Buy
War
nds
u( WJlExxv
E BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
LETO XXV.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^ CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (P^TEK), SEPTEMBER 11, 1942.
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ICTORY
ONDS
ŠTEVILKA (NUMBER) 213
Ji«
^^vezniki sestrelili v enem dnevu
,	96 JAPONSKIH LETAL
RVtii
ODIKANJE JAPONCEV PROTI IMORESBYJU USTAVLJENO
ustavljeni v goratih džunglah v bojih, v katerih igrajo bajoneti, noži in pištole glavno vlogo.
Tem Italijanom je dobro
fjj	generala MacAr-
petek, 11. — Zavezniške čete item boju z bajoneti, zaustavile pro-^Poncev v džunglah O-^tanley H.
4ko
gorovja na Novi
■Važnega pomena so ti ® ''azvidno iz dejstva, da
^ tu r,j J ,.
^ "^daljen samo 44 zrac-^ort Moresby, glavna '"'je ^ severno od Av-Wk'	zavezniški
^ ^ izza pomladi raz-^japonskih oporiščih.
elj
. k
i
'jo
Velika letalska zmaga Z ameriško mornarico na morju v bližini Solomonskega o-točja, 24. avgusta. (Zakasnelo). — Daries so izvojevale Zedinjene države svojo največjo letalsko zmago nad Japonci, ko je bilo sestreljenih nad' Guadalca-nalom in nad morjem 96 japonskih letal. Sedem in štirideset od teh letal so jih sestrelil mornariški letalci, 21 letalci armade in marinskega zbora, ostala letala pa antiletalski topovi. Naše izgube znašajo osem pilotov, ki se jih pogreša. V bitkah za Solomonsko otočje je izgubil doslej sovražnik 150 letal.
Nad Nemčijo je bilo snoči 400 angl. bombnikov
Ruski bombniki pa so v srV do ponoči napadli Berlin, Koenigsberg in Budimpešto.
LONDON, petek, 11. septembra. — Snoči je napadlo Nemiči-jo v koncentriranem napadu najmanj 400 angleških bombnikov.
Berlinski radio uradno poro ča, da je bilo sestreljenih 21 so vražnih bombnikov.
angleških bombnikov pa so napadli Nemčijo in drug« dežele okoli Nemčije najbrže tudi ruski bombniki, kajti ob desetih zvečer so nenadoma utihnile vse radio-ppstaje v Berlinu in . na Dunaju.
Na sliki so italijanski vojaki, ki so jih ujeli An^leši v Afriki.l LONDON, 11. septembra. — Čim so jih prignali za svoje linije, so jim takoj kali amerišfce j Moskovski radio naznanja.
RUSKE (EIE SO SE ZOPET UMAKNILE PRED STALIN6RAD0M
Prvo jesensko deževje, ki je izpremenilo bojišče v blatno pokrajino, ni moglo ustaviti Nemcev.
OBNOVITEV BITK NA OSTALIH BOJIŠČIH
MOSKVA, petek, 11. septembra. — Sovjetska vlada naznanja, da £'0 nemški tanki in pešci, ko napadajo iz ospredja Stalingrad, prisilili ruske čete k umi-Poleg	treh nadaljnih obljudenih
konzerve, M so jih Italijani naglo odprli ter jih pričhli uživati.
^^vko v East Altonu, III., je pri-^^^vljena poseči narodna garda države

.,v
Je razširila po vsej tovarni in governer Green Uredil mobilizacijo dvanajstih stotnij narodne ' W	čaka pripravljena v vojašnicah.
Cartridge tovarni*"
izdelu-'
*=zannni
UtQ smodnik, je sno-'^^koč zastal ves obrat. w®^^vkali delavci kemič-" w in njihovi simpati-nj. ®^ein pa je bilo mobi-tisoč mož držav-pripravljeni, iia ^ ^ tovarno.
H. Davis, načelnik <ielavskega odbora, je iz Washingtona „ ^aj vendar spozna-brezdelje ogro-^ ^ tisočerih ame-in vojakov." ' in g' je pričela v to-'«ga zaradi odslovitve «fai ®'avca, se je razširila?

®. t tovarni. Bkozi o-. %irno se zadržujo-Q^i^'^^tov smejo pasirati ' 'lela^'^^^^^tevilni uslužben-I	™ajo skrbeti za
1 Vjj ' plinske, vodne in ■ k	^ tovarni.
;	pwight H. Green je
; N	dvanajstih
: ^i	garde, ki imajo
; % ^devo, ako bi bilo po-
Wendell Willkie je prispel v Sirijo
Francija svari svoje, Nemčiji udi-njane kvizlinge
Predsednik senata in zbornice svarita maršala Pe-taina in Lavala pred posledicami njunega izdajalskega dela.
Na francoski meji, 10. sep-itembra. — Dva voditelja francoskega parlamenta sta posva-Zadnji razgovor pred svojim	voditelje Francije,
odhodom iz Turčije je I
imel s turškim premier jem Saracoglujem.
/
Zaduš
snica
' Skuv- • obletnice smrti se bo brala za-s ^	13. septem-
S) lO Marije Vnebovze-zjutraj. Sorodniki so vabljeni, da se
Noble
1,^ ^9, Cvetoči Noble št. "^Pteiy,?® ^0 vršila v nedeljo, hv. ob 9:30 uri v na-J °^ih. članstvo se o-^delg^ v čim večjem šte-
BEIRUT, Sirija, 10. septembra. — Wendell Willkie, posebni ameriški odposlanec je prispel danes s svojim spremstvom semkaj.
Takoj po svojem izstopu iz letala na letališču, se je Willkie odpeljal v hišo generala Geor-gesa Catrouxa, poveljnika svobodnih Francozov in načelnika Sirije, kjer se je sestal tudi generalom de Gaullejem.
Willkie je odpotoval iz Ankare po zaključku svoje misije v Turčiji in po eno uro trajajoči konferenci s turškim premier-jem Sukru Saracoglujem, s katerim se je razgovarjal v rezidenci ameriškega poslanika Laurence Steinhardta.
Premier Saracoglu je prekinil svojo turnejo po Turčiji ter prispel z letalom nazaj v Ankaro samo za to, da se je mogel sestati z Willkiejem, kar smatrajo diplomatični krogi za skrajno značilno in obzirno gesto od strani turškega premierja.
naj nikar ne potegnejo Francije v vojno proti "našim zaveznikom" (Rusiji, Angliji in Ameriki), kajti ljudstvo vam ne bo sledilo po potu, katerega mislite ubrati."
Ta dva francoska voditelja sta Julps Jeanneny, predsednik francoskega senata, in Edou-ard Herriot^ predsednik zbornice poslancev, ki sta podala re žimu v Vichy odgovor na njego vo odredbo, s katero naj bi se odpravilo v Franciji parlamentarizem. Pismo, ki je bilo naslovljeno na maršala Petaina, toda namenjeno v prvi vrsti Lavalu, bo tvorilo poleg Blumove in Da-ladierove obrambe v Riomu na-daljen velik dokument francoske zgodovine. V- pismu je med drugim rečeno: "Nikar si ne domišljajte, da si boste pridobili duha in srce Francije. Tisti, ki so vam rekli, 'da vam bo Francija sledila na poti, katero mislite ubrati, so vas nalagali. Francija vas tolerira, ker si pač ne more pomagati . . . Nemogoče je, da bi svoboda umrla v deželi, kjer je bila rojena in odkoder se je razširila preko vsega sveta."
Seja Sokolic
ZADNJE VESTI
LONDON, IL septembra. — Nemško industrijsko mesto Duesseldorf je napadlo tisoč angleških in ameriških bombnikov, kakor naznanja danes ministrstvo angleške; zračno sile. Ta napad je sličil strašnemu " angleškemu zračnemu napadu na mesti Cologne in Essen.
MOSKVA, 11. septembra — "Rdeča zvezda", organ sovjetske arma^, naznanja danes, da so Rusi s^mi porušili pri Stalingradu vse mostove preko Volge ter u-ničili zadnji čoln na reki, kar pomeni, da se ruski brambovci nimajo zdaj kam umakniti ter da jim preostane samo še borba do zadnjega moža.
"Brambovcem Stalingra-da ne preostaja poslej nič drugega kakor borba do zadnjega moža, ker nima več jftobene poti k umiku. Pot v ozadje StaJingrada ne obstoja več."
"Rdeča zvezda" dalje naznanja, da je bilo ruskim brambovcem ukazano, boriti 'se do zadnje ulice, do zadnje hiše, do zadnjega moža.
da
I so v sredo ponoči ruski bombniki bombardirali Berlin in Koenigsberg, kjer so povzročili mnogo velikih požarov. Rusi poročajo, da se dva bombnika nista vrnila s tega poleta.
V Berlinu so povzročile bombe ruskih letalcev 12 požarov, v Koenigsbergu pa 16.
Rusi so zopet bombardirali Berlin in Budimpešto
Berlin priznava; da se je nekaterim bombnikom posrečil polet nad Berlin. — Madžarska ugotavlja povzročeno škodo.
krajev. To je četrti ruski umik v štirih dneh.
Prvo jesensko ^deževje Nemške mehanizirane čete ri-jejo naprej preko blatnega bojišča, premočenega po prvem jesenskem deževju, toda blato jih doslej ni ustavilo ali zavrlo.
Južnozapadno od Stalingra-da drže Rusi še vedno vse svoje postojanke, kljub neprestanim srditim nemškim napadom.
Boji v Novorossisku Ob obali Črnega morja se borijo ruske čete po ulicah mesta Novorossiska z nacisti, ki so prebili ruske bojne črte ter do; speli v mesto.
S fronte pri Mozdoku poročajo
Rusi, da njihove čete še vedno uničujejo nemške odrede, katerim se je posrečilo prekoračiti reko Terek.
Nemški častniki 360 divizije izjavljajo, da je njihova divizija razbita in da je ostalo od nekaterih kompanij samo deset da dvanajst mož.
Novi l)oji pri Voronežu Novi boji so zopet vzplamteli na fronti pri Voronežu, kjer so Nemci zavzeli nekaj ruskih postojank, iz katerih pa so jih spet vrgle ruske čete.
Napad na Astrahan Nemci pa poročajo, da so izvedli letalski napad na Astrahan, ,ki leži ob ustju Volge. Dalje priznavajo, da so Rusi obnovili svojo ofenzivo pri Rževu, se-vernozapadno od Moskve, toda pravijo, da so bili ruski napadi odbiti in da je bilo v teh bitkah uničenih 77 ruskih tankov.
Sovjeti so trpki nad smernicami svojih angleških in ameriških zaveznikov
Rusko časopisje je brez komentarjev objavilo one dele Churchillovega govora, v katerih je slednji poročal angleškemu parlamentu o gotovih nesporazumih med nazori.Anglije in Rusije.
Ker je bil zadnji ponedeljek Delavski praznik in se ni vršila seja, se sporoča članicam društva Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, da se bo vršila v ponedeljek, 14 septembra, v navadnih prostorih S. N. Doma.
''^^ONEC SI JE PREDRUGAČIL OBRAZ
CISCO, 10. sep-

ie rvi Zvezni sodnik St. 2g°dil Preda T. Kore-starega v Ame-k	Japonca, ki se je
^®tjčni operaciji ter spansko-havajske-""V 4^ se mu ne bi bilo ^^^ati kot sovražni pet let probacije ®Sa nadzorstva.
Koremacu, ki je bil pred izbruhom vojne zaposlen v neki ladjedelnici v Oakdaleu, je priznal, da si je dal potom plastične operacije i^izpremeniti oči in nos ter da se je registriral pri "draft" odboru kot "Clyde Sarah," kot svojo narodnost in pleme pa je navedel špansko-havajsko poreklo.
LAVAL HOČE POSLATI ŽIDE V AMERIKO
VICHY, 10. septembra. — Dobro informirani krogi nazija-njajo, da je Pierre Laval, načelnik francoske vlade, izjavil, da je pripravljen poslati vse francoske Žide v Zedin jene države, mest^ v Poljsko in Nemčijo.
Fi-ancoske oblasti, kakor znano, zdaj lovijo Žide, katerih so že mnogo deportirali, in sicer kljub številnim protestom, med katerimi so zabeleženi tudi protesti Vatikana.
štirje v družini ubiti
HINDALE, N. H, 10. septembra. — Danes so našli v njihovem domu mrtve štiri člane ene družine, in sicer starejše brate ip sestre. Vsa trupla so bila najdena na njihovih poste-1 Ijah in ni dvoma, da je bil izvršen umor in samomor.
Mrtve žrtve so: Edward S. White, star 65 let; njegov brat, Harry, 61 let; njuna sestra Margie, stara 76, in druga sestra, Mrs. Hector Cote, stara 72 let.
LONDON, 10. septembra. — Nemški radio je danes priznal, da so snoči ruski bombniki napadli Berlin. Poleg Berlina pa je čutila tudi Budimpešta zopet težo ruskih letalskih bomb.
Nemški radio poroča, da se je "nekaterim" ruskim bombnikom posrečilo prodreti nemško antiletalsko obrambo ter bombardirati Berlin. V Budimpešti pa so ruski bombniki bombardirali tovarne, jeklarne, železnice in železniška križišča. Porodila iz Budimpešte naznanjajo, da je bilo nekoliko oseb u-bitih in da je bila povzročena škoda tudi na privatni posesti.
Za bombardiranje Berlina in Budimpešte morajo ruski letalci preleteti tisoč milj razdalje. Snoči so nenadoma utihnile vse radio-postaje v Nemčiji, Madžarski in Slovaški, kar pomeni, da so razne kraje v teh deželah napadli ruski bombniki.
MOSKVA, 10. septembra. —< Izjavo angleškega premierja Winstona Churchilla, ki jo je podal v angleškem parlamentu in s katero je namigaval o nesporazumu med njim in premi-erjem Stalinom za' časa njegovega obiska v Moskvi, so objavili tukajšnji listi brez komentarja, kar je ojačilo — pravilno ali zmotno — naziranje Rusov, da je malo izgledov na skorajšnjo otvoritev druge fronte. Trpkost ruskih voditeljev
Kultura
KOLIZIJA LETAL
St. PETERSBURG, Fla., 10. septembra. — Danes sta se ubila dva vojaška letalca, ko sta nad tukajšnjim letališčem trčili v zraku njuni letali.
CANKARJEVA USTANOVA
Seja Cankarjeve ustanove se vrši v soboto večer ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Odbornike in zastopnike se vabi, da se gotovo udeležijo polnoštevilno.
NOVE EMBASIJE
V KUJBIŠEVU
MOSKVA, 10. septembra. — Poslaništva Norveške, Jugoslavije in Češkoslovaške so bila povzdignjena v embasije ali veleposlaništva in njihovi poslaniki so postali polnoveljavni ambasadorji. Jugoslovanski veleposlanik v Kujbiševu je Sta-noje Simič.
TATVINA PIŠČALI
CERKVENIH ORGEL
BERN, Švica, 10. septembra. — V katedrali mesta Beauvais je bilo ukradenih 450 piščali ta-mošnjih orgel.
Tatovi so vdrli v katedralo
Posledica tega je, da se je še zvišala trpkost onih ruskih voditeljev, ki so mnenja, da se z Rusijo ne postopa kot s polno-močno partnerico v angleško-ameriški svetovni strategiji.
Konferenca brez Rusov To občutje je ojačeno še z dejstvom, da Rusi niso bili povabljeni — na vsak način niso bili soudeleženi — pri zavezniški konferenci v Londonu, pri kateri so dosegle Zedin jene države in Velika Britanija "popolen sporazum glede vseh vojaških operacij."
Značilnosti objave V objavljenem poročilu Chur-chillovega govora, so v ruskem časopisju izpuščeni nekateri njegovi stavki, toda sumarično poročilo vsebuje vse one stavke, v katerih je govora o razlikah nazorov med Rusi in Angleži. V poročilu ruskega časopisja je, n. pr. izpuščena Chur-chillova ugotovitev, češ, da je imel Churchill težave glede ruskega razumevanja pomorske vojne, ki jo bije Anglija. Prav tako je bilo iz poročil ruskega časopisja izpuščeno poročilo, v katerem Churchill osebno proslavlja značaj premierja Stalina.
MacARTHUR: VSAK AMERIKANECNAJ UBIJE ENEGA JAPONCA
Nekje v Avstraliji, 10. septembra. — General MacArthur je povedal danes ameriškim vojakom, da je vse, kar zahteva od njih, to, da ubije vsak izmed njih po enega Japonca.
Japonskega vojaka je opisal kot žilavega bojevnika, ki se bori pogumno in inteligentno, ki ne izkazuje usmiljenja drugim, toda ga tudi sam ne pričakuje.
General MacArthur je polagal ameriškim vojakom na srce, naj nikoU ne dovole, da bi jih Japonci. prvi napadli, temveč naj vedno oni prvi napadejo Japonce.
UMOR JAPONSKEGA SABOTERJA V MEHIKI
MEXICO CITY, 10. septembra. — Neki mehiški stražnik je na nekem železniškem mostu z bajonetom do smrti zabodel nekega Japonca, katerega je zasačil v trenutku, ko se je slednji pripravljal porezati telegrafske žice. Japonca doslej še niso identificirali.
K smrti Antona Želeta
Dodatno k smrti pokojnega Antona Želeta se še poroča, da zapušča v stari domovini tudi! ponoči. Kovina, iz katere so bi-brata Ivana, sodnijskega urad-j le izdelane piščali, je vredna nika na Voloskem pri Opatiji, ' nad 2 milijona frankov.
Seja soc. kluba št. 27
Nocoj ob 8. uri se vrši redna mesečna seja soc. kluba št. 27 JSZ v navadnih prostorih. Članstvo se poziva, da se udeleži.
Muzej Slov. nar. doma
Vodstvo Slovenskega muzeja SND sporoča, da bo muzej odprt javnosti za ogled nocoj, jutri in v nedeljo od 6. do 9. ure zvečer. Razstavljenih je mnogo dragocenih in zanimivih predmetov in žal ne bo nikomur, kdor ga bo posetil.
Izlet Zarje
Pevci in pevke pevskega zbora "Zarja" priredijo v nedeljo svoj članski izlet v Forest Hill parku, na katerega vabijo tudi vse svoje prijatelje in simpati-čarje. V slučaju slabega vremena se izlet vrši v pevskih prostorih v starem poslopju S. N. Doma.


n. septemk %pten
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
naj »m juge
sum
Otona
Damir Feigel:
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays -SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznaialcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)...............................................................
..................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) .............................................................................. 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................. 2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ..............................................................................$7.50
For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................- 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................................................. 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
POi" One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________________$8.00
For Half Year ^ (Za pol leta) .................................................................................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
znatno ter se mu ni posrečilo obdržati svojega voditelj-skega položaja, dasi ga je ožji krog njegovjh prijateljev, joslancev in banovinskih svetnikov, postavil za predsednika stranke. (Medtem pa je bil dr. Natlačen vržen z na-čelstva stranke; njegovo mesto je prevzel dr. Miha Krek, u je podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, pod-predsedništvo stranke pa je prešlo v roke ministra Franca Snoja, ki se nahaja sedaj v Ameriki, Uredništvo.) Gosar vodi odkrito borbo proti Natlačenu, kar prihaja do izraza tudi na skupnih sestankih z ostalimi političnimi skupinami. Natlačen zastopa tudi stališče odkrite in brezkompromisne borbe proti komunistom in osvobodilni fronti, dočim dr. Gosar smatra, da bi se s tem slovenski narod azeepil v dva, sovražna si tabora, ki bi se v medsebojni borbi slabila, namesto da bi enotno nastopila proti skupnemu sovražniku. Gosar tudi trdi, da je pokojni predsednik Kulovec njega določil kot vodečega v stranki.
(Dalje jutri.)
DEBAKEL JUGOSLAVIJE
IV.
Glavni cilj vlade, katere država je zasedena od sovražnika, mora seveda biti, da ves državni teritorij, ki je zaseden, o-svobodi. Ako bi bilo mogoče, bi torej naša vlada morala voditi borbo proti okupatorjem. — Stvarno danes tam na terenu narod vodi borbo kolikor mu je mogoče, a vloga naše vlade je, da doseže od zaveznikov kolikor mogoče večjo in efikasnejšo pomoč za te borce.
UREDNIKOVA POŠTA
Nezadovoljne s komunistično tendenco "Slovenskega poročevalca," so druge skupine v osvobodilni fronti zahtevale določitev skupnega programa v pozitivnem smislu Vsled prevelikih ideoloških razlik med posameznimi sku pinami (komunistične, klerikalne, nacionalne) se je do slej posrečilo sestaviti samo mpdel oris skupnih ciljev, objavljenih v "Slovenskem poročevalcu" takole: 1. Fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in Slovenije; 2. poudarja usodno povezanost vseh jugoslovanskih narodov; 3. bo po prevratu prevzela oblast Fronta izrecno odklanja tiionarhijo, ker ne stoji na principu državno pravnega kontinuiteta Jugoslavije, vendar glede tega stališča niso vse grupe edine. Razlike v stališču med posameznimi sku-pinajni tudi v znatni meri omejujejo akcijo osvobodilne fronte, ki, se je v zadnjem času obrnila predvsem proti Slovenski ljudski stranki, v kolikor jo vodi Natlačen (oziroma jo je tedaj vodil. Uredništvo.). Pokret fronte podpirajo razni pojitični špekulanti in celo gospodarstveniki, ki gotovo nimajo s komunizmom ničesar skupnega, na primer trgovci... (tu so našteta imena nekaterih znanih ljubljanskih trgovcev. Uredništvo.). Vsekakor je moč fronte v njeni aktivnosti in brezkompromisnosti in veščem izrabljanju slovanskih simpatij za Rusijo.
Drugo politično skupino predstavljajo bivše stranke SLS oz. JRZ brez skupin, ki so v osvobodilni fronti, in sicer pod vodstvom Natlačena in Gosarja, napredno-demokratska grupa, v kateri so bivše JHS, SDS in NNRS s Kramer jem, Pucljem, dr. Pucom in Šukljejem ha čelu,-in končno socialistična stranka pod vodstvom dr. Jelenca in Petejana. Ta grupacija predstavlja trezen in razumen element v našem narodu in se je zedinila za skupen diiav-nopravni program, ki^je bil dostavljen jugoslovanski vladi v Ijondonu kot slovenski nacionalni postulat. Medseboj vzdi žujfijo stalni kontakt potom skupnega odbora, v katerem so Natlačen, Gosar, Kramer, dr. Vrhunec in Jelenec (Dr. Vrhunec je bil med tem ubit po nacijskih kroglah, ko je, vračajoč se iz Švice, stopil na jugoslovanska tla, kjer so ga zgrabili in ubili Nemci, ker mu činitelji, ki bi bili to lahko storil, niso hoteli omogočiti bega v inozemstvo. Uredništvo.) Dogovorjeno je, da se ta odbor pretvori \v Slovenski narodni odbor, ki naj prevzame vodstvo slovenske politike v domovini, da se razčisti razmerje do nekaterih političnih skupin v osvobodilni fronti, za katere se upravičeno upa, da bodo končno našle pot sodelovanja z odgovornimi elementi. Na deželi je velika večina na strani te politične grupacije, dočim vlada v Ljubljani žalibog velika politična zmeda, ker se vsakdo smati-a za poklicanega, ustanoviti novo grupo. Pričelo se je tudi organiziranje borbenih odredov na deželi in pripravlja se za pomlad formiranje četniških oddelkov, tako da bi tudi neugnanim nacionalnim ljudem bila dana možnost terenske akcije ter da se izpodbije samohvala osvobodilne fronte, da se samo ona aktivno bori proli; okupaciji. (V teh stavkih je zapopadena nadaljna točnost vseh tukaj navedenih informacij: formacija četniških (gerilskih) odredov je medtem postala dejstvo in njihova borbe se vrše po vsej Sloveniji. Uredništvo.) Ta organizacija, v kateri sodelujejo tudi oficirji, se naslanja na formacijo prejšnje jugoslovanske armade, tako da bodo za sedaj na terenu sestojali kadri naših edinic, ki ,bodo v danem momentu izpopolnjeni z mobilizacijo. Poudariti je potrebno, da javno mnenje zahteva predvsem novih ljudi, ki niso preveč obremenjeni s strankarsko preteklostjo. Nerazpoloženje napram starim politikom sa odkrito izraža tudi v krogih njihovih najbližjih prijateljev. Iz teh razlogov sta Kramer in Pucelj dala fomalno izjavo pred večjim številom svojih pristašev, da se odrekata voditeljskim pretenzijam ter sta predložila, da vodi akcijski odbor petiA članov politične posle. Le na ta način je bilo mogoče pritegniti tudi druge napredne skupine v demokratski blok. Iste tendence so v Slovenski ljudski stranki, Nerazpoloženje napram Natlačenu je
Sejaipodr. št. 1 S.M.Z
Barberton, Ohno, — Prihodnjo soboto, dne 12. septembra ob 7 uri zvečer, se vrši redna seja Slovenske moške zveze v Ameriki, podružnica št. 1., v navadnih prostorih.
Ker je nekaj zelo važnih zadev za rešiti, so vsi člani proše-ni, da se gotovo udeleže.
Po seji bodo Boy Scouts Troop št. 119 (katera skupina je organizirana izmed članov mladinskega oddelka naše podružnice) imeli predstavo premičnih slik (moving pictures). Vršila še bo v prostorih stare cerkve. Slike bodo vsebovale vojne dogodke podučijive in ze-o zanimive; zraven pa se bo tuli kazalo nekaj smešnih slik.
Na prireditvi bodo tudi oddali tri vojni bondi, vsak po $25.
Torej za družabni večer ne Dozabite. Vabimo vse člane in
prijatelje, da se gotovo udele-
že:
Vincent H. Lauter.
Glede^ prireditev KultiWrnih vrtov
Poročilo in zahvala tem, ki so pripomogli in delali za pro-speh prireditve za dan 16. avgusta, bo sledilo, kakor hitro bo do zaključeni računi.
Ker je jugoslovanski kulturni vrt ali njegova organizacija v zvezi z ostalimi drugimi skupinami, ki so imele za nami svoje programe, je nemogoče, da bi račune zaključili poprej, dokler ni vse izvršeno, ter vse skolek-tano in vse plačano. Kakor hitro pa bo to vse urejeno, bo tudi javnosti sporočano o dohodkih in o stroških. Do tedaj pa prosimo potrpljenja.
Za organizacijo J. K. Vrta, Anton Grdinv-,
predsednik.
lazsir|en|e državnih mej je danes najaktualnejši problem jugoslovanske vlade
Or. Ivan M. Čok, predsednik "Jugoslov. Odbora iz Italije."
Kakor vsaka druga vlada o-nih držav, ki se nahajajo v vojnem stanju, ima tudi jugoslovanska vlada^, ki ima sedaj v izbeglištvu svoj sedež v Londo-lu, velike skrbi in težave. Država je začasno izgubljena, sovražniki so si jo med seboj raz-lehli, jo okradli in oropali, najstrašnejši teror se izvaja proti prebivalstvu, kvizlingi večajo -ujsrečo in sramoto. Od vseh trani prihajajo vnebovpijoči glasovi za pomoč in rešitev. — Poleg tega prihajajo še razni jrugi oziri, katere mora jugo-
države. To velja tem bolj za vlade v času vojne, ko se odločajo usoda in bodočnost države. To velja v še prav posebni meri za čas sedanje-vojne, ker v tej vojni ne gre za to, da košček zemlje pridobimo ali izgubimo, temveč gre za vse: za eksistenco. V tej vojni se odločujejo usode narodov in držav -torej tudi Jugoslavije — za stoletja, morda za vso bodočnost.
Odgovornost članov vsake vlade, ki vodi vojno, je zato pred narodom in bodočnostjo o-gromna. Kategorični imperativ za vsakega od njih je: jasnost in določnost glavnih ciljev, ki jih hoče ta vlada kot predstav-
slovanska vlada upoštevati in niča naroda svoje države dose
n njen položaj še bolj otežujejo, situacijo močno komplicirajo in ■''.gomilavajo njene odgovorno-- i do nedoglednih višin. Tu mislim v pm vrsti na politične, e 'onomske, ideološke, in druge uterese zavezniških velesil in h di drugih sil.
V tej situaciji, se za jugoslo-V msko vlado postavljata dve najosnovnejše zahteve; prva je: iasnost ciljev, druga je: absolutna in stoprocentna sloga, humonija in medsebojna lojalnost med vsemi člani vlade.
Če govorimo o jasnosti ciljev, 33 razume samo po sebi, da predpostavljamo, da ti cilji ob-stojijo, da vlada mora imeti en L^noten skupen cilj, na katerega pristanejo vsi njeni člani, Slovenci, Hrvati in Srbi.
Vsaka vlada v demokratskem režimu mora imeti svoj program, na katerem pristajajo vsi njeni člani. To je PRINCIP de-
či, ter absolutna in brezpogojna lojalnojst in sodelovanje med vsemi Člani vlade.
Ako smemo v tem pogledu javno izraziti željo, pptem bi mi to željo formulirali v tem prav-cu, da smatramo kot neobhodno potrebno, da jugoslovanska vlada javno in glasno oznani in stalno povdarja osnovne cilje svoje politike. To je potrebno radi nas Jugoslovanov samih, ki smo v inozemstvu, radi naših bratov v Ameriki in ostalih delih sveta, to je potrebno radi naših zaveznikov in prijateljev, to jo tudi potrebno radi naših sovražnikov, v prvi vrsti in pred vsem je pa to neobhodno potrebno radi našega naroda doma, v domovini, v Jugoslaviji. Kako to potrebo narod doma čuti, izhaja najbolj jasno iz dejstva, da med velikim številom pisem in poročil, ki so prišla iz domovine, menda ni' niti enega, mokratske vladavine. Vladi ki ne bi to posebej povdarjalo!
Sestaviti v .inozemstvu novo jugoslovansko vojsko, to je vojsko, sestaWjeno od jugoslovanskih državljanov, ki bi bila do-voljna za uspešne operacije proti sovražnikom, je pretežek problem, ker v inozemstvu ne živi potrebno število jugoslovanskih državljanov. Praktično je^ danes vojska, ki stoji na razpolaganje jugoslovanski vladi v iz-begališču, v glavnem sestavljena od onih vojakov, ki so se "Jugoslovanskemu Odboru iz I-talije" prijavili kot prostovoljci za službo v naši vojski. Krasni dečki so to, sijajni vojaki, dobro izvežbani in disciplinirani, vneti Jugoslovani. O tem sem s£> prepričal, ko sem jih lansko leto nabiral po taboriščih v E-giptu. To izpričujejo tudi njiho vi komandanti. No, kot operativna vojska bodo prišli v po-štev samo v sklopu z drugimi zavezniškimi formacijami. Z drugimi besedami; teritorij jugoslovanske države bo osvobojen in očiščen od sovražnikov z zmago zaveznikov. Kadar bodo zavezniki premagali Hitlerja, bo Muso izginil avtomatično z njim ali še pred njim — bo osvobojena cela Evropa in tudi naša draga domovina. Njena osvoboditev bo logična posledica našega zavezništva. In četudi je odpor naroda v Jugoslaviji eno najlepših poglavij .njegove zgodovine sedanje vojne, in tudi dragocena pomoč zaveznikom, vojaška in moralna, vendar pada glavno breme borbe na zavezniške vojske in vlade.
Med vsemi najbolj pereče vprašanje postane vprašanje prehrane ljudstva v domovini in zopetne vzpostavitve vsega, kar je porušeno, poškodovano, uničeno. Ali to postane aktualno šele, ko bo vojna končala. In tudi v tem pogledu mora glavna pomoč priti od zaveznikov, ki razpolagajo z potrebnimi sredstvi. Znano je, da se "v tem pogledu pod vodstvom Amerike že vodijo obširne priprave za obnovitev vseh zavezniških ze-melj po vojni.
Povojna notranja ureditev Jugoslavije jg gotovo najbolj delikatno, komplicirano in težko vprašanje. Vseh 24 let obstoja Jugoslavije je prav za prav bilo posvečeno njegovemu reševanju, in še se ni našlo konečne oblike, ki bi bila zadovoljila vsaj večino prebivalstva. Seda-inja vojna je prinesla nove, o-gromne in težke udarce vsem naporom za obdržanje in učvrstitev skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srboy. Ublažitev vseh nasprotujočih si interesov, zahtev, razpoloženj, opravičenih in neopravičenih očitkov, njih koordinacija ter konečna ureditev bodo zahtevali še mnogo časa, energij, dobre volje od strani vseh, in zlasti tud> novih žrtev od strani vseh. Le eno pa je gotovo: glavno in odločujočo besedo bo pri tem imel sam narod na! terenu. Nobeden drugi nima za to legitimacije. ' '
zarja, zaveznike na njegovo ne-varnost.
Glavna briga za vodstvo vojnih operacij in za obnovitev zemlje po vojni torej pada na zaveznike, povojna ureditev države je stvar naroda. Ostane e-no vprašanje, pri katerem ima DANES jugoslovanska vlada glavno besedo in glavno nalogo. To je vprašanje razširjenja državnih mej. Tudi to Vprašanje se bo seveda konečno rešilo šele po končani vojni. Toda izkušnja nas uči da ako ne bomo pripravili v tem pogledu terena, ne bomo uspeli.
Leta 1918 — 1920 nam mo rajo biti zadosten opomin, Ako nas tedanje izkušnje niso izučile, ne zaslužimo boljše usode. Jasno pa je danes, in to ne le onim, ki se s temi vprašanji bavijo in ki nosijo odgovornost, ampak vsakemu povprečnemu Jugoslovanu, v Ameriki in izven nje, da vprašanje naših nacionalnih revendikacij ne stoji tako, da bi mi lahko mirno sedeli za pečjo in s prekrižanimi rokami čakali, da nam pravična in za nas povoljna rešitev pade kakor mama z nebes. Nevarno-
(N»Yaii8ke 1
da _
lu. Zvečer je bil priJ®"
stanek "Pri zlatem
Posledice so se poi^
voril sem tudi jaz. TO'
dili moji prijatelji
so se jezelli odbor#
akcijskega podjetja! gu
uro^ je trajal napad. ^ "
j prijatelja sta mi is|^ ^ ^
tala, ko sem se umii^ ^ 0]
družba je bila bolj
na, vrgla me je na	\
me je pobral nataka''' , ej # ^ vpr
sti obstojajo, velike nevarnosti.
ta
asj
brez skupnega programa, bila bi "nonsens", bila bi prava ne-gatica demokratske uredbe, m
kateri država sloni, bila bi v mora udovoljiti vsaka protislovju s samimi osnovami [■vlada.
Jasni cilji ter sloga in lojalno sodelovanje vseh članov, to je torej prva zahteva, kateri
"vojna"
Jugoslovanska vlada ima samo ta misel, da' predstavlja kontinuiteto Jugoslavije kot države, in sicer take kot je bila pred okupacijo od strani sovražnikov. Njena glavna dolž-
Mnogi med nami jih čutijo, da so v zraku, a mnogi jih konkretno vidimo. Med velike nevarnosti spada nepoznavanje stvari od strani, onih, ki bi jih morali poznati. Drugi naš velik sovražnik so protivni tuji interesi, kateri nasprotujejo naši pravici. Tu, na tem polju treba delati in pripraviti teren, pri zavezniški javnosti in pri zavezniških vladah, li to čim prej in čim intenzivnejše, .ker naši nasprotniki ne spijo.
Na vprašanje razširjenja državnih mej smo v glavnem zainteresirani Slovenci, Hrvati so zainteresirani na Istri (z Za-droni in otoki). In čeprav je i-me Istre vsakemu pravemu hrvatskemu srcu milo in sveto, vendar za Hrvate ta problem niti od daleč ne predstavlja one važnosti, ki jo za naa Slovence predstavljajo problemi Primorske in Koroške ter dela Panonske ravnine. Za nas Slovence pa pomenijo naše revendikacije ta-korekoč VSE. Tukaj je pred vsem sentiment, ki hoče da ko nec te vojne najde v "ZJEDI-NJENI SLOVENIJI" "vse Slovene pod streho hiše ene", TU je občutek pravice, da se da svobodo narodu, ki jo v vsakem pogledu in v polni meri zasluži. Tu je občutek hvaležnosti proti onim bratom, ki so po zadnji vojni skozi 24 let prenašali težke udarce in velike žrtve, ker so bili pod peto tujca nasilnika. Tu je konkreten nacionalen interes, ker vsi instinktivno čutimo, da bo zlasti s Primorsko in z izhodom na morje inteligentnemu, podjetnemu, poštenemu sloven skemu- umu odprta pot do ne slutenih višin napredka in blagostanja.
Zato danes vsi Slovenci brez razlike, doma in v tujini, pod o-kupacijo ali v slobodi, naj sicer v drugih zadevah mislimo tako ali tako — v pogledu naše bodočnosti mislimo, hočemo, zahtevamo, vsi eno, samo eno: hočemo biti svobodni in vsi skupaj. To hočemo, to moramo, to bomo dosegli, pa naj stane, kar hoče. Vsaka žrtev je vredna tega ideala. To je danes stahšče vsakega Slovenca, od najbolj desničarskega do najbolj levičarskega, V tem pogledu danes ni nobene razHke med nami.
In ker smo del Jugoslavije in ker hočemo del Jugoslavije tudi ostati, mora ta enotna volja vseh Slovencev biti v programu jugoslovanske vlade. Kakor zahteva bratstvo in lojalnost, da
mi v daljšem govoru ter me za malo napi^ J mil par korakov do h' va "f, f k«
Potrt, okužen z
boleznijo sem prišel smjg[ kuhinji sem naletel ij' ^jajo ka. Pozabil sem poP°
stoji pred menoj vež. Prevzela me je juj
zen in govoril sem
'iSki
cic ' da •jveg
Iz;
|c
valnosti. Navajal se# koii vzgledov iz občne zg"'
ko je dal ta ali nje za svojega prija ca, dobrotnika, Sledi^^ je oklenil nemi nala^'
pasu, zaplesal po ku# najsti uri po noči pos ko z mano izustivši verjetne besede:
Sedaj lahko govoric®'
je zdrknila po mojen* je tudi okužil bacil ^ naj je zastrupil tudi bro delo je pa vendar'®
radi tega dobrega del@ izpregledali vsi prej^^^j Ozdravil si gluhone##,, slava tebi, bacilus
24,
Agentitis
oktobra 19 , .
Je ■ni C So '%\ **ki| Si ^0 Jc Ti 8(
in H
LV S«
Sam ne vem, zakaj til dnevnika. Dnevnik odvetnik ! Še pegaza ''' ba, ki bi me čakal ^ da ga zajašem v svoJ' urah ter napravim vode recimo v sonet menično tožbo pa v hejih.
Z dnevnikom je žena ženska duša i" bežni in poezije pol^^^ srce. Zakaj naj bi s® ^ navade, zakaj bi ne si" »i mlad odvetnik svojih ^ jev v dnevnik vsaj ^ vrševanja svojega začetku pravim, "cel dan iz pravd ko^^ menjake." In prepf^^^^ bom rad prebiral v P® tih svoje spomine.
Danes sem odprl niško pisarno. SediO^ fotelju saitt s sabo ' Kdo bi pa ne bil?
svoj cilj, za vsak zavarovan zoper , življenje s precejšor^^ skrajno silo imam tn turške srečke, edini ®
nO'"'
rajno teto, — m s r.^ sestnikov, trgovcev ^ njenih lumpov se bo veti.
Začel sem zidati ^ soko v oblake. Moji
nost je zato da ne samo obsodi I Slovenci vsako srbsko ali hr- jenti so mi donašali
vsak separatizem, ampak da §e, vatsko nacionalno aspiracijo proti vsakemu separatizmu bori I gmatramo za svojo in se za njo a vsemi sredstvi, da ga zatira j borijo kakor da bi bila naša, kjerkoli se pojavi, in da opo-1 (Nadaljevanje na 3. strani)
uvrščeval sem jih gemu v mogočno sta
Nekdo je potrkal
(Dalje prihodiiJ'
nb 11.
9
■ septembra, 1942.
\
ENAKOPRAVNOST,
STRAN 3.
^'•rjenje državnih mej je najaktualnejši pro-jugoslovanske vlade
(Nadaljevanje z 2. strani)
^ ® Opravičeno pričakujemo, Hrvati in Srbi to e-
4 zahtevo Slovencev sma-^ % svojo.
ponosom ^ in zadovoljstvom 3iko konstatiramo, da jo
i I večina Srbov in Hrva-smatrajo kot svojo, naroda, ki ga kot "Jugoslovanskega iz Italije" in "Narodne-Ma Slovencev in Hrvatov 'wjske Krajine" predstav-^ naslonjen na moralno iy.',.^i jo je Ameriška A prožila s kablogra-^/•lP.f^°^®n8kih narodnih orga-
e'- kskj, abz, s.
,nii	predsedniku jugo-
g vlade u Londonu že-g jugoslovanska vlada te ijatf 'ovenske in torej jugoslo-jel® ® ^piracije odločno in fo' poudarkom 2) - ■
naglasa kot n" ^"JGga državnega progra-nili'f f da pokrene v tem name-
i:
'^^cgično akcijo. Ta mo-"vedno povdarja-lie *Gl&&ati, ta naša zahteva h, opravičenost vedno do-0^ Vlada nai v tem
^	svojo zunanjo politi
^ *^^386 in jasnejše. Danes
m jasnejse. "" kp ^f^^&nje najaktualnejši
^ .lUCTifilrMronob'/a frloHo
itjeS
ik
po-
fašizmu, v katerikoli obliki in pri kateremkoli narodu.
Brez dvoma upajo, da me nekega dne dobijo v svoje roke. Če se jim to posreči, bom umrl z zavestjo, da sem izpolnil svojo dolžnost in padel za svobodo svojega naroda, kakor oni brezštevilni tisoči, ki se dan za dnevom borijo proti tiraniji in gine-vajo za boljšo bodočnost Jugoslavije in človeštva.
Usoda moje osebe, mojega telesa, ni važna. Važna je stvar, ki mora zmagati, važna usoda generacij, ki pridejo za nami in katerim hočemo pripraviti boljšo bodočnost. Osebno se niti najmanje ne bojim, nisem zaprosil za orožni list niti za kako posebno policijsko zaščito. Menim, da je vse to nepotrebno, in da je policijska služba v tej deželi odlično organizirana.
Osvobodilna froilta je bila u-stanovljena po zasedbi Jugoslavije in združuje v Sloveniji pripadnike vseh strank, ki se borijo proti nemškim, italijanskim in madžarskim okupatorjem. Za njo stojijo vse demokratične sile, ki hočejo ustvariti nov boljši občečloveški red, v katerem bo imela Slovenija in Jugoslavija mesto, ki ji pripade po njenih žrtvah in po načelih pravičnosti.
liti u ^
jitiii Jugoslovanske vlade.
h'^ W Va
ggi J ^ poročila, ki prihaja-1 d' 1govorijo v j)j 1^. Posebno glasovi, ki poW }'■ Slovenije, to po-uh"'	energično zahteva-
zof .
o b..r^°8lovan8ka javnost v
" ^%ih	. C,;™.
setfl 'od"'
i ce" in J javnost v Slove-
iteU
dnji'	. . Eskimi borbami in žr-
ade®	'i®jsolidnejš» temelj
,.jJ	oporo.
državah bo s sim-spremljala tako akci
uhW
osk« l.
li s* ^|Qve prof. dr.
■Re«^
iin'-
Furlono
lijanov v resnici na strani zaveznikov. Samo ozka plast izkoriščevalcev jih drži zasužnjene in jinx brani, da bi se borili na naši strani. To vse, ni res. Le
mandrala sovražnika. Naš narod je prepričan, da bo druga fronta otvorjena takoj, in opozarjati moram na nevarnosti, ki bi znale nastopiti, če bi se pre-
poglejmo italijanske vojaške u-i dolgo odlašalo in prepustilo spehe. Danes vodijo borbo na- borce za svobodo samim sebi. rodi, ves narod je organiziran Vsaki dan odlašanja pomeni več ir^ vojujoča se armada je samo | žrtev, ne samo onih, ki se že da
njen eksponent. Toda če bi bil v resnici ves italijanski narod na strani zaveznikov, zakaj niso naredili revolucije? Ce je bilo mogoče vreči vlado v Jugoslaviji, ki je bila v strateško neprimerno slabšem položaju nego Italija, zakaj ne bi bilo to mogoče v Italiji, ki je trikrat večja od Jugoslavije in tehnično neprimerno boljše oborožena?
In italijanska meja napram Nemčiji je sploh nezavzetna. A Italijani so bili prav tako kakor Nemci prepričani, da Amerika ne bo stopila v vojno in da jim bo mogoče nadaljevati politiko lahkih zmag in teritorijalnih pridobitev.
Ves narod v Jugoslaviji nestrpno pričakuje otvoritev druge fronte. To bi bila edina učinkovita pomoč borcem za svobodo. Udarna sila teh bi se neprimerno pomnožila in ojačila, in sprožila bi se lavina, ki bi po-
nes v naši domovini borijo, marveč več žrtev na strani zavezniških armad, ki bodo izvedle invazijo.
Zakonca
uposlena, želita dobiti stanovanje s 3 ali 4 sobami, kopalnico in fornezom, v katero bi se lahko vselila med 15. sept. in 1. oktobrom. Pokličite po 5. uri po telefonu: EXpress 1794.
Delo dobi
Išče se dekle ali žensko za lahka hišna opravila. Nič pranja. — Plača po dogovoru. — Vpraša se na 15302 Waterloo Road.
U	konference, na
objavljena vest o ^ 1, g^"8odbi profesorja Fur-
jVeji., udeležili zastopniki Wh ^^eriških listov in no-W ^Sencij. Prisotni so išW' v^wsniki World Telegrama,
.(I, t Buna, New York Eo ® It	American, New
It,	itd. V teku konfe-
P^sotni stavljali prof. I^s-jrazličnejša vpraša-
in
Lj Poteh, ® odgovore obja-^ svojih Ustih. Glav-^^zgovora posnamemo
Tfkr'km:
Jugoslavijo dne ko je prejšnja vlada ^ ^ pred Hitlerjem.
JH
živeti v deželi, ki '	in sokri
zločinov, in borbo proti Li ^	človeštva na stra
,g '''■Viji Revolucije v Ju git)^' Se I3	predvideval in
•ih ^ \ehn ' se bo Jugoslavija 1/ St'' '?™e Vichy, fie hi noK"' I ' Sevr-	z revolucijo,
aj '
««1"	^Gvolucija presene-
ggO'	domovine in pre
ii' I	je bil še poseb-
X
y>
Kakšen vik in krik so Italijani zagnali zaradi procesa proti saboterjem. Trdili so, da v demokracijah ni jamstev objektivnega sodnega postopka, da je Roosevelt odpravil Habeas Corpus itd. Moja obsodba je primer tega, kar se v fašističnih državah dogaja dan za dnem, samo s to razliko, da tam sodbe tudi izvršujejo. Število naših žrtev je strahovito. Te žrtve doprina-šajo vsi sloji naroda, odpor je prišel direktno iz narodnih mas samih, pritisk od spodaj je organiziral akcijo.
Smešno je govoriti o nemški okupaciji Italije. Prisotnost nemških čet v Italiji je samo izraz ozkega vojnega sodelovanja. Po številu je moč nemških napram italijanskim četam tako majhna, da bi jih italijanska armada lahko v par urah vrgla v morje, če bi hotela. Kako pa naj 200,000 nemških čet drži v šahu več milijonov odlično o-premljene italijanske vojske?
Sploh se italijanski vojni napor in borbene sposobnosti italijanske armade v zavezniškem tisku zelo podcenjujejo. Jaz 0-sebno se s tem nikakor ne strinjam, in tako omalovaževanje nikakor ne ustreza resnici. Dobro poznam italijansko vojsko in vem, da razpolaga z izvrstnim kadrom oficirjev in moštva. Italijanske tehnične čete pripadajo najboljšim v Evropi prav tako Alpini in Bersaglierji. Posebno odklanjam smešenje i-talijanskih vojnih in borbenih sposobnosti in vse anekdote, ki se širijo v tem oziru. Mislim, da je za čimprejšnjo zmago podcenjevanje in omalovaževanje nasprotnika najbolj škodljiva stvar.
"^(*1 gg.	potnim listom
Jeruzalemu od na-
Po??prejel ® svojim pra-
V v>
<4
iH
mogel misliti na Moj ' bilo-že vse pri kra
ga pripisuje i-
J	sodišče, nisem
)% , ker sem bil od-•ga °^°vine. A dejanje,
ik
J	v'"'	in
% *VoK J j je lepše ob bor-v	Biti član fronte,
proti osvojevalcu ^ te	j& privilegij, in
a v	.[^^'^te bom posvetil
\y	® v bodočnosti, ka-
^	^ ^ preteklosti borbi
Ji	ftiu, in vsakemu
Da obstoji jo nasprotstva med Nemci in Italijani in da se obe armadi ne razumeta posebno dobro, je povsem naravno. To se dogaja tudi pri drugih armadah, in mislim, da mi ni treba o tem govoriti. Tudi med prvo svetovno vojno je bil odnos med avstroogrsko in nemško armado napet, a vendar je zavezništvo trajalo cela štiri leta. Mislim, da se bo v tej vojni ponovilo isto kakor v prvi vojni, namreč da bodo Italijani položili orožje en mesec prej nego Nemci, kakor so ga Avstrijci leta 1918. Vzroki pa so seveda povzem različni; avstroogrski zlom je bil posledica upora slovanskih narodov, italijanskega pa bo pripisati večji politični inteligenci Italijanov. Ti bodo razumeli mnogo pred Nemci, in nekateri razumejo to že sedaj, da so stavili na napačnega konja.
Ne morem razumeti, kako se vedno znova širi trditev, da je ves italijanski narod prisiljen k vojni in da je 44 milijonov Ita-
IŠČE SE NAVADNE DELAVCE
za dnevno delo kot pomočniki pri kovaškem delu Plača na uro JOHNSTON & JENNINGS 877 Addison Kd.
ZA CEMENTNA DELA se obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira-mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno.
JOHN ZUPANČIČ 19315 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J.
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.0V za tri leta.
POPOLNA ZALOGA
trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in eanesljlvo. Dostavimo na dom kamorkoli.
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna
"We cannot have all we want if our soldiers and sailors are to have all they need."
■—Franklin D. Roosevelt

BUY WAR BONDS
19406 Kewanee Ave.
Hiša s 6 sobami, "tile" kuhinja in kopalnica. Ena spalna soba in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj. Vse je nanovo de-korirano in se lahko takoj vselite vanjo.
V nedeljo bo hiša odprta na ogled od 2. do 6. ure zvečer. Čez teden se za podrobnosti oglasite pri'
Ed Kovač
960 E. 185 St.
Fantje in možje!
v naši trgovini dobite vedno .lajboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleJco po meri.
JOHN MOČNIK
772 East 185th St.
Električno ledenico
za rabo v trgovini se proda.
6x7-21/2, Copeland unit — Al.
Vprašajte na 20701 Goller Ave.,
Euclid, O. , _:_^_
Oglašajte v Enakopravnosti
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
— . \Mmmm Tu si lahko izberete kakoršnekoli vrste / AWr\p zaves, katerih imamo v zalogi nad
300 različnih vzorcev. ZA -POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
PARKWOOD HOME FURNISHINGS
7110 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0511
PrijateFs Lekarna
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
Prescription specialists
Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212
Domači mali oglasnik
AVTOMOBIimA POSTREŽBA

Naznanilo in zahvala
žalostnega srca naznanjamo vsem, da je umrla, naša ljubljena mama, oziroma stara mama
NE2A HROMEČ
rojena Dolinar
Zatisnila je svoje blage oči dne 24. julija, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Charity bolnišnici.
Pogreb blagopokojne se je vršil dne 27. julija iz Joseph Želetovegai pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave. ter na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo v naročje materi zemlji.
Rojena je bila v Bistrici, fara št. Ruper^.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojni nam, je bil v veliko tolažbo.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, fei se bod& brale za mir duši pokojnice. Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli kropit pokojno, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti *ha mirodvor, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Najlepšo zahvalo naj sprejme Rev. Francis Baraga za tolažilne obiske v bolnišnici in na domu. Hvala Rev. Celesniku za opravljene cerkvene obrede. Zahvalo naj sprejme Joseph Žele pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo.
Našo posbbno zahvalo izrekamo vsem našim prijateljem za obiske za časa bolezni in ker so nam stali na strani v pomoč in tolažbo v dneh smrti. Na to vaše dobro delo se bomo spominjali s hvaležnostjo v naših srcih za vedno!
Ti, ljubljena mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Odšla si k Bogu, da prejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših srcih za vedno!
Žalujoči ostali:	,
Ana, poročena Poje Mary, poročena Poje in Angela, poročena Simetic v Trstu, hčere
IŠCE SE ŽENSKE
KI ŽELIJO Z/YSLUZITI MNOGO DENARJA TO JESEN
Izvrstna prilika za ženske, ki imajo skušnje v prodajanju. Zaposlitev za ves dan ali samo delno. Dobro delo. Hitre prodaje—ponovna naročila. Nenavadna zahteva po temu predmetu. V sleherni hiši je prospektivna kupovalka. Na stotine zadovoljnih žena v Clevelandu krpa srajce, nogavice, perilo in obleko z "EAZY-MEND." Ne potrebuje šivanja ali krpanja. Brezplačno se preskrbi majhno lahko prtljago. Zagotovite si dohodek z clevelandsko firmo, ki je na trdni podlagi. Mi nimiamo omejitve glede starosti. Vas izučimo, da boste z lahkoto prodajali produkt. Zglasite se takoj, da si preskrbi te zaželjeno okrožje. Vprašajte za Mr. Fischerja ali Mrs. Pirnat pri
Mendex Corporation
2300 PAYNE AVE.
TWILIGHT BALLROOM
se odda v najem za
PLESE in VESELICE
Se nekaj dobrih dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE
TINO M ODI C
6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9691
DEKOKIRAMO
vaše sobe po najnižjih cenah. Sifenerija, napisi itd
A.PLUTH
21101 Recher Ave.
IVanhoe 2261 M.
E. Gist St Garage Re nu auto body co.
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točne In dobro.
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE.
» ENdicott 9361
MotWrna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllIe 3830
WS3S3»3SSS3£Se3KS3S3S3SW83f3S**aKS«^^
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
Jelcrtic Jfloristsi
15302 Waterloo Rd.
KEnmore 0195
GOSTILNA

i CARL'S CAFE
3301 E. 54 St., — EN. 8997
vogal Marquette-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY —
Music Fri. &■ Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.

BUS BOYS POMIVALCl POSODE MOŠKI ZA KUHINJO
Nobenega predznanja potrebno
IZKUŠENI SEKAČI MESA
stalno delo, dobra tedenska l)lača. Državljanstvo se ne zahteva.
CLARK . RESTAURANT 1518 Euclid Ave,, 2. nadstr.
PRospect 3000
GASOLIN MIKE POKLAR
E. St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station
Frank Mihžič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
pravila na avtomobilih.
KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Izvršujemo tudi prvovrstna poJ Za privatne zabave pokličite EN. 9026
Odprto do 2:30 ure zjutraj
STOPAR S HI-SPEED SEJIVICE 905 East 185th St.
Mi Imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
Zavarovalnino
proti
ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718

PAPIRAR
John Peterka
Paperhanger and Painter Delo prvo\Tstno in točno Se priporočam 1121 Eiast 6fith Street Endicott 0653
IfECKER TAVERN
John Susiaršič in Frank Hribar I	1191 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter oku-- sen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6938 St. Clair Ave. Odprto do 2;30, — Mize za večje družbe ENdicott 8811
SSOISIOE
30BI
RAZNO
SO
aoi
10B30
Pozor, hišni gospodarji!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740.
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 V vročem Casu s'e prlleže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
Oglašajte v Enakopravnosti
RUDYBOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
SI RAN 4.
ENAKOPRAVNOST
11. septe®
SODNIKOVI
JOS. STRITAR
Okrajni sodnik je bil silno da nam pomagajte iskati Za-slabe volje, da mu je Zaplotnik plotnika. Vaše vedenje se nam tako ubežal. Lahko si je torej'je vsem zdelo jako čudno, že misliti njegovo veselje, ko mu j takrat bi bil člofek lahko kaj sluga naznani, da bi Sel j an rad Inapačnega mislil. Takrat niste nekaj ž njim govoril o Zaplot- hoteli čisto nič vedeti o tem
niku. Takoj ga pokliče pred se. Ko je bil Sel j an vstopil, zasuče svoje stol proti njemif, vtakne pero za uho ter mu reče prijazno:	^
"To je lepo, oče Seljan, da ste s^spametovali; kaj nam torej veste povedati o Zaplotni-ku?"
"Vsak čas ga lahko imate, gospod, samo ponj pošljite."
"Tako? Res? Vi ste ga zasle-
človeku; prav nespodobno, da vam naravnost rečem, ste se branili iskati ga z nami. Ali zdaj veste, kje je imel Zaplot-nik svoje pribežališče?"
Seljan je že hotel reči: Ne! Ali ta kratka besedica mu ni hotela iz grla.
"Vidite, mož, kaj molčite? Tajiti ne morete, lagati nočete; to vendar še priča, da niste star, trdovraten grešnik. Znani ste
dili? Kje pa je?"
"Pri meni doma."
"Pri vas, v vaši hiši? Kako ste ga vendar dobili vanjo,?"
"Sam je prišel."
"Ali bo pa še čalcal ?"
"Nič se ne bojte, gospod; ne gane se vam iz hiše."
"Zdaj pa le hitro!"
Mož vstane vesel, da bi šel slugi pozvonit.
Ko Seljan to vidi, ustavi ga rekoč:	'
"Čakajte, ogspod, da se sporazumeva. Ne mudi se tako."
"Kako to pravite?"
"Gospod, mrliča imam v hiši."
"Zaplotnik mrtev?"
"V moji hiši leži, na moji postelji."
Nato mu pove vse, kako je bilo.
"Tako, tako!" govori gospod sam zase, ko je bil Seljan končal svojo povest. Potem hodi ne kaj časa molče po sobi. Videti je bilo, da nekaj premišljuje in ukreplje. Seljanu se je mudilo.
"Ne zamerite, gospod, jaz moram iti," reče ter prime z^ kljuko.
Cesarski uradnik ga prestreže rekoč:
"Potrpite malo, mož; vse ni še prav jasno. To, kar ste zdaj meni samemu povedali, boste o svbjem času potrdili pred pričami, da se vse zapiše, kakor ste govorili."
Tudi prisežem lahko na vsako besedo."
"Do tega časa morate tu ostati."
"Ne zamerite, gospod: meni se nekam mudi. Prosil bi vas, da me, ako mogoče, takoj zaslišite in potem izpustite."
"Pozneje, pozneje! Prej je še nekaj drugega treba."	,
"Dovolit torej, gospod da odidem. Samo neko pot še imam, potem grem domov, tam me lahko najdete, kadar vam je volja; kar pošljite pome."
"Ne tako, mož," reče mu gospod krepko in odločno; "ne ' smete se geni ti odtod, dokler se nekaj ne pojasni. Jaz moram ravnati po svoji dolžnosti."
V drugič poseže gospod z roko, da bi slugi pozvonil. Seljan je hitro, ugenil, kaj to pomeni. Možato stopi pred gospoda, rekoč :
"Kaj mislite, gospod okrajni sodnik? Menda vendar ne, da sem kaj napačnega storil?"
"Jaz ne pravim ne tako, ne tako. Se vedno upam, da ste poštenjak, gotovega nič ne vem; to se mora vse še le pokazati, če imate Čisto vest ,tem bolje; mirni torej bodite in čakajte, da se vse razjasni in pravica izkaže."
Seljana je vendar malo groza obhajala; kaj takega se ni nadejal. Poskušal je vsaj zvedeti, kam meri sodnikov sum:
"Ali morda menite, gospod, da sem kako v kaki zvezi s tem Zaplotnikom?"
"Čudno bi ne bilo, ko bi res kaj takega mislil. Spomnite se, kako ste govorili on dan pri Korenu, ko smo vam prigovarjali,
bili torej s tem človekom?"
"Gospod, kakor gotovo je Bog v nebesih: jaz nisem bil znan ž njim, nikoli ga nisem Aidel, predno je prišel, kakor sem vam pravil, v mojo hišo."
"To pa zopet ni pametno. Vidite, to se ne veže. Vprašam vas, kako. pa to, da je prišel ravno v vašo hišo?"
"Moja hiša je na samoči, bila mu je pač najbližja, to ni nič čudnega, gospod!"
"Vam se tako zdi, drugi sodijo drugače."
"To menda tudi ne bo nič napačnega, da sem ga vzel pod svojo st^ho, to je bila moja krščanska dolžnost. Ali naj bi ga bil ven pahnil, da naj pogine kakor pes na cesti?"
"Tega ne! Ali zakaj nam niste prišli takoj povedat?"
Na to vprašanje Seljan nekoliko časa molči, potem pa krepko reče:
"Gospod! Lahko bi vam odgovoril, .da je bilo že prepozno; videl sem, da človek skoraj za-tisne oči, še predno bi bil jaz prišel do vas. Toda izgovarjal se'ne bom, raje rečem, kakor je bilo; Tega nisem mogel. In še to vam rečem: Ko bi se mi še kedai kaj enakega pripetilo, ravnal' bi ravno tako. Jaz ne vem, ali je tako prav ali ne; ravnal sem, kakor mi je moja slaba pamet, ali pravzaprav, kakor mi je velelo srce. če je bilo to kaj napačnega, kar sem storil, pa naj se zdaj pokorim. Tu me imate, storite z mano, kar vas je volja. Ako menite, kakor kaže, da sem bil v zvezi ž njim, zaprite me, obsodite me, obesite me, kakor vas volja. Zdaj mi je dovolj!"
Ko je bil to izgovoril, gre ter sam krepko potegne za zvonec.
Ko je bil sluga vstopil, reče mu okrajni sodnik:
"Peljite tega moža v zapor!"
xxn.
"Kaj ? Seljan*? Turška moti ka! Take druščine bi se pa vendar ne bil nadejal! Kaj pa ti tod iščeš, Seljan?"
S temi besedami je bil Seljan pozdravljen, ko je stopil s sod nim služabnikom v ječo. Maček okrajni berač in potepuh, ki se je bil ravno tačas tukaj naselil,
postaren, bosopet človek, zabuhlega obraza in meglenih oči, je gledal debelo svojega novega tovariša. Seljan se ni zmenil zanj; molče je sedel na klop, ki je bila ob zidu.
"Dober dan bi ti rekel," nadaljuje Maček, "ali v to vražjo luknjo ne posije mkdar dan, kakršnega je Bog ustvaril. Kaj molčiš kakor tat, Seljan? Ne bodi vendar tako presneto moški. Le čakaj; samo dva ,tri dni bodi tukaj sam, pa boš videl, kako rado se ti bo govorilo; s čelešni-kom se boš rad pogovarjal, samo da bi ga imel. Tožilo se ti bo še po meni, le molči! Jutri menim, da me zopet izpuste, ali pojutrišnjem. Kaj sem pa storil? Nalezal sem se ga bil zopet, hvala Bogu, in malo sem ropotal po trgu, kali; saj veš mojo navado, in vteknili so me, kakor že tolikokrat, da se malo ohladim. Kaj boš pa potlej, ko boš sam? Kaj si pa vendar naredil, vprašam te, duša krščanska, da so te poslali k meni? — Nič odgovora! — Kaj se tako napenjaš in stokaš, kakor bi korenine pulil? Zdaj ti nič ne pomaga, ljubi moj Seljanko! — Meni se zdi, da se sramuješ moje družščine^; Bog vedi, kateri je na boljem, ti ali jaz? Vidiš, ljubi moj prijatelj, kolikokrat si mi pridigoval, naj se popri-mem dela! Ej, prijatelj, kaj imaš zdaj od tvojega dela? Časi je bolje, da človek nič ne dela, vsaj nič hudega ne stori Mene so samo malo priprli, da se mi hudobni duhovi iz glave izpuhte, ti pa kdo ve, kedaj boš zopet drvaril ali pa celo nikdar več ne!" <
"Pu§ti me ,v miru!" zavrne Seljan nadležnega človeka in začne zopet premišljevati svoje nevarno stanje. Ali Maček mu ni dal miru s svojim klepetanjem:
"Pusta druščina to! Jaz nimam sreče; zakaj me niso samo malo prej sem posadili, da bi bir videl tistega preklicanega Zaplotnika; to ti je bil drugačen mož, duša! Morebiti bi se bjl še kaj naučil od njega. Ali — on ven, jaz notri, toliko da se nisva srečala."
In zopet čez nekaj časa: | "Prej si ti meni dajal dobre j svete in nauke, zakaj naj ti jih j pa jaz. Veš kaj, prijatelj, ako boš še kedaj travo teptal, pusti sekiro ter vzemi palico v roko; beraški stan najlepši stan; ptič pod nebom ne živi tako brez skrbi kakor berač postopač. Dela nič, davka nič; toča mu ne škodi, če ga ne dojdp ravno na polju, in goveje kuge se mu ni bati; in toliko se tudi še zmerom nabere, da je za to ljubo žganjče. Kaj hoče človek več na svetu?"
v tem ko je moral poštenjak poslušati tako zasmehovanje iz umazanih postopačevih ust, so se zunaj zbirali črni oblaki nad njegovo glavo. Popoldne je moral Seljan zopet pred okrajnega sodnika. Temno obličje gospodovo ni mu obetalo nič dobrega.
"Ali poznate to?" vpraša ga gospod ter mu pokaže nekaj v zamazan papir zavitega.
"Poznam!" odgovori mirno Seljan.
Ali veste, kje se je to našlo?"
"V,moji postelji, v zglavju."
"Kaj je notri?"
"Ne vem."
"Tako? Ne veste? Vidite, to se zopet ne zlaga. Prav nerodno se zagovarjate, Seljan."
"Nerodno ali ne, jaz resnico govorim."
"Kdo je to vtaknil v vašo posteljo?"
"Jaz."
"Ali je vaše?"
"Moje ne!"
"čigavo je?"
Za odgovor mu Seljan vse pove, kakor se je godilo. Nato reče gospod:
"To je torej Zaplotnikovo, ali prav za prav: bilo je njegovo?"
'Kakor sem rekel.' '
'In vi pravite, da vam je to sam izročil?"
"Tako je, kakor sem dejal." "Čudno je samo to, da so sa-
Wendell L Willkie Umetni gumij






se/
General William Knudsen, šef produkcije (na levi), si ogleduje kos umetnega kavčuka v Akro-nu.
Wendell L. Willkie je odpotoval po posebni vladni misiji v Evropo in v druge dele sveta ter bo obiskal tudi Rusijo, Indijo in Kitajsko. Zdaj se nahaja v Ankari, Turčija.
LIBERTY LIMERICKS
BONDS

A
Bargeou named Dk, McGee Said—"TH pnf m part dE my foe,
la Bonds loaf tEfi If»-
tioa's Yaat war operations, To keep this die jLand ot the Freer
Bfty Vn'Stampa B«»inhwiiWnlf.Bi]|pt—« Maty aoMt It* Va> ]
a&i
mi stari, rie ponarejeni bankovci notri."
"Kaj je notri, to meni nič mar. Čudno se vam zdi, da je •denar dober, meni ne; kaj ga ni mogel prej izmeniti? Svoji materi morda vendar ne bo pošiljal ponarejenega denarja!"
"čudno je pa vendar, da bi se tak potepuh, tako hudoben človek, tako trdovraten grešnik svoje matere spominjal o svoji zadnji uri."
"Gospod, menda ga ni tako popačenega človeka na svetu, da bi mu ne tlela iskrica blagega čuta na dnu srca; in kedaj bi naj se mu ta iskrica razvnela, če ne o zadnji uri? čudna ura je zadnja ura, gospod; Bog jo daj srečno pam vsem!"
"To ste t)rav dobro povedali, četudi ni bilo na pravem mestu. Zdaj se govori o drugi stvari. Jaz ne pravim, da ni
res, ne da je res, kar ste mi povedali, ali vprašam vas, ko bi vam kdo kaj takega pravil, ali bi mu verjeli?"
Na to ne morem nič gotovega odgovoriti."
"Ali bi se vam ne zdelo bolj verjetno, da je človeku, katerega si mislimo na vašem mestu, v vaših okolnostih, prišel ta denar kako drugače v roke? Da ga je dobil *?a zavetje, ki ga je dajal hudodelniku, da je bil ta dgnar tako rekoč njegov delež? Ali pa — tudi to je mogoče — da si ga je sam prisvojil, da ga je izmaknil umirajočemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poslednjo strežbo —"
Seljan mu ni dal izgovoriti, jeza in, nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče:
"Mrliča okrasti! Raje bi pa vendar že denar ponarejal ali pa ponariejalcu potuho dajal in zavetje!"
Kdor bi bil slišal Seljana, kako je govoril te besede, bil bi mu gotovo verjel. Tudi gospod sodnik je bil prepričan, da mož govori resnico; a to ^a je le še bolj potrdilo v mnenju, da je ---1-
Seljan Zaplotnikov d' zdaj je bil s svojih njem in zaslišavanj Ijen. Slugi veli, dan^l; vede v ječo.
Hitro se je bilo trgu in okolici, kaj s Seljanom. Ljudje®' kaj naj bi si mis poznali in čislali P®®' varja; ali je mogočft^ bil mož hipoma tako^ da bi bil v zvezi s plotnikom, ali pa cel®'
Sodnika--ne, k*:
vendar ne; morilec more biti! Vsi do ^ upali, da se stvar raZr se Seljan skoraj spo^^ dolžnega.
Ali kaj drugi Jerica slišala stra^^" je bila nekaj časa ka»' Ijena. Ko se je zaved«'


^isilne
izp
MEsT(
njena prva jasna
k očetu! K njemu bo ,kar hoče; prosf® kal a se in rotila gosp pusti pred očeta.
(Dalje prlhodDJ'"
%0N ^trstvo
^Mja
tties ^ kar '.^•»glešk
intrenching
WkatyouH**^
WAR BDH
When the Marines i« Ice pack, there is Incluo bright shiny new shovel ' muslin carrier. Thy sb" cents and the carrier $1.07 for the ensemble-
These used by the Marines digging trenches, si wire entanglements other ways. Your Bonds and Stamps every P^jsJ readily equip our	(
necessary implements I . Invest at least ten P®''® income every pay day-Bonds and Stamps frof your postofflce and at r® ^ U.S.
VojnS napor obremenjufe telefonske linije
★
H
SLEDITE TEM NAVODILOM:
Ali vas zanima?
Cass vodi lekarno v tej naselbini preko 35 let. Mi imamo Se vedno med našimi odjemalci nekatere, ki so pričeli kupovati pri nas že ob pričetku. Izvršili smo dobro delo pri razvitju okolice na Waterloo Rd. (katera cesta je bila poznana kot Sackett Ave.) ter je vodila iz Bratenahla do Willoughby.
Naša lekarna je bila prva in več let edina na severni strani W. Y. C. R. R. železnice Iz zapadne strani mesta Clevelanda do Willoughby. Bill smo priča ognju collinwoodske šole, kar ne bomo nikoli pozabili. Žalujoče prizadete družine so bile med našimi odjemalci.
Delali smo dolge ure in pri našemu delu smo postali stari. O, da, videli smo ko ste gazili v blatu do kolen, a mi nismo postali bogati.	>
Ml smo hvaležni našim starim odjemalcem in novim kličemo dobrodošlico. Pridite v našo lekarno in se z nami spoznajte.
Jofifi E. Cass Ph. C.
-LEKARNAR-
797 East 185th St. — IVanhoe 2877
Ker važni telefonski klici obremenjujejo telefonske linije, moramo vsi sodelovati in dati prostor vojnemu naporu. Mi bi radi zgradili dovolj novih linij in umestili dovolj opreme za vse civilne klice, kot za velike zahteve vojne. Tega pa ne more biti radi pomanjkanja potrebnega materiala. Mi vemo, da lahko računamo na vas, da nam boste pomagali do hitrejše poti Amerike do zmage.

Ne napravijajte klicev do glavnih meM izven Ohio, razen če so absolutno potrebni.
Premislite prej, kaj boste govorili, da bo klic kratek.
Kadarkoli mogoče, pokličite številko.
Ne mudite se pri telefonu. Naj bodo vaši lokalni klici kratki in bodite gotovi, da bodo vsi člani vaše družine, zlasti pa otroci, sledili tem nasvetom.

THE OHIO BELL TELEPHONE
TUNE IN "THE TELEPHONE HOUR" EVERY MONDAY AT 9 P. M. OVER WTAM, WIW AND WSPD
CO.