PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA «.
Abb. postale I gruppo	» L16DU TO llT
Leto XXVI. Si. 146 (7640)
TRST, ponedeljek, 6. julija 1970

Južnovietnamska kolaboraclonistična vojska nadaljuje vojaške operacije na kamboškem ozemlju tudi po umiku Američanov, ki pa Jo bodo podprli tako z letalstvom kot s topništvom. Na sliki: vrhovni po veljnik sajgonskih čet v Kambodži gen. Do Cao Tri proučuje s svojim pomočnikom zemljevid Kambodže
ZARADI STAVKE NOVINARJEV V NEDELJO NI BILO DNEVNIKOV
Jutri bo splošna vsedržavna stavka za dosego bistvenih reform
Stavko so enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL za fešitev vprašanj stanovanj, zdravstva* prometa, davčnega pritiska in konjunkture
Naročnikom in čitateljem
V soboto so po vsej državi, v zvezi z napovedano ukinitvijo nekaterih ponedeljskih izdaj raznih listov, stavkali vsi časnikarji v Italiji. Na zasedanju redakcijskih odborov dnevnikov, ki je bil v Rimu in v Kllanu, so z veliko večino »vreieli resolucijo, s katero opozarjajo na izredno resen položaj, ki je nastal v italijanskem tisku in «opozarjajo javnost in vse politične sile na spletke mogočnih ekonomskih sil, da bi s procesom koncentracije listov omejili svobodo tiska in obveščanja v naši državi)). Resolucija «poziva vse časnikarje, naj stopijo 4. julija v splošno stavko, da bi prisilili založnike k odgovornim pogajanjem o vseh vprašanjih, ki so trenutno na dnevnem redu italijanskega založništva in da zahtevajo od parlamenta in vlade, da sprejmeta vse tiste izredne pobude, ki so potrebne, da se zajamčijo vsi izrazi svobode tiska in obveščeva-nja, ki je danes ogrožena v naši državi».
Člani uredništva Primorskega dnevnika smo v teh zahtevah v celoti solidarni s časnikarji v državi. Zato smo se pridružili stavki in naš list včeraj ni izšel. Izjemoma in tudi zaradi uvidevnosti tiskarjev smo zato izšli danes, v ponedeljek.
Ob tej priložnosti pa želimo povedati naslednje:
1.	Sobotna stavka urednikov in dolgotrajno stavkovno gibanje tiskarskih delavcev je povzročilo:
n) da naš dnevnik v zadnjih nekaj tednih že desetič ni izšel;
b) da že tretjič zapovrstjo ni izšla nedeljska izdaja našega dnevnika.
2.	To dejstvo je zbudilo razumljivo nezadovoljstvo stalnih vsakodnevnih naročnikov, na katerih sloni izhajanje Primorskega dnevnika že od samega njegovega rojstva. Istočasno povzroča našem dnevniku hudo nioralno in materialno škodo.
3.	Te škode spričo dosedanijh izkušenj lastnik - založnik dnevnika ne more popraviti, ker Primorski dnevnik, kljub vsakoletnim prošnjam, v zadnjih šestih letih ni bil deležen nikakršne podpore iz ustreznih deželnih sklačtiov, iz katerih prejemajo precejšnje podpore ostali dnevniki v Trstu in v Vidmu, kar je javnosti dobro znano. To dejstvo je toliko hujše, ker gre za izjemen položaj našega dnevnika kot edinega dnevnega glasila slovenske narodne skupnosti v Italiji.
4.	Uredniki Primorskega dnevnika se, poleg splošnih, tudi zaradi teh razlogov pridružujejo splošni stavki, ki so jo napovedovale za jutri, v torek 7. t.m., sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL za uresničitev bistvenih reform gospodarskega in socialnega značaja v državi ter za resnično demokratizacijo. Ker skupno s tiskarji v okviru te splošne stavke stavkamo že danes 6. t.m., naš list jutri ne bo izšel.
Tudi tokrat se obračamo na naše zveste čitatelje in zlasti na naročnike, s prošnjo, da še enkrat pokažejo svojo razumevanje in nam ostanejo še naprej naklonjeni kot doslej, saj nam s svojo solidarnostjo pomagajo v našem boju za socialni napredek in za dosego popolne enakopravnosti naše narodne skupnosti v Italiji.
Uredniki Primorskega dnevnika
RIM, 4. — V nedeljo v Italiji ni izšel nobeden dnevnik z izjemo fašističnega «11 Secolo», in krajevnega skrajno desničarskega lista iz Bergama. V soboto pa ni bilo radijskih in televizijskih vesti, odnosno so bile zelo omejene, ker so stavkali vsi novinarji po vsej Italiji. Kot obširneje poročamo na drugem mestu, je bila stavka napovedana sicer v zvezi s tako nazvanimi sedmimi izdajami, odnosno ponedeljsklmi izdajami, ki so jih pričela založniška podjetja samovoljno ukinjevati.
Dan borca v Jugoslaviji
BEOGRAD, 4. — Narodi Jugoslavije so danes slovesno proslavili 4. julij dan borca. Praznik je bil v mnogih krajih že sinoči proslavljen z akademijami, srečanji borcev in koncerti. Proslave so se nadaljevale danes s polaganjem vencev na grobove in na spomenike padlih borcev in žrtev fašističnega terorja.
Na TJentištu je bil danes proslavljen dan borca in 27. obletnica bitke na Sutjeski. Ob priložnosti so na spominsko kostnico, kjer leže posmrtni ostanki 3.301 borca, položeni venel družbeno-politlč-nih organizacij iz Poče, Goražda in drugih sosednih krajev, venci mladine in me-čanov Zenice, mladinskih delovnih brigad in planincev iz Orne gore in drugih.
Dejansko pa je šlo za vprašanje obstoja dnevnikov na sploh, ali točneje za obstoj manjših listov, ki so pod pritiskom velikih in v zelo težkem gmotnem položaju. S tem pa gre v resnici za svobodo tiska, saj bi se drugače zgodilo, da bi nekaj ve likih kolosov vrste «11 Corriere detla sera» ustvarjalo javno mnenje, kot se jim zljubi, ker nimajo finančnih problemov zaradi izdatne pomoči, ki jo prejemajo od velikega kapitala.
V torek bo splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v zvezi z zahtevami po izvajanju
reform. Sindikalne organizacije so zavrnile poziv predsednika vlade, da stavko prekličejo in so to utemeljile z naslednjimi razlogi:
1.	Vlada skuša izigrati sindikate z zavlačevanji in tako podpira alarmistično kampanjo, ki jo vodi veliki kapital v škodo delavcev. Na tak način tudi delavci v resnici plačujejo gospodarske težave.
2.	Zadnji sklepi vlade o finančnih olajšavah se bistveno razlikujejo in so zelo oddaljeni od delavskih zahtev. Poleg tega vladni predlog ne predvideva resnejših ukrepov proti davčnim utajam.
3.	Sindikati se ne morejo strinjati z metodo, ki jo je izbrala vlada v odnosu do sindikatov in
med razgovori s sindikalnimi organizacijami. Sindikati zahtevajo konkretne razgovore o pomembnih vprašanjih stanovanj, zdravstva, prometa, davčnega pritiska in gospodarske konjukture.
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so v zvezi z napovedano splošno stavko izdale skupne proglase in letake, v katerih podrobneje obrazložujejo svoje zahteve tako glede stanovanjskih vprašanj, prometne politike in zdravstva. V vseh primerih je govor o sedanjem neredu, ki koristi samo kapitalu in kjer se neracionalno izkoriščajo obstoječe zmogljivosti. Gre za zahteve po politiki načrtovanja in istočasno za zahteve po direktni udeležbi neposredno zainteresiranih. Za zdravstvo tako sindikati zahtevajo, da se izvolijo izvršni odbori zainteresiranih, ki naj vodijo zdravstvene ustanove na ozemlju, kjer deluje neka zdravstvena enota.
....................... umi..........„„„„„.......
Z VOJAŠKIMI IN DRŽAVNIŠKIMI ČASTMI
V Bar le tli položili v kostnico 826 padlih partizanskih borcev
Govor predsednika ZB Cvetkoviča in podtajnika Salizzonija
BARLETTA, 4. — V Barletti pri Bariju so danes z vojaškimi in državnimi' častmi položeni k večnemu počitku posmrtni ostanki 826 borcev narodnoosvobodilne borbe vojne Jugoslavije, ki so borbe Jugoslavije, ki so padli oziroma umrli v Južni Ita-kostnici, delo znanega zagrebške--ga akademskega kiparja Dušana Džamonje, so napisana tudi'imena 430 borcev, katerih posmrtne ostanke niso mogli najti.
Slovesnosti so se udeležili poleg uradnih delegacij Jugoslavije pod vodstvom predsednika zveznega odbora Združenja zveze borcev Jugoslavije Marjana Cvetkoviča in podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Italije senatorja Salizonija, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča, več sto članov družin in vojnih tovarišev padlih in umrlih iz Črne gore, Slovenije, Bosne, Hercegovine, Hrvaške in drugih krajev ter številni prebivala! Barlette. Barija in drugih krajev Južne Italije.
Po toplih pozdravnih besedah predsednika občine Barlette Mi-chele Morellija je govoril vodja jugoslovanske delegacije Marjan Cvetkovič. Najprej se je zahvalil italijanski vladi za pomoč, da se zgradi ta spomenik na najlepšem delu pokopališča v Barletti.
Mi pokopujemo posmrtne ostanke naših tovarišev in sodržavljanov v sosedni in prijateljski Italiji, ki jiin bo večna zamenjava njihove domovine, je izjavil Marjan Cvetkovič. Vemo, da bo ta in tudi grobnice jugoslovanskih državljanov jamstvo in še ena zveza za utrditev številnih stikov med našimi in italijanskim narodom. Cvetkovič je dodal, da se zelo široko in pozitivno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo razvija v zadovoljstvo obeh narodov in vlad.
Ta kostnica je spomenik skupne nesreče, ki je v določenem
trenutku zgodovine doletela naše narode, je izjavil vodja italijanske delegacije senator Salvatore Salizoni. Poudaril je, da je spomenik zgrajen ob obali Jadran skega morja, ki ne loči, temveč bolj kot kdaj prej združuje italijanski in jugoslovanske narode. Senator Salizoni je poudaril, da bodo grobovi jugoslovanskih bor-
Cenjenim bralcem se opravičujemo zaradi pomanjkljivega poročanja o mednarodnem dogajanju, do katerega Je prišlo zaradi nadaljevanja stavke u-službencev tiskovnih agencij.
cev varovani prav tako kot grobovi italijanskih sinov.
Po govorih so v spominsko kostnico bili med drugimi položili posmrtne ostanke šestih borcev iz šestih jugoslovanskih republik. V šestih trugah so posmrtni o-stanki narodnih herojev Vlajka Džuranoviča. Borislava Sanadara, Marije Bičanič, Marka Vučeniča, Jugomira Saviča in Franca Rebca. Na spominsko kostnico so nato položili vence predsednika Tita, delegacije Jugoslavije in Italije, pokrajine Puglie, občine Barletta in več sto šopkov cvetja rodbin padlih in umrlih jugoslovanskih borcev.
PO UMIKU AMERIČANOV

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiinminiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitii
ZAOSTRITEV POLOŽAJA V SEVERNI IRSKI
Ponovni hudi spopadi v Belfastu med protestanti in katoličani: pet mrtvih in okrog 70 ranjenih
Britanske čete, ki so stacionirane v Angliji, Zahodni Nemčiji in na Sredozemlju so baje dobile ukaz, da se pripravijo za morebitno intervencijo v Severni Irski
BELFAST, 4. — Glavno mesto Severne Irske Belfast je bilo tudi preteklo noč prizorišče izredno hudih spopadov med protestantsko večino in katoliško manjšino, v katere so posegle britanske čete. Protestantje so popolnoma razdejali katoliško četrt Belfasta, ki je danes podobna ozemlju pod vojaško zasedbo. Na ulicah se pojavljajo samo vojaki v popolni vojni opremi, povsod pa so ostanki barikad, zažgana vozila in avtobusi ter znamenja nasilja.
Katoliški del Belfasta je bil minulo noč prizorišče ene najhujših bitk, kar jih je videla Severna Irska. Streljali niso samo vojaki, pač pa tudi demonstranti z ene in druge strani: pet ljudi je bilo ubitih, 70 jih je brlo ranjenih, med njimi tudi 20 policistov in vojakov.
Po zadnjih okrepitvah je sedaj v Severni Irski 12.000 britanskih vojakov, ki; pa očitno ne zadostujejo za zagotovitev miru. V dobro obveščenih krogih v Londo-
nu se je danes zvedelo, da so britanske čete, ki so stadonira-ne v Angliji, Zahodni Nemčiji in Sredozemlju, dobile ukaz, da so v pripravljenosti za morebitno intervencijo v Severni Irski.
Zaključeni pogovori Brandt-Pompidou
BONN (DPA), 4. — Zahodno nemški kancler WiUy Brandt in francoski predsednik Georges Pompidou sta končala danes politične pogovore. Pred tem je imel Brandt še zaprt pogovor s francoskim ministrskim predsednikom Chabanom Delmasom.
Dvodnevno posvetovanje francoskega predsednika Pompiriouja in zaihodinonemškega kanclerja Brandta v Bonnu se je končalo z močno podporo Pariza vzhodni politiki Brandtove vlade, vendar z omejitvijo, da banski koraki ne morejo biti hitrejši od pogovorov štirih siil okoli Berlina. Francoska delegacija je popoldne že odpotovala iz Bonna v Pariz.
Od ponedeljka do srede Je bila na uradnem obisku v socialistični republiki Hrvaški delegacija naše dežele Furlanije-Julijske krajine, katero Je vodil predsednik Berzanti, v njej pa sta bila podpredsednik Moro in odbornik Dulci. Med tridnevnim obiskom so razpravljali o gospodarskem, turističnem in kulturnem sodelovanju, večkrat pa je bil tudi govor o pomembni vlogi povezovalca, ki jo imata obe narodnostni skupnosti Italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. Na sliki:	predsednik izvršnega
sveta SR Hrvaške Haramlja in predsednik dežele Berzanti
Garaudy zahteva izredni kongres KP Francije
PARIZ, 4. — Nekaj mesecev po 19. kongresu KP Frandje je marksistični filozof Roger Ga-raudy, ki so ga izključili iz politbiroja, zahteval sklicanje novega kongresa francoske partije. Vodstvo KP Francije še ni odgovorilo na to Garaudyjevo potezo.
glavarjem svete stolice, od kar ga je predsednik Nlxan 5. junija imenoval za svojega osebnega odposlanca. ZDA nimajo diplomatskih uradnih stikov z Vatikanom in ker Je vzpostavitev odnosov naletela v ZDA na odpor protestantov, se je Nixan, da bi se tem sporom izognil, odločil, da imenuje za te odnose osebnega odposlanca, tol občasno odpotuje v Vatikan.
Vatikan in vojni zločinci
VATIKAN, 4. — Predstavnik Vatikana je danes zavrnil obtož-
be, da je Sveta stolica omogočila nekaterim nacističnim vojnim zločincem, da z vatikanskimi potnimi listi pobegnejo v Brazilijo. Predstavnik Vatikana Vallainc pa ni izključil možnosti, da so posamezni zločinci s prevaro prišli do vatikanskega potnega lista na podlagi lažnih podatkov in lažnih imen, vendar to brez namena in želje Vatikana, da pomaga vojnim zločincem. Izjava vatikanskega predstavnika se nanaša na poročila s procesa proti vojnemu zločincu Stanglu v Dilsseldorfu, da so nacistični zločinci emtgri-rali v letih od 1945 do 1947 v Brazilijo z vatikanskimi potnimi listi.
Nixonov osebni odposlanec pri papežu
VATIKAN (AP), 4. — Nixonov osebni odposlanec pri Vatikanu Henry Cabot Lodge se je sestal danes s papežem Pavlom VI. To je bil prvi sestanek Lodgeja s po
Izjava SKGZ o radiu Trst A
Predsedstvo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze Je na svoji zadnji seji v Gorici dno 2. julija t. I. izglasovalo izjavo o položaju radijske postaje «Trst A». Izjavo so dosta. vili predsedstvu vlade v Rimu ter v vednost generalni direkciji RAITV v Rimu, generalni direkciji RAI v Trstu in radiu «Trst A».
Glavni smoter radijskih in televizijskih postaj v okviru RAI-TV je osnovan na načelih splošne javne koristi. V italijanskem nacionalnem merilu so ta osnovna načela prisotna v dolgem boju za pravično ureditev RAI-TV. če se problem RAI-TV v na« cionalnem merilu počasi vendar rešuje, tega ni mogoče reči o radijski postaji «Trst A», ki je čedalje bolj hibridna in izločena iz struktur RAI-TV.
Konvencija med predsedstvom italijanske vlade in družbo RAI-TV o radijski postaji «Trst A* postavlja to slednjo v podrejen položaj, ki žali načela splošne javne koristi in hkrati pravice Slovencev v Italiji. Namen oddaj Radia «Trst A* je sicer sama RAI-TV svoječasno jasno formulirala s trditvijo, da so te oddaje propagandnega značaja v slovenskem jeziku za «tujerodce» (allogeni del-la zona). Radio «Trst A» ima že po samih trditvah RAI-TV propagandne namene v soglasju s predsedstvom vlade*. Zato ni nič čudnega, če je Radio «Trst A* že od nekdaj fevd določenih krogov. V smislu zakonskih določil opravlja nadzorstvo nad oddajami RAI-TV nadzorna komisija. V nadzorni komisiji Radia «Trst As> ni nobenega člana slovenske narodnosti.
Slovenska kulturno gospodarska zveza ostro protestira proti žaljivi definiciji, da smo avtohtoni Slovenci «tu-jerodci*. Nedopustfio je in za Slovence v Italiji ponižujoče, da ima edina slovenska radijska postaja zgolj propagandne namene.
Slovenska kulturno gospodarska zveza zaradi tega zahteva, da se Radio «Trst A» vključi v strukturo RAI-TV, da se uveljavijo načela javne koristi, da se uredi status slovenskega radijskega osebja in da morajo nadzorno komisijo Radia «Trst A* sestavljati člani slovenske narodnosti.
Slovenski narodni skupnosti v Italiji se godi krivica tudi v zvezi s pomanjkanjem slovenskih televizijskih oddaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Slovenska kulturno gospodarska zveza obsoja tako ravnanje s slovensko narodno skupnostjo v Italiji in zahteva, da se tudi Slovencem v Italiji omogoči lastna televizijska služba, kakor jo imata nemška narodna skupnost v ItaMji in italijanska skupnost v Jugoslaviji.
Egiptovski predsednik Naser nadaljuje v Moskvi razgovore s sovjetskimi voditelji. O poteku razgovorov ni uradnih poroča, domneva pa se, da so osredotočeni okrog ameriškega in sovjetskega načrta za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Na sliki: Naser z nekaterimi člani svoje delegacije na kratkem
sprehodu v bližini Kremlja
V TOREK NA POBUDO VSEDRŽAVNIH ZVEZ CGIL, CISL IN UIL
ENOTNA SPLOŠNA STAVKA DELAVCEV VSEH STROK ZA TAKOJŠNJE IN KORENITE SOCIALNE REFORME
Sindikalno zborovanje bo na Goldonijevem trgu ob 9. uri - Govoril bo katoliški sindikalist Vito Scalia - Poziv tržaških sindikalistov delavcem Odklanjanje gospodarskega alarmizma in natolcevanj o «krivdi sindikatov»
W torek, 7. julija, bo v Trstu, kakor po vsej Italiji, zastalo delo v tovarnah, uradih, na gradbiščih, velikih trgovinah in javnih obratih. Vlaki ne bodo vozili od 21. ure v ponedeljek do iste ure v torek, delavci vseh strok bodo s tem protestirali zaradi naklepov vlade in velikih industrijcev, ki zavračajo reforme v nekaterih ključnih vozliščih socialnega in gospodarskega življenja države, za katere pa delavci sami menijo, da so prvi pogoj nadaljnjega razvoja družbe in večje pravičnosti v njej.
Kljub pozivom predsednika vlade Rumorja, ki pa ni hotel sprejeti nobene stvarne obveznosti, so torej tri enotne sindikalne zveze CGIL, UIL in CISL potrdile sklep o splošni stavki.
V letaku tržaškim delavcem, ki so ga podpisale pokrajinska zveza CISL, delavska zbornica UIL in nova delavska zbornica CGIL, je tudi jasna obrazložitev razlogov te stavke:
♦Delavci! Tri vsedržavne sindikalne zveze so oklicale splošno stavko, ker bi rada vlada obšla ali vsaj odložila sprejem delavskih zahtev po reformah in s tem objektivno podprla alarmistične težnje v gospodarstvu, ki niso v korist delavstva.
Nedavni vladni sklepi, o davčnih olajšavah so še zna.no daleč od delavskih zahtev, poleg tega pa ne predvidevajo ustreznega boja proti prikrivanju dohodkov in slojem prebivalstva, ki uživajo visoke dohodke.
Način, kako ravna vlada na sestankih s sindikalnimi predstavništvi, dokazuje voljo po odlašanju in dejansko onemogoča izdelavo stvar-
katerih vladnih strankah, po omejevanju sindikalne svobode in pravice do stavke.
Letak se zaključuje z gesli te splošne stavke, ki dejansko prekinja predvolilno premirje in odpira novo obdobje velikih socialnih nastopov in spopadov za reformo družbe; »Bodimo združeni v boju za reforme! Združeni v boju za bolj demokratično družbo!*
Napovedano je tudi osrednje sindikalno zborovanje, ki bo ob 9. uri na Goldonijevem trgu. Osrednji govornik bo (za vse tri zveze) katoliški sindikalist Vito Scalia, poleg njega pa bodo spregovorili kratek pozdrav še Livio Saranz, tajnik krajevne CGIL in član vodstva UIL Aride Rossi.
V podrobnostih bo stavkg potekala tako-le: trajala bo od polnoči do polnoči, z izjemo železničarjev, ki bodo prenehali z delom ob 21. uri v ponedeljek in se vrnili k vlakom čez 24 ur. V tovarnah, kjer poteka delo v izmenah bodo delavci pričeli s stavko ob začetku prve izmene in bo stavka trajala za tri izmene, skupaj 24 ur. Tiskarji bodo stavkali dan prej, se pravi v ponedeljek, kar pomeni, da bodo dnevniki izšli šele v sredo zjutraj s poročili o poteku splošne stavke in zborovanja. V znak solidarnosti z delavci, ki se zavzemajo za korenite spremembe v družbi, so se stavki pridružili tudi uredniki »Primorskega dnevnika*, ki bodo — kot pišemo na drugem mestu — stavkali skupaj s tiskarji v ponedeljek ves dan.
Med stavko bo zajamčena dobava vode, plina in električnega toka, v bolnišnicah bo stavkalo samo upravno osebje, medtem ko bo nudena
nih predlogov za rešitev neodlož-	tr^na zdravniška p^č. v
lj.vih vprašanj stanovanjskih gr a- veliklh tovarnah ^ zajam^n0 stra. dem j, zdravstva, javnih prevozov, \ ženje naprav
davščin itd.*
Letak treh sindikalnih organizacij se nadaljuje s pozivom, naj se delavci upro kampanji klevet in natolcevanj na račun sindikatov in njihove domnevne »odgovornosti* za gospodarski zastoj, o katerem se je meščanski tisk bogato razpisa!. Prav tako pozivajo tri sindikalne zveze, naj se delavci odločno u-prejo vsakršni težnji, zadnje čase se te pojavljajo predvsem v ne-
Nova zagotovila Sindikatu slovenski šole
Te dni je prejel tajnik sindikata slovenske šole pismo senatorja profesorja Giuseppa Bettiola, v katerem zagotavlja svojo podporo in pomoč za rešitev res težkega položaja profesorjev na sloven-
V petek in soboto je v veliki dvorani v Ul. Pondares potekal redni kongres tržaškega kovinarskega sindikata FIOM, kot priprava na XV. vsedržavni kongres te najmočnejše sindikalne organizacije v okviru zveze CGIL.
Na njem so delegati iz tržaških industrijskih obratov in tovarn razpravljali o najbolj aktualnih temah sedanjega družbenega spopada. Sploh je kongres tržaške FIOM do kazal, da je potek takega kongresa, v trenutku ko se ti nastopi čedalje bolj razplamtovajo, izraz demokratičnega odnosa med sindikalnim vrhom in bazo, med delavci in sindikalisti.
Poročilo tajnika Pina Burla in razprava o kongresnih tezah sta potekala v vzdušju zavzetosti in kritičnosti. V razpravo so posegali mladi in brez sramu izpovedovali svoje mnenje k splošni sindikalni strategiji, ki jo označujeta v prvi vrsti zavzetost za sindikalno enotnost in visoka stopnja borbenosti v okviru nastopa za socialne reforme. Kovinarji se danes v veliki meri zavzemajo za čimprejšnjo ostvaritev sindikalne enotnosti, kakor tudi menijo, da bi bilo nekatere etape v tem procesu tudi pospešiti.
Kongresne teze, o katerih razpravljajo delavci, poudarjajo v metodološkem uvodu, da se morajo spoštovati mnenja tako večine kakor manjšine in da morajo dokumenti obeh priti v zaključno poročilo in v roke osrednjemu vodstvu, ki jih bo upoštevalo pri pripravi osrednjega kongresa. Prav tako pa so kovinarji FIOM povabili na svoj kongres tudi predstavnike drugih sindikalnih zvez, ki niso v CGIL. Tem ni dana možnost pozdrava, temveč neposrednega posega v razpravo in celo pravica predlagati dokumente in pismene posege v razpravo samo. Na ta način, menijo kovinarji FIOM, bo kongres poudaril zbližanje sindikalistov in delavcev v okviru enotne platforme.
Teze, ki so jih prejeli sindikalisti in v katerih je poudarjena splošna strategija kovinarjev v Italiji, so razdeljene po poglavjih takole: Pogled v dvorano med kongresom FIOM	1. «za dosego nove oblasti v tovar-
V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA
S potnim listom in propustnico skoraj 28 milijonov prehodov
4.000.000 prehodov več kakor lani - Močan porast maloobmejnega prometa, medtem ko mednarodni promet stagnira
skih šolah v Trstu in Gorici. Prosvetni minister Misasi pa v svoji brzojavki obljublja sindikatu, da bo predsedniški odlok o habilitacijah uveljavljen čim ga bo odobril državni svet.
Gre torej za nove obljube, ki sc bodo morda le uresničile, če ne bo šlo vse po stari poti. Omenjeni predsedniški odlok obljubljajo šolske oblasti že dve leti. Medtem
ga je bil že državni svet enkrat zavrnil, zakonska osnutka za slovensko šolo, ki sta jih predložila poslanca Belci in Škerk tudi že pred dvema letoma, še nista bila izglasovana, pa čeprav so jih bili izročili v odobritev ožji prosvetni komisiji v poslanski zbornici. Tej komisiji predseduje poslanec Roma-nato (DC), njen podpredsednik pa je poslanec Dino Moro (PSI).
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED OSREDNJIM XV. KONGRESOM FIOM
KONGRES TRŽAŠKE KOVINARSKE ZVEZE
Poročilo tajnika Pina Burla in teze za kongres
nah»; 2. strategija sindikata za novo oblast v družbi: splošni cilji in reforme: 3. mednarodna politika, ki se deli na sledeče odstavke — odnos do kapitalističnih dežel, odnos do socialističnih dežel, boj proti fašizmu in imperializmu, mednarodno članstvo sindikatov; 4. sindikalna samostojnost in politične sile: 5. perspektiva enotnosti in roki; 6. obnovitev sindikata; 7. kongresni pravilnik.
V zadnjem je poudarjena predvsem važnost tovarniških kongresov, ki potekajo v vseh velikih industrijskih obratih z nad 1000 delavci, kakor tudi struktura vodilnih organov, ki je bistveno spremenjena v primerjavi z ustaljenimi oblikami sindikalnega predstavništva.
Podrobnejše poročilo o zaključkih kongresa bomo objavili v sredo, v prihodnji številki »Primorskega dnevnika*.
Zaključena razstava Wilhelma Webelsa
Kot prva letošnja razstava na sedežu Turistične ustanove v Seslja-nu je bila razstava večje zbirke Piccasovih grafik, risb in keramik, ki je žela izreden uspeh, saj je še ni bilo razstave v Sesljanu, ki bi bila pritegnila toliko občinstva, kolikor ga je pritegnila ta razstava. Sedaj pa se je zaključila v Sesljar nu razstava olj in skulptur nemškega umetnika Wilhelma Webelsa. Razstavo sta organizirala Avtonomno podjetje za turizem in gostinstvo na obalnem področju devinsko-nabrežinske občine ter Nemški kulturnih institut v Trstu. Tudi ta razstava, ki je omogočila, da se je veliko tržaških ljubiteljev umetnosti spoznalo z nekaj deli tega znanega nemškega umetnika, je doživela velik uspeh, kar pa ni nič čudnega, saj spada Webels med predstavnike znane mnetniške šole «Folkwanp-schule» iz Essna, ki je bila nekoč žarišče ekspresionizma v Nemčiji.
Šolske vesti
Najdeni predmeti
Pri oddelku X. (ekonomat tržaške občine, občinska palača, III. nadstropje, soba št. 128) so na razpolago lastnikom v juniju najdeni predmeti na ulicah. Lastniki lahko dvignejo izgubljene predmete vsak dan od 9. do 12. ure. V uradu za najdene predmete imajo italijansko in tujo valuto, denarnice, ure, prstan, ogrlica in zaponka, torbice, torba s perilom, torba z električnim materialom, pulover, dežniki, ovratne rute, kotalke, klešče, igro-meter in naočniki za motocikliste.
KJE3
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA
TRST
Ulica F. Filzi št 10 Tel 38101/38045
opravlja vse bančne posle
kupuje tujo valuto
Včerajšnji odkupni devizni tečaji:
Ameriški dolar	625,—
Kanadski dolar	590,—
Brit šterling	1500,—
Švic frank	145,—
Franc, frank	112,—
Belg frank	12,—
Hol. florint	172,—
Nemška marka	172,—
Avsf. šiling	24,—
Jug. dinar (vel.)	46,—
Jug. dinar (mali)	47,—
Včeraj-danes
fcablstična služba obmejne policl-e pravkar zbrala in objavila poke o osebnem prometu čez mej-prebode tržaškega področja v tektem juniju. Iz ustreznih pre-indc povzemamo, da je medna-ni promet v tem mesecu dosegel 4,961 prehodov, ter da je bil premami* kakor v juniju lanskega ko Je čez mejo na področju iške pokrajine potovalo 3,869.232 načinov in tujcev. Letos Je bilo ni obojih. Italijanov so namreč jnd organi našteli 1,668.372, med-
I	ko Jih je v istem mesecu lani ovalo 2,108.804; prav tako so na-
II	manj tujcev, in sicer 1,296.589, dtem ko Jih Je bilo lani 1,760.428. ugoslovanov so v juniju našteli 972, Zahodnih Nemcev 120.276, jtrljcev 112.505, Angležev 33.030, kttcozov 29.017, Švicarjev 22.592, leričanov 17.667, Grka sta bila 12 itd.
' maloobmejnem prometu pa je juniju prekoračilo mejo 1,549.863 iijamskih in 613.782 Jugoslovanskih lavljanov. Skupno število preho-, je tako doseglo 2,163.645. Pro-t Je bil za pol tntMjona prehodov :Ji kakor v Istem mesecu lani, ko s propustnico stopilo čez mejo 37.079 italijanskih in 396.675 jugo-vanskih državljanov, skupno to-1,663 754 ljudi.
J prvi polovici leta pa Je dosegel »brni promet na tržaškem odseku »je naslednje razsežnosti: i potnim listam Je stopilo čez me-9,222.111 Italijanskih državljanov 5,763.418 tujcev. Skupno število shodov z mednarodnim dokumen-" je torej doseglo 14,985.529 ali — —*—	- 15 milijonov prehodov;
s propustnico Je v istem razdobju stopilo čez mejo 9,123.167 italijanskih in 3,684.328 jugoslovanskih državljanov; skupaj torej 12 milijonov 807.495 ali Skoraj 13 milijonov prehodov.
Promet s potnim listom in promet z propustnico je v prvi polovici letošnjega leta dosegel po vsem tem skoraj 28 milijonov prehodov.
V istem času lani Je stopilo čez mejo v mednarodnem prometu 15.272.649 in z obmejno propustnico nadaljnjih 8,903.542 ljudi, to je skupno 24,176.191 potnikov. Letos smo torej «pridobili» Se nadaljnje štiri milijone prehodov, zanimivo pa je, da je mednarodni promet ostal skoraj neizpremenjen v primerjavi z lanskim, oziroma da se je celo nekoliko zmanjšal (s 15,272.649 na 14,985.529 prehodov), medtem ko se Je maloobmejni promet povečal z 8,908.542 na 12,807.495 prehodov
Sprostitev glede števila mesečnih potovanj čez mejo od 1. januarja dalje je torej odločilno vplivala na razvoj osebnega prometa na naši meji. Letos so se namreč obmejnega dokumenta poslužill v občutno večjem številu kakor lani tako italijanski držaljani kakor tudi prebivalci s sosednih področij onstran meje. Tako se je število prehodov pri prvih povečalo s 6,642.470 na 9,123.167, število drugih pa s 2,261.072 na 3,684.328.
Na koncu naj še zabeležimo, koliko ljudi je v prvi polovici letošnjega leta potovalo čez posamezne prehode našega področja:	največ
jih je Slo čez Škofije (nad 4,530.000 potnikov, drugo mesto pripada prehodu pri Fernetičih (nad 3,500.000 potnikov), sledijo prehodi pri Lazaretu (1,160.000 potnikov), pri Orehu (1,001.000 potnikov) na Pesku (981.000), prt Lipici (522.000), itd.
OBMEJNI PROMET
na tržaškem področju (Razdobje januar, junij)
MEDNARODNI PROMET
MALOOBMEJNI PROMET
Italijani	(potni list) Tujci	Skupaj	Ital. drž.	(propustndca) Jug. drž.	Skupaj
9,802.965	Leto 1969 5,469.684	15,272.649	6,642.470	Leto 1969 2,261.072	8,903.542
9,222.111	Leto 1970 5,763.418	14,985.529	9,123.167	Leto 1970 3,684.328	12,807.495
— 580.854	Razlike + 293.734	— 287.120	+ 2,480.697	Razlike + 1,423.256	+ 3,903.953
Danes, PONEDELJEK, 6 julija
DUŠICA
Sonce vzide ob 5.2SJ in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.37 — Luna vzide ob 7.51 in zatone ob 22.4? Jutri, TOREK, 7. julija MANICA
_____ illitH!
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 19,2, najnižja 14,3, ob 19. uri 19 sto-pinj, zračni tlak 1015,8 nestalen, veter 18 km/h severovzhodni, sunki ve-tra 43 km/h, vlaga 51 odst., padavl. ne 1,4 mm, nebo 4/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. julija 1970 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Caterina Lo-rcnzlnl vd. Nardin, 70-letna Maria Benco por. Viscovich, 71-letna Aliče Bozjak por. Erbo, 77-letni Osiride Brovedani, 66-letni Giuseppe Miiller,
65-	letna Carmela Fatur por. Olzai,
66-	letni Giuseppe Gerbi, 71-letna An-na Bonivento por. Bacci, 74-letna Carla Pertot por. Garbals, 84-letna Emiliana Cerchiai vd. Fontanella, 75-letna Vanda Tauzher por. Cossut-ta, 67-letni Antonio Giorgi, 50-letru Glovanni Santin 81-letni Giacomo Marino.
OKLICI: Univ. študent Renzo Bri-da in gospodinja Anna Maria Roma-no, železničar Giancarlo Parezzan in prevajalka Adelaide Spadonl, ind. iz. vedenec Fabio Verginella in učite-ljica Vittoria Redivo, prodajalec Marino Tamburin in gospodinja Dina Grimaz, uradnik Paolo Senesl In u-radnlca Filomena D’oro, pomorščak Mario Cameran ln uradnica Mafalda Nussdorfer, železničar Aldo Vantag. giato in gospodinja Assunta Maria Delbello, uradnik Filippo Aniballl ln uradnica Mirella Razza, nameščenec Giorgio Borsi in uradnica Oriana Plank, uradnik dr. Mario Iarini in uradnica Serena Tagliaferro, pristaniški delavec Giorgio Lenardoni In bankonjera Aliče Cian, elektrome-hanlk Franco Bevllaccqua in uradnica Loredana Vendramin, nameščenec Dlno lakin in blagajničarka Marina Moro, delavec Santo Glustolisi in gospodinja Emma Tregglart, «lek-tričar VValter Giraldl in gospodinja Marina Jelic, Izvedenec Raimondo Codiglia In uradnica Clelia Frančiča, elektro-mehanik Ferruccio Godeas in delavka Genofetta Leone, mehanik elemente Vascotto in 'prodajalka
Franca Bais. skladiščnik Roberto Va. lente in uradnica Marina Llnardon, pomorski kapitan Francesco . Barago in uradnica Marghčrita PaJadlni, u-radnlk Roberto Mellinl In uradnica Nives Moretti, gradnik Giacomo Stan-cich in delavka Gianfranca Fuma-galll, podčastnic Javne varnosti Giuseppe Amabile' In gbšpddlnja Teresa Mango, delavec Aldo Leghissa in u-radnlca Luciana Sbrlzzl, mehanik Giancarlo Altea ln šivilja Francesca De Santis, uradnik Giorgio Curel. lich In otroška negovalka Anna Ma-ria Semiz, nameščenec Glanfranco Coceani in bolničarka Maria Luigia Cristiano, frizer Silvio Eceel in e-stetistka Marisa Naso, radiotehnik Orazio Maltese in prodajalka Mirella Grando, varilec Rino Bertocchl in prodajalka VVilma Zullan, prodajalec Glnafranco Tardlni in name-ščenka Palmira Tozza, električar Gio-vanni Lettlch in šivilja Assunta piutti, trgovec Luciano Delmestre In bolničarka Eletta Giorgi, električar Boris Stegel in gospodinja Giovan-na Soave, inšpektor Pietro Brous-sard in uradnica Irene Ancer, uradnik Ferrucclco Cavazzon in uradni, ca Maria Cristina Sgubin, mizar Giorgio Rondi in socialna asistentka Letizia Glustolisi, študent Giulio lellinl in uradnica Anna Cristina Caremoli, častnik Raffaele Petrachi In gospodinja Anna Maria Borsatti, delavec Giannl Vales In gospodinja Valnea Rabiš, fotograf Franco Vec-chiotti in učiteljica Sue Ellen Ka-dlson, stavec Tulilo Ktrschmayer in gospodinja Elsa Kozina, delavec Romeo Rigamontl in gospodinja Maria 'Cristton Obran, mehanik Vincenzo Magglo in gospodinja Annamaria Cristallo, podčastnik Lorenzo Bisce-glla in učiteljica Maria Antonia Sol-litto, zastopnik Sergio Marcon m uradnica Angela Barcobello, uradnik Dario Luttini in študentka Laura Nardella
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1. Gri-golon, Trg Virgilio Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unltž d'Italla 4. Al S. Lorenzo, Ul. del Sonclnt 179 (Skeden)) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 30 do 1.30)
Croce Azzurra Ul. Coininerclale 26. Rossettl - Emili, Ul. Combl 19. Al Samarttano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nerl, Ul, Dante 7.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ziga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar*, Ul. Frausln 12, sporo-ča, da zapade 10 julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9 do 12.
Vpisovanje v l. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu
je do 10 Julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razre-dov. ki bodo Izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo Imeli popravne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9 do 12. ure v tajništvu zavoda
Ravnateljstvo državne srednje Sole iiFran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da 10. Julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v [., II. In lil. razred za šolsko leto 1970/71, Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970, Prošnje sprejema tajni-štvo vsak dan od 9 do 12. ure.
Ravnateljstvo drž znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu spo-roča da je vpisovanje v vse razre. d" znanstvenega liceja, višje glmna-zije in klasičnega liceja vsak dan od 10 do 12 ure do vključno 10 julija 1970
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku se morajo vpisati do 22. septembra' 1970.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12.30 do vključno 10. julija.
Do 22. septembra pa se lahko vpl-šejo dijaki, ki bodo Imeli popravne izpite v jesenskem roku
Ravnateljstvo državne srednje So-le »Fran Erjavec*, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 10. Julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970-1971 Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se motajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9 do 12. ure
Državni znanstveni licej »France Ptešeren* obvešča, da je na šoli odprta razstava risb še danes od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katlnari sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71, Dijaki, ki bo. do opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 197$, ...IJfOjnJe sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu sporoča, da ibo za maturante prva pismena naloga 7. Julija ob 8.30, druga pa 8. julija ob Isti uri.
Razstave
V	Mestni galeriji v Piranu Je do
12. t.m. odprta razstava sodobne češkoslovaške umetnosti.
Občinska umetnostna galerija, Trg Uniti dTtalia: razstavlja do 8. Julija slikar Michele Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu.
Občinska umetnostna galerija, Trg Unitš dTtalia: razstavlja do 8. Juli-ja slikar Mario Falmierl, po rodu iz Rletija, stanujoč v Trstu,
Galerija Tergeste: Do 16. julija bo razstavljal svoje Jedkanice slikar Giorgio Ferletti.
Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jo-žeta Cesarja.
V	razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 je od-prta razstava »Biaglo Marin, podobe in dela« ob izidu Izven prodaje nje-govega dela »Otoške pesmi 1912-1969» (I cantl delFisola 1912-1969) pri Edi-toriale libraria S.p.A. na račun Tržaške hranilnice.
Od 4. do 12. Julija bo v Nabrežini na glavnem trgu razstavljal salezijanec Viktor Godnič
I
ODBOR PARTIZANOV NA OPČINAH
sporoča, da je za včeraj najavljeni
V. partizanski tabor
zaradi neugodnega vremena
prenesen na prihodnjo nedeljo, 12. t. m.
z isttm programom
Razstava NOB je odprta vsaik dan od 9. do 12. in od 16. do 22. ure.
FANTJE IN DEKLETA priredijo
šagro v Boljuncu
DANES od 21. do 24. ure
ples ob zvokih orkestra
Kras.
Deloval bo dobro založen kiosk. Vsi vljudno vabljeni!
Mali oglasi
L julija je diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani
PAVEL CHERSI
Novemu inženirju iskreno čestitajo prijatelji in znanci
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je 3. julija diplomiral iz slavistike
MARKO KRAVOS
Čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje Primorski dnevnik
VAJENKO PRODAJALKO 15-16 let staro z znanjem hrvaščine Išče pod-
.letie konfekcij, tel 30-109 NAPRODAJ ZEMLJIŠČA na cesti Prosek - Sv. Križ - Gabrovica in hiša z dvema stanovanjema ter trgovino na Proseku, ha 1000 - 2000 -21.000. Informacije pri Dominiku, Božje polje 3 — Prosek. Manufakturna trgovina UDOVIČ Išče vajenca. Plazza Ponterosso 4. IŠČEMO DEKLE ALI MLADO 2ENO za varstvo otroka in za gospodinj, stvo. Dobra plača s hrano in stanovanjem. Foto Rolli, Trst. Ul. Im-briani 1.
VIKEND HIŠO, lepo oprem!Je»o na gozdni jasi, 300 m oddaljeno od hotela v izmeri 50 kv, m. V narodnem parku Rakov Škocjan prodam ali pa Jolv dam. z» vdaljši ,fias*.v najemi Ponudbe ln ostale podatke dobite pri: Jurca Franc, Ljubljana, Splitska ulica 15, tel. 61-468 Ljubljana.
SPDT organizira 12. julija Izlet na Creto Grauzarijo In Sernlo. Izletniki se bodo peljali z osebnimi avti. Na razpolago Je 13 prostih mest. Kogar zanima vzpon na orne-njene vrhove, naj svoje Ime javi gdč Norči, Ulica Geppa 9. tel. 31-119 čim prej, da si zagotovi mesto
GRAD SV. JUSTA (v primeru slabega vremena v Politeama Rossetti), Danes, jutri in v sredo zvečer pred slave «Royal Winnipeg Ballett«, čudoviti kanadski ansambel, zmagovalec svetovnega festivala 1969 v Elizejskem gledališču v Parizu. Spored od čisto klasičnega do baleta Jazz. Začetek točno ob 21.15. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Frotti 2, tel. 36-372. MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči In zvoki*, ob 21.30 «Maximllian of Mexlco» v angleščl-ni; ob 22.45 «Masslmlliano e Carlot-ta» v italijanščini.
Avtobus «M» iz BarkovelJ (postajališče avtobusa »6») do mlramar. skega parka in obratno pred vsako predstavo In po njej.
Circo sul gbiacclo — Cirkus na ledu — Športno Igrišče v Ul. Flavta, telefon 817-222. Predstave ob 21.15; ob četrtkih, sobotah ter na prafr nične dni ob 16. in 21.30 Nazlonale 16.00 «11 circolo del vIzIoms Technicolor.
Eden 16.30 «Quelle dl Amburgo*. (L’ago sotto la pelle). Curt Jur. gens. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom,
Fenlce 16.00 «Katmandu». Technlco. lor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La voglia matita«, Catherlne Spaak. Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 16. letom. Excelslor 16.00 «Alla rlcerca dl Gre-gory». Julie Christie. Technicolor. Rltz 16.30 «1 nostri mariti«. Alberto Sordl, Ugo Tognazzl, Michele Mer-cier
Alabarda 16.30 «Rose rosse per II fuhrer». Mia Genberg, John Garko. Colorscope.
Fllodrammatico 16.30 «La mantlde*.
Susan Stevvart, Vic Larice. Technl-color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «L’altra faccla del planeta delto sclmmie«. Technicolor. Cristallo 16.30 «Africa segreta«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 16.00 «Metello». Masslmo R*. nlert, Ottavia Piccolo, Luda Bost. Tina Aumont Technicolor.
Moderno 15.30 »Hello Dolly». Barbra Strelsand, VValter Matthan, Mlchel VVraford. Louis Armstrong. Technicolor.
Impero 16.30 «La pelle glovane«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16,30 «L'alibi». Vit-torio Gasman. Adolfo Celi. Technl. color.
Ideale 16.00 «Annibale». Vlctor Ma-ture, Rita Gam, Gabrielle Ferzettl. Technicolor.
Abbazia 16.30 «11 plstolero dell’Ave Maria«. L. Manni, L. Paluzzl, A. De Mendoza, Jošt Suarez. Film vvestern. Technicolor,
Astra 16.30 »Pensiero d’amore». Mal In Silvia Dlonisio. Technicolor.
Darovi in prispevki
V zahvalo za prejete fotografije z Vezuva darujejo Pilat, Novak, Švara in Kufersin 1000 lir za spomenik partizanov na Opčinah.
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Loke Čarge daruje žena 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar ln 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja Mariju Sancinu daruje družina Novel 2000 lir za Dijaški) matico. V počastitev spomina pok. Maria Sancina darujejo Olga In Darko Flego 2000 ln Mladen Flego 1000 lir za prosvetno društvo v Sked. nju.
Ob 8. obletnici smrti pok. Eme Adamič por. Škerlj darujejo otroci 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Štefanije Skerlavaj vd. Vremec daruje Zora Cok 5000 lir za Dijaško matico.
Ob svojem 81. rojstnem dnevu daruje bivša učiteljica Amalija Cok
10.000	lir za prosvetno društvo Slav-ko Škamperle
URARNA ZLATARNA
LA U RENTI
Trteste Trst, Largo Santorlo 4
BIRME 1970
Velika izbira ur ln zlatnine Presenetljivo velika izbira ur »SEIKO«
Poseben popust
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega sina
MARIA SANCINA
se prisrčno zahval.1u.iemu vsem. ki so na kakršenkoli način izkazali sočustvovanje ob prerani smrti proliublienega sina. Posebno srčna hvala njegovemu zdravniku g. dr. Josipu Sancinu ln č. g. DuSanu Jakominu ter grv>r>» Mioi Furlanič. ki mu ie v vseh letih njegove bolezni požrtvovalno pomagala. Posebna hvala tudi vsem darovalcem cvetia in vsem. ki so ga spremljali na njegovi zadnii poti.
Karin ln Mirra Sancin ter drugi sorodnik) Trst. 5 iuliia 1970
SKBOH.K.V
VSE ZA IUNL IN FOTOGRAFSKI MATERIAL ITst Ul Mazzini 53 lel 733-361
cnjateije in *oaoce naprošamo da nas obiščejc
ZAHVALA
Globoko ganieni se zahvaljujemo vsem. ki so z nami so čustvovali ob bridki izgubi rm/ega prrdrs^vn moža ln očeta
RADKOTA BAVČARJA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetia 1n vsem tistim. ki so na kateri koli način počastili niegov spomin
Zena STANA sin RORFRT in hčerka ROMICA
I T F Uit- a Zonta 3
ZAHVALA
SPOŠTOVANEMU TRŽAŠKEMU OBČINSTVU ZA OBISK IN VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTAVLJENE PROIZVODE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE IN OBRTI NA LETOŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU.
POSEBNA ZAHVALA TRGOVSKIM OPERATERJEM IN GOSPODARSKIM USTANOVAM ZA PRIZADEVANJA ZA OKREPITEV IZMENJAV BLAGA,
t
PRIREDITELJEM VELESEJMA IN OBLASTEM ZA PRIPOMOČEK K LEPŠEMU USPEHU RAZSTAVE.
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM 197G GOSPODARSKIH ZBORNIC SRH IN SRS (Socialistične R. Hrvatske in Socialistične R. Slovenije).
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage
I0ŽEFE MILIČ vd. MILIČ
Posebna zahvala čd. župniku, dr. Grudnu, sorodnikom, pevskemu zboru Salež Zgonik, darovalcem cvetja ln vsem, k) so jo spremljali k večnemu počitku.
žalujoče družine MILIC in 21GON
Mali Repen, Zgonik, 5 julija 1970.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam stali ob strani ob bridki izgubi našega dragega soproga ln očeta
JOSIPA LEGIŠE
se srčno zahvaljujemo. Se posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem tistim, ki so na kateri koli način počastili pokojnikov spomin ter ga pospremili na r*]egovi zadnji poti.
Žalujoča rodbina LEGI8A
OBISK PROSEŠKO-KONTOVELSKIH PROSVETARJEV V ZGODOVINSKIH BREŽICAH
Ubrano petje zbora «Vasilij Mirk» v viteški dvorani brežiškega gradu
V izredno akustični dvorani je zbor potrdil svoje velike sposobnosti - Nastop dramske skupine v Artičah s Katajeva komedijo «Dan oddiha» ■ Preteklost stoletij v krasno urejenem muzeju
Spoznanje, da so za naše društveno prosvetno življenje koristni in potrebni pogosti stiki s sorodnimi društvi v matični domovini in če mogoče tudi s sorodnimi društvi izven njenih meja, je našlo pri pro-seško - kontovelskih prosvetnih delavcih plodna tla. Društvo Prosek-Kontovel je namreč med tistimi, ki take stike najbolj gojijo in kot r- po eni strani poneslo ime svoj’h dveh vasi na daljno Škotsko s svo-tlm zborom in športniki ter Škote seznanilo z obstojem naše narodne skupnosti v Italiji in z našim bojem za narodne pravice, tako je po drugi strani navezalo trajne prijateljske stike z delavskim prosvetnim društvom »Svoboda — bratov Miklavec* iz Brežic ter s tem ustvarilo sodelovanje, ki pomeni eksistenčno pretakanje življenjskih sokov med matico in kultumo-prosvet-no celico na robu narodnega prostora.
V okviru teh stikov je brežiško društvo pred nedavnim gostovalo na Proseku z dramo Miška Kranjca «Pot do zločina*, preteklo nedeljo in ponedeljek pa sta društveni zbor «Vasilij Mirk* in dramska skupina p.d. Prosek-Kontovel gostovala v Brežicah oziroma v Artičah, prvi s celovečernim koncertom, druga pa s Ratajevo veseloigro «Dan oddiha*.
• * *
lačelo se je z lepo slovensko tradicijo. Ob prihodu v prosvetni dom v Brežicah so dekleta našim pevcem in igralcem pripela na prsi rdeč nagelj z rožmarinom, prijazen pozdrav pa sta izrekla podpredsednik domačega prosvetnega društva in podpredsednik občinske skupščine. Tudi turističnega duha ne manjka brežiškim prosvetar-jem. Vsem so namreč v zalepkah poklonili več turističnih prospektov o zanimivostih zgodovinskih Brežic in okolice, ki je vsa posejana s spomeniki slovenske preteklosti in seveda s trtami, ki rodijo toliko žlahtne kapljice.
Po kosilu v kolodvorski restavraciji je prišla na svoj račun tudi komaj 17-letna natakarica Pavla. Za god in rojstni dan ji je zbor od srca zapel nap:tnico «Slavljenee današnji*, seveda v ženski verziji, in na mizo je prišlo še nekaj litrov prijetno kislega cvička, Pavli pa se je od sreče in zadovoljstva kar smejalo in jokalo obenem.
Igralska skupina je imela popoldne še nastop v Artičah in je morala brž z avtobusom v kakih 5 km oddaljeno vasico na orleške griče, od koder je lep razgled na brežiško kotlino, v lepem opranem jutru Pa celo tja do Snežnika. Toda čeprav je vasica majhna, imajo v njej lepo telovadno - prosvetno dvorano z odrom in kar dva pevska zbora, odraslega in mladinskega, v katerih poje skupaj kar okrog 80 pevcev.
Predstava je tekla lepo in občinstvo se je prijetno zabavalo. Ni ga bilo sicer mnogo, toda povedali so nam, da smo padli v slab čas, kajti po večdnevnem dežju je bila to prva sončna nedelja in kmetje ,so hiteli s sušenjem trave in drugimi poljskimi opravili. Pa vendar tudi okrog 100 ljudi za tako malo vas ni tako malo.
* * #
. Člani pevskega zbora so si med nastopom igralske skupine ogledovali muzej v srednjeveškem brežiškem gradu, ob katerem se je na levem bregu Save razvilo mesto, katerega prvi sledovi segajo že v stoletja pred našim štetjem, saj ■so se skozi «brežiška vrata* valile rimske legije in germanska plemena vse dokler se ob koncu 6. stoletja niso tu naselili Slovani.
Grad sam so sezidali Salzburžani ob koncu 12. stoletja in v njihovi posesti je ostal skupno z mestom do konca 15. stoletja, nato pa je ■deset let bil v rokah ogrskega kralja Matije Korvina, ki je nam Slovencem znan kot kralj Matjaž. Z mirovno pogodbo sta grad in mesto prešla v posest Habsburžanov. Posebno znane pa so Brežice po kmečkem uporu iz leta 1515. Tedaj je bil grad požgan in 15 let kasneje so ga Habsburžani obnovili za obrambo proti Turkom. Kasneje so se iz tega gradu branili tudi proti hrvaško - slovensk;m kmečkim puntarjem Ilije Gregoriča. Lastništvo je nato od Gallen-steinov prešlo na Frankopane in končno na Attemse, ki so grad tudi pomembno kulturno in umetniško poplemenitili. Med drugim so po vzoru dvorane v palač' Barberini v Rimu okoli leta 1700 začeli urejati slavnostno grajsko dvorano, sedaj imenovano »viteško dvorano*, ki slovi po res lepih stenskih in stropnih freskah, pa seveda tudi po odlični akustiki.
Vsa ta zgodovina brežiškega mesta in gradu od vsega početka se zrcali v skrbno in vzorno urejenem muzeju z arheološkim, etnografskim in zgodovinskim oddelkom, galerijo in še z dokumenti 'z najnovešje zgodovine, ko si je v vseslovenskem narodnoosvobodilnem boju tudi brežiško področje s krvavim bojem rriborilo svobodo izpod poslednjih — tokrat nacističnih okupatorjev.
Vso to bogato, burno in slavno zgodovino brežiškega mesta sem v mislih skušal povezati z lastnimi mladostnimi spomini, ko sem v_ tem mestecu ob Savi povsem slučajno trgal hlače v prvem in drugem razredu osnovne šole. Vodovodni stolp, pri katerem smo stanovali v majhni hišici, je še vedno tak kot je bil, le da je KI v mojih otroških očeh večji kot je v resnici in prav tako so se danes občutno skrčile dimenzije enonadstropne Faleskinijeve hiše, ki se mi je takrat zdela mogočna palača. Dobrih
40 let je že od tedaj in Brežice so od kakih 1500 prebivalcev na-rastle na 5 do 6 tisoč ljudi, pridnih, delovnih in za prosvetno življenje vnetih, kot priča njihov kvaliteten zbor, pa dramska skupina,
krasen muzej in še kaj.
* * «
Zbor «Vasiliji Mirk* je v «viteški dvorani* pel kot najbolje zna, to pa pomeni lepo, ubrano, tehnično in interpretacijsko dovršeno. Hitro se je prilagodil posebnim akustičnim zahtevam ambienta, ki dopušča ta ko piarvssime kot fortissime a zahteva delikatno in čisto izvajanje s preciznimi vstopi in jasnim zvočnim mudiliranjem. Zdelo se mi je, kot da se toplina prostora s hitro postopnostjo vrašča v glasovne posebnosti zbora in če sta prvi renesančni »Cantate domino* in »Heus crucior certe* odmevali še malce zadržano, je bila v naslednjih treh (Don-ne venite al ballo, Madrigal in Quam pulhra es amica mea) sproščenost že mnogo večja, dokler se
ni v Otovi Devin zlila v eno sa- i ga zbora, nakar je sledila še izme-mo božajočo spevnost. Mislim, da | njava daril.
te Otove pesmi zbor še ni zapel tako lepo kot tokrat in tudi aplavz je potrdil, da je občinstvo povsem potegnila za seboj. Sledili sta še Katrica in Podgorski mornarji, v drugem delu pa najprej dve partizanski Smrt v Brdih in Kolona, ruska narodna Pesem, črnska duhovna Globoka reka, ki jo je zbor še posebno lepo zapel, pa škotska Loch Llomond, Otova Sirota, dve tržaški narodni v Pertotovi priredbi, Nezvesta Lebjezen in U Leblan, za zaključek pa še Vrabčeva Zdravica.
Ploskanje je izvabilo še Foerster-jevo Na planine, nato pa se je zboru v imenu brežiškega občinstva, med katerim je bil tudi župan Vinko Jurkas s podpredsednikom Ivanom Živičem, predsednikom kultur-no-prosvetnih organizacij Ivanom Tomčetom in drugimi, z lepimi besedami zahvalil za lepo in dognano petje predsednik brežiškega pevske-
V petek se je na nabrežinskem trgu začela in včeraj zvečer zaključila IX. vinska razstava. Na sliki predstavniki oblasti, strokovnih organizacij in tiska pri omizju
•iiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiimumimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiimitiii
RAZPIS POKRAJINSKEGA KMETIJSKEGA NADZORNIŠTVA V TRSTU
Nagradni natečaj za vzdrievanje kleti in za dobro pripravo vina
Predvidenih je 23 nagrad v skupnem znesku 3 milijonov lir
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu razpisuje »nagradni natečaj za dobro vzdrževanje kleti in ravnanje z vinsko posodo ter za dobro pripravo vina* s sredstvi, ki jih je dalo na razpolago Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo. Natečajni pravilnik določa:
1.	Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci tržaške pokrajine, ki pridelujejo vino.
Prošnjo za udeležbo je treba napisati na kolkovanem papirju za 400 lir in jo vložiti na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nad-zomištva do vključno 20. julija 1970. Prošnja mora vsebovati sledeče podatke: priimek in ime, točen naslov bivališča, skupno površino posestva, poklicni naziv (neposredni obdelovalec, najemnik, kolon itd.), približno velikost vinograda ali pa število gojenih trt, količino pridelanega vina.
2.	Za podeljevanje nagrad pridejo v poštev izboljševalna dela v kleti z ozirom na vzdrževanje in smotrno ureditev prostorov, izboljšanje mehanizacije za predelavo grozdja, izboljšanje vinske posode (nabava nove posode) in vse tisto, kar prispeva k izboljšanju kvalitete pridelka.
3.	Predvidene so sledeče nagrade: ena I. nagrada v višini 500.000 lir; dve II. nagradi v višini 250.000 lir; štiri III. nagrade v višini
200.000	lir; šest nagrad v višini
100.000	lir: deset V. nagrad v višini 60.000 lir. Skupno torej 23 nagrad za skupno vsoto 3 milijonov lir.
4.	V skladu z navedenimi merili treba urediti kleti do vključno 30. septembra letos in o tem pismeno obvestiti Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo.
5.	Posebna komisija bo pregledala kleti, jih ocenila in določila končni vrstni red udeležencev. Komisija bo lahko tudi spremenila število in višino nagrad, če bo imela to za potrebno z ozirom na število udeležencev. Sklep komisije je dokončen.
6.	Komisiji bo predsedoval načelnik nadzorništva in jo bodo sestavljali funkcionar, ki ga bo imenovalo Opazovališče za rastlinske bolezni v Trstu, predstavnik vinogradnikov ter strokovnjak, ki ga bo določila Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu. Tajniške posle bo opravljal strokovni izvedenec Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
Vpisovanje v tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da se je že začelo vpisovanje v tečaj za popravne izpite, Id bo od l. do 31. avgusta t.l., in da se bo zaključilo 30. julija, kakor je bilo objavljeno
v Primorskem dnevniku dne 20. Junija. Vpisuje se vsak delavnik od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v UL. GINNA-STICA 72 ali ČAMPO S. LUIGI 11 (avtobusna štev. 25 in 26, prva postaja od bolnišnice INAM v UL. FARNETO).
V tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so dobili pri letnem ocenjevanju popravne izpite, poleg tega se pa lahko vanj vpišejo tudi taki dijaki in dijakinje, katerim je med šolskim letom povzročal težave eden ali drug predmet, n, pr. latinščina, grščina, nemščina, angleščina, slovenščina, italijanščina ali matematika, in za katere bi na tak način poskrbeli, da bi v naslednjem letu laže premagovali težave in izdelovali. Slednje velja zlasti še za tiste, katerim je ministrski sklep omogočil prestop iz 1. razreda višjih srednjih šol v naslednji razred brez popravnih izpitov.
Zaradi pravočasnega najetja profesorjev, ki bodo v tečaju učili, prosimo, da vpišejo starši čimprej svoje otroke v tečaj in ne čakajo zadnjih dni.
Prisluhnil sem komentarjem poslušalcev: biti so navdušeni in presenečeni. Niso mogli verjeti, da lahko premoreta dve vasi na kra-škem robu tako kvaliteten zbor Naši pevci pa so bili seveda tudi zadovoljni.
• » «
Nedeljski pokoncertni večer se je nadaljeval s skupno večerjo v mo telu na Čatežu ob jugoslovanski magistrali Ljubljana-Beograd. Spet govori in želje po skorajšnjem po novnem snidenju in seveda spet petje, tokrat skupno z večjim številom članov brežiškega pevskega zbora. Lepo so se zlili glasovi in še lepše čustva, ki so ista na skrajni zahodni in vzhodni meji; ista v ljubezni do slovenskega rodu in prizadevanjih za njegov napredek.
V	poznih nočnih urah je bilo treba k počitku po zasebnih stanovanjih na Čatežu, po katerih so nas razvrstili brežiški gostitelji. Toda mlajši so skočili prej še v nočni bar v čateškem zdravilišču, nekateri pa so opravili celo nočno kopel v topli vodi. Z Otom sva medtem pomagala »Slovencu* iskati njegovo hišo, za katero je vedel sa mo to, da je nekje proti Zagrebu za neko visoko smreko. In ker je Zagreb daleč, smrek pa je bilo kar precej, je to naše iskanje trajalo debelo uro.
O programu drugega dne, o Kumrovcu, Pleterjih o Miji, Boži, Ernestu in še o drugem pa še nekaj besed prihodnjič.
Jože Koren
Dragoceno gradivo na razstavi NOB na Opčinah
V	okviru najavljenega V. partizanskega tabora na Opčinah ki pa bo 12. t.m. je prosvetno društvo rTabort priredilo razstavo dokumentov in slik iz NOB. Bogato in zanimivo razstavo so na Opčinah odprli že v četrtek, dokumenti pa bodo na ogled obiskovalcem še v soboto ter nedeljo. Razstariljene dokumente in fotografije so za razstavo odstopili posamezniki z Opčin, le nekatere so mogoče obiskovalcem že znane z razstave o taboriščih smrti v Kulturnem domu.
Razstava je doslej privabila že mnogo obiskovalcev, ki so vsi soglašali v tem, da se razstava zelo razlikuje od prejšnjih, predvsem zato, ker prikazuje delovanje O F na našem ozemlju bolj celovito, pri tem pa ne pozabi poudariti za Opčine najbolj pomembnih zgodovinskih trenutkov Med drugimi razstavljenimi predmeti in dokumenti vzbuja veliko zanimanja maketa spomenika padlim, ki ga bodo postavili na Opčinah, partizanske uniforme in deli bomb, ki jih je sovražnik izstrelil nad Opčine leta 1944. Nad tema dvema razbitinama so prikazane fotografije porušenih hiš pri Malalanu, pri D Tikovih in pri Draščkovih, kar pritegne pozornost mladih, ki tega razdejanja sami niso videli, kot tudi starih, ki se spominjajo že minulih časov.
Zanimivost razstave so tudi lepo opremljene dopisnice iz lagerjev, prve številke Partizanskega dnevnika, rokopisi pesnice Lily Novi, pesmi Simona Gregorčiča, ki so jih v partizanskih tiskarnah tiskali ob stoletnici rojstva «Goriškega slavčka» in številni dokumenti o ciklo-stilnem delu partizanskih tiskam.
Partizani in aktivisti NOB: . spomnite se Cerknega !
SO -letnica velike mature
20. junija so učiteljice in učitelji z naše strani in iz Jugoslavije praznovali 50-letnico (nekaj manj in nekaj več) opravljene mature na učiteljišču. Zbrali so se v Solkanu, kjer so obujali lepe mladostne spomine. Tovariši! Rekli smo: «Na svidenje prihodnjo leto v Tolminu!*
MiliMlliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii n Mlini iiiii um m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii MfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiii
LEPA POBUDA TRŽAŠKE KNJIGARNE
Seznam dobitnikov knjižnih nagrad izžrebanih na tržaškem velesejmu
Nabrežinska razstava Viktorja Godniča
Preprosto vabilo - katalog nas je v soboto zvečer privabil v --staro šolo* u Nabrežini na otvoritev slikarske razstave. Gre za razstavo večjega števila olj, risb in akvare-liranih risb, katerih pretežna večina prikazuje najrazličnejše nabre-žinske ali kraške motive. To je razumljivo, ker je ustvarjalec teh del domačin, Nabrežinec. Razstavo je namreč pripravil Viktor Godnič, H se pojavlja kot umetnik že v zrelih letih, saj je že pri petdesetih letih ali celo čez.
Kako da se pojavlja tako pozno, nam pojasnjuje njegova zgodovina, saj se ga Nabrežinci spominjajo kot trgovskega pomočnika v domači trgovini Delavskih zadrug, pa tudi pozneje, ko se je vračal domov kot nogometaš, celo kot poklicni nogometaš. Razmere in časi pa so današnjega umetnika privedli v bogoslovje, še prej v srednjo šolo in končno je Viktor Godnič postal duhovnik, redovnik salezijanskega reda in sedaj poučuje risanje na parifi-cirani salezijanski srednji šoli v Gorici.
Sicer se je doslej predstavil s . svojo umetniško ustvarjalnostjo že v Pordenonu in Gorici, toda prvič je sedaj v svoji rojstni vasi, ki ji je posvetil tudi največ pozornosti v izbiri svojih motivov. In na otvoritvi razstave je to posebej poudaril na-brežinski župan dr. Drago Legiša, ki je poudaril, da bo v Godničevih delih ostalo veliko tega, kar so ustvarili naši predniki in kar zob časa sedaj ruši.
Razstava Godničevih del, ki zasluži pozornost domačega občinstva, bo odprta do 12. t. m.
mala
Med kupce v posebnem kiosku na letošnjem tržaškem velesejmu je Tržaška knjigama izžrebala lepa knjižna darila, ki so jih prejeli: Rojec Nada, Sovodnje 131, Gorica — prejme Valvasor: Topograp-hia Ducatus Camioliae — CZ, Lovrečič Ivan, Domio 38, prejme: Batič Stojan — monografija in Primorska in Notranjska — DZ; Pola Renato, Ul. del Bergamino 9, prejme Valvasor: Topographia Ducatus Camioliae — CZ; Cain Laura, Ul. Torricelli 3/1 prejme Ljubljana, Gorenjska in Primorska in Notranjska — DZS; Bresciani Alojz, Mali Repen 17, prejme Beseda Ivana Cankarja in Ogrin: Na jugu sveta — MK; dr. Maurel Sergio, Ul. d’Alviano, prejme Fotografski dokumenti o boju KPS — Partizanska knjiga; Petaros Nada, Boršt 71, prejme zbirko: Matičič, Ljudje z rdečim nebom — MK, Bor: Pesmi za Manjo — MK, Burchett: Druga vstaja v Vietnamu — Borec; Žuljan Emid-ija, Ricmanje 61, prejme zbirko: Ingolič: šumijo gozdovi domači — MK, Golar: Jaše k nam zeleni Jurij — MK; Delarue: Zgodovina gestapa — Borec; Paolo Paoli prejme zbirko: Zorman: V tem mesecu se osipa mak — MK, Snoj: Barabakos in kosi — MK, Delarue: Zgodovina gestapa — Borec; Cerkvenič Giuditta, Ul. Cesare del-l’Acqua 60 prejme zbirko: čopič: Pionirska trilogija — DZS, Delarue: Zgodovina gestapa — Borec, V ognju preminuli — Borec; dr. Dor-če Sardoč, Ul. Carducci 8 prejme: Batič Stojan — Monografija ter Primorska in Notranjska — DZS; Comm. Dott. Eugenio Rustia - Trai-ne, Trst prejme: Božidar Jakac: Monografija — DZS; Ivo Magajna, Ul. Crispi 60 prejme Slovensko slikarstvo — CZ; Škabar, Ul. Valie-rj 24 prejme zbirko: Menart: Sema-fori mladosti — DZS; Roy: Bitka na Dien Bien Fu — Borec, Bur-ckett: Druga vstaja v Vietnamu — Borec: Švab Nadja, Ul. PagLiaricci 16 prejme zbirko: Minatti: Bolečine nedoživetega — DZS, Roy: Bitka na Dien Bien Fu — Borec, Burchett: Druga vstaja v Vietnamu — Borec: Bresciani Stanko, Ul. Atems, 18,
Moja mladost — MK, Peroci: Na oni stran srebrne črte — MK, Roy: Bitka za Dien Bien Fu — Borec: Brajnik Klavdij, Log 28, prejme Slodnjak: Slovensko slovstvo — MK.
Dobitnike vabimo, da se čimpre. zglasijo in darila prevzamejo. Tržaška knjigama Trst,
Ul. Sv. Frančiška 20, tel. 6179/
Učni izidi na katinarski srednji šoli
Iz seznama dijakov, ki so uspešno izdelali razred na slovenskih nižjih srednjih šolah, so pomotoma izpadli dijaki na oddeljenih razredih državne srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Na tej šoli so izdelali:
I.	razred
Izdelali so. Gombač Fabij, Schil-lani Marino, Batič Mariza, Glavina Ticijana, Kjuder Jagoda, Merlach Damiana, Močilnik Marjeta. En dijak ima popravne izpite.
II.	razred
Izdelali so: Coretti Ivan, Kalc Aleksej, Koren Leonard, Malalan Mauro, Kjuder Vilma, Nadlišek Magda, Spetič Juridislava. Dva dijaka imata popravne izpite, eden ni izdelal.
III.	razred
K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih 9 dijakov (vsi).
* • «
V seznamu dijakov, ki so uspešno zaključilo šolsko leto 1969-70 na slovenskih višjih šolah se nam je vrinila neljuba pomota zaradi katere je iz seznama dijakov, ki so uspešno zaključili I. RAZRED KLASIČNEGA LICEJA izpadlo pet imen dijakov. Ti so: Majda Artač, Peter Švagelj, Alenka Rebula, Milena Puntar in Ada Markon.
Nova lovska koča pri izviru Tolminke
Lovska družina v Tolminu je za dan borca odprla novo lovsko kočo pri izviru Tolminke. Kočo so tol-Gorica, prejme zbirko: Bevk: minski lovci zgradili večinoma s
miiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMniiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiiMimiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniii
L ON JER
Franc Merlak - 81-letnik

5/vk m. ,
’ S ■
Te dnii praznuje v Lonjerju svoj 81. rojstni dan Franc Meriak-Žu-pov. Njegovi starši so se sem priselili s Krasa, nakar se jima je 6. julija 1889 rodil sin Franc, kasneje pa še hči Ana. Do vpoklica pod orožje je marljivo pomagal pri težkem domačem delu, vojaški rok pa je služil v mornarski uniformi. Nastanjen je bil v Pulju, mnogo pa je krožil tudi po raznih dalmatinskih otokih, povsod kjer .je Avstro-Ogrska imela svoje pomorske baze. Že je slekel vojaško suknjo ter se veselil prostega življenja, ko ga je zagrenila novica o izbruhu vojne. Z bojišča je odnesel zdravo kožo ter se že leta 1919 oženil s sovaščanko Alojzijo Gombač. Zakon so mu osrečili štirje otroci, Amalija, Er-
mimija, Darilo, Meri.
Kljub temu, da je moral vsak dan trdo delati doma in na polju, je še vedno našel čas, da se je Udejstvoval v raznih naprednih slovenskih društvih, ki so živo delovala tudi v Lonjerju. Bil je njihov aktiven član vse dokler jih riso fašisti nasilno zatrli. Skoro petdeset let star je bil znova poklican pod orožje, tokrat v uniformi italijanskega vojaka, ki se, je odpravljal v pripravo drugega svetovnega konflikta. Toda ni mu bilo treba dolgo nositi puške. Odpustili so ga, kajti doma je moral skrbeti za preživljanje precej številne družine.
Toda doma ni miroval. Takoj se je zavzel za partizansko gibanje ter dal borcem na razpolago svojo hišo, kjer je bila javka ter baza za razpečavanje razne partizanske literature. Sin Danilo je zelo mlad odšel v partizane, medtem ko so zaradi svojega delovanja vse tri hčere fašisti zaprli 21. marca 1945. Čeprav je dve leti po vojni izgubil ženo, se naš slavljenec m vdal v usodo ter je še krepkeje poprijel za delo, kar stori se danes, čeprav ima že precej desetletij na grbi. Kljub temu se nikdar ne pritožuje zaradi bolezni, le nekoliko slabo sliši. Zato pa ima tem boljši vid, saj še vedno bere brez očal, pa naj bodo še tako majhne črke. Bil je vedno zaveden Slovenec ter ne pozabi na to niti danes. Rad se spomni, da je naročen na Primorski dnevnik že od vsega začetka ter da ga vedno verno prebira.
Radi
Lep življenjski jubilej učiteljice Amalije Čok
Če bi hoteli nanizati le suhe in skope podatke iz dolge življenjske poti učiteljice Amalije Čok, ki je v torek slavila svoj 81. rojstni dan, bi se tega nabralo za stolpec, morda celo za dva, hkrati pa bi ob tem prazniku le za trenutek obstali, da bi slavljenki čestitali in ji voščili še veliko lepega za bodoča leta.
Slavljenka Amalija Čok se je rodila 30. 6. 1889 v Lonjerju iz družine Pušarjevih, njena mati pa izhaja od Županovih. Po opravljeni osnovni šoli na Katinari je šla na nemško šolo v Trst in od tod na učiteljišče v Gorico. Po končanem šolanju je prišla poučevati na Ka-tinano, od tod v Trebče in po prvi svetovni vojni je službovala pri Sv. Ivanu, od koder je prišla k
Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu, kjer je ostala do ukinitve 1. 1929.
Svojemu poklicu se Amalija ni odrekla, tudi za časa fašizma je tu ali tam poučevala otroke in tudi odrasle, slovenščine, seveda ne javno. Po osvoboditvi je ponovno stopila v razred in poučevala vse do upokojitve. Amalije Čokove se danes spominja kot učiteljice zelo veliko ljudi, saj je šlo skozi njene razrede več generacij. Seveda se Amalija Čok, kot tipična slovenska učiteljica starejše generacije ni v svoji dejavnosti omejila le na pouk, pač pa se je udejstvovala tudi v drugih dejavnostih, začenši s specifično narodno obrambno dejavnost pri Ciril-Metodovi družbi pa do kul-tumo-prosvetne dejavnosti v okviru prosvetnih društev pred nastopom fašizma ter v času odpora fašizmu do ukinitve naših društev dn končno v sedanjem čebrtstoletju po osvoboditvi.
Kot pretežna večina naših javnih in političnih delavcev, je tudi sedanja slavljenka morala skozi izkušnje fašističnega zapora. Ob njenem prazniku ji čestitajo znanci, prijatelji in tudi Primorski dnevnik, ki ga slavljenka stalno prebira.
dl aslto malici
prostovoljnim delom in v dveh letih gradnje prispevali nad 3 milijone starih dinarjev vrednosti. Ob odprtju koče so pripravili lovski golaž iz dveh srnjakov, ki so jih odstrelili pred praznikom.
Lovska družina v Tolminu šteje 46 članov, ki so zelo delavni. Že pred leti so na Vrtičeh zgradili lovsko kočo, letos drugo v Dobrenjšči-ri in tretjo pri izviru Tolminke.
Vsak član lovske družine skrbi za dve solnici, kamor od časa do časa odnaša sol za divjad. Letno mora vsak član izpolniti 160 točk, katere vrednost znaša en novi dinar.
Ogarev
TtitUnO- uAednicUm
Volišče v Dolini
Prejeli sme in objavljamo:
Ko sem čital v vašem listu z dne 11. junija pismo nekega vaščana iz Križa, ki sprašuj^ odgovorne oblasti, zakaj so na volilnih pozivnicah prežrli ime šole «Albert Sirk*, sem mu dal popolnoma prav. Do danes nisem še zasledil, da bi tržaška občina pojasnila to svojo »pozabljivost ali kaj*.
Toda danes Vas želim opozoriti, da se je nekaj takega na žalost zgodilo tudi v naši dolinski občini. Volivci iz Doline smo prejeli volilne pozivnice, na katerih je volilni sedež označen rScuola Elementare di S. Dorligo della Valle N. 210». Vprašujem se in mislimo tudi vsi drugi Dolinčani, kako da na dolinski občini ne veolo:
L da volišče ni bilo v osnovni šoli, temveč v poslopju srednje šole,
2. da se ta srednja šola imenuje po našem pesniku Simonu Gregorčiču in to že več let.
S spoštovanjem: (Sledi podpis)
Op. ur.
Informirali smo se in ugotovili, da je bilo volišče v prostorih srednje šole «Simon Gregorčič*, in ne v prostorih osnovne šole, ki se je preselila v novo zgradbo že pred dvema letoma.
Napaka je nastala, ker so na ob-čiskem volilnem uradu na to pozabili in niso vnesli popravka. Pričakujemo, da bodo na občinskem volilnem uradu sdaj popravili napako.
Vest, o kateri poročamo, je točna, žal pa pisec pisma, v koliko smo mogli razbrati iz podpisa in navedene hišne številke, ni čitljivo, jasno, in točni lr> resnično navedel svojega naslon, *hr je vse prej kot korektno.
EK* Ovzaščce -—^
TEREZA
KESOVIJA
poje za vas:
DALEKO Sl Tl LJUBAV JE KAO LANAC
šTUDlo
Jugoton
ZOPET VAM LAHKO POSTREŽEMO Z NOVIMI KNJIGAMI IZ DRAGOCENE ZBIRKE
NAŠA
BESEDA
Tokrat razpolagamo z izbranim delom
ANTONA INGOLIČA
(dve knjigi)
JANEZA MENCINGERJA FRANA ERJAVCA
TRST • Ulica sv Frančiika 20 Tel. 61-792
TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
TOVORNI PREVOZI
POŽAR ARTEMIO
V vse kraje tudi i inozemstva
AVTOMOBILISTIH!
Pripravite se na počitnice tako, da kupite vse potrebno za mimo, varno in srečno potovanje!
Velikanska Izbira za vse vrste vozil!
—	kompleti rezervnih žarndc
—	varnostni pasovi
—	varnostne ključavrioe pritrjene na volan
—	vlečne vrvi
—	gasilna naprava, polnjena s fluobrenorn (pena)
—	slamnate prevleke za sedeže ta naslonjala za poletje
—	premična naslonjala za glavo
—	nosilci za čolne
—	vzvratna ogledala
—	ogledala za prikolice
ln še mnogo drugih koristnih ta potrebnih artiklov v veliki izbiri pri
ZAHCH1
AUT0F0RNITURE
TRST - ULICA CORONEO it. 4
GORIŠKI DNEVNIK
6. julija 1970
IZ I JR
PONEDELJEK, 6. JULIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Tamburaška ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Baritonist S. Vremšak; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Prirejane pesmi; 15.45 Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30,
17.00,	18.00, 20.15, 23.30 Poročila;
7.40	Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.30 farada plošč; 11.00 Popevke; 11.30 Pisana glasba; 11.45 Plošče Riccordi;
12.00	in 12.45 Glasba po željah;
14.05	Športni ponedeljek; 14.30 Popevke; 15.15 Veseli motivi; 16.00 Prenos RL; 16.30 Rezervirano za mlade; 17.20 Znane melodije; 17.35 Lahka glasba; 18.30 Mali oder;
19.30	Orkester Basile 19.45 Operne skladbe; 20.30 Prenos RL;
23.10	Orkestri v večeru; 23.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Plošča za poletje;
12.10	Kontrapunkt; 13.15 Hit Pa-•tde; 13.45 Program s T. Reni-som; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Program za mladino; 18.20 Glasbena padeta; 19.30 Luna park;
21.05	Koncert; 22.05 Ekonomija in znanost.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Basist B. Carmeli; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Popevke; 13.00 Program s Pippom Baudom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako? 15.00 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje, med 17.30 in 18.30 Tour de France; 17.55 Glasbeni aperitiv;
19.30	Po večernih vesteh Tour de France; 20.10 Glasba po željah;
21.15	Dora Musumeci pri klavirju; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45
Brahmsov koncert opus 77; 11.30 Od gotike do baroka; 11.55 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba ;	14,30	Bruokner,
Simfonija štev. 3; 15.30 Malipie-rova opera »Sogno di un tramon-to d ’ autunno » ; 16.40 Haydnov Kvartet opus 33: 18.15 Lahka glasba; 19.15 Evripid: »Ifigenija na Tavridi*; 21.30 Nagnerjeva opera »Somrak bogov*.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 10.10 Rossinijeve skladbe; 10.20 Corel-lijeve sonate; 12.00 Folk - glasba, 12.10 Bamberški simf. orkester ;
13.30	Antologija interpretov; 15.30 Simfonična glasba.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00. 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00, 18.00 in
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Orkester Marty Goid; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 V narodnem tonu; 13 30 Kmetijski nasveti: 13.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Operetne melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Orkester Andre Kostelanetz; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.15 »Signali*; 19.45 Naš podlistek; 20.15 Ansambel Milana Križana; 21.00 G. Rossini: Italijanka v Alžirul
23.15	Jazz: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke iz studia Radia Zagreb; 00.40 Orkester Ted Heath.
ITAL. TELEVIZIJA
16.15 Tour de France; 18.15 Program za mladino; 18.45 Slike sveta; 19.15 TV film: Podmorski muzej; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Hitchcockov film : Notorious ; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanja: Ellington, jazz in simpatija: 22.15 Simfonični koncert posvečen Mozartu.
TOREK, 7. JULIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne ;	12.00 Pratika ;
12.15	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Bo-schetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Orkester Zacharias: 19.10 Humor v slovenskem slovstvu; 19.25 Velita orkester Ferguson; 19.45 Komorni zbor iz (Celja; 20 00 Šport; 20.35 Zandonai: Romeo in Julija;
21.15	Pogled za kulise; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.00 Puccini »H Tafoarro*.
KOPER
7.40, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 10.10 Uspeli motivi; 10.30 Parada plošč; 10.45 Glasbeni vrtiljak; 11.15 Plošča slecK plošči;
11.30	Ansambel Intra; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba; 14.30 Operne arije; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Melodije za vsakogar; 17.00 O morju in pomorstvu; 17.20 Poje Ditka Haberl ; 17.30 Počitniški vrtiljak ;
18.30	Tretja stran; 18 45 Popoldanski recital ; 19.15 Seliškar ; »Rudi*; 19.30 Ritmi; 20.00 Ansambel Pezzotta; 20.30 Prenos RL;
23.10	Motivi za vsakogar; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 13.15 Poletni program; 16.00 Beethovnova glasba; 16.30 Glasba za mladino; 18.00 Parada popevk; 18.15 Oddaja za bolnike;
19.05	Glasbene počitnice; 19.30 Luna park; 20.20 Brecht - Weill: »Ascesa e caduta della citta di Mahagonny»; 22.25 Ital. folklora.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila
8.40	Sopranistka V. Mariconda
9.00	Plošča za poletje; 10.00 Ra dijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Enciklopedija; 40 Orkester Zacharias; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje, med 17.00 in
18.00	Tour de France; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.30 Po večernih vesteh Tour de France; 21.40 Nove pesmi; 22.10 Na sporedu je Bizet; 22.43 Radijska priredba.
III. PROGRAM
9.30 Mozartove skladbe; 10.00 Schubert, Weber itd.; 11.45 Ital. baročne kantate; 12.20 Iz Donizettijeve »Lucie*; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 18.45 Ce-sarini Sforza: Manjšine v ZDA;
19.15	Koncert; 20.20 Sonate za violino in bas.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Polifonija; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 Griegova sonata opus 13; 12.00 Bartok in Ives; 12.30 Iz Massenetove opere Don Kichot;
13.30	Portret avtorja ; Glinka ;
14.00	Telemannov koncert; 14.15 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13 00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00 in
20.30	Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja ;
10.05	Počitniško popotavaMje; 10.25 Narodne pesmi; 10.45 Pihalni orkester holandske mornarice; 11.15 Pri vas doma; 13.li Violinist Karlo Rupel; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Lepe melodije; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Instrumentalne skladbe za mladino; 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Prijetni zvoki; 16.40 Nekaj arij iz Traviate;
17.00	Vsak dan za vas; 18.05 Beethovnova dela; 19.15 V torek nasvidenje! ; 20 15 Trio Vitala Ahačiča; 21.00 Prodajalna melodij;
21.30	Radijska igra; 22.38 Koncert lahke glasbe; 23.15 Jugoslovanska glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke iz studia Radia Beograd; 00.40 Orkester Kookie Froeman.
ITAL. TELEVIZIJA
16.00	Tour de France; 18.15 Program za mladino; 19.15 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Shaffer: »Eserci-zio a cinque dita*.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Iz dneva v dan: 22.05 Posebno za vas.
JUG. TELEVIZIJA OD 6. DO 11. JULIJA 1970
PONEDELJEK, 6. julija 21.00, 23.30 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke in še kaj; 20.05 Narodna in zabavna glasba; 21.35 Sojenje Gustavu Flaubertu — drama; 22.50 Beneški bienale »Petiintri desetič*.
TOREK, 7. julija 21.00, 23.50 Pomočila; 19.15 Obzornik; 19.30 Spomin na življenjski vrt — iz serije Jure slon; 19.45 Risanka; 20.00 Meta Malus in Ekipe «84»; 20 30 Prva pomoč na cesti; 21.35 Iz sveta fanta stike; Jaz, pravica — češki film; 23.10 Moskovski filharmoniki.
SREDA, 8. julija 21.00, 23.20 Poročila; 17.15 Francoski otroški pevski zbor; 19.15 Obzornik; 19.25 Mladinski quiz TV Sarajevo; 20.05 Glasb—vi oddaja TV Titograd; 20.20 Obrežje; 2L35 Bartokov večer v Križankah; 23.00 Pariški mozaik.
ČETRTEK, 9. julija 21.00, 00.05 Poročila; 19.15 Ob-
zornik ; 19.30 Glasbeni Ciciban : Pomlad čarati; 19.45 Tiktak: Najlepše roke; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Hvar — I. del reportaže; 21.35 Aktualni razgovori; 22.35 Avtošola — iz cikla Mali oglasi; 23.15 Manndx — serijski film.
PETEK, 10. julija 18.00 La Baule: Svetovno prvenstvo v ježi z ovirami; 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in odrasli; 20.00 Po Beli krajini; 21.30 Srečanje z Antonom Dermoto ob pevčevi 60-letnici; 21.55 Otvoritev Dubrovniških poletnih prireditev; 22.45 Nenapovedan sestanek — angleški film.
SOBOTA, 11. julija 21.00, 00.25 Poročala; 19.00 Obzornik; 19.06 Nove melodije; 19.30 Mc Pheetersovo popotovanje — serijski film; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 21.35 THny Lopez; 22.40 Skrivnosti morja; 23.06 Močnejše od življenja; 00.05 TV kažipot.
POGAJANJA SE VRŠIJO S HITRIM TEMPOM
Odbori leve sredine bodo na Goriškem verjetno izvoljeni še pred počitnicami
V petek so delegacije KO, PRI, PSI, PSU in SOZ sprejele dokument s programskimi smernicami ■ V dokumentu je tudi točka o slovenski narodni skupnosti - V tednu sestanki o programih posameznih uprav
V	goriških političnih krogih so nekateri mnenja, da bodo na Goriškem sestavili v nekaterih večjih upravali prve odbore leve sredine še tekom julija, to se pravi pred počitnicami. Drug' opazovalci pa niso tako pozitivnega mnenja in menijo, da bo rešitev odložena na je sen, ker ni še gotovo ali bo moč rešiti nesporazum, ki so nastali v volilni kampanj' in so se nadaljevali tudi pozneje med nekaterimi strankami, ki spadajo v sklop leve sredine, in sicer med socialisti in socialdemokrat'. Kot vemo bo zelo težko, če ne celo nemogoče spraviti v Gradiški pod isto streho PSI in PSU. Že na prvih sestankih, ki so bili v Gradški, so se socialisti ločeno sestali z de mokristjani, ker nočejo nič slišati o socialdemokratih. Tamkajšnji raz dor je povezan z regulacijskim na črtam in tudi z rešitvijo, ki jo je bivši socialdemokratski župan Por-telli dal ureditvi nekdanjega šport nega igrišča. Omenimo s tem v zve zi, da bodo imeli v ponedeljek ko munisti v Gradiški posebno konfe renco o tem problemu, na kateri bo govoril arhitekt Costa iz Trsta.
V	petek zvečer so se v Gorici sestale delegacije levosredinskih strank, da bi nadaljevale razpravo o morebitni sestavi programskega osnutka. KD so zastopali tajnik dr. Cian, Lodi, La Rosa, Gnaldi, PST so zastopali Dellago, Waltritsch in Semola, za SDZ so bili prisotni odv. Sfiligoj, Bratina, Bratuž in Šuligoj, socialdemokratsko stranko so zastopali Candussi, Zampi, Lodatti, republikance je zastopal dr. Man-zini z nekaterimi delegati iz Gra-deža.
Po obširni diskusiji so sestavili polit/čno - programski dokument, ki so ga poslali v vednost tisku.
V	dokumentu je rečeno, da so volitve 7. junija omejile silo opozicijskih strank in utrdile stranke love sredine ter da pomervjo zaradi tega rezultati tel) volitev »izbiro za demokratično evolucijo in omikan napredek; obsodbo kakršnega koli poskusa odprave politične stabilnost', ki je plod odporniškega gibanja; vabilo, da je treba vedno bolj upoštevati pravične zahteve delovnih ljudi*.
Na podlagi teh premis nameravajo KD, PSI, PRI, PSU in SDZ nadaljevati pa Goriškem sodelovanje, ki naj temelji na naslednjih točkflh*
1.	kvalificirana in napredna politično - programska platforma;
2.	omikani' in dostojni stiki z opozicijskimi strankami, sprejemanje prispevkov s strani opozicije, garancija opoziciji za kontrolo nad delovanjem v krajevnih upravah:
3.	sprejemanje pozitivnih prijemov v mladinski, delavski, kulturni kon-testaciji;
4.	utrjevanje prisotnosti slovenske skupnosti v političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju v enokapravnosti pravic:
5.	upoštevanje vedno večjih stikov z obrobnimi deželami za obo gatitev gospodarstva, kulture ter socialnega življenja.
V	programskem delovanju je treba iskati oblike upravne decentralizacije ter ustanavljanje ustreznih konzorcijev med krajevnimi opravami. Treba bo iskati nove oblike dela na področju zdravstva, javnih podpor, šol, transportov, stanovanjskega vprašanja; treba bo na teh področjih priti do sodelovanja med upravami in zainteresiranimi osebami in skupinami. Treba bo načeti novo politiko na področju davkov in sploh na področju javnih financ.
V	tem okviru bo morala imeti pokrajinska uprava promocionalno iin koordinacijsko nalogo med raznimi občinami, istočasno pa bo morala postati pokrajinska uprava most med občinami in deželno u-pravo.
Na podlagi zgoraj omenjenih p )-gramskih smernic, nadaljuje skupno
tiskovno poročilo, bodo sestavljeni programi za pokrajinsko upravo in za večje občine na Goriškem.
Izvedeli smo, da se bodo v Gorici še ta teden sestale delegacije za preučitev programov za pokrajinsko upravo in za goriško občino. V ostalih upravah pa se bodo s programi spoprijele krajevne sekcije posameznih strank leve sredine.
Tak je torej položaj v večjih u-pravah. V prejšnjih dneh smo že objavili rezultate nekaterih volitev županov v manjših občinah. V nekaterih drugih občinah so volitve županov in odbornikov na dnevnem redu v prihodnjem tednu. Nič pa ni še znanega o datumu sklicanja občinskega sveta v Števerjanu. Včeraj smo telefonirali na tamkajšnjo občino, pa nam niso znali ničesar povedati.
Novi župani na Goriškem
V	občini Fogliano - Redipuglia je bil pred nekaj dnevi, na prvi seji občinskega sveta, ponovno izvoljen za župana komunist Luigi Galbiati. Večino v tej občini tvori lista KPI-PSIUP, manjšino pa lista KD-PSU. Socialisti so se predstavili s tretjo, samostojno listo, ki ni dobila nobenega svetovalca.
V	občini Moraro je bil za župana prvič izvoljen Tullio Tuni. Ves odbor je demokristjanski. Manjšino v tej občini tvorijo komunisti.
V	prihodnjih dneh so napovedane otvoritvene seje številnih občinskih svet v manjših krajih naše pokrajine.
Goriški župan Martina na obisku v Ljubljani
Goriški župan Michele Martina Je z nekaterimi sodelavci obiskal v Ljubljani republiškega sekretarja za urbanizem inž. Borisa Mikoša in mu ob tej priložnosti izročil povabilo za udeležbo slovenskih, hrvaških in srbskih urbanistov na med-narodnem srečanju «MH(bteteuropa» o problematiki urbanizma, ki bo konec septembra v Gorici.
župan Martina je ob tej priliki oblskail tudi člana izvršnega sveta Slovenije odiv. Jožka Štruklja. Pogovarjala sta se o poglobitvi dobrih sosedskih odnosov med obema deželama.
Mnogo Jugoslovanov vč«raj v Gorici
Ob priliki včerajšnjega prazničnega dne v Jugoslaviji, dneva borca, je prišlo v Gorico veliko število Jugoslovanov. Po vseh goriških ulicah in na Travniku so bili včeraj parkirani avtomobili z najrazličnejšimi jugoslovanskimi registracijami. Največ Je bilo seveda Slovencev. Polno jugoslovanskih kupcev je bilo v trgovinah in v restavracijah. Mnogi Jugoslovani pa so izrabili dvodnevni praznik za Izlet v notranjost Italije, zlasti v Benetke.
iniiiiiiiiiiiimiiimniiiiiiHmiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiHimiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimimiiiimiiil
JAVNA DELA V S0V0DENJSKI OBČINI
Se to poletje bodo na Vrhu obnovili poslopje osnovne šole
13. julija bo dražba za oddajo del, ki bodo veljala 8.130.000 lir - Država je dala 3.500.000 lir, 4.630.000 pa bo dala občina - V petek dražba za oddajo del za razširitev pokopališča v Sovodnjah - Napredujejo dela za ureditev Štradalte
Problem šolske stavbe na Vrhu bo brez dvoma rešen še pred pričetkom prihodnjega šolskega lota, če bo dražba za oddajo popravil v tem poslopju, ki se bo vršila na sovodenjskem županstvu v ponede Ijek 13. julija, uspela.
Pred približno desetimi dnevi je | namreč ustrezna deželna komisija za šolske gradnje odobrila sovodenj-ski občini prispevek 3.500.900 lir za popravila na šolski zgradbi na Vrhu. V Sovodnjah so upali, da bo prispevek večji, saj določa zakon, da je moč dobiti do petdeset odstotkov denarja, ki je za popravila potreben, vsega skupaj pa bodo porabili 8.130.000 lir. Kljub temu pa so na občini v Sovodnjah zadovoljni, ker bodo na ta način rešili dolgoletni problem šolske stavbe na Vrhu. Občina bo od svojega primata nila 4.630.000 lir.
V načrtu je celotno popravilo strehe, ureditev novih sanitarnih prostorov, namestitev novih okenskih aluminijastih okvirjev in namestitev plastičnih rolet, postavitev novih podov. Stavbo bodo v celoti pobelili tako znotraj kot zunaj. S tem denarjem pa ne bodo mogli popraviti dvorišča, niti ne smejo nabaviti nove notranje opreme.
Prebivalci Vrha, ki so lani odloč no nastopili na občini in pri šolskem skrbniku bodo s to novico izredno zadovoljni, saj bo na ta način ugodno rešen eden izmed problemov, ki tarejo prebivalstvo te kraške vasi.
Na sovodenjskem županstvu bo v petek 10. julija dražba za oddajo del za popravilo in. razširitev pokopališča v Sovodnjah. Občina je v ta namen dobila od dežele prispevek v višini 4.000.000 lir. S tem denarjem bodo pokopališče razširili, popravili kapelico in zgradili popolnoma nov zid okrog vsega pokopališča.
Po ureditvi pokopališč v frakcijah prihaja zdaj na vrsto pokopališče v Sovodnjah. Tako bodo tudi na tem področju sovodenjski občini upra-
Tudi v našem uredništvu sprejemamo priopevke za eolo-apomenik v Cerknem
vutelji napravili svojo dolžnost, kljub temu, da je v volivni agitaciji neki mladi neizvoljeni agitator ironiziral nad ureditvijo pokopališč.
Tudi dela za urejevanje cest na področju sovodenjske občine napredujejo, čeprav, po krivdi zainteresiranega gradbenega podjetja, prepočasi. Pred nekaj dnevi so uredili vse potrebno za dokončno a-sfaltiranje Štradalte in poti ob ru-penskem pokopališču, kmalu oo na vrsti tudi nova trasa ceste Peč -Rubije. V Gabrjah so žele začeli z deli in trenutno čakajo posebno delovno ekipo, ki mora zgraditi nekaj opornih zidov.
Pozabljeni in najdeni predmeti
Na uradu mestne policije v Ulici Mazzini v Gorici imajo shranjene nekatere predmete, ki so jih našli zapuščene v raznih mestnih predelih v zadnjem času.
Ti predmeti so: osem ženskih dvokoles, en psiček, dve avtomobilski gumi, trije pari sončnih naočnikov, dve vsoti denarja, ročna žaga, tri denarnice, zlata verižica, moško kolo, trije zlati predmeti, ženski dežnik.
Goba
velikanka
t y
Jože Čadež Iz Doberdoba Je našel neverjetno veliko užitno gobo, ki je v vasi zbudila veliko začudenje. Sliko je posnel Janko Gergolet
Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v uradnih urah (8.30 - 12.30 ln 16 - 18.30) odprta slikarska razstava goriških slikarjev Jožeta Ceja, Demetrija Ceja, Vladimiira Klanjščka in Andreja Košiča. Ljubitelje umetnosti vabimo. da si razstavo ogledalo.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 11. In 12. julija izlet na Razor planino in na škrbino. Informacije je moč dobiti na sedežu SPD, Ul. Malta 2/, tel. 24-95.
PRIREDITEV BO KONEC MESECA
Bogat zabavni spored na praznovanju «Juventine>
Nastopila ho tudi godba «Kras» iz Doberdoba Pel bo črnec Dick ■ Na voljo bo bogat srečolov
(
štamdreško športno društvo «Ju- črnski, pevec in žongler Dick, ki bo ventina* prireja vsako leto veliko zabaval občinstvo ves večer. Dick poletno »šagro*, da z izkupičkom je večkrat nastopil v raznih krajih
lahko krije stroške ki jih ima te- •• T-'—I,: ‘ — —J!
kom leta s svojimi nogometnimi e-kipami, katerim se je v zadnjem času pridružila še odbojkarska.
Tudii letos bo podobno praznovanje na štandrežkem nogometnem i-grišču konec meseca. Praznovanja bodo trajala teden dni, od 25. julija do 3. avgusta. Zabavne prireditve bodo na sporedu skoro vsak večer in vsakdo bo prišel na svoj račun. V glavnem bo na plesnih večerih igral jugoslovansko - italijanski moderni orkester «Rivali», ki ga mladi Štadrežci in ljudje iz drugih vasi dobro poznajo, saj večkrat igra v številnih krajih onkraj državne meje, posebno še v Bukovici. Na sporedu pa bo tudi nastop domačega, goriškega orkestra, nekega večera pa bo nastopila godba «Kras» iz Doberdoba, ki bo igrala v glavnem valčke in polke, tako da bodo tudi odrasli prišli na svoj račun.
Na posebnem večeru bo nastopil
v Jugoslaviji, trenutno se mudi v Parizu, odkoder se bo vrnil, na poti v Jugoslavijo, ob priliki praznovanja Juventine.
Navedimo še »večer minifcrila*, ki je lani doživel velik uspeh in «beat večer*, na katerem bo prišla do izraza moderna glasba, ki navdušuje mlade ljudi.
Letos bo na sporedu bogat srečolov, ki bo trajal vse dni praznika. Za prvo n\ rado so izbrali televizijski sprejemnik, za drugo frižider, na vrsti so še kolesa, gumijasti čolni in druge praktične nagrade.
Šolski otroci iz Ulice Randaccio v Gorici
Na slAM. so diefldeta in famtičd, ki | Dorini 2. tol 3. razred, Ljuboslava so Letos obiskovali slovensko osnov I Sorid-Bra/buževa pa 4. in 5, razred, no .šolo v Ulici Ramriftocio. Poraz-1 9tev4to učencev na tej šoli raste . ,,	,	,	, , ;iz leta v leto In zaradi tega so v
deljeni so Ml v W učilnice, kjer I preteklem šolskem letu dodale so poučevale učiteljice Stanislava I prejšnjim divem učiteljicam še tret-Oenmelj-Rustja 1. razred, Adriana | jo. Stairšli šotakdh otrok so prepri-
čani, da bodo tiudl v tem šolskem letu na tej šoli poučevale tri učiteljice, posetono še ker je že gotovo, da se bo število šolskih otrok spet povečalo v primerjavi s pravkar preteklim šolskim letom.
Sestava občinskih svetov v Beneški Sloveniji
Včeraj smo objavili' imena nekaterih novo izvoljenih svetovalcev v občinah Beneške Slovenije. Nadaljujemo danes z objavo imen izvoljenih svetovalcev v drugih občinah.
Občina Praprotno:
KD je dobila 372 glasov in 12 svetovalcev, PSU pa 355 glasov in 3 svetovalce.
Za KD so bili izvoljeni: Bruno Bernardo, Eugenio Lesizza, Rinai-do Lodero, Gerardo Marcolini, Ar-mando Medveš, Poldino Misogoj, Giuseppe Mugherli, Luciano Nie-miz, Roberto Pariš, Aldo Paussa, Renzo Stanig, Sergio Zottig, za PSU pa Ivo Napoli, Luciano Mariinig in Guido Mariinig.
Občina Šempeter:
Tekmovale so štiri liste, bi so dobile naslednje število glasov: KD 557, 12 svetovalcev; PSI 313, 3 svetovalce; PSU 153, KPI 88. PSU in KPI nimata svetovalcev.
Za KD so bili izvoljeni: Elio Bla sutig, Marco Blasutig, Miro Bordon, Gino Corredig, Adriano Co-smancimi, Eliseo Dorbolo, Mario Ga-landa, Albino lussa, Ciriilo Iussa, Paolo Iussa, Manlio Moreaie, Bep-pino Sittaro, za PSI pa Giuseppe Marinig, Giancario Veterini in Valentino Zaccaria Simonitti.
Občina Srednje:
Zmagala je lista KD, ki je dobila 266 glasov, sledi lista PSU s 133 glasovi.
Za KD so bili izvoljeni: Aldina Guerich por. Roiatti, Italo Cerne-tig, Remo Beuzer, Luigi Covacues-zach, Mario Qualizza, Romano Stu-lin, Giuseppe Ruchin, Eugenio Gar-baz, Aldo Predan, Eugenio Vogrig, Augusto Floreancig, za PSU pa Gino Sibau, Michele Qualizza in Luciano Saligoi.
Razna obvestila
V Slovenskem dijaškem domu v
Gorici je uprava odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo «Oton Župančič« v Standrežu prireja šahovski tečaj. Vpisovanje vsak večer v društvenih prostorih.
Pokrajinska uprava bo najela vrsto bolničark v umobolnico. Prosilke morajo imeti opravljeni izpit 3. razreda gimnazije. Informacije na pokrajinski upravi, Korzo Italija 55.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici sta se 3. julija rodili dve osebi, umrle pa so tri.
Rodila sta se Nadia Valento in Silvam Škorjanc.
Umrli so:	70-letni upokojenec
Francesco Furlan; 70-letni upokojenec Giuseppe Venier; 69-letna gospodinja Ana Gregorec.
Šolske vesti
Na klasični gimnaziji-liceju s
slovenskim učnim jezikom in na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dijakov za prihodnje šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 10. julija.
Ravnateljstvo Državnega strokov-
ega zavoda za trgovino s sloven-, tam učnim jezikom v Gorici, Ul. Seminario 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsaik delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in nai oo možnosti ne čakajo zadnjih dni.
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randaccio, sporoča da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem ro-ku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
VERDI 15.30—22.00: «11 grande gior-no dl Jim Plaff«, R. Mitchum m G. Kenmedy; ameriški Mnema-skopski film v barvah.
CORSO 15.30—22.00: «Coflpo roven-te», M. Reardon ln B. Bouoket; v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 15.30-21.30: «Robdn Hood linvinciblle arciere», F. Polesefllo in C. Guiney; film je v barvah.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnto
Tržič
AZZURRO 16.00—22.00: «E Dio das-se a Cadno«, K. Kiinski, nemški barvni film.
EXCELSJOR 16.00—22.00:	«Addio
Jess», A. Delon, francoski film v barvah.
PRINCIPE 16.00-22.00: «Bob e Ca. rol, Ted e Aliče«, N. Wood ia g. Culp, ameriški film v barvah
SAN MICHELE 16.00-22.00: «La fu-ria ded barbari«, E. Purdom in R. Podesti, italijanski barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Junaki Fort Apaša«, ameriški barvni film — ob 16.15 — 18.15 — 20.15.
SVOBODA (Šempeter) «Smrt v rdečem jaguarju«, zapadnonemškl barvni film — ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Tabu» II. del, italijanski barvni film — ob 17. In 20.30.
RENČE «Zvečer naslednjega dne«, ameriški barvni film — ob 17 in 20.30.
PRVACINA «Pesem je ljubezen Me-hike«, mehiški barvni film — ob 17. lin 20.30.
8EMPAS «Grškl biseri«, grški film — ob 17. in 20.30.
KANAL «Ranč smrti«, ameriški barvni film — ob 17. in 20.30.
Mali oglasi
GOSPOSKA DRUŽINA išče gospo-dinjisko pomočnico srednje starosti, veščo kuhanja — odlični pogoji. Contessa Poroda. Corso Garibaldi 15. Pordenone.
Vozni red vlakov GORICA glavna postaja
ODHODI
ZA TRST: 5.44 (L), 6.28 (L), 7.34 (D). 7.59 (L). 9.07 (D), 11.07 (L), 13.25 (D), 13.58 (L), 16.26 (D), 17.09 (L), 18.31 (L). 19.06 (DD). 19.50 (L), 21.37 (L), 22.54 (D), 23.01 (DD — vozi ob praznikih od 29. 6. dc 6. 9. 1970, razen 15. 8. 1970), 23.43 (L).
ZA VIDEM: 4.40 (L Trbiž), 6.29 (L), 6.55 (D Trbiž), 7.22 (L), 7.58 (D), 9.33 (D Trbiž - Dunaj - Mun-chen), 11.06 (L Trbiž), 13.05, (D) 13.59 (L), 14.43 (DD Calalzo - vozi ob predpražnikih od 27. 6. do 5. 9. 1970), 15.15 (L), 15.54 (D), 17.58 (L Trbiž), 19.07 (L), 20.04 (D), 21.24 (L), 22.23 (D Trbiž - Dunaj -Miinehen), 23.44 (L).
ZA NOVO GORICO : 8.55 (L), 14.15 (L), 20.25 (L).
PRIHODI
IZ TRSTA: 4.39 (L), 6.25 (L),
6.53	(D), 7.20 (L), 7.57 (D), 9.32 (D), 11.04 (L), 13.03 (L), 13.55 (L), 14.42 (DD — vozi ob predpražnikih od 27. 6. do 5. 9. 1970), 15.13 (L).
15.53	(D), 17.56 (L), 19.03 (L), 20.02 (DD), 21.22 (L), 22.22 (D), 23.41 (L).
IZ VIDMA: 5.41 (L), 6.26 (L), 7.32 (D Pordenone), 7.56 (L), 9.06 (D Dunaj - Miinehen - Trbiž), 11.02 (L Trbiž), 13.24 (D), 13.56 (L). 16.25 (D), 17.07 (L), 18.29 (L Car-nia), 19.04 (DD Trbiž), 19.48 (L Pordenone), 21.35 (L), 22.52 (D Dunaj • Miinehen - Trbiž), 22.59 (DD Calalzo vozi ob praznikih od 29.6. do 6.9. 1970, razen 15. 8. 1970), 23.42 (L).
IZ NOVE GORICE: 10.55 (L), 16.05 (L), 21.55 (L).
PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» NA VRHU
PRIREDI
tradicionalni PIKNIK
DANES, 6. JULIJA
PROGRAM:
DANES: ples ob zvokih ansambla I De Salvador lz Ronk, kd bo igral budi v soboto.
BIFE, PARKIRNI PROSTOR, HLAD IN LEP RAZGLED!
Trgovina
čevljev
JUREN
0			
			gg
			
GORICA
Largo XXVII Maržo 9 Palača INPS Via IX Agosto 1
Velika Izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenah I
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO POOJETJE
LA GORIZ1AN A
GORICA - Ut Unca d’Ao«ta 180 - m. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREV Oif VSAKOVRSTNEGA BLAGA
DUNAJSKO KULTURNO PISMO
Tisoč prireditev dunajskih slavnostnih tednov
Dunajski slavnostni tedni zavzemajo v avstrijskem kulturnem
daldiških skupin Je prvič v Avstriji prikazalo narodno tradicijo svo-
življenju mesec dini intenzivnih I jih gledališč. V zanimivem, vča-
kultuimih doživetij. Ne samo s svojimi stalnimi ustanovami kot so gledališča, koncertna razvejanost, muzejske zbirke, likovne razstave in druga umetniška področja. V festivalskih dneh se zbero na Dunaju ansambli in posamezni umetniki z vsega sveta, ki dodajo svoj višek ob koncu sezone, itak vse skozi bogatemu dunajskemu kulturnemu življenju, kt še vedno utrjuje Dunaj v srednjeevropski kulturni center.
Po idejni zamislil intendanta dunajskih slavnostnih tednov Ulri-cha Baumgartnerja, je letošnji program zavzemal štiri pomembne zvrsti, ki so vsaka zase pomenile svojstveni umetniški višek, kot organizacijska celota pa skoraj neverjeten končni obračun tisočih prireditev.
Dunaj in z njim ves kulturni svet praznuje letos 200 letnico Beethovnovega rojstva. Ker je glasbeni velikan živel na Dunaju 86 let in tam ustvaril svoja najpomembnejša dela in končno na Dunaju tudi zatisnil svoje trudne oči, so bate letošnje festivalske prireditve predvsem ' v znamenju Beethovnovega jubileja.
Vsekakor je bila najbolj veličastna nova uprizoritev edine Beethovnove opere «Fidelio» v gledališču Theater an der Wien, torej v istem gledališču, kjer je pred 175 leti doživela svojo krstno izvedbo, ki ji je dirigiral Beethoven sam. Opero je izvedel ansambel Dunajske državne Opere v reviji priznanega režiserja Otta Schenka v veličastno grozljivi scena Guentherja Schnedder-Siemsse-®a, glasbeno pa jo je mojstrsko vodil ameriški dirigent svetovnega slovesa Leomard Bernstein. Odlična solistična zasedba evropsko znanih pevcev kot Gwyneth Jones v vlogi Fidelia - Leonoo-e, James King kot Florestan, Theo Adam kot poveljnik Pizzaro, Franz Crass kot dobrodušni Rocco, Lucla Popp kot Marcelina, Adolf Dalapozza kot Jaquino in Karl Ridderbusch kot minister, mogočni zbor in izvrstni orkester, so podali vrhunsko predstavo mednarodnega pomena.
Gledališko so bile v teh dneh prikazane tudi druge Beethovnove skladbe kot baleti, ki so jih izvedli balet dunajske ljudske Qgex$, ameriški baletni ansambel Paul -Taylor in svetovno znani londonski ansambel Royal Ballet.
Koncertni program Beethovnovih po svetu dobro znanih in pa tudi manj izvajanih ' del, ki je predstavil celoten opus Beethovnovega glasbenega ustvarjanja, je zavzel nič manj kot 57 koncertov v dvoranah, cerkvah, parkih, na trgih, dvoriščih, vrtovih in v privatnih stanovanjih. Izvajali so ga prominentni dunajski 1n svetovno znani glasbeniki kot David Oj-strah in njegov sin, Leon-ard Bernstein tudi kot pianist, Herbert von Karavan z berlinskimi filhar-' moniki, Id se Je po šestih letih ponovno predstavil dunajskemu Občinstvu in mnogi drugi.
Uunaj Je v okviru festivala istočasno praznoval še eno pomembno obletnico lOOletnico Musikve-rcina, oziroma njihove zlate dvorane, kj>er so se skozi stoletja vršili najpomembnejši dunajski kon-certi. v njej so v času festivala izvedli 28 vrhunskih simfoničnih koncertov v izvedbi priznanih orkestrov Dunajskih filharmonikov, Philadelphijskega orkestra. Berlinskih filharmonikov, madžarske Državne filharmonije, Muenchen-skih filharmonikov, japonskega dvornega ansambla Gagaku, švedskega Slmfooijekega orkestra in ORF simfonijskega orkestra, ki so jim dirigirali sami mojstri taktirke, kot Karaijan, Boehm, Ozawa, Bernstein. Krips, Ojstrah, Melles, Richter, Ferenzsik, Kempe in dru-Pi. Raven simfoničnih koncertov, k", so bili umetniški višek glasbenih prireditev, je bilo izvedenih še 28 solističnih večerov v izvedbi najslavnejših glasbenih umetnikov.
Letos je intendant Ulrich Baum-gartner prijetno presenetil dunajsko in mednarodno občinstvo z Mednarodnim gledališkim festivalom osmih dramskih gledališč s štirih kontinentov. Kakor lansko leto mednarodni baletni festival in predlani mednarodni operni festival, je letošnji dramski festival poleg predstav dunajskih gledališč, ki so nalašč pripravila de-ia v ta namen, poživil slavnostne tedne z izredno zanimivimi predstavami tujih, med njimi tudi eksotičnih gledališč. Predstave so nudile lep prerez gledaliških prizadevanj posameznih narodov, ki Jih večina ljudi le redko lahko vidi tako na kupu. Razen dunajskih gledališč slavnega Burgthea-tra s Femando de Rojasovo igro ((Celestino«, Akademietheatra zEr-mannovim «Samomorllcem», Jo-sefstadttheatra z Lessingovo «E-miilio Galotti» in Volkstheatra z Anzengruberjevo «Četrto zapovedjo«, je v Theatru an der Wlen v lastni produkciji intendance slavnostnih W-lnov nastopila mednarodna skupina igralcev z reprezentativnim eksperimentom prve Izvedbe meksikanskega avtorja Carlosa Fuentesa «Enooki kralj« s prominentndma igralcema španskega področja Marijo Cesares in Sammyjem Freyem v režiji mednarodno priznanega režiserja Jorgeja I(Svell!jR. Nadaljnjih sedem gle-
sih kar presenetljivem prikazu gledališke dejavnosti v šdmem svetu, so sodelovala irski Abbey Theaitre te Dublina z izredno za-nimivo predstavo tudi pri nas večkrat izvajanega Behanovega »Talca«, Japonci s svojimi tradicionalnimi No igrami v izvedbi Nihom Nogaku-Dan gledališča iz Tokia, češkoslovaško Državno gledališče te Brna s Kopeckyjevo pasijonsko ljudsko igro ((Komedija o trpljenju in slavnem vstajenju našega gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa«, arabsko gledališče Troupe Municipale de Tunis iz Tunizije z izvedbo Camusove »Caligule« in igro «Murad III« domačega avtorja Hablba Boularesa, špansko gledališče Compagnle Nurla Espert te Barcelone z Genetovo igro ((Služkinji«, prav tako večkrat izvajano pri nas, ameriška The New Troupe iz New Yorka s srednjeveškim misterijem »Gurtous A-pocalyptic NeedJe« v modemi izvedbi in s Sapi Shepardovimi deli ((Melodrama Play» in «The Ho-ly Ghostily» in znano švedsko gledališče Kungldka Dramatiska Tea-tern te "tookholma s Strindbergovo «Iero sa.nj» v režiji svetovno znanega gledališkega in filmskega režiserja Ingmara Bergmanna in z Beckettovo igro «Cakajoč na Godeta«.
Kot razvidiimo je bil spored izredno zanimiv in pestro izbran, v katerem so posamezna gledališča posredovala slogovno reprezentativno podajanje nacionalne gledališke kulture. Predaleč bi me zavedlo če bi ob posameznih predstavah, ki so prikazale izredno u-metntško moč uprizorjenih del kot tudi igralske storitve posameznikov in ansamblov, podrobneje o-pisal. Vendar naj omenim, da je bilo največ zanimanja in radovednosti obenem, posvečeno neznanim gledališkim tokovom afriškega tunizijskega gledališkega in e-ksot.ični oddaljenosti skrivnostnega japonskega No gledališča.
Novim kulturnim in umetniškim tokovom po svetu pa je bila posvečena Arena 70 v muzejski dvorani 20. stoletja. Tam so se v non-stop programih vrstile gledališke, glasbene, plesne, jazzovske i.n kabaretne prireditve eksperimentalnih skupin z vsega sveta in avstrijski mladi pisatelji, pes-rflld, glasbeni improvizatorji, popevkarji in dnevno še umetniški eksperimentalni filmi. Namen A-reme 70 je bil prikazati novosti, ki prodirajo v današnji svet in da zbere in združi novo mlado občinstvo, ki se zanima za napredne tokove v kulturi In umetnosti.
Avstrijska gledališka skupina Kontrapunkt je odprla Areno z Jeanesseviml baleti, s prvo avstrijsko izvedbo Stravinskega «Re-narda«, s Fleischerjeviml «Quirili-kisti« in Artmanovo enodejanko »Angel mi pomaga zgodaj vstati« in s podobnimi skeči in musicali. Brez števila podobnih skupin in posameznikov vseh mogočih in nemogočih umetniških oblik. Izredno duhovito je bila parola vodstva Arene objavljena v programu: »Nekaj se vedno dogaja. Brez čsiVtve. Komur ni všeč naj gre enostavno v bife.« A dogajalo se Je mnogo, bolj kot bi človek pričakoval. Za to sta poskrbeli zlasti hippijevski skupini «La Mama« iz New Yorka in gledališka komuna iz Teksasa z musicalom na rock glasbo «Stomp». Zlasti teksaška univerzitetna skupina je razgibala v pretežni večini mlado občinstvo s svojimi protesti in ga vključila v svoj tok dogajanj. Skoraj ves čas je moralo občinstvo, hočeš nočeš sodelovati z njimi. Tudi takrat, ko so se mladi fantje ln dekleta slekli ln se pojavili popolnoma goli med nami na vseh koncih dvorane, gledalcev ni pretresel moralni šok ampak igralčeva zavzetost za pravično stvar v borbi proti vojni in nasilju. In ko se Je oglasil iz temne dvorane klic nosečnice z roko na trebuhu in jo je za trenutek obliznil reflektor, je režko preparal dvorano pretresljivi krik bodoče matere: «Kaj bo z mojim otrokom!?« — redkokdo ni sklonil glave ob groznem očitku civilizaciji našega stoletja. Polivinilasta prozorna ponjava, ki so jo goli hlppijevci raztegnili čez vso dvorano nad glavami občinstva, je simbolično združila izvaialče ih gledalce, ki smo prav tako morali družno z njimi dvigati poniavo, sicer bi nas lahko pokopala pod sebol.
Letošnji dunajski slavnostni tedni so s svojim pestrim in zato nič manj umetniškim programom tepričali, da so organizatorjem tradicije svete, a da sodobni družbi tudi ne zapirajo vrat pri iskanju novih umetniških oblik.
Na koncu naj omenim, da Je bil festivalski program bogat tudi po številnih razstavah posvečenih življenju in delu Ludvriga vam Beethovna in da je bilo na vpogled tudi več likovnih razstav. Tako je letošnji spored dunajskih slavnostnih tednov s svojo fantastično številčnostjo tisoč prireditev v enem mesecu, potrdil neutrudljivo prizadevnost Avstrij-oev, da bd ob koncu sezone pokazali domačinom in tujim obiskovalcem lepega Dunaja kar največ mednarodnih umetniško kvalitetnih prireditev klasičnega in modernega duha. i	Emil Frelih
Petrogradu (danes
Prizor iz Tolstojeve drame »Moč teme» v zasebni izvedbi amaterjev leta 1890
ningrad), ker je cenzura dramo prepovedala.
Repertoar Slov. gledališča v Trstu za sezono 1970-71
Otvoritev z veliko Tolstojevo dramo «Moč teme>	- Za otroke Vandotov € Kekec}
Gostovanja gledališč iz matične domovine
Slovensko gledališče v Trstu je sprejelo okvirni načrt repertoarja za sezono 1970-71. Repertoar se utegne v nadrobnostih še spremeniti, nikakor pa se ne bo spremenila njegova splošna podoba. Pri njenem oblikovanju so nas vodile predvsem tri temeljne želje: umetniško — nadaljevati in utrditi tradicionalno visoko raven tržaškega gledališča; vsebinsko — odločneje prikazati probleme sodobnega sveta; izrazno — ostati dostopni najširšemu krogu ljubiteljev odrske umetnosti, hkrati pa omogočiti tudi zahtevnejšemu občinstvu, da pride na svoj račun.
Sezono, v začetku katere bomo praznovali petindvajsetletnico svoje ustanovitve, bomo začeli z veliko dramo Leva Nikolajeviča Tolstoja «Moč teme«, nadaljevali pa s komedijo Ludvviga Holberga »Jeppe z grička«, kar bo prva slovenska uprizoritev tega »danskega Moliera«, s Strindbergovim »Smrtnim plesom» v predelavi Friedricha Durrenmat-ta pod naslovom «Play Strindberg« in dramatizacijo novele Nobelovega nagrajenca Miguela Angela Asturiasa «Torotumbo», ki govori o uporu gvatemalskega ljudstva proti jenkijskemu imperializmu. Zaradi svoje posebne vloge seveda tudi letos ne moremo mimo italijanski avtorjev in med njimi smo se odločili za Vitaliana Brancatija in njegovo komedijo o malem človeku pred drugo svetovno vojno in po njej «Raffaele». Med slovenskimi deli bomo po desetih letih postavili na oder slovito «Antigono» Dominika Smoleta, domačo noviteto iz poglavja naše najnovejše zgodovine in morebitno, prav tako domačo glasbeno komedijo. Repertoar bodo dopolnila tudi gostovanja najvidnejših gledaliških hiš iz matične domovine. Za okolico bo SG še posebej naštudiralo nekaj enodejank. Za otroke pa smo letos izbrali Vandotovega «Kekca« v priredbi Janka Modra.
Na teh delih torej sloni repertoar Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1970-71. Morebitne spremembe, ki jih utegnejo narekovati objektivni vzroki, ali dopolnilna dela, do katerih lahko pridemo v prihodnjih mesecih, kakor rečeno, ne bodo spremenila njegove podobe.	SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V ŽE UVELJAVLJENI ZBIRKI MONUMENTfl UTTERARUM SLOVENlCflRUM»
Bohoričeva slovnica v taksimilu dragocen kulturno-zgodovinski dokument
Spremno besedo je napisal dr. Branko Berčič - Založba Mladinska knjiga, reprodukcija in tisk tiskarne Franza Wolfa v ZR Nemčiji
V šoli smo se učili, da je bil Adam Bohorič (1520-1600), doma iz okolice Krškega, po poklicu ravnatelj stanovska šole v Ljubljani, avtor prve slovenske slovnice, imenovane ZIMSKE UR1GE - ARCTICAE HORULAE. Ta slov niča je pomembna kot prva slovenska slovnica, pomemben je tudi njen v latinščini pisan uvod, v katerem govori z navdušenjem o Slovanih. Sicer pa slovnica ni ma kake znanstvene vrednosti, ker se je v njej njen avtor preveč ravnal po latinščini. V marsičem se je Bohorič tudi motil. Tako je Bohoričeva slovnica dragocena kot kulturnozgodovinski dokument o prvem poskusu znanstvene obdelave slovenskega jezika, kot slovnica pa seveda brez posebnega pomena za razvoj slovenskega jezika. Seveda pa je taka slovnica, ki je izšla isto leto kot prvi prevod biblije, leta 158», velika bibVofilska redkost. Ohranjenih je vsega skupaj 26 izvodov te knjižice, od tega štiri v Ljubljani, v Jugoslaviji pa še pet, medtem ko se 17 izvodov nahaja raztresenih po svetu in yh naj demo v znanstvenih knjižnicah Evrope (Miinchen, Praga, Gradec, Kopenhagen, London, Dunaj itd ) ter Združenih držav Amerike (Chi-
To kulturno zanimivo, redko, a za slovensko literarno zgodovino tako pomembno knjigo, smo zdaj do'Vli v faksimilirani izdaji. V svoja že močno uveljavljeni zbirki Monumenta litterarum sloveni-carum, (ureja jo Alfonz Gspan s sodelovanjem dr. Marje Boršnik in dr. Branka Berčiča, medtem ko je organizacijski urednik Martin Žnidaršič), je faksimile Bohoričeve slovnice izdala založba Mladinska knjiga. Izdaja je prirejena po izvodu, ki ga hrani Na rodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljari. Faksimile je reproduk-cirala in natisnila tiskarna Franz Wolf v Heppenheimu v ZR Nemčiji, spremno be-edilo je bilo na tisnjeno doma. Knjiga malega for mata je po svoji zunanji podobi docela enaka orig nalu, le da ima faksimilirana izdaja uvod, ki ga je napisal dr. Branko Berčič. Ne smemo pa pozabiti tudi soizdajatelja, slovenskega založnika dr. Rudolfa Trofenika iz Milnchna ter tehričnega urednika Aco Mavca. Tako je prva slovenska slovnica po skoraj štiristo letih znova prišla med slovenske ljudi, ne toliko kot knjiga, ki naj bi jo brali, (seveda bo tudi za znanstveno proučevanje zdaj ta slovnica mnogo bolj dostopna), temveč kot drago cen kulturni spomenik, drag vsem.
cago).
..................
Staribreg in Ključ naša stara potoka
Prav radi objavljamo naslednje pismo:
Spoštovani
Primorski dnevnik.
Bral sem te dni v Piccolu, na 5. strani: «Da ieri sono in corso i lavori di consolidamento deli a foce del torrente Chiave nel Porto vecchio, tra i moli III e IV.» Ete.
Tudi Vi omenjate na 2. strani dnevnika (1. julija 1970) ta dela, toda ne da bi imenovali naša stara potoka, ki sta se pred približno sto leti v Trstu imenovala Sta-ribreg in Ključ.
Hvaležen bi Vam bil, če bi bralci, a posebno mladina, zvedeli, da sta se na križišču pri Chiozzi (Volti di Chiozza) nekdaj spajala pod mrlim nebom Staribreg in Ključ. Njuni imeni sta zaznamovani v starih dokumentih in knjigah tukajšnje zgodovine kot Star-ribreck, Staribrech, Staribrek, Starebrech, Klutsch, Klutz, Cluz, in, bolj poredkoma, celo Kluč (glej n, pr. Verbali Delegazione municipale 1861, str. 36).
Svetoivanski Staribreg je cepil današnjo Ulico Cesare Battisti v svojem teku proti Ulici del Torrente (danes Carducci) v dva brega; na desiv, kjer je Teatru Fenice, se je ulica imenovala Via del Molin grande, na levi, kjer je Industrijska šola, pa Via di San Pelagio — «in dialetto, San Polai» — Po prehodu pod lesenim mostom Criozza se je Staribreg izlival v Ključ. Ta je prihajal iz smeri Rocola na levi strani Ulice del Torrente ter zapuščal za se' boj več mostov ali mostičkov, med njimi, Ponte della Fabbra. Po
združitvi s Starimbregom (pri Chiozzi) je tekel proti Ulici Com-merciale in nato zavil na levo v Ulico Ghega ter nadaljeval svoj tek proti morju na levi strani te ulice (delno pod hišami), ki se je pa tedaj tudi tamkaj imenovala Via del Torrente. Po spojhvi pri Chiozzi sta oba potoka tekla pod imenom Ključ, ki se je iztekal v morje med ladjedelnico Panfik in bivšo sitaro klavnico, ob istoimenskem pomolu Ključ.
Prav lepo se Vam zahvaljujem.
JOSIP MERKU'

kr jim je blizu kulturna preteklost našega naroda.
V svoji spremni besedi, ki pomeni seveda obogatitev faksimi-lirane izdaje, Branko Berčič daje pregled dela Adama Bohoriča, o-značuje njegov pomen za slovensko jjrotestaritsko književnost, obenem pa analizira značaj ;n pomen niegove slovnice. Berčič ugotavlja, da je istočasno kot prvi prevod biblije slovenski narod dobil afirmacijo enega izmed literarnih jeakov s tem, ko je tretji med pionirji slovenskega slovstva, A-dam Bohorič, izdal slovnico.
Seveda je bila slovenščina v te danjih šolah dovoljena le kot razgovorili jezik. Pa še to le v prvem razredu tedanje stanovske šole, medtem ko je bila nemščina dovoljena še v nadaljnjih dveh razredih, nato pa le latinščina. Vendar pa je bilo tudi to za Bo horiča dovolj, da se je lotil izdaje drobne knjižice s tro*oziwm slovarčkom (latinsko - nemški - slovenski), nato pa še slovnice. Čeprav je prvotno nameraval prire-cVti le pravopis, je kasneje svoj program razširil v sestavo pravil knjižnega jezika. Na začetek je Bohorič uvrstil 22 strani obsegajoč predgovor, napisan v latinščini, kjer pretirano poudarja pomen, , zgodovino in razprostranjenost Slovanov. Uvodu slecV slovnica, ki jo sestavljata dva dela' prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi del oa skladnjo. Niti uvod, niti slovnica nista sprejemljiva. Uspela mu je obrazložitev črkovanja, k1 je kasneje, v Prešernovem času, dobil ime bohoričica. V slovnici sami pa je tudi več spodrsljajev, ker se je Bohorič preveč naslanjal na latinščino in uporabljal pravila latinske slovnice ter spregledal značilnosti slovenščine. Seveda je bila Bohoričeva slovnica edini priročnik o slovenskem jeziku, njena največja značilnost pa je globoka ljubezen do slovenstva in slovanstva.
.Vsekakor bo za vsakega kulturnega Slovenca današnjega časa zanimivo prebirati drobno knjižico prve slovenske slovnice in se tako približati duhu časa izpred štirih stoletij, časa, v katerem je poleg prve slovenske knjige zaži-
vela tudi prva slovenska slovnica. Gre torej za izrazito kulturno dejanje in kot tako moramo spoštljivo pozdraviti faksimile prve slovenske slovnice na našem knjižnem trgu.
Sl. Ru.
PREJELI SMO
P. d. «Slovene» ob 70-letnici
Naša prosvetna društva, imajo leipo in koristno navado, da ob proslavah svojih obletnic izdajajo priložnostne brošure s kratkim dokumentiranim prikazom društvene preteklosti ter običajno še s prikazom zgodovine svojega kraja. TaJko brošuro te za svojo letošnjo 70-lefnlco izdalo tudi prosvetno društvo ((Slovenec« v Borštu. Zanjo so zbrali gradivo sami člani društva, ga priredili, uredili, sami pripravili osnutek za platnico in tudi sami zbrali sredstva, del gradiva pa je prispeval etnografski odsek Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
Iz sestavka o zanimivostih iz zgodovine Boršta zvemo mxl dragim, da se je v Borštu rodil Ivan Nepomuk Glavina, ki je bil v letih 1885-1895 tržaški škof. pa seveda še drugi ugledni ljudje: da je bil prvi predsednik leta 1900 ustanovljenega «Bralnega in pevskega društva Slovenec« Ivan Auer in da je btl prvi pevovodja Andrej Račem te Bazovice. V brošuri so tudi podatki o delovanju folklorne skupine »Breg«, spomini godbenika na Godbeno društvo, podatki o delovanju v času narodnoosvobodilne borbe, podatki o jamarskem društvu, ki po o-svobodltvi žal ni več oživelo, ter še podatki o Vzajemnem društvu zn zavarovanje goveje živine. Vmes je še nekaj starih ln novejših fotografij.
Nedvomno ie brošura skupno z brošurami drugih društev lep prispevek k podatkom o naši preteklosti in se-daniostl.
SREČANJA. Leto V. 1970 št. 23-24.
Iz vsebine: Predsednik ZIS Mitja Ribičič o odnosih s tuiino in težnjah naše družbe. Dr. A-1©5 Bebler, «Matevž le verjel, da so ljudje zvečine globoko pošteni in plemeniti«. Edvard Kocbek, Seksus in eros. Prof.
Janko Pučnik, Klimatski pogoji za zdravstveni turizem na Primorski. Lucijan Vuga. Avtomatizacija družbe. Davorin Mozetič. Družbeno ekonomski pototej naše obrti. Dr. Ivo Juvančič. Primorska duhovščina pod Italijo. Marija Rutar. O-bičaJd na Tolminskem Janez Mesesnel. Pregelj - slikar 'racake in veličine človeka. Hubert Bregant. Umetniški lik Mihe Malaja. France Bevk. Spomini,
IJda Rezlal Krevel. Vedno aVuatoi flanek. Aleksi 1 Pregare, p-rmii. Zapiski in gradivo. Odmevi.
Rok Arih: «P0MNENJE» - knjiga
ki pripoveduje o usodi Koroške
US PO
KNJIŽNEM USU
ZA MUDIHSO
SLOVENSKE
LJUDSKE PRIPOVEDI,
vir čistega jezika
in pristnega ljudskega govora
V zbirki Zlata ptica je pravkar izšla (delno že prej objavljena v krajših slikanicah in drugod! zbirka Slovenske ljudske prtotro#-di v izboru Kristine Brenkove m s celostranskimi barvmmi umetni škimi ilustrao' iami Ančke Gašnik-Godec. Ker gre za nat:s nravljio in ljudskih pripovedi, ki so jih v razponu sto let nabrali med ljudstvom in zapisaV razni zbiralci narodnega blaga, imamo pred seboj res neoporečno in tehtno delo, za kar jamči tudi daljši uvod znanstvenega svetnika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, našega rojaka, etnografa Milka Matičetova.
Tako imamo pred seboj delo. ki na eni strani lahko služi izobražencu pri spoznavanju naše ljudske kulture, šo'ar'em in učiteljem pa kot zgled pristnega izražanja in klenega jezika. Seveda pa lan ko knjigo vzamemo v roke tudi samo kot prijetno branje in jo lahko damo tudi najmlajšim bralcem brez strahu, da česa ne bi razumeli, razen uvoda seveda, Id je le za izobraženega človeka, študenta itd.
Zgodbe v tej knjigi so zapisovali od Matije Valjavca pred več kot sto let/ do sodobnih zbiralcev po vseh dehh slovenskega jezikovnega obmofite, od Koroške in Primorske z Beneško Slovenijo vred pa tja do skrajnih slovenskih vzhodnih in južnih meja. Zato se nekateri motivi v njej tudi delno ponove, pojavljajo se večkrat teti liki in nemalokje se spomnimo ob branju na kakšno varianto, znano iz podobno zasnovanih zbirk drugih narodov. Slovenske inačice ljudskih pripovedi so izraz našega narodnega značaja, odražajo zgodovino in znač!l-nosti našega ozemlja ter kažejo naš smisel za jedrnato, neolepoti-čeno pripovedovanje. Prav tako pa naše veselje in smisel za šalo ter našo nadarjenost za neizčrpno, sproščeno domišljijsko snovanje. Koliko modrosti, koliko duhov'tosti, koliko fantazijskega poleta je v tem našem ljudskem snovanju, kateremu je prav zadnje desetletje raziskovanja priznalo umetniško vrednost do tiste mere, ko ljudske pripovedovalce cenijo že kot umetniške oblikovalce. Seveda se je prav zaradi napačnega gledanja nekaterih zapisovalcev v preteklosti marsikaj od te pristnost’ zabrisalo, ker so posamezniki povedana besedila »popravljali* in prikrojevali. Še danes je Dač najsočneiši tisti zapis, ki je ujet na magnetofonski trak.
Tako lahko navdušeno pozdravimo izid te lepe in koristne knjige, po kateri najraje segajo učen-o:, šolniki in vsi, ki bi radi osvežili svojo slovenščino s tem prvinskim napojem iz najstarejšega vira slovenske umetniške ustvarjalnosti.
Tudi večbarvne ilustracije Ančke Gošnik-Godec so znale ujeti prav’ ton z besedilom. Lirične so in drugod spet duhovito pripovedne. Ponekod so sanjsko privzdignjene in folklorno barvite, pa spet elementarno krajinarske, poenostavljajoče, vseskoz/ pa zelo naše, slovenske. — Še lakiran ovitek in vezave v belokranjsko platno — in pred nami je nov dosežek založbe Mladinska knjiga.
Knjiga Roka Arina Pomnenje. ki je izšla orl Mladinski knjigi, je četrta knjiga tega pisatelja. Prva njegova knjiga z zbirko novel in črtic ie izšla že leta 1953. To je bila knjiga z naslovom Zibelka. Druga knjiga ie bila no-velistična zbirka Zato. tretja je bila zbirka črtic, bežnih skic z naslovom Kroklti. Rok Arih se oglaša tudi v naših revijah, zlasti v Naših razgledih, katerih u-rednik .ie. Njegova navnoveiša knjiga ni originalna izdaja, temveč predstavlja nekak obračun njegovega dosedanjega literarnega dela. Prinaša namreč izbor najboljših črtic in novel Roka Ariha. le da te Krokljev ni zastopano no
Tloris pristanišča Iz leta 1852, na katerem je viden med diugim tu Ji pomol «KIJtsch».
bemo delo. Tako najdemo v knjigi ponatisnjene izbrane črtice te Zibelke. Teh je pet; njim 1e av-‘ tor dodal še eno svojih starejših črtic. Sledil pet novel iz zbirke Zato, katerim ie dodal še dvoje v časnikih objavljenih novel. Tretja skupina črtic ie iz naj novejšega časa. Objavljene so bile v Naših razgledih. Herman Vogel je knjigi napisal spremno besedo, v kateri skuša analizirati značaj proze Roka Ariha.
Razuml.jivo je. da knjiga, ki je sestavljena iz dveh knllg krajše pisateljeve proze, ki so II dodana še posamezna dela tn na koncu primerki proze, ki Je bala objavljena 15 let kasnete kot prvi sestavki knjige, ne more biti e-notna. Zato najdemo v knjigi novele, narodopisne črtice, najdemo v knjigi primerke sodobne proze, ki jih težko uvrstimo v eno ali drugo ^vrst. Kljub temu ne moremo red. da bi bila knjiga vsebinsko in stilno razbita, da bi ne bdla enotna. Pisateljevi motivi, predvsem pa način pisateljevega pripovedovanja, obravnavanja problemov in obnavljanja zgodb, vse to povezuje to sdoer pestro zbirko v neko enoto. Pisatelj knjigi ni zaman nadel naslova Pomne-nia, kar bi odgovarjalo spominom. Seveda bi bilo napačno srna trati, da gre za avtobiografske spomine, kakršne običajno poznamo pod tem Imenom. Res je. da je večina teh ded avtobiografsko pobarvanih. «Arih je pretežno ali celo saano tepavedovalec samega sebe, oelo takrat, kadar Imajo niegove pripovedi videz objektivnosti. Ce drugače ne, je pisatelj soudeležen v snovi sami, vse u-podobltve mu izvirajo te lastnih izkušenj,« je zapisal avtor uvoda v spremni besedi. Poleg te osebne izpovednosti, lastne doživetosti se vleče skozi vsa ta dela pisateljeva nostalgična prizadetost koroškega Slovenca. Prizadetost piša
tel ja ki kot rojen Korošec v taki ali drugačni spominski obliki Izpoveduje svojo osebno bol nad usodo svoje ožje domovine in u-sodo nienih dobrih slovenskih ljudi. Prav to pa ie tudi druga zna ftilnost vseh teh Arihovih sestavkov. Beseda Koroška pove vse. N.|e.i to njenim ljudem so posvečene vse črtice to novele, če ne direktno pa vsai posredno. Končno Je skuona tudi pripovedna tehnika čeprav se v nekaterih partizanskih zgodbah približuje vse bolj realističnemu načinu pisanja. Pretežno pa te Arih tak, da kot pisatelj »pripoveduje skozi spomin ali pomnenje«, da govori skozi svoje .junake to da se njegovim junakom brišejo meje med resničnostjo in sanjami. Sevada ostala pisatell kljub temu na trdnih tleh ln le zato niegova pripoved ki tub pripovedi skozi spomin vendarle pripoved o usodi rodne Koroške, o usodi nienih Irudi tn deloma tudi o našem u-sodnem času. Ni torej povsem točna karakterizacija knjige, da pisatelj ne pripoveduje o konkretnih junakih tn konkretnih ljudeh. (Tako piše na platnicah). Caprav so U pisateljevi junaki v nekaterih črticah in novelah, v nekaterih prvih in zadniih črticah oz. novelah res stopili v ozadje ali pa je skromna fabula le okvir za pisateljeva razmišljam«, pa sta zato v drugih novelah, zlasti tistih partizanskih iz zbirke Zato realistični del in razmišljajoči dal zgodbe enakovredna. Prav tu le tudi najboljša novela Precep, čeprav morda izstopa te okvira avtobiografsko, osebno pobarvanih ln Koroški posvečenih sestavkov.
Knjiga Pomnenje nam torej skozi avtorjevo bolest razkriva slovensko Koroško in njeno usodo ter usodo nienih ljudi.
Sl. Ru.

Veljaven od 5. do 11. julija 1970
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na čustvenem področju bi vam znalo škoditi preveliko zaupanje do neke o-sebe, zato bodite previdni predvsem v besedah. Iz nekega skromnega predloga se bo razvil zanimiv načrt, za katerega se boste morali zelo potruditi, da vam uspe. Dobili boste zanimivo ponudbo.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Neka čustve-na vez, ki se je do-J bro začela, bo pokazala svoje šibke točke, zato se ji raje odrecite, če se težave ne bodo ugladile. Preživeli boste nekoliko kritično obdobje, zaradi nasprot-stev, ki se vam obetajo. Kdor se bo podal na potovanje, naj računa na morebitno neugodje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) zaradi zanimivega srečanja boste pozabili na vse težave in na že sprejete predloge. Neka ideja vas bo rešila iz zagate na delovnem področju. Tudi kar se tiče finančnega področja, vam bo vse šlo kot po olju. Neka sprememba bo po vsej verjetnosti uredila vaš položaj.
RAK (od 22. 6. do 22.
7.	) Kar se ljubezenskih odnosov tiče, boste doživeli razočaranje, ki pa ga bodo ublažila nova srečanja. Najavlja se vam prijeten izlet. Na delu se varujte pred nepotrebnim razpravljanjem, ki bi znalo ustvariti nesporazum. Neki novi dogodki vas bodo spravili v ospredje.
LEV (od 23. 7. do 22.
8.	) Bodite bolj razumevajoči do ljubljene osebe, če želite, da se bodo ugladile nekatere težave na
čustvenem področju. Posrečena poteza vam bo pomagala bliže k uspehu, zato pazite, da ne zamudite priložnosti. Dokončno boste poravnali spor z nekim kolegom. Teden vam bo naklonjen.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden vam bo naklonjen za to,
1 da pozitivno vplivate na osebo, ki vam je pri srcu, a se še ni dokončno izrazila o svojih čustvih do vas. Doživeli boste prijetno izkušnjo, ki vam bo pomagala, da uspešno izpeljete neko slabo začeto delo. Zdravstveno stanje bo zadovoljivo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Tistemu, ki želi uspeti pri de-I lu, se najavljajo ures ničljivi načrti. Vztrajajte pri tistem, kar ste že začeli, vaš trud bo polagoma rodil sadove. Preizkusite svoje sposobnosti. Neko poznanstvo se bo verjetno spremenilo v čustveno vez, če boste znali vztrajati.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Če boste znali nekoliko spremeniti svoje mišljenje, boste mogli uresničiti neki družinski predlog. Kljub vsemu, se raje ne podajajte v nevarnost, da bi vas neuspeh preveč ne potrl. Nekdo vam želi vreči poleno pod noge, zato ne zaupajte vsakomur svojih namenov.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nekoliko boste živčni, zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov na delovnem področju. Ko se odločate za spremembe, dobro pretehtajte okolje in izberite pravi trenutek za delovanje. V družini bodo nastopili manjši nesporazumi, ki pa jih boste mogli z lahkoto premostiti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Lahko se podate na pot špekulacije, vendar ne računajte z izrednimi uspehi in si pričakujte tudi poraz. Neka neumnost z vaše strani, vam bo pokvarila manjši uspeh. Neka vest bo vzbudila mnogo upanja, pa tudi dvom, zato se o njej raje prepričajte. Prijeten večer proti koncu tedna.
©
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bolje je, da težave odpravite sami in se ne zanašate preveč na pomoč drugih. Pojavile se bodo nekatere priložnosti, ki bodo ugodno vplivale na zbli-žanje z osebo, ki vam je pri srcu. Imejte več poguma pri izražanju svojega mišljenja, če želite, da vas bodo drugi spoštovali.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če boste u-resničili neko obvez-! nost, ki ste jo sprejeli že pred časom, boste želi veliko uspeha. Ne ustrašite se že pri začetnih težavah. Kar se čustvenega življenja tiče, ne delajte iz muhe konja, kajti to bi se vam znalo maščevati. Prijetno razpoloženje.
ČEPRAV JE RAZISKOVANJE NUJNOST, SO POSKUSI ČESTO TVEGANI
Britanski otrok iz epruvete se bo rodil prihodnje leto?
V Italiji imamo že 27 otrok iz epruvete in nekateri teh že obiskujejo osnovno solo - Aldous Huxley in njegov «Krasni novi svet»
Odiseja je želja po neznanem speljala na pot po morju, večkrat je tudi za sodobnega človeka glavno gibalo poti v neznano. Kdaj pa se lahko odpravimo na tako pot? Komu bomo škodili, če ne bomo vedeli, kako se bo kak dogodek končal?
Neka angleška ženska že tri mesece pričakuje otroka, ki so ga zdravniki spočeli v epruveti, kajti na noben drug način ne bi mogla zanositi. Že ieta 1971 bi se mogel torej v Veliki Britaniji roditi prvi otrok, ki so ga spočeli v epruveti. Kakor povzemamo iz neke znane italijanske revije, pa naj bi bilo v Italiji rojenih že 27 otrok, ki so bili spočeti izven materinega telesa.
V Veliki Britaniji se z oplojevanjem jajčec izven materinega telesa ukvarjata v Cambridgeu fiziolog Robert G. Edwards in ginekolog Patrick C. Sterptoe. Oba zatrjujeta, da je njun namen pomagati ženskam, ki ne morejo i-meti otrok. Doslej sta po ki-
rurškem postopku vzela iz ženskega telesa že 50 jajčec, jih nato postavila v okolje, ki je še najbolj podobno naravnemu in jih tu oplodila s spermo ter v 18 primerih spočela človeško življenje. Oplojeno jajčece sta nato znanstvenika hranila v posebnem inkubatorju, dokler se embrio ni toliko okrepil, da je bil zmožen zaživeti v maternici. Tedaj so embrio presadili v materino telo. Po nekaj tednih so se pri ženski pojavili vsi znaki nosečnosti.
Z oplojevanjem izven materinega telesa se znanost že več let ukvarja. Znani so poskusi Jeana Rostanda na jajčecih morskega ježka, vendar je bila to dokaj razumljiva oploditev, saj se tudi po naravnem poteku vrši izven samice. S postopnim poskušanjem so znanstveniki prešli na človeška jajčeca. Že leta 1944 je izšel v reviji «Science» članek Johna Rocka in Miriam Menkin iz Bostona z naslovom «Oploditev človeških jajčec in vitro*. Leta 1961
•iiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiimiiiiiiiirNuiiiiiiiiiiiiiiiiimimitiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmi
Res je, da je Škofja Loka nekoliko od rok, kajti kadar hitimo proti Gorenjski, nas kar zanese do Bleda, do Bohinja ali do Kranjske gore, tako da malone ne opazimo ob cesti napisov, ki nas pred Kranjem usmerjajo proti zahodu, proti Škofji Loki, ki je sicer na eni strani zelo moderno mestece, hkrati pa tudi že nekakšen živ muzej.
Restavrirani stari del mesta je zares lep.
ailllllllVflllllBIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItlllllllllllKIIVIIItlltlllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlilllllllVIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllliliBiigiiiiiiiiiiiiiiKitiiiiniiimiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
KRST PRI SAVICI a« » me Lovro Inkret
V/ALJ HUNOVI VOJ A KI PA SO MEDTEM POSTAVLJALI ODRE IN NASKAKOVALI OBZIDJE -

je tudi italijanski biolog Daniele Petrucci poskušal to vrsto oploditve to je baje nekaj let pozneje v Bologni umetno spočel 27 otrok. Ti otroci — po pisanju revije — sedaj že obiskujejo šolo, njihova imena pa so neznana, da bi jih to ne oviralo v življenju, kajti otroci, ki so že produkt prihodnosti, živijo v svetu, ki je po svoji miselnosti starinski.
Prof. Petrucci je sam uvedel postopek pri oplojevanju človeških jajčec izven materinega telesa. S kirurškim posegom je vzel iz telesa jajčece in ga postavil v poseben inkubator, izdelan iz posebne vrste stekla, ki je znano pod imenom Reaglass. V tem inkubatorju je bila že človeška sperma, inkubator pa so pokrili s pokrovom, ki so ga zalepili s posebno vrsto lepila. V začetku ni poskus dal želenih rezultatov, kajti sperma, ki je zelo gibljiva, je že po nekaj sekundah otrpnila. Pozneje je prof. Petrucci u-gotovil vzrok tega izumiranja: lepilo je namreč vsebovalo eter, ki je omrtvičili spermatozoe. Ko je Daniele Petrucci to nerodnost odstranil, so poskusi zavzeli želeni razvoj.
Tedaj je nastal največji problem: ugotoviti, kdaj je embrio na taki stopnji razvoja, da ga lahko brez nevarnosti za neuspeh zopet postavimo v materino telo. Kot je znano, se jajčece, potem ko ga oplodi sperma, razvija po v naprej določenem programu. Najprej se razdeli v dva dela, nato v štiri, v osem, šestnajst in dalje, dokler niso ta «zrna» tako številna, da jih ni mogoče prešteti in dobi ta faza razvoja ime «morula». Po osmih dneh razvoja je jačece pripravljeno, da ga je mogoče zopet postaviti v materino leio. V času, ko je o-plojeno jajčece izven telesa, pa ga je treba v inkubatorju hraniti s hiperoksiidirano krvno plazmo po ozmotskem principu. Ko je oplojeno jajčece na določeni razvojni stopnji, se laže oprime maternične stene, vendar je treba pri tem zelo paziti, da se embrio ne poškoduje, predvsem pa je treba izvršiti operacijo v temi, kajti luč uničujoče vpliva na o-plojeno jajčece. Kar se temperature tiče, pa mora ta znašati približno 37 stopinj, kolikršna je pač temperatura maternice. Nato poteka nosečnost kot normalno.
Pri vsej tej znanstveni zavzetosti za novo in še neznano, vsakdo lahko pride do spoznanja nevarnosti, ki jo taki poskusi nedvomno zaobjemajo. Kaj, če se iz umetno oplojenega jajčeca rodi spaček? To je nekako tako, kri poslati človeka na Luno, ne da bi bili gotovi, da se bo vrnil na Zemljo. Predvsem je tudi vprašanje prenagljenja. V želji po novih znanstvenih uspehih človek večkrat pozabi na vse varnostne ukrepe, na gotovost, da je tehnika popolnoma izdelana, da ni nevarnosti za novega človeka. Končno pa tudi, da manipulacije jajčeca ne bodo škodile novemu bitju.
Nedvomno nam prt vsem tem razmišljanju avtomatično uide misel na Aldousa Huxleya in njegovo znano knjigo iz leta 1932 «Kras-hi novi svet*. V tej knjigi si Hux-ley zamišlja novo družbo, ki proizvaja ljudi iz epruvete. Ti ljudje so že v naprej določeni po svojih karakteristikah. Razdeljeni so v alfa, beta in gama ljudi, od katerih so alfa ljudje strogo racionalni, brez vsake čustvene primesi, gama ljudje pa so idiot/, ki so zmožni le težkega telesnega dela. V tem svetu obstaja še četrta vrsta ljudi. Ti so taki kot mi, živijo pa v rezervatu, kakršne so tudi Amerikanci pripravki za rde-čekožce. Po nekem čudnem naključju pride mladenič, produkt beta ženske in navadnega moškega iz rezervata, v Krasni novi svet, kjer se vse podreja disciplini, kjer so odnosi človeka do človeka kot dobro upeljan stroj. V tem svetu navaden človek propade.
Krasu5 novi svet ga uniči.
To je treba premisliti.
Lepe kupčije z dopusti
V poletnem času bo 10 do 15 milijonov Američanov spet preživelo neka.j dni ali več tednov v taborih, ki jih je po vsej deželi raztresenih okoli 600.000. Nekoč so prijatelji narave prebivali v šotorih, zdaj so tabori velika moda in s tem donosna kupčija.
Novi taborni prostori so se razvili v luksuzna podjetja. Poprečni5 Američan na dopustu sicer rad potuje po podeželju, hkrati pa se ne želi odpovedati udobju. Hkrati hoče biti venomer s čim zaposlen, na počitnicah torej s športom in igro, s plesom in razvedrilom. Moderni tabori to upoštevajo Motorizirani turisti s stanovanjskimi prikolicami dobijo priključek na električno omrežje. V bližini so pivnice in restavracije, seveda pa tud5 pralnice s stroji, kopališča s prho in s plavalnim bazenom in teniška igrišča. Vse skupaj je podobno hotelu ali motelu, vendar je bistvena razlika: v hotelu bi štiričlanska družina plačala za prenočišče 30 do 50 dolarjev, v modernem taboru zadošča pet/na te vsote.
PRED NEDAVNIM JE V ZDA UMRL KERENSKI
Tri mesece vladanja 50 let izgnanstva
Ni bil in ni mogel biti kos postaviti se po robu zgodovini
Redkokateri politični voditelj je imel -tako nesrečno usodo kot pred nedavnim umrli A. Korenski. Ko je bili 36 let star, ga je revolucionarni val iz marca 1917 postavil na, čelo ruske vlade, a na tem mestu je ostal le dio Oktobra istega leta. Od takrat je živel v izgnanstvu in posvetil vse svoje življenje prerokovanju «skorajšnjega padca boljševikov, uzurpatorjev o-blastd».
Aleksander Peodorovič Kerenski se je rodil leta 1881 v Simbirsku ob Volgi. Po čudnem naključju je
ren, da je včasih zdrsnil v gl'1 maštvo. Bdi je brez dvoma naj boljši predstavnik dumske opozict je.
Med prvo svetovno vojno Je sl lovito napadal tiste, kd so pričaka vali, da iz vojaškega poraza čari zrna vzklije revolucija. Ko je maf ca 1917 vzplamtel ljudski upor 1 Petrogradu in prisilil Nikolaja D-da se j© odpovedal prestolu, se j1 Kerenski pognal z vso svojo ene! gijo v boj za tako imenovan1 zmerno revolucijo. Postal je čiat začasnega komiteja narodne TU
to Isto mesto, v katerem se je le- J me, obenem pa je bil odposlan# ta 1870 rodil Vladimir Iljič Uljanov — tisti, ki je pod imenom Lenin postal njiegov najhujši sovražnik.
Po oktobrski revoluciji so to mesto prekrstili v Uljanovsk.
Mladi Kerenski se je posvetil pravu in je postal advokat, obenem pa se je začel udejstvovati v politiki. Nasprotoval je carizmu in postal znan zaradi svojih vnetih govorov pred sodišči. Posebno je postal znan, ko je branil rudarje, ki so se uprli v rudnikih ob reki Leni leta 1912.
Istega leta, 31 let star, je bil izvoljen za poslanca v tretji Dumi, kjer se je uvrstil med «trudo-viike«, ki so spadali v okvir socialistov. Potem ,ko je vlada pozaprla vso skrajno levico — boljševi-ke — je on predstavljal v Dumi najbolj ekstremistična stališča in ga je vlada zaradi tega tudi preganjala.
Njegovi nastopi v Dumt so bili zelo pogosti. Bil je dober govornik, razdražljiv, čez mero zgovo-
KRIŽANKA
	J	L	2	3	4	Pl	ls	7	8	9	L	L
-J	10					1	J"				12	
rt						■u	.					15
ir						18			m	19		
ŽT		21			22		0	23 "	24	L		
t	_			27		28	29				3T	
i		W~			32	■				33	j		"	
34	35	k	36								38	39
40 —g■ —■■"		41				42	43			44		
46					46			47	48			
			51 		52			I53			ŠT		
n	ŠT					rt						r
n		5T	—	Si		le			■ ■	-	_	r	1
VODORAVNO: 1. orodje za kopanje, 6. iz papirja narejeno otroško pokrivalo, 10. cestni vrvež, 11. lesen plug, 13. ameriški pisatelj (Norman, «Goli in mrtvi*), 14. življenjska doba, 16. medmet, 17. država v zahodnem delu ZDA ob Tihem oceanu, 19. cirilska črka, 20. orožje s tetivo, 22. gora nad Kobaridom, 23. tatinska ptica, 25. tatvina, 28. del kolesarske dirke, 30. kratica za «akademski klub*, 31. nakana, zvija ča, spletka, 34. kemični znak za kositer, 36. ljubljansko podjetje za promet z vinom, 37. sprejemnica, 40. športna trofeja, 42. spodnja ploskev Dri posodi. 44. moško ime (Edvard), 45. oče, 45. drobnozrnata temno zelena kamenina, 49. okrajšava za «eventualno», 50. notranji prerez cevi ali nabojev pri strelnem orožju, 53. glasilo italijanskih socialistov, 55. tekmec, 56. eden od Dumasovih Treh mušketirjev, 57. kruti rimski cesar, 58. francoski revolucionar, ki ga je ubila Char lotte Corday.
NAVPIČNO: 1. življenjska tekočina, 2. okenska navojnica, 3. bivši maršal in podpredsednik ZAR (Ali), 4. mušica na strelnem o-rožju, 5. kemični znak za platino, 6. vodno prevozno sredstvo, 7. pla-
žane (Jože), 12. upadanje morske vode, 13. molčanje, 14. italijanski renesančni slikar iz Vicenze (Bar-tolomeo), 15. ozek kos blaga, 18. nekdanji elitni vojak, 21. Prešernova pesem, 23. pismen sestavek, 24. brezpravni podložniki v stari Turčiji, 26. gospodarsko najbolj razvit indonezijski otok, 27. najslavnejši grški junak v trojanski vojni, 29. kemični znak za aktinij, 32. veznik, 33. angleško svetlo pivo, 34. spaček, škrat, 35. nekdanji pravniški poklic, 38. ameriški dramatik (Clifford), 39. letovišče v severnem Jadranu, 41. priimek dveh sodobnih slovenskih -kiparjev (Zdenko in Boris), 43. mesna jed, 46. slovenski dnevnik, 47. Ober, 48. mesto v Numidiji, kjer je Scipio A-frikanec premagal Hanibala 51. ime slovenskega slikarja Šubica, 52. nočni lokal v večjih mestih, 54. sukanec, 56. kemični znak za a-mericij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. toplina, 8. suženj, 14. opravek, 15. krinka, 16. Ariman, 17. Sand, 18. Rn, 19. Se-da-n, 20. sila, 21. put, 22. Tm, 23. glaid, 24. koma, 25. agronom, 29. komar, 30. radon, 31. Baloh, 32. Pirej, 33. Miiron, 34. tovor, 35. kolesar, 37. Umag, 38. zrno, 39. ed, 41. res, 42. uvod, 43. dokaz, 46. in, 47.
čilo na račun, predujem, 8. velika
lesena posoda, 9. tropska rastlina, | Ines, 48. kobalt, 49. sedlar, 51. Mali. slovenski pisatelj, doma iz Se- I rinko, 52. Tkalci, 53. Spartak.
....................................................................................................................
m pozneje podpredsednik petri grajskega sovjeta. Ko je 15. maf ca princ Lvov ustanovil začasi® vlado, je Kerenski postal minist# za pravosodje.
Začasno viadio — koalicijo mtt veliko buržoazijo in sooialistd ■" so trii notranji spori in kmalu * je pokazala njena nemoč, da J vzpostavila red v vojski in v d1 žavi. Obljubljene reforme je vlad odložila do sklicanja ustavodajni1 skupščine. Temu se je protivil P* trograjskd sovjet, ki je hotel č1*® prej razširiti obseg socialnih rt form, doseženih z marčno revol® cijo. V tem zapletenem in razbuf kanem obdobju je postal KerensI obenem minister za vojno in # mornarico.
Pod pritiskom francoske in pred vsem angleške vlade, katere v*I® poslanik Sir Buchnan Je postaji vsak dain bolj zahteven, se je K* renski oprijel težke naloge, da p® pravi ofenzivo v Galiciji. Velik d* svojega časa je prebil na fronti kjer je skušal s pozivi in govof, prižgati voljo, da bi se borili # «sveto Rusijo« v vojakih, ki so t* li večinoma na strani boljšev!ks’ in proti vojni.
Ofenziva, ki se je začela 18. J® ruja, se je izkazala za popoln P® raz in začelo se je razsulo rusk vojske. Vojaki so množično za p® ščali fronto. Mnogo jih je korak® lo proti Petrogradu, kjer so 3. julij v povorki skupno z delavci in 1 mornarji vzklikali baljševiška S1 sla proti vojni in proti vladi. Vl» da je pozaprla več boljševlkov -6. julija je izdala zaporno povelj1 proti Leninu, ki se je bil zaiefc«1 na Finsko.
Princ Lvov je pod pritiskom P® uličnih neredov podal ostavko # 24. julija je Kerenski postal pred sednik vlade. Nova koalicija rii ® la nič sposobnejša od prejšnj® Vlada je imela opravka s konti* revrtucdonairniim udarom Komilcri* ki ga je bil sam Kerenski poviš* v vrhovnega poveljnika le mes# dni prej, po odstranitvi poražeri* ga Brusilova. Da bi porazil Kof ndlova, se je moral obrniti za aktivno pomoč na petrograjski s* vjet, ki pa je bil že, kot moško* ski, v rokah boljševlkov. StavK* so sa neprestano sledile, grozila lakota: Kerenski ni bil več kos p1 ložaju, ni bil več zmožen, da 1 se uprl kaosu in zaporedju revi lucdonarnih doga j an j.
Vtem je v Petrograd prišel TJ nin, da ba dvignil vstajo. Vsti ki je res vzplamtela 25. oktob (7. novembra) pod poveljstvom voluoionarnega vojaškega komiteji je z lahkoto premagala KerensK« ga in njegovo vlado. Rdeča gard! je v naskoku zavzela Zimsko p* lačo, potem ko jo je križarka A5®, rora nekaj časa obstreljevala, J® je aretirala vso vlado. Edino K5' renskemu je uspel beg. še enkfl je poskusil zaobrnita potek dogori kov, ko je nekaj dni potem, n® čelu njemu zvestih čet, posk napad na Petrograd. Po ponovi porazu se je Kerenski vdal in *® odločil za pot izgnanstva.
Tri mesece predsednik vlade, p1® tem pa več kot pol stoletja 1® gnanstva!
Korenski je postal podoben vse*® drugim ruskim izgnancem: piš®* je članke, širil protiboljševiške prrii glase,	spisal	več	knjig	spominov-
Med temi je najbolj znana knjig* «1917 — Revolucija«.
Njegova stališča so se neizbeJ' no pribij ala ameriški pro-tikohP® nistitni gonji in še je dokonča® nastanil v ZDA, kjer je poučev«* na stanfordski univerzi.
Aprila letos Je padel in zaradi padca	zbolel.	Po	skoraj treh nte
seolh bolezni je umrl v newyoršlri bolnišnici.
O njem je pisal že omenjeni Si® Buchnan: «Kot predsednik vlad®1 kateremu je bila poverjena pola® oblast,	katere	pa	se je	bedno p5®
služil,	je A.	Kerenski	odgovore*1
za zmago boljševizma.«
To trdo sodbo bo verjetno ča® ublažil čim bolj se oddaljuje 1 preteklost oktobrska revolucija-Verjetno bo zgodovina izrekla svojo sodbo o tem politiku, ki je rte hote dovolil, da se je vse izteki® v smer, ki je bila popolnoma na sprotna od tiste, ki si jo je bi* začrtal: usoda mu je dodelila vlogo, ki je bila nad njegovimi močmi — potreboval je obenem vojnO in revolucijo. Ali je bilo mogoč« spraviti nespravljivo? Očividno n«-Se. Pr.
Molra Orfei In desetine celo stotine njenih sodelavcev — artistov in tehnikov — v Cirkusu na ledu bodo prav gotovo odnesli iz našega mesta lep spomin. Vse od »nega vročega večera 16. junija, ko je bila na igrišču v Ul. Flavia prva predstava njenega cirkusa, pa do danes, je bil obisk zelo velik, včasih je bilo ljudi še več, kot jih je mogla velikanska platnena streha sprejeti. In pretežna večina mogli bi reči vsi, ki so si ogledali predstavo, so odšli zadovoljni, kajti program je resnično pester tako da more zadovoljiti vse, tiste, Id ljubijo nevarno akrobatiko, tiste, ki se navdušujejo nad dre sii-auimi živalmi, pa tudi tiste, ki uživajo v umetnem drsanju. Na sliki vrsta lepih plesalk na ledu
LONDON, 3. — Fred nedavni**1 je morala obmolkniti radijska postaja, ki je bila znam pod Imeno**1 «Raddo Karolina«. Sedež te radijske postaje je bil na morju in j« morala prenehati, ker so jo k temu prisilil^ oblasti. Ko je obmolknila ta postaja, se je najavila druga. Ta pa se ne bo javljala z morja, pač pa iz zračnih višin. In n« gre ie za radijsko, pač pa za televizijsko postajo. Seveda gre z® »gusarsko« postajo, ki se vzdržuj« ’ izključno z reklamo in moti te galoe postaje.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. Julija 1970
atletika
V POLFINALU V SARAJEVU
'ini
gl«
na}
izict
. sl' aiw cai* maf ir < It e ]' ■nef vait
m
Dtt
an*
etto
maf
asrf
ist«
md
u *
L *
dt
>ladi
ajd
I*
(W
n
1/01> *u< ■ns<
L *
irei
veK
taj>
K*
p>! » ontl ivof.. i t ) U* iW»
. J*
po
usK1 lap« •aW ulij in.1 8* VI* v if vali
po-
31«
lij-
j«
te-
jle-
ru-
or-
ne
te-
za
Jj«
Tudi Jugoslavija in Italija za atletski evropski pokal
Glavni favoriti tega tekmovanja so oboji Nemci in Sovjeti
Prvega in 2. avgusta bo na sporedu polfinale mednarodnega tekmovanja za atletski evropski pokal 1970. V tem delu tekmovanja se bodo pomerile med seboj naslednje reprezentance:
MOfiKI
v Helsinkih: V. Nemčija, Poljska, Švedska, Norveška, Finska in Belgija;
v Sarajevu: Z. Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, ItaKiJa, Bolgarija in Jugoslavija; v Zuerichu: Sovjetska zvem, Velika Britanija, Francija, Švica, Španija in Romunija.
ZENSKE
v Berlinu: V. Nemčija, Veli. Britanija, Nizozemska, Francija, Norveška, Danska in Finska; v Herfordu:	Z. Nemčija, Ma-
džarska, Švedska, Bolgarija, Ju goslaviija, Belgija in Grčija; v Bukarešti: Sovj. zveza, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Italija, Avstrija In Švica.
Glavni favoriti, tako v ženskih kot moških disciplinah, so oboji Nemci ln Sovjeti, poleg njih pa bodo posegli v posameznih disciplinah v bitko za boljša mesta Pollaki, Francozi, Britanci, Italijani m morda še kdo.
Itallj« in Jugoslavija sta se zna-pri moških v isti skupini, v Sarajevu. Tam Je zanesljivi finalist Z. Nemčija, za drugo finalno mesto pa se bo (poleg Madžarske in CSSR) potegovala tudi Ita-Mja. Jugoslovani nimajo realnih možnosti, da bi se uvrstili v višje kolo. To pa pomeni, da je trenutno stanje jugoslovanske atletike slabo. V absolutnem merilu reprezentanca sicer res nd kvotira-na kdove kako visoko, vendar pa Je trenutno v odločnem kakovostnem porastu in razpolaga zdaj z nekaj res obetajočimi atleti. To Je dokazal njen nastop na Dunaju, kjer se je uvrstila v sarajevski del evropskega pokala. Bolj razveseljivo kot zmaga sama pa je dejstvo, da je Jugoslavija zbrala v tem kvalifikacijskem naslonu 63 točk, medtem ko je Romuniji, stalnemu antagonistu jugoslovanske atletike, uspelo zbrati v svoji skupini le 50 točk. V prid nastopu jugoslovanske reprezentance pa govori tudi dejstvo, da v tekmovanju za evropski pokal tekmuje v vsaki panogi le po en tekmovalec TOake držarve. Jugoslovani imajo bfcmreč skoraj povsod po enega ra®neroma dobrega atleta, če bi P& morali prijaviti Se drugega, bi
bili s tem oškodovani.
Isto velja v glavnem tudi za jugoslovanske atletinje. Razlika je le v tem, da so njihove možnosti za uspešen nastop nekoliko večje kot pri njihovih rojakih. V svoji skupini bi lahko z nekoliko sreče osvojile tudi četrto mesto, medtem ko bd bila pri moških že o-svojiitev petega mesta uspeh.
Italijani imajo za spoznanje več možnosti od Jugoslovanov za napredovanje v finale, vendar pa bi bil to tudi zanje že lep uspeh in nikakor ni gobovo, da jim bo tak podvig tudi uspel.
Koga bomo torej videli v finalu?
Po prognozah bi morali priti v Stockholm iz Helsinkov vzhodni Nemcd in Poljaki, iz Sarajeva zahodni Nemci in Cehosdovaki, iz Zuericha pa Sovjeti in Francozi. Pri ženskah pa: iz Berlina vzhodne Nemke in Francozinje, iz Her-forda zahodne Nemke in Madžar-ke ,iz Bukarešte pa Sovjetinje in Poljakinje, kolikor ne bi presenetile Cehoslovaklnje.
Prof. Milutin Pavlovič teden dni pri Poletu
Priznani slovenski košarkarski strokovnjak prof. Milutin Pavlovič je začel včeraj s tečajem, ki ga bo imel pri openskem Poletu vse do nedelje, 12. julija.
Spored treningov je naslednji: Ponedeljek, 6. julija: od 8. ure do 9. ure minibasket, 9—10 dečki, 10—11 naraščajniki, 18—19 dekleta. Torek, 7. julija: 18—19 minibasket, 19-20 dečki, 29-21 dekleta, 21 do 22.30 naraščajniki.
Sreda, 8. julija: 8—9 minibasket, 9—10 dečki, 10—11 naraščajniki, 18—19 dekleta, 19—20.30 naraščajniki.
četrtek, 9. julija: 8—9 minibasket, 9—10 dečki, 10—11 naraščajniki, 18—19 dekleta, 19—20.30 naraščajniki.
Petek, 10. julija: 8—9 minibasket, 9—10 dečki, 10—11 naraščajniki, 18—99 dekleta, 19—20.30 naraščaj niki.
Sobota, 11. julija; 8—9 minibasket, 9—10 dečki, 10—11 naraščajniki, 18—19. dekleta, 19—20.30 naraščajniki.
Igralci, ki
udeležujejo trenin-
gov, so naslednji:
Minibasket: Mauro Bogateč, Robi Gorup, Egon Malalan, Vinko Kalin, Igor Malalan, Marko Sosič, Pavel Ferluga, Igor Sosič, Walter Sosič.
Dečki: Edi Dolenc, Darko Rauber, Edi Sosič, Marko Starc, Pavel Sosič, Loris Tavčar, Drago Vremec.
Dekleta: Nadja Ambrožič, Cristina Baldassi, Mira Kraus, Liljana Fuč-ka, Tanja Malalan, Irene Sosič, Nataša Smotlak, Rosana Sosič, Morana Taučer, Vesna Taučer, Dragica Hrovatin.
Naraščajniki: Edi Daneu, Egon Guštin, Robi Gantar, Edi Kraus, Miloš Jugovič, Borut Deško, Jani Sosič, Adriano Sosič.
b. 1.
00 7. JULIJA DAUE V ITALIJI
Svetovno prvenstvo zn nogometne igralke
Nastopilo bo osem reprezentanc iz spe m h.nerike
Za fanti se 1/ zdaj potegovala za naslov svetova.ga nogometnega prvaka tudi dekleta. V Italiji bo namreč v prihodnjih dneh ], žensko svetovno nogometno prvenstvo. V zadnjem času je število ženskih ekip izredno naraslo, v posameznih državah so organizirali nacionalne ženske nogometne zveze, te so se združile v mednarodno žensko nogometno zvezo in od te, do organizacije svetovnega ženskega nogometnega prvenstva, je bil en sam korak.
V finalni turnir tega »nežnega» nogometnega turnirja se je uvrstilo osem ekip, ki so razdeljene v dve skupini takole:
A skupina (jug)
Anglija
Zahodna Nemčija,
Češkoslovaška
iiMiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
V PONEDELJEK V TRSTU
Štiri igralke ŠZ Bor na preglednem treningu
Se bo Hrovatinova uvrstila v mladinsko reprezentanco?
Ob prisotnosti zvezne trenerke mladinske ženske odbojkarske reprezentance Paole Pagli in deželnega predsednika FIPAV prof. Pipana je bil pretekli ponedeljek v telovadnici Zandcnai pregledni trening desetih mladih odbojkaric naše dežele. Poleg treh zastopnic OMA in treh Corridonija so se tega tre-miga udeležbe tudi štiri zastopnice ŠZ Bor. Te mlade in perspektivne borovke so naslednje: Lučka Pečar, Sonja Barej, Julka Bezeljak in Dragica Hrovatin.
Ta akcija spada v širši program italijanske odbojkarske zveze, ki si je zastavila dolgoročen načrt in obenem marljivo skrbi za mlade moči, kar je edina prava pot za dosego vidnejših rezultatov. Odbojkarska zveza je poslala posameznim društvom okrožnico že februarja meseca, da sporočijo imena posameznih igralk, ki so rojene leta 1951 ali pozneje, visoke najmanj 167 cm in ki igrajo bdbejko vsaj dve leti. Seznam bo rovk je vseboval 5
beJ"
m«
in*
>V0l
-adi
rne'
ršK*
Poletje je obdobje letnih alpinističnih vzponov. Vrhunski plezalci so sposobni tudi take »pajkove* tehnike,
kot jo kaže naša slika
igralk, toda Pemarčičeva, kot stalna članica mladinske reprezentance je avtomatično odpadla.
Ponedeljski trening je vseboval le pregled osnovnih odbojkarskih prvin ter dve antropološki meritvi — višino in težo. Vse štiri zastopnice ŠZ Bor so zvezno trenerko zadovoljile in upamo, da bodo nekatere v bližnji bodočnosti povabljene na krajše priprave. To pa predvsem mlajše igralke, ker s0 nekatere stalne članice mladinske reprezentance prekoračile starostno mejo. Upamo, da bo med temi tudi Hrovatinova, ki se jd obeta lepa odbojkarska bodočnost.
G. F.
Danska
B skupina (sever)
Mehika
Avstrija
Švica
Italija
Prvenstvo se bo začelo 7. julija ter se bo nadaljevalo dan kasneje s četrtfinalnimi srečanji. 11. julija pa bo na vrsti polfinale. Te tekme bodo igrali v Bariju, Salernu, Neaplju (južna skupina) in v Genovi, Bologni, Milanu (severna skupina).
Finale bo v Turinu in sicer mali finale za 3. mesto 13. julija, veliki finale za 1. mesto pa 15. julija.
Med glavnimi favoriti za končno zmago je tudi Italija, ki si je priborila lani novembra v Turinu tudi »Evropski pokal narodov*.
Športno društvo Breg priredi 12. julija letos tradicionalni enodnevni
Izlet v Begunje, Vrbo in na Bled.
Cena izleta 3.200 lir, vključno kosilo na Bledu. Prijave pri vaških zastopnikih do 10. julija.
NOGOMET
NK Tabor-US Triestina
V nedeljo, 5. julija, bo v Sežani nogometno srečanje med mladinski; ma enajstericama Tabora in Trie-stine. Tekma bo nedvomno zanimiva, saj je V' vrstah” Triestine več obetajočih nogometašev, ki bodo prav kmalu zamenjali igralce prve ekipe.
Nogometaši Tabora, ki so se za to srečanje vestno in temeljito pripravili, pa se bodo močno potrudili, da bodo pred domačim občinstvom zapustili najboljši vtis.
Tekma bo v nedeljo ob 18. uri.
_________ b. I.
KOŠARKA
Minibasket - Bor
Ker je večina košarkarjev mini-basketa na počitnicah, košarkarska sekcija Bora javlja, da je trenutno prekinila tečaj minibasketa. Tečaj i se bo nadaljeval 2. septembra.
Q
LEV
Holci
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF 310 555
Telegram LEVHOTE1 Telex 31350
KATEGORIJA «Ar
Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-clng kavarna Zabavni ln artistični program ples na glasba Aperitiv oai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane čitalnica Frizerski saion Menjalnica Taksi siužba Lasten parkirni, .prostor »
Prlstajalisče za nellkopn ■
Je Bokal za pse H'a diJnlca za divjačino ,	11)30.
RESTAVRACIJA
at atu*
A LR E R 6 0
AJŠEVICA
žterfe
(NOVA GORICA)
I
Raki. ribe in specialitete na žaru
N

jajca
KUPCA KOMAJ OHLADE
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: .SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477

PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULEITE CHKMIIN DE RAM AHA
FE H
V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ
Odprto vse leto
Restavracija Marinella
Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986
Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust Vsak večer godba s plesom.
»SEUTPfll-RIVIERA
PORTOROŽ
Moderne sobe, moderna kuhinja,
«GIRL BAR*
z modernim programom odprt vso noč
- r m
a. !<!
t
I J
RESTAVRACIJA
LIPA
Šempeter pr! Novi Gorici
ima vedno na razpolago Izbrane jedi z domačimi specialitetami pristen k ruš ki pršut in salame ter izbrana domača vipavska ln briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
M JČ
i	i	p	*
I	v	M ' ;	»
■s	si*	; ■
s .«	*	<* iv'
milil, cuiii
IH. 'J Hill.!
Hotel «SOČA» "M
Tel. 85 010
Moderno urejen hotel Pristna kuhinja s specialitetami na žaru • Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdajanje ribolovnic od 1. 4. do 31. 10.
RESTAVRACIJ\ ltlH\ •• 2IIN2 RESTAVRACIJA !UTRNI •• LM322 KAVARNI MIZA	••	21 IS!)
HIH-IUSIAVRAHJA shlilitl i
KOPER
Obiščite
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 13.30. 16.. 18.
H O T E L
PIRAN <■"*
IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE
hotel slom I..JUBUIHVA
TITOVA UL H
Tei. 24601
- Telex 31254 YU Slon
Sodobni komfort, Mednarodna kuhinja in narodna restavracija, Nočni bar z mednarodnim artističnim programom Kavarna. Bistrč z delikateso, ekspresom, snack barom in slaščičarno. Klubski prostori in banketna dvorana Aperitivni bar
H_si r— ■ irigPI A A ni/ f—t
EjJ supermarket
j
LDUBLDANA
USNJENA KONFEKCIJA
■	damski plašči
■	klasični In športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM USNJU
■ OKRASNE BOVICE iz KUNE in NERCA v različnih barvah
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
MLADKN
OLJACA:
K OZARA
Prevedel: Severin Šali
Pretvarjal se je, da ne sliši pokanja, čeprav so mu topovi žvižgali v ušesih. Moral se je pretvarjati, ker je bil Lazar videti neobčutljiv, malone odsoten in len, kot da je zadremal. To ni bila pretvara, ne. Kadar se je Lazar bril, ga niso mogle premakniti niti granate, ki so zdaj pokale vse pogosteje in čedalje bliže in švigale po goščavi in pobočjih. Ena, bogme, je zažvižgala prav sredi loga, petdeset korakov od obeh partizanov.
Deček je zazijal.
«Hajdi... Zakaj si nehal?»
«Strln, ta je padla v taborišče.«
»Ali drži britev ali pa me boš urezal! Slišiš, a? Malo krepkeje stisni to britev.«
«Podria je hrastdč...«
«Kc!o ga Je podrl, reva?«
((Granata.«
«NaJ podira... Brij me, bog te nima rad... In stokrat sem M že rekel: jaz nisem stric, ampak komandir.«
«Stric, stric...« mali je zagledal zlomljen vrh, kd ga Je zgrabila nova eksplozija, odtrgala in vrgla na tla. Bila Je to krošnja debelega javora, pod katerim so se menjale straže. Granata je treščila prav na vhod v taborišče, toda stric je še naprej sedel, jezen, ker je deček omahoval z britjem in ga znova, bogve kolikokrat že, ogovoril po domače, čeprav mu je to prepovedal.
Videl je presenečenega dečka z britvijo v roki, ki je zinil in prikoval pogled na podrti vrh javora, vendar se je zdelo, da ne razume, zakaj deček tako preplašeno gleda. Ko pa je nova granata zažvižgala v streho neke stavbe pa dvignila oblak prahu, apna in letev, se je Lazar dbmil:
«Dobro meri, ta hudič...«
Prepričan, da bo komandir skočil in mu dal znak, naj zbeži v jarek, je deček izbuljil oči in čakal.
«Zdaj me boš moral znova namiliti,« je rekel komandir in sl obrisal z obraza apno In prah, ki ga Je eksplozija dvignila s strehe. Ni vstal, ni se poskušal skriti. Deček je še upal, toda Lazar ga je srepo pogledal. «Ti beži, jaz pa se bom obril,« je rekel in vzel britev.
Ko se je obril, se je obrnil proti bajti, ki jo je zadela granata.
«0 ti hudič, kaj je naredil!« Je rekel, opazujoč streho, ki jo je eksplozija raznesla.
((Komandir, naši se umikajo s Cerovice, Zapuščajo hrib.«
«Kaj pa Hamdija?«
«Umika se tudi Hamdija in prosi za pomoč. Ce pomoč ne pride, bo sovražnik vdrl v taborišče...«
«V kakšno taborišče, bedak!« Je planil Lazar. «Da bi vdrli v taborišče, bi morali imeti divizijo... Cvetan, pripravi mitraljez.«
Poveljnik mitralješkega voda se je v teku oddaljil, Lazar pa sl je obrisal obiaz, se pogledal v ogledaloe, Iz katerega se mu je reža] brk, nato pa poklical dežurnega ln ukazal zbor.
V nekaj minutah je bila zbrana vsa četa. Lazar je poveljeval :
«Ceta mirno!... Poravnaj se na desno... Mimo na desno... V koloni eden za drugim, za menoj.«
Stekel Je na čelo kolone, posrkal val zraka, zategnil pas in zapuhal; nd verjel ne malemu ne drugim slom, čeprav je njihove besede okrepilo čedalje močnejše in bližje pokanje granat kot tudi močno streljanje pušk in mitraljezov.
Menda se ti bedaki niso umaknili s ceroviškega hriba.. Kako morejo zapustiti takšno postojanko? Zaklal bom koga...
((Hitreje, hitreje,« se je obračal k začelju kolone, ki se je vila skozi gozd, med debli, po stezi, posuti z odpadlim Ustjem. «Rajko Maček na čelo,« je rekel, ko je zagledal dečka, ki je cepetal zadaj. Ukaz je šel od vojaka do vojaka na začelje, ko se je četa vzpenjala v breg.
Lazar je zagledal vitkega ln koščenega fanta z zakrivljenim nosom in zelenimi očmi, z grivo las, ki so mu kukali izpod kape, malo pomaknjene na levo stran. Nosil je mitraljez.
((Tovariš komandir, prišel sem, kot je bilo ukazano...«
«Stopd v kolono.«
Mitraljezec Je vskočil med komandirja in dečka, toda deček ga Je obšel in prehitel pa spet prišel za komandirjev hrbet, kjer je bil prej, kar je mitraljezec sprejel brez godrnjanja, vedoč, da se mali sploh ne loči od komandirja.
«K0liiko nabojev imaš?« se je komandir obrnil, ko pa je namesto Rajka zagledal dečka, je jezno frknil in odkimal.
«Tristo,» je rekel Rajko.
«Po zvezi jih naroči še tristo.«
((Munidje imamo,« se je nasmehnil Rajko z zajčjimi očmi in si pomaknil kapo na čelo. «Vzeli smo petsto, nabojnih pasov.«
»Dobro,» Je rekel komandir in prisluhnil pokanju pušk in
mitraljezov, pomešanemu z eksplozijami granat. Ko je pre-nusljal, kolikšne morajo biti sovražnikove sile, da so Ham-d ja primorale na umik, se je vzpel na grič, nališpan s križi
®. 13110 vatk0 Pokopališče, obraščeno z glogom, robidovjem, jegliči in srobotom. Stopil je za kamnit križ. Nagnjen nad grob, je opazoval kraj pred seboj. Zemlja je bila porasla z grmovjem m presekana z jarkom, v dolini pa so stale hiše. Razgled je segel daleč, do Cerovice in še naprej, čez Uno do Sumance in brezimenih hribov v daljavi, ki so bili zastrti z modrikasto meglico.
Kar verjeti ni mogel: drobne pege ljudi so se kotalile po rebri na tej strani ceroviškega hriba proti reki in zaselku s hišami, nad katerimi se je zelenel gozdič drevja, murv in jelševja. Zdaj Je na desni in levi strani pobočja opazil nekaj kolonic, ki so se kotalile v dolino .Puške so še naprej pokale, mitraljezi regljaU, Lazar pa je razkoračeno tolkel z nogami, ker je nazadnje le verjel, da so se partizani umaknili ne samo z Mariča, ampak da zapuščajo tudi ceroviški hrib, čeprav je Hamdiju bilo ukazano, da sovražnika počaka in prežene.
Toda ne umikajo se samo partizani. Naravnal je daljnogled.
Umikajo se tudi gruče kmetov, med katerimi se razsipavajo skupine borcev po pobočju kot bobki po travniku Nekateri so že pod pokopališčem, spremljajo pa jih gruče žensk in otrok: ljudje gonijo živino, ovce, goveda, svinje in poganjajo vozove s prtljago in otročiči, katerih glavice ' kukajo iz cunj. .Ljudje bežijo, oni tam pa jih preganjajo, streljajo za njimi In jih podijo v beg in razsulo. Artilerijci z zahoda, od Une, čistijo vasi, obstreljujejo hiše in razpotja, kopice sena in stoge žita.
Lazar se je spomnil Ivana, ki je ostal pri zadnji četi v koloni. Ni se rad posvetoval z njim. Sam je odločal, potem pa obvestil Ivana. Včasih je vzel sto vojakov in šel na progo, napadat vlak, most, vojašnico.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo	TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
uPrav«	trst Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 tir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir.	Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	6. julija 1970
Za SFRJ	«ADIT» - t»S, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150,
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «M a I i oglasi» 50 lil beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicitš Italiana*,
ZA 16.000 SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH TRGOVSKIH POMOČNIC
Sklenjen sporazum o delovni pogodbi uslužbencev trgovin
Postopen prehod k 40-urnemu tednu * Minimalne plače od 80 do 180 tisoč Ur mesečno - Delavke v veletrgovinah prejmejo višjo plačo in tudi nagrade Možnost razčlenjenega pokrajinskega dopolnilnega sporazumevanja
Prejšnje dni so v Rimu zaključili kratka, toda intenzivna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe delavcev in uslužbencev trgovinskega sektorja. Vseh je v Italiji nad 700 tisoč, pri nas na Tržaškem, kjer je zaradi odprte meje in priliva kupcev izza meje trgovinska mreža izredno ojačena, pa kar 16 tisoč. Od tega so v glavnem mlada dekleta, katerih položaj je tudi zaradi tega izredno delikaten.
Pogajanja med delodajalci, ki predstavljajo predvsem «fronto» velikih monopolov nad supermarketi Rinascente, UPIM in STANDA in sindikalnimi predstavniki, je spremljal za ministra za delo podtajnik Toros. Ta je tudi izdelal 'a podlagi nasprotujočih si stališč »delovno hipotezo* pogodbe, ki pa bo skoraj gotovo (z manjšimi, popravki, navadno v boljše) postala dokončno besedilo pogodbe.
Naj spomnimo najprej, kaj so sindikati zahtevali, da bo tudi jasneje, kakšni so sadovi težavnega in ne vedno^ enotnega nastopa trgovskih pomočnic in uslužbenk veleblagovnic. Glede plače so s'nd'kati zahtevali, naj bi se znatno zvišala in poenotila. V grobem naj bi zna-lala nekaj nad 100 tisoč lir, ako upoštevamo tudi doklade in draginj ske pristojbine. NadaUe so sindikati zahtevali, v skladu s splošno težnjo, ki se je uveljavila že lanske jeseni, naj se delovni urnik skrči na skupno število 40 ur tedensko, razdeljenih v pet dni (dva dni naj bi bil počitek! Končno pa so zahtevali normativno enakopravnost delavcev (delavk) z uradniškim osebjem, ko gre za nezgode na delu, oziroma bolezen.
»Hipoteza delovne pogodbe* pa določa naslednje:
DELOVNI URNIK - 40 ur teden sko s postopnim krčen iem od sedanjih 44 v roku trajanja pogodbe (do 1974).
NADURE — Od 41. ure dalje 10% povišek, od 45. do 48. 15%, od 48. dalje pa 20% povišek.
ENAKOPRAVNOST DELAVK IN URADNIKOV — Dopusti bodo enaki začenši s prihodnjim letom, za prve štiri kategorije (scaglioni), za zadnjega pa 27 delovnih dni s prihodnjim letom in 30 del. dni od
1.	1. 1974.
PLAČE — Vsedržavna minimalna plača trgovske pomočnice (—ka) bo 80 tisoč lir mesečno za zadnjo kategorijo. Izhajajoč iz tega primerjalnega podatka bodo definirane plače za ostale kategorije, upoštevani pa bodo tudi posebni pogoji v nekaterih provincah. Za draginj-sko doklado bodo parificirani teritorialni rajoni A in B za vse točke od 1. avgusta letos dalje. »Para-metralna* lestvica (primerjalni odstotek za plače posameznih kate-
gorij) se giblje od osnove 100 (80 [ kupcev izza meje. V teh pogojih se tisoč) do 225 za prvo kategorijo (180 tisoč).
PLAČE MLADIH DELAVCEV (DELAVK) — Polno plačo prejmejo z 18. letom.
USLUŽBENCI VELIKIH PODJETIJ (VELETRGOVIN) - Mesečna minimalna plača bo znašala 90 tisoč lir, vajeniška doba pa ne bo trajala 3, temveč 2 leti. Posebna nagrada bo znašala 10%, posebna doklada pa 12 tisoč za vse. Na ta način bo plača trgovskih pomočnic in pomočnikov v supermarketih in veletrgovinah znašala, po prvem približnem računu 90.000 + 9.000 (10 odst. nagrade) + 12.000 (posebna doklada) — 111 tisoč lir mesečno.
TRGOVINE Z ZELENJAVO IN SADJEM — V kratkem bodo pa-rificirane z drugimi trgovinami.
RAZČLENJENO POKRAJINSKO SPORAZUMEVANJE ZA DOPOLNI TEV PLAČ — Možno bo nadaljnje sporazumevanje v posameznih pokrajinah za nadaljne 5 odstotne poviške na mesečne plače, za umike in druge ambientalne pogoje, v podjetjih z nad 40 uslužbenci ali skupine podjetij.
Iz vsega, kar smo sicer shematično, povzeli, izhaja predvsem, da je rezultat stavkovnega boja, kljub njegovi atomizaciji, razmeroma pozitiven. Lahko bi bil boljši, toda uspehi takega sindikalnega nastopa so vedno sorazmerni stavkovnemu gibanju in angažiranosti stroke. V primeru trgovskih pomočnikov in drugih uslužbencev pa so se predvsem izkazali v veletrgovinah, medtem ko so redkejši primeri popolnih stavk tudi v manjših o-bratih, kjer je izsiljevanje posameznikov znatno bolj občuteno. Ni slučaj torej, če so pogoji delavk v veletrgovinah, kjer pa je tudi delo napornejše in intenzivnejše, znatno boljši od drugih.
Vendar pa moramo pripomniti, kot menijo tudi nekateri sindikalni aktivisti, da se odpirajo še druge perspektive, v zvezi z možnostjo še nadaljnega sporazumevanja na pokrajinski ravni, ka ga pogodba dovoljuje.
V tem smislu pa je prvenstvene važnosti, kot prvi pogoj vsakršnega uspeha, spoznanje, da je odločilna enotna sindikalna angažiranost vseh trgovskih pomočnic in delavk ter delavcev v ustreznih strokovnih organizacijah. V Trstu so to dokazali uslužbenci pri STANDI in nekaterih drugih podjetjih, ni pa izključeno, da bo dober uspeh prvega boja za pogodbo spodbuda za še bolj strnjen pristop v razredne organizacije.
Glede pokrajinskega dopolnilnega sporazumevanja menimo, da je treba upoštevati prav razmere, v katerih se nahaja in deluje trgovina na Tržaškem in Goriškem, ob odprti meji in vsakodnevnem prilivu
V okviru 25-letnice osvoboditve in 25-letnice izhajanja našega lista prireja Primorski dnevnik enodnevni
IZLET NA VOJSKO
s počastitvijo spomina padlih partizanskih tiskarjev in časnikarjev ter letos umrlega Petra Kogeja z Vogale, z ogledom partizanske tiskarne, v kateri se je tiskal Partizanski dnevnik ter z družabnim srečanjem, ki bo po kosilu v rudarskem domu na Vojskam.
Potovanje z osebnimi avtomobili na lastne stroške. Zborno mesto v nedeljo, 19. t. m. ob 11. uri po italijanskem (ob 10. uri po jugoslovanskem) času na pokopališču na Vojskam.
Vabljeni vsi, predvsem pa bivši partizanski in sedanji tiskarji in časnikarji ter člani pokrajinskih in drugih tehnik.
Prijave z navedbo števila potnikov v avtih sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika do 10. t.m.
PRIMORSKI DNEVNIK
delo nekoliko razlikuje od ostalih predelov države in zahteva od Je lavcev in delavk večje specializacije in kvalifikacije. Ne pozabimo samo, kako važno je znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, zaradi katerega sestavlja danes velik del te stroke prav slovenska mladina. To bi se moralo pri slu- j čajnem pokrajinskem sporazumevanju tudi upoštevati, je pa spet od visno od tega, če bodo znale te zahteve postaviti delavke same.
NIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimiliiillllMIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO TATINSKI PRIGODI V TRŽAŠKEM PREDMESTJU
Agenti našli v Rossijevem stanovanju goro predmetov v vrednosti 10 milijonov lir
Med ukradenimi predmeti tudi 120 novih avtomobilskih koles in hladilnik
na zatožni klopi kazenskega sodi- I kljub prigovarjanju agentov, naj
CP m mora	»to co_ 1	uinoto rln lol rrarsioila xr ctmin
35-letni Vittorio Rossi iz Ul. Sonetni 69, o katerem smo že obširno poročali v naši petkovi) številki, verjetno ni tako nedolžen novinec v bratovščini »avtomobilskih miši*, kot je bilo sicer lahko razbrati iz njegove «diplomske teze*, ki si jo je izbral za poslednji tatinski podvig v škedenjskem in šentjakobskem o-kraju.
Napisali smo poslednji in ne prvi kot je najprej izgledalo, ker Rossi, ko bo tudi zanj prišla vrsta
šča, se bo moral zagovarjati ne samo zaradi ene tatvine z znano giulio, pač pa še za številne druge, za katerih število pravzaprav nihče ne ve točno.
Agenti letečega oddelka so se namreč v petek zvečer, potem ko so na kvesturi zaslišali Rossija, podali na njegov dom v Ul. Soncini.
Tu niso imeli prostega vstopa v stanovanje, saj je Rossijeva žena, ki se je še pred nekaj urami,
IIIIIIIIIHIfllllllllllllIMMIIIIIIIlillliiiiliiiiiiiiilliiiiHiiiiiilUnillillMIIIIIIIlIllIllMIlIlIlimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
V SOBOTO POPOLDNE NEDALEČ OD GABROVCA
Smrt mladega jamarja po padcu s previsa
Truplo nesrečnega študenta potegnili iz jame včeraj zjutraj
V soboto se je v zgodnjih popoldanskih urah pripetila v breznu, ki jo jamarji imenujejo »Abisso dei Cristalli*, nesreča, ki je terjala življenje niti 17-letnega študenta Daria Cressija iz Ul. S. Pasquale.
Crbssi se je s tremi prijatelji že zjutraj odpravil v jamo, ki je globoka 170 m, dolga pa 210. Fantje so raziskali drugi rov, iz katerega so se malo jx> 14. uri začeli vzpenjati proti izhodu. Nepričakovano, to so namreč povedali njegovi prijatelji, jim je Cressi zakričal, naj pofmste vrv, ker se mu je lestev zavila. Takoj zatem je fant zgrmel 130 m v globino in mrtev obležal.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOIBSAKSTVO
«T0UR DE FRANCE*
A. Vasseur je vodil z naskokom 12 minut
22-letni A. Vasseur je zmagal danes v 8. etapi kolesarske dirke »Tour de France*, na skupni lestvici pa je še vedno na čelu Merckx.
Vasseur je danes opravil izreden podvig. Na 232,500 km dolgi etapi si je priboril prednost celih 12 minut, ko je glavnina sprožila protinapad in skušala nevarnega ubežnika ujeti. To ji sicer ni uspelo, vendar pa je temeljito zmanjšala svoj zaostanek. Na cilju je imel namreč A. Vasseur le še poldrugo minuto naskoka.
Lestvica je bila namreč naslednja:
1.	A. Vasseur
2.	Goodefrot r30” zaostanka
3.	Basso
4.	Guimar
5.	Jansens itd.
Skupna lestvica:
1.	Merckx
2.	Goodefrot 1’47” zaostanka
3.	Jansen
4.	Van Springel
5.	Zotemelk itd.
TELOVADBA
JugosIavija-SZ v Beogradu
V okviru priprav za svetovno prvenstvo v telovadbi, ki bo kot znano letos v Ljubljani se bosta te dni srečali reprezentanci Jugoslavije in Sovjetske zveze. Dvoboj bo v Beogradu, sestavi obeh ekip pa so že sporočili. Za Jugoslavijo bo do nastopili Cerar, Brodnik, Ker-»nič, Vratič, Kussel in Šoštarič, za SZ pa Voronjin, Lisički, Diomidov. Karasev, Bogdanov in Bogus. Kot vidimo se pripravlja v Beogradu res vrhunsko srečanje, srečanje za
sladokusce. Obe reprezentanci sta že v glavnem mestu Jugoslavije. Televizija bo drugi dan tekmovanj neposredno prenašala.
VATERPOLO
V nedeljo se začne jugoslovansko prvenstvo v vaterpolu. Letos se ga bo udeležila tudi ekipa Triglava iz Kranja, ki je napredovala iz druge lige. V prvem kolu se bosta srečala v Zagrebu domača Mladost, lanskoletni prvak Jugoslavije in Evrope ter beograjski Partizan, ki se je lani do zadnjega kola boril prav z Mladostjo ža naslov. Zelo verjetno se bo potegoval za naslov jugoslovanskega prvaka tudi splitski Jadran, ki bi hotel naslov odnesti domov po 9 letih premoči zagrebških in beograjskih moštev. Leta 1961 je bilo zadnjič, da je naslov osvojila ekipa z morja in sicer Mornar iz Splita.
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Italijan Da Ros prvi v Vidmu
Italijan Da Ros je zmagal v najdaljši in najtežji etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji. 191 km dolgo pot od Kranja preko Vršiča do Vidma je prevozil v 5.1315”. Drugi je bil v enakem času čehoslovak Hra-zdira, glavnina pa je prispela po 1’08”.
Na vrh Vršiča je prvi privozil Nizozemec Pustjen, ki je 20 metrov pod vrhom prehitel Italijana Ven-cata.
Na skupni lestvici vodi Jugoslovan čubrič s časom 23.04’54”, drugi je Poljak Wožnjak v enakem času, tretji Nizozemec Kuiper (23.05’37”) in četrti Italijan Piccin.
ATLETIKA
Dva sovjetska rekorda
V prvem dnevu atletskega tekmovanja v Kijevu za »Memorial bratov Znemenski* so postavili dva sovjetska rekorda. Prvega je postavila Lazarjova, ki je preskočila 187 cm visoko letvico, drugega pa Aržanov, ki je na progi 800 m tekel v času 1’45”5.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimuivniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimimmimuiiiimimii
MEDNARODNI TURNIR V WIMBLEDONU
Newcombe med posamezniki
Cressijevi prijatelji so nemudoma stekli po pomoč. Na kraj so prišli kairabfajerji pod poveljstvom brigadirja De Tedeschija, kasneje pa se j4m je pridružil načelnik letečega oddelko polkovnik Trosi. Brez gasilcev in članov alpske reševalne službe pa ni šlo. Zaradi tega so iz Trsta poslaild izvedenega jamarja ter gasilca, kd sta z reflektorji osvetljevala prizorišče nesreče. Na kmju so bili tudi openski gasilci in ker je reševalna akcija zelo težavna, se je v jamo spustilo 15 oseb. Po dovoljenju namestnika državnega pravdirika dr. Tavelle so začeli z dviganjem trupla, ld pa se je zavleklo do nedelje zjutraj.
Kako^ je prišlo do nesreče, trenutno še ni točno znano. Ni izkl jučeno, da se je Cressiju zavrtelo v glavi in da je zaradi tega strmoglavil v brezno, pri čemer je njegovo telo udarjalo ob ostre robove skalnate stene. Cressi je bil pred 15 dnevi žrtev prometne nesreče, Mroda je prav to glavni razlog nesreče.
Do jame, ki je ugonobila mlado življenje se pride s poti mimo železniške čuvajnice, kjer so bile nekoč zapornice. Od tu je treba iti še dober kilometer po grapi.
O tragični smrti so v večernih urah obvestili mater, ki je zaradi srčnega napada padla v nezavest in so ji morali nuditi zdravniško pomoč.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
odpre vrata, do tal zapičila v svojo trmo in ni hotela odpreti vrat. Končno pa je le klonila zahtevam agentom. Ti so se, ne da bii preveč brskali po ostalih stanovanjskih prostorih, skoraj slepo napotili v garažo v pritličju stavbe in ko so odprli vrata, zagledali v njih goro ukradenih predmetov, s katerimi bi se lahko ponašal vsak kolikor toliko dobro založen bazar. Kaj vsega je bilo v garaži, je težko povedati, saj samo policijsko poročilo pravi, da «je bil takojšen inventar, spričo pozne ure, nemogoč*. Kar pa je najbolj padlo v oči, so bili sledeči predmeti: kar 120 novih gumijastih plaščev za avtomobile, raznovrstna pletenina, avtomobilski priveski, nekaj avtoradijskih sprejemnikov, kovčki, snemalne kamere, na desetine steklenic vina in likerjev naj boljših in najrazličnejših znamk, gumijasti čoln, električni motorji za vsakovrstno uporabo, razno orodje in kot krona vsemu je na sredi vseh teh predmetov ponosno stal... nov hladilnik.
Vrednost vseh predmetov: okoli 10 milijonov lir.
Rossi, ki so ga kmalu nato spet zaslišali, je dejal, da je imel še drugo blago, ki pa ga je že prodal. Na noben način (da bi ne o-sramotil svojih kupcev, je dejal) pa ni hotel povedati imena tistih, ki jim je blago prodal.
Za vso zgodbo, ki taka, kakršna je, se nam predstavlja v vsej svoji razgaljenosti in, zakaj ne, tudi okrutnosti, pa se skrivajo drugi, v očeh pravice mogoče ne toliko pomembni, pa vendarle kruti in konec koncev nerazumljivi razlogi, ki so spravili Rossija na taka pota.
Kolegi avtoprevoznega podjetja, pri katerem je delal, so ga opisali kot neutrudljivega delavca, čeprav precej zaprtega vase. Njegov odvetnik Vinciguerra, ki je ostal močno začuden, ko je izvedel za »drugo* dejavnost svojega klienta, je dejal, da je moški imel kup nesrečnih družinskih prigod .. .
Pa vendar je mogoče le res, kar pravi zaključno policijsko poročilo agentov letečega oddelka policije, ki ga je podpisal načelnik dr. Pe-trosino, da je «p»hlep po denarju in hitrem zaslužku pri nekaterih tako moreč in nevzdržen, da ne pozna nobenih meja ... Najhujše pa je to, da so storilci takih dejanj ljudje, ki bi jim človek na prvi pogled dejal, da so pravi poštenjaki. Rossi je imel nezrel značaj in je bil nevaren prav zato, ker je storil vsa dejanja s tako lahkotnostjo in spretnostjo ...»
imiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiniiHniiiiHiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiit
DANES, JUTRI IN V SREDO
«Royal Winnipeg Ballet» na gradu Svetega Justa
V primeru slabega vremena bo nastop kanadske skupine v gledališču Rossetti
Kenu Rosewallu ni usp>elo niti letos, da bi zmagal na mednarodnem teniškem prvenstvu Anglije. V finale tega turnirja se je uvrstil prvič že v daljnem letu 1956, a je bil do sedaj v finalu vedno premagan. Na letošnjem prvenstvu se je v finale uvrstil s precejšnjo lahko to takrat pa je srečal rojaka New-comba, ki ga je v potih napetih
in borbenih setih premagal. New-combe je bil boljši igralec na terenu, morda manj tehničen od svojega nasprotnika, zato pa mnogo bolj zagrizen. Najboljše orožje je imel v izredno močnem servisu, ki ga Rosewall večkrat ni mogel uloviti. Rezultat v korist Newcom-ba je bil naslednji: 5:7, 6:3, 6:2, 3:6 in 6:1.
V Trstu bo danes zvečer, jutri in v sredo gost baletni ansambel «Ro-yal Winnipeg Ballett, ki je skupaj z »Les grandes Ballets» največja baletna skupina, ki deluje v Kanadi. Prireditev je po precejšnjih težavah organizirala avtonomna turistična ustanova. Predvideva se, da bo prireditev na Gradu svetega Justa, v primeru slabega vremena pa bo skupina nastopila ob 21.15 v gledališču Rossetti.
Skupina «Royal Winnipeg Ballet* je lani proslavljala 30 obletnico obstoja. Dogodek je praznovala z izrednim uspehom, to je osvojitev zlate kolajne za prvo mesto na svetovnem baletnem festivalu, ki je bil v gledališču Elizejskih poljan v Parizu, kjer je nastopilo 19 ansamblov iz najrazličnejših držav. Po pariškem uspehu so skupino vabili v mnoge druge evropske države, vendar ansambel, zaradi prevelikih potnih stroškov, ni mogel spre-
jeti vabil. Šele pred kratkim, je *Royal VJinnipeg Ballet» po vztrajnih prošnjah genovske ustanove za prireditve pristal nato, da pride prtrič v Italijo in nastopi od 17. do 19. t.m. na 11. baletnem festivalu v Nerviju. Ob tej priliki bo skupina nastopila samo še v veronskem Rimskem gledališču, v turinskem Gledališču kraljevih vrtov in v Trstu.
Baletno skupino sestavlja 39 oseb, med katerimi so nekateri plesalci mednarodnega slovesa, kot na primer Christine Hennessy in David Moroni. Skupina ima pripravljen izredno bogat repertoar, ki obsega tako klasične, kot tudi jazz-balete.
Vstopnice za vse tri predstave so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti št. 2 (tel. 38547, 35372). Na hrbtni strani vsakega listka bodo označeni odsek, vrsta in sedež za morebitno predstavo v gledališču Rossetti.
PRIBLIŽNO 60 KM OD BARCELONE
V letalski nesreči izgubilo življenje 112 angleških turistov in člani posadke
Zadnja radijska zveza med letalom in letališčem je bila 15 minut pred predvidenim pristankom
BARCELONA, 5. — V letalski nesreči pri Barceloni je včeraj izgubilo življenje 112 angleških potnikov. To je naijvečja letališka nesreča, ki se je doslej pripetila v Španiji.
Letalo vrste «Comet» britanske družbe BOAC je popolnoma normalno odpotovalo z letališča v Man-chesterju v večernih urah. Slo je za turistični «charter let«, kar pomeni, da ni spadalo v redne letalske proge. Petnajst minut pred jpri-stankam na letališču v Barceloni se je piiloit radijsko povezal z letališčem in obvestil, da namerava pristati. Sporočil je tudi, da poteka let popolnoma v redu. Sledil je običajen molk, ki je pa zajel skrbeti osebje na letališču v Barceloni, ko je poteklo 15 minut. Skušali so spet vzpostaviti radijsko zvezo z letalom, ampak jim to ni uspelo.
Ravno v tistem času Je vihrala na področju po katerem je letel «co-met» huda nevihta. Kljub Izredno slabemu vremenu so z letališča poslali reševalne ekipe, katerih delo sta pa terna in nevihta hudo otež-kočill, za nekaj ur pa sploh onemogočili. Po devetih urah nevarnega In izredno težavnega iskanja, so z nekega letala zagledali pri Picu Aguildasu — približno 60 kilamebrov od Barcelone — strmoglavljeno letalo. Ko je reševalnim ekipam uspelo, da so se približale skrtoviče-nim ostankom, so lahko samo ugotovile ,da ni bilo preživelih. Vseh 112 potnikov in osebje v strašni nesreči je umrlo. Uradno vest o katastrofi je malo kasneje sporočilo špansko prevozno ministrstvo.
Oblasti so seveda uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzroke katastrofe.	\
Sovjetski obisk v Rukarešti
BUKAREŠTA, 4. - Sovjetska partijska vladna delegacija bo dopotovala v ponedeljek v Bukarešto. Na čelu delegacije bo, kakor se je zvedelo v krogih opazovalcev, predsednik sovjetske vlade Kosigin namesto generalnega sekretarja CK KP SZ Brežnjeva. Kot so uradno sporočili že sredi prejšnjega meseca, bo Kosigin v Bukarešti podpisal novo pogodbo o 20-letnem sovjetskem prijateljstvu o sodelovanju in vzajemni pomoči.
Napetost
v Lon Novolovem režimu
SINGAPUR, 4. — General Lon Nol je dobil prvo rundo obračuna s svojim tekmecem Sirikom Matakom in njegovo ekstremno desničarsko skupino. To je prva ugotovitev opazovalcev po rekonstrukciji Lon Nolove vlade. General je svojemu tekmecu in glavnemu inspiratorju državnega u-diara odvzel vse resore v vladi in mu pustil samo še funkcijo podpredsednika.
Rerlinguer v Budimpešti
BUKAREŠTA, 4. — Namestnik generalnega sekretarja komunistične partije Italije Er|rioo Berlin guer je, kalkor poroča agencija AP, dopotoval včeraj v Bukarešto na pogovore z romunskimi partijskimi voditelji. Beritaguer je dopotoval v Bukarešto na povabilo centralnega komiteja romunske komunistične partije.
LONDON, 4. — Britanski zunanji minister Douglas Home bo 15. julija obiskal Pariz In imel v glavnem mestu Francije pogovore s svojim francoskim kolegom Mamičem Schumannom. Poleg tega pa bo kanec leta obiskal London zahodnonemški zunanji minister Wailter Scheel.
Roji v Kambodži
PHNOM PENH, 4. - Kamboške osvobodilne enote so minulo noč napadle z minometi mesto Kam-pong Thom, pokrajinski sedež kakih 145 km severno od Phnom Penha. Predstavnik Lon Nolove vojske je izjavil, da nasprotne čete koncentrirajo sile okoli mesta in da je v kratkem mogoče pričakovati močan napad. Kambo-ška vlada v izgnanstvu pa je sporočila, da so prosihanukovske sile izločile nad 1100 sovražnih vojakov, med njimi 40 Američanov v času od 4. do 14. junija. Ameriško vojaško poveljstvo je davi uradno sporočilo, da je ameriško topništvo v Južnem Vietnamu pooblaščeno, da bombardira Kambodžo enako kot tudi letalstvo.
Tajske oborožene sile pa so pri-pravljene takoj vkorakati v Kam-bodžo, če bi položaj v tej deželi ogrožal varnost Tajske. To je ir-javil namestnik tajskega zuna-njega ministra Kiti Kačorna.
Sihanuk obtožuje ZDA
PEKING, 4. — Šef kamboške države Sihanuk je obtožil ZDA, d* nadomeščajo umik kopenskih z okrepitvijo letalskih bombni!1 napadov. Na pismeni izjavi, ki je je danes razdelil novinarjem, pravi princ Sihanuk, da ta umik nikakor ne more izbrisati sledov z* brezštevilnimi strahotnimi zločini ki so jih povzročili ameriški napadalci, ampak je namenjen samo temu, da v očeh ameriškega ljudstva prikrije novo fazo kolonizacije Kambodže in genocid nad kamboškim ljudstvom.
Parlamentarne volitve na Cipru
NIKOZIJA, 4. - Jutri bodo na Cipru druge parlamentarne volitve, od kar je ta otok pred nekaj več kot 10 leti postal neodvisen. Za 35 mest v parlamentu se bo potegovalo v grški skupnosti 141 kandidatov, med njim1 tudi dve ženski. Grupa nacionalne solidarnosti v turški skupno sti pa je postavila za 30 po slanskih mest, to je za 15 mest v ciprskem parlamentu in 15 mesi v skupščino ciprsko-turške skup nosti 102 kandidata.
Tudi v Franciji bojkot grških ladij
PARIZ, 4. — Francoska sploŠn* zveza dela je pozvala dokarje i|> pristaniške delavce, naj bojkotirajo grške ladje, ki bodo v ponedeljek priplule v francoska pristanišča. Stavka je napovedana 1 znamenje podpore grškemu ljudstvu, ki se bojuje proti fašistični junti. Stavka se časovno ijje-ma tudi z začetkom sodnega pro-česa proti bivšemu vodji sindikata grških pristaniških delavcev.
drop
Od 6. julija v vseh trgovinah velika razprodaja ob koncu sezone
© ZA MOŠKEGA
Obleke iz čiste volne Jopiči iz čiste volne
Hlače iz čiste volne
Poletne obleke iz volne tropical in iz bombaževine
Poletne hlače iz volne tropical in iz bombaževine
4$ ZA ŽENSKO
Poletne obleke
Poletni kostimi
Krila in hlače Iz volne in bombaža
4$ ZA OTROKE
Kratke hlače za fantiča oblekice za deklico, krilca, vse po
Tr*t
Ul. Dante 12
Gorica	Pordenon
Korzo Italia 82	Viala Coisetti 14
L 13.900 L 6.500 L 2.900 L 11.900 L 1.900
L 1.500 L 3.500 L 900
L 900
Videm
Via Vittorio Venato 6