UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Ljudsko štetje. Notranje ministrstvo je z ukazom z dne 2. t. m. v sporazumu z naučnim ministrstvom izjavilo, da nima nikakega prineipialnega pomisleka zoper to, da se ljudskošolski in meščanski učitelji uporabijo kot števni komisarji (revizijski organi) pri bodočem ljudskem štetju, in sicer pod pogojem, da se s tem ne odtegnejo svoji dolžnosti kot učitelji. Kadar je treba kaj storiti, takrat učitelja vedno poznajo; kadar je pa treba kaj dati, takrat vsak pozabi nanj. To je že stara, stara pesem! Poziv iz Bele Krajine. Kdor zaničuje se sam, podlaga jetujče\i peti, je pel Koseski, in jaz mu popolnoma pritrjam. S tujo modo in s tujimi običaji prihajajo k nam kakor kužni bacili raznarodnostni pojavi slovenskega naroda. Ako si dandanes ogledamo imovitejšo ali prostejšo hišo, vidimo, da trpi na mednarodnosti. Ta mednarodnost je kriva, da smo baš mi Slovenci jako mlačni narodnjaki. Prosto ljudstvo svoje trobojnice niti ne pozna, kam li, da bi bilo ponosno nanjo 1 Na kaj pa naj bo ponosno? Mogoče na svojo zgodovino — zgodovino suženstva in robstva ? Človeška duša dobiva |vtiske iz obkrožu-jočega jo sveta. V čem pa se gibljemo mi? Vse, kar nosimo na sebi in kar nas obdaja v našem «tanovanju, je internacionalna moda, ki smo si jo kupili za drag denar. Obleko izpre-meniti in jo dovesti nazaj v narodno nošo, bi bilo nemogoče, pač pa bi se temu, kar se stanovanja tiče, lahko veliko odpomoglo potom gojitve pristno narodnega ročnega dela. Treba je seveda malo marljivosti. Ko sem s tega stališča proučevala življenje v Beli Krajini, |sem našla, da je ravno tu še mnogo narodnega blaga, ki ga je treba zbrati in ga narodu zopet podajati. Proučevala sem na belokranjskih narodnih oblekah okraske, ki obstoje iz pristno narodnih šivov. Uvidela sem, da bi se pri nas morali ti šivi uvesti v šole, da jih zob končno ne uniči, zakaj narodna noša v Beli Krajini žalibog rapidno propada. Z gojenjem narodnih šivov pa rešimo pozabljivosti neko narodno umetnost. Da se ta smoter dožene, je treba gledati, kako je umetnost v sedanjih razmerah praktično uporabljati. Tok današnjega časa je tak, da ima obstoj le to, kar je praktično za življenje, zakaj vse teorije ginevajo, ako nimajo realne življenske podlage. Zato sem začela v šoli gojiti na višji stopnji šivanje narodnih šivov. Da ne ostanejo le na krpah, sem (uvedla pri ročnem delu šivanje šolskih torbic, ki so okrašene z narodnimi šivi. Tako so se narodni šivi prenesli v širšo porabo, iz narodne noše na šolske torbice. Potem sem premišljevala, kako bi se prenesli narodni šivi še na druge predmete. Za poizkušnjo sem sebi okrasila z belokranjskimi okraski mizni prt in otirač, katera predmeta sem pokazala v šoli in razložila učenkam, da bi na ta način lahko tudi one delale. Njih navdušenje za delo je bilo veliko. Prt in otirač sem poslala po učenkah tudi njihovim materam kot vzorec na ogled. Le-tem Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. je bilo delo všeč in so takoj dale hčeram prtov in brisač, da jih v šoli okrase. S tem pa je storjen prvi korak za neko pristno narodno industrijo. Da ne ostane vse to zaprto v ječi tukajšnjega šolskega okoliša, Bem se namenila, da napravim nekaj ročnih del z narodnimi okraski in jih pokažem v prvi vrsti učiteljicam in potem narodnim ženam na ogled v kakem trgovskem izložbenem oknu v Črnomlju, mogoče tudi v Metliki in potem v Ljubljani. Nadaljni prospeh je odvisen od kritike in od tega, koliko so narodne žene prebujene v narodnem duhu. Poizkušnja velja. Končno poživljam tovarišice v Beli Krajini in drugod po slovenski deželi, naj bi se i one zanimale za narodno blago in ga zbirale, da prinesemo tudi me neko zrno k narodni umetnosti ter jo rešimo pred internacionalnim navalom, ki nam hoče ubiti zadnjo sled izuma slovenske žene in neumornega dela njenih pridnih rjk. Krasimo svoje sobe z ročnim delom narodne tehnike in narodnega sloga ter jih bar-vajmo z barvami slovenske trobojnice. Pokažimo, da smo verne hčere matere Slovenije! L e ojp o 1 d i n a Bavdkova. Militarizem in kultura. Neki angleški statistik je izračunal, kaj bi se moglo napraviti za denar, kolikor stane ena bojna ladja najmodernejšega tipa, takozvani „dreadnought", v ceni 50—60 milijonov kron, kakršnih zgradi Avstro-Ogrska deset in za katere se je ljudski prijatelj dr. Šusteršič prav toplo zavzemal v delegaciji. Z vsoto, ki se izda za eno tako bojno ladjo, bi se zgradilo deset učnih zavodov za 10.000 poslušalcev s knjižnico, čitalnico, muzejem itd., ali pa kolonijo 10.000 udobnih, čistih in zdravih hiš, vsaka za dve rodovini. Za ta denar bi dobilo 138.846 ljudi za eno celo leto zastonj stanovanje, hrano, obleko, zdravniško pomoč itd. Za ta denar bi se moglo 170.000 sirot vzgojiti. A kaj nam hoče kultura! Da imamo le ladje in dr. Šusteršiča, pa smo tudi Slovenci lahko — dobri patrioti 1 Drugih potreb nimamo, ker smo že vajeni trpljenja in pomanjkanja ! Iz naše organizacije. Kranjsko. Pedagoško društvo v Krškem vabi na društveni občni zbor, ki bo v soboto dne 19. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v risalni dvorani krške meščanske šole. Dnevni red: 1. Ker je deželni sadjarski inštruktor odpovedal predavanje, predava tovariš Makso Hočevar, strokovni učitelj v Krškem, o temi: „Kako je navajati učence k umnemu opazovanju narave. Druge točke ostanejo, kakor jih je prinesel zadnji „Tovariš". Tovarišice in tovariši, prihitite mnogoštevilno na letošnji važni občni zbor! Za odbor: Drag. Humek, Makso Hočevar, t. 6. predsednik. t. i. tajnik. Dobski krožek učiteljstva kamniškega okraja se snide k prijateljskemu razgovoru v Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i» i» » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). soboto, 19. t. m., ob 2. uri popoldne na Viru pri Vehovcu. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj je po štirimesečnem odmoru zopet zborovalo 6. t. m. Na prijazno ponovno vabilo je došlo k zborovanju 29 udov, par se jih je opravičilo, a kje so ostali drugi ?! Da vreme ne bi smelo ovirati naših sestankov, je pokazal 8 svojo prisotnostjo tovariš z Zg. Ponikve, s Svetine, posebno pa tovariš Jurko z Razborja, ki se je zborovanja udeležil kot gost. Tistim, ki bi bili lahko prišli k zborovanju, a se jim je zljubilo odlikovati se s svojo odsotnostjo, kličemo: bodimo radikalni, a najprej napram sebi! Tudi jim priporočamo v prečitanje zadnji oklic v „Učit. Tov." tovariša predsednika bratskega društva za gornjegraj-ski okraj. Prihodnje zborovanje, in sicer letni občni zbor bo 6. januarja prih. 1. Do takrat naj se vse želje glede dnevnega reda prijavilo društvenemu predsedniku, tudi dolžnosti napram blagajničarki se blagovolijo vsaj do konca t. I. zanesljivo izpolniti. V zadnjem zborovanju smo razreševali dokaj važnih in perečih zadev. Tudi smo sprejeli tri nove ude, namreč: tovariša I. Kramarja (Celje) ter tovarišici gdč. E. Lilek (Griže) in R. Vidali (Liboje). S posebnim zanimanjem smo poslušali izvajanja tov. Cerueja, ki je kot načelnik snujoče se Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge jasno raztolmačil nje namen in pomen. (Opozarjamo na tozadevni oklic v »Učit. Tov.") Zanašamo se, da bo učiteljstvo dejansko dokazalo, da je dovolj zrelo za jadružništvo.' Tov. Slane je poročal o zadnji odborovi seji štaj. „Lehrerbunda", tov. Brinar pa o letošnji glavni skupščini „Zaveze". Društvo se strinja z mnenjem predsednika, da se naj v zadevi skupnih interesov slov. štaj. učiteljstva postopa enotno na ta način, da se mnenja posameznih društev prijavljajo "naši štaj. „Zvezi", ki potem potrebno ukrepa. Tozadevno se je naše društvo izjavilo o nekaterih važnih stvareh, kakor: o dveh okrožnicah štaj. „Lehrerbunda", o objavljenju provizoričnih na-meščenj, o resoluciji o zadevi preosnove šolske nadzorstvene oblasti in o statistiki glede anal-fabetov. Na snidenje pri občnem zboru, pa v s i 1 R a d i k a 1 e c. Goriško. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo dne 5. novembra t. 1. v Gorici v dvorani „Trgovskega doma". Zborovanja so se udeležili razen učiteljstva še ravnatelj Bežek, nadzornik Fr. Finšger. profesor Koštjal in gojenci 4. tečaja. Po običajnem pozdravu se spominja predsednik tov. Ign. Križman v toplih besedah dveh vrlih tovarišic, Hvaličeve Angele in Mu-rovčeve, ki sta preminuli, odkar smo zadnjič zborovali. V znak sožalja se vzdignejo navzoči s svojih sedežev. Nato javlja, da se je nabralo pri lokalnih konferencah 433 K 66 v za družbo sv. Cirila in Metoda ter se je s tem položilo dva kamena na oltar domovine. Še posebe omenja g. nadzornika Finšgerja, ki je sam ob tej priliki daroval 40 K za našo prekoristno narodno družbo. Srčna mu hvala! Zaradi odborovega sklepa sporoča dalje, da bo treba s prihodnjim letom povišati letnino za 1 K, ker se z dosedanjo udnino ne more kriti stroškov. Opozarja tudi učiteljstvo, da je pristopilo društvo k čekovnemu prometu ter prosi, naj se položnic ne zavrže, pač pa naj se jih pridno poslužuje ter olajša s tem delo blagajniku. Naš narodni trgovec Anton Jeretič je od svojih dohodkov odločil, da bo prispeval letno Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. z 200 K našemu društvu ; dolžnost učiteljstva pa je, da ga vedro podpira. Preden se je prešlo k dnevnemu redu, je izrazil tov. Matija Lovrenčič v imenu učiteljstva sožalje tovarišema Ignaciju in Francetu Križmanu, ki sta pred kratkim izgubila ljubljeno mater. Učiteljsko društvo se je v lepem številu udeleži!o njenega pogreba ter ji položilo venec na grob. Vznak sožalja vstanejo navzoči zborovalci. Po odobrenem zapisniku se je prešlo k II. točki dnevnega reda: „Kmetijski nadaljevalni tečaji z ozirora na metodiko kmetijstva." Predaval je tov. Jakob Rojic. Iz podanega referata je razvidno, da so kmetiški nadaljevalni tečaji potrebni 1. z ozirom na to, da je kmetiški stan zaradi pomanjkanja izobrazbe zaostal v duševnem obziru v primeri z drugimi stanovi; 2. mladina je v dobi od 14.—18. leta najbolj ukaželjna; 3. v tej dobi se pokvari mnogo mladine fizično in moralno; 4. raznih predmetov se v ljudski šoli ni moglo obravnavati, kakor bi bilo potrebno, zaradi nerazvitosti otrok in pomanjkanja časa; 5. dosedanje kmetiške deželne šole so le težko dostopne manj imovitim posestnikom. K sklepu je dodal predavatelj še, kaj naf bi se poučevalo v teh tečajih in kdaj bi bil primeren čas za take tečaje. Za prihodnje zborovanje poda še kot dodatek temu referatu učno sliko, kako naj bi se poučevalo v teh tečajih. K referatu je dodal tov. Bajt, da bodo morali biti ti tečaji takoj v pričetku obligatni kot so sedanje obrtne šole. Slednjič je stavil predavatelj dva predloga: 1. Pošlje naj se potom c. kr. okrajnega šolskega sveta prošnjo na vlado, da ustanovi v najkrajšem času nameravane kmetiške nadaljevalne tečaje v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski. 2. Ministrstvo za uk in bogočastje naj ustanovi v Gorici tudi vbodoče sporazumno [s c. kr. ministrstvom za poljedelstvo kmetijske tečaje za učitelje, tako da se jih lahko udeleži vse učiteljstvo goriškega okraja. Predloga sta bila sprejeta. Predlog tov. Ant. Možina, naj se referat tov. Jakobu Rojica objavi v kakem domačem listu, je bil tudi sprejet. Potem je prišlo predavanje tovarišice Terezije Pipanove: „Gospodinjski nadaljevalni tečaji z ozirom na metodiko gospodinjstva." Tovanšica Pipanova je jako živahno razpravljala ter izrazila željo, naj bi se taki tečaji za učiteljice uvedli tudi v Gorici. Za lepo in poučno predavanje je žela tudi burno pohvalo od navzočega učiteljstva. Tovarišica Fani Zivčeva predlaga, naj bi bilo žensko učiteljišče v Gorici v zvezi z fgo-spodjnjsko šolo. Tov. Možina pa predlaga, naj se to zadevo priporoči potom e. kr. okrajnega šolskega sveta vladi, naj uvede tudi gospodinjske tečaje v Gorici in naj bi se poučevalo že na ženskem učiteljišču v tem predmetu. Tov. Bajt je pa mnenja, naj se ne uvede tega predmeta za sedaj na učiteljišče, rajši naj da c. kr. okrajni šolski svet dopust kakšni učiteljici in denarno podporo, da se lahko udeleži gospodinjskega tečaja na Dunaju ter se temeljito izobrazi v tem predmetu, tako, da bo sposobna sama potem voditi enake tečaje v Gorici. V ta namen se gotovo dobi tudi denarno podporo od dežele. Glede gospodinjskih tečajev vloži društvo prošnjo na c. kr. okrajni šolski svet, naj ukrene vse potrebno, da se uresniči ta želja. Med predlogi naznaui predsednik sklep učiteljstva črniškega dekanata glede sprejema nadškofa o priliki birmovanja v istem dekanatu. Ozirom na to, da je nadškof žalil goriško učiteljstvo na kongresu v Solnogradu in v pismu, ki ga je bil poslal svoječasno Slom-škarjem na Sv. Goro, so sklenili vsi enoglasno, da se ne udeleže škofovega sprejema ter izražajo željo, naj postopa enako vse učiteljstvo Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. nobene bojazni napram takemu. Smatrate se seveda za jako dobrega psihologa. Evo Vam nekoliko slik iz našega okraja: Vprašam Vas: Ali Vam je znano o nekem tovarišu, ki je hotel pri nekem občnem zboru bralnega društva odpraviti vse napredne časopise? Seveda mu je izpodletelo, ker so zavedni člani omenjenega društva rajši njega bacnili iz društva kakor napredne časopise. Ali Vara je znano, kako so nekatere tovarišice volile pri obč. volitvah za klerikalno stranko, ki je tudi zaradi njih glasov zmagala! Ali Vam je znano o tovarišu, kako je hlapčevsko poljuboval škofu roko? In take tovariše si upate v javnosti zagovarjati in prati, ki imajo neodpustljive stanovske grehe nad seboj? Če se na take zanašate — dober tek 1 Po Vašem dopisu sklepam, da ne sme tega zvedeti javnost! V Vašem dopisu ste tako olepšali kraške razmere, da bi se moral marsikateri tovariš zjokati od veselja Dragi tovariš, le nekoliko več informaciji Ves moj dopis ste napak razumeli in suha dejstva v mojem dopisu pobijali. Ker ste se že ob vsako točko mojega dopisa dregnili, zakaj se niste tudi ob ono, v kateri sem svetoval, naj bi odbor gledal na to, da bi učitelju-novincu podajal potrebnega politiškega znanja. Zakaj ste to vedoma prezrl? Ali Vam ni na srcu — in veže nas tudi stanovska dolžnost — učitelj-novinec brez politiškega znanja o življenju, ki mu je dana prilika vsak dan zagaziti v neprijetnosti? — To, kar je bilo najvažnejše v mojem dopisu, ste ignorirali! To naj zadostuje v odgovor na Vaš dopis. Istrske vesti. —i— Koprski Italijani proti tamoš-nji Cirll-Metodovi šoli. V „Piccolu" neki dopisnik iz Kopra uprav nesramno napada tamošnje Slovence in njih letos ustanovljeno stovensko šolo, v katero že prvo leto zahaja kakih 60 otrok. Družbo sv. Cirila in Metoda imenuje koprski italijanski fanatik „La societa dei famosi santi" (družba famoznih svetnikov). Ko je italijanski dopisnik vse oblatil, potem pa denuncira šolo, češ, da se vrši v nji pouk brez dovoljenja deželne šolske oblasti, pač pa da je pouk dovoljen le od strani okrajnega šolskega nadzornik» Dominka, ki tudi stanuje v dotični hiši, kjer je šola nastanjena. — Potem pa seveda kriči, kaj je vse dovoljeno Slovanom, a kako da se zatira — Italijane. — Hinavski dopisnik naj bo s tem potolažen, da bodo koprski Slovenci skrbeli zato, da se bo ustanovljena slovenska šola širila in dvigala ter sprejela pod svoje okrilje vse otroke slovanskih staršev, ki bi se brez te šole gotovo večinoma pogubili v italijanskem morju. goriškega okraja. Občni zbor odobruje to postopanje. Slednjič apelira tov. Možina na zastopnika učiteljstva v okrajnem šol. svetu, naj se vendar stori kake korake, da se prepreči tako nesramno blatenje in udrihanje po učiteljstvu v „Novem času". Ker ni bilo več drugih predlogov, zaključi predsednik zborovanje. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim t pomoč le sebi podarim Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. registrovana zadruga * omeienim >*iiisfvniu. Promet do konca oktobra K 311.298-58. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt nih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na vedenih inamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od Vi2.-7,3. popoldne in vsako sobot« od 6.—7 zvečer Književnost in umetnost. Naznanilo. „Beležke iz fizike in kemije" je naslov knjižice, ki jo je ravnokar natisnila „Učiteljska tiskarna". V „Beležkah" sem zbral vso učno snov, ki je iz prirodoslovja predpisana na Štajerskem in najbrž tudi po drugih deželah za večraz-redne ljudske šole, in jo razdelil na poedine sestavke, ki je vsak nekak izvleček ene učne slike ali posnetek pouka ene prirodoslovne ure. Prizadeval sem se, v kratkih, lahko umljivih, pa v celoto združenih stavkih podati nauke za umevanje prirodnih prikazni in iz njih izvajati prirodne zakone. Omenil sem pa povsod tudi poskuse, ki se dado napraviti z lahko nabavnimi predmeti in z najbolj primitivnimi aparati, kateri bi se naj ne pogrešali na nobeni šoli, kajti vsekakor je potrebno, da se s poskusi podpira in oživlja pouk v prirodoslovju Pri sestavljanju „Beležk" so mi služili razen ljudskošolskih Beril in čitank tudi A. Senekovičevi „Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole" in H. Schreinerjeva „Fizika ali nauk o prirodi". Izdal sem pa to knjižico z namenom, da bi olajšal učitel|u pripravo na prirodoslovni pouk, učencem pa prihranil zamudno in dostikrat nadležno zapisovanje učne snovi in jim tudi olajšal ponavljanje taiste. če in v koliki meri se mi je to posrečilo, o tem sodite Vi, dragi tovariši in cenjene tovarišice, ki Vam priporočam to svoje delce, da ga širite med učenci od 5. šolskega leta naprej. Jo s. Mešiček, nadučitelj v Sevnici. Srednješolski vestnik. ** Podpora jezuitski gimnaziji t Travniku. Cesar ni potrdil zakona, s katerim je prvi bosanski sabor prikrajšal podporo travniški gimnaziji v znesku 30 000 K, in je od redil, da se podpora v isti višini tudi vbodoče izplačuje. To pa na podlagi svoječasne ugotovitve te podpore med cesarjem in Vatikanom. Baje pride zadeva v saboru zopet na dnevni red. ** Novi deželni šolski nadzornik na Spod. Štajerskem. Na mesto dež. šol. nadzornika Leop. L»mpla, ki je bil ob prestopu v pokoj imenovan za dvornega svetnika, je imenovan dosedanji ravnatelj gimnazije v šestem okraju na Dunaju, vladni svetnik dr. Viktor Thumser. Imenovanje je koncesija nemškim klerikalcem na Štajerskem. ** Za ravnatelja drž. gimnazije v Gorici je imenovan profesor dr. Jožef Tominšek iz Ljubljane. ** Za ravnatelja državne realne gimnazije v Beljaku je imenovan dr Evgen G i a n o n n i , dozdaj profesor na celovški gimnaziji. Politiški pregled. * Državni zbor In draginja. Še ta mesec bo otvorjen naš državni zbor. Vlada je baje pripravljena o dragiujskem vprašanju podati iziavo. Dolžnost parlamenta je, da kaj ukrene, kar bi olajšalo neznosno bedo avstrijskega prebivalstva. — Ali bo državni zbor kaj storil tudi za bedno učiteljstvo, to pokaže bodočuost. * Občinske volitve v Ljubljani. Sedaj sestavljajo imenik za občinske volitve. Volitve bodo najbrže šele meseca aprila. Vseh volilcev je okolo 14000; prebivalcev je 42 000. * Priznanje baronu Gautsch u. „Wiener Zeituug" je prinesla lastnoročno pismo cesaria baronu Gautschu, v katerem mu cesar v jako laskavih besedah čestita k 25 letnici, odkar je bil baron Gautsch prvokrat imenovan za ministra. Baron Gautsch Je vstopil 5. novembra 1885 kot naučni minister v kabinet Taaff« in ostal na tem mestu do leta 1893 Leta 1893. je prevzel v kabinetu Badeni zopet naučno ministrsto ter ostal na tem m^stu do konca novembra 1896. 28. novembra 1897. je bil imenovan za ministrskega predsednika ter je kot tak posloval do 7. marca 1898. 31. decembra 1904 je zopet prevzel ministrsko predseduištvo ter ostal ministrski predsednik do 2. maja 1906. Gautschevo delo v zadevi volilne reforme je splošno znano. * Proti germanizaciji rnsklh pokrajin. Ruski ministrski predsednik Stolypin je predložil ruski dumi zakonsko predlogo, s katero naj bi se omejilo raiširjevanje nemških kolonij po Volhjuiji. Stolypin hoče ekspanziv-uost nemške kolonizacije zatreti in preprečiti že v korenini. * Pred otvoritvijo belgijske zbornice. Socialisti so izdali manifest, v katerem zahtevajo uvedbo obveznega šolskega pouka, zakonito uravnavo delavnega časa, penzije za delavce, koalicijsko svobodo državnih nastavljencev. Na dan otvoritve zbornice bodo velike manifestacije. * Uspeh Bavarske pri Vatikanu. Bavarska vlada je predložila protest pri Vatikanu proti odredbi, da morajo cerkveni docenti položiti protimodernistiško prisego. Iz Monakovega pa prihaja vest, da je zastopnik papežev, nuncij v Monakovem monsignor Frtih-wirth, izposloval, da omenjene odredbe ne bodo veljale za Bavarsko. — Pač pa si je papež pridržal eventualno aplikacijo teh odredb v poznejem času tudi za Bavarsko. Obrambni vestnik. * Iz Goriškega nain pišejo: Našemu prijatelju in lastniku „Soče", g A. G. se je zd"lo potrebno napisati v št. 128 imenovanega časopisa ne baš laskav komentar k uvodniku. Iz učiteljskih krogov v 127. št. „Soče". Tovariše opozarjamo nanj. da ga pazljivo prečitajo in izprevideli bodo, da se prijalel|stvo omenjenega gospoda, našega nekdanjega tovariša, do nas ni dosti izpremenilo Juttlejski dar. Učiteljstvo — sebi! Izteka se tretje in zadnje leto za nabiranje jubilejskega daru. Ali smo vsi storili svojo dolžnost — samemu sebi v korist ? Sedaj ob sklepu nabiranja tega daru izpra-sujmo svojo vest in storimo, ako še nismo, kar nam veleva stan! Učiteljstvo — sebi! Prva g o r -n j e a v s t r i j s k a tvornica Matije Grubbauerjevih sinov v Lincu od izkupička v šolskem letu 1909—10 po slovenskih deželah razprodanih šolskih zvezkov 610 K. (Pri tej priliki Grubbauerjeve šoNke zvezke, ki so priznano najboljše kakovosti, slovenskemu učiteljstvu na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem iznova kar najtopleje pri poročamo. Kdor podpira nas in naša podjetja, tega podpirajmo tudi mi.) Zadnjič izkazanih 1027 kron; doslej darovanih 1637 kron. Bog plati! Kranjske vesti. —r— Kakor smo informirani, je klerikalcem pričelo že primanjkovati piče za Slomškarje, ker oni, ki so že kaj dobili — to so povečini t olj kričavi opozicionalci — hočejo še in še! Na ta način bodo prikrajšani nekateri ki še niso ničesar dobili, ker klerikalni politiški voditelji jim ustrezajo le pod tem po-goiem, da pomirjevalno vplivajo na druge bolj hude in revolucionarne duhove v Slomškariji. — No, sedaj je le prišlo do tega, kar smo mi prorokovali, da bodo uekateri prikrajšani! —r— Kaj pa to? Tovariš Lavtižar in rezervni častnik Kuhar še v poštev ne prideta od klerikalne strani pri sedanjih imenovanjih uadučiteliev. Kaj sta u^ki napravila, da se jih prezira? Izgovor, da sta še „premlada", kakor se nam zatrjuje od dobro informirane klerikalue strani, se nam zdi skoraj — neverjeten. —r— Prišli so na boljše 1 Tako je zaklical Jarc, ko je deželni predsednik gospod in baron Schwarz i z k u š a I zagovarjati sedanjo persekucijo duž-Juega šolskega sveta nad naprednim učiteljstvom. Prof Jarc je gotovo mislil tedaj nase, ko mu je bila dokazana zloraba uradnega delovauia še na gimnaziji v Kranju, a mu je dež. predsednik namesto zaslužene kazni še pomagal. Ta slučaj, ki se je dogodil pri nas, bi bil drugod pod milim soln-cem — nemogoč. Naravnost gnusno se nam zdi to, da se učiteljstvu krivično podtika dona-šanje politike v šolo, medtem ko so ravno odi, ki nas tega dolže, v isti ni to zagrešili! —r— Edini Ravnikar je zmožen od ostalih klerikalnih poslancev voditi šolski referat v deželnem odboru. Mnenje dr. Šušteršiča in očitanje Ravnikariu, češ, da ni Ravnikar zmožen voditi šolskega referata v deželnem odboru je povsem krivično. Najsi ga vodi t*ko ali tako, gotovo je, da je kot šolnik v šolskih stvareh, holi orientiran nego pa zdravnik. Zdravnik in šola gre le v toliko vkup, da obadva lečita, eden telesne, drugi duševne in vzgojne rane. Gotovo pa je, da bi praktično vodil še tako slab šolnik ta referat bolje nego pa ga to bo zdravnik. To je ironiziranje in podcenjevanje važnosti šolstva! —r— Ravnikar bi bil tudi bolj zmožen kakor Jaklič voditi šolski referat, ker se je Jaklič že preveč odtujil šoli in učiteljstvu in bi bil bolj v službi stranke nego v službi šolstva. Tako bo pastopal tudi dr. Zaje, ker bo kot nestrokovnjak v šolstvu presojal vse strogo s politiško-strankarskega stališča. Hkrati je pa oddaja šolskega referata neučitelju kruto ža-Ijenje učiteljskega stanu, posebno pa žaljenje obeh Slomškarjev, ker so jih namenoma prezrli in pred javnostjo kompromitovali. —r— Ali sta Jaklič in Ravnikar zastopnika učiteljstva? To vprašanje se je že razmotrivalo v javnosti. Mi se spominjamo samo na kričavi pojav klerikalcev za splošnih deželnozborskih volitev, ko so na vse grlo kričali in agitirali za Slomškarijo na podlagi tega, da so svečano proglašali in prisegali naklonjenost „krščanskemu" učiteljstvu in dokazovali to s tem, da so dali kar dva zastopnika učiteljstvu v deželnem zboru. — Ko sta pa ta dva zastopnika glasovala zoper regulacijo učiteljskih plač, so jih proglašali za edine zastopnike — ljudstva in kmetov — Še lepše so pa dokazali, da so dali res učiteljstvu kar dva zastopnika, s tem, da jima niti referata v šolstvu niso hoteli izročiti v kljub temu, da je tovariš Ravnikar že dlje časa nadomestoval prof. Jarca v deželnem odboru in opravljal ta referat. Od dne do dne se naklonjenost bolj izkazuje, in najbližja bodočnost nam obeta še jako interesantne pojave od strani klerikalcev do „krščanskih" učiteljev. — Marsikdo bo še strmel! —r— Umrl je dne 13. t. m. tovariš Alojzij Sachs, učitelj v prisilni delavnici v Ljubljani, star 41 let. Bil je priznan glasbenik. Blag mu spomin! — Ali se klerikalcem — kakor ob Bahovčevi smrti — kaj oglaša vest? —r— Prof. Jos. Klemenčič, katehet v p. ljubljanskega učiteljišča, je v 86. letu svoje dobe preminul. Blagemu možu blag spomin! —r— Deželni šolski svet je dovolil, da se pouk v ponavljalni šoli preloži za po-izkušnjo v šolskem letu 1910/1911 v šolskih okrajih Litija in Krško v čas od 15 oktobra do konec aprila, oziroma od 1 novembra do 15. maja. — C. kr. deželni šolski svet je dovolil na petrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku ustanovitev tretje vzporednice. Provizoričnim učiteliem na imenovani šoli se nastavi absolvi-rani učiteljski kandidat Josip Jaklič. —r— Kmetijska šola na Grmu. Novo šolsko leto na kmetijski šoli na Grmu se je pričelo v četrtek, due 3. novembra t. 1. V šolo je sprejetih 48 učencev, in sicer 36 v zimsko šolo, 12 v letno šolo. Ker je prosilo za sprejem 55 učencev, so se morale sedmim učencem prošnje vrniti. —r— Kmetijsko družbo so nazadujem občnem zboru pretekli ponedeljek zavzeli klerikalci. „Kmet" dr. Pegan je predlagal, da se naj odslej sprejemajo v družbo samo kmetje! Štajerske vesti. —š— V ormoškem okraju je baje, kakor poroča „Narodni Dnevnik", še vedno nekaj šolskih vod-tev, ki uradujejo v nemščini. To se dela deloma iz komodnosti, deloma pa iz neumljive in popolnoma nepotrebne boječuosti pred zam-ro v „višjih" krogih. Upamo, da se ta nedostatek kmalu odpravi, da nam ne bo treba rabiti drugih opominov. Za zadevo se naj pobriga tudi učiteljsko društvo v Ormožu. —š— Poročil se Je dne 9. t. m. v Dobovi pri Brežicah tov. Fr. Vadnal, tamošnji učitelj, z gdčno Anko Resnikovo. Bilo srečno! —S— Iz Št. Ilja v Slov. gor. pišejo: Nemška gonja za šulferajnsko šolo v Ciršaku se nadaljuje. Sedaj je pouk v Cehnerjevi hiši dovoljen. Nemški agitatorji hodijo okdo ljudi in agitirajo za šolo. Pozvali smo posl. Robiča in Roškarja, naj bi se potrudila v Ciršak — no, vse zamau! Oe bo treba kaj storiti, bo morala zopet pomagati CMD; vendar pa jo svarimo, da bi se v tem oziru pogajala le s klerikalci, ki navzlic vsi nevarnosti rujejo tudi pri nas strastno proti nji. G-oriške vesti. —g— Odgovor. Dovolite mi, cenj. g. urednik, da odgovorim tovarišu-dopisniku zadnje številke na njegov dopis, ki le tako zasukal in zvil, kar bi človek mislil, da ni razumel ali ni hotel razumeti mojega dopisa iz spod. Krasa. On mi svetuje, da bi moral lo omeniti pri društvenem zborovanju — tega ne oporekam — vprašam ga: čemu im.imo svoj stanovski list? Ali se ne smemo v takih slučajih poslužiti tudi tega? Obeta mi tovariš, da lahko pljus-knem na lastni obraz, kar se dragi tovariš jako moti! Kar sem povedal v svojem dopisu, je fakt in tega ne more nihče zanikati! Svetujem, da se o tem bolje informirate! Sicer ste moj dopis vse drugače razumeli in hoteli ste javnosti vse zakriti. Jaz sem poudarjal v svojem dopisu, da bo prihodnji okr. šol. svet — glede zastopnikov občin — klerikalen, | Vi ste pa to po svoje zavili, da mislim na naša dva zastopnika ter da bi mogel dati iniciativo, katera naj se voli v prihodnji okr. šol. svet. Dalie pišete, da se ni bati pri nas Slomškarije, ker le en tovariš in ena tovarišica tvorita zase častno izjemo, ki ju tudi jaz dobro poznam. Iz tega sklepam, da mislite, kdor je ud učit. društva, je tudi naprednih idej ter ni imeti Splošni vestnik. Seja komiteja za reformo ljudskega šolstva se vrši dne 29. t. m. na Dunaju. — Dne 19. t. m. je istotara ob 9. uri zjutraj seja odbora „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji", istega dne ob 5. popoldan pa je skupna seja z odborom Nemško avstrijske učiteljske zveze z razpravo o materialnem stanju učiteljstva. Letnlno za učiteljski konvlkt so plačali: tovarišica Zora Kranjc-Legat in tovariš Janez Zu i ančič iz Rateč pri Belipeči. Hvala! Sedemdesetletnico svojega godu je praznoval dne 11. novembra v družbi svoje blage soproge naš tovariš in prijatelj Martin Z a r n i k , nadučitelj v p., v Trnovem na Notranjskem. Vrlemu tovarišu, ki si je ohranil čist značaj naprednega učitelja: naše iskrene čestitke! Bog ga ohrani zdravega in zadovoljnega do skrajnih mej človeškega življenja ! Slovenska Šolska Matica. Knjige S. Š. M. za leto 1910. se že tiskajo in bodo izšle ob novem letu. Kdor želi postati član S. Š. M za leto 1910., naj pošlje 4 K 6 h na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljani, ne pa na naslov g. vladnega svetnika Andreja Senekoviča,_ ki je odlož.l blagajništvo. T. č. blagajnik S. Š. M. je nadučitelj Jakob Dimnik. Nekateri poverjeniki še niso doposlali imenika in ne denarja; zopet drugi so pa poslali deuar brez imenika članov dotičnega okraja. Stvar naj se čim preje spravi v red, ker moramo prirediti za „Letopis" imenik vseh članov. Prosimo! 75 letnica skladatelja Davorina Jenka. Dne 10. t. m je slavil znani naš slovenski skladatelj Davorin Jenko svoj 75. rojstni dan. Zdrav in čil živi naš glasbeni prvak v Ljubljani, kier je dne 6. t. m. proslavila Glasbena Matica 50 letnico slovenske naše himne „Naprej zastava slave", ki jo je zložil Simon Jenko, uglasbii pa slavljenec Davorin Jenko. Oni večer so peli same Jenkove skladbe — Še mnogo let! Poslušajte in storite tako! Poverjenik S. Š M., tov. nadučitelj Martin Zaruik, nam piše: „Res imamo dandanes na vse strani narodnega davka, a pri Slovenski Šolski Matici bi moral biti vsak slovenski učit e 1 j." Cesar o draginji. Pri sobotnem dele-gacijskem cerclu se je cesar nasproti nekemu delegatu izrazil tudi o draginji. Cesar je dejal: „Jako je žalostno, da se je draginja tako raz pasla. Jaz vem, kako ljudstvo silno trpi pod draginjo in močno obžalujem, da se niso našla še sredstva, da se draginja omeji in ustavi." — Pod draginjo trpi tudi učiteljstvo. A kako sodijo o draginji klerikalci, to so pokazali z deželnem zboru kranjskem. Sami siti, ne poznajo trpečih! Tolstoj izginil. „Kurier Varšarski" poroča, da se je grof Lev Tolstoj s svojim hišnim zdravnikom oddaljil iz Jasnaie Poljane. Pustil je pismo, v katerem pravi, da hoče svoje zadnje dni preživeti v popolni samoti. Nastanil se je baje v nekem samostanu. Vzrok domače razprtije. S kakimi lažmi si pomaga nemški „Schulverein"? Iz ravnokar izšle 45. štev. korespondence nemškega „Schulvereina" posnemamo sledeče: „Blizu Št. Ilia v Slov. gor.,, za katerega skrbi Sudmark, leži visoko v hribih kraj po imenu Oiršak, ki broji z bližnjo Selnico okroglo 1600 prebivalcev, ki so vsi rojeni Nemci . . Slovenci so spoznali važnost obeh krajev in so tako dolgo obdelavah starše, da niso pošiljali svojih otrok v nemško, temveč v slovensko šolo v Št. Ilj. Ker se kmetiško prebivalstvo ni branilo usiljivcem, ni čuda, da je slovenizacija obeh krajev napredovala ..." In tako gre to napiej. Dejstva pa govore da leta 1900. ni bilo v Oiršaku in Selnici naštetih niti 100 Nemcev, 1. 1890. in 1. 1880. pa je število Nemcev še manjše. Ali ni sramota za takozvani „kulturni narod", kakor se radi na-zivljejo Nemci, da s takimi lažmi delajo za germanizacijo in mamijo za njo ljudem denar iz žepov? Dveknltnrni slavnosti na Hrvaškem. Dne 17. t. m. se vršita v Zagrebu dve kulturni slavnosti. „Bratje Hrvat. Zmaja" odkrijejo ta dan spominsko ploščo Stanku Vrazu, v hiši, kjer je umrl. Pri tej slavnosti sodelujeio tudi Slovenci. „Matica Hrvatska" pa priredi v spomin Vrazove stoletnice slavnostno akademijo. — Eavno ta dan (27. t. m.) pa bo slavilo zagrebško deželno gledališče 50 letnico, odkar je v njem zagospodoval hrvaški ježih Popoldne se bodo uprizorili Freudenreichovi „Gra-ničarju", pri večerni slavnostni predstavi pa: „Slava njima"! — Slava Vrazu" od Ogrizoviča in pa II. dejanje „Porina". Verski pouk otrok, ki so brez kon-fesije. Upravno sodišče je dne 8. t. m. razglasijo razsodbo glede več slučajev, ki se tičejo vprašanja, ali so otroci, ki jih njihovi starši oglasijo za brezkonfesionalne, obvezani v šoli obiskavati verski pouk. Upravno sodišče je razsodilo, da so obvezani, in izreklo, da se mora šoloobveznim otrokom postavno priznano religijo določiti in da morajo taki otroci potem obiskovati v šoli pouk v tisti religiji. Torej : ukazana vera! Matere, pazite bolje na otroke! Pred sodiščem se je morala zagovarjati Helena Bider, kajžarjeva žena iz Adergasa zaradi pregreška zoper varnost življenja. Pustila je svo|a dvojčka več ur sama in brez vsakega nadzorstva ležati v zibelji. dočim je šla s svojimi drugimi štirimi otroki na njivo, kjer je ostala pet ur. Med tem časom se je dojenček oprostil povoja in se poleg svoje sestrice preobrnil na obraz, Zaradičesar se je zadušil. Sodišče je obdolženko oprostilo. „Ehrlich 606" t Trstu. Poizkusi z novim protisifilitičuim sredstvom v tržaški mestni bolniščnici so se po izjavah dr Fa-venta izborno obnesli. Poizkušali so sredstvo pri 400 bolnikih Sredstvo „Ehrlich-Hata" si bo kmalo priborilo svetovno slavo. Svetovna razstava v Španiji. Od 1. aprila do 30. novembra 1913 bo v Madridu velika svetovna razstava. Kazgled po šolskem svetu. — Srbsko nčiteljstvo. Preteklo šolsko leto je bilo v Srbiji 2173 učnih oseb, in sicer 588 ki služijo nad 15 let, 1585 pa takih, ki služijo pod 15 let. — Ruski kongres za eksperimentalno pedagogiko se vrši od ¿6. do 31 decembra v Petrogradu. Sklicuje ga petrograjsko društvo za eksperimentalno pedagogiko in moskovsko društvo za eksperimentalno psihologijo. Program kongresa je : 1 eksperimentalno zasledovanje duševnih procesov; 2. eksperimentalno raziskovanj» osebnosti; 3. eksperimentalno zasledovanje pedagoških problemov; 4. eksperimentalno raz-iskavanje v področju šolske higiene. Udeležiti se morejo kongresa vsi oni učitelji, ki se bavijo s poučevanjem. — Tehnična visoka šola t Solno-gradn. Občinski svet solnograški je sklenil, podati cesarju peticijo, na) se ustanovi v Sol-nogradu tehnična visoka šola. — Kitajsko vseučilišče. V Pekingu obstoji od letošnjega aprila državno vseučilišče, na katerem vladajo čudne razmere. Profesorji so tako preobloženi z učnimi urami, da je nemogoče, da bi se sami posvetili kakemu samostojnemu znanstvenemu delu. K temu prihaja tudi še nezaupanje, ki ga imajo Kitajci do tujih učiteljev. Kitajska vlada ve, da je med Kitajci na znanstvenem polju velika praznota, zato bi pa rada to praznoto zamašila s tem, da z najrazličnejšo snovjo tako preobložuje mladino, da ne more imeti prav oikakega veselja do učenja. Pri tem izgube potrpljenje tudi profesorji, ko vidijo, da njihovih razlag nihče ne posluša s potrebno paznostjo Zato so veseli tudi profesorji, ko je konec mučne šolske ure. Zdaj uči na pekinškem vseučilišču 13 inozemskih profesorjev. — Slovenski visokošolci t tujini. Iz Kolina ob Renu nam dohaja razveseljiva vest, da je na glasoviti tamošnji visoki šoli za trgovino in narodno gospodarstvo v tekočem zimskem semestru imatiikulovanih 8 Slovencev, in sicer: Iv. Bukovec, Ignacij Hude, Fr. Hra-šovic, Ludovik Klemenčič, Franc Lokar, Franc Peternel, Franc Rus in Fr. Štajer. Vseh slovanskih akademikov na koliuski visoki šoli je 48. Slovenci snujejo ravnokar svoje nestrankarsko akaderaično društvo „Balkan", kamor pristopijo tudi drugi tamošnji jugoslovanski akademiki. Društvo, ki ima tudi svoj pevski in telovadni odsek, izključuje politiška stremljenia, zastopana v domovini, ter goji samo strokovna predavanja in diskusije iz narodnega gospodarstva, borzne in bančne tehnike, trgovskega in konzularnega prava, zadružništva in moderne filologije. — Italijanski dijaki in italijansko vseučiliško vprašanje. Na Dunaju so imeli italijanski dijaki zborovanje o italijanskem vseučeliškem vprašanju. P ročevalec je poročal, da je interveniral državni poslanec Bugatto pri ministrskem predsedniku baronu Binerthu in naučnem ministru grofu Siurgkhu in da sta mu oba obljubila, da je stališč« vlade v zadevi italijanskega vseučiliškega vprašanja neizpre-menjeno. Vladna predloga o italijanski pravni fakulteti ostane v proračunskem odseku in se bo tamkaj razprava o njej nadaljevala, kakor hitro se državni zbor sestane. — Zborovalci so vzeli to poročilo na znanje ter soglasno sklenili, začeti z novo agitacijo za italijansko vseučilišče — V soboto se je podala posebna deputacija italijanskega dijaštva k rektorju ter ga prosila, naj podpira italijansko stremljenje po italilanskem vseučilišču, pri katerih se je streljalo. Končno so protestirali tudi proti temu, da je na dunajski univerzi inskribiran zloglasni agent-provocateur Nastič. Rektor se je v splošnem zadovoljivo izrazil glede italijanskih zahtev, glede Nastica pa jo bil jako začuden da je ta na dunajski univerzi inskribiran, o čimer mu dosedaj sploh ničesar znanega ni bilo. — Visoka šola za politiške znanosti. „Korr." poroča iz Prage, da naznanja poseben odbor poslancev, vseučiliških profesorjev in zasebnih učenjakov po končanih večletnih pripravah, da se bo v kratkem aktivirirasa v Pragi visoka šola za politiške znanosti. Strokovnjaki bodo predavali onim, ki hočejo delovati v javnosti, pri čemer pa bo vsaka tendeuca izključena. Raznoterosti. X Nova odkritja o Cookovih sleparijah. Kakor znano, se je bahal svoj čas Cook s tem, da je on prvi prišel na severni tečaj. Knud Rasmussen, znani raziskovalec Gronlandije, je sedaj prišel v dotiko z obema Oookovima spremljevalcema. Po njihovih iz javah je Cook eden največjih sleparjev in je začel raztresati vest o severnem tečaju komaj potem, ko sta ga Eskimovca že zapustila. X Oarska literarna poštenost. Gimnazijski profesor v Budimpešti, Karel Szallaj, je izdal brošuro: „Oropani Gregorovius", v kateri dokazuje, da je znameniti ogrski pisatelj Melhijor Lang svojo pred 15 leti izišlo delo „Korsika" popolnoma prepisal iz knjige raziskovalca Gregoroviusa. Profesor Szallay je že prej prišel na ta plagijat, toda mislil je. da bo Lang vendar tako pošten, da odtegne knjigo iz javnosti, X Zopetno sezidanje Messine in Reg?ia. Italijanska vlada je sklenila dati 20 milijonov lir, s katerimi se imata nanovo sezidati po potresu razdejaui mesti. V isti namen se uporabi tudi 50 milijonov, ki so jih dobili za dragocenosti, ležeče po razvalinah. X Koliko nesejo pasionsfce igrre v Obcrammergau. V Oberammergau je bilo to leto 59 predstav Obiskovalcev je bilo 225 000 oseb. — Vstopuina je znašala 1,760.000 K. Skupni dohodki cele vasi v teku petih mescev se cenijo na 3,350.000 K. Prihodnje predstave bodo 1. 1920. — Glavni del obiskovalcev v prvih mesecih so bili Angleži in Američani, junija in julija so bili Nemci in Avstrijci. Lahov splok ni bilo. Listnica uredništva. G. MiltšStibler v Celju: Vaš članek priobčimo prihotnjič. — Več sosedov: Anonimnih dopisov načelom» ne priobčujemo. Zaupajte nam svoje ime, potem Vam ustrežemo ! llradui razpisi učiteljskih služI» St 2022. Kranlsko. 1—1 Na «norazredni ljudski šoli pri Sv. Križu nad Jesenicami se bo namestila služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki in odškodnino za stanarino. Oziralo so bo najprej na moške prosilce. Bedno opremljene prošnje naj «e vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem ■vetu do 15. decembra 1910. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso •talno nameščeni, morajo ■ državno-zdravniškim iz- pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 3. novembra 1910. Št. 32Ž6, 1-1 Na štirirazredni ljudski šol v Žužemberku se učno mesto razpisuje v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim službenim potom semkaj vlagajo do 7. decembra 1910. C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 12. novembra 1910. {T 51-43 po obedu, Drži želodec v redu. Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost liter K 2'40 Kabinetna kakovost . . 4*80 . Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana, j Postavno varovano. Našim rodbinam priporočamo 52—24 Kolinsko cikorijo Modistinja Minka Horvat priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznili oblik in vse potrebščine za modi-44-34 stinje po najnižji eeni. Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša. T IDA SKOF-WANEK 16-12 Pod Trančo. Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli). Velika zaloga vencev in trakov. :: Žalni klobuki vedno v zalogi. :: :: Popravila se točno in okusno izvršujejo. :: i t Apola Ljubljana, Dunajska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo 52-41 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalicne poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. : Olje proti prahu : priznano najboljše prodaja v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike J 52—35 :, . T ne E > , 7T //¡||W te 5- J i§ «sJili „V 0 Preobleke. • "D 5o M . ^^ Popravila. 52—39 o a o< ® 0 (D o< o o< o d (D o O b/) u c3 C u o Cl >C/5 C cs e o s Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—40 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiliearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z p C/5 "O •n O 5T < 3 o C/5< ST šolsko mladino že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. Pošilja se tudi na Izbiro na deželo. Cene jako nizke. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ 52-30 —— Xjj-u."bljaaa.a, ^Testni trgr šte-v. 5. ———