Ameriška Domovi ima
"	' V-' :':u
v	'	' " /*	, X .1'
AM€mCAH SM SPIRIT FORCiGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 88
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 5, 1953
LETO Lm — VOL. LIU
S Stalinovo smrtjo se položaj bistveno ne bo spremenil. - Cilji komunizma ostanejo isti
Ti cilji so: revolucija, socializacija, diktatura. — Kljub temu se čuti jugoslovanski režim nesigurnega, zato Titovo potovanje v London, za to pozivanje jugoslovanskih ambasadorjev iz zapadnih prestolnic v Beograd.
Novi grobovi
NEW YORK. — Politični poročevalci in razlagalci opozarjajo, da se svetovni položaj s Stalinovo smrtjo ne bo bistveno iz-premenil. Cilji komunizma ostanejo: revolucija, socializacija, diktatura.
Prav tako neizpremenj eni so tudi cilji jugoslovanskega komunizma. — Jugoslovanski komunistični režim se čuti zdaj ne-sigurnim. Ve, da brez stalne pomoči z Zapada ne more obstati. Zato v zadnjih tednih vladno časopisje enoglasno poudarja važnost Jugoslavije v obrambi Balkona, zato so uradne in politične izjave prvakov skušale spraviti vprašanje vključitve Jugoslavije v obrambno zvezo jugovzhodne Evrope v ospredje vse politične strategije v Evropi. Ker je ven-ftar pretežko povezati tri države, Ei predstavljajo dva svetova, — dva nasprotujoča si sistema, dve družbi, dve morali, je namesto 'obrambne vojaške pogodbe pri-šl° v Ankari le do podpisa pakta 'a prijateljstvu in vzajemnem Podpiranju. Ta pogodba ne vsebuje nikakih določenih vojaških °dnosov in obveznosti za nikogar.
Značilno je, da je jugoslovan-ska vlada bila pripravljena skleniti več ali manj vsako pogodbo 'n jo tudi podpisati. Težave so nastale le na strani Grčije in Turčije, ki morata biti pazljivi fadi svojih obveznosti, ki jih i-*mata kot članici Severnoatlantske zveze.
Nove skrbi je povzročila ti-tovcejn “mirovna ofenziva” So-vletije, o kateri si je sicer Zapad Ustvaril pravilno sodbo, pa ven-^ar ni izključeno, maveč celo ze-0 Verjeno, da pride med Mosk-
m Zapadem do te ali one vr-sporazuma, v katerem bi Ti-0 utegnil obviseti v zraku. Ta °jazen je dala povod, da je Ti-0 nedavno poklical iz zapadnih
1,
prestolnic svoje ambasadorje, da mu kolikor mogoče točno pojasnijo, kakšen veter vleče pri vladah, pri katerih soi akreditirani.
Medtem pa v notranjosti komunisti pridno utrjujejo svojo komunistično zgradbo: priprav Ijajo volilni zakon, zakon o kon-cesiranju verskh družb ali bolje rečeno zakon, ki prepoveduje versko in cerkveno življenje v Jugoslaviji, zakon o unverzah, ki naj podredi vse vzgojne in znanstvene ustanove zklj učnemu vodstvu državne stranke itd.
Sieve Nelson je govoril na shodu v Clevelandu
Srednješolski dijaki so priredili pred dvorano protestne demonstracije.
CLEVELAND. — V nedeljo ]e prišel v Cleveland znani komunistični vaditelj Steve Nelson (ki je kljub svojemu privzetemu anglosaškemu priimku Hrvat ali Srb), ki je privabil na svoj shod kakih 60 “pravovernih”, pa tudi kakih 200 srednješolskih dijakov, ki so priredli proti Nelsonu bučne demonstracije. Shod je bil nekaka prvomajska proslava ter dostopen samo icsebam, ki so bile povabljene z dopisnicami. Vršil se je v Hungarian Workers Federation klubu na Buckeye Rd.
Nelson, ki je bil v Pittsburghu obsojen v dvajsetletno ječo, je zdaj na svobodi pod varščino. — Dijaki so korakal pred dvorano sem in tja ter razpečavali okrožnice, na katerih je bila opisana Nelsonova preteklost.
Ko so si pričeli Nelson in trije njegovi prjatelji utirati pot v dvorano skozi množico dijakov, je Dave Katz, eden izmed voditeljev shoda, poklical na pomoč policijo, ki je razpršila del demonstrantov, ostalim pa ukaza-
Napad na glavno mesto države Laos se bo kmalu pričel
Prvi streli med brambovci gl. mesta in komunisti so bili že izmenjani.
Mrs. Johana Makovec
Po hudi bolezni je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Johana Makovec, rojena žele, doma iz št. Petra na Krasu. Pokojnica je stanovala na 2610 Montclair Ave., Parma, O. Zapustila je moža Richarda, dve hčeri in tri sinove:, na 16119 Huntmere Ave., pa sestro Mrs. Frances HAN0I> Fokina. - Franco-Jenko. Pogreb pokojnice'bo v ski brambovci Luangprabanga, sredo ob 9:30 v cerkev Marije £lavneSa mesta državice Laos, so Dobrega sveta. Leži v Zabor j sporočili včeraj o svojem prvem
pogrebnem zavodu na 4549 Pearl sP0Padu z vietnamskimi komu-
_	nisti, ki prodirajo proti glavne-
mu mestu.
Nekaj Francozov in laoških domačinov je odgovarjalo na strele male skupine komunistov, ki se je pojavila 12 milj južno od glavnega mesta.
Glavna sila komunistov, katerih je okoli 40,000, se grupira in organizira v gorovju okoli glavnega mesta. Nekatere komunistične edinice so še vedno 25 milj od glavnega mesta. Splošno mnenje je, da ne bo večjega napada, dokler se te edinice ne strnejo z onimi, ki so zdaj še 10 do 12 milj od glavnega mesta.
Francoski transporti dovažajo še vedno sveže moštvo in vojne potrebščine iz Hanoia v glavno mesto države Laos.
Umor podžupana v Tunisu; številne aretacije osumljencev
Aretirani so bili večinoma pripadniki nacionalistov in komunistov.
TUNIS. — Francoske oblasti so aretirale več tuniških nacionalistov in komunistov v zvezi z umorom Chedli Kastallya, podžupana v Tunisu, po rodu Arabca in izdajatelja časopisa, ki je bil prijazen Francozom. Kastal-ly je bil ubit v nedeljo.
Med aretiranimi je tudi Mohamed Kraiem, gen. tajnik Tuniške delavske, federacije. Kraiem
Enajst svatov zgorelo
BOMBAY, Indija. — V neki
je prišel na svoj položaj po smr-i vasi v bližini Aurangabada je ti delavskega voditelja Farhata |zgorelo 18 svatov, ki so se nahajali na nekem ženitovanju. Vse žrtve sci spale v koči, v kateri je nastal ogenj.
Hacheda, ki je bil misteriozmo umorjen 5. decembra.
Kastallya je ubil neki mlad človek, ko je šel na svoje delo
po ulici, ki deli arabsko in evrcp- Potres V Kaliforniji sko četrt. Umor je bil izvršen SAN BERNARDINO, Cal. na predvečer občinskih volitev, V nedeljo zjutraj ob polosmih so v katerih bi bil Kastally spet. čutili tukaj precej močen potrieis-kandidat za mestni odbor. j hi sunek.
HARRISON KOMUNISTOM: SPREJMITE ALI PUSTITE!
Ker komunisti samo zavlačujejo reševanje vprašanj, so zavezniki zavzeli iniciativo ter imenovali Pakistan kot državo, v katere območje naj pridejo oni ujetniki, ki se nočejo vrniti domov.
Stevenson pri Kazakih
. SRCNAGAR, Kašmir. — Ad-	^	,
Stevenson je rekel skupini la’ naJ v ^ PlkeR'raJ°; Shod juncev iz komunistične Kitaj- !e J® zavrsil ob polenajstih zve-
da ima “veliko spoštovanje cer brez nadaljmh mcldentoV-
irl
, ° budi, kateri ljubijo svobodo °lj kakor udobnosti življenja.” Stevenson je govtoril .Kaza-
Sinki;
ki so pobegnili iz kitajske
300 brezdomcev v poplavi
HAMMOND, La. — Zaradi
mng province pred komu-, poplave, ki je bila pretekli te-
j.	lsR- Rekel je, da se ameriško ^ d,en v tem okraju, je brez doma
k.	stvo divi junaštvu Kazakov, j300 oseb, dve osebi pa sta utoni-
s° prekoračili na svojem potu
dial
Sv,oibodo s snegom pokrite bi-
li.
Stg'
aJske vrhove.
Enzaška dekleta so priredila Vensonu na čast narodni ples. Stevenson je sedel za časa ^ojega obiska na trdih ilovna-n tleh ter jedel orehe, ki mu d Je ponudila vdova kazaškega glavarja, katerega so usmrti-1 kitajski komunisti. Naslednjega dne je bil Steven-a na kosilu pri kašmirskem RenderjUi Mohamedu Abdula-
Tekma letalk
FORT SMITH, Ark. — K letalski tekmi, ki se bo pričela tukaj v sredo se je priglasilo tudi 12 letalk.
PANMUNJOM, Koreja. — Z. narodi so imenovali včeraj Pakistan kot ono nevtralno državo, ki naj ima v svojem skrbstvu 0-ne komunistične ujetnike, ki se nočejo vrniti domov. Zavezniki so komunistom dejansko povedali: Sprejmite ali pustite! — General Harrison je komunistom brez ovinkov povedal: “čas beži. Ali ste pripravljeni sprejeti Pakistan kot nevtralno državo? če niste, nimamo z vami ničesar več razpravljati.”
Komunisti niso na to izjavo takoj odgovorili, temveč spet vprašali za odlog.
Komunisti sami so v soboto sugerirali, toda ne direktno imenovali, Pakistan kot eno onih a-zijskih držav, ki naj bi vzela v svoje skrbstvo one vojne ujetnike, ki se mečejo vrniti domov. — Gen. Harrison jih je vprašal, zakaj direktno ne imenujejo države, ki naj bi to stvar izvedla, in zakaj samo izbegavajo. Pred tem so komunisti že odklonili Švico in švedsko kot nevtralni državi, katerim naj bi se poverilo te ujetnike.
Kaj storiti s kakimi 50,000 komunističnim ujetniki, ki se nočejo vrniti domov, to je zdaj še edino sporno vprašanje, ki je na poti sklenitvi premirja.
Severnokorejski delegat, gen. Nam II je na dolgo ni široko govoril, da je treba najprej doseči sporazum za transportacijo ujetnikov, ki se nočejo vrniti, na nevtralno ozemlje. General Harrison pa mu je na to odgovoril, da bi bilo to nepraktično in nepotrebno. Nevtralna dežela, ki bo izbrana, vzame lahko pokroviteljstvo oz. upravo ter ujetnikov v svoje skrbstvo v Koreji in določi njihovo končno usdo v teku 60 dni po sklenitvi premirja.
Nato je Harrison naglasil, da so komunisti sugerirali štiri nevtralne azijske države: Pakistan, Indijo, Burmo in Indicnezijo, toda specifično niso imenovali nobene.
“Možno jie, da imate gotovo deželo v mislih, toda ker je nočete imenovati, smo mi prisiljeni zavzeti iniciativo, da pospeši-
BURMANl PROTI KITAJSKIM NACIONALISTOM — Kolona burmanske vojske, ki je v bojih s kitajskimi nacionalisti, na pohodu skozi severne Shan države, kjer je nad 2,000 Kitajcev v hudih bojih z Burmani.
Ijeni imenovati eno izmed štirih držav, ki ste jih vi svetovali.
“Na podlagi vaših lastnih sugestij pričakujemo, da ho imeno-vanjie Pakistana sprejemljivo za vas, ker bi imelo za posledico nagel sporazum za rešitev tega vprašanja.”
Harrison je nato imenoval Pakistan z dodatkom, da je ta država oboje: “nevtralna in kompetentna.”
Zavezniki so v nedeljo izročili zadnje bolne in ranjene komunistične ujetnike. Vsega skupaj so zavezniki izročili 6,670 ujetnikov, to je 870 več kot so prvotno obljubili. V zameno pa so zavezniki dobili 684 bolnih in ranjenih ujenikov, med temi 149 Amerikancev, — to je 79 več kot sco jih komunisti obljubili vrniti.	: ,
PRIČETEK SPLOŠNE AGRESIJE V AZIJI
TAIPEH, Formoza. — George Yeh, nacionalistični zunanji minister, je izjavil, da pomeni napad vietminskih komunistov na kraljestvo Laos v Indokini pričetek splošne kamunstične agresije proti južnovzhodni Aziji.
V svojem poročilu parlamentu je izjavil, da so vietminske komuniste založili z orožjem in municijo kitajski komunisti, agresija proti Laosu pa je bila u-kazana v Moskvi.
Neoficielna poročila naznanja-jo, da so dali .komunistični Kitajci v zadnjih tednih indokitajs-kim komunistom nad 2,500 ton orožja.
Sorodniki korejskih borcev zahtevajo boj do konca
GULFPORT, Miss. — Matere in sorodniki vojakov, ki se borijo v Koreji, so ustanovili v nedeljo ‘Korean victory committee’ z zahtevo, da se ima korejska vojna nadaljevati brez odlaganja, da se fantje čimprej vrnejo domov.
Zadevna zahteva je del progra-
ma sedmih točk, ki bo poslan mo sklenitev premirja , je rekel predsedniku Eisenhower ju. Harrison.	^ ^a odbor bc tudi sporočil Mr.
Nato je nadaljeval: “V naših prizadevanjih, da dosežemo sporazum, ki bo zagotovil pravično
dispozicijo ujetnikov, smo pripravljeni, da vam pridemo, kar se tiče imenovanja nevtralne države, do pol pota naproti. Daši smo mi pred tem imenovali Švico in švedsko, smo zdaj priprav-
Zanimive resnice o najgroznejši civilni vojni na Balkanu
LONDON. — Sin angleškega 1 vi ji veliko uslug in je bil med premierja Randolph Churchill tistimi, ki so jim z vplivom Za-

Vremenski prerok pravi:
anes od časa do časa dež in bolj mraz kot včeraj.
je objavil v “Daily Telegraph” kritiko knjige, ki jo je napisal o Titu in njegovih partizanih angleški levičarski poslanec Zilli-acus, ki je bil zaradi svojih komunističnih simpatij izključen iz britanske laboristične stranke in o katerem pravi Churchill, da še vedno ne ve, ali je kdmunist, ali lažikomujnist ali komunistični sopotnik.
V tej oceni Randolph Churchill, ki je nedvomno storil komunističnim partizanom v Jugosla-
pada pomagali na oblast, pove nekaj zanimivih resnic, ki so zanimive zlasti zaradi tega, ker jih pove on, Churchill, ki pravi med drugim:
“Vsakdo ve, da jugoslov. komunisti, prav tako kot komunisti v loistalih evropskih deželah, niso dajali nikakega odpora Hitlerju, ko so nemške vojske preplavile te dežele. Nacistično -komunistični dogovor, ki je prav za prav povzročil drugo svetovno vojno, jim je preprečeval, da
bi se upirali Komunisti so sko- oborožili čili k orožju šele, ko je bila Ru-: sija napadena.
Civilna vojna v Jugoslaviji je bila ena najgrozovitejših in najbolj krvavih, kar jih je zabeleženo celo na Balkanu.
Do začetka leta 1944 niso imeli partizani v Srbiji nič drugega kot zelo male skupine.
Predno se je Tito skregal z Moskvo v letu 1948, je Jugoslavija dala veliko pomoč grškim komunistom, da so mogli hoditi preko meje, kadar koli so bili v težavah, da so sč tam odpočili in
ter potem šli nazaj v
Grčijo.
Grški komunisti ao v tistem času odpeljali veliko stotin grških otrok v Jugoslavijo. Šele po treh, štirih .letih so bili nekateri vrnjeni svojim staršem. Prijatelji nove Jugoslavije so vedno čutili, da je to bila velika sramota zanjo.
V celi svoji knjigi Zilliacus izredno lahka sprejema tudi najbolj neumne pripovedke, če mu jih je povedal Tito ali kak drug komunist.”
Eisenhower ju svojo zahtevo, da se ponovno aktivira in pokliče v službo generala MacArthurja, katerega naj se pošlje kot vrhovnega poveljnika nazaj na Daljni vzhod.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Tony Verb, 1850 Sagamore ,Euclid, O., sporočata, da se jima je rodila hčerka, prvorojenka. S tem sta postala prvič stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Tony Verb z 904 E. 236 St. Mlada mati Betty je hčerka Mr. in Mrs. Matt Obramovich z 934 E. 236 St., ki sta s tem postala tretjič stari oče in stara mati. čestitamo!
Redna seja—
Nocoj je redna seja podružnice št. 41 SŽZ na navadnem kraju. Po seji bo mala zabave v čast materam.
Redna seja—
Podružnica št. 32 Slov. ženske zveze ima nocoj ob 7:30 redno sejo v navadnih prostorih. Vabljene so vse članice. Po seji bo malo razvedrila v čast materam.
Zadnje slovo—
Društvo Waterloo Grove W. C. No. 110 vabi svoje članice v sredo zvečer ob osmih v Jas. želetov pogrebni zavod na E. 152 St, da se poslove od pokojne Mary Omerza.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete naj pridejo jutri zvečer po pobožnosti v Želetov pogrebni zavod na E. 152. cesti molit za pokojno Mary Omerza, v četrtek pa naj se po možnosti udeleže pogreba.
------o------
Slovenska pisarna
6116 Glas« Ave., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
VAJE za “Rožni venec” (igra na ligini prireditvi 31. maja) danes zvečer za 3. sliko, v četrtak zvečer za 3. in 4. sliko. — P. Intihar.
SEJA clevelandske podružnice Lige bo v petek zvečer ob 8 v Slovenski pisarni. Vljudno vabim vse odbornike in prijatelje Lige. — Matt F. Intihar.
VEČERNE URE naše pisarne so ob ponedeljskih in četrtkih od 5 do pol 7.
------o------
Faroukov svetovalec pred sodbo
KAIRO, Egipt. — Egiptovska vlada je naznanila, da se bo sedaj vsak čas pričel proces prati bivšemu zdravniku kralja Fa-rouka, ki je bil obenem tudi njegov svetovalec.
Slovenec Turk smrtno ponesrečil v avtni nezgodi
CLEVELAND. — K našemu včerajšnjemu poročilu, objavljenem med ‘najnovejšimi vestmi’ ko smo poročali o dveh težkih avtomobilskih nesrečah, v katerih so bili ubiti štirje ljudje, dodajamo, da je bil eden izmed smrtno ponesrečenih Kenneth H. Turk, rodom Slovenec, star 19 let in stanujoč na 1057 E. 69 St. Turk je bil zaposlen pri Fisher Body Co., na Coit Rd. Nesreča se je zgodila na Brooklyn Hts. ko je prišel izven kontrole avto, v katerem sta se vozila K. Turk in njegov prijatelj Eugene C. Shefft.
NAJNOVEJŠEVESTI
PANMUNJOM, Koreja. — Zavezniki so povedali danes komunistom, da ne bodo pristali, da bi se 48,000 ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov, transportiralo v kako nevtralno a-zijsko državo.
WASHINGTON. — Včeraj se je vršila tukaj za zaprtimi vrati' konferenca med predsednikom Eisenhowerjem in governerji ameriških držav. Predmet konference je bil: Mir in varnost naše dežele.
NEW YORK. — Adlai E. Stevenson je včeraj izjavil, da ni nikakega lahkega izhoda iz korejske vojne, “dokler je ne bosta imela Moskva in Peking dovolj.”
NEW YORK. — Tukaj je včeraj umrl Robert F. Wagner, bivši senator in šampijon delavca in malega človeka, ki je bil avtor znanega Wagner j e vega delavskega zakona za časa Rooseveltove administracije. Bil je star 75 let.
Ameriška Domovina
m rv» > ■*»<-/%%;—-no vti
^CRttUSV.
6117 St. Clair Ave.__UEnderson 1-0638_____Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
■l||§§g|E>83	No. 88 Tues., May 5, 1953
Tito v stiski?
Titovo časopisje v starem kraju in v zamejstvu se je na široko razpisalo o Titovem obisku v Angliji in o gostoljubnosti, ki so mu jo Angleži ob 'tej priložnost izkazovali. Kaj si je angleški narod mislil o “gostoljubnem sprejemu,” ki ga je uradna Anglija izkazala komunističnemu tiranu, je bilo lepo razvidno iz angleškega časopisja. Poštenim Angležem je bilo pri vseh teh ceremonijah nekam neprijetno in bi to zadevo radi čimprej. pozabili, posebno še, ker javno mnenje v svobodnem svetu tega obiska v splošnem ni odobravalo.
Ob tej priložnosti so se pojavili glasovi, da bo tudi Amerika povabila Tita na obisk. Nekatere jugoslovanske organizacije so na osnovi teh vesti protestirale pri državnem tajniku. Proti Titovemu obsku v Ameriki so se pa izjavili tudi Kolumbovi vitezi, ena najpomembnejših in najmočnejših katoliških organizacij v deželi. Na ta protest je Državno tajništvo odgovorilo, da o Titovem obisku Združenih držav sploh ni govora.
Važnejše od Titovega obiska Amerike je vprašanje, kaj se bo zgodilo z Jugoslavijo in s Titom v slučaju, če pride do pomirjenja med Vzhodom in Zahodom.
O tem je objavil pretekli teden zanilmiv članek New York Times. Njegov dopisnik Jack Raymond je sporočil iz Beograda, da je jugoslovanska vlada poklicala svoje poslanike iz evropskih prestolnic na razgovor o mednarodnem položaju. Jugoslovanski poslanik v Washingtonu na posvet ni bil povabljen zaradi velike oddaljenosti.
Dopisnik NYT ve povedati, da je Titova vlada že pred nekaj tedni vprašala v Washingtonu, če jo Združene države morda ne nameravajo pustiti na cedilu v slučaju, da bi prišlo do kakega sporazuma z Moskvo. Washington je Beograd zagotovil, da taka nevarnost ne obstoja.
Titovci pa kljub temu zagotovilu niso popolnoma pomirjeni in gotovi svoje stvari. V kolikor že ne v Ameriki, se Titu zdi možno, da utegne začeti vleči drug veter v prestolnicah drugih zahodnih sil. Zaradi tega je pozval poslanike z vseh teh držav na posvet.
V svetu sta v pogledu Tita in Jugoslavije v glavnem dve mnenji. Ena stran trdi, da je prelom med Titom in Kremljem resničen. Pri tem-se sklicuje zlasti na Titovo opravičevanje in vse mogoče poskuse za spravo, ki so sledili Titovemu izobčenju iz Kominforme. Tito je še nekaj mesecev upal, da bo mogel na kak način Stalina pomiriti in dobiti odvezo. Šele, ko je videl, da je ta njegov up prazen, je iskal pomoči na Zahodu.
Drugi del poznavalcev političnih razmer na svetu pa v resničnost spora med Kremljem in Beogradom ni nikdar verjel. Oporo za svoje trditve je našel v ponovnih sestankih sovjetskih in titovskih višjih oficirjev in v raznih zaupnih poročilih, ki so prihajala izza železne zavese.
Če je spor med Titom in njegovimi ožjimi sodelavci ter Kremljem resničen, potem je razumljivo, da so v Beogradu zaskrbljeni glede bodočnosti. V tem slučaju bo Anglija prav tako hladno in premišljeno prodala Tita, kot je v pretekli vojni prodala jugoslovanske narode. Če bi imel biti Tito plačilo za sovjetsko popustljivost pri kakem drugem važnejšem vprašanju, ne bo Churchill niti trenutek premišljal in se spominjal Titovega obiska v Londonu.
Kako je že odgovoril med vojno McLeanu, ko ga je ta opozoril, da je Tito komunist? Vprašal ga je; “Mar mislite Vi živeti po vojni v Jugoslaviji?” McLean je odgovoril, da ne, nakar je Churchill dodal; “Jaz tudi ne!” To se pravi, kaj nam Angležem mar, kaj se na Balkanu dogaja, kaj nas briga, kako se bodo Jugoslovani rešili iz nastalega položaja, važno je le eno: Korist Anglije. S podobnim razpoloženjem mora Tito računati tudi v drugih zahodnih državah, če bodo Sovjeti zahtevali Titovo glavo, ne bo na Zahodu nikogar, ki bi jo hotel braniti. Tito jim bo v tem slučaju zopet samo komunist in razbojnik, ki kaj boljšega ni zaslužil.
Poleg osebne Ttove usode bo pa treba Titu v slučaju kake pomiritve med Washingtonom in Moskvo treba misliti tudi na nekatere druge reči.
Odpadli bodo milijoni, ki jih Tito sedaj prejema od Zahoda. Moskva lahko pristane na sklenitev pogodbe z Avstrijo, lahko se priključi Zahodnim silam v pogledu rešitve tržaškega vprašanja. Zadnji dve stvari Tita ne bosta preveč motili, čeprav skuša doma ustvariti videz, da bo odločno branil koristi jugoslovanskih narodov. Pravi komunist je namreč v prvi vrsti komunist, za komunizem se bori, za njegovo zmago je pripravljen doprinašati žrtve, nacionalizem in obramba narodnih koristi so zanj le ostanek reakcionarne miselnosti. Hudo bo pa Titu vsekakor za ameriškimi milijoni.^ Brez njih bo težko vzdrževati vojsko in dajati vse mogoče ugodnosti tajni policiji in svojim “zvestim.”
Drugačna je seveda slika položaja, če Titov prelom z Moskvo ni bil dokončen in vsestranski. Tito je v prvi vrsti dolžil Stalina in njegov najožji krog kot povzročitelja spora. Stalina ni več. Kaj bi bilo torej enostavnejšega in na-ravnejšega kot, da sedaj poskusi ta spor spraviti s sveta? Titove in Kardeljeve izjave iz zadnjega časa kažejo, da bi bil
tak razvoj jugoslovanskim komunistom silno dobrodošel. V tem slučaju bo Zahod spoznal pravo vrednost svojega “preračunanega tveganja” pri podpiranju Tita.
Tako nekako torej ugbilje svet o bodočnem razvoju v Jugoslaviji v slučaju, da bi prišlo do zbližanja med Zahodom in Vzhodom, toda to zbližanje je kaj malo verjetno, če zasledujemo zadnja dogajanja v Indokini. Kljub temu pa spremembe v Jugoslaviji niso izključene.

BESEDA IZ NARODA |
“Razvalina življenja”
sv. mašo za mir njegove duše.
______	Pogreb se je vršil iz cerkve sv.
i j o, at j	Jožefa.	Pokopan	je	bil z vojaš-
Cleveland, O.	— Nedavno	za-. v	, . ^	J	J
početa akcija za zgraditev Kajto-1	_
liškega slovenskega doma v Go- ne ' a 1 ° V ^ V ..	.. v , t , v. , Community Center zborovanje
nei postaja čedalje boli živahna, t ,	,	, v ,	, , ,v .
vr v. . , C ..	... v . .V svrho bodoče mestne bolmsni-
Nasi tukajšnji rojaki so ze nekaj	,	.	, , v.,
ee. Zboirovanja so se udeležila
zastopništva vseh tukajšnjih organizacij. Sklenjeno je bilo, da še najprej nabavi potrebna vsota denarj a. Prostor za novo bolnico še ni določen. Letos bo izgrajenih več stanovanjskih hiš za družine.
Naš kraj in naša okolica pričakujeta v letošnji seziolni veliko turistov. Na obrežjih tukajšnjih jezer je bilo zgrajenih na stotine malih koč. Nekaj takih koč so zgradili v bližini mesta. Te koče bodo oddane v najem turistom.
J. Peshel.
prispevali v gradbeni fond in bodo brez dvoma v prihodnje prispevali še več. Prosvetni dom je za naše ljudi v Gorici najnujnejša potreba, kajti brez njega bi bilo vsako narodnostno prizadevanje obsojenioi na neuspeh. — Goriški rojaki sami ga ne zmorejo, mi v zamejstvu jim moramo priskočiti na pomoč.
Za zdaj bomo to najlaže storili, če se bomo udeležili prireditve, katere čisti prebitek bo šel v sklad za Dctai v Gorici. V nedeljo popoldne 10. maja bodo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju poklicni igralci iz Clevelanda in New Yorka uprizorili F. S. Finžgarjevo znano močno odrsko delo “Razvalina življenja.” Ta igra je bila že neštetokrat podana na mestnih in podeželskih odrih doma v Sloveniji ter nekajkrat tudi na naših ameriških slovenskih odrih. Pričakujemo pa, da bo ta naj-novejša uprizoritev igralsko prekašala vse prejšnje, saj jo bodo podajali, kakor smo rekli, poklicni igralci.
Pisatelj F. S. Finžgar nam je ustvaril številna dela, ki bodo o-hranila trajno vrednost v našem slovstvu. Daši je njegovo pisateljsko delo dokaj raznoliko, ga poznamo in uživamo predvsem kot pristnega ljudskega pripovednika. Kakor so pomembne njegove povesti in drugi spisi, pa niso nič manj pomembne njegove drame, ki nam pokažejo pisateljeve posebnosti v posebni obliki: zgoščene so, neposredne in poudarjene, kakor to terja odrsko prikazovanje. Te icdlike so cčite že v “Divjem lovcu”, njegovi prvi igri. Ta zgoščenost in neposredni poudarek se še stopnjujeta v naslednjih' igrah — (Naša kri, Veriga, Razvalina življenja).
V “Razvalini življenja” se je pisatelj tako približal življenju, da ni postavljal tako imenovanih dobrih in slabih značajev drugega zoper drugega, marveč je pokazal, kako v vsakem človeku živi dvojna narava, dobra in slaba, in kako se protiljudska dejanja posameznih ljudi morajo maščevati na njih samih.
Kdor bo v nedeljo 10. maja prišel gledat “Razvalino življenja”, bo doživel nekaj krepko u-metniškega, nekaj pretresljivega. Obenem pa bo pomagal Katoliškemu slovenskemu domu v Gorici do uresničenja.
Ivan Zorman.
Slovenska Koroška
Še enkrat strašne obletnice '
Pred tednom smo poročali na (splošno o strašnih obletnicah, ki se jih vsako leto v aprilu spominjajo naši koroški rojaki. V neizbrisnem spominu sta ostala vsem zlasti 14. in 15. april 1942, ko je železna nemška roka posegla med nje in brezsrčno iztrgala iz domače grude 247 najboljših slovenskih družin in jih pognala v nepoznano tujino. Bilo je tiste dni huje kakor ob potresu, beremo v “Nedelji” 14. apr. 1946., ker se niso podirali zidovi in hiše, marveč je bila nastavljena sekira na duhovno in versko življenje slovenskega ljudstva na Koroškem.
Slovo od doma
V tistih dneh se je pokazalo, kako močno je naš koroški človek zasidran v veri. “Nedelja,” slovenski cerkveni list celovške škofije, je o njihovi veri zapisala naslednje: “Udani v voljo božjo, polni zaupanja na božjo pomoč, brez sovražnih in maščevalnih misli so zapuščali svoje domove, domače vasi in lepe doline. Pretresljivi so bili trenutki, ko so se poslavljali od roj st ne hiše. Za slovo so še enkrat skupaj pokleknili pred križem v kotu in molili tudi za tiste, ki jih preganjajo. V teh težkih u-rah so v luči vere spregledali minljivost vsega zemskega in tem bolj znali ceniti bogastvo svete vere. “Prav ničesar se ne bojim, saj gre Bog z menoj. In vere nam ne morejo vzeti!” Ko so morali v vsej [naglici vsaj najbolj potrebno skupaj spraviti, niso pozabili zlasti molitvenika in rožnega venca. Vsak zase in vsi skupaj so v prvih težkih dneh molili in peli svete pe-
Novice iz Ely
Ely, Minn. — Tukaj je umrl John Kalan, star 72 let, rodom iz Cerkelj na Gorenjskem. Pogreb je bil dne 2. aprila iz Banovec pogrebne kapele v cerkev sv. Antena. Pogrebno sv. mašo je daroval župnik F. Mihelčič. V Ely zapušča pokojnik žalujočo soprogo Angelo, sestro našega župnika, v Chicagu sina Franka, v Colorado Springs, Colo., sina Stanleya in Henrya v Ely, hčerko Emily Kalan v Chicagu, sestro Angelo Žergaj v Ely, dva brata in dve sestri pa v stari domovini.
V Rochester, Mihn., je umrl Jožef Tomšich v starosti 41 let. En teden pred smrtjo se je pripeljal z letalom iz South Arabije na zdravljenje. Pokopan je v Gilbertu, Minn. župnik Fr. Schweiger je daroval pogrebno
srni.”
V taboriščih
Težko bi se dalo našteti vsa taborišča, v katera so bili nagnani naši koroški ljudje po Nemčiji, vendar največ jih je prišlo v taborišče v Eichstaettu in v Frauenaurachu. Vodje taborišč so bili SS-ovci. Ti so i-meli vso oblast nad njimi. S prav redkimi izjemami so bili to verski odpadniki, ki sp strašno mrzeli sleherno versko življenje. Po barakah ni smel viseti križ ali kaka sveta podoba ali kropivček. z blagoslovljeno vodo. Molitev je bila prepovedana. Prav tako udeležba pri službi božji. Sicer so pa bila vsa (taborišča daleč proč od ljudskih selišč odnosno cerkva. Ko se je neki nemški škof zavzel za slovenske izseljence, ki so bili vsi katoličani, in je prosil, da bi jim vodstvo dovolilo priti k po-
|J K sodobnim svetovnim problemom
sebni samo izseljencem namenjeni maši, je bila njegova prošnja odklonjena. Duhovnikom! obisk taborišča ni bil dovoljen.
“Lagerfuehrer”
Ni bilo bolj strašne besede v taborišču kakor “Lagerfuehrer” (Vodja taborišča). Vse življenje bo ostala v najbolj strašnem spominu vseh izgnancev. Kakšni divjaki so to bili, naj potrdi naslednji odlomek iz pisma nekega našega izgnanca: Bilo je majnika 1942. Spominjali smo se domače majniške pobožnosti. Postavili smo skromen majniški oltar in se dan za dnem ob njem zbirali k šmarnicam. Pa je prišlo to na uho “Lagerfuehrer-ju. Kakor grom je' pribesnel med nas in nam podrl majniški oltar!”
Prvo sv. obhajilo v gozdu
Ker po taboriščih ni bilo duhovnikov, zato so morali lajiki — moški ali ženske — otroke pripravljati na prvo sv. spoved in sv. obhajilo. Iz domovine je za ta slučaj prišel — seveda na skrivaj — mlad duhovnik. V gozdu precej daleč od taborišča so naši ljudje skrivaj postavili mizo in jo pripravili za oltar. Tu sc ob stražah mož in fantov otroci prvič sprejeli v svoja srca Jezusa, potem ko so prej prvič v življenju opravili sveto spoved. Tako je bilo v enem taborišču.
V	nekem drugem taborišču pa je neki preprost slovenski mož poučeval otroke v krščanskem nauku in jih pripravljal na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Toda tukaj niso bili tako srečni, da bi mogel tudi k njim priti slovenski duhovnik. In ker duhovnik, tamkajšnji domačin, ni znal slovenščine, je bilo treba naučiti otroke vsega še v nemščini. Z dobro voljo se je tudi tukaj vse srečno izteklo.
Velikonočna spoved skrivaj ponoči
Katoliška cerkev je bila od nekega taborišča zelo oddaljena. Duhovnik ni dobil dovoljenja za obisk. Izseljenci pa so želeli opraviti velikonočno spoved in sprejeti sv. obhajilo. Bilo je to 1. 1944. V taborišče je skrivaj prišel neki nemški duhovnik iz oddaljene katoliške župnije. S seboj je prinesel Naj sv. Sv. spoved so opravili najprej otroci, za njimi pozno v noč pa še vsi odrasli. Med tem pa so stali nekateri na straži, da bi pravočasno opozorili na nevarnost. Najsvetejše je bilo medtem skrito v baraki. Po opravljeni spovedi so vsi lepo prejeli v sveti hostiji Tolažnika sv. vere.
Rojstva in smrti v izgnanstvu
Po podatkih, ki jih je zbral Slovensko dušnopastirski urad Krške škofije, se je rodilo našim ljudem v izgnanstvu 42 otrok. Po stari domači navadi in iz verskega prepričanja so starši poskrbeli, da so vsi novorojenčki prejeli zakrament sv. krsta.
Zelo hudo pa je v vrste naših izgnancev posegla smrt. V izgnanstvu je umrlo nekaj čez 70 naših ljudi. V tej zvezi moramo omeniti zlasti to, da je bilo ob smrti skoro vsakega, najhuje to, ker mu niso mogli poklicati duhovnika in ker ni mogel sprejeti zadnje sv. popotnice. V nekaterih taboriščih so hoteli sprva prepovedati cerkveni pokop. Toda izgnanci so se uprli taki nameri in zahtevali pogreb s katoliškim duhovnikom. Na pokopališču v Eichstaettu, Frauenaurachu, Scheinfeldu in še marsikod drugod krije gomila naše izseljence.
Quo vadiš, Austria?
V	poročilu p. Hermana Fischerja, SVD (Družba božje besede), ki je izšlo pod naslovom “Več duhovnikov za rešitev sveta)” in prinaša statistične podatke o razmerju števila duhovnikov do števila vernikov za a-meriške in evropske države, beremo, da je v Evropi to razmer-
Prijateljsko razpoloženje med Zahodom in Vzhodom, ki smo ga videli ob zaključku zasedanja Združenih narodov, se je vsaj na zunaj ohranilo tudi še v preteklem tednu. Sovjetska mirovna “ofenziva” se nadaljuje. Slovesnosti za 1. maj v Moskvi so bile ponavadi vedno združene z bojevitimi govori. Letos je bil vo^ jaški del proslave 1. maja sorazmerno kratek in govor maršala
Bulganina precej umirjen.
* * *
Zahod sovjetskim miroljubnim izjavam ne verjame in čaka dejanj. Kljub vsemu pa je v mednarodnih odnosih nastopilo neko pomirjen j e in svet splošna sodi, da se more vsaj za kratek čas oddahniti. Vojna nevarnost, ki naj bi bila posebno velika drugo leto, se naj bi zmanjšala in je prestavljena v oddaljenejšo bodočnost.
* * *
Novim politično - gospo-dar-skim razmeram soi zahodni zavezniki prikojili tudi svoje obrambne načrte. Ko so komunisti junija 1950 vpadli v Južno Kanejo, je bila splošna sodba, da do tretje svetovne vojne ni več daleč. Zato je Zahod napel vse sile, da se za pretečo nevarnost pripravi. Amerika je odobrila ogromne vsote za oborožitev in silila tudi svoje zaveznike v Evropi k podobnim naporom. Severnoatlantska obrambna zveza je začela dobivati kasti in meso. Preveliki izdatki na oboroževanje so pa slabo vplivali na gospodarstvo evropskih držav. Združene države so jim priskočile na pomoč in prevzele na svoja ramena dober del izdatkov za njihova oboražitev, pa so te še vedno trdile, da je njihovo breme pretežko. Najprej so Angleži sklenili postavljeni cilj preložiti za eno leto, sledili so Francozi in drugi. Amerikanci pod demokratsko vlado se s tem niso marali sprijazniti in so priganjali k večjim naporom. Tudi nova republikanska vlada je bila v začetku tega mnenja. Spomnimo se le državnega tajnika Dul-lesa, ki je v začetku leta obiskal Evropo in postavil datum, do kdaj naj evropske države to in to narede.
Spoznal pa je kmalu, da so njegove oz. ameriške zahteve neizvedljive. Tako se je tudi Amerika polagoma sprijaznila z novim položajem. Na zadnjem zasedanju članic NATO v Parizu je bilo sklenjeno, da se bo polagalo večjo važnost na kakovost obrambnih enot in njihovega orožja kot pa na njihovo veliko število. Po tem novem načrtu bodo imele obrambne sile Atlantske zveze koncem 1. 1954 okoli 70 divizij in 7,000 vojaških letal namesto prvotno predvidevanih 97 divizij in 9,000 letal. — Zahodni vojaški strokovnjaki so uvideli, da morajo računati z dolgo dobo mednarodne napetosti in se na njo tudi pripraviti. Morda bo hladna vojna trajala še pet let, morda deset ali dvajset, lahko pa se prevrže že jutri v vročo. Treba je biti torej zmeraj na vse pripravljen.
Drugače bi bilo, če bi bil Zahod absolutno prepričan, da je vojna neizogibna. V tem slučaju bi lahko sam določil njen začetek in se na njo tudi sistematično pripravil, tako kot so to storili Nemci za prvo ali za
je najbolj neugodno v Franciji, ki ji takoj nato sledita Avstrija in Španija. Kako je prišla Avstrija na tako nizko mesto, si naši rojaki, ki ne poznajo razvoja avstrijskih prilik med zadnjima svetovnima vojskama, ne morejo razložiti. Pa je prav, da to vemo. Bati se je, da bo nekoč tudi v naši Sloveniji nekaj podobnega. Zato se vedno in vedno vprašajmo, ali zadosti mislimo in delamo za slovenski duhovniški naraščaj odnosno za današnje slovensko semenišče v tujini.	S.
drugo svetovno vojno. Zahod pa še vedno upa, da se bo morda le našel kak miren izhod iz današnje mednarodne napetosti in da bo komunizem na kak način popustil ali pa opešal.
Treba je torej potrebe po obrambi spraviti v sklad z gospodarskimi možnostmi. To se pravi, v stalni pripravljenosti bomo držali samo toliko vojske, mornarice in letalstva, kolikor jo moremo vzdrževati, ne da bi pri tem marali prehudo zategniti pasove. To velja tako za Ame-niko kot za njene zaveznice v Evropi.
Vsakdo, ve, da je težko breme lažje dvigniti, kot pa ga stalno držati. Dvigniti sto funtov težko vrečo ni nobena težava, držati jo pa nad glavo ves popoldan, bi pa zmogel le redko kdo. Tako je tudi tu. Za enkraten napor bi Zahod zbral dovolj moči, za stalen napor je pa treba breme zmanjšati, da ga bo mogoče držati nad glavo.
* * *
Nemška oborožitev se še ni premaknila z mrtve točke. Dogovor o skupni evropski armadi bo prišel ponovno pred zahodno-nemški parlament. Kdaj bodo ta dogovor odobrili Francozi, — če ga sploh bodo kdaj, — ne ve nihče. Ni torej nič čudnega, če sp je naš državni tajnik izrazil, da Amerika ne bo pošiljala v Evropa čet, ki naj bi umirale braneč Nemce, ko bi sedeli ti ob
strani kot opazovalci.
* * *
Pogajanja v Panmunjomu na Koreji za sklenitev premirja se nadaljujejo. Obe strani še vedno precej trmasto vztrajata na svojem stališču. Da Zahod ne more v vprašanju vojnih ujetnikov popustiti, je razumljivo. Imel je dovolj škode od tega, da je po drugi svetovni vojni prisilil razne skupine vojnih ujetnikov in beguncev v njihove komunistične domovine, kjer jih je doletela smrt ali pa dolgotrajna ječa.
* * *
Zelo neugodno se razvijajo dogodki za Zahod v Indokini. — Komunistična vojska, ki so jo o-borožili in opremili z vsem potrebnim Kitajci, je zasedla že dober del državice Laos, ki s Kambodžo in Vietnamonu sestavlja francosko Indokino. Laos leži na meji med Burmo in Siamom. Če se komunisti usidrajo tam, bodo mogli pritisniti na o-be icmenjeni državi jugovzhodne Azije. Nobena od njih se ni v stanju brez tuje pomoči ustavljati komunističnemu pritisku. Komunistična vojska, ki se je polastila dela dežele, je že oklicala svojo lastno vlado ter proglasila za svoj cilj osvoboditev vseh pripadnikov naroda Taj. K temu narodu, ki je nekaj čisto svojstvenega in nima nobenih zvez ne z Indijci ne s Kitajci, spada večina prebivalcev Indoki-ne, Siama in Burme, če bi komunistom uspelo doseči ta cilj, je Azija za Zahod izgubljena.
*	*	*
Sovjeti j a	torej ne	kaže	svoje
miroljubnosti v dejanjih, ampak le v besedah, na te pa ne more nihče nič dati, pa če so še tako lepe in sladke!
*	*	*
Kljub temu,	da sovjetska	de'
janja ne morejo služiti kot dokaz za željo po mirni rešitvi spornih vprašanj med Zahodom in Vzhodom, je Titu postalo nekam tesno. Pretekli teden je poklical v Beograd svoje poslanike iz glaV' nih evropskih mest, da se z njimi pogovori o novi zunanjepolitični liniji. Nekateri zahodnoevropski pa tudi ameriški poznavalci razmer namigujejo, da se Tito pripravlja na povratek v naročje Kremlja. Nam se tak razvoj ne zdi izključen, ker nam je znano, da Tito svojih zvez z Moskvo ni nikoli popolnoma pretrgal. To vedo povedati celo Angleži, ki Titu — vsaj kar vladnih ljudi tiče — niso nenaklonjeni.

/Imeri^k/i Domovi\a
'/% n/l' ERI e/% m— HO tv« E'
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Kampanja za slovensko cerkev
^ Prejšnji številki smo oblju-j, l> bomo v naslednji že mog-
°bjaviti kakšen je izid kam-Kj 3eži
za slovensko cerkev, ki se :e Pričela na tiho nedeljo, 22.
tj,arca, po slovenski službi božji. ° obljubo moremo danes vsaj ^ r#C: izpolniti, kajti kampanja v vadno ni popolnoma zaklju-fetla’ Precej je Slovencev v To-r tu> ki jih še nismo s kampa-^ dosegli, bodisi da so spreme-1 svoj naslov, bodisi da nabija Cl radi oddaljenosti ali radi ri^hjkanja časa še niso mogli v 6a obiskati. Eno pa lahko re-0 že sedaj. Uresničilo se je,
2 po 			 $ 80.00
21 po 			 $ 50.00
6 po 			 $ 40.00
5 po 			 $ 30.00
1 po 			 $ 25.00
6 po 			 $ 20.00
2 po 			 $ 10.00
1 po 			 $ 5.00
Slaven pisatelj v avdijenci Kanadi so na sploh optimistični pri Piju XII.	j in pravijo, da bo v Kanadi čeda-
Vatikan. — Konec aprila j e. 1 j e manj zaposlenosti. Samo no-sprejel sveti oče Pij XII., v svoji ve Fordove tovarne v Montrealu
•avdijenci svetovno znanega pisatelja Thomasa Manna. Pisatelj in sveti oče sta se raztovarjala 15 minut. Thomas Mann, avtor številnih knjig, med njimi romana “Zauberberg,” za kar so mu na Švedskem poklonili Nobelovo nagrado za literaturo, je rojen Nemec, piše v nemščini, drugače pa je ameriški državljan; tre-notno potuje po Italiji.
Nekateri, in teh je precejšnje število, so obljubili, da bodo dali svoj prispevek ob prvi prliki; niso pa navedli, koliko bodo dali.
Zopet drugi so obljubili, da bodo kaj kupili za cerkev. Tako, n. pr tri družine skupaj (starši)
in dve poročeni hčeri), nje bomo Republikanski kongresnik prosili, da bodo cerkvi oskrbeli države IllinoiS) M je bil leta 1952
bodo v nadaljnjih 15 letih zaposlile vsako leto 25,000 novih delavcev.
Itaj
,, smo zapisali v prejšnji šte-s 1: kampanja je pokazala, da
j; 0 Slovenci eno srce in ena vo- 30 obljubili kip sv. Terezije od i)a-kad
krstni kamen. Neki drugi starši
, -Jar gre za to, da pred dru-j j, 1 naredi izpričamo, da smo tistih očetov, ki so Slo-t bo posejali z belimi cerkvi-P° dolinah, gričih in strmih Se.0vih. Od teh, ki so bili do p ,al obiskani, jih je le malo po-V,l0lna odklonilo vsak prispeli in vsako sodelovanje pri zi-st 1 0'cve cerkve. Lahko jih se-^emo na prste ene roke. Vsi so ali že dali svoj prispe-Pa so obljubili, da bodo b v bližnji bodočnosti, k ° trenutka, ko to pišemo, je
j^Panja nabrala $9298.09, Ta je vio2en takoj v ban-
Hvalci sledijo takole	
1 po 		.... $150.00
^0 po 		.... $100.00
5 po 		.... $ 80.00
2 po 		.... $ 70.00
5 po 		.... $ 60.00
1 po 		.... $ 52.00
62 po, 		.... $ 50.00
? po 		.... $ 40.00
15 po 		.... $ 30.00
9 po	.... $ 25.00
25 po 			 20.00
1 po 		.... $ 15.00
16 p0 		.... $ 10.00
9 po 		.... $ 5.00
2 po 		.... $ 3.00
1 P° 		.... $ 2.00
2 po 		.... $ 1.00
lo^^i^bili, pa ne dali ali le de-a dali pa so:
$100.00
^ovenske potniške
agencije
^ TRANSMUNDIAL
^ ^POROČAJO ROJAKOM.
v°2ne karte za ladjo ali avion ^ ^®narna nakazila, paketi emigracija itd.
e aH nas obiščite, govorimo slovensko
—Venezuela, Pasaje to* Capitmu, 16
^O-—Kanada, 258 College MOV Tel. MI 4868
1 KBIai,—Kanada, 2098 St. ^atharine West. Tel. FI
W5306
- NEMČIJA - FRANCIJA
Deteta Jezusa. Ganljiva je izjava Slovenca, ki je rekel, da bo dal prvi denar, ki ga bo zaslužil. Neko dekle, ki je šele pred nekaj meseci prišlo v Kanado, je obljubilo, kip žalostne Matere božje. Dve osebi sta se z zaobljubo zavezali, da bosta kupili kip Brezmadežne od čudode^ svetinje, če bo Brezmadežna o. stranila vse ovire pri zidavi cerkve.
Posebej moramo omeniti, da je eden naših slovenskih inštalater jev obljubil, da bo zastonj napeljal v cerkev in dvorano vodovod n vso napravo za ogrevanje. Drugi je obljubil, da bo daroval vse šipe za okna v cerkvi in dvorani (navadniot steklo) in jih brezplačno vložil. In še nekdo je dejal, da bo vse sobote brezplačno ometaval stene (plastering).
Tako so Slovenci v Torontu resnično dokazali vso dobro voljo in odločnost za dosego našega cilja, ki je slovenska cerkev.
Poudarimo pa še eAikrat, da kampanja še ni končana, zato zgoraj navedeni podatki niso končni. Bomo še obveščali javnost o nadaljnem poteku naše zbirke.
Naj bo tudi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem in vsakemu posebej, ki je daroval svoj prispevek za slovensko cerkev ali pa je to vsaj obljubil. — Ostale pa prosimo, naj tudi oni po možnosti doprineso svoj delež. Kdor da kaj za cerkev, naloži svoj denar v božji hranilnici, ki vrača z obilnimi obrestmi. Dr. Jakob Kolarič, C. M.
------o-----
Nov protipodmorniški rušilec
Montreal, Que. — V tukajšnjem pristanišču so 29. aprila splovili v morje novi protipod-morniški rušilec, ki so ga krstili z imenom kanadske prestolnice: HMCS Ottawa. Ta rušilec je .četrti svoje vrste, kar jih je Kanada splovila. Vsega skupaj bo imela Kanada v dogledni bodočnosti 14 takih protipodmorniških rušilcev.
predlagal, naj Združene države priključijo Kanado svoji deželi, je izjavil, da bo leta 1954 kandidat za senatorja. Piše se Timotej Sheehan, po poklicu je trgovec na debelo in svojemu poklicu podobno je zvenel tudi njegov predlog priključitve Kanade Združenim državam: Amerika naj bi Kanado preprosto kupila od Angležev. . .
* * *
Nenavaden pojav masovnega preseljevanja živali zaznamuje tele tedne kanadski severozapad: nad dvesto tisoč glav velika čreda severnih jelenov (karibujev) se sistematično seli iz notranjosti Yukona na obalo Arktičnega morja, živali potujejo po zahodnem pobočju gorovja Richardson v severnem Yukonu. Nad njimi se zdaj pa zdaj prikažejo letala kanadsko1 - ameriške opazovalne službe; ta letala imajo namen preprečiti kak masovni pohod divjih lovcev proti karibujem v njihovi sezoni parjenja.
* * *
Novi Kanadčani slovenske krvi v Torontu so se odločili, kakor poroča njih farni verski list “Božja beseda,” da bodo letos priredili slovenski katoliški shod v Kanadi. Za to pobudo so se navdušil tudi Slovenci po drugih krajih Kanade. Slovenski kato-
liiški shod se bo vršil poleti; po
jv .	,	,	~ 1	, J.	“ ■‘-ouuijčuie, lijer je pa-
drobnejie bo o tem poročala tudi stiroval v Zeleni - mL Vse to naša priloga.
Duhovna obnova v Torontu
Toronto, Ont. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos slovenska župnija v Torontu imela v postnem času duhovno pripravo na velikonočne praznike. — Predlanskim jo je vodil škof dr. Gregorij Rožman, lani pa p. Odilo Hajnšek O. F. M., letos pa smo dobili misijonarja preč. g. Jožeta Gregorja C. M., ki je prišel k nam z daljnega juga, iz mesta New Orleans, La. Prav za prav ni prišel, tudi se mi pripeljal, ampak je to dolgo pot preletel z letalom sem in tja.
Duhovna obnova se je začela v soboto 14. marca, končala pa v nedeljo 22. marca zvečer. Obe nedelja sta bila po dva govora na dan, v delavnikih pa samo en govor, in to ob osmih zvečer. Podnevi naši ljudje delajo tudi v Torontu kakor povsod v Ameriki. Kljub teihu, da pride zvečer vsak utrujen iz tovarne, je bil obisk govorov tudi med tednom kar dober. Ne rečemo pa, da bi ne bil lahko boljši. G. misijonarja srnici radi poslušali. Posebno je bil zanimiv, kadar nam je govoril iz svoje bogate skušnje, k si jo je nabral kot dušni pastir v veliki bolnici (Charity Hospital) v New Orleansu. Zgledi in doživetja, ki jih je vpletal v svoje govore, so bili zelo prepričevalni. Marsikako zgodbo si bomo trajno zajpomnili za življenje. G. Gregor je bil tudi v Sloveniji znan kot goreč misijonar, premisijonaril je velik del naše Primorske, deloval je več let tudi kot kaplan pri Sv. Antonu v Trstu in pozneje v Rojanu. Zato slasti mašim Primorcem v Torontu njegovo ime ni bilo neznano. Nekateri pa se ga spominjajo še iz Ljubljane, kjer je pa-
ca in Frančiške, roj. Mehle; Helena Marija Tomšič, hčerka Franca in Rozalije roj. Oselj; Janez Šibenik, sinkoi Ivana in Marije roj. Kuhelj; Alenka Helena Vidmar, hčerka Vinka in Nade Della Savia. — Uredništvo A. D. pošilja svoje čestitke!
------o-----
Kipar Gorše v Torontu
Cleveland, Ohio. — Na uredništvo je prispela vest, da je sredi preteklega tedna odpotoval za nekaj dni med naše rojake v Toronto slovenski kipar.g. France Gorše, želeti bi bilo, da se je bil dobil g. Gorše z merodajnimi krogi za zidavo slovenske cerkve v Torontu, o katerih smo mnenja, da imajo toliko narod-nozavednega in estetskega čuta, da ne bodo naročali za svojo cerkev potrebnih kiparskih in sorodnih del vsepovsod drugod, samo pri slovenskih umetnikih ne, kar se žal tako pogostoma dogaja v tem mestu, katerega imenujejo nekateri celo “slovenska metropola v Ameriki.”
■o
Finančni minister Abbott je pretekli teden objavil dodatne kredite kanadskega državnega proračuna za 1. 1953-54. Vsega skupaj znašajo nekaj nad 31 milijonov dolarjev. En milijon dolarjev tega denarja bo država porabila za razne stroške v zvezi s kronanjem v Londonu.
* * *
Brezposelnost v provinci Ontario je letos po vsem videzu manjša kakor je bila lani. Pretekli eden so objavili poročilo, da je bilo sredi marca v vsej provinci 100,000 brezposelnih delavcev, kar pomeni 15,000 manj kakor isti čas preteklo leto. Opazovalci zaposlitvenega stanja v
mnogostransko delovanje je odsevalo! tudi iz njegovih govorov, ki so bili vseskozi praktični in življenjski. V nedeljo 22. marca je bilo skupno sv. obhajilo, ki se ga je udeležilo kakih 350 Slovencev; nekateri so radi oddaljenosti iod slovenske cerkve šli k sv,- obhajilu tudi drugod. Zvečer tega dne pa smo s sklepno pridiga in s petimi litanijami Matere božje ter z zahvalno pesmijo zaključili duhovno obnovo. G. misijonarju se za njegov trud iskreno zahvaljujemo in mu kličemo: še kdaj na svidenje v Torontu!	J. K.
Torontska univerza ima stolico za slovanske jezike
Toronto, Ont. — S pomočjo Rockefellerjeve ustanove v U.
S. A. se je 1. 1949 ustanovila na torontski univerzi stolica za slovanske jezike. Prvi diplomiranci iz slovanskih študij na torontski univerzi so prejeli svoje diplome 1. 1951. Vsega skupaj so bili štirje. Zaradi tega majhnega števila poslušalcev se nekateri bolj daleikovidnd akademski vzgojitelji, ki s takega ali drugačnega zornega kota opazujejo	____
Sestonek slov. “rušiva Imena Jezusovega
Toronto, Ont. — Iskreno vabim vse člane na redni mesečni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 10. maja pa slovenski službi božji v cerkveni dvorani Mount Carmel.
Sedanji odbor bo podal svoje poročilo o delu društva, nato pa bodo volitve novega odbora. Od članov je odvisno, kakšen odbor bomo imeli zanaprej, od dobrega odbora pa smemo pričakovati uspešno delo društva. Zato vsi na sestanek, da bomo izvolili najboljše. Dokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti! Povejmo, komu zaupamo, da nam bo v teh duhovno plitvih in razdvojenih časih kazal najboljšo pot, ki bo po našem krščanskem življenju rešitev za nas in za naš trpeči narod. Zato še enkrat: PRIDITE VSI!
Stane Pleško,
tajnik.
Vladni agronomi so vzgojili novo zvrst žita
Ottawa. — Poljedelski minister Gardiner je naznanil, da so na kanadskih vladnih poljedelskih postajah pogruntali novo zvrst žita, ki bo odporna proti pogubni žitni rji 15-B. Ta rja je ugonobila v Združenih državah in po Kanadi veliko posevkov. Vlada ima zdaj na razpolago okrog 6,000 mernikov te semenske pšenice. Ne vedo pa še, kakšen bo kaj kruh iz njene moke. --------------o------
I .	-
vanja iz slavistike in slovanske
zgodovine in podobnega na torontski univerzi več slušateljev kakor zdaj.
Slavistični oddelek na torontski univerzi vodi profesor B. E. Shore, ki je začel s poučevanjem ruščine na torontski univerzi še pred ustanovitvijo slavistične stolice, 1. 1947. G. Shore se je 1. 1952 udeležil slavističnega seminarja na zagrebški univerzi na Hrvatskem. V sovisju s tem je Titov vladni oddelek za mednarodne kulturne stike ponudil Kanadi, naj pošlje za eno leto dva kanadska študenta v Jugoslavijo, kjer naj bi se izpopolnila v slavistiki in se upoznala z jugoslovanskim načinom življenja. Ponudba je vsebovala svobodno izbero študentov, na kateri petih univerz v današnji Jugoslaviji žele študirati. Jugoslovanska vlada je bila pripravljena plačati za te študente vse razen potnih stroškov.
B. E. Shore, ki vodi slavistični oddelek na torontski univerzi je bil rojen v Ottawi, diplomiral
Zopet se bo začelo . . .
Kdo se ne spominja sončnih nedelj in razposajenega hupanja pa je iz filozofije na McMaster avtomobilov okrog cerkve na
Pogon na škorce
Hamilton, Ont., — Božja šiba prihaja v stoterih oblikah; enkrat so to uši, drugič kuga, včasih Turki in drugekrati zopet kobilice. V modernem svetu in predvsem na Zapadu mrčes ne predstavlja prave šibe božje več; celo koloradski hrošč se je po vsem videzu prenažrl ameriškega krompirja in se začel meni nič tebi nič seliti v vzhodno Evropo. Toda mesto Hamilton v Onta-riju je kljub temu udarila nova šiba božja: škorci. Tako vsaj pravijo mestni očetje in pa spoštovani člani in funkcijonarji trgovske zbornice, ki jim gre pocvrčavanje in podelavanje škorcev sredi mesta, kjer stoje največje hiše, kar se da na živce. Ko so na mestni kontrolni zbornici vprašali predstavnika podjetnikov, kaj je njegovo mnenje zastran škorčje nadlege v Hamiltonu, je dejal, da je to “javna sramota.” Mestna oblast se izgovarja, da spada ta nadloga v kategorijo “an act of God”; poskušali so mestni očetje, da bi preplašili škorce z raznim strašilnimi zvoki, kar pa se ni obneslo, nasprotno: škorci so še glasneje žvrgoleli. Mestna oblast je ustanovila sedaj poseben komite proti škorcem. Streljati se jih ne upajo.
—Krušna plesen uniči vsako leto koli 150 milijonov funtov kruha.
University v Hamiltonu, Ont. Kasneje jie študiral ruščino; na znani ameriški univerzi Harvard in še kasneje na pariški Sorbon-ni. Slavistični oddelek v Torontu ima sedaj pet predavateljev. Več ali manj stalno dajejo predavanja v ruščini, ukrajinščini, poljščini in srbohrvaščini. Sem pa tja poizkušajo tudi s češčino in bolgarščino. Iztaknili so celo nekega profesorja, ki poučuje beloruščinio.
B. E. Shore je mnenja, da je ruščina najtežji glavni evropski jezik. Svoje trditev opira na dejstvo, da ima ruščina šest sklonov (nemščina ima samo štiri), da se ruski poudarek neprestano menja in da se mora študent navaditi 33 črk obsegajočo rusko abecedo, ki sta jo pogruntala solunska brata sv. Ciril in Metod.
Slovenski krsti v Torontu
Toronto, Ont. — Po navedbah verskega glasila “Božja beseda” so krstili v Torontu naslednje novorojence slovenske krvi: Elizabeta Ana Petrič, hčerka Fran-
Patrick Street, kjer se je poročilo zadnja leta že toliko slovenskih mladih parov? Zadnji čas teh hup ni bilo in nekateri so bili mnenja, da “kar Se je mislilo po-ženiti, se je, drugo da bo ostalo za staro šaro.” Toda to je le vtis, ki je gotovo napačen, če verjamemo poročilu v verskem časopisu “Božja beseda,” št. 6. na 77. strani, kjer beremo: “Bilo je že kar pusto pri nas v Torontu, ko ni bilo od lanskega adventa nobene poroke več. Pa ne smete misliti, da nimamo več deklet, ki bi se možile. V župnijski kartoteki jih imamo zaznamovanih kar 83, pa jih bo v resnici še nekaj več. Fantje se torej nimajo pravice pritoževat, da nimajo več izbire med slovenskimi dekleti. Le kratek predpust ali pa pomanjkanje korajže je bilo krivo, da je bila pavza od zadnje poroke tako dolga. No, sedaj se bo pa zopet začelo. Na »klicih so že štirje pari, nekateri pa so javljeni za nekoliko pozneje. V prihodnji številki bomo že lahko navedli imena srečnih novo-poročencev.”
Novi Kanadčani so izurjeni
Toronto, Ont. — Svetovalec za državljanstvo oziroma njega podelitev pri “Ontario Community Programs Branch” g. Stephen Davidovič se je oni dan spet potegnil za novodošle v Kanado in izjavil na merodajnem mestu, da je 60 odstotkov novih Kanadčanov izučenih v tej ali drugi industrijski panogi. Edina ovira z njimi, da je nepopolno znanje jezika, zaradi česar da naj bodo Kanadčani z njimi potrpežljivej-ši. G. Davidovich je dejal, da bi bila večina teh ljudi gotovo rajši ostala v svojih domovinah, a da smatrajo Kanado za drugo Inajboljšo deželo za svojo domovino . . .
Iz starih novi avtomobili
Največ avtomobilov izdelajo v ameriških tovarnah. V Združenih državah pa gre vsako Teto tudi največ avtomobilov v staro železo'. Leta 1949 so jih prodali za staro železo nad dva milijona. Iz njih so dobili kakih 2,500,000 starega jekla in železa, ki je šlo v topilnice, da so ga pretopili, potem pa izročili tovarnam za nove avtomobile. — Ameriška avtomobilska industrija dobi na leto kakih 8 odst. železa in jekla iz starih avtomobilov. Razen tega dobe iz starih avtomobilov na leto nad 70 milijonov kg svinca, bakra, niklja, stekla in gumija.
Razvoj kanadskega Zapada
kv kanadskih zgodovinar-k go izkazovali polici-policijske konjeniku^ ^TP), o katerih-nastan-tle^v°-Pisali v na^ PrT°gi PreT Or lIn’ 'naPram Indijancem (j^Tah dovolj prijateljske-a in spoštovanja; prav ta ^0t}Ov1 0cinos, pravijo nekateri Je R?arP> ie precej pomagal, 1 a imela Kanada v tistih mani sitnosti z In-
Vilkakor Pa 80 §a kTi imeli
H T^nci v Združenih drža-
napram
Udi
UdskeCena s° kazali člani ka-Tj ^ Akcijske konjenice sko-,erai ob važnih trenotkih. n- pr. 1. 1876 znameni-
^v°jestven odnos
3e bil
ti indijanski poglavar plemena Sioux, takoimenovani “Sedeči bik” prebežal po namembnem pokolju v ameriški državi Dakoti na kanadsko stran meje, so kanadski policaji na prerijah sporočili njemu in njegovim pribeglim pajdašem, da lahko mirno ostanejo v naši deželi, če se bodo držali zakonov vlade v Ottawi. Čeprav so Indijanci plepiena Sioux znani kot nemirni ljudje in jih je bilo treba stalno nadzirati, so se v glavnem tega domenka držali.
Nekoč seveda je eden indijanskih vojščakov Sedečega bika iz •svoje stare bojevniško-kradljive strasti ukradel policiji več konj.
Policijski inšpektor in dvanajst “mountijev” je zaradi tega odjezdilo v taborišče Indijancev Sioux in srečalo Sedečega bika na enem pogrešanih konjev. Zgodovinarji pravijo, da sb poglavarja preprosto spravili s konja in poiskali še druge pogrešane živali in se z njimi vrnili nazaj na policijsko postajo. Nek drug primer take odločnosti poročajo iz časa, ko so delavci gradili skozi južni del province Saskatchewan železnico družbe C. P. R. Poglavar neke skupine Indijancev plemena Cree po imenu Piapot je hotel preprečiti, da bi zgradili skozi njihovo ozemlje železnico, po kateri bi slej ali prej zapuhal “železni konj,” kakor so imenovali lokomotivo. Postavil je neke vrste maliko-
valski spomenik, izrezljan iz hloda prav na mesto, koder bi imela teči železnica. Delavci so poklicali policijo; policijski narednik in en spremljevalec sta se sama odpravila v bližnji Maple Creek, da se pomenita s poglavarjem zastran onega strašila. Poglavar ni hotel nič slišati, narednik pa je nato potegnil iz žepa uro in odredil Indijancem petnajst minut časa, naj se odpravijo. četrt ure je preteklo in ker se ni medtem nič zgodilo, je stopil policijski narednik s konja, stopil k strašilu in lopnil po njega osrednji figuri, da se je zvrnila. Tudi njegov spremljevalec mu je pomagal in tako sta prevrnila v kratkem času vse takoimenovane tipi strašila v tamošnjem taborišču.
“Primer teh dveh odločnih policijskih konjenikov,” pravi zgodovinar Art Dorland v svoji knjigi “Our Canada,” je tako vplival na Indijance, da so brž ubogali zakone, ki so jih dotlej zaničevali.”
V prvih časih naseljevanja kanadskega prerijskega zapada je bilo konjeništvo nepogrešljiva zadeva vsakogar, ki je hotel služiti deželi v slikoviti uniformi poliejske konjenice. Kasneje, ko je imela prav ta policija v zapadni Kanadi opravka z drugimi stvarmi, zlasti s pohodi v Yukon in na daljni Sever, so morali biti policijski konjeniki izvežbani tudi v vožnji s sanmi s pasjo vprego pozimi, poleti pa so morali na prenekatero
pot s čolni ali majhnimi ladjicami.
Leta 1920 se je dotlej nekako samostojna policijska konjenica našega Zapada formalno združila z osrednjo policijsko vladno organizacijo v Ottawi in odtlej dalje se šele stvarno imenuje Royal Canadian Mounted Police. Današnji delokrog policijskih oddelkov, ki spadajo pod RCMP, se razteza predvsem na tale protipostavna gibanja: ponarejanje denarja, tihotapstvo, žganjekuha s privatnimi kotli, nepostavna trgovina z opojnimi (pijačami in razpečavainje mamil. Za uspešne nastope današnje kanadske policijske konjenice proti te vrste prestopkom bi s konji, s katerimi so svoje dni “zavzeli” kanadski Zapad,
ne prišli daleč. Kanadski “mountiji” zasledujejo danes vse takšne in drugačne zlikovce če je le potreba — z malimi avi-joni in z motornimi čolni. S pomočjo radia so v stalni zvezi celo s tako oddaljenimi postajami svoje.straže, ki so oddaljene od severnega tečaja le nekaj sto milj. Na Severu je več takih osamljenih policijskih postaj; ti “mountiji” na tako oddaljenih samotnih krajih so edini živi znak kanadske oblasti v severnem predelu naše dežele. Tako se ni čuditi, zakaj je prišla škr-latno-plavo-zlata uniforma naše policijske konjenice v pregovore in pomeni danes simbol Kanade.
Škofu so se orosile oči in na I tako prisrčno zapeti, kakor so
vejicah so se mu zalesketale solze. Objel je Holoubka in ga poljubil.
“Oblecite talar in ostanite taki, kakršni ste, vse življenje,” mu je mehko dejal škof in ga
pokrižal na čelo.
*
Po večerji se je zbrala družina “Dimovcev” v kadilnici -jO-krog svojega predsednika. Ni-kdo .ni rekel čemu, toda vsi so potihem zapeli njemu na čast njegovo najljubšp pesmico:
Imela sem golobčka v kletki zaprtega . .
On mi je zletel do polja širokega . .
Niti seraf inski kvartet ni znal
m
ru.
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Theresa Trobentar
ki je preminula dne 5. maja, leta 1951
Dve leti je minilo že, odkar s’ šla od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas.
Tvoj duh dobrotni z nami biva, čeprav Te ruša nam zakriva, življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri!
žalujoči:
SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 5. maja 1953.
\4. T C;.',
A ^ ‘V vS,
danes zapeli “Dimovci”. Le veseli Souček ni pel, ampak je gledal na Žida in si otiral solzo za zolzo, ki so mu vroče, vrele iz oči.
“Jožko, do smrti, do svoje smrti tega. ne pozabim, če pa pozabim, naj me zemlja ne nosi več, ali me pa naj pogoltne najtemnejše peklensko brezno.”
Holoubek se je v zadregi prestopal, se sladkokislo smehljal in, brž ko je mogel — niti svoje pipe-ni pokadil — je zbežal iz “dima”, kjer mu danes prav nič ni prijalo.
Toda miru še ni našel. Tekel je v kapelo, toda tam je pred samimi vrati padel naravnost gospodu spiritualu v naročje.
“Tu čakam nate, sinko,” ga je zaupno tikal in šepetaj e govoril svojemu ljubemu Holoubku, “Že sem se tresel, da se bova morala pred časom ločiti — pa glej, vse se je dobro, zelo dobro razvozljalo; Bog ti bo poplačal, Jožko — gotovo ti bo poplačal,” je šepetal spiritual, pa od ginje-nja ni mogel več .
IV. Ženska
Holoubkova mati je bila vsa srečna, da so na škofij stvu na njenega gospoda najbrž pozabili: “Moj Bog, saj se tega otroka nisem nič naužila. Od malega je bil doma le gost o praznikih in počitnicah in vsa leta je preživel na tujem. Naj se sedaj le malo pomudi,” je ponosno razlagala soseda min zaljubljeno gledala na sina - novomašnika.
v spominih. Markov! Markov! Vse se mi tako zdi, da smo od tam nekoč imeli žrebe. Da, tako je. Tistega konja z liso na čelu. Toda, dečko, to je menda nekje za deveto goro. Konja sem kupil menda iz tretje roke, preden je prišel k nam.”
“No, kaj pa mislite, daleč vendar ne bo, na Češkem bo čisto gotovo, zato ker niti Afrika niti Azija ne spadata pod našo škofijo. Veseli bodite, da se mi ni treba peljati tja z ladjo kakor misijonarju in da bodo tam znali peči mlince in kuhati cmoke.”
Holoubkova se je še v svoji žalosti morala smejati, ko se je spomnila, kako je njen gospod ves mrtev na teh dvoje kuhinjskih izdelkov in kako jih je hvalil: “Mamica, takega štruklja, kot znate vi, ne napravijo niti na škofij stvu — in vaši buhteljni — o — te bi lahko postavili na cesarsko mizo.”
“Samo da bodo imeli tam kakšno gospodarstvo in gojili golobe,” je zopet skrbelo očeta, “pa ti gotovo ne bo dolg čas.”
“Seveda bodo imeli, očka. Kakšen vrtiček ima vsako župnišče, in tam bom gojil zelje. In golobe? No, če bi jih ne imeli, vam bom pisal in vsekakor mi pošljete par rimljanov, par goljšarjev in par Špancev, kaj?
“Kako ne bi poslal! Seveda jih pošljem in mamico tule v njimi. Prinese ti jih, nič ne skrbi.”
Tudi v Markovem so se že veselili prihoda novega kaplana. Cerkovnik Koril je v Židovi prodajalni, kjer se je dnevno ustavljal po jutranjem zvonjenju pri poliču pristnega, da se pogreje, pri trafikantu, v kovačnici in povsod je z obrazom sedmih žalosti razkladal: “Tak, dobili bomo novega gospoda, novinčka, naravnost iz semenišča nam ga pošljejo. Ah jej! To bo truda, preden ga okopljem in preden se od mene navzame in
Sveti Venceslav je že minul, do nauči, kako jaz te reči vodim in Vseh svetih ni bilo več dolgo, j vršim.”

JigN
tudi sv. Martin na konju se je že bližal, pa šele ta je prinesel Holoubku jurisdikcijo in ga povišal od novomašnika na markovskega kaplana.
“Škoda, večna škoda,” je tožila mati, “gospodje bi te lahko pustili tu čez božič in po 'novem letu bi z božjo pomočjo lahko nastopil službo.” “Služinčad se menja o sv. Martinu,” se je nasmejal Holoubek, “zato —”
“Molči no, saj se vendar ne boš primerjal s služinčadjo,” ga je pokarala mati.
“To ni nikakšna sramota, mamica, Gospodov, služabnik biti je častno.”
“Da, to že, to že!”
“Vidite torej, da moram držati s služabniki.”
“No, botrček, kar je res, je res! Vzoren red imate v cerkvi,” so se mu povsod dobrikali v obraz. Pohvala pa je učinkovala na Korila kakor alkohol: oboje ga je poživilo, razvnemalo je njegovo že po naravi bujno domišljijo, tako da se je dvigal v vrtoglavo višino, kateri se je v treznosti sam čudil.
“Seveda,” je odgovoril samozavestno tudi zdaj. “Pri zadnji birmi me je dal poklicati sam škof, me potrepljal po rami in rekel: ‘Tako, že tretjič se vidimo, ljubi Koril. Vidim, da znate in razumete vse, kar se tiče cerkve.’ Da znam in razumem tako dobro, sem odgovoril gospodu škofu, da bi mogel biti kjer koli za organista še to minuto in za župnika še to uro. Go-
Oče se je smehljal in brskal spod škof se je nasmejal in re-
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Apes Urbanic
ki je zapustila svoje drage in mirna za vedno zaspala 5. maja 1945
Osem let Te zemlja krije, truplo v grobu že počiva, nam pa je težko pri srcu, po licu solza nam drsi.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče Ti ne ugasne, ker resnice solnce ne stemni.
Žalujoči ostali:
ANTON URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova
Cleveland, Ohio, 5. maja 153.
POŠTA ZA ZAVEZNIŠKE VOJNE UJETNIKE V KOMUNISTIČNIH ROKAH — Oficir komunistične varnostne službe v Panmunjomu nese vrečo s pošto za vojne ujetnike v komunističnih rokah.
LTLTlJTJTJl/lJTJlJTTlJTrLnjL^	rLTiTLrm j"ir?
K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR {lanom SSKJ po 4% obresli nečlanom po S% obresli
%
na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih-
Za pojasnila in informacije pilite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
$51-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS dUTTUTiJTr! PLOJI ononmnnnnn-i-t-. ~ ^
Moški dobijo delo
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO GORP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(88)
kel: ‘Gospodu župniku pošljem ovratnik, kaplanu papirnati pohvalni dekret, vam bi se spodobili vsaj rokavici, toda ker pa te navade ni in bi ostali cerkovniki bili na vas ljubosumni, zato nate desetak in mj dobro izšolajte novince!’ ”
Gospod Holoubek niti slutil ni, v kako zanesljive roke pride, toda kljub temu je pri samem začetku na Korila napravil najboljši vtis.
Ko mu je namreč stari prišel na postajo naproti in iskal njegovo roko, je Holoubek ni dal poljubiti, celo težkega ročnega kovčega mu ni pustil nesti, izročil mu je le manjši zavitek in se prijazno nasmejal cerkovniku: “V njem so buhteljni, ki mi jih je mamica spekla za na pot, kar vi jih pojete, kajti če bi se jih jaz lotil, se bojim, da bi se kaj hitro vrnil.”
(Dalje prihodnjič)
------o--------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženske dobijo delo
Pomivalka za posodo dnevno delo kosilo preskrbljeno Oglasite se na 22305 Lake Shore Boulevard Smith’s Restaurant
(90)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
2'-sobno opremljeno stanovanje se odda zakoncema za $6 na teden, če sta pripravljena opravljati nekaj hišnih del. Kličite MU 1-6113.	(89)
Peči naprodaj
Kuhinjska peč na premog in plin, in dobra peč na plin, kakor nove, se proda na 1176 E. 61 St., Suite 8, EX 1-1497.
^_______ ^ —(88)
Stanovanje iščejo
Novoporočen par išče 3 neopremljene sobe. Kdor ima kaj naj pokliče EN 1-5384.	(89)
Kuharca
Za delni čas, da bi pripravljala kosilo v tovarni za 18 moških opoldne in da bi potem počistila.	' • : ' i i ■
SL W„ Most Go«
877 ADDISON KD.
Naprodaj
Hiša 6 sob za 1 družino v Eu-clidu, 25 let stara, nova dvojna garaža z “overhead” vrati, asfalt dovoz, lot 45x160. Lastnik. 21574 Ivan Ave. RE 1-3149.
(88)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
TVanhoe 1-4221
18115 N L FF ROAD -«—•—•—
TAPC0
Goi! Rd. tovarna
zdaj sprejema prošnje
BENCH INSPECTORS
FORGE SHOP HEATERS
MATERIAL HANDLERS
DRILL and TAP OPERATORS
ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN
MACHINE REPAIRMEN
TOOLROOM MILLING
TOOLROOM SHAPER
TOOLROOM SURFACE GRINDER
TOOLROOM LATHE HAND
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od !ure. Prosimo prinesite izkaz državljanstva, j
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno i soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus No. 36)
(89)
SKILLED and SEMI SKILLED OPERATORS Engine & Turret Lathe Centerless External & Internal Grinders
Dobri delovni pogoji Več drugih koristi Employment urad odprt 8 do 5 od pondeljka skozi petka
Cleveland Graphite Etaže Go.
Division of CLEVITE CORP.
17000 St. Clair Ave.
(89)
Soha se odda
3 neopremljene sobe se odda z kopalnico. Kličite HE 1-4219 od 9 do 3. ure pop.
Slovensko-angleški
SLOVAR
1952 izdaje
ki ga je sestavil Dr. Janko Kotnik
SE SEDAJ DOBI V URADU
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Stane s poštnino $5.25
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 mile? from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175
Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Matt Kastelic
ki je preminul dne 5. maja 1950
Tri leta že minulo je, ko trpljenje Tvoje se končalo> preselil v neskončne se višave, počivaš v grobu zdaj mirno.
Blag spomin na Tebe, dragi,_ do konca živel bo med nam*, težka res bila je ločitev, a enkrat vesela bo združitev.
Žalujoči tvoji:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio 5. maja 1953.
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI ŠEGA LJUBLJENEGA IN NE*u ZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Lawrence
Petkovšek
ki nas je za vedno zapustil 5. maja 1943
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasn , tam lepša zarja Ti blešči.
THERESA, soproga OTROCI
VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 5. maja 1953.