anska banka tET0 — številka 7 zenice''k'' °M' konference SZĐL 10 TriJi , ^ovljlca, Sk. Loka **»nj. Gl^ni ,a CP Gorenjski tisk OdMvZ:,Ured,llk Anton MiklavčlC G t V Urednlk Albin Učakar * s I L O S O C I A as KRANJ, sreda, 26. 1. 1972 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredab In sobotah. ZA GORENJSKO Prešernovi nagrajenci za leto 1971 l*«e Dol ai»c med pogovorom r novinarji —• Foto: F. Perdan Clar Stane Dolanc: odna skupna ocena biroja prcd- slavjjP o komunistov Ju- \s°boto ne Dolanc se J"e I ^iska ° Popoldne vrnil z ?h°dniN;?Ciji' BclgiJi ^ MgS*«^ Po Prihodu 'm »ovin etališče Je zbra" p*lnarJem deja otekal v okviru redne ^edan-C mnenJ unistov Jugoslavije s in ocene komunističnimi partijami v drugih deželah. Poudaril je, da so povsod ugodno ocenili dosedanje sodelovanje, tako v Franciji, kjer se je med drugim pogovarjal tudi s predstavniki komunistične partije Španije, kakor v Zahodni Nemčiji, kjer se je pogovarjal s predsednikom socialno demokratske stranke in s predsednikom vlade Brandtom. A. 2. Na zadnji seji kranjske občinske skupščine so odborniki potrdili predlog žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad, da se skupaj z občinami Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič pode- Pomembna odločitev o letalskem prometu v Sloveniji Včeraj je bila na brniškem letališču razširjena seja delavskega sveta podjetja, na kateri so predstavniki Aero inžineringa iz Beograda razložili projekt generalne urbanistične rešitve za letališče Brnik. Člani delavskega sveta so sklenili, da se bodo objekti brniškega letališča širili v južni del letališkega kompleksa, kjer bo potekala tudi! nova avto cesta Ljubljana— Kranj. Odločili so se, da bo gradnja novih letaliških objektov potekala vzporedno z gradnjo avto ceste in to v etapah. Včerajšnji sklep delavskega sveta je izrednega pomena za nadaljnji razvoj brniškega letališča. -jk >d ^'ana izvoza niso dosegli •Str!jska losi ' ^.ooo1 •bloški S*. P^JetJa v Tala T1 občlni so lani pla- IZVOz *0larkVk,Pr°dalazaL9.843.. dola bla: vrednosti rjev. Na tujem 000 8a kar predstav- lja 89 odstotkov plana. Na konvertibilnem trgu je bilo prodanega slabe tri četrtine izvoženega blaga. Plan je najbolj presegla Jelovica Skofja Loka, ki je iz- t»e si0v *°ren1skih občinskih konferenc Zveze mladi-v tjmjifn^e ie včeraj poslal avstrijskemu konzulatu Marja nJ Protestno pismo zaradi sojenja študentu 1972 v L Sturmu- Proces se bo začel 27. januarja iniadj Dnu na avstrijskem štajarskem. V pismu r°dnosf°ii!dar,'a^0' da ho Proces očitno kršenje na-Avstrji-ny? Pravic slovenske narodnostne manjšine v krajev*' * kolikor bi avstrijska vlada poskrbela za člerj^6 dv°Jczicne napise — to Je dolžna storiti po bi prjg. ^ddržavne pogodbe — do procesa sploh ne Poslej °* Pismo z zahtevo za ustavitev procesa so v Ben„_U?* zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve ^gradu. *>riUru*?nt0m Proti sojenju Marjanu Šturmu sta se neka/ tudi 0K ZMS Jesenice in Kranj ter mladi aterih kranjskih delovnih kolektivov, -lb vozila 81 odstotkov več kot je predvidevala. Na tujem trgu je prodala za 1,088.435 dolarjev izdelkov. Šešir iz Škofje Loke je izvoz presegel za 72 odstot-kov. V tujini je prodal za 431.500 dolarjev izdelkov. Sledi Alpina Žiri, ki je plan presegla za 13 odstotkov in Iskra Reteče, ki je izvozila 4 odstotke več kot je predvideval plan. Najmanj je letos izvozila Gorenjska predilnica, ki je dosegla komaj 11 odstotkov plana. Močno pod planom izvoza je tudi Iskra Železniki, ki je izvozila polovico manj kot so predvidevali. LTH so plan izpolnile 81-odstotno, Alplcs iz Železnikov pa 98-od-stotno. -lb lijo Prešernove nagrade za leto 1971 Ivu Janu Srećku za knjigo Dražgoška bitka in Viktorju Jeseniku za prevod antologije slovenske sodobne poezije v francoščino. Sprejeli so tuđi predlog žirije, da kranjska in radovljiška občimi podelita nagrade Ani Benedetičevi, Francu Be-nediku, Lojzetu Gostliši, Miri Mihevčevi, Martinu Prešernu in Slavku Smoleju za moderno muzeološko prezentacijo gradiva NOB v Gorenjskem muzeju in v spominskem muzeju talcev v Begunjah. Loški občini žirija predlaga, da se podelita nagradi Ivctu Šubicu za 30-letno ilustrator-sko delovanje in Lojzetu Zu-pancu za knjigo Zlato pod Blegošem, jeseniški občini pa žirija predlaga, da se podeli nagrada Jaku čopu za življenjsko delo na področju fotografije. 3. STRAN: Kranjska občinska skupščk na je predlog žirije že potrdila, druge gorenjske občinske skupščine pa bodo o tem še razpravljale. A. Ž. ŠIVIL-A PREDOR prispevek iz mariborskega Večera 5. STRAN: Iskra je velika in majhna pogovor z generalnim direktorjem združenega podjetja Iskra Vladimir jem Logarjem 6. S T R A N : Obdelovalna zemlja je bogastvo JESENICE 9 Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice so pregledali sklepe in zaključke decembrske konference in se zmenili, da jih bodo posredovali sekretarjem in komunistom po osnovnih organizacijah. Z namenom, da bi okrepili delo po osnovnih organizacijah in poživili aktivnost svojih članov, bodo priredili s sekretarji po osnovnih organizacijah več sestankov in seminarjev. Na zadnji seji komiteja so se tudi dogovorili o organizacijskem sestavu komisij, ki delujejo pri občinski konferenci ZK. Tako bodo pri konferenci delovale komisija za družbeno ekonomske odnose, komisija za vprašanja znanosti in kulture in kadrovska komisija. Obenem so se tudi zmenili, da bodo okoli 10. februarja organizirali konferenco, na kateri se bodo pogovorili o aktualnih političnih vprašanjih. £ Sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ so ob sojenju Marjanu šturmu, pripadniku slovenske manjšine, poslali protestna pisma člani občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, člani občinske konference ZM Jesenice in SZDL Jesenice ter druge jeseniške politične organizacije. Ob novici, da bodo sodili koroškemu Slovencu, so ostro protestirali tudi mladi železarji, dijaki in profesorji jeseniške gimnazije in člani kluba OZN na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah. D. S. KRANJ ; 0 Pri občinski konferenci SZDL se bo v četrtek sestala volilna komisija. Razpravljala bo o programu evidentiranja možnih kandidatov za odbornike in poslance. % Drevi bo v gasilskem domu v Dupljah razgovor med Širšim političnim aktivom krajevne skupnosti Duplje in poslancem ter predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Razgovor bo pripravila poslanska pisarna skupaj z občinsko konferenco socialistične zveze. Razpravljali bodo o aktualnih problemih krajevne skupnosti. % Kranj, 25. januarja — Organizacija zveze komunistov Zlato polje je zvečer pripravila razgovor s predsednikom zveze mladine Slovenije Živkom Preglom. Živko Prcgel je govoril o sodobnih gibanjih v mladinski organizaciji in razvojnih smereh mlade generacije. A. 2. RADOVLJICA % Zaradi napovedanega sodnega procesa proti slovenskemu študentu Marjanu Šturmu s Koroške je vznemirjena tudi javnost v radovljiški občini. Odločen protest in ogorčenje so izrazile vse družbenopolitične organizacije. Komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica je poslala republiški konferenci SZDL protestno pismo, v katerem zahteva, da pristojni organi posredujejo pri avstrijskih oblasteh za ustavitev procesa. V pismu protestirajo proti takšnemu ravnanju avstrijskih oblasti s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. — Protest je s posebnim pismom centralnemu komiteju ZMS poslala tudi občinska konferenca zveze mladine Radovljica. Mladi opozarjajo na nenehne vandalske akcije pronacističnih skrajnežev, ki so že neštetokrat oskrunili in poškodovali slovenske spomenike in napise, pa ni bil nihče sodno preganjan. JR % V ponedeljek se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestala komisija za stike z zamejstvom. Razpravljala je o programu sodelovanja s koroškimi Slovenci. % Na Bledu in v Radovljici se nadaljuje politična šola za družbene delavce, šola je vsak teden ob torkih in četrtkih popoldne. % V petek bo razširjena seja predsedstva občinske konference zveze mladine. Na dnevnem redu je evidentiranje in zbiranje možnih kandidatov za volitve odbornikov in poslancev, izdelava delovnih programov za posamezne komisije ter priprava problemske oziroma delovne konference. A. 2. TRŽIČ % Predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak je sklical za danes (sreda) sestanek, na katerem se J^odo dogovorili o organizaciji letošnje turistične propagande v občini. Predlog programa je sestavilo domače Turistično društvo in ga je že predložilo občinski skupščini. Na sejo so povabili tudi predstavnika večjih tržiških gospodarskih organizacij, zastopnike turističnih podjetij tet predstavnike gostincev in trgovcev, -jk % V tržiški občini sta bili v soboto in nedeljo dve krajevni konferenci organizacije SZDL, in sicer v soboto v Podljubelju, v nedeljo pa v Sebenjah. -j k K razm išlja nju ukrepanju in Pravzaprav je precej dvomljivo sprejemati statistične podatke o socialno ogroženih kot edino pravilne, kajti oddelki za družbene službe, skrbstveni organi ln socialne službe po posameznih občinah zabeležijo le tiste primere, ki jih poznajo, le tiste primere socialno ogroženih družin ali posameznikov, ki iščejo pomoči ali na kakršenkoli način pokažejo, v kakšnih razmerah živijo. Pri pregledovanju in analiziranju teh podatkov se je treba tudi zavedati, da je pravzaprav zelo težko poiskati neko merilo ali kar preprosto opredeliti, kdo je tako reven ali prizadet, da bi ogrožene. ga lahko uvrstili med socialno Kljub temu statistični podatki lahko marsikaj povedo in so osnovno vodilo za prizadevanje in delo tistih organizacij in organov, ki se ukvarjajo s socialnim skrbstvom in socialnimi problemi. In ne nazadnje so ti podatki lahko spodbuda k razmišljanju vse družbe. K razmišljanju in ukrepanju! NA JESENICAH je o podatkih spregovorila jeseniška socialna delavka Ivanka Hu-dovernik. »Lani smo zabeležili 146 socialno ogroženih, od tega 85 žensk. V socialno zdravstvenih zavodih za ostarele jih živi 66, od tega 26 žensk. To so nepreskrbljeni ljudje, ki so ostali brez sorodnikov, ali so jih zapustili otroci itd. Devet od teh ljudi so popolni podpiranci, brez dohodkov ali kakršnekoli pomoči. Delnih podpirancev je 38, med njimi je 33 žensk. Včasih se zgodi, da po prestajanju kazni, ob smrti sorodnika ali ob bolezni in v drugih primerih ostanejo ljudje brez denarja. Na njihovo prošnjo jim dodelimo enkratno denarno pomoč. Lani je bilo takih primerov 33, od tega 19 žensk. Statistični podatki povedo tudi število invalidnih oseb. Lani jih je bilo 36, od tega 22 žensk. Največ je duševno prizadetih in telesno prizadetih, duševno bolnih, slepih itd. OTROCI Letno imamo kar od 20 do 30 primerov več razvojno motenih otrok v naši občini. Poudariti je treba, da je na Jesenicah zelo veliko priseljencev iz drugih republik, ki prihajajo na Jesenice v želji po zaposlitvi, vendar brez imetja, včasih celo brez najnujnejšega. Prav ti zvišujejo število socialno ogroženih v naši občini. V letu 1971 je bilo pri nas 391 razvojno motenih otrok, in 24 otrok v posebnih šolah, internatih. Skupno torej 411 otrok! Od tega je bilo 378 duševno prizadetih na vseh stopnjah, 14 telesnih invalidov, 8 otrok s kombiniranimi motnjami, 6 slušno prizadetih, 5 slepih. Razpolagamo tudi s podatki o mladoletnem prestopni-štvu. V teh podatkih so seveda zajeti tudi primeri, ki so se zgodili že prej in so jim bili lani izrečeni le posamezni vzgojni ukrepi, vanje so zajeti primeri, ko smo obravnavali in vodili tiste, ki so prišli iz zavodov itd. Lani smo imeli 34 primerov mladoletnega prestopništva otrok starih do 14 let in 97 mladoletnikov. 34 otrok je v internatih in posebnih šolah, kamor smo jih poslali na osnovi odločbe, ki smo jo izdali, ali na osnovi sodbe sodišča. Lani je 79 otrok letovalo v Novigradu, 68 pa na Debelem rtiču. Tisti pač, ki jim je bilo letovanje zaradi zdravstvenega stanja potrebno. REJNIŠTVO V rejništvu je 20 otrok, enega otroka je posvojila neka družina. V skrbništvu je 37 odraslih. To so tisti, ki ne morejo biti sami zaradi duševnih težav. V skrbništvu je tudi 14 mladoletnikov, ki so ali brez staršev ali pa starši žive drugod. Prav gotovo bo za*a ^ sanja življenjskih jfr treba poskrbeti tudi nje denarne pomoči sC* ; ogroženim. Že zdaj s^\$ prizadevali, da bi P. t$ podpiranci dobivali ko, kolikor je znašala m malna pokojnina. jJfiP, denarna pomoč j« lani 100 din, najvišja dinarjev, medtem ko sJjjtf rejništvo dajali 260 d**?JJ^ ma 600 din. Najvišjo $ pomoč v rejništvu so l£ dobivali tisti, ki so oskrbovati hudo P*"12^ ljudi. Pri mladini vztraja tem, da bi mladi ostah^! v družinskem okolju- ^ primerih seveda to 0* ,j d| če. Prizadevamo si bi za vse take otroke■ \ podaljšano bivanje v s ^ Računati pa je seveda ^ tudi s tem, da smo K. ^ mejna občina prisiljen ^ vati tudi primere, ki Sc jajo ob meji. Večkrat^ jajo na mejo mladi z otroki, ki meje ne s"' prestopiti. Brez denai.Ji fjji brez hrane. V takih P1^^ poskrbimo za mater z „;<;<>' iJ> ] ito° vozo) mladim kupimo damo jih nekaj hraneJjj^'jiv pošljemo v prehodni ' ski dom v Ljubljano-' Aktivnost komisije za splošni ljudski odpor Komisija za SLO, ki že nekaj časa deluje pri občinski konferenci ZMS Jesenice, je tudi za letos pripravila obsežen program dela. Medtem ko so lani člani komisije organizirali več uspešnih akcij in predvsem krepili sodelovanje z graničarji na karavlah jeseniške občine, bodo letos pripravili več seminarjev, predavanj in poskušali vključiti v svoje vrste čimveč mladih. V program dela nameravajo organizirati orientacijski tek s sodelovanjem graničar-jev, pohod Ob mejnikih revolucije, kviz Obramba socialistične Jugoslavije, sodelovati na pohodu Zveze rezervnih starešin, na republiškem pohodu Po poteh osvoboditve in pri štafeti mladosti. Udeležili se bodo skupne akcije občinskega odbora ZZ NOV, republiške konference ZMS in predsedstva ZMJ pri odkritju spomenika sekretarja CK SKOJ Dragoljuba Mila-noviča v Završnici. li \l Maja bodo sodclov^ prireditvah ob mesec«* 0* dosti, pozneje praznog f graničarjev in priPraV tefr hod po graničarskih P°p $, Protestno pismo V četrtek je občinski ^ j ZZB NOV Jesenice V°s^ kretariatu za zunanje protestno pismo, v cjj(c'1] obsojajo nedavne dog° fl Koroškem in zahtevaj se prepreči sojenje Prip^ ku slovenske manjšine« janu šturmu Pismo „ podobno P^jtiJ; no vsebino so poslali ujtfl tariatu za zunanje s0() tudi študentje in Pr° jeseniške gimnazije. '3 ljubljanska bankg ^kon naj bo drugačen ft^*je na zad- SkuPščL „ranJske občinske Sti del ukP^Udari1' da Je * Prodaje ™p.ax x° Prepovedi da nihče ™J!ŠČ' ki g°vori' ra2rneriu' Je v de'ovnem 2cmlje č„^e I2.°!e kupovati stim k"ern°gočeno vsem ti-1 ze imajo zemljo, pa so trenutno zaposleni, da bi jo dokupili in nato ostali doma na kmetiji. »Mnogi danes delajo zato, da b[ nekaj prihranili in s prihranki dokupili zemljo, ki bj jo potem obdelovali s stroji. Zdaj se namreč dogaja, da imajo nekateri že stroje, vendar imajo premalo zemlje.« Rekel je. PREDOR Zadeva s stovenskiZ imenovanim Se >ni zdil^estmm križem PotrkavLi, n° bol> Podobna darkoli ,a -Z. ponovi. Ka-«vo/ zvon 10 štaierci na sto šentir £vezt 5 h hi>e res 9 elie (in ta zvon °dniev h..takoj je slišati Zvonn - 1 ah Potrkavanje — kanova howJA0rfnhke Ttra, . nujno potrebna je no\ nitra cesta na Gorenjskem. Toda v zadnjem času ni »strašno nujna« le gradnja "ovc hitre ceste na Gorenjskem, temveč tudi predora ak?zi Karavanke. Predora, ki °\ veljal neka/ stotin novih mi'h/'onov alt nekaj desetin 5l«nh milijard in za katerega se sosednja Avstrija — kot le to povzeti iz tamkajšnjega * a ~ Prav nič ne navdu-St*ie. Zato pa se toliko bolj "flvdušuje/o Gorenjci, še po-scbej, če je moč Ljubljano tu-dl Prišteti tja. Ne glede Ske ' Ljubljano tuna ogromne stro- go PrerL povezani z grad-Se 'c treh Sk°Zi ?aravanke> vprašati, ali je !j* Predor k(Uerimi "hstič.ni Podatki, s res »nujno« po-:i, s nasleđra}Polagam, dajejo V . 2'o sliko: „ tetu ]Q7n • etfl Prehn* 'i Samo na me'-naSo dr* U šentilj prišlo v p« /e iaVO oseb, to frišlov *' toliko- kot je »seh tre?a5° drtavo ljudi na h°dih r cestnih mejnih pre- Cmureku, pri ttim Zl - vsi ti J« bodo? pa gravitirajo ^Qribor >>novo hitro cesto [Qk°i u7zelie ~ w kajpak ! stoPaTtovili> da je ljudi, Sla*Jo 1° l5 Atrije v Jugo-prehodih Sta>erskih mejnih Stih> ki mn°go več kot ti-^inih l°p,aio na gorenjskih ?Vo^a lreh°dih, tako da ni 'a'Vfr„ f.ra hitra cesta — W'Wa ah gorenjska - je ?*nitoitbao le dosle>> znat-^knn e pa b°> ko bo do-?'°^ob,v AvstrtH phyrnska ?*es ?lska cesta. Ta cesta eQlnost Več ufvara, temveč ftieti L Sai hodo gradnjo ;et»a detmarca letos> za za- w*Ha Ji j pa te avstrijska Phyrnska avtomobilska cesta bo tekla od mesta Passau na jugu Nemčije mimo Linza, čez (ali skozi) Phyrn, mimo Lienza, Brucka in Gradca do mejnega prehoda v Šentilju, ki je — mimogrede povedano — ie tako širokopotezno zastavljen, da bo lahko sprejemal potnike, ki bodo dopoto-vali po novi avtomobilski cesti. Phyrnska avtomobilska cesta bo absolutno najkrajša zveza Nemčije z Balkanom in Jadranskim morjem in ko bo dograjena — to naj bi se zgodilo v osmih, najkasneje pa v desetih letih — bi v karavanškem cestnem predoru — če bi ga res zgradili — lahko sušili perilo! Služil bi bržkone le še za izlete Korošcev v Slovenijo ali Gorenjcev na Koroško, za kaj več pa ie skoraj ne. Zato pa skoraj ne kale graditi dragega predora! Zapis Predor je bil objavljen 13. januarja v tedniku 7 dni, ki Je priloga mariborskega Večera. Ne zato, da bi »potrkavali 7 zvonovi«, pač pa zato, ker smo o slovenskem cestnem križu precej pisali, nadalje zaradi objektivnosti (in ker so tednik 7 dni dobili nekateri na Gorenjskem brezplačno) objavljamo gornji zapis s pojasnilom. Vsi, ki so v dnevnem tisku -In v Glasu ali kako drugače sledili razpravam o cestni problematiki, se najbrž še spomnijo, da je bilo dosti govora tudi o stališčih in podatkih, ki so utemeljevali prednost ene in druge variante. V slovenski skupščini so se takrat prav na podlagi stališč in podatkov sporazumeli, da je med drugim na nodlagi tonskih obremenitev (tovorni promet) cesta Šentilj—Nova Gorica bolj potrebna. Prav tako na podlagi utemeljitev pa je bilo sprejeto tudi stališče, da se Izdelajo projekti za gorenjsko cesto ln za predor pod Karavankami. Kdor pozna razmere na gorenjski cesti, najbrž tudi temu stališču ne more onorekatl. Skratka, tako odločitev o cesti Šentilj—Nova gorica kot odločitev o gorenjski cesti ln predoru pod Karavankami sta bili v skupščini utemeljeni ln vellavno sprejeti. A. ž. ■ - ■ ■1 ja n s a b a a da takšno določilo ne bi smelo obveljati v bodočem zakonu, ker bi to pomenilo hud udarec kmetijstvu v prihodnje. Zato je predlagal, da skupščina to problematiko preuči in opozori pristojne republiške organe. Na njegovo mnenje in ugotovitev je takoj odgovoril predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. Rekel Je, da v bodočem zakonu ni predvidena nobena takšna zapora. Že zdaj je gotovo, da bo zakon prepreči] prekupčevanje in podobno. Sicer pa bodo o predlogu in tovrstni problematiki kmalu razpravljali predstavniki občinskih skupščin, predlog zakona pa bo v razpravi tudi na seji občinske skupšč:ne. A. Ž. Dohodki krajevnih skupnosti Po občinskem proračunu Jesenice bodo letos enajstim krajevnim skupnostim v občini namenili skupno 247.970 dinarjev dotacij, kar je 15 odstotkov več kot lani. Za komunalno dejavnost so jim odmerili 282.500 dinarjev ali za 13 odstotkov več kot lani. Posameznim krajevnim skupnostim bodo namenili: za Rateče 7 odstotkov, Kranjski gori 13 odstotkov, Dovje-Moj-strani 16 odstotkov, Hrušici 12 odstotkov, Planini pod Golico 14 odstotkov, Plavžu in Podmežaklji 5 odstotkov, krajevnim skupnostim Javor-nik, Sava, Blejska Dobrava 13 odstotkov in Žirovnici 20 odstotkov. D. S. Velik porast uvoza Po statističnih podatkih je izvoz iz Slovenije decembra dosegel vrednost 549,8 milijona dinarjev ln se je v primerjavi z novembrom povečal za 25 odstotkov. Glede na december 1970 je bil lanski decembrski izvoz večji za 18 odstotkov. V vsem letu 1971 pa je bil za 13 odstotkov večji kot leto prej. Podatki o izvozu bi bili še bolj zadovoljivi, če ne b| decembra presenetil izredno visok uvoz naše republike: znašal je 806 milijonov dinarjev, kar je sicer približno tolikšna vrednost kot predlanskim decembra, vendar za 19 odstotkov več kot novembra lani. V vsem lanskem letu se je uvoz povečal za nekaj več kot 12 odstotkov. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je ob koncu leta povzpel na 4130 milijonov. Konec leta 1970 je znašal 3700 milijonov. ljubljanska banka nagrajuje LASTNIKE VEZANIH SREDSTEV 3999 NAGRAD V GOTOVINI V VREDNOSTI 1.149,600,00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 ŽREBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA V žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske Iz Železarne Nova valjarna: novo hladno valjamo na Beli naj bi začeli gradili leta 1973, že leta 1975 pa naj bi začela poskusno obratovati. Računajo, da bodo morali vanjo vložiti 88 milijard S dinarjev. Predvidevajo, da bi bila lclna realizacija hladne valjarne na Beli 76 milijard S dinarjev, presežek dohodka pa naj bi znašal okoli 16 milijard S dinarjev. Stari obrati na Javorniku: proizvodnje v starih obratih železarne Jesenice na Javorniku letos še ne bodo ustavili, ker v Železarni štore še ne morejo prevzeti proizvodnje hladno valjanih profilov tudi za Železarno Jesenice. Na Jesenicah zato računajo, da bodo v Železarni Štore prevzeli začasno proizvodnjo za jeseniško železarno šele kasneje, ko bodo obratovali s polno zmogljivostjo, šele kasneje bi vso proizvodnjo spet prenesli na Jesenice. Stanovanja železarjev: v jeseniški Železarni rešujejo stanovanjske probleme delavcev znatno hitreje kot prejšnja leta. Letos so se odločili, da bo Železarna plačevala še enkrat večji stanovanjski prispevek kot leto poprej. Na Jesenicah bodo predvidoma zgradili 200 stanovanj, dve tretjini teh stanovanj bo odkupila samo Železarna Jesenice. Problemi samskih delavcev: samske domove na Jesenicah, v katerih prebivajo delavci Železarne Jesenice, so leta 1969 dali v upravljanje Gostinskega podjetja Zelezar. Vendar pri Gostinskem podjetju železar niso imeli dovolj denarja, da bi te samske domove tudi redno vzdrževali. Zato se je odbor za življenjske pogoje pri Železarni Jesenice odločil, da domovi spet preidejo v upravljanje Železarne. Najprej bo treba urediti samski dom na Plavžu. Za preureditev tega doma, za nakup primerne opreme bodo po predvidevanjih potrebovali okoli 100 milijonov S din. V železarni tudi sicer skrbe za samske delavce. Za prvo leto zaposlitve jim nudijo prehrano v Železarni po znatno nižji ceni, pa tudi sicer delavci, ki stanujejo v samskih domovih, plačujejo za stanovanje le tretjino običajne najemnine. Analize: pri kadrovskem sektorju v Železarni Jesenice pripravljajo spremembo postopka za sprejem delavcev v Železarno, sanacijski program za ureditev prostorov, program investicijskega vzdrževanja, analizo o delu na težjih in zahtevnejših delovnih mestih v Železarni, sistematizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja. Železarski zbornik: pred nekaj dnevi je izšla četrta številka Železarskega zbornika, ki je obenem zadnja številka petega letnika. Prva številka Šestega letnika bo izšla v drugi polovici marca. D*s- SREDA — 26. januarje Zveza komunistov mora biti aktivnejša Razgovor z delegatom druge konference ZKJ Francem Urevcem Včeraj se je v Beogradu začela druga konferenca zveze komunistov Jugoslavije. Dva dni bodo na konferenci razpravljali o treh pomembnih vprašanjih: boljši organiziranosti komunistov, razreševanju aktualnih gospodarskih problemov in o drugi fazi ustavnih sprememb. Z Gorenjske se je konference udeležil delegat Franc Urevc, direktor Gorenjske predilnice škofja Loka, ki je bil izvoljen za delegata na gorenjskih občinskih konferencah rveze komunistov. Pred odhodom na konferenco smo mu zastavili nekaj vprašanj. »21. seja predsedstva ZKJ ln tudi 25. seja CK ZKS sta odločno postavili zahtevo, da se morajo komunisti vključiti v razreševanje vseh vprašanj. Ta ugotovitev bo prav gotovo poudarjena tudi na II. konferenci ZKJ. Kako bi po vašem mnenju to nalogo uresničili v praksi?« Franc Urevc »Kako naj bodo komunisti prisotni pri razreševanju vseh vprašanj, je zelo važno. Ne želimo delovati na klasičen partijski način, tako da bi zveza komunistov direktno in operativno odločala o stva-weh. Pokazalo pa se je, da aveza komunistov in njeni člani pri razreševanju mnogih življenjskih vprašanj, po-jnembnih za naš nadaljnji Srazvoj, sploh niso bili dovolj aktivni. Zato so začeli razreševati probleme drugi, kar je Večkrat vodilo do nesociali-Stičnih in celo do protisocia-llističnih stališč in rešitev. Prepričan sem, da bo konferenca načela ta vprašanja in da bo bodoča vloga komunistov pri razreševanju vseh vpvnvanj mnogo večja kot doslej.« »Kot delegat iz gospodarstvo imate prav rotovo določena mnenja o vlogi organi- zacije zveze komunistov pri razreševanju gospodarskih vprašanj v posameznih podjetjih?« »Tisti, ki delamo v gospodarstvu, velikokrat pravimo, da je osnovna naloga zveze komunistov, da kot vodilna sila v družbi uresniči tak ekonomski sistem, ki bo zagotavljal vsem približno enake pogoje in ki bo hkrati spodbujal dobro gospodarjenje in bolj sankcioniral slabo. Mislim tudi, da bi moral biti ekonomski sistem v Jugoslaviji trdnejši in da ga ne bi smeli prepogosto spreminjati. Tak sistem bi veliko pripomogel k trdnejšim gospodarskim gibanjem. Naloga posameznih organizacij zveze komunistov je, da se v okviru možnosti vedno prizadevajo za dobro gospodarjenje in za uveljavljanje samoupravljanja v delovnih enotah in podjetjih. Mislim, da komunisti nimajo nobenih drugačnih interesov, kot jih imajo delovni ljudje nasploh, vendar pa je njihova dolžnost, da so pri izpolnjevanju nalog aktivnejši.« »Na konferenci bo tudi be seda o akcijskem načrtu zveze komunistov. Katera osnovna načela bi morala biti zajeta pri končnem oblikovanju načrta?« »Po moje morajo biti sklepi kratki in jasni, realni; takšni, da jih bo res moč uresničiti. Nujno je tudi, da se v njih jasno in nedvomno določi, kdo in kako mora sprejeti načrt uresničevati.« »Ce boste na konferenci razpravljali, ali se nameravate dotakniti tudi vprašanj, ki so značilna za Gorenjsko?« »Razpravljal bom najbrž o aktualnih gospodarskih problemih in stvari postavil nekoliko širše. Zavzel se bom predvsem za nekatere načelne rešitve. Po moje lahko največ pomeni to, da bi se sporazumeli za takšen ekonomski sistem, ki bo bolj objektiven, ki bo spodbujal tržno gospodarstvo in v katerem bo čim manj izjem. To bi bdi tudi sistem, ki bi postopno vodil k stabilizaciji in odpravi nelikvidnosti. Tako stališče pa je v prid vsem dobrim in sposobnim delovnim kolektivom. In ker sem prepričan, da je velika večina gorenjskega gospodarstva takšna, so to tudi vprašanja, ki so zelo pomembna za Gorenjsko. Najbrž na konferenci ne bo prilike, in tudi potrebe ne, da bi govoril o kakšnih čisto konkretnih, posebnih gorenjskih problemih.« A. žalar Zaupanje v prihodnost V soboto dopoldne je bila v dvorani delavskega doma na Jesenicah letna konferenca tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice. Poleg številnih mladih jeseniških železarjev so se letne konference udeležili tudi predstavniki mladinskih organizacij iz številnih delovnih kolektivov iz vseh jugoslovanskih republik ter sekretar ZMJ Stane Boštjančič. Mlade jeseniške železarje so na redni letni konferenci pozdravili predstavniki iz Železarne Sisak, Zenice, Skopja, Raven, tovarne Emo iz Celja, Uljanika iz Pulja, Tomosa iz Kopra, Plamena iz Krope, Verige iz Lesc, Peka iz Tržiča, predstavnik V. P. iz Radovljice in številni drugi gostje. Mladi iz tovarne Verige so jeseniškim železarjem poklonili lepo plaketo za večletno medsebojno sodelovanje mladih iz obeh kolektivov. Na konferenci, ki so nekateri zaradi številne udeležbe imenovali kar »Jugoslavija v malem«, so ocenili delo mladih jeseniških železarjev. Ugotovili so, da so vse komisije pri TK ZM Železarne Jesenice delovale dobro, da se lahko pohvalijo z lepimi rezultati akcij in posameznih prireditev. Vendar pa so opozorili tudi na probleme in težave, ki se kažejo predvsem pri delu aktivov po obratih in pri vključevanju mladih v mladinsko organizacijo. V Železarni Jesenice dela okoli 1000 mladih, ki se prek obratnih aktivov vključujejo v TK ZM, vendar prav ti obratni aktivi ne delujejo povsod najbolje. V prihodnje bo treba prav pri aktivih v posameznih obratih poživiti delo in jih spodbuditi k večji aktivnosti, obenem pa se bo treba načrtno ukvarjati z vzgojo in izobraževanjem mladih železarjev. Mladi iz Železarne se ne zapirajo vase, skoraj vse večje akcije izvedejo v sodelovanju z mladinskimi organizacijami iz sosednjih kolektivov ali celo z mladifni iz drugih republik. Pri tem so na zadnji konferenci poudarili, da bodo v prihodnje morali navezati več stikov tudi z mladimi v zamejstvu. Razprava je prir.esla več spodbudnih zamisli. Tako naj bi tudi pri TK ZM ustanovili komisijo za splošni ljudski odpor. Mladim te zamisli ne bo težko uresničiti, saj zelo dobro sodelujejo z vojaki in graničar j i iz Radovljice in drugih krajev. Na konferenci so zbrani tudi ostro prostestirali proti sojenju mlademu pripadniku slovenske manjšine na Koro- Krajevne konference SZDL v tržiški občini V tržiški občini so se začele redne delovne konference krajevnih organizacij SZDL. Na njih polagajo obračun preteklega dela in sprejemajo delovne programe organizacij SZDL v prihodnje. Pomembno mesto v delu konferenc imajo tudj stalne kadrovske priprave na volitve, kjer je še posebno pomembno evidentiranje kandidatov. Razen tega obravnavajo na krajevnih konferencah SZDL tudi načine, kako bi na naj- boljši način uskladili delo organizacij na terenih, kako najboljše organizirati izobraževanje na terenu v zimskih mesecih. Značilnost nekaterih krajevnih konferenc je tudi obravnava problematike krajevne skupnosti. O tem poročajo predsedniki krajevnih skupnosti. Pomembno je namreč, da krajevne skupnosti in organizacije na terenu skupaj rešujejo probleme svoje okolice, -jk Kandidacijska konferenca na Jesenicah V petek je bila na Jesenicah kandidacijska konferenca občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so s potrebno večino glasov predlagali za člana predsedstva Skupščine SRS Zdravka Kr-vina, predsednika skupščine občine Škofja Loka in Romana Ogrina, predsednika izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti Trebnje. Za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta Skupščine SRS pa so z glasovanjem predlagali dosedanjega predsednika Staneta Kavčiča in kot možnega kandidata Vinka Hafnerja. Obenem so potrdili tudi zaključke zadnje konference in ostro obsodili sojenje proti koroškemu Slovencu Marjanu Šturmu. D. S. škem Marjanu šturmu . zahtevali da s sojenjem t* prekinejo. . . M Nasploh pa so si bili c v tem, da je mladina v zarni našla pravo pot, n* tero je lani stopila od\o in trdno in ki jo letos ij* ljuje na osnovi boga šenj in spoznanj, z za v lastne sile in moči, z ipraviu 30100* st- upanjem v samoupi«'-stem, v katerem enakopra odloča in ga gradi. c V-9' Po predavanju Jože se je vrnil s P^ davanja o socialnih kah. Ne le med potjo, . doma je razmišljal o P. merih, ki jih je "aVfl predavatelj. Tudi do br nja mu ni bilo. Bolj ti vade je vzel časopis u1 brez prave vneme stavah . ^. Tedaj pa ga Je sredi ^ mišljanja zmede! okvifJ članek. j. Potnik je prejemal P?. kupnino. Direktor T"' j a mu jo je dajal, se je sicer izgovarja** ^ prel* ljubljanska banka je ni dobival, venddf ^ je direktor vse Prltii a\ Podjetje je bilo v tela^. in da bi lahko prodaj svoje izdelke, da ^ , ne bi imeli manjše P^^ je potniku dajal dettaf- ^ mu je za to omogočal, ^ je poslovno sodelovat* I redu potekalo. . ^ Potnika so zato zal' afti vrniti bo moral doka-■ ■ neupravičeno pridobil znesek. Direktor, ki t*11 J dajal podkupnino, Pa . dobil manjšo in samo P gojno zaporno kazen- J, Tedaj se je Jože sp°]\ nil popoldanskih heS predavatelja: »Pri podkupninah, ki.£ tudi vir socialnih r tet*1 priznali, da je prekr ' prav zato, da bi od ves kolektiv imel kof> ne bi kaznovali, bi s ist, tet* če je storjen v korist P( ^ jetja, dovoljen. To Pa pomenilo, da bi v k° jaH podjetja lahko vsi da) podkupnine.« u »No, v tem primeru,* > ugotovil Jože, »sta oba kriva.« {Q Nekaj pa mu le ni 0 ^ jasno. Zakaj so tistega>^ je podkupnino jetnah prti tistega, ki je po*: poval oziroma podKM no dajal, pa ne?! A«*' Pogovor z generalnim direktorjem združenega podjetja Iskra diplomiranim ekonomistom Vladimirjem Logarjem ika in majhna 4- Januarja so v Ljubljani že četrto leto zapored podelili na-**de Borisa Kraigherja. To največje slovensko priznanje za dosežke na v organizaciji in vodenju ^podarskih organizacij so tokrat dobili: Anton Debevc. dl-Industrije usnja Vrhnika, Marko Dernovšek, direktor gorske Elektrokovine, Jože Knez, glavni direktor manjke Elektrokovine, Jože Knez, glavni direktor novomeškega ^nega kombinata Novoles in Vladimir Logar, generalni di tor združenega podjetja Iskra. Vlad!rnirja Logarja smo ob gov0?nliki zaprosili za raz- t«n1?*irVT, pomeni le" Sradal Kr*»gherjeva na- ^a8rada »• To mi veliko pome- — *o je družbeno priznan.je *a moje delo. Hkrati pa je 10 Priznanje 17.200 delavcem v iskri, priznanje družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom. Kar SI*K> dosegli, jc namreč rezultat nenehnega usklajenega JeJa vseh družbenopolitičnih taktoriev, samoupravljavccv ln vodstev proizvodnih enot v Pruženom podjetju.« • »Znano je, da je vsaka proizvodna organizacija v združenem podjetju *skra popolnoma samostojna. Kaj torej je združio podjetje Iskra in v *k*n so značilnosti združenega dela?« »Iskra deluje kot združeno podjetje od 1966. leta. Prej je bilo to enotno podjetje z enotnim žiro računom in enotnimi skladi. Zaradi takšne organizacije smo se takrat srečevali z vrsto problemov. BiLi smo v veliki krizi in treba se je bilo odločiti: ali naj Iskra preneha obstajati ali pa je treba spremeniti njen značaj, da bodo vse organizacije resnično samostojne, da bodo samostojno upravljale in delile sredstva. Odločili smo se za slednje in poleg proizvodnih ustanovili še tri servisne organizacije: komercialno organizacijo Iskra Commerce, raziskovalni razvojni inštitut in center za avtomatsko obdelavo podatkov. Zdaj imamo 28 obratov (16 tovarn) v 15 občinah. Vsaka tovarna ve, da bo z dohodkom, ki ga bo ustvarila, tudi razpolagala. Lahko bi najbrž razpravljali, ali je takšna organizacija učinkovita ali ne. Boljše vodenje Poslovnih knjig Tak0 o vektori? ugotovi,i davčni **»»tt u" J* in odmerni refe-5dek. Posebno " S,0 Pronief6 °PravliaJo veči-2?^«Jol "Vzniki. To spremate- »Je^o tudi hitre X t e" nekaterih S°del0v er ne Preveč dobro ^giiti?^6 med davčnimi in 111 n*Vc '"Akcijskimi orga-11 °rgani so največ- krat odvisni le od lastnih ugotovitev in zbranih podatkov. Liaveni inšpektorji so imeli tudi težave pri ugotavljanju pravilnosti ocenitve vrednosti osnovnih sredstev. Nekateri obrtniki osnovnih sredstev niso ocenili po dokumentaciji, temveč po presoji. Zaradi tega so nastajale težave pri določevanju visine amortizacije. Podobne težave so se pojavljale tudi pri priznavanju prevoznih stroškov z lastnimi osebnimi avtomobili. Davčni organi so upoštevali merila, ki jih je sprejel republiški sekretariat za finance. Vendar kljub tem pomanjkljivostim lahko ugotovimo, da je bilo vodenje poslovnih knjig in evidence dohodkov in izdatkov lani boljše kot prejšnja leta. To kaže, da so obrtniki — davčni zavezanci doumeli, da je pravilno vodenje poslovnih knjig le njim v korist. -jk Ne trdim, da se naš sistem da prenašati tudi na druge integracije, toda glede na raznolikost interesov (ljudje, kj živijo in delajo v občini, tudi ustvarjajo v občini dohodek; takšnih občin pa je 15) nam ustreza. Ustreza zato, ker daje rezultate. Vloga uprave združenega podjetja je, da usklajujejo delo posameznih proizvodnih organizacij, servisnih organizacij, da analizira poslovanje, pripravlja letne in srednjeročne programe, osnove poslovne politike. Rekel sem, da so organizacije samostojne pravne osebe. Sporazumevajo pa se o formiranju skupnega rezervnega in znanstveno raziskovalnega sklada, sklada za raziskovalno razvojno dejavnost, za raziskavo tržišča in sklada za osvajanje tujih trž;šč. Tako je tudi celotni program in plan združenega podjetja seštevek planov vseh organizacij, kj pa so seveda napravljeni po sprejetju skupnih izhodišč. Najbrž Se še spomnite, da jc železarska industrija v Sloveniji, ko se je pripravljala na združitev, imela najprej v mislih enotno podjetje, enotne sklade, službe,, razvoj itd. Vendar do tega ni prišlo, ker so se kasneje tudi železarji odločili za takšno organizacijo, kot jo imamo mi. Skratka, kot sem že rekel, naše vodilo so rezultati. Ti pa so odvisni od samostojnosti in pravice do odločanja in seveda tudi odgovornosti za odločanje.« • »Kakšni so načrti vodstva združenega podjetja glede združevanja v prihodnje?« »Rekel sem, da nam sedanja organizacija ustreza. S tem pa ne mislim, da ne bo doživljala nadaljnjega razvoja. Po moje se bodo v prihodnje posamezne tovarne s podobnimi programi najbrž povezovale v določene panoge. Prav tako bo najbrž moč združevati sredstva posameznih tovarn v interni banki. Seveda na čistem bančnem principu, ko bo tisti, ki bo vložil sredstva, prejemal tudi obresti. V zadnjih petih letih je Iskra bila in to bo ostala tudi v prihodnje, odprta skupnost. Kdor bo videl v Iskri ekonomski interes, s tem da bo ostal samostojen in enakopraven z drugimi v tej veliki družini, mu bodo vrata odprta. Prav na tej podlagi sta se na primer lani pridružila Elra Škofja Loka in TIO Les- ce. S programom teh dveh podjetij se je tudi program Iskre močno razširil, hkrati f>a bosta tj dve organizaciji v prihodnje tudi laže uresničili svoje programe. Kar zadeva konkretno perspektivo na področju združevanja, pa naj omenim, da se v okviru programa razvoja združenega podjetja pogovarjamo o integraciji z nekaterimi podjetji na mariborskem področju« • »V naši dosedanji praksj smo se velikokrat srečevali s posrečenimi in večkrat tud? z neoosreče-nimi združitvami. Kakšna bi bila v jugoslovanskem gospodarstvu formula za združevanje?« »To jc težko vprašanje. Ko sem bil še v Beogradu sekretar za industrijo zvezne skupščine, smo se prav s tem vprašanjem veliko ubadali. V zahodnem svetu izvaja združevanje finančno-indust ri j s k i kapital, na vzhodu gre to administrativno. Pri nas pa še nismo naši; ustreznega spodbudnega mehanizma, če bi našlj takšno formulo, bi v Jugoslaviji lahko veliko rešili. Bil; smo priča različnim poskusom v kovinski, lesni, tekstilni industriji itd. Pokazalo se je, da je bila vrsta kombinacij preveč enostranskih. Bile so premalo samoupravne, finančne, ekonomske, komercialne, tehnološke. Najbrž bi morali prav tu iskati vzroke nedotmanosti in ncdodclanosti. Vsekakor lahko rečem, da naš vzorec (združenega podjetja Iskra) tudj nj sprejemljiv za vse. Združevanje namreč ne pomeni le formalno združitev. Treba je upoštevati tudi povsem družbene faktorje: tradicijo, področje (teritorialno), subjektivne sile, pobudo in odgovornost delavcev in še vrsto drugih.« • »Kateri so pravzaprav rezultati, ki danes Iskri dajejo ime velika Iskra, velika družina?« »Takole bi rekel: Iskra je danes velika in majhna. V Sloveniji in Jugoslaviji predstavlja veliko podjetje. V primerjavi z razvitim; državami in koncerni pa še vedno spadamo med majhna podjetja. Glede zaposlenosti in proizvodnje smo bili 1970. leta v Jugoslaviji med prvimi desetimi (na 5. mestu). 1965. leta je na primer znašala vrednost proizvodnje 561 milijonov novih dinarjev, lani pa 1,8 milijarde. Takrat je bilo 13.200 zaposlenih, lani 17.200. Izvoz se je v tem času povečal od 4,2 milijona dolarjev na 19 milijonov, celotni dohodek je narastel od 476 milijonov novih dinarjev na 3 milijarde, dohodek od 137 milijonov na 63,0 milijonov in dobiček od 11,9 milijona novih dinarjev 1965. leta na 130 mil;jonov lani. Ker danes elektronika beleži največjo stopnjo rast; v svetu, bo tudi pri nas imela elektronska industrija največjo rast v prihodniih petih letih. Naraščala bo z 20 do 30 odstotki na leto. Tako bo vrednost proizvodnje v Iskri 1975. leta znašala 5 do 6 milijard novih dinariev, od tega pa bomo okrocr 80 milijonov dolarjev izvozili. Sporedno s 1cm nameravamo v okv:ru podietja no-večati zmogljivosti. Kraniska Elektromehanika je na ori-mer pred veliko razširitvijo, podobno jc tudi v drugih tovarnah. V celoti, na se bo razvijala tudi tehnologija in modernizacija. V prihodniih petih letih bomo vsako leto odprli na novo 700 do 1000 novih delovnih mest. Letos bomo na primer povečali izvoz od lanskih 19 na 27 milijonov dolarjev. Že danes so v združenem podjetju tovarne, ki izvažajo tudi 70 odstotkov svoje celotne proizvodnje, v prihodnje pa se nameravamo še veliko bolj vključevati v svetovni trg. Mislim, da to ne bo pomembno le za samo Iskro in za delavce, marveč za celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Tako kot doslej, nameravamo tudi v prihodnje veliko naredili za razvoj manj razvitih področij v Sloveniji. Naše tovarne na Dolenjskem in Primorskem že zdaj veliko prispevajo k širšemu družber.emu pomenu, v prihodnjo pa bo ta prispevek še veliko večji. Skratka, cilj in peispektiva združenega podjetja Iskra so: tehnični in tkonomskj razvoj podjetja oziroma organizacij v njem, še večji razvoj samouprave, večji družbeni pomen in široko ter enakopravno sodelovanje s partnerji tako doma kot v svetu.« A. /.alar ljubljanska banka 1972 Obdelovalna zemlja je bogastvo Kmečka sekcija pri občinski konferenci SZDL v Kranju nasprotuje nepremišljenemu uničevanju kmetijskih obdelovalnih površin Pretekli teden je bila v Kranju razširjena seja kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL, na kateri so obravnavali zanimivo in pomembno vprašanje: urbanizacija in problematika obdelovalnih površin. Seje so se zato udeležili tudi kmetje, ki so občinski odborniki, direktor podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, občinski urbanistični inšpektor in direktorji nekaterih kmetijskih delovnih organizacij. Kot je povedal v uvodu predsednik sekcije Franc Ku-ralt, je obravnava zemljiških vprašanj za kmete nujna, saj vlada na tem področju stihija in je zato prav, da se za urejevanje te problematike že pripravljajo nekateri zakoni. Posebno pomembno jc, da rečejo svojo besedo tudi kmetje, saj je zemlja njihovo osnovno proizvajalno sredstvo. Na drugi strani pa tudi stanovanjska in industrijska gradm'a terjata vedno večje površine in je težko uskladiti potrebe kmetijstva in gradnje. Ker je še vedno precej obdelovalne zemlje neizkoriščene, se predvideva ustanavljanje zemljiških fondov, iz katerih bi kmetje lah- ko dobili zemljo za obdelovanje, za kar je interes. Vendar je to za zdaj še predlog. Urbanistično politiko kranjske občine je pojasneval urbanistični inšpektor inž. arh. Ivan Romih. Dejal je, da ima služba izdelan urbanistični program za celo občino, in to za vsako naselje posebej. Navedel je zanimiv podatek, da občina vsako leto izda okrog 600 lokacijskih dovoljenj za stanovanjske hiše. Če računamo na eno hišo 600 kvadratnih metrov, bi pozidali v prihodnjih letih 180 hektarjev zemlje. Če bi tako nadaljevali, bi imeli kmalu pozidana vsa zemljišča. Vas; so se spremenile v delavska naselja in so kmetje dejansko gospodarsko ogroženi, ker nimajo več potrebnih kmetijskih obdelovalnih površin. Po vaseh gradijo stanovanjske hiše tudi kmečki otroci, zaposleni v drugih dejavnostih, in to še bolj krči obdelovalne površne. Potrebno bo izdelati program perspektivnih kmetij, obnoviti številna poslopja ter boljše ter intenzivnejše izkoriščati zemljo. Med čistimi kmeti bo treba še bolj razviti čut za turizem. Kmečka naselja bodo ostala. Stanovanjska gradnja se bo selila v bližino mesta in v »vodilne« vasi občine. Člani kmečke sekcije so poudarjali potrebo po popolnem izkoriščanju zemlje, tako obdelovalne kot stanovanjske. Omenjen je bil primer Labor, kjer je zraslo precej vrstnih hiš, namesto da bi na tej površini zgradili bloke. Gradbena površina bi bila na ta način bolje izkoriščena. V kmečko obdelovalno Pretiran optimizem pri Kmetijskih napovedih Načrtovalci razvoja kmetijstva so optimisti, saj so se doslej že nekajkrat ušteli pri svojih napovedih. Največkrat so poveličevali vlogo družbenega sektorja kmetijstva, računali s počasnejšo stopnjo razslojevanja kmečkega prebivalstva ter večjo proizvodnjo v zasebnem sektorju. Takšen optimizem so načrtovalci izrazili tudi pri letošnjih napovedih o kmetijski proizvodnji do 1975. leta. Poglejmo samo nekaj primerov. Leta 1975 naj bi pridelali 5,1 milijona ton pšenice in rži, 9 milijonov ton koruze, 3,3 milijona ton krompirja itd. Tem planskim predvidevanjem sicer ne moremo očitati, da ne temelje na potrebah trga in možnosti izvoza, vendar lahko dvomimo o njihovi uresničitvi. Kritiki tega plana predvsem menijo, da je planirani porast pridelkov poljedelstva ter živinoreje odvisen od kapitala, za katerega pa vemo, da nam ga stalno primanjkuje. Nesmiselno je operirati s številkami, če ne vemo, s kolikšnimi sredstvi bomo razpolagali in kakšne bodo letine. Planska predvidevanja so namreč grajena na dobrih letinah (te niso preveč pogoste) in na konjunkturi za nekatere proizvode, ki vlada sedaj. Dosedanje izkušnje kažejo, da je plan eno, realnost pa drugo. Analiza potreb kmetijskih proizvodov za obdobje 1971—1975 kaže, da bi se morala proizvodnja letno povečevati za 3,2 odstotka. Takšne so potrebe. Strokovnjaki pa pravijo, da bo v tem obdobju kmetijska proizvodnja v najugodnejšem primeru naraščala z letno stopnjo 2 odstotka. Tudi v letih 1966 do 1970 je letna stopnja porasta znašala dobra 2 odstotka, kar je povzročilo pri- 0 kmetijstvu so dejali: Inž. Metod Vizjak, direktor GG Kranj: »Končno je tudi gozdarstvo vključeno v razprave o kmetijstvu. O položaju kmeta pri kmetijskih delovnih organizacijah bo odločal njegov delež ln vloženo delo. Prav tako mislim, da se bodo morale specializirane kmetijske organizacije bolj povezovati med seboj ln s specializiranimi kmetijskimi proizvajalci. Prav tako mora družba enkrat reči, kakšen je njen interes za gozdove... -jk manjkljaj kmetijskih proizvodov lani in predlanskim. Planiran razvoj bodo razen pomanjkanja kapitala ovirala tudi nekatera nerešena sistemska vprašanja kot kre-ditnomonetarna politika, politika cen, zunanjetrgovinska menjava itd. Pretirano optimistična je tudj napoved o rasti zasebne kmetijske proizvodnje. Načrtovalci sodijo, naj bi ta sektor do leta 1975 povečal svojo udeležbo v celotni jugoslovanski kmetijski proizvodnji na 78 odstotkov in da naj bi zasebni kmetovalci letno povečevali proizvodnjo za 2,8 odstotka, čeprav je dosedanji porast znašal le 1,8 odstotka letno. Tudi ta napoved je precej optimistična, če upoštevamo, kakšna je organiziranost zasebnega kmetijstva, kako neugodna je lastniška struktura, kakšno je pomanjkanje delovne sile in s kakšno mehanizacijo razpolagajo kmetje. čeprav sloni program do 1975. leta na večjih potrebah, ki so posledica slabše proizvodnje v preteklih letih, bi morali biti pri napovedih bolj realni, čeprav se že danes lahko zavedamo posledic neizpolnjenega plana. Reševali se bomo z uvozom kmetijskih proizvodov, ki naj bi letno dosegal vrednost pol milijarde dolarjev. To je žalostna ugotovitev in ni v skladu z možnostmi, ki bi jih imeli ob boljše organizirani proizvodnji in urejenem kmetijskem trgu. J. Košnjek zemljo pa ne sega le stanovanjska gradnja, temveč tudi industrijska, turistična in komunalna, in to še večkrat bolj kot stanovanjska. Danes že težko dobiš kompleks stotih hektarjev obdelovalne zemlje, čeprav obstajajo predpisi o njenem ohranjanju, vendar se leti niso dosledno uresničevali. Za urbanistični red naj se zato ne brigajo le ustrezne službe, temveč širša družbena skupnost predvsem pa kmetje in niihove strokovne službe. Slednji pridejo v poštev posebno pri urbanizaciji tipičnih kmečkih naselij. Na sej i kmečke sekcije je bilo načeto tudi vprašanje trase za novo gorenjsko avtomobilsko cesto. Če bo tekla med Kranjem in Šenčurjem proti Prebačevem. bo presekan kompleks 500 hektarjev kvalitetne obdelovalne zemlje. To se vsekakor ne bi smelo zgoditi, če že toliko govorimo in pišemo o ohranjanju kmetijskih obdelovalnih površin in če vemo, kakšno bogastvo predstavlja ta zemlja. Člani kmečke sekcije so izoblikovali tud; sklepe. Poglejmo najvažnejše. Kmečka sekcija podpira stališča občinske skupščine in njenih služb za ohranitev kmečke obdelovalne zemlje in za čim boljše izkoriščanje zemljišč. Pri reviziji urbanističnih in zazidalnih načrtov naj sodeluje tud; kmetijska strokovna služba ter predstavniki posameznih naselij. V razpravi o urbanizaciji in zaščiti kmečke zemlje člani sekcije tudi sprašujejo, zakaj se toliko časa ne sprejme zakon o dedovanju in zakaj se odlaša z ustanavljanjem zemljiških fondov, iz katerih bj dobili zemljo kmetje, tržni proizvajalci. Člani sekcije tudj predlagajo manjšo občinsko takso pri arondaciji zemljišč ter oprostitev prometnega davka (12 odstotkov) v primerih nakupa obdelovalne zemlje. J. Košnjek Maslo uvažamo Zaradi pomanjkanja masla v največjih jugoslovanskih potrošnih središčih je bil dosežen sporazum za intervencijski uvoz 200 ton surovega masla. Omenjeno količino masla bomo uvozili prek direkcije za rezerve živilskih proizvodov. Prve količine uvoženega surovega masla je trgovina že dobila. Direkcija za rezerve živil meni, da bo treba letos uvoziti okrog 7000 ton surovega masla. Tak je namreč primanjkljaj na domačem trgu. -jk Odlike nemšked* ovčarja Med vsemi ovčarji J*jJ nas in tudi po «vetu1|j|j bolj priljubljen n ovčar. Najbrž zato,,** j, lepega videza, moč« stave in pametnega 0 p sanja. Nemškega smo včasiih imenovali ^ volčjak. Res je, da J^, val deloma podobna^ ku, vendar pa ni z ^ nič bolj v sorodu kot ^ gi ovčarji, in še to v ^ ocenjeno oddaljene«1 rodstvu. Pač pa je °* Ju« ljena izredna P° med ovčarji in k°S ostanki (šteje se prej* „ podobnost na lobanj*' v iz bronaste dobe. Bronastega psa Je ej> vek že zelo zgodaj bal za čuvaja in V**\jt ovčjih čred. Zato n« ± no, da so se ovčarju P(y številnih rodov pretof izredno bistre živali,**^ lahko človeku kot^tf tudi v razne druge n8^ ne. S posebno v*rei°Jj šolanjem si je človek Jjjj našel med ovčarji n*"p še službene pse. ^e^jjifl ovčar je bil mednar°% priznan za službenega ^ leta 1925. Odlikujejo^ lastnosti, ki ga uVf^Sl na najvišje mesto ^ službenimi psi. Je n«0^ in vztrajna žival, zelo gumna in spretna tef> ^ je najpomembnejše, o0^ se nauči raznih vaj W $ log. Vaje namreč, M$ jih nemški ovčar 1,0 ^ ne pozabi zlahka, v ^ sprotju na primer * ^ planincem. Pri op"'^ nju svoje službene 0 p nostil je nemški ovca* 3 redno vesten. V V°J 4 sem spoznal psa, kl zasedi ali patrulji n«P^, z renčanjem opozoril resnega spremljevalca^ vinca na dolžno discip' jft če pa to ml ^adost^^ mu je »vzel mero«. ^ kdo vidi v nemškem carju simbol *veS ^r*-Gospodarju, ki zna v ^ vilno ravnati z nj**11'^ zares zvest do konca jih dni. Zarada vsestranskih sobnosti in P°8uV°Ztft značaja je nemški 0 ^ uporaben kot čuvaj, ^ nilec, reševalec, v0£^ jjp sledar itn. Zasleduje ^ redno natančno 1° ter se neustrašno P°* j v boj. Gorje pa, Če sn^j psom nepravilno ra t£ in ga izpostavili nemu strahovanju; n Jfc ni pravi. Zasledovanje & sicer še gre, toda z D -Sča pogosto pobegne, Vjj navadi po najbližji ™ domov. Dr. mag. S. Ba*** ljubljanska banka Lojze Dežman Ustavlja v Naklem odPrli v « * -lanuarja, , kul^rnemP ?St0rih kluba v Ustavo nd°mu v Naklem ltavIJa sli^ kateri sc Prcd" p Morala je hoditi počasneje. Ce je Filip t** jt raba, zakaj so jo potem spustili k Petru-' lahko kaj narobe? Kaj pa, če ni? . \$ Tudi vlak je vozil počasi. Preveč jo Jfj ^ breme, ki ga ji je naložilo srečanje s r*Jj Saj so si vendar lahko mislili, da bosta sP vorila tudi o Filipu? Vso pot je razmišljala o tem. Morda P.^ tam našel kak človek, ki mu ni za P[e0# f krvi. Ali pa je vse skupaj le naključje- 0t iz prve vojne prinesel kup raznih dog° pjd ki so se lahko zgodile samo tedaj. Zakaj 5 zdaj ne bi mogle. Kdo bi to razumel? & Angela sc ni mogla dokopati do Prfvif ^ govora, le vedno večji strah ji je lezel vc'torit» Vedela je le, da mora takoj in previdno »v^ vse, da bodo to zvedeli partizani. Samo da $ do pravih ljudi. Kdo ve, kako se bo izte -jet* njena pot! Skrb za Petra je glodala z tlog" pol* o Filipu. Če je tako, ga je on spravil v j^jj, Vlak se je ustavil. Previdnost ji je nare*■ ^ naj ne gre ven pri izhodu. Izstopila je na^ j strani vlaka in se izgubila s proge, še Pfe«u r° vlak odpeljal dalje. Tudi proti domu r»i $ običajni poti, temveč z druge strani. Ta je držala bližnjica h Golobu. . ■ Kot Najprej jo je misel speljala k Martin'; ^'f je pomislila, da jc dekle Filipova sestra 1!? ^ O1 Nemci niso prijeli, je to zavrgla. Zanesti mogoče. To mora zvedeti samo pravi! _ . ief S težo, ki jo je hotela čimprej odložiti- -Ulj. vila proti Golobu. Zaupala mu je še čeprav je prišel iz zaporov. Vendar Je tako, da je videla pot pred seboj. Golobov ^ je nad potjo pasel krave. Prosila ga je, °aJ po očeta, da bi ji nekaj pomagal. uri s]p — Povej mu pa tako, da o tem ne nihče drug, mu je naročila v upanju bo da ne bo storil prvič kaj takega. Otroška glavica je razumno prikimala-tičeve noge so že oddrobile proti domu- ^ iP Golob je kmalu prišel z nekim oroo) ^ sprva ni kazal nobene pripravljenosti. ? ^ še, ko je od Angele zvedel, da prihaja od ki je v tistih zaporih, kjer je bil tudi Skraja je celo mislil, da jo je popadla ^ na slabost, ko pa je videl njen prepaden« ^tr je začel razumevati, da gre najbrž za P?1*^'" no sporočilo. Po ovinkih je tipal, kaj 01 biti, toda Angela ga je odločno zavrnila1 , — Ti boš že razumel, da ti ne moreni dati. Vsekakor pa moram najti kakega °D valca! Zelo se mudi! . j^k Zdaj je Golob, ki je dosti previdneje ^ji, pred aretacijo spet navezal slike s Par.ctjnft čutil potrebo, da se ponudi še enkrat. ^° f0ifii takem stanju ne» tudi še, ker je bila Angela v in utrujena. — Ni ti kaj reči, zato sem se nate. A bolj prav bo, če pride kak Povem ti le, da gre za Filipa! Golob je zdaj samo prikimal. — Tako, tako. Razumem. Nič ne skrbi; že uredil, da bo prav! — Pohiti. Počakala bom nad kozolcem- tl Angela je zaradi čakanja postala že neS*itf$ bala se je, da Golob ne bo našel nikogar- *** je ura in druge pol. Potem se ji je ves zasopel pokazal °Deja'? valeč Jesen. Poznala ga je in mu takoj P0V%|J' bilo mnogo, vendar vse po vrsti. Saj ni — Dobro delo si opravila, ji je rc — Pravzaprav smo nekaj takega že pnea no 10 Angela je zdaj premišljevala, če bo var%''' domov, kajti kdo ve, če je ne bodo nadzor^jD Jesen, ki se je pogovarjal z njo kakor s Petrom, je že imel svoj načrt. — Bolje bo, če se vrneš domov in se kakor da ničesar ne veš. 0, # — Nevarno je, a taka kakor sem, mora domov. Skrbi me, kako se bo to izteklo! jj — Samo da se je takole obrnilo. ?° uQtifi kako žensko, da ne boš sama, za drugo že mi skrbeli. — Ne gre mi v glavo, zakaj so mi obisk, je na glas premišljevala Angela. — Res je precej čudno. Mora že b*11^ nova gestapovska spletka. Ali pa napaka? ^ bomo zvedeli. 1*8 Pomenki o Mengšu jn njegovih ljudeh V ijvS.JSodne8a procesa, ki roškem nJih dneh grozi ko" tu JjJ0" sl°venskemu študen-Vednn3f • nJe£ove narodne zavemoL' 1° kar prav' če p°-stari 'iu ° °eorčen je bil nad tM,enSšan Janez Trdina na<:iiJ avstrijsko-nemško sto ?Stj° že Pred več kot bansku. °Čitno sc nrav ger" K°SLOVSKO ZNAMENJE ako se je godilo slovenji za Trdinovega ča- Prav Sa V šoIah- nam pisatelj nazorno popisuje: bre^^a vlada je hotela Don« * 'be slovenski narod iti; « i 1 naiDO,i z nemški-vlad 1 ' Nemški Jez'k Je davnihnC le po srednjih in Želsk-K' ampak ludi P° de" Sočnik- ŠO,ah- Duna-iski mo" Ven*x- so napovedovali slo-žolskVu' "aisrditejši boj. V slovi"" Pravilih je bila raba Plavn ne pri§teta rned lovori, *\ehe- Včcncc, ki je sJ°yenski'je bil ka" ali(£ Vrstc hudodelec s šibo, slabi ' Zaborom, postom, s k.-.mnVredom iz vedenja. V oči wU scm vidcl na lastne tePal- neosmiljeno so preveri^ enaŠe dečke zaradi slo-kod s .. govorjenja. Pone-Salj 2° um vrh tega še obe-l^n\e ,Vrat Ieseno oslovsko nosit: "i6, ki so ga morali m0v n s° šl> iz šole do-vSe ' "a °i jih lahko videlo take jt0 in zasramovalo. vSej grd°be so se godile po nenis, .sl°vcnski domovini. ie • oblastniki so hoteli žitj in rnladini tako omra-h v " Pristuditi, da bi se ga fcaničev i 0 sramovala in ga lal^la, da bi ga smatrala doka,; h • nespodobnost, za na}«-* "nbovske surovosti in bil0 set Pod'osti. Učencem je niorai m zapovedano, da ke8a t ueitelJu ovaditi vsa- * r>iim?Variša- k* bi g°voril sloVOn^.v šoli ali zunaj šole v IvoHbie Pisal Jancz Trdina !eta. g-1 Spominih na mlada Naniza'/ ^e ogorcen nad ger- ^CSf1?nil.valom' * je na cV dl gimnazije ne [Udi v v cnskern- Pa* pa kJer j„ Varaždinu in na Reki, tr°rcs0r dina služboval kot fv!?SNA ZAPRISEGA ^ ^nazijske nauke je Ja- li uTrdina Poslušal v jj^ poljani prav v letih ^aj Sonarcno revoluciio. Te-str,J0 Zaveli čez mračno Av-*wb| : p°mladni vetrovi. K atere n 1 Trdina imel ne" ri's° duPi1"6*06 Profesorje, ki **Vest m budečo se narodno Pn svojih dijakih. Kot pesnik Prešeren, tako se je tudj pisatelj Trdina najraje spominjal starega profesorja Janeza Krstnika Kersnika. Bil je dober človek in zaveden Slovence. Zato bomo Trdinovo vnemo kar razumeli. Še preden je zapustil ljubljansko gimnazijo, je zbral na svojem domu sedmerico sošolcev. Skupaj so zaprisegli, da bodo vse življenje delali za prebu-jo slovenske narodne zavednosti. In še to: da bo vsak od njih zbral še sedem svojih tovarišev ter jih prav tako zaprisegel. NARODNA STRAŽA Revolucijsko leto 1848 ie Trd'na doživel kot še-stošolec. Zato kljub svoji vnemi še ni mogel biti sprejet v »Akademično legijo« pač pa je moral vstopiti v »navadno« Narodno stražo. Zadelo pa je mladega moža, ko jc uvidel, da je tudj ta »Kationa! garde« nemškega, ne pa narodnega duha. Jezil sc je na odbor tedanjega vodilnega narodnega organa, na »Slovensko društvo«, kj ni boli odločno nastopilo za uveljavitev slovenstva v načelih in smotrih Narodne stražo. Tako vidimo, če prebiramo Trdinove spomine, se vsaj v zamejstvu prav do danes ni dosti spremenilo: pritisk nemštva ne popusti, glasu uradm:h predstavnikov matične dežele pa desetletja skorajda ni bilo slišati. Pač --vremena se zdaj jasne — kajti prav ob sedaj napovedanem procesu proti slovenskemu študentu Marjanu Borutu šturmu se je le nekaj zganilo: zvezno ministrstvo za zunanje zadeve, slovenska vlada, obmejne občine, zveza mladine Jugoslavije, ljubljanska študentska društva — vsi odločno protestirajo. To je pri nas vsekakor prvič, da se matična dežela tako složno zavzame Za svoje zatirane zamejske rojake. Seveda utegnemo z one strani doživeti zavrnitev, češ, kaj se vtikate v notranje zadeve tuje dežele. Avstrija ima že od nekdaj namreč za naše Korošce povsem druga merila kot jih ima za svoje rojake v italijanski Južni Tirolski. Takrat, ko ie šlo za pravice nemškega jezika v Italiji, so se Avstrijci še kako vtikali »v notranje zadeve sosedne dežele«. In tudi priborili cel »paket« pravic. Mar je res kai narobe, če to storimo tudi mi, pozni dediči naročila Trdinove zaprisege? (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Spričevalo Petnajstletna Marjana obiskuje 8. razred osnovne šole. Vsa leta se je morala pošteno potruditi, da je uspešno končala razred, letos pa sta se ji v spričevalo vrinili dve slabi oceni. Matematika in nemščina sta bili pretrd oreh zanjo. Ko se je oče vrnil z dela, se je vnel prepir. Da noče, je vpil, sramote v svoji hiši, da je Marjana lena in da jo bo že prisilil k študiju. Razmetal je njene knjige in zvezke po sobi in končno zgrabil preplašeno hčerko in jo začel pretepati. Zraven pa ji je grozil, da v bodoče ne bo smela nikamor ven, le doma bo in se bo učila. Vmes je posegla mati. To ga je še bolj razjezilo. Očital je ženi, da je brez šol, da se je otrok vrgel po njej in da on ne mara »butcev« v hiši. Da je Mar-janino spričevalo tudi njeno, ker ji ni pomagala, lena je med jokom priznala, da hčeri res večkrat ni znala pomagati. Večkrat, pa tudi časa ni imela. Prav tako kot on hodi v službo, doma pa jo čaka še vse gospodinjstvo. In ob tem ga je vprašala, zakaj ni hčeri pomagal on, ki ima fakultetno izobrazbo. Niti enkrat je ni vprašal, kaj so se učili v šoli, če ima morda težave. Če pa mu je že omenila, da česa ne zna in prosila za pomoč, se je le obregnil, da se je on vedno sam učil, pa je kljub temu naredil šole. Sedaj pa naj bo ona, ki ima le osnovno šolo, krivec za slabe ocene v Mar Janinem spričevalu. To pa je bilo za očeta, izobraženega in vplivnega moža, že preveč. Zaloputnil je z vrati in zavpil ženi, da njenih traparij že ne bo poslušal. Odšel je v bližnje gostišče. Ob partiji taroka, v prijetni družbi prijateljev je hitro pozabil na »sramoto« v družini in na Marja-nino spričevalo. Verjetno kar do konca šolskega leta. L. Bogataj ••••..... •••xs:-- Turistična poslovalnica ECREinfl organizira izlet na turistično prometno pod|et|e KRANJ DRSALNO REVIJO NEPOZABNE MELODIJE v Celovec, 12. februarja 1972 Odhod avtobusa ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Cena 115 dinarjev. Prijave: Turistična poslovalnica CREINA (v hotc'u Creina) ali telefon 21-022. . TERMOPOL Predelava plastičnih mas Sovodenj razglaša prosto delovno mesto vzdrževalca strojev Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: končana srednja elektrotehniška šola za šibki tok, ter 2 leti prakse ali končana poklicna šola za radiomehanike ter 6 let .prakse. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Razglas velja do zasebe delovnega mesta. Ivan Petric še pred dobrim tednom sva se pogovarjala, v nedeljo pa je nenadoma omahnil, zadet od srčne kapi. Ko je lani kolektiv Kinematografskega podjetja Kranj proslavil 20-letnico samoupravljanja, so hkrati praznovali tudi 20. obletnico njegovega dela pri podjetju. Rodil se je Ivan Petrič 1924. leta v Drašičah pri Metliki. Kot 18 letni fant se je 1942. leta vključil v narodnoosvobodilno borbo. Po osvoboditvi je do 1951. leta, ko je postal direktor sedanjega Kinematografskega podjetja Kranj deial ra področju filma in filmske kulture v re publiki. Zadnjih 20 let, ko je bil v Kranju, je bil med drugim podpredsednik zveze in načelnik komisije za renertuarno politiko ter pOsIovno ocenjevanje filmov pri zvezi ki-nogledallšč Slovenije, vec let je bil član ožjega odbora za kinematografijo, pri zvezni in republiški zbornici. Nazadnje je bil tudi član ujKT.vnaga odbora festival ?nortnih in tm stičnfih f»'~-~v. V veliki nwii je prrv nfegova zasluga, da Ima Kranj najmodernejšo kino dvorano v Sloveniji, da 5c podjetje sodobno opremilo tudii druge kino dvorane in da je Kranj postal filmsko mesto, saj bo letos v Kranju že IV. festival športnih in turističnih filmov. Bil je član zveze komu nistov od 1948. leta in je delal tudi v drugih družbenopolitičnih organizaoi jah. Za delo na različnih področjih je prejel več odlikovanj in priznanj: medaljo za hrabrost, medaljo zaslug za narod, medaljo dela s srebrnim vencem, zvezno plaketo za 20-letno uspešno delo na področju Jugoslovan skega filma itd. Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericnl der Serben) pruga svetovna vojna), nobene besedice pa o kaki britanski prošnji za posredovanje pred sklenitvijo nemško-sovjetske nena-padalne pogodbe (pa je o tem popisal precej strani), ne po sklenitvi lete. Pa še te tri Cianove vrstice jc uporabil samo zato, da je potem lahko zapisal stavek: »Vse, kar je Mussolini sedaj potreboval, je bila Hitlerjeva privolitev v nevtralnost Italije. To je dobil.« (Churchill, str. 185) Res, prav tako kakor Chamberlain, sc je tudi Hitler dne 1. septembra 1939 zahvalil za Musso-linijeve 'usluge miru' z naslednjim telegramom, ki ga je potem objavila takoj italijanska agencija Štefani: »DUCE, ZAHVALJUJEM SE VAM NAJPRI-SRCNEJE ZA DIPLOMATSKO LN POLITIČNO POMOČ, KI STE JO IZKAZALI NEMČIJI IN NJENI PRAVICI. PREPRIČAN SEM, DA BOM LAHKO IZPOLNIL POSTAVLJENE NALOGE Z OBOROŽENO SILO NEMČIJE SAM. ZATO VERUJEM, DA NAM V SEDANJIH OKOLIŠČINAH ITALIJANSKA OBOROŽENA POMOČ NI POTREBNA. ZAHVALJUJEM SE VAM, DUCE, ZA VSE, KAR BOSTE V BODOČNOSTI ŠE STORILI ZA SKUPNO STVAR FAŠIZMA IN NACIO-NALSOCIALIZMA. VAŠ ADOLF HITLER. (AdG 4202 G) DNE 1. SEPTEMBRA 1939 OB POL DESETIH ZVEČER je britanska vlada poslala Nemčiji naslednjo noto: »V SVOJSTVU MINISTRA NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA JURIJA VI. v ministrstvu ZA ZUNANJE ZADEVE, IMAM ČAST, DA VAM SPOROČIM NASLEDNJE. V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH DANAŠNJEGA DNE JE NEMŠKI REICHSKANZLER NASLOVIL APEL NA NEMŠKO 'VVEHRMACHT', IZ KATEREGA JE JASNO VIDETI, DA JE NAMERAVAL NAPASTI POLJSKO. PO POROČILIH, KI SO PRISPELA IN S KATERIMI STA SE SEZNANILI VLADA NJEGOVEGA VELIČANSTVA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN VLADA REPUBLIKE FRANCIJE, SE VIDI, DA SO NEMŠKE ČETE PREKORAČILE MEJO POLJSKE IN DA SO V TEKU NAPADI NA POLJSKA MESTA. POD TAKIMI OKOLIŠČINAMI MENITA VLADI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IN REPUBLIKE FRANCIJE, DA IE NEMŠKA VLADA S TAKIM POČETJEM USTVARILA STANJE (NAMREČ AGRESIVNO DEJANJE PROTI POLJSKI, KI OGROŽA NEODVISNOST LETE), KI ZAHTEVA S STRANI VLAD ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IN REPUBLIKE FRANCIJE IZPOLNITEV NJUNIH OBVEZNOSTI, DANIH POLJSKI S POGODBENIM POROŠTVOM V PRIMERU NAPADA NA NJENO OZEMLJE. ZARADI TEGA SEM POOBLAŠČEN, VAŠA EKSCE-LENCA, DA BO VLADA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA BREZ ODLAŠANJA IZPOLNILA SVOJE ZAVEZNIŠKE OBVEZNOSTI DO REPUBLIKE POLJSKE, ČE NE BO NEMŠKA VLADA ZAGOTOVILA PRIPRAVLJENOSTI, DA USTAVI NAPAD NA POLJSKO, IN čE NE BO DALA ZADOVOLJIVIH ZAGOTOVIL, DA BO UMAKNILA SVOJE ČETE S POLJSKEGA OZEMLJA.« (Adg 4238) Pol ure kasneje je noto z enako vsebino poslala Hitlerju tudi vlada francoske republike, nc da bi postavila kak rok, kakor da bi čakala Mussolinijevo posredovanje, za katerega Je . prosil francoski poslanik v Rimu, kakor s videli iz Cianovega dnevnika. Vtem pa je Vrn no poveljstvo VVchrmachta poslalo v svet že PRVO DNEVNO VOJNO POROČILO OK^ Zvečer pa jc Vrhovno poveljstvo vojske Oberkommando der Weiirmac!it) že izdalo P vojno poročilo in odkrilo svetu, da so n.ctnpo-sile začele svoj napad na Poljsko iz šlezije. . ___i___i____i r.-i___i__t)_____'na V'^ morjanskega in Vzhodne Prusije in na frontah zaznamovale začetne uspehe'. Nem 5*e do- enote, ki so prodirale z juga preko gora so< segel četo Neumarkt (prip.: kjer ne najdem Py skih imen, uporabljam nemška, ker uporabljaj nemške vire — prip. M. KI.) — Sucha. Južno ». Moravske Oslrave so prekoračile reko OlŠO P Tešinu. Južno od poljskega industrijskega o:xzc^q so prodrle v višino Katovic. Enote, ki so vPacf. iz Šlezije, so prodirale proti Censtohovi in se no od nje. V tako imenovanem koridorju nemške sile bližale in dosegle Netze pri ^a j (Netze bei Nakel). Boji so se bili tesno Pr.^ Grudziadzem. Nemške enote iz Vzhodne so prodrle globoko na poljsko ozemlje. N0011*^ letalstvo je bombardiralo vojaške naprave V\-v tališča v Rahmlu (nem. ime), Put/.igu (nem. Grudziadzu, Poznanju, Plocku (n. i.), Lodzu, ^ maszovvu, Radomu (kjer jc kasneje nastalo ^ izmed nemških taborišč smrti (pr. M. KI). Katovvicah, Krakovu, Lvovu, Brestu, Tersp ^Q torej na vsem tedanjem poljskem ozemlju- A*' tega jc nemško letalstvo pomagalo pri naPr.^a, vanju pehote z obstreljevanjem poljskih P?1 ^ jev in poljskih kolon ter prateža v zaledju poti proti fronti. Nemška mornarica je /a.vfl0. položaje na Baltiku pred Gdanskim -0 Bombardirano je bilo tudi poljsko pristal Cdinja. (AdG 4201 C) Rad bijse enkrat videl železarno Janez Langerholc Iz Binklja pri škofji Loki v teh dneh praznuje dva visoka jubileja. Triinpctdcset let mineva od njegovega vstopa v komunistične vrste. Ob tem jubileju, ki pa se težko meri z življenjskim, vstopil je v 89. leto, so ga obiskali in mu izročili skromno darilo sekretar komiteja OK ZKS Škofja Loka Tine Kokelj, predsednik ZZB NOV škofja Loka Mirko Tolar in predstavniki krajevnih organizacij Stara Loka. Čeprav je že močno v letih, jc Langerholc živo pripovedoval o težkem delu v jeseniški železarni in francoskih rudnikih in o svojem življenju. »V škofji Loki sem se izučil za čevljarja, vendar o'-i mojstru nisem dolgo oatet Sedemnajst let mi je bilo, ko sem odšel na Jesenice. DJo sem dobil pri čevljarskem mojstru Štefanu Trojarju. že po nekaj mesecih sem se vključil v socialdemokratsko stranko. Dobro se spominjam ustanovitve te stranke na Jesenicah. Anton Kristan iz Ljubljane Je govoril na zboru. Precej pristašev je prišlo na zbor in še veliko več radovednežev. Verjetno so mislili, dn se socialdem*>ki ti razlikujejo od drugih l.nid' i 1906. leta sc jc Janez Langerholc zapo5;lil v fceJezajni. Opravljal ie najbolj težaška dela v žebljarni. Zaradi ropota jc skoraj bgluŠel, Vse do konca prve svetovne vojne je aktivno sodeloval v delavskem gibanju. Ko je bila 1919. leta ustanovljena na Jesenicah komunistična stranka, sc ji je takoj priključil. »Le malo nas je bilo, a smo kljub temu širili napredno misel med delavci. Ko je vlada partijo čez nekaj let prepovedala, smo morali v ilegalo.« Bolezen jc prisilila Langer-holea, da je 1926. leta zapustil železarno. Nekaj časa se je ukvarjal s priložnostnim delom, a ker je moral preživljati ženo in šest otrok, se jc podal za kruhom na Francosko. »Zanosili sem se v želez-i»pm rudniku v AIgrange v ležeH MosHe. Z vseh krajev in koncev delavci smo bili lam, zato tudi večie povezave pred nami ni bilo. Vsak se je IrŽ«il svoiih roi">kov. Spomla-d! 1928. leta se ie delo v rud-r"-., t,^- ,.--io. Delali smo le nekaj dni na teden in zaslu- žek je bil slab. Zato sem se vrnil v domovino. Toda tudi doma ni bilo lahko dobiti dela. Vrsto let sem moral preživljati družino le s priložnostnim zaslužkom. Celo igrače sem delal.« Otroci so zrasli in se zaposlili. Nekaj let pred vojno si je Langerholc postavil na Trnju pri škofji Loki hišico. Toda le malo časa je bil na svojem. Že leta 1941 so ga Nemci pregnali, hišo pa popolnoma razbili. Kmalu za- tem so sinova in hčerki odšli v partizane, enega sina pa so zaradi dela na terenu odgnali v Daehau. Po vojni se je \ ti nila hčerka i/ partizanov in sin iz taborišča. »Ker smo bili brez doma, sem ob agrarni reformi dobil hišo v Binklju. Prav tisto, v kateri sem bil rojen. Dodelili so mi tudi nekaj zemlje, da sva se z ženo laže preživljala. Imam majhno pokojnino. Nekaj časa sem še aktivno delal v družbenopo- litičnih organizacijah na renu. Sedaj ne morem vr In katera jc njegova ^y vi**1 v«* večja želja? Ob tem vprf^ nju stari mož kar ?-a »Tako rad bi še enkrat Jesenice z železarno. da je sedaj vse modem« ^ no in da težaškega dela ^ raj nI več. In na P«*0*?^ rad šel. Tam sva s prvo * ^ imela v najemu hišico. nih šest otrok je bilo rojenih. Morda še stoji* L. Boga tal Ob visokem jubileju so Janeza Langerholca obl skali ia mu izročili skromno darilo tudi stavniki družbenopolitičnih organizacij iz Škofje Loke in Stare Loke. — Foto: F. PerdaO sreda _ Pogled nazaj in pogled naprej v Preddvoru te¥den' 21- t. m., so ^nejsTtn -Hribu obrali najti J*!, "ristlčni delavci, da °Pravl?edali v Ie*« 1971 dogovoS0 ddo' hkrat* Pa se leu> ko, delu v letošnjem društ - - vuu v leiosntem °o domače turistično obstoja. SlaViI° obletnico ko se ?J 5JCm letu - letu, 900-letnj Prcddvor spominjal je bilo o? sv°Jega obstoja -v prj '"Pravljenega toliko dela wP/eddvorskega turi- ne. Ševed •nobeno Ieto pre' ^ORln , T ,k usPchom pri-turisti*" 2gledno sodelovanje «o sv^a društva s krajev-'n aruzK°StJ°' s Političnimi s Solo • nirftl organizacijami, Pa tud-'" VzSo.inim zavodom fcto"r!L* gostinskim podjet-tral- ki ima tu dva P0djet?te,a fHrib * vsem-"1 Jel°vico in Bor), s in seveda °br°bnihPvrab-ivalci kra'a t6r *ftHj je^?^SJ uspeh prizadeli in ,Ta vrsta asfaltiranih ^"»S!0 V Prcddvoru, urc-kov in^Ii1 ,do blJžnjih zascl-ditev' - Pošr sna turistična ure- °krasitevaja,(čistilne akciie-cvetjem en s trajnim Sr,rehainiP.?stavitcv klopi ob lev orieni1 • Stezah- namesti-^'Potov^ntaciJskih desk in ka- ^oča„ !le,nu ,nP°udarek k turistične D^ai?iu Preddvora so .Cel° let^?ItVe' ki so se skozi i6 nekai vrstile. Naj jih a°mače • na§teieir»: nastopi Je skupin mladinske folklor-?°vini ^'Predavanja o zgo-ler o v^ddv°ra in okolice Vskih I„ narstvu, koncerti ^saniblov in zborov. nastopi dramskih skupin, fantovščina v okviru kmečke ohceti, radijski in televizijski prenosi, izdaja razglednic, prospektov itd. Skratka, delo preteklega leta jc bilo pošteno opravljeno. Kako pa vnaprej? Tudi o tem so se preddvorski turistični delavci na petkovi seji natanko pogovorili. Predvsem sc bo nadaljevala akcija za ureditev naselja, postavljene bodo dodatne klopi ob sprehajališčih in na razgled iščih, urejen; bodo parkirni prostori na pred-dvorskem trgu, poskrbeli bodo, skupno s prebivalstvom, za hortikulturno ureditev okolja in hišnih fasad, uredili bodo izletniška nota k Starem gradu, proti Jakobu in h Kokri. Poskrbeli bodo za varstvo naravnega okolja, posebno za nasad starih eksotičnih dreves nad gradom Hrib. Preddvorjani nameravajo v tem letu izdati tudi obsežen turističen vodnik po Preddvoru z zgodovinskimi podatki in opozoriti r.a dragocene umetniške slikarije v bližnjih cerkvah (Breg, Mače, Jakob, Tupaliče). Največja krajevna prireditev pa bo slovesna počastitev 40-letnice obstoja preddvorskega turističnega društva. Zelo pozitivna misel, ki je bila sprožena na petkovi seji, je pripravljenost Preddvorja-nov za prisrčno in sosedsko sodelovanje s turističnim društvom na bližnji Beli. — Vsekakor zanimivi in zares plod- ni seji so poleg domačih turističnih delavcev prisostvovali tudi novi preddvorski »domačini« Miha Marinko, Franc Puhar-Aci in inž. Franc Perov-šek, predsednik in tajnik Gorenjske turistične zveze, predsednik krajevne skupnosti, predstavniki podjetij, šol in zavodov ter drugi. Želimo, da bi Preddvor spet dobil sloves zdravega, čistega in urejenega letoviškega kraja — kakršnega je že imel še v prejšnjem stoletju. C. Z. Čevljar na RATITOVEC Železniki sprejme v delovno razmerje: 1. 20 delavk za pomožna dela v šivalnici, možnost priučitve za šivalko; 2. več vajencev za industrijskega čevljarja. Podjetje stanovanj ne nudi, sodeluje pa nad polovico pri financiranju prevozov delavcev. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Prijave pošljite pismeno ali ustno na upravo podjetja do 5. februarja 1972. Boljši nedeljski mladinski plesi janska banka Nedeljski plesi v Kranju so prišli v slepo ulico. Tega se je zavedlo tako vodstvo plesne šole kot tudi Zveza mladine in pa ZKPO v Kranju. Na zadnji skupni seji so se zmenili, da je treba nedeljske mladinske plese dvigniti na kulturnejšj nivo. Napak bi bilo razumeti to željo po kulturnejši zabavi mladine kot korak nazaj ali celo sta-romodnost. Vsak, kdor je videl te zadnje nedeljske plese, pa bo razumel, da se tako ni več dalo. Mladina, ki je hotela res plesati in se dostojno zabavati, zadnje čase sploh ni več hodila na te plese in so zato raje plesali v Ljubljani. Pritoževali so se tudi tečajniki iz plesne šole, saj znanja, ki so ga dobili v šoli, niso mogli na takih plesih uporabljati, pa tudi vsi drugi, ki pojmujejo ples kot šport niso bili z enostranskimi plesi zadovoljni. Kranjske opekarne Kranj 1- VK elektrikarja 2. KV elektrikarja 3. K V mehanika s 4« voznika kombija 5. stenodaktilografa — vodjo delavnice v obratu poznavanjem diesel motorjev P°8oji: p°d 5. •• srednja strokovna izobrazba ESS ali 4-letna administrativna, oz. dvoletna Osebn" admm'strat'vna ^°la z ustrezno prakso. 1 dohodki po samoupravnem sporazumu. Stanovanj podjetje nima. ^HsHien« *a«edk *pr,Jave predložite upravi podjetja v Kranju na Skali 5. Razpis velja do u°e delovnih mest. Ne nazadnje pa je bila tudi precej visoka vstopnina kriva, da je bilo med nedeljskimi obiskovalci najmanj dijakov kranjskih srednjih šol. Nič ni čudnega, da jc zaradi vsega tega upadlo tudi zanimanje za plesne tečaje, saj je letos le kakih dvajset tečajnikov. Posredno pa je na ta način bil prizadet tudi kranjski plesno športni klub, saj novi člani prihajajo prav iz vrst tečajnikov plesne šole. Kulturnim delavcem Kranja seveda ni vseeno, da je postal nedeljski ples zabava neprimerna za mladino. Za začetek je ZKPO sklenila pomagati z denarjem. V letošnjem letu plesna šola ne bo več sama plačevala najemnine za prostore v Delavskem domu. Organizacijo nedeljskih plesov bosta spet prevzela plesna šola in pa plesni športni klub, saj dosedanja organizacija v rokah privatnika ni bila zadovoljiva. Z dobrim orkestrom in pa nizko vstopnino bi plesna šola rada privabila na nedeljski ples vse mlade, ki znajo plesati in bi se pri tem tudi radi dostojno zabavali. Nikakor pa ni s tem rečeno, da bodo plesj »poštirkani«, če orkester ne bo igral izključno beat glasbe. Plesni športni klub bo pripravil za vsak nedeljski ples tudi program. Da bo ta težavne j ši začetek kar najbolj gladko stekel, bo vsak nedeljski ples vodil tudi plesni učitelj. V programu pa bodo sodelovali člani plesnega kluba, pionirji iz plesne šole itd. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi program še razširili in popestrili z modnimj revijami, nastopi folklornih skupin, raznimi tekmovanji in podobno. Prvi tak nedeljski ples bo že naslednjo soboto. L. M. jubilejna m e sanica. [p^lšPEcerizia ® NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MOR JU Tekmovanje v veleslalomu Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica bosta TVD Partizan in športno društvo Elan Begunje v nedeljo, 30. januarja, ob 9.30 pripravila občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu na smučiščih v Krpinu pri Begunjah. Člani in članice sindikalnih organizacij iz radovljiške občine bodo razvrščeni v pet kategorij. Proga za tekmovalke bo dolga 800 metrov in bo imela 150 metrov višinske razlike, proga za tekmovalce pa bo dolga 1000 metrov in bo imela 200 metrov višinske razlike. A. 2. ' založba mladinska knjiga V zbirki LEVSTIKOV HRAM je izšel španski južnoameriški roman Gabriel Garcia Marquez: STO LET SAMOTE Roman je dosegel v Latinski Ameriki neverjeten uspeh in je preveden že v več kot dvajset jezikov. Z njim se je pisatelj Gabriel Garcia Marquez uvrstil v krog največjih latinsko ameriških književnikov. Napisana Je z brezhibno tehniko in razviharjeno domišljijo nam knjiga prikazuje življenje v kolumbijski vasi Macondu. Pred nami se razgrne vrtiljak usod družine Josea Arcadia Buendia, ki je z ženo Uršulo in nekaj tovariši zapustil civiliziran svet in v nenaseljeni divjini ustvaril Macondo. Sam umre privezan na kostanjevo drevo, potem ko se mu Je omračil um. Njegova naselbina pa raste in se razvija, doseže vrhunec in propade, ko požro mravlje zadnjega potomca in ko biblična povoden) zbriše z zemlje Macondo — ta svet v malem, ki mu je bilo usojeno samo sto burnih a samotnih let. Knjigo je prevedla Alenka BoJe-Vrabec. Cena 75 din. Zbirka LEVSTIKOV HRAM obsega: Anton Ingolič: PRETRGANA NAVEZA, 79 din Gabriel Garcia Marquez: STO LET SAMOTE, 75 din Slobodan Novak: VONJAVE, ZLATO IN KADILO (pred izidom) Thomas Hardy: DALEČ OD PONORELEGA SVETA (pred izidom) Komplet vseh štirih knjig velja 240 din, posamezne knjige so dražje. Ce naročite vse štiri knjige, lahko odplačujete v obrokih, posamezne knjige je treba plačati naenkrat. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki, akvizi-terjl hi Mladinska knjiga, Oddelek za prodajo po pošti, Ljubljana, Titova 3. NAROČILNICA Podpisa ni(a) natančen naslov zaposlen (a) pri štev. osebne izk. izdane od nepreklicno naročam: 1. zbirko LEVSTIKOV HRAM 71 za 240 din (4 obroki) 2. knjigo STO LET SAMOTE za 75 din (1 obrok) 3. knjigo PRETRGANA NAVEZA za 79 din (1 obrok) (Obkrožite ustrezno številko!) Znesek 240 din (oziroma 75 din, oz. 79 din) bom plačal — naenkrat — v 4 zaporednih obrokih po 60 din — po prejemu računa in položnice na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, 501-1-30/1. (Neustrezno prečrtaj!) Datum: Podpis: bo 1. Preteklo nedeljo so imeli gasilci v Podbrezjah redni letni občni zbor. Pregledali so, kaj so naredili v preteklih letih in se pogovorili za bodoče. Lani se je Podbrežanom uresničila dolgoletna želja. Z velikim prizadevanjem članov gasilskega društva in prostovoljnimi prispevki vseh vaščanov so postavili nov gasilski dom. Člani društva so pri gradnji doma opravili 3368 prostovoljnih delovnih ur. Nič slabše se niso odrezali lastniki traktorjev, ki so za dom vozili 1555 ur. Les so • nI 5 potreben pri gradnji Va ^ darovali lastniki g°zdo,VLar, bi vse to spremenili v o* Jq bi dobili vsoto prek 8 ' dinarjev. y Letos bodo gasilski dof1^ Podbrezjah dogradili Jn ^ opremili. Računajo, oa Jeflj otvoritev L avgusta. b ^ bodo z delovno zmago P novali občinski praznik- • šernova c. 42. S"TR0J : St°Jec VRTALNI ^R0MOTnt.enofazni £LEK-tof !53OTOR 037 kW. Bri-~> R.ranj 309 za zakol. Prod ' Kxani 335 VOZicpS. dobok OTROŠKI ani «tular Zdenka, Prod a Pijadc 5 33° VS? KRAVO s teletom. Proo JC39'ZS-Gorje 337 pL0HE7Suhe SMREKOVE fia gorica g*Lipnica 16> Kam" KJA^ H let starega KO *8a. ftL5?lenJan' za mlaj-Pr*Sm,7PRAšICA za zakol. Prodan,, 343 ^ koDa?n.kombinirano PEĆ ^stan?v?0' Udovič Franc, ..^odno^T 51' Kranj 344 nJeno iZ Prodam dobro ohra- i^c£!?-CtZ0 SPALNICO *»Čeva cami- Kranj, Gregor- b Pr°darn . • 345 > SA tri mesece starega ži§ka i„pIaninca. Jerala, Str* JW' KranJ 346 no"*L tri mesece stare ?*om r\fundlandce z rodov-kacesta,mšar Silvo, Sor-esta 30, Skofja Loka 347 _ Prodam novo HIŠO z vrtom in garažo v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 284 Od Škofje Loke do Radovljice kupim starejšo HIŠO (lahko s starejšo osebo). Naslov v oglasnem oddelku 355 Iščem ZIDARJA za gradnjo stanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku 356 ?KI ft6,e,nofazni BETON-ko' ŠeSSALEc- Križnar Jan-^i£r' PiPanova 4 348 ?£sKE 5nSUhe SMREKOVE et°va a/)mm- Rozman, Je-,. Kupi36' Kranj 349 S*c ClSTERNO do 3000 ^ani We«a na Klanec 49, 350 MoS^jJk« Kranj, Ulica ~ Naslw Kfaid t uPrave lista: »Uvb' V? evolucije 1 **—Tu inske skupšči-.V Kran, \.račun Pri SDK ^toianJu 515-1-135 - Te- \t ta in sta jo seveda hotela prodati. Ukradene srebrne *1 ^ bilo za 8,6 milijona starih din. O višini kazni Je ne na^ -j vplivalo tudi to, da je bil Kavaš že kaznovan, Pirc»» ^ V še ni bil kaznovan, pa je sodišče oprostilo obtožbe« ^ bil v tovarni Iskra vzel 4 kg težko ploščo srebra. *" Atletske peterice AK Triglav ^lSh^^Va.njU obJavljanja *i <*£j? ^ AK Triglava *n Pa iS?-}* Pre°stale teke tekih « niČne disoiP»ne. Pri Proge vai ."^fe m dolge mračni1? v.kvaliteti in "* £ veni1 močno šePa' kar pline iT- tehnične disci- iJVif* * Povprečje pr- v«aka rT ^do dobro. Med na, t".^1? Pet v posamez- Opajirn*,>h disciplinah je Prezlji ??st.ranskega Dušana *» nrt x ima vse zasnove »»ojca dobrega deset ero- ^mid Loj ize jze 37^idLoJ2 159 praštlynik Tone HVb^J Dušan 17 3 TTfnc Lado Fls^r Franc Mlademu Bitencu se je uspelo prebiti med prve tri. 400 m ovire 56,4 Kaštivnik Tone 61,1 Sagadin Milan Čeprav ni nobeden od njiju specialist za to disciplino, sta oba rezultata dokaj dobra. 1500 m zapreke 4:29,0 Vegnuti Tone 5:17,2 Jere Jože 3000 m zapreke 9:54,2 Vegnuti Tone Dve naporni disciplini imata samo dva predstavnika. hoja 10 km 68:08,0 Delavec Zvone Ta disciplina se v Kranju in nasploh na Gorenjskem še ni udomačila. višina 207 Prezelj Dušan 198 Prezelj Marko 190 Milek Polde V Stražišču odslej ŠD »Sava« *Z v. ■ tate« Xecj|0 disciplino bomo dosegli še boljše rezul-KrarT *?. ^Jal v svojem poročilu predsednik TVD dobr/ a Kramar na letni konferenci društva. Kljub neuj m usPehom v pretekli sezoni pa društvo na des-orga • regu Save ni zadovoljno z nekaterimi delovnimi pre 1 Kranja. Tako so po enoletnem premoru spet __j ..v svoje roke vse športne objekte v Stražišču §p0 l-uln Je v svoje roke prevzel zavod za izgradnjo na "lh- objektov Kranj. Ker le-ti po obojestranskih ŽiŠču • niSv° clovolJ skrbeli za športne objekte v Stra-Satn ' ie občni zbor soglasno sklenil, da v oskrbo spet Vseh xrev.zame vse te objekte. Iz poročil predsednikov Kran• -tin klubov, ki jih jc združeval dosedanji TVD Sewii'\Je razvidno, da so v svojem športnem delu do-saii lepe uspehe. nih^°,^0rnetaši, ki imajo v svojih vrstah 110 registrirala n0ifni°V' so med mladinci letos dosegli prvo mesto vrsti niarša,a Tita za področje Gorenjske, v članski ene t^A,50 V Prvem delu na odličnem — z zaostankom °cke — drugem mestu za Ranch boysi. imai0r*k°metnem kIubu Je 50 clanov. Kljub temu, da borjj dotrajano asfaltno prevleko, se enakovredno Njiho V .m?ški LRCL in prvi ter drugi gorenjski ligi. Poškodb ,*°r^° ^e res dotrajano, saj je nevarno za težje tre^^^oteniški igralci sc pritožujejo, da nimajo 2aptlrJey za pionirje in naraščaj. Res je, da so klub slove v ^ivši igralci, ki so predstavljali kvaliteten vrh edino?5 a namizncga tenisa. Od stare garde jc ostal pine e Anton Novak, ki je med posamezniki B sku-TftU r? botah in nedeljah.« Pred začetkom nedeljskega srečanja v republiški članski hokejski ligi je predsednik h^Ljtl zveze Slovenije Vidic predal kapetanu Triglava Janiju Nadižarju pokal za osvojen s^oVK^ naslov za sezono 1970/71. Na desni strani vidimo predsednika hokejskega kluba Triglav Stojanoviča, ki nam je dejal, da je pokroviteljstvo nad kranjskimi hokejisti prevzela t°v Sava. (-dh) —- Foto: F. Perdan Pred nedavnim je TVD Kranj — sedaj športno društvo Sava — s pomočjo tovarne SaVt0io' stavil v Torki j i vlečnico, kar je lepa pridobitev za vse ljubitelje smučanja v Kranju. — r F. Perdan Večji promet v tržiških trgovinah Poročilo o gospodarskih gi-ganjih v občini Tržič v prvih devetih mesecih lani med drugim pravi, da se je zaradi višjih cen povečala realizacija v tržiških trgovinah. V republiki se je realizacija povečala za 33 odstotkov, v tržiški občini pa za 25,5 odstotka. Ce b[ vzeli za osnovo stalne cene brez povišanj, bi ugotovili, da se je realni pro- met v tržiških trgovinah povečal za 5 do 10 odstotkov. Povečane cene so vplivale tudi na promet v gostinskih lokalih. Promet v gostilnah in restavracijah družbenega sektorja se je povečal le za 18,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ce ne bi bilo podražitev, bi bil promet zanesljivo še večji. jk Posebna delegacija— -skih kolektivov Je 31. j cembra lani rri Brdu V, Kranju obiskala Pre7n0 nika Tita in njegovo *« Jovanko in jima *aže,Jej srečno novo leto. Ob priliki je naš fotorepo«*^ več posae1^' "frtl kra»J' napravil Slike lahko dobite v ništvu Glasa, . Kranj, revoluciio 1 Referendum ni uspel 0 V Lešah jc bil v nedeljo krajevni referendum, na katerem so se volivci odločali o uvedbi samoprispevka za ureditev krajevnih cest. Referendum ni uspel. Od 192 vpisanih volivcev jih je glasovalo 152 ali 79,2 odstotka. Za uvedbo samoprispevka je bilo 87 volivcev, kar predstavlja 45 3 odstotka. -jk ŠIVIUA