celjn naznanja, da bodo trgovine v nedeljo, dne 23. t. m. radi božičnih praznikov celi dan odprte. 3 Mestna elektrarna v Celju išče samostojnega elektromonterja. Več v današnjem oglasu. 0 NAŠEM IZVOZU. Sedaj, ko ae bližamo koncu leta, bo na vsak način zanimivo konštatirati, v koliko so se uresničila prerokovanja gledo našega izvoza. Belgrajska trgovska zbornica je bila sklicala na 2. in 27. avgusta prvi kongres vseh trgovskih zbornic in izvoznih korporaoij iz vse državo v Belgrad. Oba dni so intenzivno delali in določili najvažnejše izvozne predmete, organizirali so izvoz m določili olajšave. Komisije so bile sestavljene po izvoznih predmetih, 90 izdelale podrobne načrte in jih predložile kongresu. Reklo so, da bo znašal letošnji naš eksiport te-le predmete v tehle količinah v vagonih: Pšenica........... 35.000 Koruza......... « . 30.000 Oves, ječmen in rž....... 3.000 Bob in fižol......... 2.000 Jajca........... , 1.500 Živina........... 5.000 Posušen^ slive........ 55.000 Marmelada ......... 170 Sveže sadje............1.250 Les, lesni izdelki, tanin..... 105.300 Sardine........... 48 Južno sadje...... . . . 160 Opij........................3 Vino............ 20.050 Olje............ 50 Jajčeca sviloprejke...... 28 Vrhu tega so govorili tudi še o možnem izvozu živine v vrednosti 800.000 dinarjev, o svežem in predelanem mesu za 480.000 di-nariev. o siru za 80.000 Din in o kožah divja- čine itd. za 211.000 dflnarje>v. Dalje o rudnina« — brez železa, premoga in antiimona — iti Za nokatere manjše stvari so bili mnenja, da jih bo mogoče eksperti rati 25%. Za kože d** vjačine in manjših živali so določiili za 15961 višje število kakor lansko leto. Vee letošnji izvoz »o preračunali na fl milijard 481,500.000 dinarjev. Lani je znaŽal samo tri milijardo. Če se niso uračunali! Od gornjih postavk bo vsakogar prav go* tovo zanimala pri nas tako malo znana o posušenih slivah. Zlasti se za ta predmet zanimajo Francozi. Že lani so dosti pokupili, le» tos so pa nakupe še povečali. Vidi se, da e® jo začela zanimati za to blago tudi Amerika« Nemčija je«pred vojsko zelo veliko pokupila, sedaj je pa popolnoma prenehala. Nedvomno jo pa, da se bo po notranji konsolidaciji • tem večjimi naročili spet pojavila. Prav radovedni smo, v koliko bodo gor« nje številke dosežene. • • • g Glavna skupščina prejšnje Jusine ie« lezuice. 22. januarja prihodnjega leta se vrši glavna skupščina Južne železnice. Obravuala se bo izprememba statutov in volil se bo nov upravni svet. g Državni dohodki od monopolov. V sep* tenibiru je prejela država za prodajo tobaka, žvepleak, soli, petroleja, vredaotAuih papirjev 218 milijonov dinarjev. g Poštno-čekovni promet. 30. oktobra j« bilo pri poštno-čekovnem uradu 9574 imeji-teljev računov in je promet dosegel v oktobru svoto 2710 milijonov dinarjev. V septembru je znašal promet samo 2240 milijonov in ja bil torej znatno manjšii nego v oktobru. g llkinjenjo nepotrebnih carinarnic. Pfl odredbi finančnega ministra se je ukinila cela vrsta carinarnic v Črni gori. g Izplačilo predvojnih črnogorskih dolgov. Za izplačilo črnogorskih državnih dolgov, ko jih je sklenila črnogorska vlada šo pred vojno, je stavljen v proračun kredit 46 milijonov dinarjev. g Izvos tobaka. Po praških vesleh so no« ročili Čehi pri nas znatne količine tobaka. g Kultura bombaža pri nas. Kakor je zna« no, imamo v Južni Srbiji tudi 'nasade bombaža, ki so pa med vojno znatno nazadovali. Letno se je prcduciralo okoli 200 ton. Sedaj poročajo tudi, da so uspeli poskusi gojenja tudi v Bafiki v okolici Pelrovca, ki je znan po svojih hmeljslcih nasadih. g Padec cen bombažu. V novembru ja nastopilo občutno znižanje cen bombažu na1 svetovnih tržiščih. Zadnje čase pa so ceno znatno popustile. Padec cen so povzročile višje cenitve ameriške produkcije bombaža. g Produkcija zlata v južni AIriki. V po« vojnih letih postaja južnoafriška dežela Rho-desia (imenovana po znanem državniku Cecil Rhodes) vedno važnejši dobavitelj zlata. V, oktobru je bilo produciranih 247.000 unč zlata, v vsej ostali južni Afriki pa 790.000 unč, g Obtok bankovcev v Mažarski. Sredi de-i cembra jc bilo na Mažarskem v obtoku za 865 milijard mažarskih kron. BORZA. Zagreb, 20. dec. Devize: Italija 3.84—35425, London 387.50- 8b7.75, Newyork 88—88.25, Pariz 4.60-4.625, Praga 2.595—2.61, Dunaj 0.125, Cu-rih 15.4H—15.50 Valute: dolar 87—87.25. Curih 20 dec. Devize: Pešta 0.0302, Italija 24.77, London 25.04, Newyork 573.75, Pariz 29.77, Praga 16.81, Dunaj 0.008075, Sofija 4.10, Belgrad 6.525. — Valute: n. a. K 0.C081. Ij Ameriška gosta v Ljubljani. Dne 38. t. m. sta na študijski poti skozi našo državo po-setila Ljubljano ameriška gosta gg. M. D. F rede riclc F. R u s s e 11, generalni direktor internacionalnega zdravstvenega urada Ročke-fellerjeve ustanove v Newyurku in profesor SeLskar M. G u n n od iste ustanove. Ogledala sta sa v spremstvu zastopnika ministrstva za narodno zdravje g. načelnika dr. Š t a'm p a r -j a naše, po vojni od ministrstva za narodno zdravje novo osnovane znanstvene in socialno-higienske institucije. Dala sta si v podrvbi nostih poročati o ciljih in delovanju teh zavo-' dov ter sta se izražala jako pohvalno o njihov vih stremljenjih Ln že doseženih ut-pehiih. Ij Ata postajajo bojeviti. Odkar so se ata pomladili, so postali bojevit in nas pozivajo, naj »zberemo svoj pogum in naj odkrito povemo pred celokupno javnostjo, da-Ii priznavamo sedanji družabni rede. —-Mi smo pa pozvali »Narod« naj nam odkrito pove, ali je res ali ne, da so dali gospodje velekapitalisti starega ata »na užitek« za znesek 20 milijonov kron, vsled česar morajo stari ata plesati danes tako, kakor jim svirajo gospodje mladini. Na to naj odgovorijo ata najprej, potem bomo pa govorili o tistem družabnem redu, ki je tudi spoštovanega ata spravil na užit-Itarski kruh. Ij Kralj Matjaž se Imenuje najnovejša simbolična drama, ki se bo vprizorila v nedeljo dne 28. t m. v Mladinskem domu na Kodeljevcm Dramn sloni na narodnih motivih o kralju Matjažu DeJi je poklonjeno neusrašenim bratom v Primorju. K obilni udeležbi vljudno vabimo. Ij Poselska »veza priredi igro na dan sv. St» lana ob 5. popoldne v Rokodelskem domu, Ko nienskega ul. 12. K obilni udeležbi vljudno vnb! — odbor. Ij Društvo »Kočac v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje, da v soboto dne 22. t. m. odpade običajno predavanje, ker smo odstopili svoj Današnji obravnav? proti Lončarju je prisostvovalo na pobudo »Društva slušateljev juridičm» fnkultete ljubljanske univerze« tudi okrog 60 uai verzitetnih dijakov pod vodstvom prof. kazenskega prava dr. Metoda Dolenca. Senatu je predsedoval preds. del sod dr. Papež, votanta sta bila svet M o h o r i 8 in pa sod. dr. Sfiiigoj, obtožnico je zastopa] dri pravd. Doraeuico, zagovarjata pa prvega obtoženca dr. Na ti a žen, drugega pa dr. O rab. lovic, zdravniški izvedenec je bil sod. zdravnik dr. Novak. Jutri se vršita zadnji dve porotni razpravi in sicer proti Josipu Kovaču iz Ljubljanp zaradi tatvine in pa proti Antonu Kajfežu iz Aj-blja zaradi goljufije. Obe obravnavi bosta prec«) obsežni. Zvabilo še je sivo žensko krilo od poslopja deželne vlade do središča velesejraa v Tivoliju. PuSteni najditelj naj je odda proti dobri nagradi na policijskem ravnateljstvu. proeter »pr! Levu* prijateljskemu strelskemu društvu ^Ljubljana«, ki priredi ta večer svojo društveno božičnico. Prihodnjo soboto t j. dne 29. t. m. 10?3 se vrši predavanje. Predavatelja iti temo bom o pravočasno naznanilu — Odbor. 1J Umrli so v Ljubljani: S. Magdalena .Sker-f>iš, bolniška sestra. 28 let. — Frančiška Piki, pocestnica, o4 le*. — Elizabeta Žagar, žena stroje-fodje, 80 let. — Jakob Bonač, delavec, 87 let. — Fran Matičič, hišarjev sin, pol leta. — Vladimir Gladkov, ruski dijak, 12 let. — Fran Vidmar, čevljarski pomočnik, 54 let. — Miroslav Kranjc, ko iraeev sin, 2 leti. — Gabriela Delak, trgovčeva vdo-*a, 81 let. — Angela Dovžan, delavčeva hči, 16 Inesecev. —- Marija Vrhune, nžitkarica, 74 let. — Ivrni Dobnik. hlapec, 19 let. — Leon Bob. ravnateljev sin, 3 leta. — Frančiška Pirkovič, tob. delavka v p., 62 let, — S. Marija Irena Potokar, nsmiljenka, 34 let — Jernej Zenko, sin zaseb., 4 mesece. — Alojzij Humer, delavec, 56 let — Viktorija Kuustelj, delavčeva žena, 21 let •— Marija Mikolič, užitkarica, 68 let — Anton Mastuak, Steklarski delavec, 40 let — Josip Korošec, re-Itavrater in posestnik. 12 let — Štefanija Hočevar. služkinja, 19 let. — Janez Mihevc, čevljarski pomočnik, 20 let. lj Restavracija P. Košak, preje Ferlinc, Kre-tov trg, toči od 12. t. m. Colarič-Faleskini: dolenjska žametna Črnina, Keriaovo: belo vino iz »Gadove peči«, lastni pridelek, prvovrstno vino pri-»nanih vinogradnikov. Specialiteta letošnji >bur-gundecc. lj Dobro priliko je porabil neznani tat. ki je ttkradfl stavbeniku Viljemu Kramerju siv kovčeg iz ponarejenega usnja, katerega je pozfbil ta v veži Kolizeja na Gosposvetski cesti. V kovfegu fe imel Krainer več perila in nekaj obleke v skupni vrednosti 10.000 K. Socialni vestnik. s Tudi Ameriki preti nezaposlenost. Iz Newyorka poročajo, da je podtajnik za vprašanje dela predlagal v konferenci o priselje-tanju aove omejitve. Pripomnil je, da se je pomanjkanje delovnih moči, ki se je opazovalo še pred nekaj tedni, izpremenilo v zad-hjem času v nezaposlenost, ki utegne še strašno narasti. — Toliko v svarilo tistim našim ljudem, ki so bili namenjeni s trebuhom ea kruhom v Ameriko. 1. svojo IIT. razstavo slik v prostorih mestne hranilnice v Celju. Zastopani bodo s svojimi deli: Bucik, Marčič, Pomita, Podrekar, S. Šcntel iti A. Zupanfeva. pr >Na gorski planoti« in »Sirota«. Pod temi naslovom so ravnokar izšle v zalogi Ig. Kleinmavr in Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani, dve skladbi za glsovir od znanega skladatolja Jof. Fr. Brez-nik-a. Vsi ljubitelji godbe se na te dve novosti opozarjajo in se vsakomur priporočajo. Orlovski vestnik | Z.i božično in novoletno darilo priporoča Jd j goslovanska knjigarna tudi letos svoj Žepni kole-darfiek 1921, kateri je radi svoje taale žepne oblike (11 cm krat 6 cm) in solidno trpežne vezave ter nizke cene vsestransko priljubljen Kot posebno novost je izdala Jugoslovanska knjigarna letos prvič Mali koledarček 1924 v prav majhni obliki (7 krat 5 cm) z zrcalom in brez zrcala. v navadni ter usnjeni vezavi. Obadva koledarčka sta na razpolago po naslednjih cenah in vezavah: Žepni koledarček vezan v pegamoid plataio t marmornato obrezo Din 13, ve-an v pegamoid platno s zlato obrezo Din 14. Mali koledarček papirna ve/ (imitacija usnja) brez zrcala Din 7. papirun vez •/. zrcalom Din 12, usnjena vez brez zrcala Din 15, usnjena vez z zr-ealom Din 20. Naroča t Jugoslovanski knjigarni r Ljubljani Meteorologijo poročilo, Ljubljana 30b m u. ra. viš. Termo-metor v O l'»i h tu tu djtorenca ▼ O Baro. meter i- lom (Jas opazovan,a Nebo, v strovi fad«-nr« T mm Prosveta 20./12. 14 h pr lit. razstava kluba »Vesna«. Umetniški klub -.Vesna«: v Ljubljani priredi 30. decembra t OBESKE za BOŽIČNO DREVO ter krasne šatule za darila v veliki izbiri najceneje v »IaS£J£arni KALAš — Židovska ulica 3. 6RIN0V0 OLJE KUPUJE po najviiph dnevnih cenah v vsaki množini DROGERIJA A. KANC. Ljubljana, Židovska ulica it. 1. 8076 Namizno perilo Posteljno perilo .1 galoAe ,1 svite rji I gamaše 1 rokavice i Btezniki I nahrbtniki i nočne srajce i snežni čevlji • vezeno perilo 1 povojno gamaše • dani ske jopice « volnen« jopice » otroške oblekce I gumbi za manaete i batistasto perilo • naramnice, podveze • športne potrebščine I volnene trikot - hlače • otroško T etra- perilo • moške športne čepice I kuhinjski predpasniki i volneni in svileni šali I cele opreme 7« novorojence hlače 1. čepice D brisače i modrčki i dokolenke i žepni robci I perje in puh § vezeni robci I svilnati roboi i kopalni plašči I jutranje čepice • volnene čepice 1 ovratniki,manšete I kombineze za dame I flanelaste srajce » predpasniki za dame 1 volnena trikot-krila * moške volnene jopice I fini otroški vozički i svilena spodnja krila I velika izbera kravat I pristno J&gerjevo perilo I predtlakarija s?a ročna dela * dobiš pri R. Mm\t ml K. Soss, Ljubljana Mestni trg 19. VAJENCA sprejmem PEKOVSKO OBRT. - IVAN KER MEC, Vevče 30, p, Dev. AL Polje. in eno PRAZNO s posebnim vhodom IŠČE pri diužini brei otrok ali dobri gospodinji samec, večinoma cel dan odsoten, mirna, prijetna stranka. Ponudbe na: POŠTNI PREDAL 24 — Ljubljana. Gospodična nega knjigovodstva in korespondence, išče primernega mesta. Ponudbe na upravo «Slovencaa pod šifro: »SAMOSTOJNA MOČc. 7992 Tvrdka je blia ustanovljena leta 1866, Prepričajte se o cenah v mojih izložbah 1 C. i. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 bakrene žice v vsaki debelini, Bcrgman-novih cevii. ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljala takoi O. N. MAZURAN in COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon štev. 13, 223. 366, 534. Zahvala kraste, lisa te odstraniuje pri Človeku in živaiih Naftoliaazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCck za 1 osebo po pošti 7 Din. pri TRNKOC1, lekarna LJubljana, SlovonJjja. lerezine Grebene roj. Facini LJUBLJANA I VAM KOS ŠIŠKA S£ tem potom najprisrčnejc zahvalimo pročashti duhovscmi, gosp. dr Maksu Miheliču, okrož. zdravniku v Velikih Laščah za požrtvovalnost ob času bolezni, preblagorodnemu gospodu ministru n. r. Ivanu Pucolj, vsem onim sorodnikom, znancem in prijateljem, kj so tako mnogobrojno spremili blagopokoinico na njeni zadnji poti in poklonili krasno cvet)e. VELIKE LAŠČE, dne 18. decembra 1923. Da s€> zmanjša moja ogromna zaloga Izdaja konzorcij *SU>veoca»