Poštnina pla?ann v trofcrlnl. Leto XIII., štev. 293 Ljubljana, sobota 17. decembra 1932 Cena f TflW L oravuiStvo; L.juDljana Knafljeva ulice 6 - Te.eton št. 3122. 3123, 3121 rfl25 3120 Inseratnl oddeieK: L.jub'jana Selen-Durer/va ol 3 — Tei. 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 9L 2. — Teiefon št. 19U Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana št 11 H42 Praga člslo 78.180. VVipn <-t 105 241 Zaradi dvojnega praznika »Jutro« v nedeljo ne bo izšlo. Današnja številka obsega 24 strani. tttemps vrnil mandat Brezuspešna njegova pogajanja s HerriotoiL. vlade k Herriotu. Razgovoru sta prisostvovala tudi državni podtajnik v odetopivši vladi Israeli in poslanec ter bivši minister Ge-orges Bonnet. Ob 11 10 so se posveti nadaljevali v prisotnosti finančnega ministra Ger-maina Martina in vitkih uradnikov finančnega ministrstva. Med drugimi je Chautemps sprejel danes tudi Caillauxa, Leona Bluma, Malvyja in Berengerja. Ž njimi je v glavnem konferiral o problemu vojnih dolgov ter o položaju, ki je nastal z glasovanjem v zbornici. Posebna pozornost se posveča možnosti, da bi nova vlada dobila od parlamenta pooblastilo za ureditev vojnih dolgov, ako bi da.I NVashington uradno izjavo o bližnjem sklican iu dolgovne konference. Pariz, 16. dec. s. Doslej Chantempsov.i razgovoni niso obrodili še nobenega rezultata. Vsi poizkusi, pregovoriti Herriota, da obdrž' listnico zunanjega ministrstva, so naleteli na velnke težkoče. Vse kaže, da Herriot noče .ponustiti od stališča, ki ga je zavzel po izidu glasovanja v zbornici. Ker pa se zdi, da vidi Chautemps v sodelovanju Herriota v vladi politično nujnost, je veliko vprašanje, ali bo sploh uspel. Ako se bo misija Chautempsa izjalovila, bo sestava nove vlade najbrže poverjena Paulu Boncouriu. Zastopniku United Press je izjavil Herriot, da bo le tedaj prevzel vodstvo vlade, ako bodo izpolnjeni njesovi .pogoji, to se pravi, da bo Francija zadovoljila s svojim plačilnim obveznostim. Sedaj sicer ne more več govoriti v imenu Francije, toda ako bo se kedaj stopil na čelo vlade, bosta zvedela Amerika in ves svet, da je trdno prepričan o svetosti pogodin 25.—. Za Inozemstvo Lbn W.—. UrectniStvo: Ljubljana, Knafljeva ctHes ft. W- foi) »t. 3122. 3123 3124. 3125, S120. Maribor. Gosposka ulica IL TMetea št. 2440 Olje. Kocenova ul. 8. Tel. St »G. Rokopisi se ne vračajo — OgiMl po tartfu. Pariz. 10. decembra. AA. Predsednik finančnega odbora v .senatu in mandatar L?-bruna. Chautemps ie snoči po tradicionalnem običafu obiskal naiprei predsednika obeh zbornic, nato pa konferiral s Herriotom in Caillaiixom in snreiel 5e voditelje strank. Ob pol 2. zjutraj je sprejel nato zastopnike 1 i k a in ;im izjavil: Danes bom ves dan nadaljeval konzultacije in obiskal nekatere svoje tovariše iz od-stopivše vlade. Pri konzultacijah bom posvečal posebno pozornost proračunskemu vprašanju in problemu zunanje politike. Pred-vsem pa hočem prit; e sklep francoske zborni- ce izzval v Ameriki in ki ga še vzbuja, sem natanko poučen. Ob koncu svoie iziave je Chautemps še en-Jjrst naglasi!, rta ie Herrioteva ude'ežba v njegovi vladi formalen pogoi, cla pristane na sestavo vlade pod svoiim vodstvom. Dodal jr. ip rin ie ho~e podrobno pogovoriti z vsemi strniami parlamenta da njegova vlada ne bi naletp'a v parlamentu na odpor. Davi ie Chautemps. preden se ie sestal s svoiimi tovariši iz ndstooivše vlade, dolgo konferiral z generalnim tam?kom zunanjega ministrstva Filipom B^rthelotom. ki mu je nainove\«e informacije iz Washingtona, Ob 0.30 e Clinutemps v predsedništvo ^ilPilJi.Ml mm Evropa dolguje £anes Ameriki veš, kakor ob koncu svetovne vojne — Mnenje mednarodnih juristov je na Etrassi Francije London. 16. decembra AA Včeraj za? padli ob rek vojnih dolgov Zedinjenim državam so plača.e Anglija, Italija. Češkoslovaška, F.jiska. Litva in Lat:ška Odložile so p i a i: o naslednie države: Francija, Belgija, Poljska, Madžarska in Estonska Grška vlada je sporočila, da bo plačala obrok vojnega dolga dne 1. januarja Finančni minister Ogden Mills je novinarjem izjav", da bodo Zedinjene države obdržale dosedanje normalne odnošaje tud z državami, ki niso plačale dolžnega obroka Časopisje poroča o neplačilu nekaterih evropskih držav v splošnem objektivno; z!:is*: napram Franciji je njihovo stališče zelo obzirno Trgovski listi pripisujejo na-etopu Francije celo uigodne oosledice za rešitev vprašanja voinih dolgov Ogorčenje zarad' odk'onitve plač;la dej cernbrskega obroka s ?trani Francije pa se k'jub temu v tisku m v političnih krogih še docela poleglo Z raznih strani še vedno prha ja jo predlogi (cako nai b' se Francijo »kamovalo« za to »predrznost« VePfc del tiska, pa tudi gotovi politični krogi se zavzemajo za prepoved uvoza ;z F-anciie in za zaniembo vseh francoskih dobro;mntij v Amerik*. fes da je Franciia s svoiim pVistonaniem prekrška m*"ovne pogodbe in l premirja 11. novembra 1913 .->0 znaša: v-n dolgov zav.»zn ških dr/av Aiiie-r k: n medsebojni dotgo*.i takole: Ameriki so dolgovali. Anglija 36 milijard Francija 19 milijard. Italua 1.2 nii!i* jarde. Belg:ia 172 mi v->n.. Jugoslavija 11 milijonov in Rusi i« 1S7 m'li ionov dolarjev Veliki Britaniji so dolgovali; Francija 1 6 milijard. Rusiia 2.4 milijarde Italiia 1.S mii.iard. Belg'ia 422 milijonov. Jugoslavija 92 mi'iionov. Rumunija 78 milijonov Grč rja 90 milijonov in Portugalska 61 m;l"!on Franciji so ob zaključku vojne dolgovali: Rusija 955 milijonov. Italija 72 milijonov Belgija 535 milMonov Tugoelav1 ja 297 m-i! ionov R'imuni ja 220 milijonov in Grč;ia 155 m;,ijonov do'arie-.. Ob rakliučku vojne ie torej znašal vojni dolg skupn« Ifi mili'ard dolarjev ali 83 5 miliiard švicarskih frankov, od čigar pa se je smatralo n» Rn«iin odredaiočib IS milijard že v nanre? za neizterliivo. K tem dolgovom so pr'šl: nato še nom^žni krediti za likvidacijo vorne. s č;mer <;p ie terjatev Zedinjenih držav napram Evropi po- višala od 7 na 10 milijard dolarjev. Anglija je dolgovala leta 1920 4 milijarde, je pa imela od svojih dolžnikov dobiti 7 milijard. Francija je bila zadolžena za 2 milijardi v Ameriki m za 2 milijardi v Angliji. njene terjatve od drugih držav pa so znašale 2.5 milijard Do i. junija 1931 je prejela Amerika od 15 evropskih držav skupno 2 6 milijard na račun odplačila, od čigar pa je odpadlo 1.8 milijard zgolj na obresti. 92 odst te vsote st« plačali Franci« ja in Anglija. Nato je sledil Hoovrov moratorij, ki je pomenil »a Francijo izgubo 16 milijonov funtov, za Anglijo pa 9.7 milijonov funtov. Ker pa so se ti dolgovi večinoma odplačevali z najetjem novih posojil, je nastal nekak sistem, ki je do vedel do tega. da se dolgovi prav za prav niso odplačevali, marveč samo številčno izpreminjali Posledica te2a ie dejstvo, da dolguje danes Evropa Ameriki prav za prav več. kakor pa ob koncu svetovne voine. Zaradi t«ga je razumljivo, da je vprašanje voinib dolgov tako občutljiv in zapleten problem. Kal tira^rk? iwr»sti Pariz. 16 decembra d. Vodilni turisti mednarodnega prava, tudi or,; iz krogov hanškega mednarodnega razsodišča ./iev-Pajo da je odklonitev plačil s s*rani Fran= cije napram Ameriki popolnoma upravičena. Tudi dekan juridič-»e fakultete na Sor-bon; B«rthe!ernv zavzema stališče odklonitve plačil Francija mora sedaj gledati na to da se vpraš-nje vojnih dolgov z Ameriko reš; potom novih pogajanj Profesor mednarodnega zasebnega p^ava Le-fur predlaga, nai bi se ta spor izročil v odločitev mednarodnemu r-^od^šču. Amerika ie pns^-op^la kot "pnik taUc. dn Je svoiega do'žnika ovirala, da bi iztirjn' feriafve. obenem p^> znh+"Vn izpolnitev vseh obveznosti. S Hoovrovim mora-tnniem ie niegovem mnenin ustvarjena na't"«ne'«a zveza med reparacijami in vo"n"mi dolgovi. Zaradi takega staPSa uglednih mednarodni p.»r'«+ov gledajo tud1' v francoskih krogih docela mirT1o na nadaljnji razvoj tort a problema ČacoTrsje docela mirno-dušno ponatsk.uje često žaljive ameriške komentarie. WnshinSton. 16 dec^mbr« g. Senat bo danes razpravljal o vprašanju vojnih dolgov New York. 16 decembra. 6. Kakor javljajo iz severne Karobne, se je tamkaj or« ganizirala ^ku^Va žensk, k? tov'fcn časa ne bo pofnva1a v Franci'o dokler Francija ne bo plačala svojih voinih dolgov Ameriki. Čikaški banditi zopet na delu ChicaffO, 16. decembra č. Skupina neznanih vlomilcev je pri belem dnevu vdrla v neko banko ter z revolverji ustrahovala nameščence tako dolgo, da ii je uspelo zbrati 10.000 dolarjev gotovine in zbežati. Policija jih doslej še ni izsledila. ©B HCMSTNEM BMEVU NJ. VEL, KRALJA Naš narodni vladar, Nj. Vel. kralj Aleksander, obhaja danes svoj 44. rojstni dan. Z njim in z njegovo vzvišeno rodbino ga obhaja in praznuje ves naš "irod, vse prebivalstvo Jugoslavije. S hvaležnostjo se spominja njegove brezmejno požrtvovalne službe za narod in državo, ki jima je po volji usode moral posvetiti prav vse svoje življenje že v zorni miadosti. Pridobil si je z njo neomejeno zaupanje in vdano ljubezen vseh državljanov Jugoslavije, ki vidijo zato v njem. svojem kralju, tudi največje in najboljše poroštvo za vsestransko okrepitev in za najlepši napredek svoje domovine, naše drage Jugoslavije. Mi'.ijoni in milijoni jugoslovenskih src so danes v mislih pri svojem velikem voditelju. Milijoni in milijoni jugoslovenskih src so združeni danes v iskreni želji: Naj živi kralj Aleksander! riev Predvsem preskrba dela — ukrepov in grožnje Berlin, 16. decembra, d. Snoči je imel državni kancelar general Schleicher v radiu govor, v katerem je razvil program bvoj<; vlade. Uvodoma je zavrnil napade narodno-so-cialiističuega generala Litzima ina na državnega predsednica ob otvoritvi državnega zibora ter nato naglas;I, da se je le težiko odločil za prevzem kancelarstva. Ni rad postal naslednik svojega prijatelja Papena, tega viteza brez bojazni m strahu, marveč je imel tudi pomisleke. Ker bi njegova vlada spominjala na vojaško dktaturo in bi se lahko smatra'o, da hoče nemško vojsko spravit/ v politiko V svojih nadaljnjih izvajanjih je gene« ral Schleicher poudarjal, da v njem ne smejo gledati vojaka i* c&nerala. marveč samo nepristranskega upravitelja in zastopnika interesov vseh jarodmih slojev, ki prihaja samo /a kratko dobo in n- prinaša borbe z mečem, marveč mir. Ne da se Jol>go vladat' samr ?. bajontti in brez široke zas.ombe v narodu Schleicher je apeliral na državni zbor naj bre/ že dovolj /tianih parlamentarnih metod dopusti vla-ii, da izvrš' svoj pr^g-am. ki obstoja v eni sam besedi; preskrba dela Vse drugo v.a-de n^ zanima, najmanj pa jo zanima iz« prem°mba ustave Govoreč o programu vlade glede reševanja gospodarske krize in preskrbe dela, j2 genera1 Schleicher poudarjal, da je p-ed-lagal uvedbo posebnega komisarja za preskrbo dela Tr težavna naloga se mora izvršiti brez novih finančnih bremen: pa tudi brez vsake inflacije On ni niti pristaš kapitalizma niti socializma. Storiti hoče samo to. kar narekuje sedanji gospodarski položaj Ne gre mu za dogme, marveč za p^n.etnn tiospodarsko politiko, ki bo dvignila produkcijo ir. da'a ši-ok;m ljudskim slo>em kruha in zaslužka Vso skrb bo po« svetil oživljen ju notrarjeg« trga. ne da bi nri tem zanemarja' zamenjavo blaga z inozemstvom. Govoreč o notran[ie-noi;*;čnem po'oža;u je general Schleicher nagilašal da je predlagal državnemu pr^s-di ku ukinitev vseh izjemnih ukrepov. Dr/avtii pred«edrk je pripravljen temu ustreči, izrecno pa poudarja. da bo izdal radialne in najstrožje ukrepe, če bi izkazalo da h^čeio gotovi element? to izkoristiti Za poklicne hui-sikače je že pripravljen« naredba. ki b« njihovemu početiu enkrat za vselej napravila konec. Državi opasen komunist i črni Napoved skinitve izjemnih komunistični stranki pokret naj ve že v naprej, da se vlada ne bo plašila izdati drakonične izjemne določbe zoper komunistično stranko. Ob koncu svojega govoiu je Schleicher prešel na zunanjepolitične probleme in se je zlasti obširno bavil z vprašanjem razorožitve. Med drutg:m je dejal, da je Nemčija pripravljena oborožit' svojo armado samo z nožem in papirnatim ščitom, če store to tudi sosedje Neir.čne Slei ko prej pa zahteva Nemčija zase enake pravice v pogledu svoje oborožitve, kakor jih uživajo vsi drugi narodi. Ženevski sporazum pomeni za Nemčijo velik uspeh -n velik napredek. Ves nemški narod mora biti za to hvaležen dr. Brii-nin.gu in Papenu, ki sita take vztrajno zastopala nemške interese. L.soda razorožit-venega vprašanja bo m^ roda j na tudi za nadaiinie sodelovanje Nem-čiie v Društvu narodov. Ugoden ©^sssev w Bori in, l(i. doc. č. Sc hleicherjeva vlada je našla pri nemškem tisku mnogo razumevanja. V govoru gen. Schleicherja so na.s Vi listi vseh mogočih tendenc elemente, ki so jim po godu. Desničarji so s simpatijam; sprejeli izjavo o potrebi splošne vojne obveznosti, levičarji pa so se zadovoljili z izjavo generala Schleicherja, da bo treba revidirati Papenov gospodarsKj načrt. »Germania«', glasilo katoliškega centruma, smatra , da je bil govor generala Schleicherja zelo razborit in obenem pol.n takta. »Ber-liner Tageblattj; poudarja Schleicher-jeve skrbi za ljudske potrebe. »Vossische Zeitung« ugotavlja, da si je vlada priborila pravico, da vodi državne posle. Socialno demokratski »Vorvvarts« sicer kritizira Schleicherjev kabinet, toda pri tem postopa izredno zmerno. Obenem priznava, da deluje general po zelo sistematično urejenem načrtu ter da spoštuje tudi svoje nasprotnike. Edino, kar socialističnemu glasilu ni ugajalo, so bili generalovi izrazi spoštovanja za Mussolinija. Nove Hitlerjeve reorganizacij ske odredbe Moreakovo, 16. decembra, g. Narodno-socialistična korespondenca objavlja danes tri nadaljnje odredbe Hitlerja za oja-čenie narodno - socialističnega tfokreta. Prva pravi, da se bo pri državnem vodstvu stranke ustanovila centralna politič- Krali Aleksander kot deček Kralj Aleksander ko-t član kadetskega korpusa na ruskem dvoru na komisija, ki bo zagotovila največjo enotnost v izvedbi politične borbe. Druga razpušča g o sp o d a r sko -p o I i t idn i oddelek in državni gospodarski svet narodmo-socialistione stranke. Tretja odredba določa, da se na novo organizira borben." zveza obrtniškega srednjega stanu. V svojih nadaljnjih izjavah kritizira Hitler včerajšnje politične in gospodarske izjave državnega kancelarja Schleicherja ter iz-javlija, da bo era Schleicher, kakor prejšnja. le kratka epreoda za nemški narod. Neznani major Berlin. 16. decembra, g. V pruskem deže1-nem zboru je vodja narodno - socialistične frakcije, poslanec Kube. ostro napadel državnega kancelarja Schleicherja, ker je v svojem programnem govoru zavrnil osebne napade generala Litzmanna proti državnemu predsedniku pri otvoritvi parlamenta. Izjave Kubeja so bile očividno podane po_ Hitlerjevem nalogu. Kube je imenoval državnega kancelaria neznanega majorja iz svetovne vojne. Litzmana pa junaka, kar so narodno-socialistični poslanci sprejeli z viharnim odobravanjem. Pred seio je Hitler, ki je da^vs prišel v Berlin, zbral člane narodno - socialistične frakciie v stanovaniu predsednika državnega zbora, da jim da smernice za njihovo nadaljnje postopanje- Nessraihov eMspsze Berlin. 16. decembra- AA. Zunanji minister v. Neurath je podal o Iboru za zunanjo zadeve ekspoze o po?ainn;ih v Ženevi glede nemške enakopravnosti v vojaških vprašanjih. Seji so prisostvovali tudi prvi nemški delegat na razorožitveni konferenci Nadolnv, zastopnik vojnega ministrstva, šef letalskega odseka v prometnem ministrstvu, drža\mi finančni minister in državni tajnik Bfilow. Seja je bila zaupna. Vlada je opustila načrt o integralni izvedbi kontingentacije. ki jo ie skušala uvesti Papenova vlada. Nova vlada bo kontingent izvedla samo po potrebi. Kakor hitro bo Nemčija mogki opustiti sedanje tarife, na katere je sedaj vezana, bo uvedla avtonomne tarife, da tako uravna ritem trgovinske izmenjave z inozemstvom- Nova zmaga Carnere Omaha, 16. decembra AA. Carnera je potolkel knockout Norvežana Christnerja. Odločilni udarec je zadel Norvežana v četrtem krogni. Trgovinski primanjkljaj v Franciji Pariz. 16. decembra AA. Trgovinski primanjkljaj v prvih enajstih mesecih je zna-gal 9.137.037.000 frankov. Ji I Konferenca Male antante J*BB*HOVEC Češkoslovaški auaanji minister dr. Be-iieš je v Ženevi zelo angažiran tako pt-i razorožitvenih kakor tudi pri mandžui"-skih pogajanjih. Do trenutka, ko to pišemo, še nimamo poročila, ali bo kljub temu lahko danes odpotoval iz Ženeve in prispel v Beograd. Ako mu bo ženevski položaj to dopuščal, se bodo v nedeljo ali ponedeljek sestali v naši prestolnici zunanji ministri vseh treh držav Male antante k izredni konferenci. Beograjska konferenca Male antante bo izredna le v tem, da pada izven okvira, ki je postal običajen v teku zadnjih let, ko so se ministri navadno sestajali dvakrat na leto, pomladi izmenoma v Jugoslaviji, Rumuniji in Češkoslovaški, jeseni pa v Ženevi ob priliki vsakoletnega rednega zasedanja Društva narodov. Drugega izrednega na sedanji konferenci ni; ničesar zagonetnega ni na njej in ničesar senzacionalnega. Njen povod je edino ta, da se je v zadnjih mesecih nabrala v mednarodni politiki kopica perečih vprašanj, ki zadevajo v več ali manj enaki meri vse tri zavezniške države in ki zaradi svoje nujnosti na dopuščajo, da bi vodilni in odgovorni državniki Male antante razpravljali o njih šele na redni konferenci v maju. Ta vprašanja, znana vsej javnosti že tudi sama diktirajo dnevni red beograjskega sestanka. Naraščajoča revizioni-stična in imperialistična kampanja skupno z novim sporazumom v razorožitvenem problemu in z raznimi simptomatič-nimi pojavi v nekaterih državah nalagajo državnikom Male antante dolžnost, da ponovno skrbno prouče ves kompleks razorožitvenega in varnostnega problema. Ameriška nepopustljivost in neuvi-devnost v zadevi vojnih dolgov je obnovila več, na videz že odpravljenih, in sprožila vrsto novih vprašanj, ki je na njih vseh Mala antanta zelo zainteresirana. Ako omenimo še prioravljajoeo «e svetovno gospodarsko konferenco in še pristavimo, da imajo na razvoj mednarodne politike cesto velik vpliv tudi na- videzno samo notranje politični dogodki v raznih evropskih državah, vidimo, koliko važnega gradiva bo imela beograjska konferenca. Javnost vseh treh držav Male antante pa je z zadoščenjem sprejela vest o beograjski konferenci tudi ne glede na njen pomembni dnevni red. Da se v teh časih, ko je mednarodno ozračje tako polno kritičnih napetosti, sestajajo zunanji ministri treh najpomembnejših ob-dunavskih držav, to mora služiti vsem v okrepitev zaupanja, saj se solidarna Mala antanta ne označuje brez vzroka za mogočno velesilo. Poleg drugih vezi, ki so Češkoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo približevale že od nekdaj ali so se pridružile kasneje tekom tesnega političnega sodelovanja, je najjačja vez še danes ona, ki je to državno zvezo stvo-rila: ohranitev in utrditev trajnega miru. Vseh deset let svojega obstoja je bila Mala antanta najodličnejši činitelj miru in je to še danes. Po tem načelu uravnavajo vse v njej zvezane države svojo mednarodno politiko, ki sloni na prepričanju, da more prinesti konsolidacijo Evrope in rešitev iz današnjih političnih in gospodarskih kriz le pozitivno, ustvarjajoče mirovno delo, prežeto lojalnosti in iskrenosti. V tem svojem stremljenju je Mala antanta vedno iskala sodelovanja z vsemi drugimi, zlasti sosednimi državami. Ako njena dobra volja tu ali tam ni našla odziva, je to ni motilo in je ne moti v smeri, ki si jo je začrtala v interesu mirnega razvoja srednje Evrope. Še krep-keje pa so se po vsakem takem pojavu strnile zavezniške države, tako da tvorijo danes že mnogo tesnejšo in jačjo celoto, kakor so običajne zveze med državami. Prav nič ne dvomimo, da se bo ta solidarnost Male antante na novo manifestirala tudi sedaj na dvodnevnem beograjskem sestanku. Manifestirala bo na zadoščenje vsej miroljubni Evropi in v nevoljo le onim, ki imajo miroljubnost samo na jeziku. Skupščina In senat Skupščina sprejela zakoa o prehrani pasivnih krajev, senat podaljšanje zaščite kmetov — Finančni odbor znižal naknadne kredite za 70 milijonov Beograd, 16. decembra. Narodna skupščina je tudi danes zasedala dopoldne in popoldne. Dopoldanska seja se je zaradi zasedanja posameznih skupščinskih odborov pričela šele ob 11.30. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je skupščinski odbor, ki je proučil zakonski načrt ministrstva socialne politike glede dopolnitve zakona o prehrani pasivnih krajev, konča! svoje delo m prediložil poročilo. Sledilo je čitanje večjega števila interpelacij. Rekord je dosege! vsekakor narodni poslanec Alojzij Pavlič, ki so mu zaradi tega nadeli priimek interpelacijski poslanec. Med drugimi je vložM interpelacije na notranjega ministra zaradi prepovedi Slomškovih proslav v Konjicah in Rogaški Slatini: na ministra za telesno vzgojo o delovanj« sokolskih društev in gasilcev v dravski banovini in o podpiranju treznostnega pokreta; na notranjega ministra o dogodkih v Sisku dne 8. avgusta; na prosvetnega ministra o odstranitvi ve-roučiteljev v dravski banovini; na ministra za šume in rude o rudniški katastrofi v Hrastniku in redukciji rudarjev pri TPD; na prosvetnega ministra o upokojitvi in odpustu profesorjev in učiteljev v dravski, savski in primorski banovini: na predsednika vlade glede zakona o brezposelnih, glede sklicaitia gospodarskega sveta, glede izjav narodnih poslancev Ureka i,n Pusto-slemška o protidržavnem delu duhovščine v dravski banovini ter o delu poslanca Ri-ste Djokiča. o katerem je celo izdal brošuro pod naslovom »Kdo je R.ista Diokič«; na finančnega ministra glede izplačila pen-zij v resoru ministra vojske in prometnega ministrstva ter še celo vrsto drugih interpelacij. Ustmeno je nato narodni poslanec Pavlič interpeliral predsednika Narodne skupščine. zakaj se stenogratski zapisniki o sejah Narodne skupščine ne tiskajo v latinici in zakaj sta bili odipuščeni ena slovenska in ena hrvatska strojepiska. Predsednik Narodno skupščine dr. Kumanudi je mterpe-lantu takoj odgovoril, da je ta njegova interpelacija docela neumestna in neosnova-na. Zapisniki Narodne skupščine se tiskajo izmenoma v latinici in cirilici, zaradi šted-nie pa nista bili odpuščeni samo ena slovenska in ena hrvatska strojepiska, marveč tudi večio število srbskih kakor tudi več drugega uradništva. Predsednik dr. Kumanudi ie nato še pripomnil, da hoče narodni ooslanec Pavlič s svojim* neosno-vanimi interpelacijami samo ovirati delo Narodne skupščine in da bo zaradi tega prisiljen uporabiti proti njemu doadui pas evropskega kontinenta ter ga obliva s toplim in zelo vlažnim južnim zrakom. Ta čas se je nad južno in vzhodno Rusijo razvila ogromna anticiklona, velikansko območje visokega zračnega pritiska, odkoder je hladnejši zras prehajal na vse strani. Od te anticiklone drži pas visokega zračnega tlaka čez Srednjo Evropo ter zlar sti čez Podonavje proti zapadu in tudi še daleč čez naše kraje. Mi smo potemtakem nekako v sredi med ciklcraskim in antici-clonskim središčem, a dasi še biižje zadnjemu, imamo vendarle zelo vlažno in me. gleno ter razmeroma toplo vreme. Zakaj v višinah nad nam, gospoduje zračni tok od juga in nosi čez naše kraje toplejše zračne mase proti severu; to je vetrovni sistem atlantske depresije, ki pa nemore poseči do tal, kjer se more spričo tega držati megla in vlaga. V tak; situaciji smo prav za prav ves teden, zato seveda preveč enolično pusto vreme, ki ni jesen ne zima. Podobno vreme pa ima tudi večina ostale Evrope Pravega suhega mraza je celo v Rusiji le malo in temperatura se je tud] tam le malokje znižala pod —10 stopinj C. Zato nam tudi dotok zraka od vzhoda ni mogel znatneje shladiti ozračja. Evropski zapad in sredina pa imata pretežno megle, ne, zelo vlažne in seveda nikjer mrzle dni. Celo nad Sredozemskim morjem je oblačno ponekod deževno in neprijazno das. so seveda tamkaj temperature zelo visoke. Barometer proti koncu tedna nič ne ko-leba, ruska anticiklona se drži trdno in atlantsua depresija bo očividno le polagoma prodirala na vzhod, toda po močno se. verni progi. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ra dane^: Pretežno megleno stalno zmerno hladno. -— Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je v zadnjih 24 urah prevladoval nad velikim delom kontinenta, se ie razširil sedaj tudi nad južnozapadno Evropo in danijo Depre-siia se ie umaknila pred višim oritiskom na sever Tako spremenjena slika izobarifnp razdelitve bo nedvomno v bližnrh dneh povzročila spremembo vremena. Pritisk fe v na?i irzavi narasel za 0.1 do 1 mm v pretežnem delu države, padel pa ie prav toliko v za--vidni Hrvf,t«ski in v vzhodnih kraiih. Danaieka vremenska napoved ta sobot«: večinoma iasno in milo. ponoči nekoliko slane v nižinah megla Splošni izgledi: počasni prehod v zanadno vreme. RAOIIOAPARATOV el. 3193 T IRAOIIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 in 7 70 let Slovenskega Ljubljana. 16. decembra. Lepa je navada, da se v življenju in delovanju posameznikov kakor tudi društev fn narodov proslavljajo obletnice važnejš.h dogodkov, od katerih je najvažnejša obletnica ustanovitve. Tako obletnico praznuje to nedeljo Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Dne 22. decembra 1932 bo namreč minilo 70 let, odkar se je v Ljubljani ustanovilo Društvo zdravnikov na Kranjskem, katero se je po prevratu preimenovalo v Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Društvo zdravnikov na Kranjskem je bilo eno najstarejših zdravniških društev v Srednji Evropi. Njegov namen je bil predvsem, pomagati svojim članom, da se stalno izpopolnjujejo v medicinski znanosti, ki je ravno v drusi polovici 19. stoletja •izredno napredovala, posebno z oziram na bakteriologijo. To je društvo skušalo doseči s pomočjo knjig in raznih medicinskih časopisov ter s prirejanjem znanstvenih sestankov. Društvo jo imelo takoj po ustanovitvi ler>o knjižnico s preko 500 knjigami, katerih večino je podaril dr. Vesel. Kmalu nato se je po zaslugi profesorja dr. Valente ustanovil pataloško-anatomski muzej, ki je bil zelo lepo urejen. Vzdrževalo ga je društvo skozi 20 .let kljub velikim stroškom, nato pa podarilo deželi. V poznejših letih se je društvo zelo trudilo za ekonomsko pomoč svoiim članom in njih družinam ter je v ta namen ustanovilo na pobudo priimari-jev dr. Gregori-ča in dr. Jenka kakor tudi dr. Kopfive: 1. vdovski in sirotinski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem; 2. dr. Bleiweissov zaklad za onemogle zdravnike. Primarij -dr. Gregorič kot odličen organizator in društveni delavec se je v poznejših letih mnogo trudil, da bi na kak način rešil vprašanje lastnega lokala ln delal načrte za ustanovitev nekakšnega znanstvenega doma., ki bi služil kot centrala raznim znanstvenim in strokovnim društvom, žal .bog njegovo prizadevanje v tem pogledu ni imelo uspeha. Društvo je bilo še v predvojni dobi v prijatelj.sk'h vezeh s hrvatskim zdravniškim društvom (Zbor liječnika krlj. Hrvatske i Slavonije), s katerim je imelo skozi 20 let skupno glasilo »Liječnički Vijesnik«. Že 1. 1904. je društvo navezalo stike tudi s Srbskim zdravniškim društvom ob priliki kongresa srbskih zdravnikov in priiodoslovcev v Beogradu. Petnajst slovenskih zdravnikov, večinoma članov društva, je v balkanski vojni 1. 1912-13 prihitelo na pomoč skrbskemu, bolgarskemu in črnogorskemu Rdečemu križu in že takrat jasno pokazalo svoje jugoslovansko prepričanje. Po svetovni vojni si je društvo dne 2. novembra 1918. nadelo ime: Slovensko zdravniško društvo« ln razširilo svoj delokrog na vse slovensko ozemlje v mejah Jugoslavije. Imelo je precej vpliva na javno upravo, dalo mnogo pobud in tudi priipomoglo k ustanovitvi medicinske fakultete v Ljubljani. Že 1. 1921. je zadelo slovensko zdravni-štvo velika izguba. Umrl je dr. Ivan Ora-žen, član društva, največji mecen medicinskega in drugega akademskega naraščaja po vojni. V oporoki je zapustil vse svoje premoženje revnim akademikom, predvsem medicincem. Uredil se je >Oražnov Dom«, ki v polnem pomenu ustreza intencijam oporoke. Na pobudo primarija dr. Gregoriča so bile 1. 1923. v Jugoslaviji ustanovljene zdravniške zbornice, ki so prevzele skrb za stanovske interese zdravnikov. Istega leta se je ustanovilo tudi Slovensko zdravniško društvo v Mariboru. V zadnjih letih se je Slovensko zdravniško društvo v 'Ljubljani posvetilo predvsem znanstvenemu de.lu in pospeševanju družabnega življenja. člani so se udeleževali kongresov Jugoslovenskega zdravniškega društva, katerega agilni predsednik je že drugo leto prof. dr. A. Zalokar. Glavni program društva v bodočnosti je poleg gojitve znanstvenega dela ustanovitev »Zdravniškega Doma«, ki bi služil kot centrala za razne zdravniške organizacije in omogočal močneje znanstveno in stanovsko delovanje. Med MiUlavžem in Božičem — je najlepše otročičem! Kako umirajo naši Amerikanci Statistika krize — Vsak deseti izseljenec izvrši samomor Ljubljana, 16. decembra-Pred dnevi }e >Prosveta«, glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, objavila zanimivo, žalostno statistiko svojih f lasno v. ki so umrli v času od marca do oktobra L in za katerimi je jednota dedičem izplačala zavarovalnine. Statistika ni povsem •popolna in izkazuje 200 umrlih članov; med njimi je 150 Slovencev, nekaj Hrvatov in Srbov, ostali pa so Poljaki, celo Nemci in en Rus. Med vzroki smrti beleži statistika največkrat srčno hibo (26 slučajev); ta srčna hiba je prav gotovo v vzročni zvezi s pretežkim, prenapornim, divjim delom, na katero so naši izseljenci pogosto obsojeni. Visoko številko zavzemajo jetični (23) in pa rak (21) — dvoje tipičnih bolezni proletar-cev. Katastrofalno visoko je Število samomorilcev: 18. V tej številki je vnebovpijoče izražena vsa strahotna tragedija, ki jo v teh kritičnih časih preživljajo naši izseljenci v Ame- riki. Beda je v ameriških dimenzijah čisto drugačna kakor pri nas. Pri nas se človek lahko v stiski prebije vsaj ob milosrčnosti tistih, ki kaj imajo. V Ameriki pa je najbrž precej malo usmiljenja. — 18 samomorilcev med 200 — to pomeni, da približno vsak deseti naš izseljenec v Ameriki umre od samomora. Pa te številke se nanašajo samo na organizirane, zavarovane, torej bolje situira-ne ljudi. Spodaj, na dnu, so gotovo še množice, med katerimi katastrofe še bolj neusmiljeno žanjejo. — Samomori teh naših izseljencev se vršijo v najlepših, najzrelejših letih: največ jih je med 32 in 50. Najstarejšima samomorilcema pa je bilo 60 in 71 let; starčkom je v Ameriki gotovo najtežje. 15 jih je umrlo za pljučnico, 12 je ponesrečenih v rudniku. 14 je ubitih od avta, vlaka, avijona itd., 4 so umorjeni (od roparjev, v pouličnih bitkah itd.). Tako umirajo leta 1932. naši ljudje, ki so šli v Ameriko zase in za svoje sreče iskat Gospej Ivani Tramškovi v spomin Tam doli, na osojnem, od Sremiča do Libne se razprostirajočem, proti mrzlim severnim vetrovom dobro zavarovanem, a proti jugu v širokem loku odprtem pobočju so prevdarni Videinčani v spoznanju dvojnih velikih potreb zasadili lopato, da si ustvarijo nekaj za veselje, nekaj za oddih. Sjmbolika kratke poti od dela do pokoja. Kadarkoli me pelje pot na prijazni Videm, zmerom mi splava pogled na lepe gorice tam gori s številnimi gosposkimi vilami in na ograjeni prostor te panorame, določen za večni počitek njihovim domačinom. In danes, v tem turobnem decembrskem polmraku, se pomika dolgi žalni sprevod, ki spremlja iz polpretekle dobe eno svojih najrnar-ka ntnejših osebnosti: gospo Ivano Tramško-vo upokojeno učiteljico in udovo po nad-učitelju, na njeni zadnji poti. Pokojnica je delovala v Artičah in ob strani svojega soproga dolgo vrsto let v Sromljah, od koder se je ob upokojitvi umaknila na svoj lepi, a novi dom na Vidmu ob Savi. Dolgo, dolgo je temu, kar je Tramškov rod, čil in zdrav, dajal s svojim rodbinskim pevskim zborom tej lupi dolini daleč na okoli svoje značilno obeležje. Kot tak živi še danes v sn-ominu starejših domačinov, dočim njih mlajši rod črpa iz njihovih ustnih poročil lepe spomine na lepe čase. Gospa Ivana, kakor smo jc klicali, sicer ni bila med pevkami, pač pa je združevala v sebi odlično inteligenco, vesel temperament f MABADU | in veliko sposobnost živahnega pripovedovanja v taki meri, da se čutimo doline, da ji posvetimo par vrstic spomina. Spretno je znala oblikovati svoje misli in čuv-stvovanja, da je rada prisluhnila vsa družba, ki se je mahoma čutila od nje poživlje-no in veselo razpoložno. Imela je poseben dar, spretno posegati v debato in je ob taki priliki s svojim prepričevalnim izvajanjem in krepko besedo navadno ostala na vodilnem mestu. Tako je stala nehote v ospredju vsakega pokreta, če se mu je enkrat pridružila. Tak pokret pa je bil zlasti v njenih mlajših in krepkih letih stanovsko društ. življenje in nič ne pretiravam, ako trdim, da je imela gospa Ivana za časa svojega službovanja odlične zasluge za močni razmah svojega učiteljskega društva. Bili so nepozabno lepi časi smotrenega dela, polni najglabje zvestobe, odkritosrčne iskrenosti, vzorne kolegialnosti in istinitega prijateljstva. V teh časih je gospa Ivana z •bogatimi darovi svoje srčne kulture in um-stvene izobrazbe napajala družbo, da si nismo mogli misliti večiih uspehov, ako je nismo imeli v svoji sredini. Pa ko je prišel za nas vse praznik proslave 25-letnice društvenega obstoja in je »tovariš v slovesnem trenutku počaščen ja izročal starejšim članom, obhajajočim 251etni-co njihovega članstva, prekrasne šopke snežnobelih kamelij v dar, je eden teh ostal •nadštevilen Tedaj pa je bilo treba hitro odločiti, komu naj pripade zadnji šopek po zaslugi. A glej: kakor sicer vedno, je tudi 'tukaj gospa Ivana rešila položaj. Šopek je ■sprejel tovariš, ki te tovariške geste, žal. ni razumel. Od tedaj je čutil le-ta v svojem srcu poraz in odločil se je, da kdajkoli popravi nepravilnost, ki se je po takratnem in vse v današnje dni ohranjenem prepričanju zgodila gospe Ivani. Namesto šopka, ki bi ga bila morala takrat ona sprejeti, se danes izpoveduje tovariš svoje nerodnosti in ji poklanja tele vrstice v prijazen spomin. Mnogoštevilni in nepozabni so znanci, prijatelji in tovariši, ki jih je sprejelo ono prijazno pobočje v svoje okrilje, danes se jim pridružuje naša gospa Ivana, nekaj pa jih je še, ki dozorevajo za enako pot tu in tam. Idealni tovarišici, plemeniti učiteljici in navdušeni pobornici jasnega optimizma prav lep. prav topel. Lakor žarek svetel spomin. Slava njenemu imenu! Odhod vicekonzula Cihelke Od Ljubljane se poslavlja vicekonzul češkoslovaške republike g. Alojz Cihelka, ki je po službeni potrebi premeščen v Prago. V teku svojega službovanja v našem mes+u si je gosp. vicekonzul pridobil toliko znancev in prijateljev, kakor le redkokateri zastopnik inozemstva v Ljubljani. Ta njegova popularnost ne poteka samo od tega. da je češkoslovaški konzularni uradnik pri nas skoraj kakor doma, povsod sprejeman z 11 e-deljenimi simpatijami do države, ki io zastopa. Dobršen del te popularnosti gre na rovaš osebnim lastnostim gosp. Cihelke, predvsem njegovi družabnosti in izrednim akomodacijskim sposobnostim. Za čudo hitro se je gosp. Cihelka. ki je bil prišel k nam iz Moskve, vživel v naše razmere, spoznal naše ljudi in si pridobil najpotrebnejše jezikovno znanje. Kmalu je bil v Ljubljani res kakor doma in je obenem s priljubljenim konzulom gosp. inž. Ševčikom prav po demokratsko in slovansko zastopal v našem mestu bratsko češkoslovaško republiko. Uspešno se je udejstvoval tudi pri Češki obci in podpiral stremljenje JČ-Iige, kjer je le mogel. Odhod gesp. vicekonzula obžalujejo številni njegovi znanci iz vseh krogov ljubljanske družbe. Alois Cihelka se je rodil 1. aprila 1891 v Pribramu. kjer je maturiral na ondotni realki. Pred voino ie bil slušatelj montanistič-ne visoke šole v Pribramu. Kmalu po izbruhu svetovne vojne — že 3. septembra 1914 — je prišel v rusko ujetništvo. Tu se je takoj znašel, postal zaupnik čeških društev na Ruskem in od 1. 1916. češkoslovaški legionar. Po bojih v Sibiriji je bil tehnični pooblaščenec čeških legij na rudarskem cdročiu Če-remhove in Tarbagataia. Leta 1921. se je z zadnjim legionarskim transportom vrnil kot kapitan preko Trsta v osvobojeno domovino. Bil je takoj sprejet v službo zunanjega ministrstva. V zadnjih letih je služboval pri konzulatu v Lvovu ter pri češkoslovaškem pooblaščenem trgovinskem zastopstvu v Moskvi. Tu je imel priliko- spoznati na lastne oči mnoge zanimive in značilne pojave v sedanji ruski družbi in je vedel v prijateljski družbi povedati marsikaj interesantnega o tem novem svetu. V Ljubljani je gosp- vicekonzul Cihelka nastopil službo dne 1. junija 1931. Zapustil bo naše mesto nekako koncem decembra. Obžalujoč njegov odhod, mu želimo na novem mestu kar največ uspeha in zadovoljstva. Preverjeni smo, da bo — kakor vsi dosedanji funkcionarji češkoslovaškega konzulata v Ljubljani — ohranil tudi nadalje stike s Slovenci in z Ljubljano. Znamka Izgotovljene drese za dame in gospode ln deco ter po meri iz nepremočljivih lodnov trikotov in gaberdinov modre in rjave barve. Zanimiv francoski večer v dramskem gledališču Že danes opozarjamo vse, ki se zanimajo za francoski jezik in kulturo kakor tudi za gledališko umetnost, na zanimiv večer v dramskem gledališču. Pod okriljem Francoskega instituta v Ljubljani bodo namreč igrali v torek 20. t. m. dve francoski igri, ki bosta gotovo ugajali našemu občinstvu. Prvo bodo igrali v slovenskem, drugo, pa v francoskem jeziku. ^Zadoščenje« je naslov dvodejanskega skeča, ki ga je napisal znameniti dramatik in pisatelj Maurice Maeterlinck. Je to močna igra velike umetniške vrednosti, ki se godi med svetovno vojno na holandsko-belgijski meji. Prevod je napisal Oton Župančič, re-žiral bo pa režiser g. Ciril Debevec. V glavnih vlogah nastopajo člani Narodnega gledališča ga. Mila Šaričeva. g. Milan Skrbinšek in g. Ciril Debevec. Imena naših odličnih igralcev jamčijo za uspeh tega izbornega dela. Marljivi člani-amaterji Francoskega insli- Ako je umivanje krožnikov naporno.. .čistilka Vim pomaga! Koliko truda Vas je včasih stalo ohraniti kuhinjsko posodo bleščeče čisto in sijajno, a sedaj napravi to z lahkoto VIM. VIM odstrani hitro maščobo in vse ostanke jedil iz krožnikov in skled. VIM vsebuje milo — zato deluje tako hitro in ne pušča nikoli prask. VIM je postal sloveč radi tega, ker čisti hitro in pazljivo. V ČISTILKA VIM CIST f ft tuta bodo pa zaigrali pod vodstvom neumorne ge. M. Šaričeve Mussetjevo tridejansko komedijo: Le Chandelier, in sicer v francoskem jeziku. Po pridnosti in požrtvovanju sodeč, bo tudi ta igra imela najlepši uspeh. Obeta se nam torej lep gledališki večer, ki zasluži mnogobrejen obisk. Opozarjamo še, da bodo cene sedežev znatno znižane, tako da bo prireditev dostopna vsem. O predstavi sami bomo še poročali. B. J. Požigi na Poljskavi Pragersko, 16. decembra Komaj se je na Spodnji Polskavi polegel strah pred požigi, je zločinska reka že znova začela svoje skrajno brezvestno početje. Tako je preteklo sredo proti večeru začelo goreti na hlevu železničarja in posestnika g. Štruca. Hlev je pogorel do tal. Gospodar trpi veliko škodo, čeprav so bili gasilci takoj na mestu, ognja niso mogli takoj udušiti, ker je imel dosti reje v obilni zalogi sena in slame, ki je bila delno tudi last nekega drugega posestnika. Ni se še ohladilo pogorišče pri štruco-vih, ko je naslednje jutro vzbudil grozo in presenečenje nov požar. Goreti je začelo na novo postavljenih hlevih gospe žagar-jeve. Ogenj je bil jako velik in je grozil preiti tudi na druge objekte. Pogoreli so vsi žagarjevi hlevi do tal. Oblastva vodijo obširno preiskavo in se vsestransko trudijo, da izsledijo zločinca. Vzdrževanje ljutomerske meščanske šole Ljutomer, 12. decembra. Za razvoj tukajšnje meščanke šole važna razprava se je vršila 9 t. m. Po nalogu ban-ske uprave je sresko načelstvo sklicalo zastopnike občin in upravni odbor šole, da se sporazumejo o tem, kako se naj prispevki za meščansko šolo razdele na vse občine v srezu. Ob ustanovitvi šile 1. 1919. so se zavezali okrajni zastop. Okrajna posojilnica v Ljutomeru in takratna trška občina, da bodo solidarno prispevali za vzdrževanje meščanske šole. Tudi okrajni zastop v Gornji Radgoni je vsako leto prispeval določen znesek. Okrajna posojilnica je dala na raz- polago šolsko poslopje in zemljišče, okraj i zastop v Ljutomeru je plačeval dve tc;j . i stroškov, občina Ljutomer pa eno tr:tj : Ko so bili okrajni za stopi ukinjeni, je prevzela banovina njihove obveznosti napram meščanski šoli ter jih tudi redno izpolnjevala. Zaradi nazadujočih dohodkov je sedaj prisiljena skrčiti svoj proračun ter zahteva od občin, da prevzamejo stroške iz. meščansko šolo na svoje rame. Na sestanku 9 t. in., ki ga jc vodil sreski šolski referent g. Karbaš. se je najprej soglasno sklenilo, da obsega okoliš tukajšnje meščanske šole ves srez. Po referatu ravnatelja g. Baukarta o pomenu in značaju meščanske šole in dosedanjem načinu vzdrževanja so zastopirki soglasno izrazili sv. ie mnenje, da bi bilo bolje, če b; banovina še nadalje prispevala za solo ter pobirala za to primerno doklado Dosedanja praksa, ko nobena občina ni prispevala direktno, je bila za šolo najbolj primerna. Navzočni član banovinskega sveta g. Skuhala je obljub 1, da bo deloval v tem smislu. Nadalje je bi! sprejet sklep, naj odtegujejo davčne uprave priskevke za meščansko šolo od pobranih doklad ter jil skupno izročajo šoli. Zastopniki so tudi soglasno odklonili vsako misel na ukinjenje šole, ki jc petrebna vsem slojem Nato je ravnatelj meščanske šole prečital razdelitveni ključ, ki upošteva davčno moč posameznih občin in korist, ki jo imajo občine od šole in ki je v zvezi z njih oddaljenostjo od Ljutomera. Pripombe zastopnikov občin glede višine prispevkov so >2 vzele na zapisnik Naposled je ljutomerski župan Žmavec poudarjal, da je šola namenjena vsemu srezu in ne samo Ljutomeru, ki je prevzel 34 odstotkov vseh stroškov, ki znašajo za leto 1933. 25.640 Din. Omenil je. da mera vsaka občina biti prideljena okolišu neke meščanske šole m da mora zaradi tesa za nio tudi prispevati. G. šolski referent je nato zaključil razpravo. ki je pokazala, da se zastopniki naših kmetovalcev zavedajo pomena in vrednosti meščanske šole Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefovc« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadt voljni z učinkom »Fr^nz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Spoznavajte Zato Je potrebno obvladanje jezikov, ki si jih morete prisvojiti s smo-trenim učenjem. Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in Radio Ljubljana postane Vaš najboljši in najcenejši učitelj. Dobri, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst ter za vsakogar so zmerom v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti ali v naši trgovini poleg Uniona. RADIO LJUBLJANA Qm sihnži n^kaj kratkih podatkov. Dohod: Na Jezersko vozi tudi pozimi vsak dan redni avtobus: v ponedeljek. sredo. četrtek in soboto ob 14.05. oh torkih, petkih in nedeljah pa ob 9 30 Tudi povra-tek jp mogoč vsak dan Vožnia traja eno uro 30 minut stane pa — čujte — za go-ate v zimsfcosportni on remi tja do gostilne Štularja in nazaj do Kranja samo 30 Din. Smučarji in sankači uživate torej polovic« no vožnjo za vso zrnsko sezono in ta traja na Jezerom za smučarje kar tja do srede ali do konca aprila Gostišča: Na Jezerskem smo za mal de-"ior dobro sprejeti in postrežem ter v soban ni treba prezebavati. Na razpolago stoje: hotel. Kazina z depandanco, gostilna Stuk'.r. penzion v župniščj. gostilna Grabnar in še druge. Pension za odrasno osebo na dan 40 Din pri brezmesni domači hrani na 55 D'n. Pavšal za udeležence smai-rarskY<7a tečaw (od Božiča do Novega leta) za 7 dni: 400 Din. za 8 dni: 450 Din. V tej cer: je vse vračunano: dobra prehrana, prenočišče na čedni postelji5 v zakurjeni so« bi. pro-"a vn-žnji z avtobusom tja in nazaj v Kranj, pouk o smučanju. Smučarska vežbališca: Ugodnega, gladkega sveta za vežbanje je na Jezerskem v izobilju in pred nosom. Novincem priporočamo v Spodnjem kraju (t. j v bližini Kazine): pasovnik Peskarice, travnik Pod pečjo, gomilasta kupa Veliki in mali Kogu (ledn;ški groblji), v Ravni, to je v Zgornjem kraju, v bližini Štularja pa: Senknv hrib. Kropivnikove njive in planino Na Anclovem, veleobširne lepo viseče seno« Zvočni kino Ideal Danes in jutri ob 3., 5., 7. in 9. zv. prekrasni film globokih ljubavnih čustev, očarljivih naravnih posnetkov ter napete nepozabne vsebine Seržant x V glavni vlogi sloviti ruski filmski umetnik Ivan Možuhin Trude v. Mollo in Peter Voss Dopolnilo nov Ufa zvočni tedniki Na novi zvočni aparaturi! žeti, naravnost idealno vežfoališče v divni alpski dolini Ravenski kočni, ki se polagoma vzpenja proti severnim podankom Skute. Izvežbanim smučarjem se nudijo te-le prilike: Skubrova starina koj nad cesto blizu Kazine, Anzlnova pustota nad županovo hišo. prej omenjena planina Anclovo, potem širne obmejne senožeti na Jezerskem vrhu 1216 m in Rakežove njive (ter najbrž še kaj, česaT si i>b kratkem mojem z:mskem bivanju na Jezerskem nisem mogel še ogledati). Smučarski izletniki: En teden je skoraj prekratek, da bi mogli opraviti vse prekrasne izlete na smučeh samo v najbližjo okolico. V prvi vrsti raj omenimo tu oba izleta skoz dvoje prekrasnih dolin: 1. skoz M a kekovo kočno in 2 skoz Ravensko kočno. ki se položno dvigata vsaka v svoj veličastni amfiteatralični gorski vrhunec, prva pod čečieo spod Kočne. druga na Prode pod Žrelom spod Skute. 3. Jezerski vrh. gor po stari, dol po novi cesti: 4. na Rob-lekovo planino 1316 m. 5 V Korte. 6. Na Jepo približno 1600 m pod vrhom Koroškega Storžiča 1750 m. 7 Čez Roblekovo panino, Savje Pečov-ivk na Pleši v ec 1800 metrov eventuelno še dalje čez Dolgo njivo pod Košuto v Tržič. Posebno važno in ugodno nri navedenih izletih je to. da razen zadnjih dveh lahko vse ostale izlete prtooroč:mo že nekoliko izvežbanim smučarjem, da nam nkjer ne preti opasnost plazov, in ni nobenih težkih zaprek. Izmed vseh teh izletov imata prva dva skoz Makefcovo in Ravensko kočno poleg krajinske veličastnosti še to posebno prednost, da nahajamo tod navadno idealen suh, sipast sneg, pršič ali kosmati srež, ker ležita obe dolini v globokih osojah na severni strani Grintavcev, in sonce ne more pokvariti snega; zato tudi obleži ta ogromna zaloga snega v tej dolini kar tja do maja. Ravenska in Makeikova kočna imata to« rej prav iste prednosti kakor na primer skoro vsakemu smučarju znana dolina Plani« ca pri Ratečah; e tem smo menda vse podali. — Oni smučarji, ki ne smučajo zgolj iz mode in z jezikom in jim ni toliko mar za hrupne množice napihnjenih salonskih smučarjev, pa bodo lahko ugotovili še eno odliko imenovanih alpskih dolin, in ta je: blažen, neskaljen mir v veličastni gorski samoti in pa nič predričan, še »deviški« sneg vsepovsod, kamor umeriš z Jezerskega svoje smuSke. Tudi to prednost jezerjanskih veŽbališč in smučarskih iziletov bodo mnogi znali še prav posebno ceniti. Požiurite se — dokler je še čas! — Narava pa je poskrbela na Jezerskem tudi za druge zimsko-sportne zabave bolj kakor kod drugod. Skikjdring: smučanje s konjsko vprego po čisti, ravni veliki cesti med Kazino in Štularjem. ki pozimi na njej ni prometa, je na 3 km daljave prav ugodno in možno, komur drago. Sankanje: Umetno zgrajenih sankališe na jezerskem ni. Jih pa tudi prav nič ne pogrešamo. kajti nam dvoje izvrstnih, pri-rodnih popolnoma zadostuje. Prvo sankali-šče imamo lahko z Jezerskega vrha (kjer stoji ob meji »Taverna«, naša obmejna gostilna poleg finančne stražnice po veliki umetno zgrajeni cesti do štularja: cesta lepo visi cele 4.2 km. Drugo sankališče se nudi koi izpod Kazine mimo Grabnarjeve gostilne skoz Spodnje Jezersko tudi nad 3 km z brega tja do gostilne pri Kanonirju ob povirju Kckre. To so prav kratki, suhi, toda povsem objektivni podatki o zim«kofs jih i lak ne bo. Da bo volja in vztrajnost č.m večja, bomo razpisali tudi lepe nagrade. Zi danes omenimo samo lepi nauradi. ki jili je dala na razpolago tvrdka Schicht. namn č dve luksuzni kaseti Elida kozmetičnih potrebščin za dame. Nagradi sta gotovo privlačni in radovedni smo, komu bosta služili. Elida spada takorekoč že v bistvo pravilni in zdrave telesne nege. Tudi za iznajdljive in vztrajne sospode so pripravljene prav pe in ustrezajoč^ nagrade, tako da je res za vse vredno truda Konec slovenskega mlekarskega zadružništva na Tolmlaskeit? Kdor se količkaj zanima za zadružno gibanje med slov. narodom, mu je znano, da so se na Tolminskem mlekarske zadrutre najlepše razvile- Že mnogo desetletij nas loči od ustanovitve prve mlekarske zadruge v Po-Ijubinu. Temu vzgledu so kmalu sledile tudi druge %Tasi in v nekai letih skoraj že ni bil^ več kraja, kjer bi naš kmet ne imel lastne mlekarske zadruge. Posebno se ie mlekarsko zadružništvo bujno razvilo v okolici Kobarida in to že davno pred vojno. Vojna doba je ta razvoj trenutno zaustavila, a tem ži-vahneje so pričeli delovati naši živinorejci na Tolminskem v povojni dobi. Z vsakim dnem bolj se je čutila potreba po mlekarskih zadrugah, ki naj bi izdelovale mlekarske izdelke na čim racionalnejši način in tako omogočile našim živinorejcem stalen dohodek. Večina teh mlekarskih zadrug je bila včlanjena v goriški zvezi, nekaj izmed njih pa tudi v tržaški. Centrali sta zadrugam stalno dajali navodila in nasvete ter jim oskrbovali odjemalce. Zlasti je hasnilo delo obeh zvez pri osnovanju trga in izboljševanju kakovosti mlečnih izdelkov. Dokler sta bili zvezi v rokah naših ljudi, se je vršilo vse poslovanje v slovenščini. Ko pa je fašistični režim zvezama vsilil italijansko upravo, se ie vse poitalijančilo. Kar nenr-doma so bile naše mlekarske zadruge na Tolminskem prepuščene samim sebi. Seveda se delovanje zadrug kljub tem nasilnim spremembam ni zmanjšalo. Velik udarec je zadala tolminskim mlekarskim zadrugam gospodarska kriza, ker so cene mlečnim izdelkom občutno padle. Toda naš kmet tudi spričo tega še ni izgubil posuma in je vztrajal pri svojem delu. ker mu je bila lastna zadruga še edina opora Mlekarske zadruge vodijo kmetje sami. sami postavljajo uslužbence in dosedai so si ohranili popolno in-gerenco v vseh poslih. Baš to njihovo sodelovanje pri vodstvu njihovih podjetij jim jamči za dober napredek in razvoi zadrug in iih obenem obvaruje vsakega izrabljanja in škode. Tolminski kmet je na svoio mlekarsko zadrugo ponosen in jo skrbno čuva. da ne bi prišla pod tuj vpliv in tako njegovemu gospodarstvu več škodila nego koristila. Laška mlekarna. Toda baš 9edai se je pojavila nevarnost, da bodo naše mlekarske zadruge izgubile svojo avtonomijo ter prešle v italijanske roke. Letos poleti so namreč v Tolminu pričeli graditi novo centralno mlekarno z obsežnimi prostori. Gradnia se že bliža h koncu ln pričakovati je. da bo nova mlekarna v 14 dneh že pričela obratovati. V poslopju so postavili tri nove mlekarske kotle, več pini za mleko in razne druge stroje ter potrebno orodje-Vsi stroji bodo obratovali na električni po- j gon. Poslopje gradi italijansko stavb,10 podjetje MPanessi za več ^totisoč lir. Nova centralna mlekarna bo, kakor zatrjujejo, prevzemala mleko iz vse tolminske okolice. V mlekarno bo morala odslej vsa loiminska okolica oddajati svoje mleko. V Tolminu bodo na veliko izdelovali razr'1 mlečne izdelka za izvoz. Na prvi pogled se zazdi, da tako racionalnejše izdelovanje mlečnih izdelki v našim ljudem re? ne bi mnoio škodovalo. V pro i'ikciu bi izostala ra7noličnr«t blaira tako no obliki kakor po kakovosti. Omogočena bi bila enotna malone karteln.! or^daja t0];n'tiskih mlečnih izd<»'fccv. Toda centralna mlekarna bo imela svojo slabo stran, ki jo bo občutil edinole naš slovenski kmet. V njej bodo nameščeni sami italijanski uslužbenci. Njena uprava bc v italijanskih rokah, njena naloga pa, da izkoristi tolminske izdelke v korisl italijanskih mlekarjev in na .škodo slovenskega zadružništva Zlahka bo razvila mogočno konkurenco ter tako usronobila i 1 končno prevzela vse okoliške mlekarske zadruge. Tolminski kmet propade.. Eašieti so »poznali, da so tolminske mlekarske zadruge edina gospodarska opora našega kmeta, ki jih zato skrbno čuva pred vsakim tujim vplivom. Zaradi lega =9 sklenili, da iiih zasužnijo nele v političnem, marveč še bolj v gospodarskem 1 ogledu. To nalogo bo prevzela na Tolminskem nova mlekarna, za katero ie dal glavno iniciativi tolminski podeštat dr. Matej Marsan. Slovenskega kmeta bodo zasužnjili, tako da bo moral nazadnje oddaja'! svoje mleko laški centrali po ceni, ki jo bo ona diktirala. Kakšna Pa bo uprava nove mlekarne, si lahko mislimo. ker je na Goriškem sedaj že dovolj vzgledov, kako Italijani gospodarijo z našimi gospodarskimi ustanovami in podjet1! Razburjenje tolminskih kmetov je nepopisno in snlošno. ker čutijo, da bo tujec v kratkem uničil vse njihovo gospodarstvo. V«nkomur je jasno, da bo nova mlekarna skrbela za interese svojih italijanskih upravnikov in d 1 ne bo niti najmanj spoštovala ko^sti slovanskega kmeta, ki je že ves zadolžen. Izmed naših ljudi pa si nihče ne upa javno izraz'ti svojega mnen;a. ker vsak predobro zaveda, kaj ga čaka. če bi poskušal ugovarjati odredbam fašističnih oblastnikov, pa čenrav so še tako neutemeljene in škodljive. V- V. | MAHADIJ Dogodki za ms Jc Čepičkega jezera ni več. Pred štirimi leti se je veleposestnik grof Lazarini domislil, da bi bilo zelo koristno, če bi se izpraznilo in izsušile veliko čepič-ko jezero. Preskrbel si je dovoljenje in podporo vlade, pripravil načrte in ustanovil posebno podjetje za izsuševanje jezera. Dela je prevzela tržašika »Jadranska gradbena družba« in ga je te dni dovršila. Sko> zi 93 m visoki grič Kršan 60 zgradili 4600 m dolg predor, ga s širokim kanalom zvezali z jezerom na eni m s plcminskim zalivom na drugi strani. Stroški, ki so znašali le za predor okrog 10 milijonov so na rasti i na okrog 20 milijonov lir Poslednjo nedeljo 60 pognali z minami v zrak poslednje ovire. Nad 10 milijonov kubičnih trQtrov vode je tedaj steklo v bližnje Jadransko morje. Računajo, da bo prihodnje leto na ta način izsušenih okrog 1200 ha rodovitne zemlje. Pri vsem tem pa je treba ugotoviti, da naš fatran ob Rasi tudi seda i ne bo deležen faši9t;oni>h dobrot. Sklenjena stvar je, da bodo na novi zemlji naselili kolone iz Italije, da tako o^soešijo tudi »etično bonifikacijo« tujerodnega ozemlja. Naselilo se bo okrog 200 družin, ki bodo na ta način poleg velep^sest-va Laz-rflrinija in dru* gib edine uživale plodove hrvatske zemlje. Šolski skrbnik Mondino premeščen. Prosvetno ministrstvo je izdalo dekret o premestitvi šolskega skrbnika Mondina iz Trsta v Turin. Mondino je prišel v Trst pred petimi leti. Kot fašist si je na vse načine prizadeval, da bi v čim večji meri pospešil poitalijančevanie slovenske mladine in si je s svojim šovinizmom pridobil velike simpatije pri krajevnih fašističnih oblasteh, ki so mu stalno sugerirale vse nasilje, ki ga je izvajal p~oti našemu ljudstvu in njegovim osnovnim kulturnim pravicam. Ko bo pričetkom prihodnjega leta odpotoval iz naših krajev, se bodo ljudje nedvomno vsaj za hip oddahnili Žol pa je pričakovati. da bo rimska vlada poslala v Julijsko krajino ustrihova* naše ljudstvo in njegovo deco še hujšega nasilneža. Tudi policijski agertife odhajrjo V Tolminu je te dni vzbudila senzacijo novica da so vsi trije tajni policijski agentj-% ki so bili do sedaj nameščen? pr! tolmin-V obmejni policiji, premeščeni v Ta zre kraje no Italiji. Vsi trije, en brigadir in dva agenta, so že odpotovali Komisar Bicchi pa bo bržkone ostal še nadalje ra svojem mestu. Ljudje ugibaio. kakšni agentje bodo sedaj nameščeni v Tolminu. Vojni manevri tudi pozimi Na severnem Jadranu so se te dni pričel; tajni manevri pulske eskadre italijanskega vojnega brodovja. Tako zvana 6. jadransks divizija je pred nekaj dnevi zapustila pul sto luko in odplula v smeri proti Benet- kam. Za božič in novo leto se bodo vojno ladje usidra.- pred beneško luko. Po praznikih se bodo vaje nadaljevale do sred J januarja, ko sc brodovje spet povrne v Pulo Upropaščena krneli ja V Hlevniku v Brdih so hudi časi in fašistični davki so upropastili trdno slovensko kmetijo, ki je obstojala nad ste let. Posle d nii gospodar Anton Lipica se je žilavo boril za svojo zemljo, toda naposled je omagal pod pezo davščin in neprestanih glob, ki si jih je nakopal po krivdi lakcsm ieca tujca. Bil je eden izmed naših konservativnih kmetov, ki ni znal laščine in zaradi ga tudi ni bil poučen o vseh novih davščinah in taksah, ki mu jih je oblast sproti n.!-lagala. Tako so se mu nafromadili zaitali davki. Pred dnevi so mu na dražbi predali posestvo, njega in njegovo družino pa pognali na cesto. Aretacije V Cerovem v Brdih so te dni arjti/al: 261etnega Franceta Peršoljo. Karabinj rji so ga prijeli na cesti, ko se jc vračal do-mov iz vaške gostilne, kjer se je sestal s svojimi znanci. Kakor so izjavili, so ga aretirali zaradi tega, ker je bil nekoč č'an slovenskega društva »Zarja« v Cerovtm in ker je prepeval slovenske popevke. Nt njegovem domu so še isto noč izvršili h Sno preiskavo. Poleg njega so aretirali tudi ne kega srednješolca in cerovškega cerkvenega organista. Da bo poset filma TRIGLAVSKE omogočen tudi najširšim slojem, se predvaja v soboto ob 4., 7. in 9. uri, in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri pri znižanih cenah Din 4.—, 6.—, 8.— in 10.—. Rezervirajte si pravočasno vstopnice. KINO DVOR ?lefon 2730 Telefon 2730 15159 Nad 500 učiteljev brez namestitve Nadprodukcija učiteljskega naraščaja — Vzroki sedanje stiske — Tudi pogled v bodočnost ni boljši Gorje brezposelnosti je zadelo tudi inteligenco, zlasti pa mladino, k' je dovršila šole. Poročali sme že o sestanku abitu« rientov državnih in privatnih učiteljišč, ki ne morejo dobiti službe, i.n o osnovanju Zveze mladih intelektualcev, ki bo skušala v prvi vrst" doseči razširjene socialne zaščite tudi na duševne delavce. Brezposelnost absolventov učiteljišč m drugih šol se pojavlja že par let in ro vedno močneje. Če delimo brezposelne intelektualce po šolski naobrazbi, vidimo, da zavzemajo absolventi učiteljišč me i njimi večino. Pri banski uprav je letos 318 absolven-'tov učiteljišč vložilo prošnje /a namestitve. Med temi je tudi 14 prosilcev ki so že odslužil' svoj kadrsk- rok Najmanj 200 absolventov učiteljišč pa čuti ni vložilo prošenj, ker so »e prej informirali o položaju in se prepričali, da bi bilo zaenkrat vlaganje prošenj brezuspešno Zato se lahko reče brez vsakega pretravania, da čaka sedaj na službo 500 absolventov učiteljskih šot. Poleg teh. ki čakajo na prve; namestitev, so pa tudi učitelji, ki so že odslužili vojaščino. Nekateri so šli na vojaško službo po učiteljskem službovanju enega do dveh let. Učitelja 25 služben'h let in ki morajo skrbeti za številne družine. Njihovo število je preccj manjše kakor se mnogokrat govori, vsi so gotovo še večje žrtve težjih razmer m jih uč;teljski naraščaj v svoji hnrh; za kruh lahko prišteva samo m°d sotrpine.«- ♦ Nanizali smo nekaj misli, ki smo jih avi. Kraj pa ni ugajal niti Metternic.hu. niti staremu najx)li-tanskemu kralju, zato se je kongres preselil v Ljubljano. Za naše mesto ie to bil zgodovinski dogodek prve vrste Meščanstvo se je pripravljalo na dvojen sprejem vladarjev, popravlialo je z vso naglico ceste ulice in trge. obnovilo niostnice. staro gledališče in redutno dvorano Uredilo je tudi mestno razsvetljavo Gostov s služinčadjo ie pri«lo imoozantno število, plemstvo iz podeželskih gradov se Je stalno zadrževalo v mestu. Liudstvo z dežele ie v množicah prihajalo iz radovednosti v mesto. Meščanstvu ni bilo neznano, da kongresi niso omejeni samo na seje in diplomacije, temveč da se ostje tudi zabavati. Zaradi tega so prirejali plese in maškerade na strelišču, v reduti in po zasebnih hišah. Vojaške parade pa so se vršile v s-Zvezdi« Prirejale so se tudi vožuje po Ljubljanici in razna slavja ob rojstvih in godovnih dneb visokih gostov Tudi ie bilo več cerkvenih slavnosti. Med glavne prireditve pa spada veliki redutni ples katerega je priredilo meščanstvo 25. februarja 1821 in na katerega so povabili tuje visoke goste. Na sKongresu 1821?., kakor se bo imenovala dobrodelna akademija, katero priredi mestna občina ljubljanska s sodelovanjem krajevnega odbora Rdečega križa v dneh 5. in 6. januarja 1933 v Sokolski dvorani na Taboru, se bo uprizorila omenjena prireditev s svečanim sprejemom »vladarjev in dostojanstvenikov« v takratnih slavnostni)! uniformah. Pri sprejemu bo mestni občinski svet z županom Hradecktm ter vsi predstavniki posvetnih in cerkvenih oblastev. Nastopila bo tudi častna četa grenadirjev Prireditev bo izključno dobrodelnega znača ia, ker ie ves dohodek namenjen za olajšanje bede brezjKiselnib in nujne podj>ore potrebnih revežev. Medtem, ko so naši stari Ljubljančani mogil vabiti na redutne plese le >vse v mestu bivajoče visoke in ugledne tujce«. se vabijo na ta kongres vsi sloji prebivalstva iz mesta in dežele, da na ta način prispevajo v sklad za olajšanje bede. Ljutomerska kronika Ljutomer, 14. decembra. S snegom je konec toplejšega vremena, kar čutijo oosebno siromaki, za katere s»» ustanav'jajo povsod pomožni odbori. Agii-no Kolo jugoslovenskih sester je že pred ledni začelo pripravljati božičnico za ubož-no deco. Pričelo ie nabirati obleko, živila in denar, pripra%dia pa tudi v to svrho skupno s Sokolom Milčinskega pravljično igro »Mogočni prstan«, ki ga bo uprizorilo v nedeiio 18. t. m. v Sokolskem domu. Vsej deci pa ie pripravil lutkarski odsek Sokola mnogo zabave s tem, da je na Miklavžev večer priredil prvo predstavo, in aicer igri »Gašperček Sokol« in »Toiovaj Učiteljski zbor meščanske šole se je te dni zopet skrčil, ker ie učitelj Svojnrr JamšPk odšel na višjo pedagoško šolo v Zagreb Deloval ie kot čelist več let pri sokolskem orkestru ter pri Glasbenem društvu-Zaradi njegovega odhoda se je niGra] pouk restringirati, dasi je ostalo učiteljstvo nre-vzelo predpisano število prekomernih ur Nujno potrebno je. da se prldelita šoli dve učni osebi. Naše okrajno sodišče ie izpustilo iz zaporov nekaj ietnikov, ki bi morali odsedeti krajše zaporne kazni. Bilo jih je 14. Veselo so io mahnili domov in se bodo vrnili šele pomladi. Poročali smo že. da stanuie v občinskem zaporu kroiač Banič. Občina zahteva zdaj. da izprazni zasilno in docela neprimerno bivališče v teku petih dni. Banič ie član mestne godbe, ima za godbo zelo nadarjene otroke ter mora zaradi svoje obrti bivati v Ljutomeru ali vsaj v bližini Zato bi bilo dobro, če bi 6e odločilni faktorji zavzeli na neki način za hude prizadeto družino. Moj božični pozdrav iz Slovenije Enajst let že bivam v Sloveniji in to menda zato, ker sem se na prvi pogled zaljubila v to pravljično pokrajino. Gore, doline, reke, slikoviti stari kmečki domovi, vasi in vasice z mičnimi cerkvami so takoj osvojile moje srce. V meni se je tudi istočasno vzbudila velika želja, da svojim dragim in prijateljem, sploh vsem rojakom v svoji domovini, nudim vsaj nekaj onih lepot, ki •sem jih bila dan za dnem mimogrede deležna. Napočil je prelepi božični čas, ko se nudi vedno dovolj prilike, da pošljemo vsem. ki jih poznamo, božične pozdrave. In ali najdeš lepši pozdrav kakor je vprav lep koledar? Vsak sorodnik se razveseli takega daru, a tudi vsakemu oddaljenemu znancu iga lahko brez vsiljivosti pošlješ. Milostiva >se ga p.rav tako razveseli kakor gospod šef, ki ga rabi za svojo pisarno. — Tistih dob sem torej stopila v trgovino, hoteč kupiti čeden in primeren alpinski koledar, ki sem ga. kakor rečeno, namenila za božične pozdrave. In glejte čudo, neverjetno — a resnično, alpinskih koledarjev niso poznali. No, pomagala sem si, kakor je pač najbolje šlo. Kupila sem fotografske posnetke naših lepih gorskih krajev, ki so v dosedanjih enajstih letih tvorile moj običajen in od nasiovljencev najbolj čislani pozdrav. Letos se je stvar končno zasukala. Podjetni g. Cveto Švigelj je s svojimi, njemu enakovrednimi sodelavci, nekaterimi ljubljanskimi fotoamaterji poklonil naši javnosti koledar, ki ga krasijo posnetki naših gorskih krajev. Bajne so te pokrajinske slike v svoji pestrosti in raznolikosti Tu najdeš za vsak teden leta 1933 sliko, primerno letnemu času. Priznati moram, da so to umotvori fotografije, sijajno reproducirani v bakrotisku. Koledar jc ploščat in primerne oblike, kakor je to že dolgo običaj izdelave pri inozemskih koledarjih. Brez nadaljnjega ga lahko vtakneš v kuverto, napišeš na ovoj velevažno besedico: »tiskovina«, na koledar napišeš kratek pozdrav in najlepše božično darilo odide v tujino. Malce zavistno, a vendarle zaradi tebe veseli si bodo tvoji znanci in prijatelji vmišljali tvojo osebo v vsako sliko ter te v duhu spremljali po alpskih predelih Jugoslavije. Poleg vsega te navdaja prijeten čut zadovoljstva, ker si na ta način napravil Sloveniji rekla-mo. Resnično, najiazličnejši ljudje z najrazličnejšimi okusi morajo biti hvaležni gospodu Cvetu Šviglju in njegovim sotrudnikom za koledar, ki nam ga je poklonil za ta Božič. Krivično bi bilo to ali ono sliko koledarja posebej pohvaliti. Vse so lepe in vse lepo reproducirane! Jako posrečena je tudi perorisba g. Eda Deržaja, ki krasi naslovno stran: Triglav z gornjo partijo severne stene. Prav je. da stoji na prvem mestu, saj je očak naših planin. Trdno upam. da to nikakor ni zadnji alpinski koledar, ki smo ga prejeli Za prihodnje leto si dovoljujem malenkost pripomniti: dobro in koristno bi bilo če bi bila lepenka, na kateri je pritrjen koledar, kar moči lahka in to zaradi poštnine glede na že omenjeno dejstvo, da pač ni primernejšega darila za inozemstvo, kakor je koledar z lepimi slikami dežele, v kateri biva odpošiljatelj To je seveda le malenkosten nedostatek ki z odlikami koledarja nima opravka Sedaj moram še paziti da razni naši skupni prijatelji v inozemstvu ne bodo kar »en gros« založeni s koledarjem »Iz naših krajev«. V ostalem, enemu svojih pri-jatljev sem že svetovala, naj v tem primeru TAKO IZGLEDA skala , aparata Super 33 6 + 1 cev Elektrodina-mičen zvočnik. Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na kratkih in dolgih valovih. 15007 OtandardUadio vse odvišne koledarje, ki bodo za Božič dospeli pošlje kot novoletni pozdrav dalje. Gotovo bo za to žel le pohvalo. Glede na-daljne reklame za slovenske kraje nisem ničesar omenila. Reklama je vedno tem uspešnejša, čim manj je prisiljena. Fany Copeland. Od šmarnice upijanjen si je zažgal hišo Slatina—Radenci, 16. decembra Te dni si je Franc Štra-d pri Kapeli v pijanosti zažgal lastno nišo in gospodarsko poslopje. Pogorelo mu je vse do tal. Zgorela sta mu tudi krma in večina premičnin, tako da ima škode nad 50.000 D n. Nameraval je nato zažgati še svojo vindčarijo in pa hišo svojega očeta, a so ga sosedi prijeli in ga oddali orožnikom. Pri h ši so usodna dnevi kuhali žganje ter pili žganje in šmarnico. Najbolj si je privoščil te pijače gospodar, ki je zaradi tega postal čisto zmešan. Napotil se je iz h še ter pri odhodu povedal, da bo še nekaj napravil Zažgal je najprej hišo ter se vlegel v skedenj. Od tam je pobegnil in klical, da ■ bo še več poslopij zažgal in si zidal na pogorišču novo vilo. Ljudje, ki so prišli gas't, so spoznali, da imajo opraviti s človekom, ki mu ie upinjanje od šmarnice čisto vzelo pamet. Orožniki so imeli hud posel, da so ga ukrotili in spravil'' v zapor. Zdravniška preiskava je dognala, /la je požigalec abnormalen. k'' v >. • ' ♦ ' L ' • • ".V--. T . . ; s-: - J- * s §§11 Namesto kragulja je obstrelil mladega dečka Ncvo mesto, 16. decembra. Blizu Dobrniča v Artmanji vasi živi 41-letni posestnik Pekolj Janez, ki ima pravico do lovske dvocevke za domačo obrambo. Da pa mu ne bi puška v sobi na steni kar tako brez koristi visela, ustreli zdaj pa zdaj kako škodljivo ptico Pred par dnevi je k njemu pritekel 13-letni posestnikov sin Ivan Mrvar iz iste vasi in mu povedal, da sedi v bližnjem drevju ne daleč od Pekovljeve h:-še velika priča roparica — kragulj. Pekolj ni dosti premišljal, ampak se je takoj podvizal Vzel je raz steno prazno lovsko puško in z njo odšel iz hiše. Na oglu hiše je mož pričel puško polniti, istočasno pa se je deček pred njim oddaljil za kakih 30 korakov proti mestu, kjer naj bi počival kragulj. Pekolj pa je pri polnjenju svoje dvocevke ravnal tako neprevidno, da se mu je puška nenadno sprožila in je strel zadel Mrvarievega dečka v desno stran kolka. Ranjeni deček je glasno zakričal, zakrilil z rokami in pade'. Posestnik, videč nesrečo, je takoj pohitel k njemu in mu nudil prvo pomoč. Nato ga je sam prepeljal v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer se sedaj zdravi. Dečka je zadelo okrog 16 svinčenih zrn, od katerih mu je šlo 10 skozi meso, drugi pa so mu obtičali v kolku. ŽE ZOPET NE VE ODGOVORA? Tudi njegovi sošolci so opazili, da je zadnji čas nepazljiv in brezbrižen. Toda njegov učitelj ve, da ga muči kašelj. Njegova mati naj bi mu dala KRESIVAL Čez nekaj dni bo zdrav in pazljiv kot nekdaj. Dovoljeno od Min. socijalne pol. m narodnega zdravja S. št. 16562 od 29. IX. 1932. Domače vesti • Jubilej NSZ. Naše nacionalno delavstvo proslavi prihodnje leto 25 letnico obstoja nacijonalne strokovne organizacij Pred 25 leti ie bila ustanovljena narodna delavska organizacija, predhodnica sedanje NSZ. Ta pomembni jubilej proslavi na-cijonalno delavstvo 13. in 14. maja 1953 v Ljubljani, ko razvije tudi centralni prapor NSZ. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel ba-n dravske banovine g. dr. Marušič, v častnem predsedstvu so pa gg. ministra dr Kramer in Pucelj, župan dr. Puc in Lipo.d za sokolstvo L podstarosta E. Gangl, za ZKD direktor Jug, za Narodno odbrano dr. Cepuder, za udruženje narodnih železničarjev J. Deržič. za zvezo društev privatnih nameščencev Joško Žemljic in za west- faUVp izselience Pavel Bolha. . . Srebrni jubilej »Njegoša«. Na Cetinju proslavi dane« pevsko društvo »Njegoš« 25 letnico svojega uspešnega delovanja. Posebna delegacija društva je prispela v Beograd, in je bLIa sprejeta v avdijenci pn kralju Kralj je odlikoval člane deputacije in društveno zastavo z redom Jugoslovenske krone _ SGrbt? Za božična darila in občutljive izdatke si prihranite, ako se poslužite naše specialne ponudbe: 4 m voln. blaga za žen. obleko Din 96—106 3 m voln. blaga za žen. plašč > 265 3—4 m barhenta (ostanki) Dan 30—38—4» 3 m štofa za moško obleko Din 160—198 Fini K rep »de Chin« 95 cm Sir. a Din 36 Lepi žepni robci, u»njate torbice itd. itd. v veliki izberi in poceni. OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! Specialna trgovina — Ljubljana Kongresni trg št. 15. (nasproti nunski cerkvi) + Rusko-srbski klub v Beogradu je ponovno začel delovati. V to svrho je bi;l sklican sestanek članic kluba Rusinj ln Srbkinj, na katerem je bil določen program za prihodnje priredbe. Prva prireditev se bo vršila 24. t cm. ■> Vojaške vesti. Artiljerijski podv-nik Gvido Benigar je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta 3. protiaeroplanske-ga polka, prideljeni pa so na službovanje: nižji vojaški uradnik Janko Sedej kot knjigovodja p-omorski obalni komandi; _ poročnik fregate Pavel Žuipan za izvidnika 21. hidroeskadrlli; poročnik fregate Jože Kvac kot komandir 1. hidroeskadrili; sanitetni kapetan 2. razreda dr. Anton štor stalni mornariški bolnici: strojni poročnik Ivan Maeele kot upravitelj stroja kr. broda T,Vi,la« zrakoplov ni poročnik Jože Kropar kot komandir 4. eskadrili; žandarmerijskl poročnik Anton Cerne kot vodnik dubrov-niškemu vodu zetskega žandarmerijskega polka, žandanmerijski kapetan 2. razreda Andrej Napotnik pa kot vodnik slunjske-:mu vodu savskega žandarmerijskega polka, ženitev je odobrena: pehotnemu poročniku Ra.di Momčiloviču z gdč. Ljudmilo Mer-harjevo, hčerko posestnika iz Blata v dravski banovini, in poročniku fregate Milanu Zupančiču z gdč. Olgo černetovo, hčerko trgovca iz Ljubljane. + Diplomiral je na tehniški fakulteti univerze v Zagrebu za strojnega inženjer-;;a g. Dušan Gregorka. član JAD sTriglava« *r Zagrebu, čestitamo! Teokarovič Prvovrstno sukno Največja izbira. Tovarna prodaja lastne izdelke v magazir.u Ljubljana — Gradišče 4 v Mariboru po zastopniku gosp. St. šlibar, Prečna ulica 6. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani števi-lke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperatura. 4 relativna vlaga v '/o, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18, decembra Ljubljana 7, 776.8, 3.0, 90, mirno, megla, 0.4, megla; Ljubljana 13, 777.7, 4.0, 90, El, megla, —, —; Maribor 7, 775.0, 2.0, 90, mirno, 10, —, —; Zagreb 7, 776.6. 2.0, 90, SW1 megla 0.1, Beograd 7, 776.7, —.1.0, 90, SW1 megla, _; Sarajevo 7, 777.6, 0.0, 90, mimo, 10, —. _; Skoplje 7, 777.6, —2.0, mirno, 10, —, —; Split 7, 774.4, 11.0, 90, NE1, 10, —, —; Kumbor 7, 773.6, 9.0, 90, mirno, 3, —, —; Rab 774.7, 11.0, 90, mirno 10, 2.0, dež; Vis 7, 774.4, 13.0, 90, mirno, 9,---- Temperatura: Ljubljana 8.0, 2.0; Maribor 6.0, 2.0; Zagreb 5.0, 2.0; Beograd 7.0, —3.0; Sarajevo —, 0.0; Skoplje 10.0, —4.0; Split 14.0, 11.0; Kumbor —, 9.0; Rab —, 10.0; Vis —, 12.0. VEČNA BORBA proti vsem, kar uničuje našo lepoto in zdravje je ustvarila pripomočke pri katerih so tesno združeni kosmetični in zdravstveni smotri in učinki. Tako so znanstvene raziskave ugotovile,v da vpliva pomanjkanje joda uničujoče na zobovje in da je sokrivo tudi predčasnega poapnenja arterij, golše, škrofuloznosti in drugih obolenj. To spoznanje je dovedlo do sestave in izdelave JOD-KALIKLORA zobne paste, ki ustreza vsem na-loeam idealnega sredstva za nego zob, obenem pa dovaja telesu v pravih dozah tudi jod. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica. ♦ Knjige Vodnikove družbe se znova tiskajo. Pred tedni, ko so bile letošnje knjige Vodnikove družbe pripravljene za razpošiljanje, je »Jutro poudarijo, da bo vsakemu, ki je letos opustil članarino, hudo žal, kc bi videl, da letošnje knjige po svoji vrednosti daleč presegajo tisto borno članarino 20 Din. Je že res, da si je mogoče Vodnikove knjige izposoditi, vendar je v človeku vse prijetnejša zavest, če ima v rokah lastno knjigo. In pa priznajte, nekoliko aram vas je letos, če ste zmogli, a niste žrtvovali tistih 20 Din za tako odlično zbirko štirih izvrstnih knjig Vodnikove družbe. Pustimo kriizo na strani! Ne da se tajiti, da v marsikateri družini ne premorejo kovača, na drugi strani pa je tudi res, da se taki, ki imajo še vedno kaj, najrajši izgovarjajo na krizo in se otresajo vsakega kulturnega davka, vsakega izdatka za lepo knjigo. Letos se je zgodilo tako, kakor smo zadnjič napovedali. čim so izšle Vodnikove knjige med uar rod, so se zganili premnogi zapoznelci in zdaj je treba knjige tiskati na novo, da bo vsem ustreženo. Poverjeniki, ki ste imeli letos težavno delo, se potrudite še zdaj, .propagirajte Vodnikove knjige, pokažite jih ljudem in zberite prijave ln članarino vseh tistih, ki žele knjige še dobiti. Ponovna naklada bo natiskana v zadostnem številu, da bo lahko ustreženo vsem, ki še hočejo postati člani Vodnikove družbe. * »Službeni list dravske banovine« objavlja v 100. letošnji številki: Sporazum o ureditvi plačil iz trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo, pravilnik o prodajanju postranskih gozdnih proizvodov iz državnih gozdov, dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav, izpremembe in dopolnitve pravilnika in navodil o znižani vožnji nezaposlenih delavcev in razna tarifna obvestila. * Razpisane službe. Razpisana je služba banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cerkelj s sedežem v Cerkljah s plačo uradniškega pripravnika in pripadajočo potno povprečnino. — V bolnici v Murski Soboti pa se odda mesto primarnega zdravnika specialista za kirurgijo. Interesente opozarjamo na razpis v 100. številki »Službenega lista dravske banovine«. ♦ Pogrešanci fz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji po-grešanci iz svetovne vojne: Matevž Kunč-nik kočar iz Vasi; Janez Potočnik, vini-čar iz Pivole; Franc Kušar, delavec iz čin-žata; Janez Rodošek, delavec iiz Brežul; Franc Fras, viničar iz Melja; Štefan Šte. pišnik, delavec iz Lehna; Ivan Roškar, delavec iz Pobrežja, Franc Selinšek, delavec itz Maribora; Jurij Kotnik, kamnosek iz Lehna; Vid Jenuš, viničar iz Grušove; Avguštin Lorbek, viničar Iz Slatinskega dola; Peter Grubelnlk, posestnik iz Ojstrice; Franc Nerat, viničar iz Hrencev ln Franc Rečnik, drvar iz Slivnice. * Nalezljive bolezni v dravski banovini. V dobi od 22. do 30. novembra je na področju dravske banovine za nalezljivimi boleznimi obolelo 427 oseb. in sicer: za davico 248, za škrlatinko 59, za tifuzom 54. za senom 23, za otrpnjenjem tilnika 16. za grižo 7, za ošpicami 7, za dušljivim kašljem 6, za otročnično vročico 4, za nalezljivim vnetjem možganov 2 ter za vraničnim prisadom 1 oseba. * Dragocena starinska sliika. V Osijeku je slikar Leov.ič zaposlen z restavriranjem slik v tamkajšnji župni cerkvi sv. Mihajla v trdnjavi. Pri tej priliki je Leovič naletel na dragoceno sliko, ki se ceni na 300.000 Din. Sliko je izvršil Francoz Dressy, ki je v času francoske revolucije pobegnil in prišel v Osijek, kjer je bi.l več let »grad-ski kapetan«. Umrl je v Osijeku. Slika je bila izgotovljena v početku prejšnjega stoletja. * Ekshumacija trupla. Te dni so prepeljali v ptujsko bolnico v nezavestnem stanju 56 letnega kočarja Matijo Peršuha iz Apač, ki je imel hude boiečme v spodnjem delu telesa. Peršuh je bil takoj operiran, je pa po operaciji umrl. že v bolnišnici se je izvršila obdukcija trupla in so dognali, da je bilo črevje poškodovano in da so bile v trebuhu krvavitve, ki so izvirale najbrž od poškodb dobljenih v tepežu. O tem je bilo obveščeno orožništvo, ki je na podlagi izjave pokojnikovega brata Peršuha Antona dognalo, da so pokojnika pretepli njegova žena, hčerka im neki moški. Zadeva je bila naznanjena sodišču, ki je odredilo ekshumacijo trupla. Sodna komisija je ugotovila, da je imel pokojnik na desnem sprednjem delu glave počeno kost in da so nastopile na desni strani krvavitve v možganih. V spodnjem delu, katere poškodbe so se dognale že v bolnici, se pri ponovni obdukciji ni moglo več konstatlrati, ker so čreva že razpadla. Vsekakor pa je bila tudi poškodba na spodnjem delu v zvezi s poškodbo na glavi, zaradi cečar je nastopila smrt. Orožniki zadevo še nadalje preiskujejo, da s točnostjo doženejo, kdo je kriv smrti. ♦ Samomor. Pri Sv. TJrbann pri Ptuju je izvršil 14. t. m. zjutraj samomor sin kovača Petrlč mlajši, ki si je pognal kroglo itz lovske puške v prsi nad srcem in si prestrel.il pljuča. Petrič je po eni uri izdihnil. Vzrok samomora nI znan. ♦ Samomor brezposelne služkinje. »Iz Rlh-tarovcev nam pišejo: K tukajšnjemu gostilničarju Fariču je prišla 21 letna brezposelna služkinja čergulova iiz Stanetincev šla je v svinsko kuhinjo tn vpričo domače služkinje zavžila večjo količino arzanika. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je revl-ca po dveh urah hudega trpljenja umrla. ♦ Nočni vlom. Ko je bila pred dnevi po-sestnica Katarina Jerenčeva Iz Rodnega vrha vso noč odsotna od doma, so vlomili neznanci v njeno stanovanje skozi vežna vrata ter odnesli nekaj kokoši, žensko obleko, nekaj perila in zlato broško. Orožniki so vlomilcem že na sledu. * Milijon dinarjev je zapravil v enem letu. Pred vojnim sodiščem v Sarajevu je zaradi raznih deliktov sedel na zatožni klopi infanterist Peter Lakič, ki je pred dve-dvema letoma po svojem očetu podedoval premoženje, vredno 1,300.000 Din. Lakič je v teku enega leta vse zapravil. Zaradi raz. nih deliktov je bil obsojen na 4 mesece zapora. ♦ Razglednice Ciril Metodove družbe za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trsu fikah in pisarni, Beethownova ulica 2. Kdor kupuje CM razglednice, podpira dTužbo! * »Franz Josef« grenčica spravi prebavne organe k rednemu dela ln udej-stvovan iu. Iskrena beseda na revmatiz-mu bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal ...___ _ ,___ tablete, koliko bolečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednih pojavov s strani srca ali želodca. Priporočal ga bom rad vsakomur, še enkrat hvala. S. Stojanovič, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kil Mihajlova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspešno in naglo zoper revmatizem, protin, ishias, hri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo TogaJa. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932 ♦ Nenavaden ribiški plen. Iz Poljčan poročajo, da je nastavil v noči med 12. in 13. t. m. g. Stanko Hauptmann v Dravinji močan trnek s tremi kavlji z namenom, da bi ujel ščuko. Ponoči pa je začul v bli. žini stanujoči železničar g. Umek od reke sem glasno cviljenje in zavijanje. Obvestil je o tem g. Hauptmanna, ki je odšel k vodi in našel tamkaj na svoje največje začudenje na trnku ujetega močnega l.isjaka. Srečni ribič je lisjaka ipobil in ga odnesel domov. Očividno je lisjak hotel požreti ribico, ki je bila na trnku kot vada in se je tako ujel. Menda je to edinstveni primer v lovski odnosno ribiški kroniki. + Prost vizum v Avstrijo in znižana vožnja na podlagi posebne legitimacije, kj ee dobi pri Putnlku v Gajevi ulici. * »Slovenski pravnik« je z 12. številko zaključil letnik 1932. Zadnja letošnja številka objavlja naslednje prispevke: Uni. verzitetni profesor dr. Aleksander Makle-cov: Očuvalne odredbe; dr. Joso Jurkovič: Samouprava in avtonomija; dr. Gorazd Kušej: Akademija za meddržavno pravo v Haagu; dr. Vladimir Ravnihar: Koddfika-cija mednarodnega prava; dr. Rudolf Sa-jovie: Peta skupščina kongresa jugoslovenskih pravnikov v Dubrovniku; književna poročila in razne vesti. Katera dama ne bi hotela sprejeti darila od Elizabeth Arden? EUZABEVH AKDEN sloviti Ve-netian-preparati —- kreme, pudri, sredstva za okrepitev kože, ki podele dami lepoto -jo bodo prijetno presenetili-za božiči Elizabeth Arden ima darila za vsako damo, karkoli si želi za božič. Levotično omarico iz pološ-čene kovine, z vsem priborom za negovanje lepote. Poudre Ardena. 0-Boy Compacts, Venet ian ftower Poudre, Ar de-nette - ljubka doza za puder: to so darila, ki jih Vaše bistroumje pri izberi ne more prezreti. Elizabeth Arden Venetian preparati se dobi samo p DROGERIJI ADRIJA Mr. ph. S. Borčič L J U b L JANA ŠELENBURGOVA 1 Elizabeth Arden 25, Old Bond St, London W X 673, Flfth Avenue, New ybrk 2, rue de la Palx. Pariš * Pol kilograma nepotrebnih odpadkov v dnevni hrani. Neki zdravniški strokovni list je objavil nedavno zanimiv spis o prebavi. Naš organizem ne izkorišča vseh snovi naše hrane. Hrana ima mnogo neprebavljivih elementov, a razen tega nastanejo v črevah škodljive spojine in proizvoda razpadanja. Velik del organskih snovd, ki jih dobimo v hrani, razpada in nastanejo pre-snavljanja, zaradi katerih se v črevah razvijajo strupeni plini. Z zdravniškega stališča je zelo važno, da se to nepotrebno breme, ki tehta pri odraslih okoli pol kilograma, redno odstranjuje. Pri lenivosti in zaprtosti črev kliniški zdravniki najpogosteje uporabljajo priznane kroglice Artin. Zadostuje, da se naenkrat zaužijeta dve kroglici Artina. čemer naslednje jutro sledi normalno izpraznjenje črev brez bolečin. Kdor je samo enkrat pokuffll Artin, ne bo nikdar več uporabljal drugih sredstev. ♦ Opozarjamo na oglas gosp. A. Klaseka, Gostilničarja »P»*i Štefanu«, Miklošičeva cesta v Ljubljani objavljen v onseratnem oddelku. • Najlepše božično darilo: švedski Elektrolit* sesalec prahu ali električna parketna krtača! Obroki pet dinarjev dnevno! »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. Silno poceni in jako dobri plašči konfekcija AVG. IGLIC, Tavčarjeva 3. NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Božični ugankarji dobijo tudi harmoniko Tako nam je deial včeraj 6tric, ko ie bil prav dobre volje, ker tako dobro napreduje pri pripravljanju veselih presenečeni za mladino. Sprva ie že mislil na to. da bi dobila njegova smučarska četa tudi svojo eodbo. Za naše fante in deklPta ie najbolj priročna harmonika in srtric, ki se na harmonike dobro spozna, je takoj deial: Lubasova mora biti, druge ne maramo. Lubasova harmonika slovi povsod, kjer prebivajo Slovenci. K sreči sta stric in očka Lubas, tisti Lih bas, ki je že pred desetletji v Ljubljani mu-ziciral. izdeloval harmonike ter dal izobraziti tudi svojega sina v velikega glasbenika in strokovnjaka za harmonike, dobra prijatelja. Sedla sta v kotiček pri »Šestici« in komaj je stric Lubasu razodel svoje želje, je že dobil od njega zagotovilo, da mu bo dal harmoniko. ki se bo slišala daleč čez hribe in doline Ko sta se razgovnrjnla o tem še naprej, pa je očka Lubas menil, da se pri smučanju ne da kaj prida igrati. Stric je bil seveda tudi tega mnenja in zato }e uredil tako. da bo imenitna harmonika samostojna božična nagrada. Oni. ki jim bo sreča naklonila smuči, bodo že zvedeli, komu je sreča naklonila izvrstno harmoniko, pa bodo lahko tega mu- zikanta povabili na svoje vesele izlete. S tem. da ima smučarsko četo. njenega poveljnika in še godca povrhu, pa stricu še ni bilo dovolj. Glej ga. je dejal, zakaj pa imamo imenitno tvrdko Kolb in Predalič ravno tu pred nosom. Treba jo ie obiskati. Rečeno storjeno. Stric se ni zmotil v svojem računu, da se ta tvrdka zelo zanima za razvoj zimskega športa in da bo zaradi tega tudi naklonjena ^Jutrovčkom«. Stric je 9trmel nad velikansko zalogo vsakovrstnih potrebščin za zimski šport in ko so mu vse razkazovali, je navihano pripomnil, da se zimski šport ne podpira samo s prodajanjem tolikih lepih in potrebnih stvari. To so takoj razumeli in mu zatrdili, da so tudi oni pripravljeni znatno pomnožiti njegovo smučarsko četo. Kar mere za smuči naj jim pošlje. S tem ie imel stric najboljši dokaz, kako dobro razume tvrdka Kolb & Predalič podpiranje zimskega športa. Skušali smo od strica izvedeti še kaj več, da bi lahko v večji meri ustregli upravičeni radovednosti, pa nismo imeli pravega uspeha. Stric je sicer nekaj govoril o fotografiranju. kaj natančnejšega pa ni bilo mogočo izvabiti iz njega. Upamo, da bomo imeli jutri več sreče. ♦ Dragocene umetnine v Laškem? Dvorane zdraviliškega doma radio-termaLnega kopališča v Laškem so okrašene z raznimi kiparskimi deli, zlasti s soharn; in reliefi. Kakor nam poroča g. šolski upravitelj Juro Kislinger iz 'Laškega, so sedaj ugoto-vili, da so te plastike originalno delo slovitega danskega kiparja Thorvvaldseaa (1770—1844). Ako se ta vest potrdi in bodo tudi strokovnjaki dognali, da gre res ^a originalne umetnine velikega Danca, bo pomenilo to senzacijo za ves umetniški svet. Velike koristi bo seveda tudi za Laško. saj bi bile močna privlačna sila za umetnike in umetnostne kritike iz vse Evrope. Dokler pa strokovnjaki ne izrečejo 6voje sodbe, je treba vest sprejeti s potrebno rezervo. ♦ Reoite desetkrat prav hitro zaporedoma: »Pikel, ponkel, buc in buncelj!« Ko se vam bo posrečilo to pravilno izgovoriti, se vsedite in napišite dopisnico naši pisateljici M a n i c i, da vam pošlje svojo novo knjigo: »Slike, zgodbe, šale — vse iz, moje male«. Ne gre misliti, da bi bila Ma-nica napisala knjigo res za »svoje« male. Tega ni Bog dal. Njeni mali pa so po vsej Sloveniji, domala v vsakj hiši, kmefcski kakor gosiposki. Z veliko radostjo prebirajo njene prijetne zgodbice in zanke v »Mladem Jutru« in drugih mladinskih listih. V Ljubljani pa ima Manica kar svojo po^ sebno otroško druščino, ki ji ob nedeljah pripoveduje pravljice. Iz svojih spominov je zajela Manica, iz vaškega otroškega življenja, iz narodnih šeg, pravljic in bistroumnosti. Takšno polno prgišče podaja zdaj slovenski mladini v svoji novi knjigi, ki je zares izredno pestra mladinska čitanka. Takšna je, da se oko na prvi pogled razveseli na njej in da te kar srbi t prstih, preden je ne prelistaš do kraja. Potem pa se vračaš nazaj, pregleduješ tu in tam in vedno najdeš še kaj novega in zanimivega. Seveda je tudi bogato llustro-vana. Bambičeve dosti živahne in smešne podobe so litografirane, v tekstu samem pa je največ Pirnatovih Ilustracij; prispevali so tudi še nekateri drugi. Za božič je ta knjiga prav prikupno dariice. Izšla je v samozaložbi, dobite jo ipa seveda v vseh naših knjigarnah. ♦ Velik dobrotnik CMD. Dne 1. t. m. umrli g. dT. Broni si a v Gallasch, zdravnik v Krškem, je volil CMD 5000 Din. Čast njegovemu spominu! ♦ Knjiga razveseli vsakogar. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgo-va ulica 3, nudi za mal denar zabavne in lepo opremljene knjige. Pod vsakim božičnim drevescem mora biti knjiga Tiskovne zadruge. ♦ Red mora biti. Kolikokrat slišimo v današnjih dneh ugovor: »Zakaj neki bi vodili gospodinjsko knjigo! Denar vendar izdamo, zakaj naj bi se še trudili, zakaj naj bi se še vsak dan jezili! Polovico tako in tako pozabimo vpisati in pri vsem skupaj samo brez potrebe tratimo čas«. Taki odgovori ne drže. Skozi roke žene, oziroma gospodinje, gredo vsako leto pomembne vsote denarja. Zena je potrošnica (konsumentka). zato je potrebno, da se nauči skrbno postopati z denarjem, ki ga zasluži njen mož morda s hudim delom. Želo mnogo gorja in nesreče ie že nastalo zaradi tega. ker mnoge žene nočejo voditi nikakih pravilnih zapiskov. Marsikaterega ljubezen se ie zaradi tega že_skalila in marsikatero rodbinsko življenje "je zaradi tega že propadlo. Predvsem mora žena vedeti, kakšni so dohodki in premoženjske razmere moža. Tedenski ali mesečni denar za gospodinjstvo se je izkazal za kritje tekočih izdatkov vedno kot najbolj piimeren. Žena ve, da mora izhajati s tem denarjem do konca meseca ali do konca tetina. Po tem denarju se bo torei ravnala in bo razdelitev potreb gospodinjstva uredila no tem denarju. Z veseljem in ponosom bo upravljala to premoženje, zaslužek svojega moža, v blaginjo družine. Gospodinjski koledar torej nikakor ni dolgočasna ali pa celo nepotrebna reč. Tak gospodinjski koledar (12S 6trani) je izdala založba »Zena in dom«. Obsega vzorno urejeno gospodinisko knjigovodstvo z mesečnim in letnim zaključkom. Ima nad sto skrbno zbranih nasvetov za dom. gospodinjstvo, kuhinjo, za zdravie in drugo. Poleg tega ima mnogo štiva s slikami za pouk in kratek čas. Stane samo 20 Din. Naroča se pri upravi: Ljubliana. Dalmatinova ulica 10. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira In lika tovarna Jos. Reich. Težko je zadeti pravo darilo, ki bi razveselilo in osrečilo. Lahko pa trdimo, da bo vsako darilo osrečilo, če ga bomo kupili v specijalni trgovini za darila, pri tvrdki TIČAR v Šelenburgovi ulici Ni darila v tej trgovini, po katerem ne bi vsak obdarovanec segel z največjim veseljem. 15112 Iz Ljubljane u— Cerkveni koncert. Narodno železni-čarsko glasbeno društvo »Sloga« ponovi Bachov Božični oratonij kot cerkveni koncert v nedeljo 18. t. m. ob pol 4. v šant-petrski cerkvi. Večno lepa, veličastna umetnina je Božični oratorij za soio, zbor in veliki orkester. Skomponiral ga je že pred 200 leti največji skladatelj in muzik vseh časov Bach. To delo je »Sloga« prvič izvajala pred razprodano dvorano Uniona v ponedeljek 12. t m. Nove orgle šentpetr. ske cerkve bodo spremljale to veličastno skladbo in s tem še podkrepile veličastje tega oratorija, ki sega do srca vsem, tudi neglasbenikom. Ker je ta koncert namenjen tudi revnejšim slojem in okolici, so cene izredno nizke (od 3 do 15 Din( in čas izvedbe je tako izbran, da je prihod in odhod z vlaki in avtobusi na vse strani mogoč. Vstopnice se bodo dobile v prodaji od pol 3. dalje pri glavnem vhodu v cerkev. Nihče naj bi ne zamudil te edinstvene prilike da sliši prelepo božično godbo in petje Božičnega oratorija, ki še trn bil nikdar izvajan v Ljubljani v slovenskem jeziku. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? laj zjutraj dosežetc 8©f» malno lahkotno izčiščenje, če vzamete prejšni reče r 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io se v vseh lekarnah- -'sebina škatlice 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Mmistar. *oc. politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od IZ julij« 1932. u— Koncert z radijskim prenosom v Ja. kopičevem paviljonu se bo vršil v nedeljo 18. t m. ob 11. dopoldne. Pred koncertom bo kratek govor o umetnikih-razstavljal-cih, nato pa bo igral jazz-band Negode venček narodnih pesmi. Opozarjamo na to nenavadno prireditev v Jakopičevem pat-viljonu vse prijatelje umetnosti. Zanimanje za razstavo je, po obisku sodeč, precejšnje. Včeraj popoldne so obiskali razstavo prvi dijaki v skupinah. BiLi So s tehnične srednje šole pod vodstvom svojega profesorja. Prihodnji teden so napovedane skupine dijakov (kinj) še z ostalili srednjih šoL Ce Vas boli glava ali zobje, če imate migreno ali neuralgijo ublažuje bolečine VSUJartdera, Orig. fijola z 20 tabl. Din 20*—-1 tableta Din 1'5Q Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno od Min. soe. politik* m narodoeg* zdravja S. Br. 17429 od 3. oktobra 1932. u— Dr. Vidmarjeva šahovska simultan- ka. V ponedeljek bo otvoril reorganizirani Ljubljanski šahovski klub svojo obširno zamišljeno letošnjo sezijo z veliko šahovsko simultanko našega odličnega svetovnega šahovskega mojstra dr. Milana Vidr marja. Za dejstvo, da se pri vsaki taki simultanki nud.1 sodelujočim igralcem prvovrstni užitek, govori število v teku dveh dni došlih (25) prijav. Ker se je vodstvo 'LšK odločilo, da preko 40 igralcev pod nobenim pogojem ne bo pripustilo k simul-tanki, opozarjamo vse šahiste, da se požu-rijo s prijavami, fci jih je nasloviti na člana tehničnega odseka LŠK g. M Vidmarja mL, Ljubljana, Karlovška cesta L Prireditev bo ob 20. v obširni kletni dvo. rani hotela Metropol; ki jo je v to svrho hvalevredno dal na razpolago g. hotelir Miklič. Vstop je igralcem in gledalcem prost. Vsak šahist pa naj prinese svojo šahovnico seboj. u— Produkcija gojencev državnega kon-servatorija v Ljubljani bo danes točno ob pol 18. v Filharmonični dvorani v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Pester spored. Vstop proti nakupu programa, ki stane 2 Din in se dobi od 17. ure dalje T veži Filharmonične družbe Pridite! I Foto • avtomat v čakalnici kina IDEAL 6 različnih 15110 slik Din 15.—. Gor up & DAMSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA MIKLOŠIČEVA CESTA 16 — Ie nadstropje. 15179 Ce niste v naši bogati zalogi plaščev našli nič primernega za Vas potrpite samo nekaj dni; mi Vaza ga izgotovimo po meri solidno in poceni. n— »Veseli vinograd«, ljubljanska Drama in božični teden. V ljubljanski Urami se od enih na vse pretege hvaljena, od drugih na vse pretege grajana komedija »Veseli vinograde v ponedeljek 19- t. m. zvečer ne bo igrala, pač pa se bo v tem gledališču božični teden začel z akademijo Rdečega križa, pri kateri bodo na korist brezposelnim v Ljubljani kot operni pevci in kot dramski igralci nastopali najboljši gojenci ljubljanskega Drž konservatorija. Prizori iz Smetanove opere »Prodana nevesta«, iz Massene-tove opere »Werthert in iz Floto\\'ove opere »Marta« ter Molierova klasična komedija »Namišljeni bolnik« so spored, ki vabi sam po sebi, to pa tem bolj. ker so cene vstopnicam (Matična knjigarna!) izjemno nizke in je ves donos določen za božično podporo tistim siromakom v Liubljani, ki so jo najbolj potrebni. u— Sodnik dr Bajie bo predvajal v Zvezi kulturnih društev v sredo ob 20. uri v prostorih ZKD Kazino II. o Hitlerju in nemškem nacionalizmu. k— Kongres 1821! Jutri ob 10. uri dopoldne bo v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru prva vaja za sodelujoče na »Kongresu'. Prireditelji prosijo zanesljive udeležbe ! Nesrvoznost izgine ako uporabite za kopelj penečo se Velosa-tablete iz smrekovega igličja. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah za ceno od Din 3.50 za tableto. u— Šentjakobsko gledališče otvori svoje nov0 gledališče v Me-tnem domu drevi ob 20.15 z Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi«. u— Jn»d »Jadran« poz.va članstvo, da se v polnem številu udeleži skupno s Pre-porodovci obiska Endlicherjevega groba in ostalih žrtev za našo svobodo. V nedeljo po Freporodovem občnem zboru torej vsi na pokopališče, da dokažemo, da so ideje Iv. Endlicberja, Avgusta Jenka in drugih še žive in da je tu mladina, ki hoče na njihovih temeljih dalje graditi. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola bratski vabi tem potom vse člane jezdnega oiseka Sokola III v Ljubljani, kakor tudi v;;e svoje člane na skupni sestanek, ki se bo vršil 19. t. m ob 20 v restavraciji ^Zvezdi«. Ker se bo na sestanku razpravljajo glede skupnih nastopov in javnega nastopa na •!. pokrajinskem zietu, prosimo, da se ga vsak zanesljivo udeleži. Dobrodošli nam tudi novi člani, ki žele sodelovati. u_ Društvo »Tabor« poziva vse člane in prijatelje društva, da se poinoštevilno udeležijo današnje slavnostne povorke v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Vsi člani in prijatelji društva naj se zberejo v čimvečjem številu točno ob Dol 17. pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. u— Šentjakobska knjižnica (Kongresni trg 7) je izposodila v novembru 4570 čitateljeni 1").7G2 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol štirih do pol osmih zvečer (ob sobotah že od treh naorej). oh nedeliah m praznikih od 10. do 12. dopoldne ter izposoja nailepše knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, ki se zadostno izkaže. Na razpolago so tiskani imeniki knjig ro znižani ceni. V izogib prevelikim navalom prosi knjižnica p n. občinstvo, da z nabavo kniig za božične praznike ne odlaša do zadnjega dne, pač pa naj si jih vsakdo po možnosti že preskrbi v prvih dneh prihodnjega tedna, ko bo knjižnica poslovala vsako popoldne že od 3. ure dalje. štiri izborne kapljice: r ^ins" novi in stari, cviček in -Kuč« zdravilna črnina. Vsa ta vina čez ulico 1 liter le 9 Din. AVTOMATIČNI EUFFET RIO, Šelen- 15196 bargova. Telefon 28—63. Najboljši, najcenejši Gramofoni plošče smučarske opreme, smuči, čevlji, obleke itd. v veliki izbiri pri „Tehnik" JOSIP BANJAI TUBLJANA, Miklošičeva cesta 2( Obiščite nas brezobvezno! 15178 u— Iz bioskopov. Roman mlade nemške pisateljice Irmgard Keun iz Koina ie svoj čas vzbudil toliko pozornosti med čitatelp. da je bil v zaporednih Dar izdajah mahoma razprodan. Pisateljica ie postala čez noč slavna kakor svoječasno Rernaraue s knjigo »Na zapadu nič novega« Ni čudno, da se je za roman »Gilgi« zanimala hitro tudi filmska industrija in da je ameriška družba Paramounth odkupila od avtorice dovoljenje za filmanje Zasedba vlog ie odlična Brigita Helm igra glavno vlogo njen partner je slavni Gustav Diessl. ki smo ga zadnjič videli v filnu »Temnica« Film >Gilgi« je lepo uspel in dosegel vsepovsod uspehe. Kritika in svetovni tisk ga hvalita. Nedvomno bo film. ki nam v zelo lepih scenah slika današnje dekle z modernimi nazori o ljubezni, ugajal tudi v Ljubljani. Premiera bo danes v Elitnem kinu Matici. ZKD predvaja od danes krasno filmsko delo »Ljubezen in zaobljuba«, ki ie izdelano po romanu pisatelja Richarda Vos-sa »Dva človeka« Predstave se vrše v Elitnem kinu Matici danes in Hitri vsakokrat ob 11. dop. — V Elitnem kinu Matici predvajajo danes in jutri ob lepem filmu »Gilgi« kot dopolnilo poleg novega Foxovega zvočnega tednika še izvrstni Ufin film »Ritem in ples« ali »Baletna šola«. Ves film je izdelan v očarljivih naravnih barvah ter nam predstavlja višek baletne virtuoznosti. Zasluži vso pozornost občinstva. u— Triglavske strmine. Da bo poset filma »Triglavske strmine« omogočen tudi najširšim slojem, se film, ki je dosegel v Ljubljani popoln uspeh in največje priznanje, predvaja pri znižanih cenah v soboto ob 4-, 7. in 9. uri in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9- uri v kinu Dvoru. Priporočamo najtopleje obisk tega prvega slovenskega velealpinskega filma. u_ Pojasnilo glede Pomožne akcije. Ker se veliko ljudi obrača na mestni socialno pc-lični urad za pojasnila, kam naj plačujejo prispevke za Pomožno akcijo, objavljamo: Pri kr. banski upravi je ustanovljen >Sklad osrednjega pomožnega odbora dravske banovine«. V ta sklad prispevajo vsa mesta in občine in vsi srezi, ki nimajo svoje lastne samostojne Pomožne akcije. Tudi podpore so deležni samo gori navedena mesta, občine, oziroma srezi. Mesto Ljubljana ima svojo samostojno Pomožno' akcijo in samostojen fond. Zaradi tega plačujejo svoje prispevke, darila itd. ljubljanski prebivalci, predvsem v mestni pomožni fond. ker se iz tega fonda podpirajo tudi potrebni ljubljanski prebivalci^__ Vsa prijazna Ijubeznjiva ki Jo ljubil bom do groba, je prikupna m vabljiva Slamičeva — lovska soba. 15072 Plašče damske. rokavice, nogavice in predpasnike za božični teden po zelo znižanih cenah. I. TOMŠIČ LJUBLJANA. Sv. Petra cesta štev. 38. esfl^ii&amBaasszsE-flsaEBa&BBBsa Za božič in novo leto Okviri in slike po znižani ceni edino pri tvrdki MATKO POGAČNIK Kongresni trg 12 (poleg lekarne Bahovec) danes, praznik 17» t. m. o> C5 IO MESTNI TRG 18-19 Prvovrstni, nepremočljivi SMučau&i in $oi$e\&ki eevCji stalno na zalogi. 15191 CENE: Štev. 30 — 39 Din 170.— 190.— štev. 40 — 46 . . Din 200.— 240.— Velika izbira trpežnih, solidnih m vseh vrst čevljev: copat, snežnih čevljev, ga-loš, telovadnih čevljev, filc čevljev itd. po izredno nizki ceni. PRODAJALNA ČEVLJEV itd. Pri Pollaku" DUNAJSKA CESTA 23 (dvorišče). u— Mestna božičnica. Mestna občina priredi tudi letos za revne ljubljanske otroke »božičnico«; in sicer jutrišnjo nedeljo ob 15 v veliki dvorani hotela Union u— Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, obvešča članstvo, da je prispel premog član ki si ga žeii nabaviti, naj pride s člansko knjižico n z vrečami v društveno pisarno v šempetrski vojašnici, soba 3. u_ Rednj letni občni zbor oblastnega odoora Aerokluba v Ljubljani bo v torek 20. t. m ob 18. v prostorih Sindikata lokalnih železnic. Gradišče 7-1. u— Božič priti.-ka. Božič, ta lepi praznik družinske sreče in domačnosti, pada v čas. ko se zima prav resno začne in ko je b"da bednih največja. Socialni urad na mestnem magistratu ima vsak dan čez glavo dela. Ljudje prihajajo, prazniki »o pred durmi in vsega jim manjka. Še preden se zjutraj vrata urada odpro. že čakajo, in ko je urado-vanja konec, še zmerom niso vsi odpravljeni. Ljudje prihajajo prositi za premog, za terpentinovo milo hvalijo n— Izvrstne božične razglednice. Za malenkosti mečemo milijone v inozemstvo. Postavim: za razglednice. Koliko tega kiča se razproda zlasti za Božič in Novo leto. Nu. pa polagoma gre že na bolje. Tudi pri razglednicah se bomo osamosvojili. Dobili smo na ogled ko^kcijo božičnih razglednic, izgotov-1 jenih po izbranih motivih naših fotoamater-jev. Veseleje jih je pogledati. 1-rav vsakomur morajo ugajati. Tudi če jih pošljemo v inozemstvo. bodo nedvomno deležne pohvale. S tem pa tudi vršimo najučinkovitejšo propagando za naše kraje. Razglednice je založila podjetna gospa Klandrova. ki vodi znano trafiko v Kolodvorski ulici. Zaloga ni velika. čas do božiča je pa tudi že kratek, zato naj se prodajalci takoj oskrbijo s temi imenitnimi razglednicami. Nai velja: Kdor no vošči praznikov na domačih razglednicah, temveč na židovskem kiču. kratko malo nima pravih manir. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini — nedeljski popoldanski tečaj ob pol 16. — začetniški tečaj v ponedeljek in petek ob 20-— nadaljevalni za novitete v torek. Per-fekcija v sredo. Informacije in posebne plesne ure vsakodnevno. 2353 u_ Danes razstava za ugoden nakup pri tvrdki P. Magdič, Ljubljana. n— Marijonete za odrasle. V četrtek zvečer ie lutkovni oder Ljubljanskega Sokola priredil v dvorani Narodnega doma večer za odrasle. Predvajala se je izvirna komedija Mitje Šviglja »Črni ženin«, ki je po svoji duhoviti fabuli vzbujala med občinstvom mnogo smeha in odobravanja. Izmed igralcev so se najbolj odlikovali gdč. Mlekuševa (Olga), g. Kovač (župan Kacun). gdč. Sodnikova (kuharica) in g. Pustisek. Nekatere izmed lutk So bile sijajne in njih vodstvo se je sijajno posrečilo. — Ti lutkovni večeri za odrasla^ v resnici zaslužijo, da bi se zanje zanimali široki krogi občinstva. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral danes na praznik 17. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleiwei&ove ceste) veseloigro v 4 dejanjih »Gašparček dvorni norec«. Začetek točno ob 16. 2373 u_ Društvo »Soča« v Ljubljani proslavi danes v salonu pri »Levu« kraljev rojstni dan. Otvoritveni govor bo imel društveni podpredsednik tovariš Ivo Sancin. Potem bo petje slovenskega vokalnega kvinteta in deklamacije. Po oficjelnem delu nastopi naš rojak sreski šolski nadzornik Lojze Urbančlč, ki bo predaval o skladatelju Volariču, njegovem snomeni-ku in rojakih onstran mej. Vsi Sočani in njih prijatelji, ki ljubijo svojega kralja, svojo solzno rodno grudo in njeno muče-niško zgodovino, se udeleže te proslave. u_ Božičnica Sočanov. Društvo >Soča« matica, priredi jutri ob .pol 17. v gostilni pri »Levu« veliko božičnico za najpotrebnejše brezposelne. Obdarovanih bo nad 130 obdarovancev z najpotrebnejšimi darili. K božičnjci vabi ,£oča« vse člane in prijatelje »Soče«, posebno pa člane upravnega odbora in prireditvenega odseka. Spored: pozdrav, nastop Jezuščka z angeli, govor predsednika g. dr. Dinka Puca, razdelitev daril, prosta zabava. Prosi se za točno udeležbo. VEDNO NAJBOLJŠE in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 377 u— Uprava eslektri<5«e železnice sporoča, da od 17. t. m. dalje začasno akine pobiranje nočne takse na vozne listke za po-nočne vožnje. Ako pa se bo itekazalo, da se z ukinitvijo nočne takse frekvenca na nočnih tramvajskih vožnjah ne bo dvignila, se bo ta taksa ponovno uved,ia. Od 18. t. m. dalje se ukine postajališče .pri nunski cerkvi na Kongresnem trgu in ooataja-llšče na Borštnikovem trgu. uvede pa ee na novo postajpri električni ari na Kongresnem trgu (pri' kavami >ZveS'1a«) •in poslaJatišče po potrebi pri dranaekem gleda Sf&ču. g-'■ •/■ur.i-u«'"'i* «8 m/jtHUi. 'J.'.' mtJJ PLESNA ŠOLA SK Svobode | drevi ob 20. v dvorani Del. zbornice g u_ Slovensko zdravinriško društvo v Ljubljani priredi jutri ob 10.30 v veliki dvorani O UZD na Miklošičevi cesti proslavo sedemdesetletnice svojega obstoja z naslednjim sporedom: 1. nagovor predsednika •dr. V. Meršola, 2. pozdravi gg. zastopnikov uradov in društev, 3. prof. dr. A. Zalokar: Slavnostni govor. Po proslavi je ob 12. skupen obed v hotelu Metropol (Mi.klič). Prijave za obed se sprejemajo pri društvenem predsedniku. u_ Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča gg. učne gospodarje, da se zaradi božičnih praznikov in dela v trgovinah na trgovski nadaljevalni šoli preneha pouk v ponedeljek 19. t. m. Redni pouk se prične potem v ponedeljek 9. januarja \m € ŠOLSKI D0I1 Tel. 33—87. Danes ob 151/,, 18. in 20i/o uri, jutri ob'151/2, 18., 20^ uri, v ponedeljek ob 20. uri Conrad Veidt v velefilmu RASPUTIN življenje ruskega kmeta, ki je postal carjev svetovalec. Pride! »Vihar strasti«. Emil Jannings in Anna Sten. CEJN&- i IO, 8, 6,5,4 £>1^ PEVSKI zbor GRAFIKA PRIREDI V SREDO, DNE 21. DECEMBRA OB 20. URI V »KINU MATICI« S SODELOVANJEM GRAF. ORKESTRA KONCERT Pred prodaja vstopnic v Matični knjigarni. ker je poceni drva, žiivla. obleko, denar. — Mestna občina je prejela za svoje revne doslej 10 vagonov premoga in 2 in pol vagona drv. Premog sta vsak pol darovala TPD in tvrdka Jakil v št. Janžu, drva pa tvrdka Jakil. Zavod za premog je obljubil prispevati tudi en vagon.. u— Božična drevesca na Kongresnem trgu. Te dni so pripeljali prvi vozniki v Ljubljano božična drevesca. Razmestili so jih, kakor vsako leto na prostornem Kongresnem trgu. Drevesca so raznih velikosti, med njimi prav lepo razraščene smrečice. Cene so različne in se gibljejo zaenkrat mod 8 in 40. pa tudi do 59 Dim. PLETENINE ZA GOSPODE5 TVRSEVA C. 9 ZA DA M E: TVRŠEVA C.20 u— Tatvine na ulici. Pred neko trgovino v Šolskem drevoredu jc ukradli neznan žepa,r Frančiški R. denarnico 6 400 Din. Pred Prometno banko v Stritarjevi ulici je odnesel nekdo žarnico s pretikalom in solnč-liikcm. vredno 90 Dia. Tudi iz veže omenjene hiše je bilo pokradenih že več žarnic. Pred poslopjem nebotičnika v Gajevi ulici je odložil delavec Ivan Bricelj 300 Din vreden siv plašč, ki se ga je v času kratke lastnikove odsotnosti prilasitil neznan tat. u—- Karambol tramvaja in voza. Na Celovški cesti v Zgornji šiški sta se v mraku zaletela skupaj tramvaj in enovprežni voz, na katerem je sedel hlapec Josip Rožič, uslužben pri Knezu na Gosposvetski cesti. Zaradi trčenja se je precej poškodoval tramvaj, še bolj pa voz. Nezgodo je zakrivil Rožič, ki je vozil po tramvajskem tiru. u— Wm v cerkveni nabiralnik. V šentjakobski cerkvi je bilo vlomljeno v puščico. Neznani storilec je dvignil pri puščici železni pokrov in pobral iz nabiralnika okreg 300 Din kovanega denarja. u_ Sožična darila — višek okusa — vodilen pisemski papir, polnilna peresa. BO-NAČ. šelenburgova. n— Tradiriona'na proslava Zamenhofove-ga rojstva bo danes ob 20. v salonu hotela »Metropol«. Na sporedu je skioptično predavanje. recitacije in deklamacije. K udeležbi vabi občinstvo in esoerantiste Klub esperan-t is to v v Ljubljani. Vstopnine ni. "točilnica Sv. Petra 38. Vam nudi za praznike izborna vina: Haiožko belo liter 6 Din, cviček liter 8 Din portugalka liter 8 Din, rizling liter 9 Din, burgundec beli 10 Din. Pristno žganje: tropinovec liter 28 Din, slivovka liter 30 Din. 15190 KINO MOSTE predvaja v soboto ob 20., v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. in v ponedeljek ob 20. uri prvi slovenski planinski velefilm pene in odlične kakovosti ... Glavno je cena in izborna kakovost zaradi ? 0 u— Na Tabor. V nedeljo ob 20- bo plesna vaja v veliki dvorani na Taboru. Predelava vseh letošnjih plesnih novitet. Prvovrstni Jazz - band. Vabljeni redni obiskovalci in gostje. 2377, u_ V nedeljo dopoldne oskrbite nakup božičnih daril po specieinih znižanih cenah pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu (nasproti nunski cerkvi). u_ Halo, cvičkarji, pozor! Najboldši nov dolenjski cviček dobite po 10 Din liter v gostilni jpri »Jerneju« (Fran Rozman), Sv. Petra cesta 85. u_ Zastonj ne, toda z dvajsetodstotnim popustom odproda Pučnik, Šelenburgova ulica, vse zimske damske plašče. Iz Maribora a— Mestni občinski »vet bo imel svojo redno javno sejo v četrtek 22. t. m. ob 18. v posvetovalnici in ne v torek 20. t. m. kakor smo včeraj pomotoma poročali. Na dnevnem redu je med drugim 34 prošenj za sprejem v občinsko zvezo, dalje več mestnih personalnih zadev, določitev parcel za lesene hišice, ureditev prometa v Slovenski ulici, nekaj parcelacijskih in regulacijskih zadev, vprašanje božičnih nagrad, zn;žanje cen v mestnem kopaiiSču, računski zaključek mestnega električnega podjetja ter več prošenj in obrtnih zadev. Cene 2. Din. a— Občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru, ki je bil pred dnevi, je vodil podpredsednik dr. Tominšek. Poročila o društvenem delovanju v letu 1932. so podali tajnik arhivar Baš, blagajnik upravnik Vrabl in knjižničar ravnatelj Glaser. Iz podanih poročil je b lo razvidno, da je društvo danes naša najaktivnejša znanstvena organizacija, kar najzgovorneje dokazujejo krasne, visoko vredne društvene publikacije. Velike zasluge ima društvo tudi za podrobno organizacijo mariborskega znanstvenega dela. S pomočjo podbana dr. P.rkmajerja je bil letos ustanovljen v Mariboru javen arhiv, ki se je pridružil že obstoječi študijski knjižnici in muzeju. Zgodovinski večeri, ki jih prireja društvo vsakih 14 dni, so prav dobro obiskani. Z naklonjenostjo banske uprave in mariborskega mestnega županstva je bilo društvu mogoče v preteklem letu kriti visoke izdatke nad 127.000 Din. žal. pa je popolnoma odrekla državna podpora. Za nove preglednike računov so bili nato izvoljeni dr. Jančič, dr. Veble in dr. Kronvogel. Občni zbor je soglasno ugotovil, da mora ostati študijska knjižnica taka, kakršna je danes. Društvo se ponaša z nad 500 člani in obeta to število prihodnje leto še znatno pomnožiti. Seveda pa ga mora v njegovem idealnem in požrtvovalnem prizadevanju čim izdatneje podpreti vsa naša javnost. a— Dobro založen ribji trg smo imeli včeraj. Cene so bile naslednje: malo sar-delice 12 Din, morske jegulje in lososi 18 Din, moh 20 Din, morski raki 26 Din in živi rečni krapi po 11 D:n k,? Vsakemu smučarju pošljemo zastonj katalog-revijo: n Vse za zimo H Nad 100 ilustracij, 60 strani. Poučni članki, kritične razprave, bogata oprema in stvarnost, bodo presenetili vsakogar. Pišite takoj ponj; za praznike prejmete lepo darilo! Športna delavnica B. KOLB Vižmarje—Št. Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimsko-sportno orodje, šotore in sklopne čolne Posetite in oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepristransko. Postrežemo Vas samo s kvalitetnim blagom, ker hočemo da ostanete trajno zadovoljni. B. Kolb & Predalič LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6 Detajlna trgovina z orodjem h. potrebščinami za vse panoge športa. Kvaliteta ln cena Le renomirano bla°"> Vam jamči za naj bosta odločujoča! popolen športni užitek 15001 a— Da »e oblečejo In obajejo revni otroci Eašega mesta, so darovale v blagu naslednje tvrdke: Freund, Hutter, Rosner, M a, stek Supančič, Szinicz, Paš, Turad, Pu< cher Jančič, Podlesnik, Klibar—Hrovat, Mestna hranilnica po 1000 Din, Tvorca za duš'k v Rušah, neimenovani po 200 Lun, t>o 100 Din so darovali Amalija Kiffmann— Dervvuschek, Ludvik Franz sin, Pmter & Lenard, Zlatorog, Rudolf Kiffmann Mr. r>h Konig, Josip Plemelj, po 50 D-n neimenovani, Ina Orosel, Gustav Scherbaum. družba Union, dr. Skapm, Mr. ph. Albane-že, Marija Rosina, Prva hrvatska stedion-ca Oton in Miroslav Ploj 40 Dm, B. Gu-štin 30 Din, po 20 Din pa Halbarth & Ster-nad Blažon, dr. Kartin, dr. Ipavic. \sem dobrotnikom se odbor Društva za Podporo revnih učencev v Mariboru iskreno zahvaljuje in prosi javnost še nadaljnjih prispevkov. _____ Važno za državne nastavljene«! Gotove obleke, plašče, hubertuse za dame in gospode proti nakaznici »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, dobite pri 0 ANTONU MACUNU manufaktura MARIBOR, Gosposka ulica 8 Smučarske obleke v modri in rjavi barvi! a_ čevljarski prikrojevalni tečaj se je zaključil pc 144 učnih urah, na katerih je poučeval prikrojevalni učitelj banovinske. ga obrtno pospeševalnega zavoda g. Stei-rnan 33 čevljarskih pomočnikov v prikro. jevanju, lepljenju, barvanju, ortopediki, izdelovanju celuloidndh predmetov in strokovni kalkulaciji. Tečaj je zaključil s primernim nagovorom obrtno zadružni inšpektor g. Založnik v dekliški meščanski šoli. a_ Tujski promet v Mariboru izkazuje v prvi polovici decembra naslednje številke: na policiji je bilo zglašenih 577 tujcev, med m širni 172 inozemcev, in sicer 50 z Dunaja, 15 iz Gradca in 107 iz dragih inozemskih mest. a_ številke obmejnega prometa. V preteklem mesecu je prišlo na severni meji v našo državo 6»42 oseb, od teh 2<585 Jugoslovenov, 3005 Avstrijcev, 6$8 Čehoslo-vakov, 285 Nemcev in 35.9 podanikov dru-p h držav. V istem času je odšlo iz naše države 6776 oseb in sicer 2367 Jugoslovenov, 3143 Avstrijcev, «33 ČehosLovakov, 354 NV-mcev in 221 drugih državljanov. Tranzitni promet kaže naslednje številke: Maribor-Rakek 552, Rakek-Maribor 479. Prevalje-Maribor 129. Maribor-Prevalje 193 Trevalje-Labud 50-8 in ^abud-Prevalje 525, skupaj torej 2386 oseb. a— Včerajšnji tedenski sejem, ki je bil tokrat zaradi današnjega državnega praznika že včeraj, je bil le srednje založen. Kmetje so pripeljali 15 voz poljskih pridelkov in 5 voz sadja. obMo pa je bilo tudi perutnine in drugih živil. Cene so v 1. Brezposelnim božično _podporo!__ splošnem ostale nespremenjene, znatno bo dvignile samo pri perutnini in jajcih. Božščna drevesca, ki j h je dovolj in v lepi izberi, se prodajajo po 10 do 100 Din smrečica. a— Radi0 Maribor. Glavni trg — državni most, vam nudi radioaparate in sestavne dele p^ najugodnejših originalnih cenah. V zalogi ima aparate Radione, Kapsch. Minerva, Jngelen, Es\ve, Orion. Eumig Hornvphon, Berliner, Boss, Telefunken. Philips. Izdelo-valnica zvočnih električnih gramofonov. Predvajamo brezobvezno, plačilne olajšave- Telefon 2648. a Uboj v Razvanju pred sodiščem. Javnc-sti je getovo še v dobrem spominu nedelja 18. septembra t. 1., ko je bil v Ha-marinovem vinotoču v Razvanju zvečer v vinjenosti in prepiru ub;t 47-letni železničar Jakob Klemenčič s Tezma. Uboja, ki je bil izvršen na strašen način s sekiro, tako da je ubijalec presekal Klemenčiča dvakrat v vrat in od vratu do srca, je bil osumljen 46-letni viničar Jožef Hojnik iz Razvanja ki je v preiskavi priznal, da je Klemenčiča s sekiro enkrat v silobra-nu udani. zanikal pa je, da bi mu bil prizadejal smrtne poškodbe in da je to meval storiti nekdo drugi od mnogoštevilnih pretepač ev. Včeraj pa je pri razpravi tudi prvotno priznanie zanikal in je trdil, da je udaril Klemenčiča samo enkrat s kolom. Spoznan je bil krivim in je bil obsojen na 4 leta robije, izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let in povračilo pogrebnih stroškov. Hojnik se je proti obsodbi pritožil. Ii Celfa e— Vsi rezervni oficirji se pozivajo, da fe danes ob 9. dopoldne udeleže slovesnega bogoslužja v žuipni cerkvi, ob 21. pa oficirske prireditve v Narodnem domu. Bogoslužja naj se po službenih predpisih u.de ležijo v uniformah ali pa v civilu z znakom. Lepe sveže bonbonjere fini bonboni in razni božični obeski lastnega tovarniškega izdelka po ugodnih cenah pri tvrdki ANTON FAZARINC, Celje. 15103 e_ Na ljudskem vseučilišču je predaval v ponedeljek g. prof. Gustav šilih iz Maribora o kritičnih dobah v razvoju otroka. Razložil je tako zvane kljubovalne faze v razvojnih dobah, opozarjal starše In vzgojitelje na pravilno pojmovanje raznih izprememb v teh dobah ter dajal nasvete, kako naj ravnajo z otroki in mladoletniki, da ne zgreše prave vzgoje, številni poslušalci so z zanimanjem siedi.li sijajno zasnovanemu predavanju. Škoda, da se predavanja niso udeležili v večjem številu vzgojitelji, ki jim je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno. e_ Knjige Vodnikove družbe so prispele. Dobe se vsak dan od 18. do 19. v pisarni >Putnikac pri kolodvoru. Vsakdo naj prinese s seboj 2 Din za poštnino. Ne odlašajte z nakupom, pridite, dokler je velika izbira ZIMSKIH sukenj .damskih plaščev, usnjenih suknjičev, volnenih nogavic, srajc, sa-moveznic, odej in vse manufakture. Cene ponovno znižane. France Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. e_ Prošnja usmiljenim srcem. Invalid brez nog, ki nima niti podpore niti zasluž ka. prosi dobre ljudi, da bi pomasrali kakorkoli njegovim otročičkom. ki lačni zmr. zujejo. Darovi naj se blasrovolijo poslati na podružnico »Jutra* v Celje. •_ V mestnem gledališču bodo ponovili člani celjskega Dramatičnega društva da- nes oh 16. uspelo Goliero otroško igro »Jurčeki. Starši pripeljite danes svoje otroke v gledališče in prioravite jim ve sel je! e— O nezgodi mestnega avtobusa. Dne 10. t. m. popoldne med Dobrno in Lember-gom smo naknadno izvedeli, da so bili pri nezgodi štirje potniki lažje ranjeni, dočim sta ostala dva potnika prestala samo hud strah. Sreča je, da nezgoda ni imela težjih posledic. e_ Plemenit dar. Cinkarna d. d. v Celju je tudi letos naklonila najrevnejšim v mestni občini celj.ski kot božični dar 25 tisoč kilogramov premoga, ki ga bo mestna občina razdelila 50 strankam, upoštevajoč predvsem rodbine s šolobveznimi otroki in bolnimi rodbinskimi člani. e_ Mestni kino. Danes ob pol 17. in pol 21. izvrstna zvočna veseloigra »Nedolžni Jakobe s Feliksom Bressartom, Anny Ahlersovo in R. A. Robertsom, jutri ob pol 17. pol 19. m pol 21. ni v ponedeljek ob pol 21. pa sijajna zvočna veseloigra »Nikdar več ljubezni«, z (^iliano Harveye-vo, Harryjem Lidtkejem in Feliksom Bres. artom. e— Moška obleka iz močnega, lepo vzor-častega zimskega ševiota samo 240 Din Tovarna oblek Štermeeki. Iz Kranja Lado Golfes, Kranj Največja zaloga damske in otroške konfekcije na Gorenjskem. Velika zaloga damskega perila, nogavic, rokavic, čipk, moškega perila, kravat, ovratnikov itd. Točna postrežba! Nizke cene! 13286 Z Jesenic s_ Sokolski oder uprizori drevi ob 20-in jutri 18. t. m. ob 15. krasno igro >Krog s kredo« v 4 dejanjih. Spisal Oskar Kla-bund, poslovenil Oton Župančič. Dejanje sa vrši na Kitajskem. Scenerija, kostumi in maske igralcev vse bo predstavljajo popolni kitajski milje. Sodeluje godba! Vabljeni vsi! Iz Litije i_ Spremembe v orožniški službi. Poveljstvo orožniškega voda vseh orožniških stanic v srezu je prevzel g. vodnik Ivan Zovič. ki je dospel te dni iz Logatca; g. Koloman Rebernik pa je prevzel vodstvo litijskega žandarmerijskega voda. Ljudska univerza. V nedeljo je predaval na Ljudski univerzi v osnovni šoli šolski upravitelj g. Rostohar o sadjarstvu. Sinoči nas je učitelj g. Župančič seznanil z zgodovino Zasavja, predvsem pa Litije. To nedeljo bo 0b 10.45 obravnaval o poljedelstvu upravitelj banovinskega veleposestva s Ponovič g. Rupelj. i_ Sokolsko gledališče bo uprizorilo to nedeljo ob 20. Finžgarjevega »Divjega lov. ca;< v predilniški dvorani. Iz Trbovelj t— Nasprotniki sokolskega gledališča so se sedaj lotili celo gledaliških plakatov. Nekdo je bil zasačen, ko je ravno trgal plakate za nedeljsko predstavo »Gospe ministrice« in nalepljal preko nj h plakaite za neko gledališko predstavo nekje drugje. Storilec je bil javljen orežništvu. t— Cenejše meso. Zadruga »Rudarski dem« je otvorila na živilskem trgu svojo lastno stojnico, kjer seka meso prve vrste po 7 Din kg. Zadružnikom bo s tem gotovo močno ustreženo. 2o Božična akademija v Dra- isil, ponedeljek 19« XII. t— » Gospa ministrka« na sykolskerr. odru. V nedeljo 18. t. m. zvečer se bo lahko naše občinstvo do dobrega nasmejalo, tej duhoviti burki najboljšega j ugoslo venskega humoristionega pisatelja Nušiča. Zato vsi v sokolsko gledališče. t— »Tarzan«, I. del, dobite v podružnici »Jutra«. Istotako tudi vse mladinske knjižice in »Jutrove« romane. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 15. in 20. ter v nedeljo samo ob 20. zabaven film »Harold junak«. V nedeljo bo samo ena predstava, ker bo popoldne ob pol 17. sokolska akademija. Na dnevnem redu bodo telovadba, petje, godba. Pridite! Iz Novega mesta n— Božičnico revnim otrokom in starčkom priredi podružnica KJS v nedeljo popoldne ob 15. v poslopju osnovne šole z obdarovanjem z oblačili, čeviji, jestvinami in denarjem. Občinstvo je vabljeno, da se prireditve udeleži in jo podpre_ Ako dobro češ postrežen biti Ne oklevaj... temveč hiti Se je čas, le ne odlašaj Kar hitro pri Kobetu vprašaj Kaj za božič vse dobiš Ce hitro k njemu pohitiš Obeske za drevo božično Bonbonov dosti vse odlično Darila lepa vsakovrstna Misel to je res izvrstna Odprta cel dan je izložba Zato oglejte si jo vsi Če morda kaka je pritožba Naj vsakdo, prosim, oprosti Za majhen denar bo vsak postrežen Darov božičnih bo deležen Če se pa dan božiča bliža Se temu primerno cena zniža Zato posetite me vsi t£i88 Zdrav božič vam Kobe želi! n— VIOm in tatvina. V eni preteklih noči so izvršili trije mladi cigani pri posest-nici Ani Gotlibovi v št. Petru drzen vlom. V hišo posestnice so vlomili skozi dvoje zaprtih oken ln se nato brez šuma priplazili v izbo kier so gospodinji pokradli več metrov domačega platna, rjuh, perila in razne odeje. Po izvršeni tatvini so se cigani pozineje klatili po Herinji vasi. Ko pa so zaslutili nevarnost, ki jim . je pretila od orožnikov so jo ubrali v drugo smeT. Za mladimi tatovi. 22Jetnlm Braldičem Jankom, 19-letnim Jožetom Brajdičem in 15-letnirn Nacetom Brajdičem, poizvedujejo orožniki. n— Ske«ana tatica. Posestnikovi hčerki Pavlina Ivančičevi iz Družinske vasi je bila ukradena nova obleka. Tatvine je bila osumljena neka Rozalija Rangusova, ki je pozneje pred orožniki tatvino priznala, češ da je to storila zaradi prevelike bede. Ukradeno obleko je žena izročila orožnikom, ki so jo nato vrnili lastnici. Iz Laškega I— Nova podružnica Jadranske straže. Dne 6. t. m. se je vršil v prostorih Tadino-vega hotela ustanovni občni zbor podružnice Jadranske straže. Zborovanje je otvoril sreski podnačelnik g. Svetina, nato pa je prevzel predsedstvo zbora mestni župan g. dr. Fr. Roš, ki je poudarjal, da gospodarski »azlogi in ljubezen do našega morja imperativno velevajo, da moramo svoje morje z vsemi silami čuvati, zaradi česar mora po stati vsak zaveden Jugosloven član Jadranske straže. V nadaljnjem je razložil podpredsednik oblastnega odbora, generalni tajnik TPD g. Pogačnik, zborovaleem smernice in cilje Jadranske straže. Neobhodno potrebno je, da vcepimo našemu naraščaju v srca pomen morja v nacionalno - ekonomskem pogledu in ne manj zavest, da je bilo Jadransko morje od nekdaj slovansko 'n mora slovansko iudi ostati. V odbor so bili izvoljeni gg-: dr. Roš kot predsednik, mag. pharm. Ujčič, sreski podnačelnik Svetina in Marija dr. Roševa kot podpredsedniki; dr. Lovšin kot tajnik; Marta Jeršetova kot bla-gajničarka: dr. Pernat, inž. Kloc, Šipek, Hrastelj, Krista dr. Lovšinova in Nina Dro-binčeva kot odborniki. 1— Namesto venca na grob blagopokojne-ga vladnega svetnika g. Pinkave sta darovala g. dr. Orožim. ereski podnačelnik, 3<>0 Din za Sokolski dom in županstvo občine Sv. Krištofa 300 Din za »Blago srce<. Iz Konjic nj— Dramski od« k Sokola Konjice uprizori Golarjevo veseloigro »Dve nevesti« danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16. v telovadnici deške narodne šole. nj— Dravinjska podružnica SPD priredi več smučarskih tečajev v koči na Pesku in v Konjicah. Informacije daje za SPD v Konjicah upravnik pošte gesp. Va-gner. Iz Ptuja j_ Iz sreskega kmetijskega odbora Dne 9. t. m. se je sestal ožji odbor pod predsedstvom g. žunkoviča in reševal razne prošnje kmetijskošolskih gojencev in go-jenk gospodinjskih šol za podelitev štipendij. Obravnavale so se tudi zadeve naše živinoreje ter so se dovolili razni prispevki za nakup plemenskih bikov. Določile So se tud,i nagrade po 300 Dim onim bikorej-cem v ptujskem srezu, ki so bili pni zadnjem glavnem Liceneiranju ocenjeni z najmanj 24 točkami. Za vse te podpore in premije je odbor določil znesek okoli 25 tisoč denarjev. j— Notar Lavoslav Sevnik nastopi svojo notarsko službo 15. t. m v Ptuju v hiši gg. nraoritov nasproti minoritske cerkve. j— Iz obrtnega registra. Kuder Jožef je prijavil osebno prevozništvo z avtom, Veronika Praproinik pa je odložila šiviljsko obrt. j_ Vandalizem v Ljudskem vrtu. Pred nekaj meseci je neurje uničilo skoro najlepši del ljudskega vrta, zdaj pa sc na delu neznani zlikovci, ki uničujejo še mlade nasade in druge vrtne naprave. Polomili so večje število mladih borovcev, nekaterim pa porezali vrhove. Na potu so jim 3« Začetek ob 20., konec ob 22.30 klopi, ograje in celo mostišča. Olepševalno društvi, ki z velikimi gmotnimi žrtvami in trudom vzdržuje nasade in vrtne naprave, bo naposled primorano zapreti vsa pota. in steze, ki držijo mimo nasadov. Občinstvo se naproša, da vsakogar, ki ga zaloti pri tem zlobnem početju, naznani omenjenemu aruštvu, ki bo preskrbelo da se napravi konec temu varrializmu. Iz Višnje gore vg— Sejem za blago in živino, ki se je vršil zadnji ponedeljek, ni bil nič kaj dobro obiskan. Na trg je bilo postavljenih le nekaj nad 100 glav živine. Krivda leži v tem, da občine, meječe na srez Ljublja-na-okolica, še ne smejo svobodno na trg s svojo živino zaradi opasnosti razširjenja parkljevke, ki je bila ugotovljena v ljubljanskem srezu. Poleg tega se je isti dan vršil tudi živinski sejem v Litiji, zaTadi česar je na našem trgu izostal tudi dogon živine iz temeniške doline. vg— Naš občinski proračun je že k sreči pod streho. V koliko je blagodejen, bo pokazala bodočnost Prispevki za gasilce, Sokole in tujsko-prometno društvo so se znižali za 50 odstotkov, zvišala pa se je občutno trošarina. Naklada na direktne davke znaša za bodoče leto 80 odst. Nekaj postavk, ki so bile predlagane v znižanje, je ostalo neizpremenjenih, kljub temu, da so se nekateri odborniki za to zavzemal', vg_ Naši smučarji so v nedeljo že poizkusili prve letošnje vožnje na Pristavi za Starim gradom. Baje je bila smuka prav dobra, skoro na razdaljo 2 km. škoda, da je med tednom nastopilo južno vreme, ki je za. nekaj časa onemogočilo zdravi in lepi šport Doli pri Muljavi je pa bilo še snega, na katerem je poskušal svojo umetnost neki Grabljevec iz vasi Glogovce pri št. Vidu. Imel pa je nesrečo >in si zlomil nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Veliko izbero mladinskih in drugih leposlovnih knjig za SczSctia darila Ima v zalogi Knjigarna Tiskovne zadruge V LJUBLJANI, Selenburgova ulica 8. Elafcsnefše je samo ono blago, ki je najboljše! Zato ne sme cena odločati. Smuči smuške čevlje, smuško opremo in potrebščine za smučarje, domače in norveško blago, boste kupili najbolje le v trgovini dl. z o. z., LfubHana v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Za zimske športe samo najboljše blago! Najbogatejša izbira, strokovna postrežba, montaža in popravila. Iz življenja na dežel? BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 16. in 20. komedijo »Manever ljubezni«, najnovejši Foxcv tednik. DOBOVA. Pod vodstvom sreskega kmetijskega referenta g. Mohorčiča se priredi tudi letos šest nedelj kmetijska predavanja v tukajšnji osnovni šoli. Vsako nedeljo bosta dve predavanji in sicer od 8,—10 in od 10.-12. Te nedelje bodo 7., 14., 21. in 28. januarja ter 4. in 11. februarja. Predavali bodo gg.: Mohorčič, V.zjak in Ambrož, sami strokovnjaki. Snov predavanj: Obdelovanje zemlje, travništvo, živinoreja, gnojenje travnikov, razkuževanje žita. produkcija krmskih rastlin, vzgojevanje n onlemenjevanje krompirja, shranjevanje gnoja, mlekarstvo, pašništvo, živinozdrav-stvo, naprava novih travnikov. Upati je, bodo predavanja spričo naprednosti naših kmetovalcev tudi letos dobro obiskana. Kdor hoče svoje hiši dobro, bo poslal vsaj enega zastopnika k predavanju, če bi bil že sam zadržan. Posebno priporočljiv je obisk od strani mladeničev in mladenk, bodočih gospodarjev in gospodinj! IHAN. V nedeljo 11. t. m. smo imeli do* bro obiskan shod JRKD Obširni prostori g. župana so bili natrpano polni. Veterinarski svetnik g. Rauter je očrtal politični položaj, naše gospodarsko stanje in delo narodnega predstavništva. Govoru je sledil občni zbor. Po občnem zboru je pa gospod veterinarski svetnik predaval o slinavki in o parkljevki ir o svinjskih bo leznih. Razvil« se je piav živahna debata. Pričakovali smo senatorja g Rož'ča in narodnega poslanca g. Cererja. ki sta pa bila v potek odpoklicana v Beograd in se nista mogla udeležiti shoda. LESCE. Na koncertu Ljubljanskega Zvona ki se bo vršil to nedeljo pop. ob 15. v Lescah v šolski dvorani, nastopi z izbranimi solospevi priljubljena članica ljubljanske opere ga. špelca Ramšakova, oktet sam, ki ga izvrstno vadi Iikrre Matul, pa zapoje niz najpriljubljenejših pesmi skladateljev Adamiča, Deva, Jereba, Marolta, Prelovca, dr. Schvvaba, Volarlča in žirov- 5. Globoko znižane dramske cene nika. Pel bo umetne in narodne pesmi. Za koncert imajo ^esce, pa tudi vsa okolica (Jesenice, Begunje, Radovljica, Žirovnica, Javornik) veliko zanimanje tembolj, keT so železniške zveze zelo ugodne. POLZELA. Pripravljalni odbor JRKD je priredil 5. t m. Miklavževo, in s:cer za šeliska mladino popoldne, za odrasle pa na večer v lepo okrašeni dvorani gostilne pri Jelenu na Polzeli. Do 400 šolskih otrok je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, seveda pod nadzorstvom vsega učiteljstva. Naše najmlajše je pozdravil pred prihodom Miklavža g- Breskvar. postajni načelnik. Za njim se ie prikazal sv. Miklavž z vsem svojim spremstvom in polnimi koši najilep-ših daril. Po kratkem nagovoru samega Miklavža je prejela mladina svoja darila in se vračala domov. Enako je tudi pri večerni prireditvi pozdravil zbrane goste gospod Breskvar in jim tolmačil namen nove vsedržavne stranke .nakar je izvršil tudi Miklavž svoje delo. Po obdaritvi se je razvila prav prisrčna zabava, pri kateri je sodelovala domača godba. — Posebna zahvala gre pripravljalnemu odboru JRKD. predvsem pa ravnatelju tovarne nogavic na Poteeli g. Juriju Efskowskemu, ki ie na;več n^nomotre' do te nrireditve. STUDENICE PRI POLJCANAH V nedeljo 18. t. m. bodo praznovali tukaj 30-letnico zgradbe šole. Pred tem časom so hodili Otroci iskat prvih učenosti v staro šolsko poslopje, ki je imelo samo eno učilnico. drugi razred pa se je nahajal v neki privatni hiši. Za zgradbo impozantnega novega šolskega poslopja je imel največ zaslug pred 12 leti umrli znani pedagog in takratni naduči»-elj MajheJ Iz dvorazred-nice je nastala takoj trirazrednica. danes pa je šitiriazredaica Razen Majhena so upraviteljevab tam še Vrbič, Kokol. 7 leto pa jo upravlja zdajšnji upravitelj gospod Janko Živko. Praznovanje bo v šoli ob pol 15. Upokojeni upravitelj g Kokol bo navzočne v svo;em nagovoru seznanil tudi z zgodovmo znamenitih Studenic. Mladina bo zatem zaigrala tridejansko igro s pptjem »S;rota Jerica«, poljčamski pevski zbor Sokola pa bc natopil z izbranimi pesmimi Vstopnine ne bo! ŽALEC Tukajšnje sokolsko društvo bo uprizorilo jutri ob 20. opereto v treh dejanjih »Beg iz harema«, delo Radovana Gobca, učitelja v Grižah. Zborovske in mladinske pesmi mladega glasbenika so že znane in jih zaradi njihove melodioznosti in enostavnosti naši zbori prav radi pre pevajo. Tudi opereta je polna najlepših arij in modernih pesmi, ki bodo poslušalcem prav gotovo ugajale, pa tudi oo vsebini je zelo prikupljiva. Igri so vložene ž:vahne plesne točke posameznikov, pa tudi sku. pin. Opereto spremlja 7-članski orkester režira br Rado Stoki, ki je razdelil vloge med najboljše igralce. Posebno zanimiva bo nova scenerija. ki je bila naoravljena nalašč za to oooreto Žalec in vsa okolica vneto pričakujeta noviteto na svojem odru, mlademu aivtorju želimo mnogo uspeha. Redki gostje na mariborskem komisarijatu Maribor, 16 decembra. Včeraj so prispeli iz Avstrije z osebnim vlakom v maribor 3!letna Jelena Mihajlovi-čeva, njena dva majhna otroka in 381etna Antonija Svilengačinova, ki so pristojni po svojih možeh oziroma očetu v Veliki Beč-kerek. Pred tremi tedni sta dopotovala v Maribor njuna moža, bivša vojna ujetnika, in sicer naravnost iz Moskve. Takoj po svojem povratku sta poslala svojim ženam v Moskvo naše potne liste, s katerimi sta sedaj prispeli brez sredstev in zelo oslabljeni ter izstradani v novo doni) vin o. NTa našem obmejnem policijskem komisarijatu, kjer so ju z otrokoma vred nasitili in oskrbeli za nadaljnjo pot v Bečkerek, sta pripovedovali o strašnih, vprav neznosnih razmerah, v katerih živi moskovski pro-letarijat ter o velikem pomanjkanju hrane in ostalh življenjskih potrebščin in o silni draginji. Tovarniški delavec, ki prejema skromna živila po znižanih cenah na nakaznice v tako imenovanih kolhozih (ikomuni-stičnih konzumih), zasluži mesečno komaj 50 do 60 rubljev. Koliko je to, naj vsak sam presodi če navedemo nekaj živilskih oen, ki veljajo v polprikritem prostem prometu: V Moskvi stane 400 gramov črnega kruha 1 rubelj, 400 gr belega kruha 1 in pol rublja, kilogram govedine 13 do 14 rubljev, 400 gramov masla 20 rubljev, liter mleka 5 4* Vstopnice: Matična knjigarna rubljev. pol kilograma krompirja 2 rublja, pud (16 kg) moke 60 do 75 rubljev in kilogram svinjine 25 rubljev. Nakaznice za živila dobe samo delavci državnih podjetij in pa privilegiranči. Ženski sta morali pred svojim odhodom predložiti potrdilo o plačanih da"ririh in pa težko dosegljivo izpričevalo, da niste nikdar sodelovali v proti-komnnistični in proti-sovjetski propagandi. Šele potem sta lahko zapustili Rusijo in dopotovali preko Poljske. Češkoslovaške in Avstrije v Jugoslavijo. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 17.: Carjevič Aleksej. Znižane cene. Izven. Nedelja. 18. ob 15. uri: XYZ. Izven. Znižane cene; ob 20. uri Voda Premijera. Izven. Ponedeljek. 19.: Na?top Dramatske in oPpmz organdija so popolnoma prešiti z malimi rožami iz svile ali baržuna. Takšni rokavi izvrstno učinkujejo na sicer skromni večerni obleki (predzadnja skica zgoraj). Velik šop vrtnic učinkovito zaključuje vsak dekolte na svečan: večerni obleki (prva skica srednje vrste). Na velikih plesih je cvetje še bolj v modi. S plastičn m umetnim cvetjem obrobi* mo mali večerni kep, iz enakega cvetja je tudi mali elegantni večerni muf (druga skica zgoraj). Druga skica spodaj predstavlja gledališko obleko z napol dolg mi rokavi ter krajšim krilom, obrobljenim s cvetličnimi apli« kacijami iz svilenega baržuna. Leichner Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 351 Seveda tudi promenadna garderoba ni prezrla cvetlične mode. Ovratnik temnega kostuma prav radi zaključimo 6 plastično cvetko iz svetlega krzna (zadnja skica). Novi metuljčki so lepo dopolnilo moderne damske garderobe, ki prav lahko s;mi izdelamo. \r6ak pisan ostanek 6vile v ta namen prav dobro uporabimo in si tako izgotovimo okrasje, ki poživi v6uko trotteursko garderobo. Najprikladnefše darilo odlično belo platno Moderni pas še nikdar ni bil tako fantastičen kakor letos. izredno aparten je v barvah, sestavi tvoriva, a tudi po svoji obliki. Večinoma gre seveda le za trotteurake pasove, saj imajo popoldanske obleke le redko pas iz drugačnega tvoriva. Izredno slikovite so kakor prst debele »kačje vrvice«, zlasti če združimo tri različno barvne vrvice z apart-no kovinasto zaponko (1. skica). Tudi živahno barvasti pleteni pasovi so prav pris ljubljeni (2. skica) Sestava kovine in usnja je izredno posrečena, kakor moremo videti na naši zadnji skici, ki predstavlja usnjen trak žive barve z montiranimi kovinastimi ploščicami. 99 L1 nudi po znižanih cenah damske PLAŠČE, za gospode SUKNJE in OBLEKE po meri. Palača Viktoria Kako radi se spominjate otroških let, ko ste dobili pod božičnim drevescem tudi knjigo pravljic. Zato napravite tudi Vi svojemu otroku veselje. Dajte mu za božič knjigo s slikami ..Živalce in roparji", ki jo je spisal znani pripovednk Adolf Wen g. Stane Din 20 —, v platno vezana Din 30-—. Dobite 'o v vsaki knfisarn a!i pa pri založbi „Žena m Dom" v Ljubljani, Dalmatinova ul. šieir. 10/1. Zdravniška posvetovalnica Majda. Noga pni otroku, ki je tako pokvarjena, da je stopalo zasukano navznoter, se da popraviti. Peljite otroka na ortopedski oddelek splošne bolnice v Ljubljani, kjer Vam bodo natančno povedali, kdaj je treba otroka operirati, ker to zavisi od stopnje pokvarjenosti. — Kranj X. če nimate — kar se pa da samo potom zdravniške preiskave ugotoviti — organične srčne napake, potem so bolečine nad srcem samo živčnega .izvora in prav lahko posledica čutne erotične razburjenosti. >Prej neznane srčne rane« ne obstojajo samo v domišljiji pesnika ampak so lahko posebno pri sensiblem organizmu, tudi telesno občutljive. Dobra volja, da si pridobite zopet notranje ravnotežje, bo v Vašem primeru najboljše sredstvo, živite naprej tako zmerno kot do sedaj, tu pa tam malo vesele družbe Vam pa ne bo škodovalo. Za pomirjenje vzemite včasih malo hroma, priporočamo Vam tudi zvečer hladne kopeljii in čez da.n veliko gibanja na svežem zraku. _ M. G. Bolečine v križu pri ženskah izvirajo kaij rade od nepravilne lege maternice aH kakega drugega obolenja notranjih organov. Zato bi bila potrebna preiskava pri zdravniku, da se dožene vzrok. Vsekakor pa morate skrbeti za redno odvajanje. — Težina 12 in pol kg pri 14 mesečnem otroku je še celo več kot dovoljna, tudi da ima 6 zob je popolnoma pravilno. Govoriti začne otrok v 2 letu, spati mora najmanje 8—10 ur dnevno. _ Lase si vsak teden dobro umijte, nato paše operite s kolinsko vodo, aLi pa z vodikovim hiperoksidom, če hočete, da postanejo svetlejši. _ šiška. Pri poteniju pod pa*duho s>i umijte vsak dan jamice z alkoholom in nato mesto napudrajte. Pri potenju nog nasujte v nogavice salicilov puder, v prepotene čevlje pa nalijte zaradii snaženja in da se prepreči razkrajanje potu raztopino formalina (eno žlico na liter vode.). •Izdatno ,in smotreno čiščenje las in lasne baze je glavni pogoo racionalne nege las. Tako se tudi najbolje odpravi prhljaj. Najsigurnejše sredstvo za odstranitev dlak je elektrolriza. — P. J. a) Mozolčasta polt je v času spolnega dozorevanja čest pojav in izgine po končanem razvoju. Umijte se zvečer pred spanjem z vročo vodo in z alkaličnim milnim alkoholom. Nato se dobro oterite z grobo brisačo. Suho kožo namažiite s sledečo mastjo: salicilne kisline 5 gr., žvepla v prahu 10 gr., vaze-line 80 gr. Drugo jutro obrišite mast in se umijte z milom, b) škoduje samo prekomerni semenski izliv. — Li. Ko. Ce. Dieto za Vašega moža Vam lahko predpiše samo zdravnik, ki ga je preoskal in zdravil. Pri ponižanem želodcu je pa dobro, če nosi trebušni pas. Križalfka „Micky miška" Vodoravno: 1. reko v Jugoslaviji; 5. kratica; 7. derivat iz karbolove skupine; 12. ozvezdje; 13. smrtno oznanilo; 15. posoda; 16. veznik; 17. grška črka; 18. vzklik; 19. kratica; 20. število; 22. prislov časa; 24. snop; 26. pod; 28. vrsta; 30. sv. pismo -Mohamedovo; 39. egiptovsko božanstvo; 33. vrsta pesništva; 34. naslov križanke. Navpično: 2. pamet; 3. grška črka; 4. španski spolnik; 6. kem. znak kovine; 7. gorovje v Rodopskem gorstvu; 8. reka; 9. del železnice; 10. magistrat; starogrško svetišče; 15. znan pisatelj in pesnik; 16. kratica; 21. zemljepisni pojmi; 23. ognjenik v Italiji; 27 poljski pridelek; 29. zlato (fr.), 31. grška črka; 32. latinski predlog. Božična darila in različne OSTANKE kupite najceneje v manufakturni trgovini 15080 »PRI TONČKU« LJUBLJANA — MESTNI TRG 25. Jaroslav Hašek: C. kr. policijski inšpektor Wagner Prav gotovo poznate starega policijskega e. kr. inšpektorja \Vagnerja. To je tisti gospod, ki se je tako silno odlikoval pri aretaciji roparja Miričke. Tako zvit in drzen je bil takrat, da je šel z njim kvartat, pri čemer je Mirička izgubil ves nagrabljeni denar. In tedaj je Mirička storil nekaj, česar mu njegovi prijatelji nikoli ne odpuste. Sel je na policijsko upravo in se sam javil roki pravice. Dejal je. da mu je življenja in svobode dosti, zakaj že dva tedna ni imel y rokah poštene karte. Gospod inšpektor Wagner je imel dežurno službo ravno takrat, ko so pripeljali Mi-ričko. Oba sta se začudeno pogledala in ropar }e dejal: »Jaz sem Mirička.« Policijski inšpektor je malce zardel in trdo odvrnil: »To sem že prej vedel.« Ko so detektivi Miričko odvedli, je policijski inšpektor pomislil: v-Kako čudno naključje!« Ko so čez dobro uro prišli časnikarji in Se informirali o raznih posameznih tatvinah in drugih pustolovščinah, ki najbolj zanimajo širšo javnost, je bil že povsem miren in ie svečano dejal: »Pišite!« Najbrže ste čitali v časnikih, kako je policijski inšpektor Wagner ugnal v kozji rog znanega roparja Miričko in ga pri kvartanju tako obra!. da bodo odškodovani vsi, ki jih je bil razbojnik okradel. Motorno kolo. ki si ga je hotel inšpektor Wagner s ""'igranim denarjem nabaviti, je slo po vodi, toda tega v časnikih niso pi-•ali, zakaj to je bila le Wagnerjeva skrivna želja med igro z njegovim elegantnim nasprotnikom. Z motornim kolesom potemtakem ni bilo nič, zato mu je pa načelnik policije izrazil svoje priznanje in ga imenoval za upravnika policijskega muzeja, kar seveda ni bilo zvezano s povišanjem plače. Ta služba mu je omogočila, da je bil v stalnem kontaktu z vsemi zvijačami zločinskega sveta. Ko je policijski inšpektor Wagner ogledoval te očarljive zbirke vitrihov dlet in vlomljenih blagajn, ko so se mu s sten izzivalno smehljali portreti različnih zločincev in so škilile vanj fotografije morilcev, tedaj se je ozrl okoli sebe in pomislil: »Kako čudno naključje!« Zbirke je bil tako vesel, da se kar ni mogel ločiti od albuma zločincev. To je bilo povod, da so na policijski upravi pričeli govoriti, kako se je stari Wagner iznova pričel igrati z zločinci. V sobi. kier je bila zbirka, je stal tudi naslaniač. V niem se je pretegoval in ogledoval fotografije Časih je bilo slišati, kako je sam pri sebi delal opazke: »Poglej ga no. kakšen nos ima! In tale rilec! Poslušaj, stari lev, malo zob ti manjka. kali?« Vsi so ob takih prilikah vedeli, da je dobre volje in da bo kmalu stopil v pisarno ter dejal policaiem in detektivom: »Fantje, pojdimo!« S tem se je pričela racija po sumljivih kavarnah, krčmah in mebliranih sobah. Sam je temu pravil »lov na ljudi« in v resnici so se vračali zmerom kakor s kake afriške ekspedicije: pred seboj so gnali hordo temnih osebnosti, moških in žensk, ki so jih bili našli po sumljivih lokalih. Ce komu izmed mimoidoč;h to ni bilo všeč. so oograbili še njega. Policijski nadinspektor Waffner se je pri tem vedel sila očarljivo. Vsakega je lepo potrepljal po rami in mu prijazno dejal; »Lepo vas prosim, izpopolnite naše vrste,« — in pohod se je nadaljeval. Potem je prišla na vrsto razdelitev nagrad, kakor so temu dejali. Vse zadržane so postavili v vrsto in gospod nadinspektor Wag-ner je pričel izbirati. Tako je na primer spet potrepljal po rami kako poulično žensko in ji prijazno dejal: »Gospodična, stranišče boste poribali.« Tako jo delil nagrade. Nekatere izmed zadržanih so kaznovali administrativno, druge pa so zaradi vlačuganja izročili sodišču. Ko je vse zadržane na podoben način obdelal. je navadno dejal svojim zvestim: »Vesten je treba biti, fantje!« Neko noč je bila med zadržanimi mlada deklica. Inšpektor Wagner se je ustavil pred njo — pogledala ga je s svojimi žalostnimi očmi. »Gospodična, policijski muzej boste po-spravili,« ji je dejal. Ko je pospravila in očedila prah z vseh fotografij, jo je izpustil. Po nienem odhodu je pričel iznova ogledovati fotografije in namah se mu je ena izmed njih zazdela nekam znana. Pod fotografijo se je svetih policijska številka, poleg nje pa ime: »Katarina Berk«. To je bila fotografija znane sleparke Ber-kove, ki je bila na zunaj prav prijetno dekle. »Kje sem jo neki videP« je razmišljal c. kr. policijski inšpektor Wagner in ko si je sliko drug;č ogledal, mu ie padlo na um. da je bila prekanjen)! deklina, ki je prpd dvemi »rami pospravljala muzej, sama Katarina Berk. S fotografijo v roki ?e stekel iz policijskega muzeja k detektivom. »Fantje.« je zakričal, »veste, kdo ie bila deklina, ki nam je pravkar pospravljala muzej? Poglejte!« »Katarina Berk,« so mu dejali. To, kar Je domneval, se je uresničilo in on je svečano izjavil: »Glejte, kdo drugi ko jaz jo je odkril! In ravnokar je bila še tukaj!« Vsi so bili sila veseli, zakaj to je bil v resnici korak naprej do naslova načelnika detektivskega oddelka. K sreči je bil policijski šef toliko obziren in je dejal Wagnerju: »<5e eno tako-le. pa boste v resnici postali šef kriminalnega oddelka.« Dobričina \Vagner je bil tako vesel, da je vedno iznova pregledoval fotografije in kadar mu je tista znana prišla pred oči, je zmerom vzkliknil: »Glejte no, kako čudno naključje!« Pri tem je bil silno zadovoljen, kakor da je bilo vse, kar je napravil, tako dobro, da ni moči bolje. Priznati mu je treba — ves je bil v duž-bi. Po obedu je mirno dremal v naslanjaču, nič mu ni bilo mar, kaj sa doma prav za prav godi. Sicer pa, kaj ga je brigalo to, da ima njegova žena novo služkinjo? Ko je to novo služkinjo prvikrat videl, se mu je zdela nekam znana: zato niti opazil ni, da je ta služkinja nova oseba v družini. Ko se je nekoč vrnil domov, so mu povedali. da je nova služkinja izginila, z njo pa vse srebrne žlice in <*» marsikatera dragocenost. Presenečen ie bil v pravem pomenu besede in vzkliknil: »Kako čudno naključje!« Vsekako pa to naključje ni bilo eno izmed najbolj veselih v njegovem življenju. »Kako se je pisala?« je ves razburjen vprašal. Soproga mu je odgovorila, da je po tem ni prav nič vprašala in da je najbrže on vzel njene dokumente Ta izjava ga je razjezila in ves s^dit je dejal, da ga to prav čisto nič ne briga in da je to stvar gosoodinje. Odšel ie in prijavil dogodek policiji. Zvečer je prišel z Dunaja v Prago policaj, ki je poizvedoval po neki Katarini Berk, katera ima na vesti celo vi sto novih sleparij. Izvršenih na Dunaju. Slučajno jo je bil nekoč videl in zato je spoznal v njej Katarino Berk, dekle, ki je pospravljalo policijski muzej in med zasliševanjem inšpektorja VVagnerja še služkinjo, ki je bila nenadoma izginila. »Kako čudno naključje!« je ves vesel vzkliknil policijski inšpektor in se takoj nato spet zresnil. »Pozabil sem jo bil vpisati v hišno knjigo. ko je služila pri meni.« se je potrt spomnil. ko je spet sedel sredi svoje zbirke vitrihov. ••• Ogledoval si je album zločincev in ko je nato povzdignil svoje izmučene oči k nebu, mu je kot pravemu birokratu padel v glavo izreden sklep. Sam sebe je poklical v pisarno zaradi nemarnega vpisovanja služinčadi. In ko je bil tako sam s seboj, je sedel pred zrcalo in se nagovoril s primernim govorom. Najprej se je informiral o svoji narodnosti in nato se je vprašal, če je bil že kdaj kaznovan. »Vaša sreča, da se je to zgodilo prvikrat.« je dejal samemu sebi. »če ne bi vas moral kaznovati po vsej strogosti zakona. Za danes naj vam bo odpuščeno, ker ste svoj prestopek sami javili varnostnim oblastvom in ker ste. kakor že rečeno, prvikrat pred nami. upam. da se to ne bo več ponovilo. Lahko greste domov, gospod policijski inšpektor Wagner.« Pripasal si je sabljo in odšel domov. Na stopnicah ga je srečal policijski šef in ga opozoril na to, da mora nocoj prisostvovati nekemu nolit čnemu shodu. Stari Wagner ga je pogledal in odvrnil: »Oprostite, toda v pisarni so mi pravkar dejali, da lahko grem domov« In s čudnim nasmeškom se je odpravil dalje. Ker se mu je nenadoma omračil um. so ga upokojili. Kulturni pregled Stoletnica kodifikacije ruskega prava Predavanje profesorja Spektorskega v »Pravniku« V četrtek, dne 14. t. m. ge društvo »Pravnik« otvorilo predavalno sezono z zelo upelim predavanjem prof. Spektorskega, ki si je izbral za predmet izvajanj stoletnico kodifikarlje ruskega prava. Uvodoma je g. predavatelj upravičeno poudarjal, da se Rusija rajši sodi kot proučuje, ali kakor je trdil Dostojevski, da znhodna Evropa bolje pozna luno kakor Rusijo. V resnici vedo celo slovanski pravniki mnogo premalo o ruski pravni kulturi, kj je eksistirala že od najstarejših časov. »Ruska pravda« (jurldični spomenik iz XI. stol.) ni prav nič zaostajala za tedanjim zahodnim evropskim pravom. V nekaterih ozirih, n. pr. v vprašanju o premoženjskem položaju ženske, pa je rusko pravo celo prehitelo zakonodajo mnogih zapadnoevropskih držav. Ker je žalostna resnica, da russica non leguntur, ni nič čudnega, če se ni posvetila nobena pozornost dejstvu, da je letos preteklo 100 let, odkar je bilo v Rusiji dovršeno velikansko kodifikacijsko delo, ki je po svojem obsegu pomembno prekosilo Justini-janovo. Učeni predavatelj je nato podal v velikih obrisih zgodovino kodifikacije in raz. voja principa zakonitosti v ruski pravni zgodovini. Posebno je objasnil delo, ki ga je izvršila zakonodajna komisija, imenovana po Nikolaju I., v kateri sta bila Ba-Insjjanskij in Speranskij, odlična jurista svetovnega obzorja in globoke naobrazbe. Speranskij je bi,l v pravem pomenu ruski Portalis. Zakonodajna komisija je dovršila ogromno delo kodifikacije vsega ruskega prava 19. januarja 1833. in leta 1835. je stopil v veljavo jSvod zakonov«, k! je v petnajstih izvestjih obsegal vse veljavno pozitivno pravo. G. predavatelj je nato objasnil pomen Svoda, v katerem je princip zakonitosti dobil konkretno obliko, ki ni ostal mrtva črka, marveč je prešel v življenje in izvršili ogromno pedagoško in socialno nalogo. Zaključil je svoja izvajanja s pomembnimi besedami, da bi tudi za pravnike slovanskih držav ne bilo odveč, če bi se seznanili s Svodom zakonov, ker bi ta-ko spoznali ne mitološko, temveč resnično socialno strukturo veJikega naroda in njegovo težnjo po uveljavljanju zakonitosti. Tudi slovansko pravno izrazoslovje bj se moglo obogatiti z njegovo jezikovno lepoto, ker je bil Speranskij podobno Portalisu prvovrsten stilist, k.i je črpal lz bogatega zaklada starih ruskih pravnih spomenikov. Izbrano občinstvo, ki je sledilo izvajanjem g. predavatelja z napeto pozornostjo. ga je nagradilo z živahnim odobravanjem, društveni predsednik prof. Dolenc pa se mu je v prisrčnih besedah zahvalil 7.a globoko zasnovano predavanje, ki je bilo posebno glede na kodifikacijsko dejavnost naše države zelo poučno in aktualno. Pred krstno predstavo slovenske komedije Komedija na-še vasi in našega življenja. — Razgovor z Jožo Vombergarjem, avtorjem »Vode«. Letošnjo sezono je vodstvo naše drame kar radodarno s slovenskimi novitetami: Simono je otvorilo Kreftovo delo, nato je kmalu sledila Bartolova drama, potem Go-lieva mladinska igra in za nedeljo se nam obeta krstna predstava četrte slovenske drame v tej zimi. Mlad: pisatelji stopajo na plan in tako prihajajo tudi mladi pisatelji _ iz krogov, ki so doslej po krivem ostali v senci nepozornosti in nepriznanja. Joža Vombeirgar (rojen 1902. v Pše-nični polioi pri Cerkljah na Gorenjskem, pravnih) v dramatski literaturi sicer ni novinec — saj sta drama .in komedija njegovo zanimanje že izza ljudske šole. Do i.anes je napisal že okroglega pol ducata i;« 'skih iger in dram: od vojne drame >i'ožar«, ki jo je napisal kot četrtošolec v gimnaziji, pa do .»Vode«, ki je delo zrelega, doraslega, ustvarjajočega peresa. Podeželski odri so z uspehom igrali že marsikatero njegovih stvari. Zdaj prihaja njegovo delo na deske Narodnega gledali- S-C 3,, jVoda«, ki je pravkar izšla tudi v knjigi. v pisateljevi samozaložbi, je komedija naše vasj in našega življenja. Vesela, živahno razgibana zgodba o tem, kako kmetje v Suhem dolu in njihova občina napeljujejo vodovod. Ob tem vprašanju občinske politike pa se prepleta in križa cela množica življenjskih konfliktov, ljubezenskih in gospodarskih, političnih in socialnih, in pisatelj nam sredi dogajanja prikaže celo galerijo zanimivih, dramatično orisanili likov z naše vasi. Zdrav, jedrnat jezik, smisel za dialog in za dramatične kontraste, realistično, verno podajanje človeka _ vse to nam jasno pri-^a, da nam rase v Vombergairju dragocen dramatsk. talent, ki nam bo pri svoji veliki plodovitosti in pr: svojem vestnem, neutrudlji-vem poglabljanju v probleme življenja in njega oblikovanja prav goto- vo Se dal komedijo ln satiro našega sodobnega življenja Naprosil sem ga za kratek razgovor o tem, kako je prišel do pisanja komedij in dram, kakšnega pomena je pri nas ljudski oder in ljudska igra, kako je prišel na idejo »Vode«, kakšna je naloga sodobnega komei;jogra'a m o vseh teh rečeh. Joža Vombergar je pripovedoval: _ Pisanje dram in komedij — bolje rečeno ljudskih iger — sem se lotil prav zgodaj. Seveda so bili to le poskusi. Prvo igrico sem napisal še kot učenec ljudske šole. Resneje pa sem se pričel baviti z dTamo kot četrtošoiec. V gimnazijskih letih sem napisal več ljudskih Iger, ki so jih z uspehom igrali po nekaterih odrih. V prvi vrsti sem pisal te igre za domač oder (v Cerkljah). Prj nas se mnogo igra; morda noben narod na svetu n'ma toliko zmisla za dramsko umetnost kot ravno naš narod. V Nemčiji iin Avstriji sem sicer vide.l mnogo ljudskih odrov, a tako na gosto posejanih, kot so pri nas, ko ima vsaka večja vas svoj oder. nisem videl nikjer. Toda človeka boli sroe, ko vidi, kaj vse igrajo po teh odrih! Naša domača dramska literatura je revna. Finžgar, Jalen in Golar, pa s; pri kraju! (Cankar se mi zdi za sedaj za ljudske odre še pretežak). Naši odri so jih pa igrali že po trikrat. Zato si pač pomagajo s tujim blagom, pri čemer pa običajno izbirajo, ne vem, iz kakih razlogov. stvari slabše kvalitete. Morda so cenejše. (O tem poglavju bi bila potrebna daljša debata!) Ni čuda če je pri nas pojem ljudske igre dobil pomen nižje, manj vredne igre, ki s pravo umetnostjo nima nikake zveze. To smo gorenjski dijaki prav dobro čutili in smo zato v počitniškem društvu »Bistrica« osnovali poseben dramatski odsek z namenom, da dvignemo pri odrih zmisel za uprizarjanje iger boljše kvalitete. Igrali smo vse boljše slovenske novitete; prvi smo uprizorili Župančičevo ■»Veroniko Deseniško«, še pred krstno predstavo v Ljubljani. Iz tega odseka so izšli potem dobri kulturni delavci, da omenim samo operno pevko Anito Mezetovo. In če hočeš, tudi jaz. Tu smo še posebno uvideli pomanikanje domačih, za ljudske odre primernih del. Gotovo je, da je prvotni namen vsakega pisatelja ustvarjati umetnine, a če naj ima pri tem še kak sekundaren na-men, potem je pri meni namen ta, dvigniti ljudsko igro na umetniško višino in dati s tem našim odrom primerne snovi za uprizarjanje. Seveda bom izpolnil jaz sam le del tega programa (kolikor se mi bo to pač posrečilo!), a poleg mene se pojavljajo tndi drugI z enakim stremljenjem ln zame je to nekako razveseljiv pojav. Ne delam si sicer prav nlkakih iluzij, vem, da je pot do tega cilja še dolga in strma in da sem storil prvi korak, na prvo stopnico. Idejo za komedijo »Voda« sem že dolgo nosil v sebi. Bilo bi preobširno do konca odgovoriti na vprašanje, koliko se v komediji prepleta pesniško in lz življenja prepisana resnica. V moji rojstni vasj so več kot pol stoletja gradili vodovod — a zgradili so ga šele preteklo leto. Da je bila voda potrebna (vas je bila namreč brez nje), to so vedeli vsi; a da je za naipeljavo potreben denar, tega niso hoteli vedeti. »Da bi v vodo metali denar!« Razmišljali so na vse načine, kako bi brez stroškov spravili vodo v vas; kot otrok sem mnogokrat zahajal na zbore vaških očancev, ker mj je bil užitek poslušati modrovanje starih korenin. Dokajkrat so se razšli, ne da bi le črhnilj o vodi, če pa je kdo načel to vprašanje, so se običajno sprli. Med ljudstvom je bila že splošno razširjena zbadljivka: j-Kam greš?« _ ,V Polico po vodo!« — šele ko je nastopil mlajši rod, so to vodovodno akcijo energično izvedli in obenem napeljali tudi elektriko. Za bodočnost pripravljam še več komedij s satirično ostjo. Današnji čas naravnost sili pisatelja k pisanju satire! V komediji gleda človek s smehom na ustih na samega sebe, svojo spako, kakršna je, in nevsiljivo mu stopi pred oči spoznanje: tak ne smem biti. Je to čisto svojevrsten smeh, ki ni roganje drugemu, temveč priznanje samega sebe, kakršen človek je _ lahko bi rekli, bridki nasmeh nad samim seboj. In v tem pogledu ima taka komedija (satira) sama po sebi vzgojni pomen. S tem sem tudi že nekako odgovori.! na vprašanje, kaj se ml zdi dandanes najvažnejša naloga pisatelja komedij. Dandanes je prav gotovo ista kot je bila naloga sta-rogrškega komedijografa in bo ista čez deset tisoč let! V tej zvezi mi je tudi olajšan odgovor na vprašanje, kaj smatram za poglavitno nalogo (Narodnega) gledališča. Pač podajati umetnine ( y prvi vrsti izvirne, domače!), ki naj bodo verno ogledalo časa, v katerem naj bi človek gledal samega sebe in našel s tem kažipot r bodočnost. Baš zaradi tega dobi gledališče važen vzgojni pomen, kar pa vendar ne sme služiti v to, ta bi zaradi tega momenta žrtvovalo veličino umetnine; kajti lepota, ki vedno sije iz nje, mora biti, kakor je tudi vedno bilo in bo, glavno, kar dviga človeka. Publikum je kakor nebogljen otrok, ki ga je treba vzgajati tudi s .palico. «In komedija, satira je tista čarobna palica, ki tepe in na usta izvablja smeh, v srce pa jedko spoznanje ... L. M. Podelitev letošnje Gonrourleve nagrade. Z največjo pozornostjo pričakuje francoski književnosti naklonjena javnost, kdo bo lavreat Goncourtjeve akademije. Ta akademija podeljuje svojo književno nagrado slednje leto ob tem času. Kakor pri vsakem književnem ali umetnostnem tekmovanju za ime in slavo, je tudi za Goncourtjevo nagrado vsako leto precej kandidatov. Letos se je zdelo, da bo zmagal Louls - Ferdinand Celine, ki so ga nekateri listi že preZarja<. 21- Ploven" ske narodne poje g. Mirko Pugelj e sprem-p£čeem SaL kvinteta- - 22: Cas, poročila, Nedelia 18. decembra. LJUBLJANA 7.30: Poljedelstvo — 8- Na-svejj za kmetovalca. _ 8.15: Gimnastika/i. Por1oclla- ~ Vensko predavanje. -™ Cerkvena glasba. - 10: O vetrovih. -lU.dO: Ameriške zanimivosti. — 10 45- Sliv 0bc 701etnici Zdravniškega društva -11.80: Salonski kvintet. - 12: Cas, poročila, gusle, plosce - 15: Predavanje, za aoSpodiI nje. — lo.SO: Slovenska gbsba. _ 16 30- V spomin Rada Murnika. - 20: Ronny-iazz => sodelovanjem pevskega kvarteta. — 21.80: Plošče. — 22: Cas, poročila, koncert tambu-raskega seksteta. BEOGRAD 12.05: Orkester balalajk. - lb: Orkestralen in pevski koncert. _ 19 50- Komorna glasba. — 20.30: Opera »Ri0-Koncert orkestra. - BRNO 19: Ves projrrani kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 20: Orkestralen koncert. _ 21.-V,- £rTi?«,Tn„pe6mi- — 23: Godba za ples. -DUNAJ 9.50: Klavir in orgle. _ 10.40: Komorni dvospevi. — 11.40: Nova dela avstrijskih skladateljev — 15.45: Komorna glasba — 17: Lahka godba. — 19.30: Orkestralen koncert iz Lipekega. — 20.40: Dunajski ve-čer.__ 22.30: Lahka glasba. - BERLIN 20.4o: Prenos programa z Dunai? — Plesna glasba. - KoNIGSBERG 20' Večer lahko giasbe. — 20.45: Prenos z Dunaja. _ Plesn i glasba iz Berlina. _ MCHLACKER 19.45: Adventna ura. — 20.45: Prenos z Dunaja — BUDIMPEŠTA 17.15: Operetna glasba- — 19.30: Spevoigra. — 21.30: Jazz. — 23- Ciganska godba. — RIM 16.45: Vokalna in in. strumentalna glasba. — 2045: Operetni v-čer. j Ponedeljek 19. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12 4=5: Dnevne vesti. _ 13: Cas, plošče, borza. — 17.30-Salonski kvintet. — 19.30: Esperantsko predavanje. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.3'»: Zdravstvena ura. _ 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — 22: Napoved časa. poročila in plošče. BEOGRAD 12.05: Koncert orkestra. - 15.45: Popoldanski koncert. _ 16-30: Tam- buraški zbor. — 20: Koncert godbe na pihala. — 22.05: Lahka glasba. — 22: Godba za ples. - ZAGREB 12.30: Plošče- - 17: Jaz* s petjem. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Plošče. _ PRAGA 19.20: Romunske pesmi. — 19-45: Kabaretni program iz Brna. — 20.45: Koncert godbe na pihala. — 21.45: ViolinsKi in klavirski koncert.__ 22.30: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 19-30: Božične pesmi. — 19.45: Kabaretni program. _ 20.45: Orkestralen koncert. — 21.40: Godba na saksofon. — 22.30: Lahka glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Massenetova opera »Werther« na ploščah. — 22.45: Ciganska godba. _ 2",: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17.05: Popoldanski koncert — 19-45: Stare božične pesmi. — 21: Koncert dunajskih filharmonikov. _ 22.50: Plesna glasba. — BERLIN 20.15: Mladi umetniki pred mikrofonom. — 22.15: Moderna orkestralna muzika — 24: Nadaljevanji koncerta. — KČNIGSBERG 19: Mladin. koncert. — 20.05: Vojaško življenje. — 21.20: Božična lirika. — 21.30: Orkester. — MCHL-ACKER 17: Božična glasba. _ 20: Pregled komične opere. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Ciganska godba. — 20.15: Kodalyieva glasba. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz glasbe, ne akademije. — 20.45: Lahka godba. TEHNIČNI BIRO ARH. IVAN ZUPAN LJUBLJANA GRADIŠČE ST. (S Marsikdo, ki ima novo hišo, ee Vam pritožuje. Poslopje n) tako, kakor si ga je želel; prekoračil ie proračun in ga sedaj teži dole. Vse te skrbi, zlasti pa denar si prihra-nite, če imate dober in ekonomičen načrt in strokovno gradbeno vodstvo. Janko Kač: GRUNT «Znaju«, je prikimal ujetnik. Nevoščljive so ji ga bile druge gospodinje, toda župan je držal na Kolence, že zaradi bogatije. »Kako ti je ime?« je vprašala med potjo novega hlapca. »Terentij Volkov«, je odvrnil Rus. »Čudno ime«, si je mislila Nežika. »Volkov naj bi že bilo, saj so tudi v Gomilski Vovki, toda Terentij ni ime za človeka. Če bo le za delo kaj prida, ko smo tako zaostali, da smo povsod zadnji v vasi.« Majoliko ožmičevca je postavila Mica predenj, hlebec kruha in kos slanine ter prisedla k njemu. Nič se ni dal Terentij prositi, krepko je odrezal obilno zagozdo kruha, prigrizoval z zdravimi zobmi slanino in iz majolike zamakal gateči se kruh. »Če mu bo zatorej pri delu spešila roka, kakor mu melje jo čeljusti pri jelu, se nam ne bo treba pritoževati«, je pomislila pri sebi Mica, glasno pa je rekla: »Imaš ženo?« Terentij je prikimal in mlel naprej, saj že ves teden, ko so bili na vožnji iz taborišča, ni dobil poštenega založaja. Mica ga je izpra-ševala nadalje: »Imaš otroke?« Tri prste je dvignil Terentij in se bridko nasmehnil. Dobro je del Mici ta smehljaj. Kar začuvstvovala je z njim: »Ne bo napačen« in pristavila: *Imaš grunt doma?« Tuja beseda je ustavila mlin Terentijevih čeljusti, da je vprašujoče pogledal Mico. »Ne razum ju...« »Imaš krave, konje, polja?« je tolmačila Mica besedo grunt. »Korove, biki, polja * nas mnoho«, je samozavestno potrdil ujetnik. Vidno je rasel v Mi činih očeh. Ko se je okrepčal, mu je pokazala posteljo v hešci, da bo tudi za varuha ponoči, potem ga je pa vedla k šimnu, ki je kosil za kozolcem prelast. »Pomočnika sem ti pripeljala«, ga je ogovorila Mica. Počasi se je okrenil šimen, prevalil založaj tobaka z jezikom izza leve čeljusti za desno, pljunil ter menil premerivši novega tovariša od nog do glave: »Močan bi že bil, samo če bo znal in hotel. Na,« mu je dal koso, »kar poskusi, kako ti bo rezala. Ni kaj prida košnja, ko vse pohodi ta kurji zlomek.« Terentij je prijel z levico koso v peti, z desnico pa segel Šimnu po brusnik v čepur. Namuzala sta se Šimen in Mica za nas nerodnemu prijemu kose, češ, ta bo pa kosil. Ko je Rus prav na dolgo potegnil z brusnikom po kosi, sta oba Čula iz glasu, ki ga je dala kosa, da bo dobro kosil. Nista se motila, lepo mu je tekla kosa, da mu je Šimen zataknil čepur kar za pas, sam pa stopil po grablje in koš. Za vsako delo je bil Terentij tako pripraven, da so ga vsi radi imeli in mu je prinesla Nežika večkrat priboljška. Vaške rekovnice so sicer nekaj šepetale, toda niti same niso verjele v svoje besede. Priboljšek je veljal ujetnikovemu delu, ne njemu samemu, saj ni bilo v Nežikinem srcu poleg žalostnega spomina na Tonča in vznemirljivih Janezovih pisem o kašlju prostora za kakršnokoli novo čuvstvo. Kolikokrat je mislila na Tonča! Od kraja se ji je zdelo greh, toda izpovednik jo je potolažil, da ne greši proti svetosti zakona, če se spominja mrtvega ženina. Posebno ti dve leti, odkar je odšel Janez po le nekaj mesecih skupnega življenja na vojno, je ni bilo skoraj noči, da ne bi sanjala o Tonču. Same lepe in vesele sanje so bile to brez vsake sledi žalosti ali celo smrti, da je bilo srce še bolj žalostno. Tonča je našla že tretja pomlad na pamješčikovini, kjer so mu tekli brže dnevi v kmetskem delu. Spočetka je pisal vsak teden Nežiki, ko pa mu je pošel denar in ni bilo od nikoder odgovora, se je vdal v usodo in je jel pisariti redkeje. Da se ni godilo tovarišem prav tako, bi bil mislil, da mu je postala nevesta nezvesta. Le eden od dvajsetih tovarišev je dobil odgovor od doma, da je hudo za živež in da moške delavce nadomeščajo ruski ujetniki. Skoro vsako noč so romale Tončeve misli k nevesti ter prisluškovale vetru v gmajni in sopenju njiv v Rebernici, Praprotnici in Zalešjem... Zelo se je poznala na Kolenčevini krepka Terentijeva roka, saj je vstajal prvi in legal zadnji, kakor da gre za njegovo zemljo. Po tem se baš loči kmet od drugih pridobitnih stanov. Ti delajo odmerjene ure; ko pride ura, obstanejo s stroji roke in misli, čim se zapro vrata delavnice, zamre tudi misel na delo. Kmet pa prede misli in delo kakor umetnik, ki stvarja delo, ker ga žene poslanstvo, in strada. Prav zaradi svojega poslanstva sta oba — kmet in umetnik — najboljši plen izkoriščevalcem in brezdelcem. jedozoril ječmen, je poiskala Mica srpe, da jih Terentij skleplje. Ta pa je zmajal z glavo, pritrdil na kosišče locenj z redkimi grabljanu ter pokosil v dveh dneh ves ječmen bolj zlicema, kakor bi ga bile požele zanjice. Ob nedeljah je posedal pod lipo in čital novice o vojm moriji. Sredi največjega dela v avgustu je pričela kositi krvava griža. Mnogo žrtevje padlo v dolini, med njimi tudi Kolenčev šimemNi se vdal, dokler ga ni bolezen popolnoma izpila, da ni pomagal ne počitek ne mm Terentij mu je zatisnil oči in pomolil zanj olLaš, preden so ga odnesli v mrtvašnico. Sam je ostal za vse delo Terentij na Kolenčevini. Kakor da mu je zraslo še dvoje rok, je pomnožil svoje delo^Stan gospodarji so obstajali ob njivi, ko je sejal Terentij pšenico. Ne polovice, ves široki sklad je obseval s silnimi zamahi ST tTT tT^V6 -ŠSl ^ Sredi ogona' metal Polno pest m v zamahu kakor stroj razpršil s prsti žitni curek. Kakor žitni aez je padalo zrnje enakomerno na sveže brazde... Aktualna davčna vprašanja obrtnikov (Iz referata zborničnega podpredsednika * Jos. Rcbcka na plenarni seji Zbornice za TOI.) Glede pridobnine ie Zbornica za TOI že 7avzela svoje načelno stališče. Stavila je izčrpno utemeljene izpreminjevalne predloge, ki merijo predvsem na to, da se pridobili,ia izdatno zniža in da se določi davčni minimum za dopolnilni davek. Naša pridobnina je zelo občutna. Po svoji izmeri daleko presega breme, ki ga nalaga n. pr. Češkoslovaška ali Avstrija obrtnikom iz naslova pridobnine in dohodnine 6kupaj. Poleg tega ni pri nas za dopolnilni davek, ki nadomešča prejšnjo dohodnino, nikakega davčnega minima. Jasno je, da so se pri uveljavljenju pridobnine premalo ozirali na to, da je pri obrtniku pretežen del dohodka rezultat ročnega dela in da donosa takega dela vendar ne are obdavčevati tako, kakor donose, pri katerih v izdatnejši meri sodeluje pridobitni kapital. Položaj, kakršnega ustvarja ta davek. je za malega človeka trajno nevzdržen. Zato moramo znova podčrtati nujno potrebo, da se pridobnina za male obrtnike primerno zniža. Potrebno pa je tudi. da se odmera pridobnine za male obrtnike postavi na drugo bazo. „ Naš zakon izhaja s stališča, da hoče pri odmeri pridobnine zadeti dejanski cisti dohodek, vendar ima v tem pogledu dve važni izjemi- za krokarje, ki plačajo na leto pavšalni davek (GO Din in za vsakega pomočnika po :>0 Din) in za trgovske potnike, kolikor niso v službenem razmerju, ki plačajo iz nas'ova državnega davka in vseh samoupravnih doklad na leto pavšalno vsoto 1000 Din. V interesu finančne uprave, kakor v interesu davkoplačevalcev bi bilo, da se tudi za malo obrtništvo določi na isti način kakor za krošnjarje in trgovske potnike namesto o-novnega in dopolnilnega davka pavšal, ki bi ustrezal plačilni zmožnosti tega gospodarsko naiš;bke'šega sloia in bi se gibal v izmeri. določeni za krošnjarje. Izjemo glede krošnjariev in trgovskih potnikov ie zakon statuiral brez dvoma zaradi tega. ker ie za ti dve panosi težko ugotoviti dohodke. Enako težave so tudi z malimi obrtniki m davčnimi zavezanci treiie skupine. Za te vrste jr čisti dohodek ze^ težko oceniti.zlasti Ker ne nudi zadostne podlage niti vložena glavnica niti opravljeni promet. Poenostavljenje davčne prijave. Pole-f občutnih žrtev povzroča pridobnina težave" malemu obrtniku in trgovcu tudi v formalnem oziru. Prijava ie tako sestavil ena, da bi io mogel izpopolniti samo oni, kdor ima knjigovodstvo in ob začetku in koncu leta v rfdu inventira svoie premoženie- Pn pasih prilikah so le redki oni obrtniki, ki imajo Sprememba navodil za poslovanje s Pošt. hranilnico Prometni minister je odobril naslednje spremembe navodil za poslovanje s Poštno hranilnico: Knj žica s 50 Čeki stane odslej 27 50 Din z vračunano takso od 0.2o Din pri komadu (doslej 20 Din s takso 0.10 Din). Določbe glede predložitve v izplačilo in "-lede preklieanja čekov se spremenijo tako da je treba sedaj ček predložiti na i/plačilo v 5 dneh, ako je kraj izdaje in plačila isti, sicer v roku 15 dni. Ce je kraj izdaje v inozemstvu, veljajo zakon ti roki 20—60 dni. (Doslej v istih rokih ni bilo mogoče čeka preklicati, dočim je bilo določeno. da se mora ček predložiti v izplačilo v 6 mesecih.) Po novih navodilih lahko Poštna hranilnica izplača ček tudi po predpisanem roku, toda najkasneje v 6 mesecih, ako izdajatelj čeka ni prekl cal. V § 10. se doda nova določba, ki pravi, da si bo Poštna hranilnica prizadevala vestno izvršiti pogoje pri pogojnih izplačilih, vendar ne prevzame materialne odgovornosti, če kak pogoj ni bil točno ali v celoti izpolnjen. Navodila se dopolnjujejo z novim paragrafom, ki sledi I 18. Ta novi paragraf določa, da lahko vsak lastnik čekovnega računa zaprosi pri pošti, da se vse poštne nakaznice, ki prihajajo na njegov naslov, ne izplačajo njemu, temveč se takoj prenesejo na njegov čekovni račun. Na ta račun se lahko prenesejo tudii nujne in brzojavne nakaznice. Tak lastnik računa mora dati oošti pooblastilo, ki jo pooblašča, da sme prevzeti vse poštne nakaznice na njegov naslov in jih prenesti (vplačat') na njegov čekovni račun. Zato pa mora izročiti pošti potrebno število položnic. Prva točka § 29. se spremeni in se glasi: Obresti pri Poštni hranilnici (za vloge na knjižice) znašajo 4 % na leto (doslej 5 % za vloge do 50.000 in 4 % za večje vloge). Ker ostane § 39., ki govori o izseljenskih vlogah, nespremenjen, ostane tudi še nadalje v veljavi 6-Odstotna obrestna mera za vloge naših izseljencev do 250.000 Din. Končno se vstavi nov § 35., ki pravi, da sme vsakdo imeti samo eno hranilno knjižico Poštne hranilnice na »voje ime. Kdor vzame dve ali več knjižic, izgub' obresti na vlogo po drugi in po ostalih knjižicah. Ta omejitev ima očividno namen otežkoč:ti izigravanje določbe, ki pravi, da se na vloge do 2000 Din ne sme izreči preooved niti pri. dob:ti zastavna pravica in se hranilna knjižica do te vsote tudi ne more zarubiti. Uspeh vim«iJeruzalemčan< v Ivanjkovcih ob tem času svoi vinski sejem in vinsko razstavo. Kljub težki gospodarski krizi, se je zadruga tudi letos odločba za to tradicionalno prireditev, ki se ie vršila 13. t. m. Seiem je bil skrbno pripravlien in ie bilo v dvorani razstavljenih 185 vrst vina letnika 1032 (količina 6234 hI) ir. 35 vrst stareiših letnikov (856 hI) izklicno iz ormoško - lintomercVprra okoliša. Vina ie razstavilo 02 vino radnikov. Prevladala so letos orvič sortna vina. Žal zaradi neugodnega vremena po trgatvi nova vina še niso takp zgraiena. kakor bi bilo želeti, vendar se je v splošnem onazilo, da bodo letošnja vina izvrstna in pitna jn da bodo večinoma zelo mila in harmonična- Obisk ie bil od strani interesentov prav zadovoljiv, sai ie to prva prilika, kjer si go-stilriičarii in trgovci v tako velikih količinah lahko oglerlaio novi pridelek in ga ookusiio. Prodanih je bilo 500 hI. precei kupčij pa bo gotovo še sklenienib na podlagi razgovorov, iri nogaianj. ki s»o se na seimu pričela. Prireditev ie otvoril no nagovoril načelnika zadruge narodnem (f- Lovra Pe-tovaria sreski načelnik dr. Bratuia. V imenu kraljevske ban&ke uprave je spregovoril kle- vezano knjigovodstvo. Po večini imajo svoje knjige in beležke prilagodene praktičnim potrebam in jih vodijo na način, ki za ob-dačbo na podlagi knjig ne pride v poštev. Naravno, da zahteva davčna uprava od obrtnika, da ji pove, koliko znaša njegov vloženi kapital, koliko zaposluje pomočnikov in vajencev, koliko plačuje najemnine za obratne prostore; popolnoma brez vsakega smisla pa je. da morajo tudi obrtniki, ki ne vodijo knjig, navajati v davčni prijavi, koliko je znašal v preteklem letu doseženi kosmati dohodek, koliko so znašali režijski stroški in kako velik je bil doseženi čisti dohodek. Obrtniku povzroča sestava prijave ravno v tem pogledu največje težave, ker si_ zaradi nepoznanja zakona ali pa pomanjkanja knjigovodstva ni docela na jasnem, kako naj izpolni razne razpredelke. Ako je zakon določil, da se pridobnina odmerja na različne načine, bi moral tudi prijave prilagoditi tem zahtevam. Dokler se obdavčenje malih obrtnikov ne preuredi v smeri pavšaliranja, ki je za to panogo edino možni izhod, zahteva obrtništvo, da se prijave za male obrtnike tako izpremene, da bodo ustrezale tudi načinu ugotavljanja davčne osnove po členu 57. zakona o neposrednih davkih. Izteriavanje davčnih zaostankov. Vedno ostrejša gospodarska depresija jako občutno vpliva na naše obrtništvo. Težko so prizadeti zlasti naši podeželski obrtniki, ki trpe na posledicah kmečke krize in kmečkega moratorija. Delo obrtnikov se vedno boli neredno plačuje, dočim mora obrtnik sproti plačevati svoie pomožno osobje iii nabavljati sirovine. Na ta način se pogreza obrtništvo vedno bolj v dolgove. Izčrpalo je vse svoje sile, da more plačevati delavce in nabavljati sirovine. Razumljivo je, da so se mu zaradi tega nakopičili zaostanki na davkih. ki so dosegli zneske, ki jih obrtnik brez škode za svoi obrat in brez ogrožanja svoje eksistence ne more preko noči naenkrat plačati, kakor to zahteva io davčne uprave. Tako v stiski se nahaiaioči obrtniki se brez uspeha obračalo na davčne uprave. na; iim dovob"o za plačilo naraslih zaostankov plačilne olajšave. Tako se množijo rubežnj. Povod za tako ri«orozno izteriavanje davčnih zaostankov ie dal razo'« oddelka za davke pri ministrstvu financ, ki odreja, da se morajo vse prošnje za olajšave davčnih zaostankov zavrniti, kar pn ni v skladu z in-tenejiami zakonodajalca. Zakon o neposrednih davkih v čl. 152. izrecno določa, da se v upravičenih primerih sme dovoliti odlog za plačilo davčnih zaostankov. Napačno je torei. če finančna uprava odreka davkoplačevalcem ravno v času najtežje krize vsako olaišavo, tudi tako, ki jo z*'™ pri- znava- tarski nadzornik in referent za vinogradništvo inž. Lukman. Prireditev je posetilo lepo število tukajšnjih in okoliških vinogradnikov, počastili pa so jo med drugim tudi senator dr. Ploj. narodna poslanca Ivan Lončar in Ivan Prekoršek, mariborski župan dr. Lipold, načelnik za kmetijstvo pri banski upravi inž. Zidanšek. tajnik Vinarskega društva za dravsko banovino višji nadzornik v p. Zabavnik in večje število vinarskih strokovnjakov. Prireditev se ie končala z lepim moralnim in tudi še dovoli zadovoljivim prakt:č-nim usoehom. Pokazalo se je, da bo treba te prireditve obdržati. = Občinske blagajne in rentni davek. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, ki opozarja, da morajo občinske blagajne o zakonu o neposrednih davkih zadržati in odvesti državni blagajni davek na rente, kadar izplačujejo ali odobravalo v računu temu davku podvržene obresti od izdanih vrednostnih paji:rjev v ob'iki kunonov ali na kak drug hftcin in kadar izplačujejo ali odobravajo obresti n hranilne vloge v kakršnikoli obliki. Po odredbah člena 61. zakona o neposrednih davkih pa so obresti, ki jih dobivajo obvezanci za pridobnino. podvr^ne prdobni-ni in ne rentnemu davku, ako se dokaže, da te obresti tvorijo del dohodkov, ki so podvrženi pridobnini in da so dejansko vnesene v predloženih računih. Ker pa občine, kakor ostale ustanove, ki odtegujejo rentni davek po čl. 71«, ne morejo vedeti, kako dotične osebe plačujejo pridobnino. zato zakonodajalec ni odredil, da se ima za dohodke iz me-, ničnega odnosa odtegniti davek po citiranem členu. V večini primerov se dogaja, da dobavitelji ne plačajo pridobnine na podlagi predloženih vizov in računov, zato njihovi dohodki iz meničnih odnošajev podlegajo v tem primeru davku na rente in so take osebe do'žne. da same predložijo davčno prijavo o teh dohodkih. Da pa se ne bi dogajalo, da take osebe z neprijavljanjem ostaneio neobdavčene. ie dolžnost občine, da analogno kakor določajo odredbe čl. 108, dostavijo davčni upravi vse potrebne podatke. — Elektrifikrcijska dela Kranjskih deželnih elektrarn. Kranjske deželne elektrarne so sedaj na podlagi odobritve od 30. marca t. 1. dovršile elektrifikacijo občin Trzin, De-pala vas, Loka, Mengeš, Moste, Suhadole, Podgorje Križ. Kaplja vas, Mlaka, Klane, Nasovče, Lahovoe, Zalog, Vodice, Smlednik, Mavčiče, Hrastje ter Voglje. omrežje v Repnjah pri Vodicah. Loki pri Mengšu in Mavčičah le deloma še ni dograjeno. Zgrajeni so elektrovodi s transformatorskimi postajami z Visokega pri Kranju do Zaloga pri Komendi preko občin Šenčur, Velesovo, Cerklje, Lahovče; v Polici pri Naklem pa je dograjena transformatorska postaja 20 000-10.000 voltov do 1000 KWA. Komisijski ogled teh del se bo vršil 20. t. m. in so interesentom do dneva komisijske obravnave pri kr banski upravi na vnogled načrti teh naprav. Za isti dan je sklican tudi komisijski ogled zaradi projekta glede elektrifikacije občin in vasi Ihan. Dragomeli. Mala Loka in Podgorica, ki se imajo priključiti na transformatorsko postajo v Domžalah. _ Naše železnice fn nemške reparacije Po nedavno sestavljeni statistiki so naš državne železnice od 1. 1926 do konca le+ 1930 prejele od Nemčije za 2 milijardi milijone Din prevoznih sredstev in razr ga železniškega materijala. Reparaci-js" dobave za vozni park so znašale 1476 m'" jonov Di.n, dobave rezervnih delov 84 ir lijonov Din, za postajne in kurilne nap r r 31 miliionov Din, dobave strojev in oro ja 52 milijonov Din, dobava konstrukci' za delavnico v Kraljevu 4-8 milijonov, d' bave konstrukcij za mostovje, za insta'. cije. ki provzva^io enereiio 20 mOlinon'-Din, dobave dvigal 11 mil jonov Din, raznih specijalnih strojev in naprav 5 milijonov Din. = Preferenca za madžarsko pšenico v Avstriji. V pravkar sklenjeni avstrijsko-madižarski trgovinski pogodbi je Avstrija priznala odikrito preferenco za madžarsiko pšenico v višini 3.20 zlatih kron carinskega popusta na normahio uvozno carino pri 100 kg. in sicer za količino od 5000 vagonov. (Kakor znano ie Avstrija naši državi že lani v trgovinski pogodbi priznala enako preferenco za pšenico, in sicer za isti kontingent) Od odstalih določb pogodbe je omeniti, da je zvišana pogodbena carina na zgodmii krompir od 2 na 3 zlate krone, carin.a rta toplokrvne k o roje pa od 30 odnosno 60 na 37.50 odinosno 75 zlatih kron. Pitane svinje ostanejo proste; za mesne svinje cistame carina 18 zlatih kron, pri živih teletih pa 8 ztlatih kron za komad. — Nagel razvoj naše ludjedelniške industrije. Kakor znano je bila 9. oktobra t. 1. v Splitu otvorjena moderna ladjedelnica Split, ki je bila postavljena s pomočjo francoskega kapitala. V tej ladjedelnici se lahko gradijo ladje do 120 m dolžine. Sedaj poročajo iz Splita, da bodo to ladjedelnico v kratkem še razširili. Zgradili bodo še posebno livarno in poseben oddelek za gradnjo in popravljanje lesenih ladij in čolnov. Družba »Split« je vrhu tega naročila v Belgiji nov velik plavajoči dok, kjer bodo lahko dvigali ladje do 15.0J0 ton. Ta dok bo gotov do maja prih. leta. Tako bo ta ladjedelnica opremljena za vse potrebe naše mornarice in bo lahko popravljala vse plovne objekte razen največje ladje »Kraljice Marije«1, ki ima kakor znano 18.000 br. reg. ton. Črno lakiran Din 190.-Poniklan Din 245.-Ostri avtomatično vsa redila Dobv-ra ee t v>se-b nožarnah. parfum©-rit-ah id oecaiih podobnih trgovin .ali. = Kariel za vijake. Kakor smo že poročali, je ostra konkurenčna borba med tvor-nicami za vijake v zadnjem času popustila-Avstrijska tvornica Breviller & Urban ima v naši državi dve tvornici, eno v Novem Sadu, drugo v Koprivnici. Poleg tega pa obstojajo konkurenčne domače tvornice v Mariboru, Kropi in Smederevu. Nedavno so se vse te tvornice sporazumele glede proizvodnje ključavnic, sedaj pa je prišlo tudi do sporazuma glede proizvodnje in glede cen za vijake in matice. — Trgovanje s sirovimi kožami. Glede na številne pritožbe in na pogosta vprašanja zaradi nelegalne trgovine s sirovimi kožami, posebno na deželi, je zadruga usnjarjev za dravsko banovino izdala naslednja navodila svojim članom: Vsakega nabiralca odnosno prekupčevalca kož, ki nima za nakup tega blaga od usposobljene tvrdke izdanega pooblastila s potrdilom, da je nabiralec zaposlen pri njej, im da je obenem zavarovan pr OUZD odnosino nabiralca, ki nima tako-zvane potniške legitimacije izdane od Zbornice za TOI, je treba naznaniti obrtni oblasti dotičnega okraja. O takih nabiralcih za usposobljene tvrdke ali prekupčevalcih je obvestiti tudi davčne uprave Samostojen obrtnik mora imeti poseben obrtni list, ki mu ga izda sresko načelstvo; če je pa nabiralec pbobla'?čen od kake za ta nakup usposobljene tvrdke, mu mora tvrdka nreskrbe ti preko Zbornice za TOI potniško legitimacijo. Usposobljeni trgovci, ki se poleg druge trgovine pečajo tudi z nakupom sirovih kož, morajo za ta posel imeti z zdravstvenega stališča posebna skladišča ali posebne lokale Obrtna oblastva naj nedovoljeno šušmarstvo preprečijo z občutnimi globami. Obenem obvešča zadruga svoje člane, da je monopolska uprava v Beogradu ustregla prošnji glede dobave industrijske soli. Vsak usnjarski obrtnik (ne glede na protokolacijo obrti) lahko naroči za vsakih 6 mesecev najmanj 1000 kg denaturirane soli, za kar mora vložiti na Zbornico za TOI prošnjo (ikolek 20 Din) zaradi obrtne porabe soii. Zahteva se tudi potrdilo o plačanih davkih in prijava najbližjemu oddelku finančne kontrole. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini nasl. dolžnikov Fr Santak. krojač v Dol. Lendavi (poravnalni uprav. dr. Ferdo Černe, odvetnik v Dol. Lendavi; poravnalni narok pri okr. sodišču v Dolnji Lendavi 20. januarja ob 9. dopoldne, prijavni rok do 15. januarja, kvota 40%); Anton Cimprič, trgovec v Kočevski reki št- 7 (porav. uprav. dr. Iv. Sajovic, odvetnik v Kočevju; poravnalni narok pri okr. sodišču v Kočevju 19. januarja ob pol 11. dopoldne, prijavni rok do 14. januarja). — Konkurz je razglašen o imovini Karla Jeglitscha, trg. z mešanim blagom v Novi vasi pri Mariboru (uipravnik mase dr. Fr. Irgolič, odv. v Mariboru; prvj zbor upnikov pri okrož. sodišču v Mariboru 22. dec. ob pol 11, prijavni rok do 13. jan., ugotovitveni narok 19. jan.) = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Marije Fettich-Frankhelm omožene Scheiber, lastnice frizerskega salona v Mariboru, Ulica 10. okt. št. 3 (poravnalni upravnik dr. Jos. Rapoc, odv. v Mariboru; poravnalni narok pri okrož. sodišču v Mariboru 23. jan., prijavni rok do '7 januarja, kvota 40 odst.) — V trgovinski register so se vpisale na-jpne tvrdke: Theer Franjo & Co, družba >. z. v Celju, izdelovanje mila. parfumov i kemičnih izdelkov (osnovna glavnica VODO Din; poslovodja: Theer Franjo in liki Slavko, oba v Zavodni); Mulej & Go-b, izdelovanje kisa, družba z. o. z.. Velik' lengeš (osnovna glavnica 12.000 Din): 'Jmetniška propaganda«, družba z o. z. v iuibljami, založba knjig ;,n umetnin (osnov-i glavnica 21000 Din- !>/-<•«•'-> vod je: i'"' 7hlir Hugo in Uhlir Marica. Ruda pri Zidanem mostu); Novotny & drug, izdelova- nje in prodaja kruha m peciva; Ahačič in Šifrer, trgovina z mešanim blagom. Kranj. = Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje 1. dobavo karoserije za mrliški avto-furgon mestnega pogrebnega zavoda brez ličoinja in tapeciranja, 2. ličanje in tapeci-ratije tega avtomobiila. Natančni pogoji 60 dobijo med uradnimi urami v pisarni mestnega pogrebnega zavoda Ambrožev trg šte-viilika 7 Tozadevne ponudbe je vložiti do 20. decembra t. L do 11. ure dopoldne v oddelku V. (mestni gospodarski urad) mestnega načelstva. = Oddaja zakupa buffeta na postaji Dravograd—Meža ee bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani potom licitacije 23. januarja. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1200 komadov ročajev za pile. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. januarja ponudbe glede dobave elektrotehničnega materiala, do 12. januarja pa glede dobave 2000 komadov metel. 50 komadov ščetk, 400 komadov bombažnih krp, 4000 škatel paste za čiščenje kovine, 400 kg angleškega kamenja, 800 kg urinola, 50 kg gob za filtriranje vode, 400 steklenic tekočine za čiščenje kov:n, 300 kg masti za parkete. 100 komadov otiračev za čevlje in 30 kg plavca. Dne 16. januarja se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave tiskov:n. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) z= Dobave. Dir. drž. rudnika Seniski rudnik sprejema do 27. t. m. ponudbe gleie dobave 300 m jamskega kab'a- — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. januarja ponudbe glede dobave bencola, alkohola, olja, glicerina, voska, etra, solne in žveplene kisline, salmijaka. kalijevega solitra, masti za parkete. paste za čiščenje kovin, kleia itd. do 7. januarja pa glede dobave orodja in predmetov iz medenine. — Predmetni o&rlasi so na vpogled v zbornici za TOI. — Vršile se bod0 naslednje licitacije: 15. t. m. pri intendanturi komande dravske divizijske ob'asti v Ljubljani glede dobave 52.000 kg riža. 11-000 kg masti, 10 kg čaja, 45 kg kave in 10 kg maka, 16. t. m. ori komandi III. aimiiske oblasti v Skoplju glede dobave kvasa, 24. t. m. pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave raznih zdravil, 27. t. m- pa glede dobave raznih olj. Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenih komandah. Borze 16. decembra. Na ljubljanski borzi se je danes v skladu z zunanjimi tečaji deviza London ponovno nekoliko okr dpi la, za malenkost se je dvignila tudi deviza Trst dočim je Amsterdam popustil. Skupaj je znašal pretek* li teden devizni promet 2.02 milijona Din, nasproti 1.78 1 88, 1 12. in 217 v zadnjih štirih tednih V privatnem kliringu se je avstrijsk' šiling trgoval v ponedeljek 8.50 do 8.90. sredi tedna po 8.60. včeraj pa po 8.40 do 8.90. Na zagrebški borz' je bil tečaj avstrijskega šil;oga stalno precej višji in so bili zadnje dni zabeleženi zaključki po 9 do 9.10, kar je vsekakor tudi nad pariteto avstrijskih tečajev, zakaj na Dunaju se trguje dinar v privatnem kliringu po 11.20. kar ustreza našemu tečaju 8.90 V gn^kih bonih na naš1 borzi ri bilo prometa, na zagrebški borzi pa je notacija zelo variirala. med 34 in 40. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda nadalje zelo čvrsta in so bili zabeleženi zaključiki za kaso po 238 in 244, za december po 242 in 245 in za januar po 236. Promet je bil še v 7 odst. Blairovem posojilu po 38.50, v delnicah Narodne banke po 4.150 in v delni.ah Pri-vileg:rane agrarne banke po višjem tečaju 240. Dviganje Vojne škode se je ves teden nadaljevalo. Pretekli petek je bil zabeležen tečaj 225. današnji tečaj pa je skoro za 20 točk višji. V celoti se je Vojna škeda od konca Septembra dvignila za 70 t čk ali za 25 odst. Kakor poroča beograjsko »Vreme« od 14. t. m., je okrepitev tečaja Vojne škode pripisati energični intervenciji Poštne hranilnice, ki je zaustavila pas dec tečaja in povzročila, da se je povrnilo zaupanje v ta p^pir kakor tudi v ostale državne papirje Tud za 4 odst. agrarne obveznice, ki so še ob koncu 6ep+eimbra nofcirale le 23. je bil danes zabeležen tečaj 30 do 35 brez promta Edino dolarski papirji so preteki; t*den za malenkost popustili. Tako se je 7 odst B'«irovo posojilo zadnji p p tek trgovalo po 40 danes pa po 38.50. Vzporedno z državnimi papirji se je dvignil tud' tečaj delnic Privlegirane agrarne banke, ki se je v zadnjem tednu okrepila za 10 točk. Devize. Ljubljana. Amsterdam 216.79 — 2328.15, Berlin 1369 58 _ 1380 28 Bruseli 798 02 do 801.96. Curih 1108 35 - 1113 85. London 189 42 - 191 02. Nevv York ček 5741.59 do 5769 85. Pariz 224 99 - 226 11 Curih: Pariz 20.2975, London 17.1350. New-york 520.06. Bruselj 72. Milan 26.60. Madrid 42.8750. Amsterdam 208.9750. Berlin 123-7750. Stockholm 93.40. Oslo 88.20. Ko-penhagen 88.80. Sofija 3.76. Praga 15.39, Varšava 58.30, Bukarešta 3.0850. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 240 den., 7°/o investicijsko 448 den., 8°/o Blair 43 bi., 7°/o Blair 38 — 40. Zagreb. Državne vrednote: Vorna škoda 235 — 240, za december 240 — 241. za februar 218 — 226. 7J/o investicijsko 49 — 52. 4»/o agrarne 30 — 35. 6°/o beeluške 36 den.. 7% Blair 37.50 — 38.50. 8Vo Blair 42 bl„ 7"/o Drž. hipotekama banka 46 bi.; bančne vrednote: Narodna banka 4150 — 4450, Priv. agrarna banka 245 — 252-50; industrijske vrednote: Trbovlje 125 — 135, Gutmann 100 bl„ Sederana Osiiek 185 bl„ Secerana Vel. Bečkerek 675 den. Beograd. Voina škoda 245, 239.50 zaklj.. 6% berrluške 36 50. 35-75 zaklj.. 7Vo investicijsko 52.50. 51 zakli.. 4% agrarne 28.50 zaključek. 8J'o Blair 40.50 den., 7°/o Brair 38 do 38.75, 7% Drž. hipotek, banka 45 — 46, Narodna banka 4440. 4400 zaklj.. Priv. agrarna banka 265. 255 zakli. Dunai. Dunav-Sava-Jadran 13.50. Trboveljska 18-42, Alpine - Montan. 11.45, Secerana 21.50. Blagov— *«žišca LES + Ljubljanska borza (16. L m.) Tendenca za le6 slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona testonov in 1 vagon tramov- fcTTO + Ljublianska borza (16. t. m.) Tendenca za žito čvrsta Nudi se ošenica (slovenska postaja, mleveka tarija. nlaPlnvo v 30 dneh): baška, 76 kg težka po 207.50 — 210; baška, J 77/78 kg po 212-50 — 215; sremska 79/80 kg po 217.50 — 222.50; moka (slovenska post.): baška sOc po 340 — 345; banatska po 350 do 355; koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 115 do 117.50. za december po 120 — 122.50. za januar po 12250 — 125. 4- Novosadska blagovna borza (16. t. m.)-Tendenca prijazna. Promet 52 vagonov. Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi Sad, Sombor 154 — 156. srednjebaška 155 — 157; gornjebaška 156 — 150g< in :.0gg« 252.50—257.52; 7/2 232—247.50; »5ž 210—220. s>6« 170— 180:^7« 125—135 »8« 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 58—G0; banatski 56 — 58. Fižol: baški beli 117.50 do 120. + Somborska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 53 vagonov. Pšenica (76 kg): baška, okolica Sombor 153 — 155; gornjebaška 155 — 157; baška potiska 160 — 162; banatska 150 - 152- Koruza: baška 52 55; južnoba- ška 54 — 56; baška sušena 63 — 65; baška Dunav, Tisa šlep 68 — 70. Oves: baški 95 — 97 sremski, slavonski 97 — 100. — Ječmen: baški in sremski 94 — 96. — Moka: baška in banatska >0gx in ^Oggc 250 do 265; »2« 230 do 245; ->5 5 210—220: »7« 125—135: 170—180; jS* 82 _ 90. Otrobi: baški 59 — 61. Fižol; baški uzančni 117.50 — 120. 4- Budimpeštanska terminska borza (16. t. m.). Tendenca s'aba, promet srednji. Pšenica: za marc 12.71. maj 1310 do 13.12; rž: za marc 7.01 do 7.03. koruza: za maj 7.72 do 7.75, ia julij S.10 do 8.11. Občni zbor emigrantskega »Tabora« Ljubljana, 16. decembra. V svojih prostorih v hotelu Tivoliju je imelo Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« sneči svoj izredni občni zbor. Do pol devetih, ko je zborovanje otvoril poslevedeči podpredsednik Štrekclj. se je zbralo okrog 180 članov in članic, tako da je bil lokal poln ljudi. Izredni občni zbor, ki jc bil sklican zaradi demisije dosedanjega predsednika g. Božiča, pa se je od vsega početka spremenil v lepo revijo dela mlade nacionalne organizacije v poslednji poslovni dobi, ki je trajala nekako osem mesecev. Na dnevnem redu je bila namreč cela vrsta poročil društvenih funkcionarjev, poleg teh pa še sprememba pravil in volitve novega odbora. Iz posameznih poročil posnemamo naslednje podatke: V društvu je naraslo število članstva od poslednjega cbčnega zbora od 523 na 652. Aktivni člani so se v okviru društvenega delovanja izkazali kot disciplinirani, tov.\-riški in nacionalni elementi, kar je v največji meri omogočilo nagli tempo dela in društvenega razmaha. Zbirali so se na rednih sestankih, ki jih je bilo v zadnjih osmih mesecih 30 z 20 predavanji. Predavatelji, ki so' bili večinoma iz vrst društva, so podajali članstvu v svojih predavanjih v prvi vrsti snov, ki je bila političnega, socialnega ali pa komemorativnega značaja. Izmed predavateljev naj omenimo dr. Čoha. dr. Čer-melja, dr. Laha, g. Široka, prof. Rudolfa, dr. Furlana, g Marjanoviča in g. Bučarja. Predavanja so bila dobro obiskana in se je na njih zbralo 100 do 150 ljudi. Društvo je v tem času organiziralo tud' dve večji prireditvi, prvo na vrtu hotela Tivoli, drugo v »Unionu«, sodelovalo pa je pri dveh emigrantskih prireditvah v Laškem in škof j i Loki. Največje delo zadnje poslovne dobe pa je bila nedvomno zgraditev delavskega prenočišča, o katerem smo pred dnevi že podrobno poročali. V finančnem pogledu je gradnja prenočišča znatno povečala denarni promet v blagajni, ki je znašal skupno 126 tisoč 391 dinarjev. Poleg aktivnega salda ;r, prejšnje poslovne dobe. ki je znašal 5956 dinarjev, so narastli dohodki na 61.107 Din. izdatki pa na 66.448 Din. tako da se je poslednja doba kljub izrednim izdatkom zaključila s prebitkom 615 Din. V okviru društva je intenzivno delovalo tudi šest odsekov. V socialnem se je izobraževalo delavsko članstvo v razn;h socialnih vprašanjih in se vzgajalo v duhu delavske solidarnosti in vzajemnega tovarištva. Pev-5ika zbor. ki ga vedi g. Venturini, ki šteje sedaj 31 pevcev in 24 pevk, je imel 39 pevskih vaj in je z velikim uspehom nastopil na 4 prireditvah Posbno pa se je v zadnjih mesecih razvil mandolinistični odsek, katerega članstvo je narastlo na 30. Društvo mu j.e kupilo 19 novih instrumentov za 4000 dinarjev. Imel je okrog 70 vaj in je tudi že dvakrat javno nastopil, prvič na akademiji v »Unionu«. Tudi dramski odsek, v katerem deluje nad 40 fantov in deklet, je sodeloval pri društvenih prireditvah. Ženski odsek je skrbel predvsem za siromašno članstvo, ki mu je preskrbel že večjo količino oblek in perila V zadnjem času je našel izdatno podporo tudi pri ljubljanskem Rdečem križu. Slednjič je društvo priredilo 12 večjih izletov v širšo ljubljansko okolico, pa tudi na deželo. Zlasti sta uspela izleta v Laško in Škofjo Loko. Kot zadnje je sledilo poročilo poslevo-dečega podoredsednika. V jasnih obrisih je začrtal konture društvenega kulturnega in socialnega delovanja ter razmer, ki vladajo v organizaciji. Poudaril je nacionalne osnove, na katerih sloni vse društvo in navedel, da je »Tabor« sodeloval pri vseh pomembnejših narodnih prireditvah. Končno se je zahvalil članstvu odboru in vsem, ki sim-patizirajo z društvom, za moralno in gmotno podporo ter vneto sodelovanje. Občni zbor je izrekel odboru na predlog revizorjev absolu torij. V dosedanjih pravilih je bilo spremenjenih več členov Med drugim je bilo določeno. da preide društvena imovina v primeru razida organizacije v last in upravo vi"ke občine, na katere ozemlju je zgrajeno društveno delavsko prenočišče Pri volitvah je bil izvoljen odbor, v katerem so kot predsednik g. Saša S*rekeli kot podpredsednik g. Bensa, kot odborniki gg. Kolarič. Valič, Kavčič. Pregarc. Ukmar. Višnjevec. Franka in Milko ŠVnn. kot načelniki odsekov oa gg. Godnič. Brišček. Tomšič Figar ter gdč. Lenarjeva in Furla^ovi Z 15.— 16.— 8— (12.—J 12.— 5.— 12 — 20.— (32.—J 10.— (20.—) 60.— (91—) 20.— 30.— (40.—) Poštnina se zaračuna naknadno po teži pošiljke. KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE ZA GOSPODE 16$. 165* 225. nizki čevlji, črni in rjavi . . Din visoki čevlji, črni in rjavi . . Din lakasli originalni Good We1t DIii PRVOVRSTNA KAKOVOST NIZKE CENE Z A A ME čevlji črni in rjavi .... Din tekasti......Din kombinirani .... Din „ setniš z lakom . . . Dhi 16, 195 215 & 9 9 I U P U J T E NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE NAJPRAKTIČNEJŠA DARILA LJUBLJANA Aleksandrova 1 Miklošičeva 14 ca PODRUŽNICE: MARIBOR Vogal Gosposke in Slovenske ul. CELJE Kocenova ulica 2 KRANJ Ivan Savnik KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE I Z DE L K E d ZA OTROKE MURSKA SOBOTA, ZAGREB, KARLOVAC, SUŠAK, CRIKVENICA, ŠIBENIK, SPLIT, SARAJEVO, BANJA LUKA, OSIJEK, VUKOVAR, NOVI VRBAS, VRŠAC, NOVI SAD, SOMBOR, SUBOTICA, VEL. BEČKEREK, BEOGRAD, NIŠ, SKOPLJE. čevlji z zaponko 18—27 . . Din „ visoki 26—30 ... Din visoki 31—35 Din 45. 35. 105.' ELEGANTNA IZDELAVA TRPEŽNA IN ZDRAVA OBUTEV Domači čevlji v vseh barvah...........Din 38 Domači čevlji visoki...............Din ^^ e i Melton čevlji iz črne klobučevine, obšitl z usnjem Din SNEŽKE......od Din moške galoše......Din otroški škorenjčki . . od Din 95« 75« 95 MOŠKE, DAMSKE IN OTR OŠKE NOGAVICE V BOGATI IZBIRI, PO NIZKIH CENAH! KUPUJTE NAJBOLJŠE DOMAČE IZDELKE prvovrstne AVTO GUME za Ljubljano in okolico po povoljnih pogojih. -— Ofer-te z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod »AVTO GUMA«. 15139 ZA LOVCE IN RIBIČE primerna božična in novoletna darila, po najnižjih cenah, si izberite pri ALBIN ŠIFRE R, pušk ar, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 12. poleg restavracije »Novi svet«, Tel. 3349 15157 zamore postati vsakdo zemljiščni posestnik, na tri dele, velike novo zgrajene industrijalne palače v centru Zagreba, vredne z inventarjem 8,500.000 Din, ki nosi letno brutto cca. 2,300.000 Din. Vloženi kapital se dotičniku v vrednosti takoj podvoji, a mu nosi obenem zajamčeno čistih 60.000 Din mesečno, na željo zamore vsak dan dobivati 2000 Din. V podjetju je možno, a ne potrebno osebno sodelovanje. Fonudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg št. 5, pod 2-4403«. 15066 DRAŽBENI OKLIC Dne 20. decembra 1932, pričenši ob 8. uri v Sebenjah št. 9, pošta Križe, Gorenjsko, in sledeče dni se vrši na prostovoljno prošnjo solastnikov: Ivana Jazbeca iz Sebenj 37, Jerneja Špilarja iz Sebenj 18, ndl. L#u-dovike Jazbec iz Tržiča, Frančiške Jurjev-čič iz Tržiča, Kuhar Marije iz Zadrage 14, Mihe ml. Zaplotnika, Valentina, ^rančiške in Cirila Zaplotnilc iz Sebenj 39, prostovoljna sodna dražba »Kovačevega« posestva: nepremičnin vi. št. 78, 81, 99, 198, 228 in 258 k. o. Žiganjavas in vi. št. 118 in 486 k. o. Vojvodinboršt po parcelah oziroma skupinah: 1. gozdovi 5 ha 21 a 15 m2; izklicna cena 166.400 Din; 2. hiša št. 18 v Sebenjah, hlev, svinjak, šupa vrt 4 a 35 m2; izklic. cena 53.000 Din; 3. hiša št. 9 v Sebenjah in vrt 15 a 15 m2; izklicna cena 9.400 Din; 4. hiša št. 42 v žiganjivasi z vrtom 43 a 68 m2; izklicna cena 32.000 Din; 5. njive v izmeri: 2 ha 38 a 37 m2; izklicna cena 41.950 Din; 6. travnik 34 a 82 m2; izklicna cena Din 2.000; 7. vrtovi (s travniki) 1 ha 21 a 46 m2; izklicna cena 18.500 Din. Dražbeni oklic je rabit na sodni deski v Tržiču in na občinah Tržič, Križe, Kovor, Naklo. Vadij je 10% vrednosti posameznih parcel. Vadij v vloženih knjižicah ima biti izkazan z dnem pred dražbo. Gozdi so lepi, v Sebenjah jelovi, v Ud-nemborštu smrekovi in jelovi, izvoz ne pre-težak, ostale zemljiške parcele so rodovitne, leže v ravnini v bližini Sebenj. Informacije se dobe pri podpisanem notarju. Prodajalci si pridrže 14-dnevni rok po zadnjem dnevu dražbe za odobritev dražbe. Tržič, dne 2. decembra 1932. Janko Svellie, notar, kot sodni komisar. 14959 j JABOLKA po Din 2.— kg nudi GOSPODARSKA ZVEZA LJUBLJANA. 13306 GALOŠE, SNEŽKE in ŠKORNJE najboljih svetovnih znamk GOJZERJE SMUŠKI in ŠPORTNE n f premoči jive čevlje najboljšega izdelka dobite v največji izbiri po znižanih cenah le pri 13579 Prešernova ulica Moški, POZOR! Spolno slabost >Istraum-te t uporabo neškodljivega »red->tva ia okrettltev »La Ero«<. Deluje t rsaiki flovršk: dobi s preseneti ji vinu uspehom V/.4-?oje »ekeueloo tnoi do globoke »taroeti. Na tiv>Se prfenaoj. Ceoa 60 Din. močnejše 100 Din. — llipeih Mjamien. v nasprotnem sluiaju vrnemo denar. Havelkova ordinačni laboratof Pošt. schranka i. 17, CSR.. Praba-Nusle, Božetecbova al. tO/A. J. 54*5 379 Knjigotržee večletni vodja knjigarne, v vseh inozemskih in tuzemskih poslih najbolje vpeljan, agilen organizator, želi prevzeti mesto vodstva. 15059 Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Vodja knjigarne«. Jtdeca GcGarda je sijajen roman, ta ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. —•. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—„ Naroča se pri upravi »Jutra«. (tiari I o vat So vsak dan v%xadolcaCof ako se odločite za najboljše od najboljšega, a to je PHILIPS Za bližnje praznike posebno olajšani planini pogoji. ŠPORT Pokalne tekme ▼ korist brezposelnih igračev V nedeljo ob 13. in ob 14.30 igriSFe Her-meSa, ob 10. igrice Kcrotana. Za prošlo nedeljo določene tekme t korist brezposelnih igračev, ki 60 se morale zaradi slabega vremena preložiti, se prično jutri. Na tem tekmovanju sploh prvič sodeluje 6 ljubljansk;h klubov, in to: Hermes. Svoboda, Slovan, korotan. Grafika in Jadran, ki so se zavedajoč važnosti teh tekem na iniciativo HeiTr.esa radevolje odzvali, da doprmesjo tudi oni nekaj v korist splošni akciji za breziposelne (za brezposelne igrače udeleženih klubov). Tekmovanje je predvideno na 5 nedelj, ker se vrši po sistemu na točke tako da bo imela naša aponna publika tudi v času ta> ko zvane mrtve zimuke ee one videti agil-no»t in z:ms>ko znanje ud^eženih klubov. Kot udeleženci v prvem kolu se srečajo: Igrišče Hermesa ob 13. Slovan : Jadran, ob 14.30 n« Hermes : Svoboda. N-» igrišču Korotana >b 10 Korotan : Graf:ka Naivečji interes vlada seveda za stdi-a rivala Hermes in Svobodo. Tud; ostali dve tekmi obetata bi+i j*ko zanimivi. V^topnins je mijvmalna ter se z ozirom r« res koristni namen tekem vabi športno občinstvo da tud, eno prispeva s svoje elrani. da napoini igr:9sa prired'teljev. Tekme se vrše ob vsakem vre»nenu. Če gre za smučarske ali gorske čevlje, se obrnite na strokovnjaka, ki razpolaga s potrebnim tvorivom. Taki čevlji morajo imeti močne podplate in mehko nepremoč-ljivo gornje usnje. Brata NAGLIČ, industrija čevljev, ŽIRI. Zahtevajte prospekte! — Glavna zaloga A. GOREČ, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke. Občni zbor SSK Celja V ponedeljek 12. t. m. se je vrši'1 v Ce-Pu 14. redni letni občili zbor SSK Celja. Občnesa zbora se je udeležilo 120 oseb, dokaz, kolikšno zanimanje vlada za ta klub in za slovenski šport v Celju sploh. Tako lepega občnega zbora že dolgo ni b'Io v Celju. Predsednik g. dr. Rebernik je pozdravil številne člane in prijatelje kluba, zlasti zastopnike mestne občine gg. dr. Vrečka, lekarnarja Posavca ;.n upravitelja Voglarja. profesorja telovadbe g. Polharja, podpolkovnika g. Boječa in ostale častnike, zastopnike časopisja in delavskih organizacij. Kljub povabilu se ni cd ostalih celjskih snortnih klubov skoro nobeden udeležil občnega zbora po svojih zastopnikih, kar pač ni bilo na mestu. Predsednik je poročal, da se ge SSK Ceflje v zadnjem času zelo razvil. V minulem poslovnem letu je bila uspešno končana borba za ogradite v športnega prostora na Glaziji. Letos je igral klub osem nogometnih tekem za ligino prvenstvo, k; so se končale z izločitvijo SSK Celja iz prvega razreda. Tajnik g. Tome je poročal, da je klub teral letos 17 nrvenstvenih in 9 prijateljskih nogometnih tekem s skunno razliko golov 102:51 v svok> korist. Klub je za si'o uredil Glazitjo. Glavno delo je bilo v tekmah za ligi.no prvenstvo. Akcija za pristoT novih čls.nov se je dobro obnesla. Zanimanje za klub so povečail mnogi članki in poročila r naših listih o tekmah in športu sploh. Izvršena je bila tudi reorganizacija uprave. Poskus, da se organi-ziia mladina, se je obnesel, ni pa bilo pravega vodstva. Treba bo najti še več zmožnih ljudi, ki bi hoteli voditi posamezne sekcije, zlasti mladinsko in laliko-atlet sko. Poročilo blagajnika g. T. Kopušarja izkazuje 26.103.75 Din dohod.kov in ravno toliko izdatkov. Klubovi dolgovi znašajo še okrog 16.000 Din. Odboru je bil podan absolutoriij. Načelnik nogometne sekcije g. Kopušar je poročal, da je SSK Celje letos od 26 tekem izgubil 8, pri 14 je zmagal, 4 pa so bile neodločene. Nogometna sekcija šteje 189 članov, verificiranih je 53, naraščaja 39, mladine 54. Teniška sekcija, za katero je poročal g. Borlak, je igrala letos 7 turnirjev: v 6 je zmagala, v 1 pa Izgubila ter zasedla drugo mesto v dravski banovini. Izvoljjen je bil začasni odbor, ki mora do konca januarja sestavšti nova klubova pravrla, voditi vse posle ln ob koncu januarja ali r začetku februarja sklicati ir-reden občni zbor. V tesm odboru so tudi vsi člani dosedanjega odbora. Začasni odbor tvorijo gg.: predsednik N. Rebernik, Borlak, Kopušar, Tome, Wagner, dr. Ivič, Stoklas, Kocuvan, dr. Vrečko, lekarnar Posavec, podpolkovnik Bojič, podpolkovnik šarubek, kapetan Canjevič, Voglar, dr. Finher, inž. Komel, A. Veble, prof. Bolhar, Hojkar in Vah. Gg. Posavec in Veble sta ostro obsodila sramotilne ln skrajno žaljive letake, ki so jih nasprotnik; SSK Celja te dni širili po mestu. Po skrbijeno bo, da bodo krivci kaznovani. G. dr. Vrečko je predlagaj, da se na Glaziji najnujnejše uredi in da se zlasti zgradi lopa za preoblačenje ta kopanje ter stranišče. Odbor za spremembo pravil tvorijo gg. dr. Vrečko, A. Veble, Wagner, profesor Bolhar, Tome, Kopušar in kapetan Canjevič, odbor za ureditev Glazije pa gg. Inž. Komel, Wagner, Tome, prof. Bolhar in Hojkar. Službene obiave LNP (Seja p. o. dne 14. decembra 1932.) Navzoči gg.: Stanko, Novak, Kovač, Brumen, Petrič in Benedetič. V nedeljo 18. decembra se določijo prvenstvene tekme: Maribor igrišče SK Rapida ob 14. SK Rapid : SK železničar. Službujoča odbornika gg. Amon in Ciien-šek. — Celje igrišče SSK Celja ob 14. SSK Celje: SK Jugoslavija. Službujoči odbornik g. Konig. Verificirajo se s pravom nastopa dne 24. decembra za SK Muro v Murski Soboti: Saczi Fran jo, za Cakovečki SK v Cakovcu Žiškovič Pavao; s pravom nastopa dne 24. decembra 1932 za mednarodne, dne 14. marca 1933 za prijateljske in dne 14. junija 1933. za prvenstvene tekme se verificirajo za Cakovečki SK v Cakovcu Novak Josip, za SK Svobodo v Zagorju Bukšfč Fr. Citajo se za SK Korotan v Kranju: Engel- man Marjan, Engel man Stane, Hiltscher Rudolf, Jakše Amton, Javornik Bogomir, Malec Anton, Maiič Milan, Meke Franc, Osojnik Ivan, Potušek Avgust, Rus Hin-ko, Rutar Edvin, štraus Gustav, žebre Valentin. Vzame se na znanje izjava igTalca Terana Srečka, da preklicuje svojo prijavo za ASK Primorje ter da ostane še nadalje član matičnega kluba SK Reke. Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribor od 5. in 12. t. m., MO Trbovlje od 5. t, m. in MO Celje od 5. decembra, dopis MO Celje št. 85/32 od 6. t. m., dopis SK Železničarja v Mariboru od 22. novembra, poročilo službujočega odbornika g. Fischer. ja od prvenstvene tekme SK Razpad : ISSK Maribor dne 11. t. m. v Mariboru in g. že-rovca od prvenstvene tekme SSK Celje : Atletik SK dne 4. decembra v Celju. Naproša se SSK CeJje, da doprinese do prihodnje seje dokaze, navedene v drugem odstavku dopisa št. 301/32 od 8. decembra 1932. Ker je nastopal SK Svoboda Vič pod suspenzom v prvenstveni tekmi proti SK Reki v Ljubljani dne 23. oktobra, se tekma verificira 30: p. f. za SK Reko. Dovoli se igralcema Kobalu Ladislava ln Derendi Vladim rju predčasna nastop za SK Svobodo v Ljubljani pri tekmah za fond za brezposelne igralce. Opozarjajo se odborniki poslovnega odbora, da se seje p. o. začasno ne bedo vršile. Sklicanje istih bo objavljeno v službenih objavh. — Tajnik U. Službeno iz OZDS pri LNP. X« mest o zadržanega ss. g. Deržaja se delegira za prvenstveno tekmo Rapid : Železničar dne 18. t. m. v Mariboru g. Pevalek — rezerva: g. Ska,lar. Smučarska skakalnica pri Celju. Dela na smiuelki skakalnici v Liscah, ki jo gradi smučarski klub v Celju, bodo kmalu končana. Prvotni načrt po katerem se je začela skakalnica grauiti, je bila za daljše skoke neraben in tudi ni odgovarjal pravi-ic»n mednarodne smuške federacije. Šele drugi načrt, ki ustreza tem predpisom in ki ga je izdelal Jugoslovanski zimskosport-ni savez v Ljubljani, omogoča izvedbo i fca-•kalnih tekem in verifikacijo skakalnice. Delo, ki je bilo zaradi čakanja n« novi načrt ustavljeno, se je pred 14 dnevi zopet pričelo in bo v fcraikem končano. LTpamo, da zadnjega dela na skakalnici, to je planiranja izteka in postavitve sodn'3ke tribu* ne ne bo oviral rov sneg ali hud mra,z. ASK Primorje (nogometna sekcija). Jutri ob 10.30 dopoldne morajo b!ti na igrišču: Stare, Svetic, Hasl, Jug I. in n., Zem. Ijak, Slamič, Pišek II.. Sočan, Franci, Er-man. Lute. Jožiič. Uri^č. ASK Primorje (Lah^cafets^a sekcija). Danes ob 10. croi-s countrv trening za vse atlete, zlasti za Žorgo. Krevsa, Ogrina, Srak« rja, Gaberška in Grada. SK Svoboda (Ljubljana). Jutri ob 13. se morajo javiti v gostilni nri Reininghau-su v Spodnji Šišiki, Frarkopanraka ulica: Gorenc, Kobal. Jože. Simon, Habicht I., Bon celi I , V;li, Lado, Julka. Lave, Bervar, Rudi. .Teršek. 2SK Hermes. (Nogometna sekc:ja.) Za nedeljsko tekmo s Svobodo naj bodo 13.45 na našem igrišču Burja. Pož.enel. Ser-nec, Pleš. Kknčnik. Glavič. Kretrč, Kršenja. Kos. Škramar, Pikic. Prinder* Moko-rel. BarduCkv. Ferjan. Za imenovane šesta« nek danes ob 15. pri Beliču. TSK »Slovan«. Za tekmo iproti »Jadranu« morajo biti v nedeljo 18. t. m. ob 12 30 na igrišču »Hermesa« nasledm igralci: Lioov-šek I. Marchiotti I. Grm, Poljšilk, Uhan, Bo^el, Th":mi, Zavrl TlT. Ključec, Lumbar I, II, Sluga. Pelicon in Galle. Imenovani morijo biti točno ob določenem času na igrišču. NSK Sparta. V nedeljo^ ob 13. na ?!avnrm kolodvoru: Majhenič. Dolina', Novak T., Magister T.. II., Lombar. Novak IT.. Vrhove 1. II.. Krašovec. Jenko, Ban, Woh!fart. Gostujemo v Litiji Sneg in smuči, nova smuška knjiga. Boris Režek, eden naših najuspešnejših smu-ških tekmovalcev in odl čni alpinist, ki ga po njegovih prvovrstnrih prvenstvenih turah v Savinjskih Alpah pozna in ceni tudi inozemstvo, je te dni izdal knjigo pod naslovom »Sneg in smuči«. Tehnika mazanja smuči, ki jo v nji obravnava, je ena najvažnejših, pa najmanj poznanih podrobnosti smuškega športa. Na 64 straneh drobnega tiska razčlenja važnejše podrobnosti opreme, govori o snegu in o najobsežnejšem poglavju, o mazanju smuči. S tehniko mazanja smuči je dozdaj naša smuška literatura opravila v nekaj besedah in popolnoma razumemo in pritrjujemo avtorju, da nam je danes potrebna specialna smuška literatura, če hočemo, da bo naš smuški šport po kvaliteti enak srednjeevropskemu. Mladi avtor se je pogumno lotii dela in je prvo slovensko specialno smuško knjigo izdal v lastni založbi. Razumljivo je, da gleda avtor tehniko mazanja smuči z zrelišča smuškega tekmovalca, dasi se izogiba prevelikim podrobnostim, vendar pa je način obravnavanja tak, da bo vsak smučar našel vse sebi primerno. V poglavju o opremi eo podane nove smernice, posebno glede tekmovalnih zadev. Posrečena je tabela »Preoblikova-nje vrst snega«, ki nazorno kaže, kako in pod kakšnimi vplivi nastajajo razne vrste snega. Skic je v knjigi, ki jo krasi dvobarven ovitek, pet, opremil je knjigo al-pinec Vinko Modec, tiskala tiskarna Slo. venija, dobi se pa v vseh knjigarnah in sportnh trgovinah za 18 Din. To vsem smučarjem nepogrešljivo delo toplo priporočamo. — Z. William T. Tilde* Tildenov »cirkus«, sikupina teniških igralcev, ki jih je zbral okoli sebe slavni moister z raketom, gostuje te dni v Berlinu Za zdaj mu gredo zmaoe in posli še dovolj dobro od rok ... Z VVilHamom T Tildenotn je združen velik del teniške svetovne zgodovine. Tilden potuje kot ostarel mož, ki si mora služiti denar. Prisiljen je kazati svoje znanje za denar ker se ne ve. če bo leto dni pozneje še kdo vprašal za Tildena. Življenje na svetu teče tako naglo in jutri bodo že ljudje pozabili, kar se je zgodilo danes. Tilden je star 30 let; takrat so imeli teniško igro v zakupu Angleži. V Ameriki ni bilo mnogo zanimanja zanjo Toda že po nekaj letih so se začeii tudi onstran Atlantika zanimati za malo belo žogo. Prav tako se je godilo Tildtsrra, ko nI rei trgal Mač ▼ šolskih klopeh. Kdor ga zidaj opazuje, bi morda mislil, da se j« že rodil kot ženij r tenisu. Pa ni res! Tilden se je moral dolgo pripravljati — prav tako kot kdorkoli — idokler je dosegel na skromnih turnirjih pr-tve uspehe. Bil je, kot mnogo Američanov '»selfmademam« (človek, ki si je sam pomagal), ki je uspeval v svoji stroki brez trenerja, brez podpore klubov ali mecenov, ki so prišli vsi pozneje, ko je bil Tilden že slaven. Šele s 25. leti (!) j« uspel Trldenu prvi vodiki udarec. L. 1918. je skupno z Richard-som zmagal v ameriškem prvenstvu v dvoji e. Že leto dni pozneje se je uveljavil tudi Jcot poedjmec; njegova zmaga nad »velikim (čarovnikom« Normanom Brookesorn je šla e zdaj že spet pomirili po vznemirjenju preteklega tedna. Tskma med Anglijo in Avstrijo ali drugače, med nogometnimi učitelji in učenci, se je ob ogro-mni napetosti vse Evrope zaključila s pičlo zmago Angležev, ki pa so se morali obenem prepričati, da je skoraj konec njihove visoke premoči v tej igri. Slej ali prej bodo morali vrniti obisk na celini in takrat bo — tako računajo tudi že sami — izginil oni sijaj angleškega nogometa, češ da v Evropi nikjer nima para. Časten nastop avstrijske reprezentance v Londonu je končno več kot samo zadeva avstrijskega nogometa; v dogledni bodočnosti bodo morali stari mojstri nogometne igre onstran preliva računati z dejstvom, da ima celina nekaj enajstoric. s katerimi se bodo morali sem in tja pomeriti, če bodo hoteli ohraniti rcnome, ki se jih je dozdaj držal, »brez težav in boja«. Ta srečanja bodo naravno spet dvignila zanimanje za nogomet in klubi — v mislih imamo predvsem profesionalni — bodo snet dob;li nova sredstva za vzdrževan ie svojih igralcev. Saj je bilo med njimi zdaj že toliko brezposelnosti in izkoriščanja! V Franciji so n. pr. sklenili nrav zaradi tega, naj se izdaiajo profesionalne izkaznice samo športnikom katerekoli panoge s T^ogojem, če .<*> že dosegli 20. leto starosti. S tem hočejo vrhovna suortna mesta ščititi mlade in neizkušene ljudi pred izrabljanjem. Ker je pač kriza povsod, ni čudno, da zvija tudi nogometaše. Ti možje pa so iznajdljivi in so si hoteli n. pr. v Bolgariji pomagati kar z najplodonosnejšim zaslužkom. Kakor se govori, je nedavno neka bolgarska enajstorica po Dunavu potovala v Rumunijo. Med igralci je bilo nekaj grešnikov, ki so ii izmislili nov način tihotapljenja za tobak — v nogometnih žogah. V ta namen so vzeli kajpa s seboj precej žog. Rumunski cariniki pa tudi poznajo nogometna pravila in so kar vedeli, da je tr5w nogometnemu moštvu, če gre gostovat, le ene ali dveh žog, ne pa vsakemu igralcu ene ali še več. Ko so žoge odprli, so našli v njih cigarete... Nič manj kot 50.000.. žoge in cigarete so zaplenili, »tihotapce« pa pustili dalje na pot. Kako so bili na tekmi v formi, tega naši viri ne povedo. V Kolnu se je ob pričetku šestdnevnih kolesarskih dirk pripetila nenavadna nezgoda. Da bi bila otvoritev bolj svečana, so povabili za startni strel znano filmsko igralko Kato Nagv. Zvezdnica je sprožila strel, obenem pa tiščala s kazalcem druge roke odprtino cevi, kar je imelo za posledico, da ji je krepko posnelo kožo. V bolnici so ji morali »madež« popraviti s transplantacijo. Običajno ni dobro, če ljudje vtikajo prste tja, kamor prav za prav ne spadajo. Italijanski letalci si z vsemi silami prizadevajo, da bi čimprej osvojili svetovni hitrostni rekord z letali, ki ga dozdaj brani Anglež Stainforth. Rekord je že resno ogrožen; nri zadnjih poskusnih poletih nad Gardskim jezerom se je pUotu Agellu posrečilo, da je dvakrat dosegel rekordno hitrost 724.05 km na uro. Stainforthov rekord znaša »'vamo« 655 km. Agellovo hitrost so merili s pomočjo fotografije. Hitrostni rekordi so v vseh športnih panogah posebno privlačni. Zato ni čudno, da se je ta manija prijela tudi smučarjev. Domovina hitrostnih rekordov na smučeh je zaenkrat Švica, kjer se že tri leta poskušajo v takozvanem »kilometerlance«. Letos so zgradili tamkaj za te hitrostne poskuse posebno progo, na kateri se bo dalo voziti povprečno po 160 km na uro. Športna vrednost teh hitrostnih rekordov je vsekakor precej dvomljiva. S«/*? Kdo je torej kriv V »Slovencu« z dne 11. decembra t. 1. se je lotil g. >—nik« pod naslovom »Kdo je kriv« zopet Kmetijske družbe. Informacij za svoj članek gotovo ni dobil od »bivšega člana glavnega odbora«, marveč mu jih je dal najbrž tisti, kateremu je med drugim tudi to znano, da odgovarja glavni odbor Kmetijske družbe za svoje dejanje in nehanje svojemu članstvu, odnosno delegatom svojih podružnic. No, ker se je »Slovenec« spustil v javno in detajlno razpravljanje o bivšem gospodarstvu v »Kmetijski družbi«, sem primoran podati kot bivši predsednik družbe nekatera pojasnila. 27. decembra 1924 sem prevzel predsedniške posle pri Kmetijski družbi. Kakšne razmere so tedaj vladale pri družbi, o tem jasno in določno govori reviz jsko poročilo, v katero ima še danes vpogled vsak družbeni član. O vse prej kakor vzornem gospodarstvu govori prav tako jasno in določno številka 334.288 Din izgube v poslovnem letu 1924. Pa smo se vrgli na delo in uspeh ni izostal. Leto 1925. smo zaključili s prebitkom 11.151. Din, leto 1926. s 16738 Din, leto 1927 s 7.296 Din, leto 1928. pa s 131.034 Din. Pri tem je treba upoštevati, da smo v teh letih krili iz tekočih sredstev še razna popravila, zlasti za hišo na Novem trgu in na Poljanah, podkovske šole, garaže itd. Vsi ti stroški so znašali skupno nad 100.000 Din Iz lastnih sredstev smo podelili dalje v samem letu 1925. razne podpore za živinorejske in sl čne razstave v iznosu 21.500 Din. Tudi v poznejših letih smo uporabljali za podpore precej lastnih sredstev. Skoraj vsako leto smo prirejali razne razstave na ljubljanskem velesejmu, nekaj podpore smo dobili le za jubilejno razstavo na velesejmu 1. 1928. Na izrecno željo prizadetih podružnic in odbornikov iz bivše štajerske smo kupil: skladišče v Mariboru in Celju. Slednje je bilo kupljeno za 32.000 Din, leta 1931. pa so ga ocenili na 70.000 Din. Posiovna leta 1925.—1928. so bila torej za družbo povsem zadovoljiva. Vsak član se lahko prepriča iz knjig, da je imela družba v teh letih primeren uspeh, vzl;c temu. da je oddajala članom potrebščine po najnižjih konkurenčnih cenah. Temu nasproti pa je treba pribiti, da je nova Kmetijska družba utrpela od svoje ustanovitve v jeseni leta 1929. pa do konca leta 1931. nepobltno veliko izgubo. To je seveda žalostno dejstvo in čisto v redu je, če se vprašamo: Kdo je kriv? — Ni dvoma', da nosi glavno krivdo na izgubi ono sodstvo Kmetijske družbe, ki je imelo vajeti v rokah od leta 1929. do leta 1931. Treba pa je ugotoviti, da niso spadali v to vodstvo oni štirje gospodje, ki še sedaj sedijo v glavnem odboru. Iz sejnih zapisnikov je razvidno, da so baš ti štirje gospodje zahtevali reorganizac;jo uprave in vseobčo štednjo. Niso uspeli s svojimi predlogi, ker je bilo poslovno vodstvo Kmetijske družbe žalibog v teh letih samo v nekaterih rokah. >Slovenčev« člankar očividno ni bil pravilno informiran, ker sicer ne bi bi! spraševal: »Kdo je kriv?« Ne čudim se zato, če je skušal naprtiti vsaj precejšen del krivde zaradi izgub poprejšnjemu vodstvu družbe. Dobro, pa naj govore zopet številke! Glasom revizijskega poročila je imela družba v poslovnem letu 1929. 113.480 Din izgube. Res je, da je bilo leto 1929. eno najbolj ugodnih. Blagovni bruto — dobiček je znašal v tem letu 748.161 Din, toliko torej, kolikor še v nobenem letu. In navzlic temu je izkazala bilanca primanjkljaj v iznosu 113.480 Din! Ta primanjkljaj je lahko obrazložiti: Zaradi naraščajočega prometa je prišla družba v debet pri denarnih zavodih. Lastnega kapitala nismo imeli in večino blaga smo morali dajati na upanje, zato ni čuda da so znašale bančne obresti v letu 1929. polne 213.503 Din. Lahko bi bili vsaj precejšen del teh obresti vkalkulirali v cene, s tem bi bčii pa podražili kmetijska po-treščine, kar bi prizadelo naše člane — kmetovalce, ki so že itak občutno začeli čutiti krizo. Rajši smo torej izkazali izgubo, kakor pa da bi bili udarili naše člane — odjemalce. Dalje je treba upoštevati, da so v letu 1929. precej narasli režijski stroški, saj je bilo že celo leto v znamenju borbe. Na tajnem so gospodje, ki se zbirajo okrog »Slovenčevegja« člankarja, že ves čas vihali rokave, kar naravno ni ugodno vplivalo ra poslovno življenje družbe. Nakup galice je odobril glavni odbor. V ožjem odboru, ki je nakup sklenil v svoji seji dne 30. 11. 1928., je bil najbrž navzoč tudi »Slovenčev« »bivši odbornik«. (Ali morda ni bil?!) Nakupna cena galice je bila jako ugodna. Po izjavi bivšega tajnika rabi Slovenija 80 vagonov modre galice. Družba je kupila za leto 1929. le 50 vagonov. Zaradi lepega in suhega vremena je bila uporaba galice v tem letu manjša kakor smo predvidevali. Sploh je bilo v letu 1929. vse preveč galice na trgu, saj si je nabavila neka tvrdka v Varaždinu iz spe-kulativnih razlogov 100 vagonov galice. ki jo je potem koncem sezone vrgla na trg po vsaki ceni. Vodstvo družbe kaj sličnega ni hotelo in tudi ni smelo storiti. Tako je torej preostalo glasom inventure z dne 31 12. 1929 93.483 kg modre galice po 7.20 dinarja za kg. To galico je nova družba prodajala začetkom leta 1930. po 7.80 Din pri vagonskih odjemih, v manjših količinah po 8 do 8.30 Din. Preostala galica se je torej prodajala z dob:čkom. Izgubili smo edinole na obrestih. Ce upoštevamo dobiček — in ta je bil tu — ter odštejemo obresti, znaša skupna izguba na obrestih preostale galice 38.000 Din in ne 120.000 IMn, kakor je ugotovil »Slovenčev« anonimni računar. Naj še pripomnim, da je »informator« že svoj-čas ugotovil točno 121.528 Din kot izgubo na obrestih te galice, a »—nfk« je to vsoto samo zaokrožit Mar bi b!l pustil informa. torlevo izvirno številko, ne? Zveza Kmetijskih podružnic v Brežicah je poslovala v lastni režiji. Cim smo opa-z'li, da ne plačuje več *očno svojih računov. smo poslali v Brežice našega uradnika g. Mulačka, da zvez?no poslovanje revidira. To se je zgodilo 29. oktobra 1928. Ugo. tovili so se nedostatki ln vodstvo zveze je prevzel sedanji podpredsednik Volčanšček, sklad:šče pa pokojni Čemele. Glavni prejšnji funkcionar se je obvezal, da bo kril del izgube v iznosu 40.000 Din z obročnim odplačevanjem. To se je tudi zgodilo. Družbeni knjigovodja g. Janko Bukovec je sestavili b:lanco brežiške zveze. Bilanca je iz. kazala z dne 31. 12. 1929. 73.831 Din iz-srube. Upoštevanje kritje v iznosu 40.000 Din je znašala izguba le S8.8S1 IMn In ne 114.000 Din. Ce se 1e izguba v letih 1930. 5n 1931 še povečala, 1e zopet krivda takratnega vodstva družbe, ki je zvezo v Brežicah še naprej zalagalo z blagom, mesto da bd bilo zadevo takoj začetkom leta 1930. uredilo. Na predlog strokovnega oddelka in uredništva »Kmetovalca« je glavni odbor zaključil, da se naroči nekoliko vagonov semenskega krompirja v inozemstvu, ker bo veliko pomanjkanje zanj. Ker semenskega krompirja drugod nismo mogli dobiti, smo ga naročili iz Poljske. Res je, da je družba utrpela pri dobavi tega krompirja nekaj izgube, a ne po lastni krivdi. Po izjavah odličnih tukajšnjih in dunajskih pravnikov smo bili upravičeni zahtevati od dobavitelja odškodnino, vzlic temu pa smo pravdo na Dunaju izgubili. S takimi in sličnimi izrednimi slučaji mora pač vsako podjetje računati. Sicer bi pa bilo lahko novo vodstvo Kmetijske družbe pravdo ustavilo takoj začetkom leta 1930. ter na ta način prihranilo družbi precej pravdnih stroškov. Tako je bilo torej delovanje družbenega odbora, kateremu sem imel čast načelovati od začetka leta 1925. do jeseni leta 1929. S ponosom lahko trdim in poudarjam, da smo delali v teh letih složno ne oziraje se na levo in desno, kar se vidi že iz dejstva, da so bili skoraj vsi predlogi, tikajoči se uprave soglasno odobreni. Ugotavljam, da ni res, kar trdi »Slovenčev« člankar, da znaša izguba pred 16. novembrom 1929. skupno 420.000 Din, nasprotno pa je res, da je imela n — Rezervna žarnica za oba modela stane ..................* 7.50 Naročite še danes po priloženem kuponu! NAROČILNICA! Gospodom HINKO MAYER & DRUG, parf. oddelek, glavnim zastopnikom za električni glavnik »WHITE«, Zagreb, Praška ulica 6. Pošljite mi po povzetju, z baterijo, žarnico in natančnim navodilom ...... kom. elektr. glavnika »WHITE« model sStandard« po Din 200.— ......kom. elektr. glavnika »V/HITE« model »Handbag« po Din 100.— (Nepotrebno prečrtati!) Naročam ta glavnik pod pogojem, da mi vrnete moj denar, ako me glavnik tekom 7 dni ne bi popolnoma zadovoljil, potem ko vam vrnem glavnik v brezhibnem stanju. w Ime: __ 00 Oglas) trgovskega tn reklamnega značaja: vsako beseda Dm l.—- Po Din t.— ta besedo te taračunajo nadalje vst oglasi, ki upadajo pod rubrike »Kttrn po kam«, mAuto- moto* »Kapitala, »r na jem*, »Posesrm. ml^okal i« »Sta nrrvanja odd.fi« •Stroji* »V rednote« »Informacije* *Živali<, »Obrt* Ui »I^es* ter poo rubrikarrtz »Trgovski potniki* tn •Zaslužek«, če te t oglasom nudi easluiek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče raslnžka ali služba, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki st taračunajo po Din L— ca besedo te earačuna enkratna pristojbina Dm 5,— za šifro aH ta dajanje naslova V s t ostali oglasi tociaJnega enačaja se računajo PO 50 par ta vsake beseao Enkratne pristojbina ta tifro ali za dajanje naslova pn oglasih ki te earačuna)o do 50 par za vsako besedo, tna.ka Din 3.— NajmanfSi znesek pri oglasih po 50 pat ta besedo, je Din 10._, tri oglasih po 1 Din ca besedo pa Dm 15.— Vsa pristojbine ta male oglase /e plačati pn predaji naročila, oziroma hh le vpnslatl * oismu nhenem t naročilom Službo dobi V sik a t>eseda 50 par: za dajanje naslova ali ra šifro pa 3 Din. (1) Lesni manipulant vajen tudi pri gatrih žagau, ter zmožen v., h v 5«-~ is o stroko s-pada jočih del. dobi službo za »•••kup lesa. pri lesni iindn-blizu C''.'a. — P(v n-dbe na oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani pnd Šifro »Strokovnjak 'VI Vrtnar želi stanovanje proti oskrbovanju vrta v prostem času. Kure-t, Dunajska 64. o.lGlil-1 Slržkinjo k; zna dobro kuhati in šivati, ?taro od 2.1 let dalje. iščem za takoj. Anka 1'nl'ak, Kranj 117. Ko-kr-?-ko predmestje. 51713-1 Šiviljo učenk« ali šole izučeno sprejraiiom. Predanost ima sirotn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z vso oskrbo«. 01753-1 Brivskega pomočnika .k "j II • -;. -X..i ■1S24-1 Mlajšega uradnika ki obvlada skladiščne posle ter je vešč p:sarniške-jra delo. predvsem strojepisja in da jo zmožen govora in pisave v nemščini tn 1 rva-čini poleg s oven-ščine. Ponudbe naj po možnosti oddaj-o le tis'.:, ki so vojaščine prosti pod šifro »Tovarna čevHev«. •>1741-1 Za pomorsko potovanje Iščemo žensko z znan.b-m angleščine. Hitre ponudbe na Geršak. Ples 1, Sv. Peter .pod Sv. gorami. 31753-J Knjigovodja m korespondent. zmožen tudi nemščine, dobi name- ščenje nr: podjetju na deželi. Vsa oskrbo v hiši. Ponudbe /. tigrebnih po tr-bščln sprejme takoj Eter na. Mestni t.rg S*, l dvorišče. 51816-44 Trgovine se želi izučiti le*, staro, zdravo, moč ko in p i št eno d.-kle. v dobri Ml stre,.Ti hiši. kjer bi imelo popolno osikrbo. Xa v pove oglasni oddelek »Jutra«. 5179(^44 Vajenca primerno šolsko izobrazbo. zdravega in močnega, poštenih staršev, s.prejmem v trgovino z mešanim b'a-gom na d-želi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« [«>.1 značko -40«. 5"7^1-44 Vsaka beseda 50 f«r; za da.ienje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Hlapec ezen in nekadilce, vajen konj in vseh kmetsklh Jel. že'i po Božiču premenitj Inžlho. Naslov pove oglas, oddelek 'Jutra«. 51044-2 Dekle pridno in pošteno, vajeno vsega dela in nekaj kuhe. išče službo — tudi na pro-t.ilni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Nastop po prvem«. 51636-2 Službo gospodinje išče gospa k samskemu udi boiehnemu gospodu. Naslov na ogl. oddelek »Jutra«. 51894-2 Prodajalka poštena in marljiv3, z najboljšimi spričevali — želi amorkoli preminiti mesto Poinudbe na og'as. oddelek Jutra« pod šifro »Spre- Cevljarji, pozor! Naiprodaj jo d.obro vpeljana trgovina s čevlji v Za-gTebu na Ili«. Majhna sta-marina. Potrebno je 20.000 Dšn. Sprejmem tud: vlož-rico Praštedi»i.ne na 50 % do konca decembra. Pojasnili daje M. We:ss, Mesti i čk a 1, II. k a t. 5""t4:Xv!9 nik. 50045-2 Mesto trgovskega potnika «li skladiščnika išče skladiščnik z večletno prakso v veletrgovinah, star 29 let- Sprejme samo dobro in «taino službo. — Cenj. dopise zaprosi poj značko »Primia reference« ua oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 51756 2 Vdova po trgovcu stara 33 let. vajena trgovine, gostilne in gospodinjstva, išče primerne zaposlitve. Poseduje obrtni list- in osebno pravico. — Ponudbe pol značko >Pomoč v nesreči« na oglasni oddelek »Ju-tra«. .51744 Vrtnar samostojen. 36 let star. samski, z d-obrimi spričevali in 16Iet.n-o prakso, išče stalno službo. Nastopi lah ko takoj. Naslov v oglns. oddelku »Jutra«. 51695-2 Prodajalka izučena v špecerijsko - galanterijski trgovini, zelo, pridna, poštena, zanesljiva, skromna v zahtevah, vajena tudi kuhanja, z na jboinšimi izpričevali, z znanjem nemščine. žeii premeriti službo k:erko,t k dobrim 'ju dem. Naslov v oglasnem oddelku ?Ju-tra« pod šifro »Hvaležna 111«. 5! 76*1-2 Korespondentinja popo!aoma samostojna moč z dolgoletno prakso, zmožna slovenskega, srbohrva-t. skega nemškega io Italijan skega jezika ter stenogra fije. išče namestitev za ta koj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« \ Celju pod značko »Slove nij-a«. 519/m« Gospa nesrečna v zakonu, prosi zaposlitve. — Vajena je vseh trgovskih poslov in gospodimjistva. Event. ponudbe poslati na ogabni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 1932—1933«. 50032-2 Mesto inkasanta ali temu slič-no išče bivši •podioficir, ziiiožen kavcije. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »InkasanU. 5195S-2 Službo skladiščnika šoferja ali inkasanta iščem Hesne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000 Din«. 51530-2 Fant s prakso v pekariji. išče mesto hlapca — najraje h konju — za razvažanje kruha in pomoč v pekariji Sedaj zaposlen. Xas!ov v oglasnem oddelku »Jutra M71-1 -T Za sestavo bilanc ureditev in reorganizacijo knjigovodstva se obrnite na podružnico »,Tu'*ra« v Mariboru pod značko *Or-ganizattor«. 51730-2 Trgovski pomočnik išče službo, ali spreime raznovrstna zastopstva — oziroma kaj sličnega. Na-h>v; Josip Kovač, trgovki pomočnik, Dol. Hrast- Inteiigenten gospod večletno bančno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih z znanjem več jezikov išče primerno namešče-nje takoj ali pozneje. Eventuelno pristopi h kakemu podjetju z večjo vsoto. Ponudbe pod Nameščenje« na ogl. odd. »Jutra«. 51793-2 Mesarski prekaje-valski pomočnik Slovence, star 28 let. živeč v Zagrebu, vajen tudi kuhinje že.li primerno službo. Cen:ono ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen«. 516S9-? memibai. Zobozdravnika asistentka sCo nameščen :e. Ponudbe pod »Asistentka« na o^as. 51797-2 I oddelek »Jutra«. 51835-2 Uradnica z večletno prakso, ver-zirana v vseh pisarniških poslih, strojepisju, knjigovodstvu, korespondenci, s perfektnim znanjem nemščine išče namestitev. — Ponudbe pod »Samostojna moč 200« na ogl. oddelek »Jutra«. 51858-2 Trgovski pomočnik foučen na deželi — išče Miižibo v mešani ali špecerijski trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Močan«. 51874-2 Trg. spec. pomočnik zmožen nemškega in slovenskega jezika, 19 let star. išče kakršnokoli službo. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjen«. 51882-2 Dekle z dežele išče službe pri dobri družini v Ljubljani kot pomočnica pri gospo dlnJstvu. Zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Doleirika«. 51903-2 Mlad pek. pomočnik vojaščine prost. vešč vseh del. trezen in mar-l'iv delavec, želi nastopiti mesto s 1. januarjem. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«. 51906-2 CITATELJ! Posluži se dobrot, ki ti jih redno nudijo Jutrovi66 mali oglasi ji --• -- • * ' • I-*':'* -' .-. .'--•«- ----- '-'.--jCgi^^^N ■ .^..-g 'ZJr- Absolvent Karlstein-ske šole (letnik 1910) išče nameščenje z vso oskrbo in Din 200 ali 425 plače tedensko, i »njene dopise na naslov: Gustav Pšibil, šmarjeta 1 pri Celju. 51957-2 Fant 19 let star, trezen in pošten, želi kjerkoli riužbo hla-pca. Ponudbe na ogas. dilelek ».Jutra« pod šifro Pošten«. 51971-2 Prodaialka iob-o verzirana v mešani ■strok", želi kierkoli name-ščenje. — Po-nudbe na po. irnžnico »Jutr.,^ r CeHu po d zna čko » M a rl j i v a «. 51952-2 Dekle nridno in pošteno. z 'lohrimi spričevali va-Vno vse^j hipnih del. nov-oliko t-ubania že!1 •stalno pri po- lteni družin! s 1. ianu-°T'pm. Ponudbo na oe' 'Vid. »Jutra" noii *7.r\rn va in ubogljiva«. Kdo vzame inteligentno gospo srednjih let, varčno gospodinjo, vajeno bolniške strežbe. muzikalično. veščo štirih jezikov, z lastnim pisalnim strojem, v dobro hišo v Mariboru, Ljubljani aH Zagrebu kot gospodinjo in tajnico? Ponudbe prosim pod »Gospodinja in tajnica« na podružnico »Jutra« Marl-boij_ 51961-2 fcfiSfi^l Damsko in moško perilo samo fino. dani šivat na dom šivi; Ji, ki ima v. fk-l-no prakso v kotifckc:.':, — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod :Prikrejeval-ka«. 50163-3 Samo 50 Din in dobite stai:io zaposlitev, uko le hočete. Nika-ka prevara ali prazno eb-Ijubo vanje, temveč rceiii-ca. o kateri se lahko sami prepričate. Pišite takoj na: R.-uid, LjubMa::a, | Poštni predal 245. Za' p... I jasnila priložite 3 IV znum.kali! 517- Akumulatorje 40—tO č'.-:iov, v dobrem, stanja kapi Sušnik. kavarn« Slon. 5171a 5 Din. (9) Radio-aparat malo rabljen. 3 cevni, znamke »Ingelen U 3 S« (direktni priključek na tok) z zvočnikom znamke »Lowe« prodam za 2300 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51907-9 Zastopnike za obisk trgovin, industrije in obrtnikov iščem. Potreben kapital 1000 Din. Ponudbe pod »Samostojno delo 1532« na ogl. cdd. »Jutra«, podružnica Maribor 51962-5 Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda: za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro Pa 3 Din. (6) Gostilničarji! Vaše in Vaših gostov božično razpoloženje bo na vi;ku 'n res praznično. Je se oskrbite z našo izborno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas. z izbornimi vi-ir Vam bn nostrpgla »Belokraniska klet« vinarska zadruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 51S31-6 Igrače Tisk in Teebnofise prodam Naslov v oglasnem od d rili« »Jutra«. 5I0W>-0 Valvasor in pisalni stroj prodam tiwk proti odplačilu. Našlo/ pov*> oglasni oddeiek »J .j tra«. Stremena Tež sto »arov, io ostali pribor za smučarje ugodno naprodaj radi »pu-etitv*. tega predmeta. Za h ter a »te ponudbe. Naslov r >glasnim »iildeJku Jutra 51G33-6 Partijo čevljev toč sto paro-v raznih td 20—80 D:n predam samo iitjuLO. Nasiov v o-;as. okleni »Jutra«. 510326 Železen štedilnik skoraj no- , proda Lobooa — h:5a Lavrič. Moste, Po! jska pot. 51505-6 Lepe jaslice pai"ir£ke, ovčke. hlevčke. i> ' a.k; vii palm« dobite po nkii ceni v trafiki ta Sv. F.;tra cesti štev. S. uOsJ«-G Obsevanje! T";:!rki) -da Eterna. Me&tn-i trg St. 17 — dvorišče. 51817-6 Železnico (ig-ačo) 4 lokomotive. !6 -vag»Mičkov, 10 m tira. I l'i'-!ilff, 1 križišče itd., !k' ie sr-al« 15*Hj Din, p;-0-d;, m za 450 Dim, istotflio Matador št. 4. kot n'»v, za 150 Din — Obuje e; o leto stnro. K.v-!ov v oranem oddelku »Jutra«. 51702-6 Smučke 175» c m in lt50 em dolge.« pa' eam-i po 80 Din — ter radio zel o dobe,- z«» 5»J0 Di® na-j> daj. Nasl-ov v ogk-nem oddelku »Jutra c. 51724-6 Premog in drva prod3;a Jezeršek. V odirat £00 Fige in slive za zganjekuho po nizkih ^er.ah oddaja Ivan J»!ičin. Ljubljena Emonska cesta štev. 2- 372 6 Puhasto perje 15 Din 5 o ho no 32 Din. puh 140 feilosram. 'et volno in žimo ia madraee Izredno »ocen' prodaj« 5ega. Woifov* 12. riv..rl;~ ? 376-6 Spalnica in jedilnico t --,rarooeii»?kem slogu, prodan v Gr« štev. 11. 51782-6 Plinsko peč Jsi sfocr-ij nov, lep, bel, emajliran kaminček pr eeni proda S. Kos v 2,!roro ohranjeno prodam za 220 Di«. Vprašati telefon 2532 — samo ob d la Tvlkih med 12. in 14. ur17 let ->terega fa.nta, za 180 l):n riprodaj v Gledališki ■ilici štev. 12/IH, vrata 10. 51890-43 Blago za moško obleko po nizki ceni prodam zaradi odpotovanja. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 51942-13 Vsaka beseda 1 Din: »a lajanje naslov« ali za šifno pa 5 Din. (15N Rezano borovino in mecesen razne dimenzije kupujem večje in manjše količine, 1 po blago, proti gotovini. Nujne ponudibe z navedbo diimemzije, količimo in cene pod »Borovima«, Poste restante, Zagreb. 51&34-15 Hlode ;okrogel les) smrekov? in jalov« kupuje žaga An-loviic, SlcofijM-a. 50384-15 Mizarji! Plemeniti les. lipa, čre-šnja, javor itd., dobite pri Antonu Bartolu, Dunajska c. 46. 51770-15 Odpadke cd žage d obro osušene, kratko žfgane, p'odaja v vsaki '.nnožini Tvan Slška, Me-tslkova ul. 4. 51904-15 Vsaka beseda ! Din: '.3 dajanje naslova ali «a šifro ps 5 Din. (18) Gostilničarji! Vaše in Vaših g. s tov božično raEi«o-k«ženje bo na višku in res prazmičvno, če se o^krbite z našo izborno kaip!;ii<-o. Z zauipanjem se u'b"nit" na r.a.s, z izbornimti vinii Vam bo postregla »Belokranjska klet« vinarska zadruga, Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 5:501-18 V proslavo ■ojetnega dme Nj. Vel. kralja uprizori Prostovoljno gasilno društvo v Blatni Brezovi« pri Vrhniki, v nedeljo ob 3. uri popoldne iramo »Ro-žmarin«. Vabljeni vsi! 503(19-1« Na današnji praznik in jutri priredi restavracija čar-man v Zg. šiški koncert in pojedino izbranih jedil in kolin. Vina prvovrstna. Vabimo! 51794-18 Bonič v Bohinju Krasen športni teren m božični odmor. Hotel Tri glav. Penzijo-n: 35—30 D!n. 49350 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali m Kfro pa 5 Din. (12) Pohištvo Kljub temu, da gredo cene kvišku, da mizarstvo »Sava« pohištvo še cenejše in na obroke: Spalnice 2100 omare 420 postelje 225 kuhinjske oprave 900 kuhinjske kredence 475 Sprejmejo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18. Dunajska 36. Tel. 27-80 51821-12 Pohištvo spalnice ..... 2200 Din omare ...... 450 ,, postelje ......ffiO „ kuhkijkke oprave lOou „ kttiikikke kredence 500 ,. Vse drugo pohištvo 6e 4«-b: najceneje na obr>ke. — Sprejemajo s* tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »Sava« Kolodvorska ulica štev. IS. Lhina vka ("eiia štev 36. Telefon 27-80. 50059 12 Kuninjsko mizo novo. belo emajlirano. Si 2 stola prodam. Og edat-: na Veiesejmu. paviljon F. 51613-12 Moderno spalnico popo-i noma novo prodam £» 10.000 Din. Naslov pe v? oglasni oddelek Jutra Kompletna jedilnica miza, ki se da raztegniti, 1 velika ln 1 majhna kredenca, 6 stolov ln 2 fotelja, skoro novo, naprodaj v Beethovnovi ulici 4/in. — Ogledati med 18. In 19. uro med tednom. o^ nedeljah in praznikih pa med 11. ln 12. uro. 51927-12 Spalnica zelo poceni naprodaj v Oražnovi ulici štev. 3/1 — ">b tobačni tovarni. 51913-12 Vsaka beseda 1 Din: ra dajanj« naslova ali «« Aifro pa 5 Din. (17) Mesarijo in gostilno na prometnem kraju vzamem v najem s 1. februarjem 1033. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 50437-17 Boljšo trgovino ali vinotoč prevzamem — najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra-« pod šifro »60.00*1«. 51966-17 Vsaka beseda 1 Din: za lajanj« naslova ta šifro pa 5 Din. (16) 100.000 Din mama je poevuiia S.*v>bt»i hranilnica in pos oja Inka »Moj dom« brez obresti. 2 njimii sva poplačala vse dolgove; samo na obrestih nama je s te.m prihranjenih okoli 9000 Din na leto. — Vračala bova 15 let, povprečno po 600 Din na mesec. Rešena že v d", ažbi posestva hudih ekrbi in velikih bremen, zadrugo vsakomur najrtopdoje priporočava. Hvaležna Jernej in Marija &pruk. Rožna dottna, oesta IV štev. 17. 50152-16 Hranilno kn|iž®:o Hmri>t^ik«™e 4«amfe« v z-:: - -sku 70.000 — 100.000 Din lrniprlim. Flačamr takoj v got ovitki. Ponudi. ■ posla*-no 0'glasni oddelek »Jutra« pod »Hrandino km'iigo za g tovino«. 51743-1G 10—15.C00 Din posolla oihrtnik na posestva, vki:i^iiiiba na prvo m*?'o. Ponudbe na ogabni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvo mesto«. 51757-16 Privatni clearrng iSče dobroim^k v AvsTiri-ji in CitftiOKlovačflci — "d jug'^1. ekspo rter jev. Ponudbe na ped'užnieo Jutra v Mariboru pod šifro »B«. 5173140 Gospa-vdova prosi dobrosrino oseb>? za posojilo 4000 Din proti jamstvu. Cenjen'; ponudbo prosim poslati pod šifro »Nujno lična ogl. odd. »JtUra«. 51864-1" Iščem 15.000 Din na X. mesto na novo hišo in vrnitev vsegt. zneska tekom enega leta in 10 odst. Ponudb" pod »D. 15« na ojrla^n' odd. »Jutra«. 51775-1C Družabnika agHmega in delavnega, z večjo vsoto denarja sprejme rentabilno podjetje — tekstilna tovarna na Gorenjskem. — Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod »Sigurno 156«. 51713-10 150—200.000 Din kapitala išče velika tvrdka v Mariboru proti zastavi, ali pa sprejme tudi družabnika. Za go-tov! jen d ober za si užek 1 Ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na podružnice »Jutra« v Mariboru. 50409-1C 20.000 Din posojila proti 10 % obresti, želim za eno leto. Kot jamstvo nezadolžena krasna vi a. Ponudbe na oglasni odde. lek »Jutra« pod značko ^Poštenost 22e«. 51691-16 60—80.000 Din posojila rabim za dovršVv enonndstropne hiše v Ljubljani. Desetkrat no jamstvo v nepremično nah. Ponudibe na ogiasn: oddelek »Jutra« pod, šifro »Garancij««.- 50365 16 Družabnika z 200.000 do 300.000 _got» vine ali vložno knjiiko. somkre d'1'bro vp<-'jona in irezkonkurenč.na irg"Ovina r mešanim blasom ši deit-l n;mi pridelki v ptujskem Tkraju. Ponndbe na naslov Arteniak & Srhosteritseh veletrgovina v Ptn^n. IG 50.000—60.000 Din posoHla iščem na knUfibo hiše. Prevzamem tudi vlogo Mestne, Ljudske ali Banovinske hranilnice v Ljubljani — Odplač-ljivo 2000 do 2500 Din mesečno. Pomidbe na ogl. odd. ■»Jutru« tJod »Hiša«. 51922-16 5000 Din posojila iščem proti vračilu 6000 D:n v G mesecih. Cenjene p-nudbe ua ttglai. oddelek »Jutra« p )d značfko »Ab-tolutna varnost«. 51774-16 Pozor, kapitalisti! l'rod«in pauntran praktičen znai. Potrebno 50-000 D n. Pomidbe n« oglasni Udelek »Juitra« pod šifro »Pa«. 51S73 Brezobrestna posojila ia nakup hiš, zemljišč in raz'iwiŽJie^r, uaje Zadruga. Lji.bljana, poSiui yrvo sez-idana hiša itgod-n-o pro-sto naprodaj. Polovica kupnine v gotovini, polovica lahko v hranilnih knjiživa h. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Ugodna prilika 5*50« 51737-19 Kateri hiš. gospodar bi dal v najem pr ost or v hišni veži, za prodajo nogavic. Ponudbe na piglasni oddelek »J uit a« pod šifro »Veža«. 51 ii <-19 Modna trgovina v oenitru LjuMjane naprodaj. Cenj. .ponudbe na o-g!. ■oddelek »Ju.t.ra« pod šifro »llgicdr.a prilika«. 51813-19 Pisarniški lokal o 'dam ta.koj. Poirave se na MiWošičevi cesti št. 18/1. 51700-19 Dva lokala ia pisarne, v I. nadstropju 0 lda Jrogeriia Hermes. Mi-k ošičeva eesU štev. 30. 50379 19 Pisarniške predore primerne tudi aa modni salon, zastopstva. obBtojeie iz 3 sob, s posebnim vhodom v mezzauinu palače Ljub- 1 anske kreditne banke, v neposredni bližini glavne pošte, proti primemo nizki ceni takoj cddam. Električna raz-s\ kljava. centralna kur-iava .topla voda. Poizve sa pri Alomn CompMiT, Lj^bllana .Aleksandroivo. c. 2-1. 51C28-10 Mesafco 'ia prometnem kraja ^Afem 'j takoj. Pomrdbe na o PromsU. 50666 19 Skladišče veSvko in suho. sredi m* - a takoj odda šp.dicija Turk v Ljubijajii. 5M00-19 Trgovino z gradbenim matorijaloni v Našioah. ki obstoji nad 30 let. i nbro »ved en o. z velikim dvoriščem. 2 šu-|ama in pisarno oddam s 1. januarjem 19:13. C en j. isonudbe na osrlas. odd"lek Jutra« pod šifro »Naške« 50426-19 Papirna trgovina kniigarna. biblioteka ln galanterija v centrumu lepega mesta v Sloveniji zaradi družinskih razmer na predaj. Dopise na oglasni odd. Jutra v Ljubljani pod značko: Eodočnost. 50250-19 Lokale z velilriinii izložbami, rra oromei.* točki v sreiii™ nesta oddamio v najrua rjem. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 519ti9-19 Modna trgovina etaroznana, dobro vpeljana, se proda ali sprejme družabnika. — Ponudbe pod »Center I.iubljana« na oglasni odd. »Jutra«. 51847-19 Velik lokal na Mestnem trgu štev. 17 v Ljubljani ododars4iim poslopjem in G orali zemljišča, a'! bre« njega, v industrijskem kraju hliv.ii Maribora prodam. — Dopiso na po-dru^co ».Jutra« v Mariboru pod »Lejia lega«. 50408-20 Prodaja ali zamen iava! iPotfe*-4vo t. vilo v Ro-geški Slatini naspnoti kolodvora, s H sobami, prtiklinami. f^o.vpodarskiimi poslo^iji — eirtkitrič-no razsvetljavo, vo d-modom in e«a. 3200 ib» z,vm/,ešvj, za p mu: jo nski oHra« aH kot posestvo za •HWek, j« poceni naprodaj ali se zamenja za posrwtivo v A-n»friji. Prednost im« greako mesto (Gra®er Stadfchaiis). Poja6-mi'a daje A. Zei^-hegg, Grar. H-ecremgaase 2f/2. 50394 fffe, p'«w>;armen,ika (Voll-sararfr) t vpo priipravo ze-it> utp>4n"i prodam n« Do->.(<<','tsfitm. Naslov v oglas. Tdd^lko »Jrat-ra«. 51787-20 f ostSiničarJj, pozor Na kopališkem kraju blizu Ljubljane, [«o zelo nizki nenn takoj prodam gostilno z nekaj zemljišča Oglasiti se jc v gostilni OrKhek, Kolodvorska ulica št. 26. 51714-20 Dvostanovanj. hiša enonadstropna, v sredini Maribora na.[>n<-.daj zu Dim 110.000. Potreben kapital 50.000 Din. — Vprašati v Mariboru, Vojašniška uiica | št. 31/1. 51729-20 Trgovsko hišo enonads-trepno, v dobrem stanju, z majhnim vrtom, pripravna ze vsa-ko obrt, r I etovišk eni gorsk em kra jii, blizn Škofje Lol e prodam radi selitve. Pismene ponudbe na naslov: Marija Jereb, trgovina, Trebnje. 51720-20 Večja hiša v sredini Ljubljane, z vrtičkom, pripravna za obrtnika, zaradi preselitve takoj naprodaj. Cena 670.000 Din. Za Izplačati je 370.000 Din. Naslovi kupcev prosim do 22. t. m. pod »Preselitev« na ogl. oddelek »Jutra«. 51939-20 Mesarijo in prekajevalnico z \«emi stroji, ca električni po-gon, oddam i novim letom v najem (eventuelno tudi prodam) dooremu mesarju r 10.000 Din kavcije. — Istotam naprodaj tudi avtotaksl in tovorni prevoz i obema prvovrstnima avtomobiloma — tudii na obroke. Cena nizka, p«. Jo-g-voru. — Poksnila daje Jos:t> K zlevč-r v "ianju 01716 Lepo posestvo 10 minut oddaljeno od postaje Novo mc*!o. prodam za 80.000 Din. Naslov j«ove ogla«ni oddelek »Jutra«. 51778-50 Zemljišče coa 1000 do 1500 m! primerno za stavbo, 500 m od tramvajske proge. prod?m. Plača 6e lahko s knjižico Kmetske posojilnice. Pismene ponudbe pod značko »Prijazen kraj« na oglasni odd. »Jutra«. 51820-20 JKESr Realitetna pisarna drutba t o. i. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: HISO, enonadstropno, 4 dvosobna stanovanja, gospodarsko poslopje, 1500 m« vrta. Zg. Šiška, Din 280.000; HISO, enonadstropno, 3 trisobna, komfortna stanovanja, 600 m-vrta, Sp. Šiška, Din 3C1.00.—; VILO .enonadstropno, 5 sob, pritikllne, 700 m! vrta., Bežigrad, Din 250.000.— HISO, novozldano. tri stanovanja po 1 in 2 sobi, Trnovo, Din 35.000.—; HIŠO, dvodružinsko. no-vozldan hlev, delavnica, skladišče, krasen vrt, za kakršnokoli obrt. blizu mestne klavnice. Din 180.000.—; TOVARNIŠKO poslopje, 750 m- zazidane ploskve, 3000 m! zemljišča, blizu Ljubljane, Din 420.000.—; PARNO PEKARNO, eno-na-dstropna hiša, vrt, 2 orala gozda, prometen brezkonkurenčen '-raj na Gorenjskem, Din 350.000.—; KRASNO posestvo, eno-nodstropna hiša, gospodarska poslopja, lep vrt, 23 ha v ravnini ležečega zemlilšča. 10 minut od Radovljice, Din 3-0.000.—; PARCELO 550 m! s =tavbniml načrti, v Trnovem, za 25.000 Din. Poleg tega več dni"1'' ''ftnovanlskih, trgovskih h iS. vil v Ljubi lani, kma*ka posestva, gostilne itd. na deželi ln v vr*h predmestlih. stavbna parcele itd. v največji izberi po najugodnejših cenab. 51779-20 Hiša ln lepa delavnica z velikim sadnim vrtom, je naprodaf. Pripravna je za vsako obrt, elektrika novsed blizu Ljublia-ne. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 51842-20 Eno nadstropje moderne vile v LJubljani (nalmanl tri sobe in pritikllne) ky-rim. Ponudbe na Društvo hlSnlh p-vsestnikov v L'ubljani, Sa'""'',n"a ul. 6. 51846-20 Fnonadstronna hi5a •■•efstanovanlska z vrtom med Vožarsko ln Zvonarsko ulico; stavbne parcele za hiše ob Dunajski ln "tlharjevl (carinski) cesti; parcele za vile med Dunajsko in Ko-baridsko. južno od Livarske ulice na prodaj. Pojasnila daje dir. Dji. novskl. Jadransko-po-dunavska banka. LJubljana. 50173-20 Naprodaj več trgovskih, stanovanjskih hiš, vU, novih in starih, v mestu ln na periferiji po zelo ugodni ceni. Jančar. Sv. Petra c. 27. 51885-20 Na periferiji Celja prodam zaradi odhoda novo hišo, davka prosto, s trgovskim lokalom za ceno 120.000 Din, dalje lepo posest za ceno 36.000 Din, pripravno za upokojenca. Plačilni pogoji Jako ugodni. Po vale j Franc, Celje, Ipavčeva 3 a. 51956-20 Trgovsko hišo prodam v središča Industrijskega kraja Gorenjske. Prodam tudi samo polovico. Hiša Je nova, 10 let davka prosta. Potrebni kapital 60.000 Din. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 51916-20 Parcela v prijazni legi. približno 400 m:, naprodaj. — Pojasnila Zg. šiška, Jaiičigajeva pot 129 51926-20 Parcele od 500—600 ma, v biiž ni Mladinskega doma na Kti-deljeveiu naiprodaj. Poizve s« v OražTrivi uilie.i št. 3/1 — ob tobačni tovarni. 519111-20 Vik) z 8 komfortnimi stanovanji ln vrtom v centru mesta prodam. Rentabilna. Dobra naložba kapitala. Informacije daje Tehnični biro Gradišče 13. 51943-20 Vsakovrstne hiše v Ljubljani ali okolici kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšnjo plačilo 55«. 51947-20 Stanovanje Vaaka beseda 1 Din; za dajanje na«!ova ali »a šifro pa 5 Din. (31) Dve stanovanj 1 enosobno s kuhinjo in l s so'bn. predsobo, kuhinjo in pritiklinami takoj oddam v Lepodvorski ul. 3, LjuiM jana VII. 46157 "23 Trisoh. stanovanie s kopalnico in ostalimi pr> tilklinami. v strogem centru oddam za februar termin. Naslov v oglasnem oddc-lku »Ju-tra«. 50367-21 Stanovanie h-eto s<»b im kopalnice oddam jn> zmertii cen« s 1. jan. aii 1. febr. Pod Rožnikom, c. I, št. 7, Da koncu Ažbetove ulice. 31747-»1 Dvosob. stanovanie odda Jerko, Dunaj-ska 97. 51754-2 Dvosob. stanovanje oddam čisti in mirni stranki takoj ali s 1. januarjem v Rožni dolini, ces.a IX/27 51809-31 2 stanovanji c mo g sobo in ku.likik> — dnico s sofco. predsobo, kuhitnjo iin pritiklinami oddam takoj v Lepodvorski ulioi 3. Ljubljana VII. 40137-31 Pristopajte K Društvu stanoiviojsikib najemniko-v, Vegoma a! 8. 373-31 Štirisob. stanovanje v centru me^ta takoj oddam po ugodni ceni. Na-sViv pove oglasb in pritiklin oddam takoj. Poiive se na Miklošičevi e. 18/1. 51730-21 Komfortno dvosiob. stanovanje 7« Rešiirradoro oddam s 1. februarjem 1933. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »-Koinifort.no stanovanj««. 51776-31 Dvosob. stanovanie s kabinetom in najmodernejšim komfortom poceni oddam v Levstikovi ndici št. 25. 51728-21 Lepo stanovanje sobe in kii'hinje takoj oddam. Naslcrv pove oglasni oddelek »Jutra«. 51612-21 Stanovanje «o.he, knMnje in pritiklin oddam odrasli družim trf koj ali z januarjem v Zg. š'.ški, Vodnikova štev. 184 518S0-31 Enosob. stanovanje zračno in suho takoj oddam odraslim osebam. — Ljubljana VII, Kavgkove 5 51833-21 Lepo samsko stanovanje z vsem komfortom v novi hiši, solnčna lega, oddam mirni osebi. — Vprašati je Dvoržakova ulica št. 12, pritličje, desno. 51925-21 Trisob. stanovanje nasproti banske uprave oddam po nizki ceni. Ponudbe pod »1. februar« na ogl. oddelek »Jutra«. 513o7-21 Enosob. stanovanje r podpritilčjii oddam v JanJevi uiiia 6. Ljubi ja-•la VII. 51897-21 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov, Vego-va uJ. 8. 373-. 1 2 sobi in kuhinjo takoj oddam na Mirju. Na slov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 51892-31 Štirisob. stanovanje kopalnica, elektrika, komfortno, oddam takoj. Hren 231. pri novi remizi, Zg. Šiška. 51920-21 Trisob. stanovanje pri Koleziji, s kopalnico in centralno kurjave oddam s 1. februarjem. Naslov: Oražnova ulica 3/1. (ob Tobačni tovarni). 51910-21 Dve stanovanji dvosobno in štirisubrto. ta-koi. o-ziroma s februarkm od i t Trlouč, Glinee, Tržaška cesta 6 — telefon 3805 51912-21 Trisob. stanovanie po 7"Io zmerni na.kmnini tak o J oddam na Tvrševi (D.najski) ceMi štev." 99. 51924-31 Trisob. stanovanie oddam s 1. februarjem 191-1 v Dalmatinovi ulici 3/IiI. P «zve se v stavbni pisarni na Rimski cesti štev. 2/1. 51940-21 Dvosob. stanovanje ugodno oddam takoj a-li po-..-ej*. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 51950-2J Štirisob. stanovanje k asno. takoj oddam na Miklošiče-vi cesti štev. 14. 5190S-21 Dvosob. stanovanje kuhinjo in pritiklinami. elektrika, parket, vodovod takoj oddam. Cena 400 Din. Zg. šiška št. 205. 51965-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, v lepi solne,ni legi. z vrtom oddam v Herberstein-ovii ulici 12, pri Sit a d ionu. 51934-21 Trisob. stanovanje komfortno n rojeno, t vsemi pritik"inami, v centru mesta oddamo v najem takoj ali s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51930-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddamo takoj ali s 1. februarjem v naj»m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51931-31 Stanovanje ali celo hišo v krasni in sončni legi pod Rožnikom. 4 sobe. lep vrt. go-zd. zeleniadni vrt, usodno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 51975-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Mfro S Din. (21-a) Stanovanje s)be in kuhinje, v bližini pivovarne Union išče Knez Večna pot 15. 50232-21/a Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, iščem za Bežigradom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 2«. 51811-31/a Stanovanje v mestu v ceni do 500 Din. išče državni uradnik bre« otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poj »Za februar«. 51837-31/a Enosob. stanovanje s kuhinj,o, v bližini pivo-varne Union išče Knez. Večna pot 15. 50232-21/a Dijaške sobe Po Novem letu sprejmem dijaka z vsa oskrbo. Bližina Srednje tehnične šole in 1. realne gimnazije. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 51769-22 Vsaka beseda 50 par. za daeinje naslova ali ta Siuo 3 Din. (23) 4 pisarniške sobe v pritl:;ju oddam c 1. fe-br-uarjem. 1'o.asn a daje Rojena, Kolodvorska ulica št. 8. 23 Podstrešno s*>bico s štedikiikom ia drvar ni-co odujm za 1. januar. Vog"!na nlica 9. Trnov >, I. n-lstr. Ogleda se v s-.-boto in nede jo. 517-kt-_3 Sobo r 'uu:žini Zvezde odd in 1 aii 2 gospodama. Naslov v oglasnem uddeikn -Jutra«. 51751 23 Sostanovalca sprejmem v Rušni dolini, e sta II/7. "(1781-23 Več opremljenih £Tob iu sobic s p ■•kani oJdam v Flori-j^iskj ui: "i 24. 51778 23 Lepo sobo r. 2 posteiji:n«. mi lam na Vldovdnnski cesti št. l/l. 51fcJ6-23 Sobo prazno ali oprem!;« n«. pripravno za pirarim, iščeiu. Pogoj tele*-u. - IVnu.h.e poii »Telef >n '^33« n«, ugl. oddelek »Ju'ra. . 5175^ -3 Tri gospodične sprejjcem na -stanovanje In hrano. Na^lo-v v ogiasni m o-Jdeiku »Jutra«.. 517i'i--3 Sobo solmeno in zra*:io. s posebnem vhodon: i. ldam r-o-lidineunu gospodu v Levstikovi ulioi št. 2! Ifl. levo. 5:SC'5 23 Opremljeno sobo oddam v Ilirski tfiin 29/1, desi»o. 51783-. 3 Opremljeno sobo cesto, z n'r\" po- sebn:m vhodom odiiam v Dalaiatinovi ulki St. S/1L Vprašati med 2. in 4. uro poprnant. 518:5-23 Veliko prazno sebo parketir.i no. ivparitatio. v izmeri 25 m1, v 1. nadstr. takei-j «"> d d a m b!:zu n«'V© ceri-ve v Sp. Slšku l'ud-jun&ka al:ca štev. 21. 5I7S0-23 Boljšemu gospodu ali gospodični odd:. m takoj ali pozneje pri dno parketirano scfc o, solnčno, z elektriko, po nizki ceni. Na že'jo ja tudi kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 51808-23 Solo lepo opremljeno, s posebnim vhodo.n, elektriko in parketom .oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51304-23 Opremlieno soho čisto in zračno, z elektr. razsvetljavo in centra no kurjavo, v centru mesta poc-eni oddam stalni gospodični al' gospoda. Naslov pov-e oglasni r»iii««!ek »Jutra«. 51710 23 Vsaka beseda 50 par; » dajanj« naslova aH za Mfro 3 Din. (22) Dijakinje po zmerni ceni sprejmem i novim letom. Nadzorstvo, kopalnica in klavir. Naslov pove oglasni odde-let »Jutra«. 50060 22 Dva dijaka (inji) srednješolca, sprejmem na stanovanj^ im hrano ali brez. v i*žini srednje teh. šo'e. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 51792 22 Sobo lepo opremljeno, solnčno in zračno, e posebnim vhodom oddam solidnemu gospod-u. Cesta na Rož;, i k št. 47. 51735 23 Zračno sobo lepo opremljeno, s po"t>-nim vhodom, v centru aoe-sta takoj oddam. Na-kv v oglasnem oddelku Ju!;«. 51624-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, za »brtno šok oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglas. >d-delku »Jutra«. 51678-23 2 boljši gosi>odični ali gospoda, sprejmem v lepo opremljeno sebo s posebnim vhodom. Kolodvorska ul. 23-1. 51849-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje ev. tudi na hrano. Posebni vhod. strogi center, kopalnica Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 51845-23 1 ali 2 opremljeni sobi oddam pri operi. TeJefon in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 51886-23 „Tarzan" je izselil Polna razburjenj! Polna romantike! Polna skrivnosti! Polna prigod! je naša nova slikanica M TARZAN" Knjižica stane v lični opremi samo Din 20.—, poštnina 3 Din. Naročit* »o danes. Vsak bo vesel takega darila! Dobite jo v upravi »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v knjigarni »Tiskovne zadruge«, Selenburgova ulica Prazno sobo • posebnimi vbodom oddam. Mestni tr £ 7/1. Eve-nt. »e opremi. 50066-33 Sobo bofjiše opremljeno ra dve oeebi, eolnčm), z elektriko io posebnim vbod«-m oddam s 1. januarjem v Rožni dolini. cesta VI,'4. 51886 23 Opremljeno sobo » posebnim vh-idom in hrano sli brez oddam m Smartlnčki cesti št. 2-4/1. 518S3-23 1 ali 2 prazni sobi to.nčni. v c»ntra m«sta oddam takoj 1 aii 2 osebama. Naslov v ogabnem oddelku »Jutra«. Gospodični oddam opreraljtino fc^So ia 200 Din. Zore. Durajfka c. M. 36. V.t>.»}-23 2 opremljeni sobi piku-ttaj* a-iii E m.- n m erw>o od dam s 1. januarjem na Si". Petra ee«ti št. 49. levo il 8K- ffi Sobico v Šiški Taii.va.u ?.a i 50 I>in od <\. trt - 1. ;an. Naslov pove Og oddelek »J-utre-- 5;836-23 Gospod dobno 8-i.tuiran, srednjih let, želi prijateljstva z d'am-o prijetna iuna.njoe ti. k: s« nahaja r Ptuju a!i njega okolici. — Dopiee t polnim naslovom na og"laa. oddelek »Juitra« pod siiro »Odkritosrčnosti. Tajnost zajamčnoa. 5V047-21 Miramer Dvi^nate pismo v oglasnem oddeiu »Jutra«. 51758-24 Gostilničar]}, pozor Velike avtomatske gramofone, ki Vas nič ne stanejo dobite, ako pl-Sete na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novost 100«. 51841-26 Nov gramofon Coluiabia. s ploščami po conj prodam. Vatlov po-ve ogla-sni oddelek »Ju.tra«. 51825-26 Več plemenskih petelinov Rboubiana. 51901-26 Sobo V-rw> « * pra*!»o. fMitba.'™ vhodom. elek-tri k> :n parketom oddam pod B >it.likO'in, Cesta VI1I/2. Prazno sobo pripravno tudi za pl-oarno. s souporabo telefona, v strogem cen tru. s posebnim vho dom. takoj oddam. Na slov v ogl. odd. »Jutra« £1848-23 Kot sostanovalko ■prejmem gospvJatra« Prazno sobo "D ■'-(;.!. e ptt.jeobo, prostim vh'nj,.n„ u eletriko in par-k tom t-dd:-m na Mestnem tr-^i št. 13/1. 518di-2o Lepo, zračno sobo za dva gospoda z hrana ter brez, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo . oddam. — Obenem sprejmem sostanovalca in sostanovalko. Izve se pri gostilni »Sodček«. Hrenova ulica. 51868-23 Soon c dvema posteljana takoj oddam. — Poseben vhod. Poljanska cesta Številka 10. pritličje, levo. 51893-23 Prazno sobo lepo in veiiko. evf-rvt. z uporabo kopalnioe odd.i.nt v Gregorčičevi ulica št. 15/n 51933-23 Lepo 0-idam na K-r av-čevi ta 1-. 4/1. vrata 4. 51974-23 Prazno kletno sobo veliiko in «vet.-i,o ta>k>oj od-darn na Kralja Petra tr;ru »1. 8. 91967-23 Lepo sobo * 2 post»-ija.ma oddam za-k->iv»tr.a ai; i boljšima čez dan odsom:ina osebama na Olovšfci c t*, ta S8 — pri oiflMo!. 51909-23 Sobo iepo opremljena, električna razsvetljava, poseben vhod, v sredini mesta, blizu kolodvora. takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 51938-23 Poleg magistrata oddam «oho z 2 posteljama N is-lo-v v og^asm. m Mdelku »Jutra«. 51944-23 Mesečno sobo opremljeno, od-dam takoj a »1. :annor:em v Pra-žakovi ipjci 10/11. desn-o. ____51937 23 Prazno sobo * pobrnim rhod»'m. z amiarj-em. Na?'ov po^e o«r'3s.!H oddtM>"rada, že'i prebiti praz nike v dfv-nš Gorenjski, v driiSbi dobrega smučarja. dof^se po m;ii7-nosti ? lo->v„Ta-f;j'> do dne 22. deo. 1. i. pod >St-'o»a diskreei->.< na ogl. cdde-lek Jutra. 51870-24 Klavirp! Zaloga in Izposojevalnl ca klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Proda J a najcenejša in na najmanjše obroke. Popravila in uglaševanja se lzgotavljajo stro-kovnjaško ln ceno. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 51909-26 Pr-d-na vrt. Piši na dom v ntde:jio ob 3. 51048-24 V»ak» beseda 2 Pin: ia u_j«jij« nafJova ali šifre pa 5 Dia. (;») Kratek klavir črn. dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 51908-26 Dober pianino in močan klavir prfmerna za dru&tva. zel-o poceni nap-oda i na Olincah — cesta VII štev. 21. 51954 26 Pianino sltoraj nov, lap <^las. po remi prodam.. Naslov pove og^aSM oddelek »Jutra«. 5194,1-26 Kmetski fant star 30 let. neoporečne pre-tokkwti. « 70.000 Din. ž^l-1 poročit; 20—36 lei staro doklt ali vdovo. k.', poseduj« majhno po-se&tvo ali kaj sič.nega. fVjn-.idbe pro-na ->jr:as. ,)ddeiek Jutra pod šifro »Kriza rešen3«. 50355-25 Samski trgovec feš, lastnik bogate par-fumerije, išče kompa-njonko z gotovino 50 do 70.000 Din. Zenitcv ni izključena. Ponudbe pod »Božične želje« na ogl. odd. »Jutra«. 51949-25 Glasbila [V*»ka be* ca dajanje ia iifro pa be»ed« 1 Dur. iw»loTa aii 5 Di«. (28) Šolsko violino zelo dobro, i>o<-on-i prodam Naslov v oglasnem oddeiku Jutra«. 51691-u6 Planino z dobrim plasc>m prodam za 7500 Din. Dobrajc, Maribor, Tatten-bachova 21. 51960-26 Izgubljeno Vsaka beseda 50 (»r; t* lajanje naslova a!« a iifro pa S Dn. (281 Moški dežnik se je na£eJ. Dobi se ga v Rošrei do>liu'i, cesta III, št. 19. 51743-33 Denarnico sem zgubila na Okrožnem uradu v predava!-nI dvorani. Dotlčni, ki jo Je našel, se lepo naproša, da bi jo vmll, ker je denar humanitarnega društva. Odda naj se v trafik! Okro?> neza urada. 51359-28 Informdiije Vsaka &ese'-Ls 1 Din: dajanjo naslova al' « Šifro (>a 5 Din. f31) Primerno božično darilo so čistokrvni jazbečarji, foksterijerji ln 6pa-njell (mladiči), katere ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 51953-27 Dve črni nemški ovčarki 3 mesece stari, 6ta se iz »ubili nad Tivolijem. Kdor o njnuiB kaj ve, naj proti nagradj javi na nasiov: Dr eni g, Drenik-ov vrh. 51933-28 Stroji Vsaka beatfla l Din, t* dajanje naslov« alt za Šifro n« S Dio. (SO; Stroie za ključavničarsko obrt kupim: vrtalai stroj do 30 mm. »troi^oo lVj m. žago za železo, skobelni stroj do 300 mm Ponudbe [>oslate na oglasni od-ddek »Jutra« z natančnim po;>i«om strojev [«d šifro »Stroji«. 50028-29 Mali pisalni stroj kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 50312-29 Pisalni stroj znam-ke »Migimeno tudi Ve na mojo sta. r». solidao tvriiko in vse življenje boste vewle in zadovoljne! — Fr. Stupie«. trg. z že!™niTvo. Ljubljana Go»poave<4ia ceeta štev. l. 5161 Drsalke od 90 Din dalje in sanke kipite ugodno pri tvrdki Fr St-upioa. železnina — Ljubljana. Gos-posvetska e. St. t._________50369 Žične posteljne vloge od 65 Din naprej, postelj* z žično vlogo, lesene po 150 Din ter ielezne zlož Jjive postelje nud> izdeio valeč istih po konkuronč nih conah. Strgulee Pav»l. Gosposvetska cest* 3t. 13 (Kolizej). Ljubljana. 47581 -30 Pisalni stroj brezh-ibe-n, poce-m prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 51329-20 Stroje za izdelavo karaditov in kartonov rabljene, dobro ohranjene, kupujemo. Cenjene ponudbe z označbo cene dostaviti ogl. odd. »Jutra« pod »Kan-dlt«. 51914-29 Nov šivalni stroj k,i šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj na Vrtali i. vra-a 3. 51901-29 Dražbe v »aRa beseda 1 Dm. sa lajanje naslov* alt za iifro pa 5 Din f82 Koncertne cHre dob'-o ohra-njene, [»oce.ai pr'«l a.m. Naslov v og!as. oddeliu »Jutia«. 516H2 36 Klavir d->bro oh'aii,^. zamenjam za istovreden pianino. — Nasiio-v v ogiasnom oddelku Jutra«. 51785-26 Gramofoni in plošče na prodaj zaradi delne odprodaje zaloge po tovarniških cenah prt Elektrofonski družbi. Aleksandrova cesta 7. 51840-26 Smučarji! Več kurjeni-h ecJ, 3 mirai'e cd postajališča. Informacije dajo Eii7-a Gregori — Podtoren, Kranjska goia 51715-31 Preklic Podpisani prekllcujem kar sem govoril proti Ludviku Andolšek iz Karlovice pred g. Mil-kovlčem, učiteljem isto-tam, ter vse to obžalujem. Andrej Kraševec. 51905-31 Živali Vsaka t>ea«da 1 Din. a dajanje naslova ali za Iifro pa 5 Din. (271 Psičke-volčjake čist pasme. 6 tednov stare, proda Kolinska tovarna v LJubliani. 51827-27 Prostovoljna sodna dražba zapuščine pok. Pezair van a, izdelovalca do. nikov, obstoječa iz les barake z opeko kri te, stroja za izdelovanje dežnikov, različnih moških ln dameklh dežni kov itd. se vrši v sredo dne 21 decembra 1932 ob 2. uri popoldne na licu mesta Cesta v Rož no dolino, baraka vls-a vis g. mesarja Neredi Hafner Mate. notar kot sodni komisar. 51855-32 Posteljne mreže izdeluje in popravlja naj conoj-e Alojzij Andlovic Komenskeg3 34. 49719 Bogata izbira šablon z» ročna deJa, gobeline, k Hitn dela. volne, svile, nakita in vseh C. M. S priborov. Ažuriranje. entla nje. tomburiranje. vezenje monogramov m k'inikj oo gavic. hitro in solidr«) v rrgvviJH ate!je:n Kure fevič. Za g r e b. itadiče-va (Duga) ulica 5. 4979. Prašiče-špeharie zaklane ln očiščene prodaja privatnikom, gostilničarjem Itd. vsaki dan v mestni klavnici liubljar.skl tvrdka Pre-dovič. Cena od 10 do 11 Din za kg. 51641-43 Pri dimi Smuči In sank zastonj nikjer ne dobite, najceneje pa pri Fajfar M. kolarstvo LJUBLJANA Trnovska ulica 25 Telefon 3410. 13304 MOSKE-IN-DECl • B L E k E £ Vsaki o»st*ia 1 l>i.:,. >j» lajanje naslova aH r.a Šifro [>a 5 Din. (33) Vsaka bese-da 1 Din. '« dajanje naslora alt f Šifro pa 5 Din f90i Etikete Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte ponudbe! — Lastni izdelek! 340-30 Galoše popravlja n».jbo4jSe gumi - klinike na Dun-ajsiki c-r-^ti 9. 5184d-30 »Jutra«. Sobo ler>o oprem'j eno. takoi od. dam. Naslov v og:3«irm c-dde'ku »Ju-tra«. 51946 23 Vsaka bes* da SO par »a da.^nje aa^ov, aJ,: " Šifro 3 Dia. (28r-*) Sobico r prt/to«: ali v kleti, pri-pravno za delavnico, rabim "Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od »100—150«. 5179.) 33/, J i Vsaka bee«da 2 Din: u dajanje oaalova ali šifre pa J I)in. (34', Gostilničarji! Vaše in Vaših g-*t-ov bn-ž čiio razpoloženje h« na v:šku :n res praznično, če fe oskibite z našo izborn« kapljico. Z raupan:»-m »e obrnite na nas. z izborninK vini Vam bo postregla »Belokranjska klet« v'uar-ka zadruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 51834-24 Mladenič ta-baven in snačajen, zeli te m poDom spozna tli ist o-tako «iinipat,ič-no gospodično Ponifdibe na osrla«. oddel-ek »Jutra« pod značko »Veseli Božič«. 51937-'2-4 £o|ze &C1asete bivši restavrater pri »SLONU« vljudno vabi cenjeno občinstvo, svoje prijatelje iz mesta in podeželja v svojo gostilno „pri Štefanu", Miklošičeva cesta št. 4 zajtrk (Gabelfriihstiick) 3.— Din. okusni obedi že po 7.— Din, najplemenitejše kapljice vseh vrst: dalmatinsko belo 8.—, viški opolo 10.—, portugalka 10.—, cviček 11.—, silvanec 12.— Din. Ob petkih sortiment svežih rib! Sprejemajo se abonenti! Sobe za zaključene družbe in stalna omizja na razpolago! Prijetna domačnost in solidna postrežba! 15200 POSTELJNA PREGRINJALA s puhom iz francoskega svetlega satena ca. 130 X190 cm Din 850.—, iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 980.—, z obeli strani iz svilenega brokata ca. 130X190 cm Din 1280.—. V vseh modernih pastelnih barvah. Vzorci na željo brezplačno. Navedite barvo, ki jo želite 13602 ,Posteljnina' H. Weiss, Zagreb, Iliea 76-e f Svojim sorodnikom .znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubi, dobri mož in oče, gospod «e/i Scmaz previden s tolažili svete vere, dne 15. t. m. Bogu vdano preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil iz hiše žalosti iz Bolgarske ulice štev. 24 danes dne 17. decembra ob 2 uri na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. decembra 1932. žalujoča soproga Frančiška Čeh, sinova Vinko in Stanko, hčere Zofija, Pavlina, Marija in Helena ter zeta Zidan Anton in Jordan Franc Novo kislo zelje prvovrstni rezano tn cele glave za sarm o v sodčkih v vsafcl množi-qi dobavlja po naročilu ln po na.mlžjl ceni Gu stav Erklavec. Kodelje-vo št. 10. Ljubljana -Telefon 25-91. __ ____ 299-33 Orehovi: jederca brinie in fige nudi najceneje Sever & K >mp„ Ljub Jana. Goep*. sveis-ka eesu 5. 50359 33 Vino lastnega pridelka, fchorne kakovosti, co Din 6 liter prodaja A. Sušnik. L-u-b Ijana. Zaloška. 50W6-33 Kislo zelje v vsaiki mmoiMM naj nžji ce-ni dobavlja Marti' Rotar, trg. žeja. Ježico požta Ljubljana. Telefon 3 490S8-;* Vrednote K» OtMt^)* 1 1>U1 dajanje naslova al; f fro m 5 Din (86" Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerij* lrag kovin. Ljub jana. Ilirsk ulica St.ev 36 — vhoke ceste, pri g soHna M ožina. 7t Vsakovrstno zlato kupuje po cajvišjib mu i CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 363 Vsake vrste ZLATO ui SREBRO kupuje F. Cnden. Prešernova nI. 1 Vsaka beseda 1 Diti. ta dajanje naslova aK za Šifro pa 5 Din. (37 J. L A M MAN BO P Je-li vaša eksistenca ogrožena ? Preti li vašemu podjetju konkurz druge plačilne težkoče'! .ui de zeme temu izogniti Vi "ločete m udi ^amoreie svoje »odjetje zasigurati, v kolikor se z zaupa-jjem obrnete na spo-aj označeno šifro. Za vas neobvezna in brezplačna pojasnila daje pod šifro »zajamčena diskrecija« m J ,go-mosse, Zagreb, Jelači-čev trg 5. 15J71 MOBROČE posteljne mreže, že-ezne zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke 0 u d i najceneje tUDOLF RADOVAN ipetnik, Mestni trg vi t»viij»ns*j ere &t Staro&t po stran »ka stvar X>pet polna energija le moč. Vamjle se po trorbl Ona 70 Dio ivojna 120. za po ooino okreipitev 160 Dm. Nešteto ta hvaloil) 3i<-*m Dv «kretno proti por tetjv pošilja Kemični laboratorij Institut V Havetks Praga. VrSovlee — Ro«ka ooitnl nredal 12. S70 loo.ooo.- Din nama je posodila stavbna hranilnica in posojilnica »MOJ DOM« Ljubljana, Tyrševa (Dunajska! cesta 31-1 brez obresti. Z nj mi sva poplačala vse dolgove. Samo na obrestih nama je s tem prihranjenih okoli 9000 Din na leto, ali po 25 Din na dan. Vračala bova 15 let povprečno po 600 Din na mesec. Rešena hud h skrbi in velikih bremen to zadrugo vsakomur najtopleje priporočava hvaležna Jernej in Marija Spruk, Rožna dolina, cesta IV, št. 17. Zastopnike zanesljive, za prodajo žilet-nožičev, potrebujemo v vseh mestih. — Zaslužek velik in stalen. „SIMES", tovarna žiletov BEOGRAD, Kralja Ferdinanda 17. 15197 Božična in novoletna darila, ostanke Crep. de Chine, kupite najceneje v man uf akt urni in modni trgovini „PRI ZVONU" I. STROJANŠEK LJUBLJANA, Pred Škofijo št 21 (poleg magistrata) 15202 NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem ODPRL TRGOVINO z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Kopitarjevi ulici št 1 (nasproti gostilne Kosak). V zalogi imam prvovrstno usnje vseh vrst ter vse čevljarske potrebščine po najnižjih cenah. ALOJZIJ ŠESTAK, trgovina z usnjem LJUBLJANA, KOPITARJEVA L 15193 Naša dobra in zlata mamica, tašča, stara mamica, gospa MARIJA TIČAR nadučiteljeva vdova nas je danes popoldne v starosti 77 let, nenadno zapustila. Pogreb nepozabne mamice se bo vršil v nedeljo dopoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče v Gornjem Gradu. Rimske TopUcee, Gornji grad, dne 16. decembra 1932. 15201 Ferdo, sin, Marica, sinaha, in Lev, vnuk Primerne tovarniške prostore v mestu ali predmestju IŠČE tekstilna industrija za takoj. Ponudbe pod šifro »Zračni prostori« na oglasni oddelek »Jutra«. r vt.or- ^^cM* ,„ T«d HvHi \&0 Gta^ JAVNA ZAHVALA »Solidarnosti" reg. pom. blagajni v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8, izrekam javno zahvalo za takojšnje izplačilo pripadajoče mi pogrebnine. »SOLIDARNOST« kot najsolidnejšo zavarovalnico za pogrebnine vsakomur najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 10. decembra 1932. Kavčič Janez, posestnik, Žirovski vrh, sv. Antona, p. Gorenja vas. 15195 Novo otvorjena mlekrrna v Slomškovi ulici št. 9. vsak dan 2 krat sveže mleko, sir, smetana, slaščdce, kruh i. t. d. Se priporoča cenjenemu občinstvu za obilen obisk, posebno vljudno vabim bližnje sosede. 15175 15189 Za B$žič priporoča ure, zlatnino, srebr-nino, briljante in jedilno orodje z 20% popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred škofijo 15. stalno vsako količino zdrave smrekove skorje. — Ponudbe pod »Takojšnja dobava« na podružnico »Jutra« Maribor. 15203 Ob otvoritvi zimske sezone Kranjska gora, 13. decembra. Lani se je središče zimskega športa pomaknilo na skrajni sever obmejne Doline ln Kranjska gora je postala tako rekoč podrejena temu središču, dasi je bila nekoč ona sama središče našega smučarstva. Idealni dom, ki so si ga z-gradili smučarji tik ob vhodu v Planico, je postal že prvi dan pretesen. kar pa ni nič čudnega, ako pomislimo, da je vprav Planica pravi raj smučarstva in da razpolaga z vsem, kar more zahtevati vsak zim-siki športnik, pa naj ima še tako visoke zahteve Človek bi zatorej mislil, da so bližnji kraji zaradi Planice izgubili mnogo, kar se tiče tujskega prometa; toda temu ni tako, ker je Kranjska gora istočasno pokazala zmatno višjo frekvenco kakor druga leta v istem času. Vzrok napredovanja v tujskem prometu sredi zimsike dobe tiči v veliki meri v tem, da se je zimski šport neverjetno razgibal m je zajel vse sloje, ne samo podeželske, temveč zlasti mestne. Smučarstvo hoče imeti svoj čar, a tega jim morejo dati samo zasnežene planine, nn torej ni čudno, da hiti po zimi vse v osrčje planin in te jim more razkazati Kranjska gora v najlepši obliki. A v našem zimskem tujskem prometu igra važno vlogo tudi dejstvo, da si je Kranjska gora pridobila važno postojanko zimskega športa, ki ima isti pomen in isto nalogo kakor smučarski dom v Planici. Je to Erika, k- je smučarsko zavetišče in pribežališče, kakršnega ne najdemo nikjer po našem planinskem svetu. Saj stoji sredi med najlepšimi smuškimi tereni in je vhod in pot, ki vodi naravnost v vršiške klance in izborno zasnežena pobočja naših gora. Zato pa bo Erika za borovško zimovišče ostala vedno najboljša atrakcija, ki So vsako zimo v izredni meri izboljšala naš tujsko promet m bo skrbela za posebno živahnost vsega zimskega športa. Nasproti drugim letom se je letos zimska sezona pričela precej rano, ako nas ni bo ogoljufalo vreme, ki je v tem času tudi v naših planinskih krajih precej muhasto. Toda vremenska prognoza je dobra in ka-kor vse kaže, se bo zimski šport začel razvijati še pred božičem z vso živahnostjo. Kranjska gora se je pripravila za zimo z vso skrbjo. V tehničnem pogledu je ukrenila marsikaj, česar so smučarji pogrešali druga leta; organiziacija zimskega športa bo letos na zunaj in na znotraj bolj učinkovita a največjo skrb bo posvečala popolni udobnosti smučarjev, za kar so izvršene že vse priprave, ki se bodo precizno realizirale ze na dan oficielne otvoritve zimske sezone. Posebno bo naš smučarski svet zadovoljen z dejstvom, da se ie Kranjska gora 7-e letošnjo zimo opremila z velikim števi-lom novih zakurjenih sob po hotelih in privatnih hišah, kar je b:Io v resnici že skrajno potrebno že zaradi razvoja našega splošnega zimskega športa. VSAK NAROČNIK »JUTRA« le zavarovan za 10.000 dinarfev! rcžlčna ftrcdaja •po retclammh cenah čgCejie &l nase i$Ce$£e. V nedeCjo 18. dop. 6o trgovina odpita t 15156 PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Pletenine zimsko trikotažo, nogavice in rokavice kupite najceneje pri OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA - Pred škofijo štev. 15. 15152 VELIKA IZBIRA OKRASKOV ZA BOŽIČNO DREVO. NA DEBELO! NA DROBNO: nton Fuchs Kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneie in po zmernih cenah. 13404 Velikocvetni Chaubaud-klinčki Krasni, blagodišeči žlahtni, dolgostebelnati klinčki s 5—6 cm širokimi, polnimi velikanskimi cveti. Pri posetvi v zgodnji pomladi že v prvem letu cvetoči, 98—100 odstotkov polnjene cvete donašajcči. Nepogrešljivi za najfinejše cvetne šopke. Najbolje kaljiva posetev. V čistih barvah: bela, nežnorožnata, temnorožnata, ognjenordeča, temnordeča, čistorumena in v krasni mešanici. 10 gr. Din 210.—, 1 gr. Din 28.—, 1 port. Din 9.—. llustrovan glavni katalog o mojih specijalitetah zelenjadnih in cvetličnih semen brezplačen. 15155 Aljons Ziegler, Samenzucht, Erfurt 29. 15155 »TKIBUNAc F. a L, tovarna dvokoiea ln otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka c. i Izdelujejo se naj novejSi modeli otroških .n >grač nih vozičkov, tri-:lklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki šmo jih prejeli povodom smrti naše dobre mame, gospe Terezije Fajdiga roj. Pohlin gostilni čarke kakor za poklonjene krasne vence in cvetje in za nad vse častno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej pa izrekamo našo zahvalo pevskemu društvu »Lira« za ginljive žalostinke in gasilnemu društvu za častno število spremstva. V Kamniku, dne 15. decembra 1932. 15169 ŽALUJOČI OSTALI. XIII. salon de la machine agricole RASTAVA POLJEDELSKIH STROJEV je razstava svetovnega pomena tn se bo vršila v Parizu od 24* do 29 Januarja 1933 Vstopnice in katalog v več jezikih pošljemo brezplačno in franko na željo vsakomur. Salon de Ia machine agricole, 38. Rue de Chateaudun. PARIŠ. 13391 Riplana — Interlock MM—^Mi IlilBlill spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše m trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah. 38» Izdeluje: LANA, LJUBLJANA Poceni 1512/ puram MHRIBGR Cvetlična nlica 18. ——---——r— m ■ „.;. y ... ■ -*j Trgovina glasbil J. Stfepušin v ZAGREBU Frankopanska br. 16, priporoča najboJjše lam bo rice in vsa jfetaJa g.asbii« najboljše strune. pnbof. note. šole in popravil* vs?h glasbil po najogod aejših oeoah 36! LEPA BOŽIČNA DREVESCA v vsaki velikosti in po nizki ceni se dobijo pri tvrdki B. KREINER & SIN, lesna trgovina, Maribor, Črtomirova ul. št. 6 (blizu Korošk. kolodvora). 15162 SPOLNO BOLNI! Zahtevajte tako] pojasnjn Samo proti v naprej poslanemu denarju Prommo. da pišete v aemškem jeziku. Etabl. Lutegia S. a. r. 1. Strasbourg - Nendorf 232 (Franciji 3817 Pravi smučarski ČEVLJI vedno v zalegi in izdeluje po meri staro priznana tt. ZALOKAR Mestni trg štev. 19 Sprejemajo se tudi popravila. 15176 Zastopnika za vso dravsko banovino ali pa za ljubljansko in mariborsko okrožje posebej, dobro uvedenega pri špeceristah sprejme tovarna. Ponudbe pod »Vesten« na Reklam Rozman, Ljubljana, Gledališka 8. 15170 lazila teater a "Vas bodejo 'popolno zadovoljila * najboljši kakovosti po jako zmepni ceni dobite p« največji domači odppemni tvpdki Kiy«jBV3Ki DVOJIC boBAvrms CHNEIDER prp 12vod auecbn. nt pi^bora --- - - - —— rs^iuvi^l p ^^ReS.Tiikoliče^ull^c VitCLPe....~ .. 168r - I tpuba, saksofoni i (d. fla&rnonike»»(X- " ^| &L 5 , iffB r0 m s S i m PRIMERNA DARILA g? ^ ii ^ —' '//t. l i ... £ S naše dobre kvalitete velike izbire In nizkih cen! Nogavice: otroške ........ Din ženske ................» ženske močne ...... » moške.........» moške volnene.....» Rokavice: otroške ........ ženske ........ moške triko *...... damske zimske usnjene podložene št. 6—6V2 • • • št. 6V4—7V?...... moške usnjene podložene . . Moško perilo: 4.-6.50 9.— 4.— 10.— Din 12.— » 13.50 » 15.- » 45.^ » 55.^ 7> 70.- Din 24.- srajce belp .. .'. » 35.— srajce barvaste . » 55.— spodnje hlače . . » 40.— 10.— » 9.— naramnice . . . • • » 11.— Žensko perilo: reform hlače..... srajce dnevne..... srajce nočne..... žepni robci...... Steklo: nastavki za pecivo in sadje skleda za kompot .... sklede za kompot 3 delne sklede za kompot male krožniki za pecivo . liker servis .... liker servis v barvah servis za pivo . . . servis za vino . . . Porcelan: garnitura za črno kavo . . . garnitura za belo kavo . . garnitura za čaj . . . . .• jedilna garnitura za 6 oseb kompl........ garnitura za sadje .... Din 16.-25.-65.' 3.' Din 17.50 » 14.50 » 22.— » 3.50 » 3.50 » 25.50 » 53.— 7> 60.— t> 65.- 90.-135.-135.— » 390.— » 50.— Pletenine: otroške vestje......Din 30.- ženske vestje ...... » 70." moške vestje......» 75«" moški šali.......» 17*" čepice filc.......» 22." damska garnitura, šal in čepica ........ » 45«" Konfekcija: damski plašči športni . . . Din295«' damski plašči s kožuhom . . » 450.- čevlji: otroški od 21—25 .... Din 23.- dekliški od 29—35 .... » 55«- deški od 31-^—39 » 75*" ženski špang rjavi in črni . . » ^O.- ženski s krupon-podplatom . » 85." ' moški s krupon podplatom . » 98." copate z zaponko za otroke . » copate z zaponko za dame . » 3*." copate za gospode .... * 42." snežni čevlji ženski z baržu- nastim ovratnikom ... » 45«- snežni čevlji ženski z blagom » 40.- galoše za gospode .... » 55«- Keramika vaze Din 7.50, 9, 10 . . . Din 15.— pepelniki........» 16.— doze za puder......» China-srebro se zaradi opustitve predmeta zelo ugodno proda: nastavki prej Din 30, sedaj . Din2§«5© gardiniere prej Din 85, sedaj » 7a.- bonboniere prej Din 55, sedaj » 47*50 Taške: damske kombinirane . . . Din 18.- damske z ročko ..... » 26.- manikire ........ » šivalne garniture.....» 65." kovčki ......«». » 13.- VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNIH IGRAČ IN OKRASKOV ZA BOŽIČNO DREVO PO NAJNIŽJIH CENAH. TRGOVSKA HIŠA ANT. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1-3 Mestni trg 26 r!-:. Za očka JE OBUTEV NAJPRIMERNEJŠE DARILO! ZA OTBCČIČKE R Vrsta 7042 Tople copate iz volnenega sukna z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehla-jenjem. Damske Din 29.—. Vrsta 2851-05 čeveljčki iz laka ali rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35.—, vel. 27-34 Din 49.—, vel. 35-38 Din 69.—. Vrsta 3661-00 Otročičkom za mraz. visok čeveljček iz rjavega ali črnega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 19-26. Vrsta 5662-00) Otroški čevlji iz finega boksa, s podplatom iz krupona. Vel. 27-34 Din 69. Za etročiš&e Vrsta 24'/ Lahek čevelj za telovadbo iz močnega črnega boksa, ženski Din 35.—, moški Din 39.—. Za mamico in hčerkico Vrsta 7045 Zjutraj, ko vstanete, zvečer, ko se vračate z dela. Vam bodo dobro služili naši topli in udobni domači čevlji iz volnene tkanine. Vrsta 1845=03 Udobni čevlji iz baržuna za urad in delo. Isti iz satena za isto ceno. čeveljčki iz satena se lahko nosijo v snežnih čevljih. , Vrsta 9891-60 - r Nepremočljivi otroški škornji iz lakastega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem snegu in blatu. Vel. 19-26 Din 59.—, 27-34 Din 79.—, 35-38 Din 99.—, moški za štrapac Din 129.—, lakasti Din 149.—. Vrsta 4644-05 Okusni čeveljčki za deklice iz črnega in rjavega boksa. Isti iz najfinejšega laka za isto ceno. Vrsta. 3925-03 Za gospodinje, ki rabijo posebno močno obutev. Iz boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Vrsta 2945-11 Okusni čevlji iz rjavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—. Vrsta 1555-01 Praktične gumijaste srežke bodo obvarovale Vaše noge pred vlago, stanovanje pa pred nesnago. V teli čevljih nosite čeveljčke iz satena za Din 59.—. Vrsta 3945-03 Udobni čevlji iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Vzdržljivi v vsakem štrapacu. Za dnevno uporabo nenadomestljivi. Ženske nogavice: Vrsta 7047 Po dnevnem naporu se počutite najbolje v teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine. Vrsta 9817-61 Te lahke galoše iz najboljšega gumija Vam bodo obvarovale čevlje, ohranile Vam bodo noge suhe in tople tudi v najhujšem dežju. Ženske galoše za isto ceno. Vrsta 1937-22 Trpežen čevelj iz črnega ali rjavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Pripraven za vsakega, ki pred vsem zahteva trajnost čevljev. močne maco . debe!e volnene fine flor . . najfinejši flor svilene . . tople volnene Din 9.— Din 12.— Din 15.— Din 19.— Din 25.— Din 29.— Vrsta 3967-22 Udobni čevlji iz črnega boksa z neraztrg-ljivim gumijastim podplatom. Zelo prikladni za one, ki so v svojem poslu prisiljeni, da mnogo hodijo. Jloške nogavice: Gladke iz bombaža Din 5.— in Din 7.— Bombažaste z vzor. Din 7.— fine svilene . . Din 10.— tople volnene . . Din 15.— OTROŠKE NOGAVICE: Iz sukanca vel. 2-4 Din 8., 5-8 Din 10.—, 9-13 dm 12.— Nič Vas ne stane, če zahtevate naš veliki KATALOG NTe le glasbeniki, temveč tudi vsak drugi bo našel v njem mnogo zanimivega. Pišite torej takoj na največjo otpr. tvrdko glasbil v Jugoslaviji Mefnai & MARIBOR št Mandoline . . . Tamburice . . . G:are ..... Ročne harmonike . Lastna tvornica glasbil in harmonik v Nemčiji. 302 Čarobno grmiCje, po katerem izginejo kožne hibe © »Virginično čarobno grmičevje« Hamamelis (Hamamelis virginica — With Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo- O d s tr a o I naglo kožne hibe. napne in po sveži polt, prežene gube, ruge in druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva in jih v po sebno ugodni sestavi t drugimi in gredijencami ta neg0 kože upora bila pri nov) oLavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskus! Pra>kt steklenice stanein-mala 20. sredmja 36 im velika iS Dit LAVENOR voda za kožo in obraz Lzdelovatelj: Junger & Geb-nardt, ustanovljeno 1873. Berlin S 14 Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5. ZŠLA J; Blasnlkova dobi dane* v teb tečkiih časiih še najlažje vsak. če si doma oprem: domačo pletilnioo. Damo tekoče vsa komur d-eJo s tem. la mu odkupuj*, mo izdelane p!* teaine. dobavlja mo prejo in izpis čujcmo mezdo ta (»letenje, kar do kazuje mnogo ta hvalnib pisem. Ce hočete delani in zaslužiti. obrnite se taupno za era tK»pros|>ekte na tvrdko: Domača pletar*ka industri ;a Josip K ali ž Manbor. Trubar jeva 2 odd. 6 375 za navadno leto £933 ki ima. 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiikic najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnima, soln&nimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi zuametijn; — soinč-ne in lunine mrke; — lunine ipr&meimbe; — poštne določbe za' Jugos'-4v-j.lv, — .estvice za koike. za pobotnice, kupne pogodbe im račune; — konzulate tujih držav v Ljub!jan: in Zagrebu; — vse sejme na Krani*kem. K »roškem. Štajerskem. Prekmurj-u. MedžimuTju in v Julijski Benečiji; — pregled t koncu brejosfci živine; — popis vseh važnih domačih in tiujSh dogodkov v preteklem letu; — tal»ele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oeeb s olikami; — »znanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec to žena v hiši. — Cena 5 dinarjev. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah en se lahko naroči tndi prsmeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasl- d. d. v Ljubljani. 358 1912 oanatorium Emona Ljubljana Komenskega ul. k. Oskrbnina: I. razr. 100 Din, n. razr. 80 Din. Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. S ■ ■ s s 8 :K««mmi Notarska pisarna v 9 Ptuju g (prej notar Raz. Bratkovič) g od 15. decembra 1932 dalje ■ hiši oo. minoritov, nasproti mino- i ritske cerkve ■ Sevnik Lavoslav | notar v Ptuju 1498S ■