FTOL1EHED AMP DISTRIBUTED UNDER rauuT (Wo, S56) ITOOMgD BT THE APT OF OCTOBER 6, 191 ON FILE AT THE Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drŽavah. Vel j* n celo leto.........$6.00 Za pol leta................$3.00 Za Hew York celo leto.....$7.00 Zrn inozemstvo celo leto....$7.00 GLAS N. T. gy Order of the Prest, A. B. Burleson, P^lt_Oen. List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States Issued every day except Sundays and legal Holidays WW 75,000 Readers. "7M TELEFON: 2876 OORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 58. — ŠTEV. 58. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 11, 1921. — PETEK, U MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. FORD IN OŽIVLJENJE TRGOVINE FORD VIDI ZNAMENJA SKORAJŠNJEGA O ŽIVLJENJA TRGOVINE IN INDUSTRIJE. — OriBEG POSLOV RASTE IN IZ INOZEMSTVA JE PRIČAKOVATI VELIKIH NAROČIL. Detroit, Mich. 10. marca. — Trgovine se je oživela na Srednjem /apadu in ostala dežela bo kmalu sledila temu vzgledu, — je izjavil ivljenje tozadevne industrije. KONGRES SE NE BO VELIKO BAVIL S PREISKAVAMI Washington, I). ('., 10. marca. K* pnblikauski voditelji so izjavili. da je na programu bodočega kongresnega zborovanja le malo preiskav. V zadnjem zasedanju kongresa s«, se razui zbornični odbori bavili z več sto sto preiskavami. J BELGIJCI V HAMBORN. Berlin, Nemčija. 10. marca. — Belgijci so zasedli Hamborn, severno od Duisburga, kjer se na-hajo premogarsko pristanišče Thvssen naprav. Zasedeuje se je izvršilo brez \.sakega dogodka. t KOLIKO JE STALA IKAVGU-HACUA? HARDING NAJ SE ZAVZAME ZA "IZBOLJŠANO ' LIGO NARODOV. Washington, D. C., 10. marca. Inavgnracija predsednika Hard-{inga je stala \lado $1500, dasirav-;no je bilo v to svrho določenih Pariz, Francija, 10. marea. —|pettisoč dolarjev. Ilardingova že-/unaiiji urad je dobil danes poro- Ija, naj bo vse navadno in pripro-čilo, da so se začela jako važna j sto. se je tor'j izpolnila, pogajanja ni 1 francoskim posla-' Pozorniea. na kateri se je inav- uikom v Ameriki ter ameriškim državnim departmentom. Namen teh pogajanj je, pridobiti predsednika liar linga za "zboljšano'* Ligo narodov. guracija vršila, je dala napraviti na svoje stroške telefonska kom-panija. tow L^il ZANESLJIVO IN HITRO oakrb«j« DENARNA IZPLAČILA ▼ stari domovini in opravlja droge Frank Sakser State Bank 82 CerttaMlt Street New York Rojaki, poslužuj t« m vseh zadevah te alovenake banke, ki ja pod etalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo ~~ $100,000X10 glavnica in $60,000.00 laminega »klada. Prank flakier, predsednik. Včeraj no računali m poiOjatve jugoslovanskih krm pe tle> detih cenah: MESTNA HIŠA V DUESSELD0RFU. Ker Nemčija noče, oziroma ne more ugoditi zavezniškim zahtevam, lo francoske čete zasedle nemško mesto Duesaeldorf. Zavezniki bodo najbrže zasedli tudi Essen, kjer so slavne nemške jeklarne in kjer je bilo izdelano tudi skorraj vse nemško orožje tekom svetovne vojne. Essen je oddaljen par kilometrov od Duesseldofa. samo TEŽAVEN POLOŽAJ FRANCOZI NISO NIČ iCELA BOUŠEVIŠKA HRVAŠKE DRUŽINE! VEČ TAKO ZAVESTNI j RUSIJA VRE Družina, ki je bila šest let v Ame- Pravijo, da res nimajo npanja, da v zadnjih poročilih se glasi, dale rilri, se mora vrniti. — Stariši ne bi kaj dobili od Nemcev, ki noče- opaziti nemir v celi R^iji. — Tri " I jo plačati sedaj. znajo pisati in ne brati. brigade bolj še viko v prestopile. London, Anglija, 10. marea. — ŽELEZNICE HOČEJO SKRČITI PLAČE GIBANJU ZA SKRČENJE PLAČ SE JE PRIDRUŽILA TUDI — PENNSYLVANIA ŽELEZNICA, KI HOČE SEDAJ SKRČITI PLAČE VSEH USLUŽBENCEV. Posamezne železniške družbe so pričele z bojem, da skrčijo plače, ki so dosegle svoj višek v času vojne. Tako se glasi v informacijah, katere je dobil Wall Street v New Yorku. Pennsylvania železnica se je včeraj pridružila temu gibanju ter storila korake, da skrči plače vseh svojih uslužbencev. Vsi železniški upravitelji izjavljajo, da so bili prisiljeni do tega koraka vsled vedno manjšega prometa v zadnjih mesecih in vsled dejstva, da so pričele druge industrije grdo gledati na plače, katere plačujejo železnice za delo, katero se v drjgih strokah opravi za manjši -denar. Na ti*>če železniških uslužbencev je bilo odloženih izza preteklega decembra in železnice so pričele krčiti svoje proračune, a sedaj so razmere dospele do točke, ko je treba skrčiti plače, ker bi drugače železnice same prišle v zadrego. Odkar je železniški delavski svet ozmerjal železniške^ drnžbe, ki so prosile za odpravo narodnih dogovorov ter rekel izvrševalnim u-radnikom železnie, naj razpravljajo glede vprašanja plač s svojimi i;službenei kot določeno v transportacijski postavi, so generalni u-pravitelji večine železnic v iztočnem okraju objavili svojim neizur-jenim delavcem datume, na katerih se bo predložilo nove in nižje plačilne lestvice za razpravo. Nekateri tozadevni sestanki so se vršili in upravitelji so predložili možem nove plačilne lestvice. V nobenem slučaju niso sprejeli zastopniki delavcev predlogov upraviteljev, temveč le izjavili, da bodo razmišljali o njih. Med krajevnimi upravitelji železnic prevladuje splošno nnzira-nie, da ne bo vsled novih skrčenih plač prišlo do nikakih obširnejših saavk ali delavskih nemirov, kajti pretežni večini uslužbencev j« baje znano, da je kupčija slaba in da bo treba prej ali slej skrčiti plače. Ne domneva se. da bi plače padle na nivo. kot je obstajal pred vojno, a gotova skrčenja bodo brez dvoma obveljala. (To je res lepo! Delavci vedo, da je kupčija slaba in bodo takoj pripravljeni sprejeti manjše plače. Vsako zvišanje, kadar je knpčija dobra in zaslužijo Železnice velikanske svote, pa so morali delavci pridobiti S stavkami stradanjem, dokler ne prisilijo železnic, da jim povišajo plaeo)^ REVOLUCIJA, PODPRTA ž> FRANCOSKIM DENARJEM, BO KMALO KONČANA, — PRAVI LENIN. m amerikanci v nemčiji. Ker je bila sprejeta določba, da' Pariz, Francija, 10. marea. •— mora znati vsak odrasli prise!je- Listi, ki so razširjeni med dobro-1 p^očila iz Rusije glede revolu-nec citati in pisati v svojem do- stoječimi razredi, razlagajo pro. CJ> proti vlafU boij5evikov M še mačem jezika, pričakuje sedaj testno izjavo nemškega kancelarja vedno temna fer si medsebojno na-Ivan Sutfc s svojo ženo Evo ter Fehrenbacha na tak način, da je sprotlljejo V lieki brzojavki, ki štirimi otroki, kojih najmlajši, Ni-,ta izjava dokaz, da noče Nemčija je prišla vc,eraj k HeIsingforsa, kola, je bil rojen v Ameriki; de- plačati vojne odškodnine. se ?lasi da ^ objaviia niska a?en portacije. Družina je hrvaška ter; List "LMntrasigeant", ki je tura sporočilo, soglasno s katero živela .od leta 1913 pa do 1919 razširjen med maso naroda smatra j« nsoda Petrograda še vedno ne-v Združenih državah, odkoder se vsled tega za potrebno pojasniti določena in v kateri se zanikuje je napotila U na kratek obisk v narodu, da vojaški koraki še ne trditev, da imajo ustaši v rokah staro domovino. Družina pa je o- pomenjajo, da bi dobila Francija tri četrtine mesta. Glasi se, da so stala tam daljše kot je domneva-,od Nemcev denar. zasedli ustaši postojanke v mestu, la m ko se je sedaj vrnila, je na- _ Zasedli sm0 nadaljna tri katere so preje ohvl^.ovali topo-šla vrata Amerike zaprta in to'llemžka me^ta _ llst? _ alyi iz Kronstadta in da obstre-vadi določbe glede pisanja in či- Eismo spvavili v žep niti enega'ljujcjo mesto tudi boljševiške ba-ta"*ia- . j centa. — List tolaži svoje čitatelje' teri je, ki stoje v Bulkovo. Subie je odpotoval v svojo do- s tem, da bodo vojaške operacije' y nekem drugem sporočilu iz m o vi no v deeembru 1919, da ure-, pozneje rodila sad, čeprav skuša Helsnigforsa se glasi, da je iz-di tam neko zapuščinsko zadevo.1 Nemčija izmučiti svoje nasprotni- bruhnil artilerijski dvoboj med Prijatelji trdijo, da sta znala mož ke s tem, da ničesar ne dela. posadko v trdnjavi Krasnoje Gor-m žena prvotno pisati in čitati v| List Temps liC more raziimeti, ko ter številnimi oklopnimi vlaki hrvaškem jeziku, da pa sta med- Z£ikaj ^ je odpokliealo nemške in cla ne morejo inozemski kurir-tem to pozabila. | poslanike v Parizu, Londonu in j ji zapustiti Petrograda. Nadalje Žena Kubiea ima v Detroku se- Bruselju. Nekoliko vznemirjenost glasi, da je bila trdnjava Pe-dem bratov in pet sestra, ki so vsi pravi ta list: itro-Pavlovsk močno poškodovana, dobrostoječi ter si prihranili pre-| __ ho^e nemžka vlada nada-| V neki brzojavki, ki je prišla iz cej denarja. Pred nedavnim ča-fljcvati s pogajanji, zakaj je torej Abo na Finskem v London, se naenkrat odpoklicala zastopnike, Washington D. C., 10. marea. Ameriških eec ob Renu se ne bo porabilo kot kolektorje za carino, katero pobira komisija zaveznikov za carino. Kakorhitro so dospela poročila, da bo ustanovljena carinska črta ob Renu ter ob most nih pročeljih, katera imajo zasedeni zaveznici in da se bo ob tej |črti pobiralo carino za nemško iz-vo^no in uvozno blago, so uradniki državnega departmenta takoj pozitivno izjavili da se ameriških čet ne bo uporabilo v ta namen. Da se bo ustanovilo take carinske črte, sporoča general Allen na temelju brzojavk, katere je dobil od stran* zavezniške komisije ;:a Porensko. Tozadevno odločno je objavil Lloyd George kot načelnik zavezniške konference v Londonu. ZDRASTVENO STANJE GRŠKE PRINCEZINJE. som. ko je bila družina Subie že zo držana na Ellis Islandu ter določena za deportacijo, je dobila od Rdečega Križa pismo, v katerem se je glasilo, da družina Šubic ne bo pripuščena, ker ne zadošča določbam glede pisanja ni čitanja. V pismu se je glasilo nadalje: — Izhod iz zagate je mogoč.- Pošljite takoj zapriseženo izjavo, da Atene, Grško, 10. marca. — Zdravstveno stanje grške prinee-zinje Anastazije, ki je bila v ponedeljek operirana, se je toliko lasi, da so otvorile baterijeKron-^b0lj^10' (la se ie nieu travnik. London, Anglija, 10. marea.— V Moskvi se je začelo včeraj zborovanje desetega vseruskega kongresa. Ivot glavni govornik je nastopil Nikolaj Lenin, ruski sovjet-ni ministrski pre-Xsednik. Navzočim je hotel dopovedati, da bo ustaja v Kronstadtu kmalo končana. Med drugim je rekel naslednje: Ustaja, katero je Francija organizirala v zvezi z nekaterimi soci-jalnimi revolucijonarji, bo končana v par dneh. Kljub temu se pa moramo s pridom baviti z notranjim položajem sovjetne Rusije, ki je v teh dneli jako resen. ŠTIRJE FILIPINCI UBITI. ki govore v njenem imenu! Kaj je stadta včeraj ogenj proti 7. bolj-slepomisenje in kaj resniea v ševiški diviziji, ki napada revolu-spravljivih besedah dr. šimonsa ^cijske čet ev bližini Oranienbanm, in v tej gesti polovičnega spora ^a južni obali Finskega zaliva. V nadaljn^m se glasi: — Vsa znamenja kažejo, da vre po celi Rusiji. Riga, 10. marca. V semkaj do- Amerikanee dr. Alden Hoover, za mogel vrniti v Carigrad. Njena temperatura je normalna. z zavezniki? Socijalistični listi so vznemirjeni radi izida okupacije nemškega ozemlja. Frossad se boji, da 900 kron 400 . $2.36 . $3 .10 1,000 f7J0 Mdaj b! ni 6,000 kron .... $ 37.25 10,000 kron .... $ 74.00 00,000 kron .... $300X10 100,000 kron____$7904)0 m večkrat ncprttalčfr podati natančna po ceni istega dnt, ko nam poslani denar do«pt vse svoje posestvo v $100.000 in ena izmed sestra moža, ki je por.K'ena z nekim policistom v Detroitn. po imenu Tolnaž Filkovič, je poslala slednjega s tem afidavitom v New York. Šel slišali, da so bili vpoklicani trije *ade ter stoPiIe »a stran ustašev. razredi naših vojakov, nato osem Ta korak rojakov je bil baje po-in nato bo prišla splošna mobili-|.sIedica ^vanredno neugodnih zacija, ki še vedno ne bo pome- razmer glede živil, ki prevladujejo v boljševiškem glavnem mestu. bo mogoče prišlo do pouličnih bo-jšlih P°">čilih se trdi, da so v Mo- s.e v stanu in voljni podpirati jev _Nekega lepega jutra bomo'skv* tri boljševiške bri družino in da se Subie, ki je star " ' ---- — *---*—— ----— 33 let, obveže obiskovati šolo. Sorodniki v Detroitn so stopili skopaj ter ponudili kot jamščino vrednosti. njala vojne. Mi socijalisti izjavljamo. da ta vojna ni naša vojna. Dumolin pravi v istem listu: — Pravijo nam, da ni to nika-ka vojna, vendar pa je to priče-tek vojne. Jaz se že danes upiram, jc na Ellis Island ter formalno'.Jaz se obračam na udove, matere, dvignil protest proti deportacijL | sirote in pohabljence. Mi ne bo- ;ne ***** da mu poaljemo j navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada ▼ zasedeno Važno za potnike. Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obr- To pa ni prav nič pomagalo. Ki)kovic je rekel priseljeniškim uradnikom, ua mu je žena strogo zabičtla, da se ne sme vrniti domov brez družine Subic. Ker so bila njegova pravno dovoljena sredstva na Ellis Islandu izčrpana, je odpotoval policist v Washington, da se direktno obr-nc na komisarja Da visa. — Ne morem se vrniti domov. To je gotova stvar, — je rekel preplašeni policist. m o korakali. ŠPANSKEGA. PREDSEDNIKA SO POKOPALL Madrid, Špansko, 10. aprila. — ozemlje, in želi potovati v staro domovino, pa se vedno lahko pre- Danes so pokopali umorjenega gkrhimo potni list, kadar pride v španskega ministrskega predsed- New York. nika Edvarda Data. Pogreb je bil čisto pri prost. Predno so truplo .odpeljali na pokopališče, je par ur 'ležalo ▼ poslanski zbornici. V vsakem ozira se obrnite na Ivnlko : RAME SAKSEK STATE BAXK DEHARNE POSUJATVE V I8T&0, NA OOBlSKO IV NOTRANJSKO. Izvrftnjemo denarna izplačib popolnoma zanesljivo in sedanj in razmeram primerno tudi hitro p< celi Istri, na Gariškem in tudi a« Notranjskem, po ozemlju, ki j« zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali u pofi ijatve italjanskih lir po sledečo eenah; 60 ttr 100 Kr 800 Hr 600 lir 1000 lir % 2.40 $ 440 $12.00 $90.00 $99.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, mesnja se večkrat nepričako vano; is tega-razloga nam ni mo goče podati natančne eene vna prej. Mi račmazM po eenl isteg* dne, ko nam podani denar doap* v roke. Denar nam je podati najbolj p* Domestic Postal Money Older, lipa New York Bank Draft MANX Mim STATE BANE 0 fyrtkadt St* Manila, Filipinsko otočje, 10. marca. — Tukaj so bili usmrČeni štirje Filipinci, enajst jih je bilo pa ranjenih, ko so navalili nanje gorjani s zastrupljenimi puščicami. CAEUSOVO ZDRAVSTVENO STANJE. Včeraj je bilo pri slavnem tenoristu Carusu pet zdravnikov, ki so pa natančni preiskavi bolnika izdali naslednji buletin: — V splošnem se njegovo zdrav stveno stanje ni veliko izpreme-nilo. s \ BRIAN D NOČE ANEKTERATI. London, Anglija, 10. marca. — Na temelja komentarjev v francoskih listih, v katerih se namigava o nadaljnem zasedenju nemških pokrajin je naprosil Lloyd George francoskega ministrskega predsednika Brianda za zagotovilo, da se ne namerava vprizoriti nikake aneksije. Francoski listi so namreč mnenja, da bo imela ustanovitev carinskih črt za posledico popolno odločenje zasedenega o-zemlja od ostale Nemčije. Briand je izjavil na odločen način, da take misli ne obstajajo niti v "zadnjem koncu" glava odgovornih francoskih državnikov. Niti pet izmed stotih Francozov ne sanja o takih stvareh. Lloyd George je dal nato izraza svojemu zadovoljstvu nad izjavo francoskega ministrskega predsednika. ; 5 ■ k ± t • . ■ - » -- . abimi mami ■ r - * .-..^k a. "GLAS NARODA" (slovenian oaily) ._ Own»d and PubJUhsd by uxmono publishing company (a Corporation) FRANK UKICIL LOUIS BENEDIK. Trcaaurar m*ca tf SuatneM of tho Corporation and Addr It Cortlandt Stroot. Borousfc of Manhattan. tMoa of Abova Offlclora: Now York City. M. Y. Naroda** tafcaj* vaaU 4m tewaamtl nad«IJ In praznikov. Za eat o lota walla In Canada 2a pol lata Za d »trt lota Za Now York za celo lato za pol lota •3.00 Za Inozemstvo sa celo lato I1JO za pol leta — 17 00 USOj 07.00 tt.50 • LA« NAROD A (Volco of tho People) laouod or-ry day except Send ay* and Holldaym. _ SubacrlpUon yearly M 00 Advertleemeat on agreement Doplel brea podpiaa la naebnpatl sa ne prlobfujejo. Denar naj ae blaaovoU po-■tUatl po Money Order. Pri »premem bi k raja naročnikov prosimo, da w _tudi preJOnjo blvalUE« naznani. Oa hitreje najdemo naslovnika. * at-ASNARODA Cortlandt Street Sorouah of Manhattan. New York. Telephone: Cortlandt 2876 N. Y. Nadomestni kajzer. ki j učili iz stranke. In ker je Italija pozneje kakor druge države posegla v svetovno vojno in se'je italjauska soeijalistiena stranka mogla ravnati že po izkušnjah, ki so jih soeijalistiene stranke drugih dežel v prvih mesecih vojne napravile, je bila stranka do zadnjega člana enotna v boju >oper vojno politiko, ''JSocijal-patriotizma** ita-Ijaiiska stranka med vojno torej v resnici ni poznala. Po vojni pa je ^traakg šla še bolj nu levo. V velikem delu Italije prevladuje še danes polfevdalni agrarni sistem, zoper katerega se upira poljedelski proletarijat malih zemljiških najemnikov in kolonov. Vsled t^ga je v Italiji bolj kot v kateri koli drugi državi v srednji in zapadni Evropi dana možnost skupnega sodelovanja industrijskega in kmečkega proletarijata v slu-laju revolueiponarriega upora. Seratti je stranko dovedel tudi do lega. da je sprejela boljš^viško doktrino, ali kljub temu jo Moskva še ni pustila v miru, dokler je ni razbila. Moskovska eksekntiva je zase zahtevala pravico, da predpisuje, kdaj d« morajo Italjaui vprizoriti revolucijo in to revolucijo je hotela pripraviti na ta način, da je 4" kategoričnozahtevala izključitev nekaj najboljših -coretikov. parlamentarcev, strokovnih vodij in zadružnikov iz strank' samo zato. ker se le-ti niso hoteli kratkomalo odpovedati vsakršni miselni svobodi napram Moskfvi. Seratti-ja, ki .ie v italjanski stranki pravzaprav sam dovede! komunistično misel uc zmage in ki je še pred par meseei v Moskvi predsedoval kongresu komunistične in ternucijonale, so sedaj opsovali z ^izdajalcem"! In ker se je livornski strankin zbor z ogromno večino stavil ob Seratti-jevo stran hi je odklonil zahteve moskovske eksekutive, so '4 čisti*' komunisti izstopili iz stranke in so si ustanovili tvojo lastno! Torej celo še takraf če tudi sprejmeš vse komunistične doktrine, nisi va- WM ^H _ razkola, če se moskovskim diktatorjem ne pokoriš tudi v naj- Jifiiyvionil Swing, ki je pisal iz Berlina na jiewyorSki llerald, taktični podrobnosti! j-ripominja, **da je v političnem oziru delo izirObilo svoj potnen ml . .. .... . j, bila ineijatn« v Nemčiji iz n,cena ljiul J." M trdni v svojem K*J uc, izk^nja. Francoski impenjalizem je gla- ski,,,.,, da ne bodo žrtvovali i'metja svojega razreda za plačanje na- VM kontrarevolucije. \ idimo, da ta impcrijahzem sč.t, vso rodnih dolgov ". Do preti kratkim so Nemci izjavljali, da je plača- t,vroPsko roak,clJ° 1,1 Potiska k tlom proletarsko revolucijo, nC vidi-iije dolga nemogoče. Sedaj pa so poslali drznejši in vsi kriče, da ne ni° Pa' da 1)1 pa francosko delavstvo pri tem kaj motilo, ker se že dolgujejo sploh ničesar. pol leta sem bavi izključno samo z medsebojnimi prepiri. In tako je Kar se tiče nemške odgovornosti, je ostali svet precej v sogla- povsod, kjer se izvrši razkol med profetarijatom: needinost v lastnih sju in nemške metodi v družbi z nemškim rekordom tekom pretek- vrstah slab? moč proletarijata. Kapitalistični svet, omajan vsled lih šestih let s<. impoiile večino ljudi k domnevanju, da bi Nemčija \ vojne, je zrel. da pade toda proletarijat ne bo mogel krize, ki jo* cTo-labko plačala, če 11 ie hotela. Berlinski poročevalec londonskega Ti-,živ!ja kapitalistični svet, izkoristiti, če uničuje v bratomornem bo-ije poslal svojemu listu. ravno pred zadnjo londonsko konferen- ju samega sebe. mesto da bi vse svoj« * i a. je torej le močna opora kapitalizma. Clevelandske novice. . . i - ■ v -•-» m ! • . ,1- ---------------~ — Mofi naperil proti kapitallz- im'f položaja v Nemeiji. 1a položaj je našel niU Komunistični doktronarizem. ki je razdrl enotnost proletarian rresenetljivo ugodnim Inozemska trgovina se je zelo povečala. V de- 1 J želi sami se ji' podpihovalo kapital v velikih množinah in obstoječe iiuhistrijalne in trgovski- organizacije so se kohsOlidirale in kombinirale. Delo proizvaja v številnih slučajih hitrejše kot pa pred vojno. Od te povečane produkcije pa ne dobiva delo dosti. Različna ••ednoht marke doini in v inozemstvu omogočuje Nemčiji tekmova-**e na temelju pogojev. ki so ugodni zanjo, ne da bi bilo treba pri tem hlabo plačevati delavce. Podpore v živilih, ki so odgovorne za del viaduega deficita, izgledajo kot podpore za izdelovalce, da se. - i^i,,,. /...v . . ,t ,11 i- jSiu ti on na vi rn inc. tem potom dobavi ceneno delo ter lahko prodaja v inozemstvu za majhno ceno. Kontrola nemške trgovine in industrije ob »nem z vedno naraščajočim vplivom na politično življenje v Nemčiji, prehaja počasi v roke majhne skupine zelo bogatili mož. med katerimi je Hugo Stin-nes najbogatejši, najbolj zmožen in najbolj agresiven. "TV se c^rete na nemški državni proračun, ki kaže primanjkljaj osemdesetih tisoč milijonov mark. boste gotovo mislili, da je brezupno pričakovati kaj od Nemčije. AtigleSki poročevalec pa soglaša s francoskim ministrskim predseduj kom Briandom, da je ta proračun le "fiktiven" ali namišljen. V primanjkljaj za tekoče leto so napri-mer vključeni celokupni stroški povratnega plačila za privatne nem-državljane, kojih premoženje so zavezniki zaplenili. Zakaj je to vključeno v &trofcke*en¥ga samega leta. mesto d se to porazili na daljšo dobo in prav posebno spričo dejstva, du se Uika plačila sploh še niso vršila f — vprašuje poročevalec. Resnična slaba stran nemških financ tiči v temeljnih in visečih dolgovih ter v velikanskih izdajah papirnatega denarja. Na temeljil mirovne pogodbe, katero so podpisali Nemei, pa pride reparacija ali vojna odškodnina v prvi vrsti vpoštev. celo če hi bilo treba razveljaviti ali uničili nemški narodni dolg. Mesto tega pa skušajo Nemci sodniku, razveljaviti vojno odškodnino ter povečati narodni d- lg z gotovimi ekstravagaueami. ztz:: Z drugimi besedami rečeno je Nemčija bre/ dvor.a stami plačati. kar dolguje zaveznikom. Poteneijalno ali možno boga ,tvo je V petek 4. marca se je vrnil iz'naselbino, ki .šteje preko 20,W>0 j mornariške službe Vide Grdina. dre, jako slabo izpričevalo, ako ne Nahajal se je more napolniti 300 do 400 sede-.pri vojni mornarici Združenih; že v ob taki kulturni prireditvi, držav v Kan Francisco dve leti.'Proizvajanje je bilo dobro in bi Ob tej priliki so se zbrali na do- , bilo brez dvoma še veliko boljše, mu starega Johna vsi njegovi o-jče bi. bila navzočnost večja, kajti troci, po številu devet, prišli so praznim stolom je težko a navdu-tudi zet je in vnuki, in stari John | še njem igrati. Upati je pač, da bo Jtybil prav vesel, ko je zopet en- slovenska javnost ta madež po- Peter Zgaga Na svetu so pisape in nepisane postave. Značilno je. da so nepisane veliko bolj v veljavi kot pa pisane. T^ko toaprhiier ne more biti papež človek, k» nima v sebi iaške krir.. Predsednik Združenih držav ne :uo~e biti nihče, kdor ni prote-stantovske vere. Ime jugoslovanskega finančne-ra ministra mora končevati na ' ič' \ « • • Ce bi se nepisana postava izpre-menila v pisano, bi jo bilo lahko predrugačiti. tako pa žal ni mogoče. * a • Na svetu so vsakovrstne bolezni. Ena je pa najhujša, ki se v zadnjem času jako loteva raznih držav. Ime ji je "izem". Jugoslavija naprimer boleha na: federalizmu. separatizmu, partikularizmu, komunizmu, antisemitizmu in pesimizmu. # ♦ * Optimizem je proti tem boleznim najboljše zdravilo. / O • Mleko se je pocenilo za eu cent pri Krvartu. Kljub temu pa stane več kot sto procentov več kot prej. t * t Ne po smrti, v življenju je treba imeti ljudem nagrobne govore. Takle nagrobni govor bi nam-ieč človeka bodisi poboljšal, bodisi bi mu pognal rdečico sramu v lice. IH jfttgttslinmfi&ka Ustanovljena L 1898 - _ 2£atnL SJctUinta Inkcroorirana L 1900 1 I « I i j GLAVNI U^AD v ELY, MINN. Cene sladkorju rastejo. Sladkorni trust sladi sebi Ijenje, nam gi pa greni. ziv- krat videl svojo številno "družino" zbrano okoli. sebe. Mlada soproga Nettie Rachyn->*ki je .bila v sobotu 5. marca ol>- pravila ob prihodnji dani priliki. Voz cestne železnice je zadel na Superior Ave. in 71. cesti v nedeljo fi. marca okoli 9. ure zvečer v sojena od sodnika Pearson na 1 j avtomobil, v katerem se je vozila do 15 let zapora, ker je v prep i-j družina Serajer iz 7907 Maryland rn ubila svojega moža. rodom Po-jAve. Mati Ldnise Serajer je bila Ijaka. Sodnik ni hotel dovoliti(ua mestu ubita, doe i m trije njeni kor bo hotel, če se ni slučajno že prošnje za novo. obravnavo. Mi^s.jijtioci, vsi fantje v.starosti od 5 prej preskrbel z dobrotami/ki jih Rachvnski je hčerka Slovenke.do 9 let, ter oče Tony Serajer so}prohibieija prepoveduje". Najboljši ameriški urednik. Arthur Brisbane, je napisal danes v svoji koloni 44Today" naslednje besede: Določba bivšega generalnega pravnika dovoljuje zdravnikom prekrbovati bolnike, z vsakovrstnimi alkoholnimi pijačami. To se pravi, da bo bogatinec lahko dobil kar bo hotel in koli- bi rs. Mary Peskar. po priznanju Porotniki so (dobili le manjše pošk temeljila zollernce iz dežele, Mr. Stinnes je nadomestilo za kajzerja ali kot bi- rekel Nemec Ersatz Kaiser. Razkol med proletarijatom. je zavil izj -Razni člani Wilson o ve vlade, ulice na Superior Ave.h,? j ; -i - , Neki Frank Ransch. stanujoč v's precejšnjo hitrostjo in je prišel! T odstopih, so Colliuwoodu, je dobil od sodnika direktno pred Superior karo ki1 Seb°J v SVOJa n°Va stallova-Howellsa zasoljeno kazen. Dobili je zagnala avtomobil na cestni DJa Tel,kanske zalo?e žganja, so sa v kleti (basement) neke hi- tlak. Policija je odpeljala mater šamPanJca in dru^Ui pijač. To se je izvreilo potom vladnega dovoljenja. Prohibicija dovoljuje bogatinom imeti pijačo ter jo poljubno seliti. Navaden delavec, otopel v svojem delu, ne sme in ne more ioieti čaše piva. To pa navsezad- bil označeno, da bo-bogatini lahko pili, bi ne bila prohibicija nikdar uveljavljena" Ilowells ga je obxt>dil na 6 v bolnišnico. mesecev ječe in jfciOO kazni. J Ognjegiasec Konstantin Urbano- Niti stražniki niso več varni vič. katerega je varnostni direk- , , , , ..... . }>red voparji. Policist Zika je bil tor Sprostv odslovil iz ^užbe r»
  • c bo j ognalo Hohen-' ; . • , * V i "»-lenirosniiii ^zroKo\. se je obi- —»_____• * « • ' M'' nahajal na potu pr«»ti domu. nil na sodišče, da ono odloči, ali Policist se je zakadil v oba ropar- je ravnal direktor pravilno ali ne.lnje ni presenetljivo, kajti to je bi ja. ki sta pobegnila. j To je storil potem, ko je civilna namen prohibicijske postave Č< Nikolaj Thome, glavni barvar komisija, kateri je bila zaedva da-|hi ne bilo jasno v novi sodni ji,x je bil 5. marca z ju-j „a v razmotrivanje, odobrila ko-,do bogatini lahl traj vstavljen od policista Andre-(lak direktorja Sprostega. Urba- Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1 S3 tli St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Aveuue, Lorain O Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn. Vrbovnl zdrapnlk: Dr. JOS. GRAHEK, 843 E. Ohio Sf, N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠN*IK, Box 872. Rock Springs, tWyo. MOHOR MlADlC, 2603 So. Lawndale Ave, Chicago, I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni VALENTIN PIRa 319 Meadow Ave., Roow?ale. Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, IU. JOSIP STERLE, 404 F. Mesa Avenue, Tueblo, Colo. / ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, UL --Jednotiuo uradno gtasilo: ,'GLAS NARODA". —- Vse stvari, tikajoče *e uradnih »adev kakor tudi denarne pošllja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite np. gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi s 8. člani ali članicami. Turško vprašanje. niso vdeležile. (>d sedanje vlade Te dni se je končalo vanje velesil (brez Anici Parizu. Šlo je za odškodnino je bil navzoč samo krščanskosoci- jalni minister Ueinl. oficijeliurpa .. s<; razglasilo, da ostali člani posveto-j, .. ... . . . . kaoineta radi važnega miiustrske- rike) \i . ....... .......... ~~ morejo priti, lutii ki ga sveta ne . . v.. ,, .. .klerikalna **Reichspo»t** se je ob- naj jo plača Nemčija. r rancija .. , . 1 J . v , , . . , regnila ob to prireditev. — Leo se je ze bila bala, da Angleži nc! , , , . i ,., j - i«. .: znak duha. k t vlada se danes v !»odo za veliko odškodnino. Stani . .... .... A , ... , , j r, . , • ,1 republikanski Avstiiji! Lloyd beorge je vendar pristali ^ na to. da plača Nemčija 226 mi-j _ . , , . „ . . Ijard zlatih mark ^ leta 1962. Cc| Cari^ad Proslavja Venizelosa. ')i se Nemčija kujsila, zasede en-. Te di je bilo v evropskem delu tenta nova nemška ozemlja. Xem-jCarigrada slovesno praznovanje čija se bo morala vdati. Venizelosovega rojstnega dne. Boljše kot Nemčiji s«> go«li Tur-1Gledališča so priredila slavnostne čiji. S Tu lv i jo je sicer ententa1 predstave, pri katerih je prišlo do sklenila mir 10. avgusta v Sev- burnih ovacij pregnanemu grske-resu. A turški narodni vojaki, ki if!Ti državniku jih vodi odločni Ketual paša. bivši___ branitelj Dardanel, ne priznajo priznajo tega miru. Po sevrešken: miru bi morala dati Turčija Tlačijo in Oallipolis ter Smvrno z o-kolieo in otoki v Kgejskeiu morju Určiji. Aloi-sko ii^ino ob Marmar- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznaiijaiu vsem sortHlnikom. prijateljem in znan- skem morju bi morala prepustiti da ^ l>r^'n'I,u' kontroli entente. Dalje bi morala L ,,,a"'.a .i>0 Turčija priznati neodvisnost Ar- m "aS pre,JU^,vsm menije in Hedžasa (Arabije) ter ' se odi>oveilati oravieam ija Danšek. ki je začel preiskovati llMVič je predsednik clevelandske J njegove žepe. Thome je potegnil | unije ognjegascev. ».vetu revolver iz Žepa, toda policist ga Dekliška M. družba priredi na Kazkol med M»cija1i«ti in komunisti -»e izvršuj«- se«l.ij po vsem je prebite! in ustrelil barva rja. ki velikonočno nedeljo v Knausovi Doklej so bile še nekatere dežele, k.ier so socialisti s komuni, j je kmalu potem umrl v bobiišnici.^ Knausovi dvorani lei>o zabavo z sti v ret I tvorili enotno stranko, ki je predstavljala moč. pred katero Policista Danšek iu Bisler sta vec igrami, petjem itd. Igralo se !o j«* bila tudi vsebina orjli 21 moskovskih točk. o katerih se je že, ... i tolkokrat razpravljalo. Dočim se je v Jugoslaviji v primeri z dru-i"**:^ 1^ome pmel domov ob pol- _ ______ , , . . . , , ..... . ' . uoci ui povedal zeni, da so ga na' STANJE V RUSIJI ginu de/.fiunii razkol ^oi-malno lavrsil se precej, zgodaj in so se rane is-jra razkola vidno za«*ele lečiti. ga cesti roparji napadli. Vzel j<4 re-' ji- v nekaterih tlrugih deželah raz-> .i : , - - i i -^i «v »• « - « , Molvcr ui dejal zeni. da gre lovit; "\olja Rosiji*' poroča iz Hel- , napadalce. Kmalu potem so se sli- singforsa— Nasprotno zagoto- na Xorve-.^j; ^ privabili omenje- vilom (črnega komunističnega >1 š«-le izvršil, ilogočna, neodvisna socijaliiA-d.-mokratična stranka! U Nemčiji je razklana na dvoje; na Francoskem, v Švici :en. je istotako in v zadnjem času se je izvršil razkol v doslej euot-jIla policista. Ker policista ni»ta kon^reiw sovjetov v Moskvi, da stranki nemških -ocijalnili demokratov na Češkoslovaškem in v; vedela, kdo je Tli o me. ill je sled- kmetje redno dobavljajo živila, je ti razkoli >o žalostna posledica boljševiškega doktrinar-1 nji iiucl revolver, ne da bi po^e-(Lenil^ poslal vsem sovjetskim u- Italiji. V Iva. žalostna tembolj, ker >.»• razkol izvršuje ravno v časih, ko bijdal, kaj da je in je grozil z revol- rile je komunisti pri svojem -propagandnem delu vi^tno hčerko, eh deželah posluževali, je nam vsem dobro znana metoda razdi- - Koncert Zormanovega j lucijskih tribnnalov in poostrijo filhar-^itozadavne kazenske določbe. 'Moskovska komunistična "Iz- Veleluč Čegram se izgovarja, da ni nikdar nameraval v Čikagi o-stati."Zakaj je pa prinesel seboj v«- mizarsko orodje? Ali je morda mislil delati stolec .za vrhovnega vodjo Jed n o te, ki naj bi bil po njegovem mnenju Zakrajšek? * » * Vashington nas je informiral, da so tekom januarja padle cene vsem življenskim potrebščinam za tri *>roeehte. * - » * Jaz nisem padca niti slišal niti tulil. ... v starosti 0 let in mesecev. Po- P»i^t;„; , ■ n'!': pan je na katoliškem pokopali- i alestun m .Mezopotamiji, ki bi -- , v 1 : - i i vi- i' ■ . v >tamtordu. N. ^ sj jih razdelili Francozi m Angle- ... , ' . L-. i - - , • . ' potom se najlepše zali va- zi. Končno Jn se morala priznati , j .. ... | , - - .. ,IJ" družini ^vigelj. ki so nas t«>- mteresno stero za Italijo v Mah - - > --.- lazili v tej težki uri m položili . -• , ,ranjkemu na krsto r rancozom otl Cilicije do blizu Trapeaunta. Za žandarja coz Francoska Italijo v Mali Aziji od Adalije do Konije ter vi i J ranjkemu na krsto krasni šopek cvetlic. . . ,, . ... .J' Naj mu bo lahka ameriška zein-mishla ententa v Mah Aziji Grke. jjj a, Kemal pa je Grke predlagal tako 'd" ža, ; da se komaj drze v Smyrni. hran-( Mpriin Jeršič (>-{, pa imajo zasedeno Cilicijo. ^^ Vihtehč, mati. javnost pravi, da so Lonis 1 t bili u ,, ,,, , v. . 1 . i K. ]J. 44, BIooaivMle, N. i. zaj kralj Konstantin, gre Grkom -------- slabo in ententa se je začela umi-1 kati. Frarteozi^pravijo. da jih voj-1 ska v Orie.ntu preveč stane. Ame- ' rike ni več zraven, Angleži pa se boje vstaje v Indiji, Perziji, Me-j iji in Egiptu. Zato je zopotamiji l NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžn»*ga *rea naznanjam vsem konferenca sklenila, da pokliče sorodnikom, prijateljem in znancem. tla mi je nemila smrt vzela da — ' T" Se je ^>riit^ževal/1°- lahko načeli vpra&mje gleile Tra-' I^P« bvala vsem /.a Urasm Značilno pri vseh rarkolih je dejstvo, da so jih komunisti pov-l«^ ^ se že vz*me. Bil je «-1 ^ aro >oi v*e ' ili ae da bi imeli količkaj tehtnih, aktuelnih, |>olitičuo-akcijskih rodov. To so storili tudi v deželah, kjer je doslej enotna stranka •kozi že itak sama vedno stala ▼ najostrejši in neizumrljivi opoziciji napram buržoaznim vladam, kakor na primer v Italiji. I^ah-ko rečeno, da ui bilo zlepa socijalistične stranke, ki bi ji glede na i-jeuo radikalno taktiko mogla komunistična interacijonala tako kmalu kaj očitati, kakor je bila ravno italjanska soeijalistična stran-t Ita. Različnost mnenj ki je med vojno dala strankam drugih dežej mnogo opravka, je bita pri italjanskih soeijalistih že leta 1912 ob iri^vlitiinfcke vojre rešena zadeva iu že takrat &Q reformiste iz- niči na Ijnbo priznati. i Mpešen moralno, ne pa materija!- fS^if p^>lnomaT po" no. Avdijenca je bila sieer malo* ^ + . . _ , šte% ilna. toda zato pa je znala, J J^be priporočajo, naj se taldzi nastanjen: Wranglovi koza Upor Wranglovih čet. Časopisje poroča, da so se v Ča- trud nase mlade glasbene organi- pi?Pajranta° ki uprli in razorožili ofieirje. - ZLu: ti -^i^S10^^ kinematografi in Francoske Grke in Turke v I^ondon. napravi nov turški mir, v kate- l,M dolgi iu mučni bolezni življe-rem bo Grčija izgubila sevreške '».i«' »noje preljubljerie soproge ugodnosti. Turki se vesele te! ANTONIJE FRANK, zmage in so voljni poslati takoj J*' xa vedno zaspala v torek 1. delegate v Loudon, Kemal pa še 1921. Ranjka si- je p Psa 1 a povrh zahteva. da morajo prej P^ed možitvijo Antonija Ukori in Francozi in firki zapustiti Malo doma iz vasi Celje pri Ilirski Azijo. Grki seve še pr«»tee na ta rartili. Končno se je posrečilo ven-1tete. Vse one osebe, ki so v stari neuRottno. vendar pa tnoranio reg- način l»o teogoče ntrditi sovjetski dar Francozom, da so obkolili ta-| Avstro-Ogrski igrali katerokoli df je za sistem. — bor išče in (razorožili kozake, pomembnejšo ulogo, se tega plesa <-ije, ki ima pole« Grkov tudi srl^-,,*<,• Katere ste podarili pokojnici sko in bolgarsko prebivalstvo. IV zadnji prijateljski spomin. Po- --,'sebna hvaia pa Jožetu Žele z?t-ves njegov trud in požrtvovalnost pri "Profanacija" dvora na Dunaju/",rlva;!;ein sprevodu. Xajle|*ša Pre žemljica ! Žalujoči ostali: JakoS Frank, »opn.g. Antonija in Alojzij, Frank, hčerka in sin. 1029 E. 62. St..' Cleveland. Ohib. 12- scansktxsocijalni novinarji, iske čete so bile prisiljene mjvo skoraj niti ela kot jih imajo Švedi. Prav kot na .Švedskem,!? ? stoietjin dokazali v zadnjih lotih da sta dobro umirjena naroda v vec kot e- ^^ f|idi na NorveSkem dobr:l vbl ain piva a le ;ahka vilia žsranje.i m m oziru. Svoj sijajni zdravi razum in narodno nnierjenost pa sta rum >)t^ndv in vse drtjge močne pijače so pepolVioiffa prepovedane, t« dva naroda predvsem pokazala * načinom. kak > kta se lotila skraj- s pom0(-jo 'zdravniškega reeenta pa ni težko dobiti tudi take vrste jn, ti /..jvin*ga problema omejitve porabe alkolioli>uh pijač. Mesto da ^^ -n brejr dvoma :ii nikakih absurdno visokih davkov na alkohol bi fnnati. no planil? v brezmiselno m brezpomembno prolubieijsko kV)t pH v združenih državah, kjer je majhnim lekarnarjem, po-postavo, >ta se hladno in z globokim in zdravim preudarkom lotila vilo vaše mesto, je bil nenavadno časten. Veljal je francoski vojski, katero predstavljam jaz. Vesel sem,'da se nahajam v okrilju glavnega mesta naroda, ki se je tipi jen ja in j junaštva ujedinil in se združil o-krog/staroslavne dfciastije ;Kafa-gjorgjevičev. S spoštovanjem po- ■ ( L v . sebno onim na deželi, popolnoma nemogoče "imeti v zalogi žganje v i/«l< Janja neke vrste .-egulaeije v prodaji in porabi alkoholienib pi- Z(jravjine SVrhe. jač We to pa je imel«, dejanski za posledico obširno moralno izbolj-( (>Io na Norveškem, kjer so močne'žgane pijače prepovedane, >,nj. raxno iste v .-ste. o kateri so sanjali ameriški -prohibieiomstt te- pfi ni opaziti „ikakega kršenja postav fn nikake moralne konfuzije k. tn zadnjih štirih ali petih desetletij. ,kot j0 je najtj vsepovsod v druženih državah. Oclav<*c vam bo prtve- Tako švedska kot Norveška se ozirata na ljudi kot na človeška (ia| da je vesel, da ima lahko svoje močno pivo m vino in čepiav bi bitja i/ krvi in mesa ier vzameta človeka za natančno takega kot je ra(j videl, da bi se vri ilo žganje, je vendar zadovoljen z milejšimi a resnici. Mesto Ua bi napravili veliko napako ter domnevali, da je pijačami. i izmere h« i prt'Mdiuijrjr iui nj >tcni imji ■ ,>(... svojo oseoilO SVOIHHIO, tta ui si pus ni tudi resnični?* in tiajnih uspehov. Razventega pa ne uveljavljata da]je ja resignira' v slučaju, d« nikake zakonodaje — in to je z. našega ameriškega stališča največ ^.jja na Norveškem, kajti prepričs jiiocin ustvariti iMopijo proko noči ter proizvesti neke vrste ideali-1 Upravitelj nekega velikega indvstrijalnega podjetja mi je pove-hti<'-no de/elo 7 enim mahljajem roke, se ozirata pošteno na dejanske tja je norveški delavec preveč demokratičen in da preveč Ijtibi i ./.mere k< t prevladuje]«' ha tej stari zemlji ter sta vsled tega delež- svt>j0 osebno svobodo da bi si pustil vsiliti prohibicijo. Rekel je na- da bi bila uveljavljena polna prohi _ ... *an je, da bi ue mogel v takem slu \ redno, ki l>i direktno oropala posameznika njegove največje in od ^.yj^ izhajati s svojimi ljudmi. Glede Amerike pa je rekel naslednje: mu dane pravice primerne osebne prostosti j — Ali ne mislite, da je precejšen del delavskega nemira v Ame- Ko pa sta storili t<». nista izgubili iz vidika dejstva, da se pripra- riki pripisovati vaši prohibieiji* Jaz seveda nisem lilkak sodnik, vi človeka do lastnega in privatnega izdelovanja, če se ga popolnoma vendar pa sem prepričan, da je to vir nekaterih zadreg, v katerih sc i, ropa na j bol.i močnih pijač. Škaiulinavei so dobre' izobraženi ljudje nahajate. Vem, da bi preiskava potrdila resničnost mojih besed. 1rr vedo, da bo človek uspešno našel pota in sredstva za izdelovanje j Namen tega vrgla se je nad ^sovražnika z nav-duSenjem. ki ga je zmožna samo srbska vojska -Srbija je bila o-svobojena v šestih tednih in odpor; osrednjih velesil1 je bil zUuuljen.j V veliko srečo si štejem, da sem Vam mogel zapovedorvati tekom' t.? epopej« 'n da sem uio«rel imeti i okrog sel»e tak&-^>jake. kakor so bili vojvoda Mi.šič. vojvoda št«'fa- profesorja in ki šteje v svoji sredi same intelureiite. Tudi med delavci obstoja taka organizacija, ki ima komunistična predavanja. Večina aretiranih tako v Parizu kakor v Bordeauxu je bila zopet izpuščena na svoboiV; pač pa pri-drže Abramuviča in njegovo nezakonsko ženo. I kV^ | V^ 1liV^ I zdravljarti Njeg. Vel. kralja P*-'no vi č in vojvoda Pečic. C'e so tra. junaškega borilca iz leta 1870 Francozi in Srbi skupno izvojeva-na ravninah Loire in leta 1875 tfaili take zmage, nikoli ne bo mogo- ga članka pa*ni pojasniti, kaj mislijo Švedi, Norvežani j s Amerikaneili. Skušali smo le dokazati, da so Švedi in in* ^•«'liko močnejših žganih pi ječ kot jih proizvajajo distilerije. do-J ali dmsri o nas kU r bo v stanu dobiti snovi za tako proizvajanjc. Vedo dobro, da je Norvežani z nporabo ;rezne pameti in zdravega razuma pri omejitvi porabe opojnih pijač dosegli več praktičnih uspehov kot pa mi Ame-rikanei, ki >ano se vrg!i brez razmisleka v naročje bedaste in neizvedljive prohibicije. Aneksijska proslava v Julijiski Benečiji. zelo lahko napraviti ferraentirano majšo ali snov in da je prav tako lahka stvar spraviti ta materijal skozi aparat, ki je zelo enostven in katerega lahko napravi vsakdo sani. Vsled tega se ozirajo na položaj kot dejanski ob*tajn ter dovolijo vsakemu par kvartov najboljšega in n«» v vsakem temnem kotu ter na vse mogoče načine, katere si more izmislili človeški duh Z eno besedo rečeno ne boste rašli mi Švedskem nobenega iz številnih zlov, ki so se pojavili z A-meriki kot se pojavijo glive na vlažnih in mračnih mestih. Švedi so -zelo neodvisen in zelo demokratičen narod. Nikjer ni-t>o bili dejanski podvrženi fevdalnemu sibtemu, ki je zavlačeval na-rastek bolj liberalnih političnih idealov v tako številnih drugih evropskih deželah ter vsletl tega pretlstavitelji ter prvoboritelji a seh onih stvari, ki *majo za pretlmet osebno svobodo v najširšem pomenu besetle. Ko je prišlo tako do tega, da se iždela Aačrt za omejitev prodaje in porabe opojnih pijač, so imeli pred seboj ta ideal osebnih pravic in osebne svobode ter ^ostopali tudi temu primerno. V prvi vrsti je prišlo v poštev vprašanje vina. Kmalu so fcriŠli>a prav nobene volje, ogrevati se do zaključka, da je v suka stvar v tem pogledu varila in zdrava i;i «la'za aneks.jo, ki je vrgla ze seda.i bi pr. poved vina pomenjala od prvega pričetka poraz eilja. katere-!'*« tisoče in tisoče regnlkolov v li v mislih. Kot zdravi in pametni ljudje so sklenili, da mo- deželo, kjer odjemljejo domači-Tv ostati eel i seznam vin nedotakiijer in vsletl t"c(radovednežev, proslavijalče pa so kavo ali Čaj. tvori|j Italjanaši. tist? Tjudje, ki kajti v stanu je storiti človeškemu telesu veliko manj škode kot paj^ koma^ čakali. da pride kava ali pa čaj Voda ie dobra med obedi. — pravijo Švedi. — a člo- nad — vek mora imeti svoje vino. pivo ali kavo pri obedth, ee hoec. da njegova prebava primemrt funkcionira. Moiročc zauživajo £vcdi večjo množino kot je njim absolutno j>otr»bno z.njDi lastnega stališča. Treba pa jc j.častil v sovrastv pomisliti, da verujejo v dobri) Življenje in v življenje na pravilni na- ljudje, iz katerih i čin. PogoMo pričnejo j voj obed z žganjem ter ga zaključijo s presenetljiv-. sladkim Švedskim punčem. Teh pijač pa ne smatrajo absolutno potrebnim za rdravje ali dobre prebavo in kadar pride do al-koholičnili pijač-najm^nejše vrste, so vedno pripravljeni na omejitev. K« r ima človeški nwi vsepovsod nekatere, ki kršijo postavo na ta ali oni način, ima tudi Švedska sempatahi kak sporadičen slučaj riunšajuanja. V hribih je najti včasih kakega človeka, ki se skuša ] r«-življati s tem, da os!epari državo za davek, a to'ne velja le za liri-l>«»vee na Svetlskem, teinve" p«, vsem svetu. Spominjam se na obravnavo proti nekemu mnnšajnarjti v gornjem delu slikovite Deleearlije. kateri sem prisostvoval nekega popoldne. Hodil sem po lepi vasi drva. ko sem prišel do okrajnega so ('iiča. Tam je bilo opaziti nenavadno živalin vzrok teira. sem »k!š«'1 v sodno dvorano, kjer - ... \ poslušalcev. Sodnik, še mlad mož. ki je mogoče pred pa« leti zapustil vseučilišče v rpsali. je sedel na čelu dolge mize. krog kttere so sedeli zbrani člani porote, slični povsem tipom porotnikov kot jih je videti v Ameriki p'ri porotnih obravnavah. ga so imeti v eel i lajtežja vina in šampanjce najbolj močni vrsti piva. pa se sploh ni razpravljalo, smatra za neizmerno boljšo pijačo pri obedih kot pa Gorica. 6. februarja. Po glasovih iz Trsta je bilo soditi. da se aneksijska proslava v Julijski Benečiji odloži za dalje ča sa ter se morda čez mesčc dni ali še kasneje proslavi aneksija ua kar mogoče najsijajuiejši način. Zadnje dni pa se je na tihOma določilo, da se proslava samo za Trsi odloži, drugo ozemlja pa proslavi aneksijo dne 6. februarja. V so-beto šele so proglasili iz Gorice, da bo v nedeljo aneksijska proslava. Priredili so vlake in prišlo v mesto mnogo ljudi sicer, ni-ki.kor pa ne toliko, kakor se je mislilo, kajti t:eba vpoŠtevati, da tudi velik del italjanskega, pred vsem furlanskega ljudstva, ki lii- i! din njihovega maščevanja nad — Jugoslovani. Avstrijski režim na jn- vin pri svojih obedih!?"' * tako vz?*Jal 5» tak<> Ivzrastli v sovraštvu proti nam. Ti so se rekrutiralf tudi fašisti, so imeli včeraj svoj lan. "Šeavi" so sedaj naši! Se- laj jih bomo! Pa jih ne b»>do, ker .Jugoslovani se zavedajo sedanjih časov in se ne dajo poteptati. Aneksijska proslava v zname nju karnevala jim ni prav nič im penirala. marveč le podkrepila jih je v njihovi obrambi: Ako srna trajo Italjani in Itaijartasi anek sijsko proslavo za precTphstno pri reditev. se vidi, da ne polagajo na nost in ko so mi pojasnilifpridobitev Primorja v desnici one jer je bilo zbranih dostilvej;ke važnosti. katere so sicer in se držali daleč proč od italjanskega rajanja. Ogledal pa si je italjansko razposajenost seveda marsikdo in si mislil svoje. Goriški župan Bombig je izdal manifest, v katerem napoveduje mir vsem ljudem, ki so dobre volje. vojno pa vsem onim. ki bi štreniili po sovraštvu in barbarstvu. "Daijte nam sigurnost, da ne bo za bližnje in daljnje brate našega rodu in za one vseh drugih rodov zmaga brez dobrih sadov"'. Župan Bombig je poslal na kralja brzojavko, izrekajoč uda-nost in proslavljajoč ga kot zmagovalci. General Diaz je poslal pozdravno brzojavko. Iz Rima lii bilo ndberiega zastopnika, dasi so soboto zatrjevali po Gorici, da pride več poslancev in generalov. Ti*ko je ostala slavnost v čisto domačem okvirju. Predsednika ita ljanske zbornice in "senata sta po-slaJa v Gorico in PoreC "brzojavki* obžalujoč, da se noben cTan vlade ne more udeležiti proslave. Poši Ijajo pozdrave. To je vse. Slo vesnešje bo morda v Trstu. Po nekaterih krajih na istrskih otokih in v Istri so proslavili aneksijo že tekom prošlega. tedna. *Goriški občinski svet je čutil potrebo ob tej prilik*. tTa Je ijepre-menil nekaterim ulienm imena Via Mouache ''Nunska)""se imenii-j.-- sedaj Via Oomillo Benso di Ca-vour, Via Caserma je Vfa Ober-dank, Via Ginnastiea je Via Ris-monodo. prostor prčd gradom še imenuje Basu one della Serenlssi ma. Travnik sretli mesta se Ime nuje sedaj Vfazza della Vittoria torej ime Piazza grande ni bilo več dobro, ali Travnik ostane Trbvnik in iz ljudskih ust ga ne spravi nobena izpreriietnba. Prilično taka. kakor v Gorici hercegovskih planinah, junaka železnega značaja, ki je v najRolj kri tičnili r-asih vzdržal ravnotežje.. Klanjam "se Nj. Vis. preStoToila-sledniku Aleksandru in dvignem svojo čašo v čast prestolnici države Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dragi tovariši! Z veseljem sem sprejel nalogo, da ponesem Vašemu mestu častno odlikovanje Francije. Najbolj me veseli pri izvrševanju te misije to, da se nahajam med /.astopniki slavne srbske vojske, ki sem jo znal ceniti j»f> bojnem polju in na katero me .jodslej veže visoko dostojanstvo, v katero me je izvolil povzdigniti regent Aleksander. Našel sem Vas žalostne radi smrti vojvode Miši-ča Vendar vojvoda Mišič se je smatral srečnega, da je doživel č.is, ko se je njegova domovina rt šila sovražnika, ki je proti Vašemu glavnemu metstu naperil prvi ogenj svetovne vojne. Leta 1914 je v a šUmi se uljiatno vaM rojaka in rojaki u je iz liližiijc in daljuje okolict*. tla s«* v otii.iieiu številu vdeleži te veselice. Wseliey priretli Sl.oVKNSKI IU:i.AVSKl 1»«»M ua M<>\liaiii - Jithiisti.wii, I'a. dne družeča aprila 19'* 1. Zaeet.-k ••!» Malini uri kviver. Z a vm' jK.lrrt.iiM prokrl.i za t«. Imenovani oillmr. Za nl»iltil «>l"»isk na tri vcTt-r se že vnaprt*j zaliva Ijujcuio. Vstopnina za un>žke Wt-.. »i renske l.V. l»lr»-ku>rij Pobro-polje in Veternik in otvo- ekemu krožku, katerega vodita 2 Dr. Koter SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 hlan Art. Fittstntrgh, Pa. Dr. Koler J* najstarejši slovenski »d ravnik ftpecja.- llst v Pittsburghu, ki Ima 24-letno orakso v adravlje- nju vseta moiklb bolezni. Zastrupi jen je krvi sdravi s ffla-«ovltem 60«. k', ga je Isurael dr. prof. Crtlch. Ce imate mozolje ali mehur-Cke po telesu, v rrtu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in lz&lstil vam bom kri Ne Čakajte, ker ta bolezen oaleze- , Vse mefike bolezni zdravim po o-krajAani metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in Jax vam sa bom lopet povrnil. llyrosolo ali vodno kilo osdravlm v 36. urah in sicer brez operacije. Boikesni mehurja, ki povzročalo bolečine v krlJhi ln hrbtu in včasih tudi pri puSčanJu vode. ozdravim a gotovostjo. Hevmatircm. trganje, bolečine o-tekllne srbečice, »krofle |n druge ko-S..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času tn nI potrebno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam ie Iz starega kraja, zato vas laSJe zdravim, ker vas razumen slovenski Uradne ura: ob delavnikih od t. do » Ob nedeljah od • do S. polni italjanski nacijonalistični listi, in da ue verujejo v tisto ta- je bila slavnnst tudi po istrskih ko poudarjano priključitev ^npre" — per Resno so poslušati izvajanja zagovornika ter nato odšli i7. dvorane, ko jim je sodnik rekel par besed. Pozneje sem izvedel, da je dobil rnnnšajuar pet meseeev ča-sa za premišljevanje o svoji nedovolje- ' Gorica je lula včeraj sveeano odeta in Travnik i*olii ljudstva, kasta v, pelo se je tata. \Tsklikalo, trgovini v okrajni jeei v Orsi. Nadalje sem *>il informiran, da je gfolbe so svirale. topovi so poka- lni to edini slueaj te vrste v dveb letih. Kmal* potem ko cciii se vrnil v Stoekhohn. sem sedel v eitalni-ei Grand liotela.; Neki švedski Amerikauee, katerega sem poznal in ki .ie prišel domov na obisk, je1 prišel notri ter sedf 1 pdleg mene. — Well. — je rekel. — zapazil sem. da je prohibieija vir več kot tie zadrege v Združenih tlržavab ravno sedaj in dobro, o katerem se !r. ob 10. dopoldne pa je bila Jo^ vesno proglašena aneksija "JuTij!-ske Benečije" k italjanskeiiiu kra-ljestvu. Na municipiju so odkrili spbminsko plr>šeo Gorieanom, M j, domnevalo, da bo poslediea prohibicije. se noče pokazati. Ljudje'^ P«dl|:« "odrešenje"^l^rtj tnkaj pa so nspešni. ker se poslužujejo zdravega razuma pri ureje- Pokopališču sr. se pokloriili tertk MOiju prodaje opojnih pijae. |junakom. V mestnem vrtu so 6- — To je resnično. - je rekel neki prijatelj, ki je slučajno prišel l>0ldiie- svtrafe godbe, popoldne pta mtmo t«T ¥iaju zapazil - Mi Svetli smo vajeni vršiti ' stvari' na tak je šel sprevod s Travnika na divT-naeiu. da v resniei kej dosežemo. Kaj se je zgodilo v Ameriki pred fcijjski športni liroStor, kjer so bU kratkim .' Ali hočete popolnoma potisniti na stran svojo sijajno usta-11*'razne tekme in igre. Zvečer je mestih. Italjanaško p red p ust 11 o ^Veseljačenj*. 'Resnega me. Pustni korzo je Nadomestila letos anek-kijska proslava. Jugoslovani v Vsem Priinorju so.osftfli mirni In tako - je imela vsa slavnost zgolj Italjanaški značarj. Ogromna večina v deželi se ni udeležila aneksi jske proslave. S teih naj računa itaijanska vlada in tO stavi jamo danes pred oči zaveznikom Italije ja tudi naši vladi v Belgradu. •'i* .K-_:—u-■ : vo S tem. da dovoljujete uničenje bistvene temelje te ustave.' razsvetljav^, grad v umetnih . _ Prav tako izgleda. — sem odvrnil jaz. 'ogtijili. v gletlališeu ples. Wej ot — Ali ste vi Anu rikanei kdaj pomislili, kako orgijo ki-šenja po- Mto predpnstnega razveseljeva-stav proizvaja vaša vrsta prohibicije in to v najslabšim času. ko bi ^ katero je prevladavalo na« se moral vsak korak obračati proti tokom nemira ter upoštevanja ^^^ ^ehci ^ postav, ki gredo se*laj preko zemlje? 1 J . . Zadel je na trajno važno točko, ko je opomnil na to dejstvo. Povedali že naprej svoje stališč* %aje ni«, zadovoljni z njegovim pet. Noben misleči napram nneksijskita proslavam1 delovattjehr, ^e mahj pa z b^člii Stavil je vpraJanje. katero sem slišal zopet in zopet | I Jt.v ropejec ue mor? razumeti, zakaj smo mi v Združenih državah ta-Ustanovili so svoj obrambni sklad Naturalizacija. Kov ogrski zunanji minister. Dr. Gratz, bivši ogrski poslanik na Dunaju, je bil imenovan za ministra zniHthjifi zkdieV. Usoda poslanikov. Zastopnik sovjetske vlade v Berlinu Viktor Kopp je bil p0zV4n. ni j se povrne v Rusijo. Boljsi^-ikll nje^ove^a delovanja v politiki, t Ves ta čas so «.«u*'jevall Angleži na ozek l^as «rf> H »ali. čepmv so zahtevali zase severo-iztočui del kontinenta na temelju razkritij. .Mornariški iutervsei s«» s«- takrat pojavili nie vse-iHjvsod. Dobičkatiuhoa trp>\ska potovanja so bila v prizorjeoa v Ameriki in to je ustvarilo ž»'lj«J. da ae ustanovi staln»* naselbine. Angleška kraljiea FJIizaheta jc «lala Sir Walter Kale.igli-u i«tent zh. velik kos zicnilje. katero imenoval njej na fast Virginia. Ta kralji-m jf bila znana kot "tleviška" kraljica. Številni so l»ili jiusknsi in Ateviln« izjalovi julija. de se se ustanovi kob iiijo. Mesto da bi olxjelovali zt>uiljo. so porabilo čas z iskanjem $l*tJt- l*o suirti kraljiee Kljsabete je James I. razdelil, to ozemlje v Severno in Južno Vir-ginijo. Severno Virginijo ie dal Plymouth komiuiuiji. južno pa I^aidonski koinpuniji. Prva stalna augleška nasellkiuu je bila oživo-t\orjeua v Jamestown, Južno Virginia, teta 1007. Carter, katerega je. dal kralj tem" koul*Jtu»Jjav,^je delal življenje za kolotiiste Itvanmlno naporno. Nobene besede niso imeli .pri vladL Zanikali so jim celo uajtehe ujili individualnega dela v trgovini in industriji. Dobički so. odhajali v škupui sklad, in svet. imenovan od kralja. Je kontroliral vse zadeve. Nizozemski narod ni kazal nobenega velikega zanimanja za razkritja, v Norem svetu do lepi 100»'. ki> je kaiMtan ijenrj Hudson. Ajiglez »• ,* nlzobemaki ali ho>au4*ki službi, prišel v *-danje nrwyorSko pri-oiriiflre er raAril reko. ki nosi- iijoctMro ime. Zahevall so zase vso to Itokrajiuu. sesa joti» severno do Massachusetts. 1'okrajlna je dobtla ime Nova Nizowmska (New Netherlands ee^rar nI bilo nobene na-selhine do leta t6in. ko se je zgradilo par koč na Manhattan otoku, katerega so kupili Nizo-zemei od tndijam-e^' za S24.00 iz tega se je razvilo najbogatejše mesto na svetu. (New York». Pridela se Je preeej olwirna trgovina ž lndijanei. koje predmet je bila krrf^ihorina ln-leta lOl'i je bila rstmnovljena trgovska postojanka. fcahteve teh štirih narodov to'«K«te nasprotovale rdnisa drogi in to - je i»ovsrt)«lo dosti zadreg, kajti naselbine so se sedaj hitro veeafc .In množile. Majhna tolpa an^e^klh IMlgrimov. ki je *knšala najti prostat In od- 1 z. pom«e .nI verskega zasldovauja, kreala v Massachusetts dne derenif^ra 1«; 11 ter ustanovita Plymouth, lleset let pozneje je bil ustanovljen Boston. Vet* k«.e cr,.. stoletje anKlc^ki kolonisti l».yrili proti Franeozom. Špancem in Indijam-etn. dokler se jim ni jkwwHJo pridobiti si trdno statiV-e. ne le et.alL tenjve,^ tudi naprej v Jiotranj»*>t dežele. VeAna prišel jen« ji? hil:» angleškega izvora, in <4»iajHlo je trinajst k.»-lonij. naniree Ma>s«clMi>*»tt< Coiui^-ticut. York. RMo Island. New Jers»»y. Pennsylvania. 1 Delaware. Mnrytiml. Virginia. S.«ith t'srolimi. North Carolina in Cecvgia. Vse te k«ilonije s.. I m »stali* otlvisue ««1 Anglije. < :«>\emerje jc iuM-uoval kralj. IV^*tave je s silo Izvedel an-gti'ski imrlanient. |«»s»>l«in> navigacijsko v«» iz leta 1110». ki j«- Izsilila nr«ralNi angleških fad i j v trgovini. Velikanski davki so bili na-ložeui tut skoro vsako stvar. — in v nekaterih kolonijah je bila uepripadnost k angleški cerkvi vzrok težke kazjii nli davkn. Kolonisti s«. IHjstnjall viflno t»r»lj in t»i»tj nezjidoroljiii. Nič več prostosti niso imeli tukiij kot donui in niislili so. da so upravioefii do stivdeležlie v vladl. V Vir^iniji je nekaj priseljencev, katerim je itofnasal ^overner. zbralo skuinj |»ar 11a-rlaljuiii dne julija in ti s<» uveljaviti večje število XM*st:iv. katere bi morala potrditi Anglija, doeini. naj l»l bila vsaka in »stava, n vel javi jcua v Angliji, i^^jp^.ena odt J »renju istih mož. To je bilo dejanski prvo zakon o. dajno zastopstvo, ki m* .1«* k«-dnj zbralo v Ameriki. 1^-ta so bili ti privilegiji in- kor|torirani v pisani ustavi in Virginia je |>o-stala skoro neodvisna. Tobak je rastel v velikih množinah in leta lt.il!» je privedla neka nizozemska ladja nad dvajset črncev, katere je prv-dala -lastnikom fdmitaž. da pomacajo pri sajenju tobaka. V onem času je bila videti to le majhna zadeva, a je >istala |M»zneje glavni vzrok največjeira-Itoja v i4r««lovinl Ztlruženih držav, namreč državljanske vojne. (Nadaljevanje bledi.) 1 ^ T •-"T?** vi ' T' v.4 --p. -- GLAS NARODA. 11. MARCA *21 ŽENSKA VOJNA. Cgodorinaki roman. — Fnsootid spini Aleksander Dume«, "Q1m Harxia" priredil O. V. 54 1» Sliri ti^oč liber. / 7 J J t( Nadaljevanje.) - In /a kolika denarja gre pri tem ? Za »tiri tiso«* liber. , Katere hočete dvigniti? t Ne. katere moram plačati. 1 VaM'raa odvetniku? - Popolnoma pravilno. Za dobljen , £<>< Ne. /a izgubljenega. N' resnici, to vredno pomisleka . — Siiri tisoč liber« tla. T<> je ravno kut«*r«> bi morali planiti. če bi bil gospod ] rine pripravljen n«'lon»«'stiti vašo <»sel#no s1u/Im> z najemniki. Za vrairu! -la* lal&o dobim namestnika '/n sto tolarjev. Niimentnika za vas. ki sedite na muli in '»i poznate vse posta* < kc'aljevine '! Ne. .rospml. >^io lolj:rjev bi pač zadostovalo za na-■ ailne«:a < lovska, a <•<• bi mi računali le z navadnimi ljudmi, bi se i iiiu ne /de|o \ redno konkurirati s kraljem. IMi rabimo ljudi yasegra ugleda vas'-'jra < lo>t<> jansi \ a in vdihih zaslug. Le nikarte se tako po- • /< vjiti M. ni -«■ z»li. da ste š<" vedno vredna Štiri tisoč tolarjev. Že \iditn. ka j bočete. je vzkliknil meščan. — To j t* rop z obon>/euo silo. (!<>s|hmI moj. r i karte »a.s rsizžaliti. — j«' r«Ttel Cauvignae. — V p"vro i /it to žalitev bi vas dreti pri živem telesu, če bi ue 1 i!-, /a iu. dii obranim dober slovi* armadi gosnoda princa. Xe, go-spod moj. b- diijte mii oiiib štirih tisoč liber. Nikarfc* smatrati tega vv izsiljevanje, temveč za |M»moč v stiski. In kdo bo plačal mojega odvetnika' - Mi. * ' J - Vi ' AH mi boste prinesli potrdilo? - Vse bo v redu. \ — In kdo ga bo podpisal? 1 - On. "T 9 ■ 1 — To je zonet nekaj dnigega. T 8F 1 r rr ' - ... , 1 ** V * T w — Torej privolite? > T rw t . — Pač moram. ™ Torej nam dajte naslov dotičnega odvetnika ter par potreb-T>ih informacij. Paz sem vam že rekel, da je to planilo za izgubijeu proces. — Proti komu i Proti nekemu Iti sear ros, kot dediču njegove žene, ki je bila lojena v Orleansu. — Pozor! — je vzkliknil Ferguzou. Cauvignac mu napravil z očesom znamenje, s katerim je lio-Ul reči: — Nič »e ne boj, jaz sem pozoren. Kisearros, ali ni to neki gostilničar v okolici Libourne? — je vprašal Cauvignae. l>a. on stanuje med trt'vasjo ter Saint Martin de Cubsac. Iu ima gostilno "Pri zlatem teletu"? — Tako je. Ali ga poznate? — I)a, nekoliko. o. imenovana "Pri urolobu z Noetove barke". Kiiko liih ciiio to napraviti? — je rekel meščau. .laz bi se le proti pobotnici i/nebi! svojih štiri tisoč liber. Naj bo tako. Ali poznate pisarja svojega odvetnika — Zelo dobro. < e f,i vam prinesli njegovo potrdilo, ali bi ne delali nikakih težkoč pri izročitvi denarja .' Nikakih. a br_»z denarja ne bo izstavil luoj odvetnik nikake-potrdila. Dobro g* poznam. •laz posodim denar. — je rekel (,'auvignac Potegnil je i/ svoje potovalne vreče štirilisoč liber. dva tisoč v luidorjih in dva v polovičnih pištolah ter položil denar pred oči pre-s»ucčenega inešeaua. Kako se pis«1 vaš odvetnik? — je rekel t'auvignae. — Mojster Rabo«lin. Dobro, vzemit-* jH-ro in pišite. Meščan j»' ubogal. Mojster Rabodin: Tukaj vam pošiljam štiri Tisoč liber stroškov in odškodnine. na katero sem bil obsojen proti mojstru Bisear-ros. katerepri imam na sumu, da hoče uporabiti denar v zločinske svrhe. Bodite tako dobri in izročite prinašalcu potrdilo v pravilni obliki. — In naprej? — je rekel meščan. — Datirajte in podpišite se. Meščan je datirat ter se podpisal. — Vzemi to pismr^ft ta denar, — je rekel Cauvignae proti Fer-guzonu, — se preobleči "kot mlinar ter pojdi k odvetniku. - - -— Kaj naj storim pri odevtniku? - Izroči mu denar ter vzemi potrdilo. Ničesar drugega? — Ničesar drugega. — Jaz ne razumem. Tem boljše, boš vsaj natančno izvedel naročilo. Ferguzon je imel veliko zaupanje v kapitana ter odšel proti vratom. 1 Sedaj pa vina na mizo in sicer najboljšega. — je rekel Cauvignae. — Gospod mora biti izmučen. Ferguzon je odstcpiUter se vrnil pol ure poznepe. Našel' je Can-v guaea in meščana, sedeča za miao. Oba »ta prigovarjala slavnemu < rleanskenm vinu. ki je tako zelo ugajal gaskoneskemu grlu Henrika IV. " Topenje snega pomen ja mokre noge, kar se pa l&liko iz-premeni v hud prehlad. Mala električna pečica je ravno ono. kar potrebujete za tako vreme kot je to. kajti taka gorkota vam bo hitro I »osušil a va5e čevlje. Izhaja iz vijaka za električno luč. Te p»*ei »o razstavljene v naših izložbah. Vstopite 5e danes ter recite, naj vam jih pokažejo. The New York Edison Company %At Tdur Stroici General Offices t Jrring Pite* sad 15th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed and desonatratrd *o Norfolk St for th* of the public ^ ^ ^^ 434 Broadway 1*4 West 4»d St 36a Eut 149th St :o Irving Piac« 151 East «6th St 555 Trcmont Are' hazvahilo. Rojakom iz New Torka in oko> lice, ki ne utegnejo med tednov priti v naš urad, naznanjamo, d t je nana pisarna odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne Prank Sakser State Bank. Rad bi izvedel za svoja znanca ANTONA in JOŽEFO KACIN. Zato prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njiju naslov, ali naj se pa sama javita. — Joseph Franeetič. Box 26. Omialinda, Cambria Co., Pa. Slabi moški in ženske Oni, ki ao slacga zdravja. potrti, obupani, ne morejo delati, ne morejo » radi iznebili — Ne rfavno, a mislim, da bi delal izvrstnega vojaka. — Pošljite ga k meni in jaz bom napravil iz njega junaka. (Dalje prihodnjič.) farma naprodaj. 111 akrov, samo 6 milj od železniške postaje in prav v bližini t lak a ne ceste. 1 miljo od šole. 8-sobna hiša. štala za 13 krav in 4 konje. K 'arrno se dobi 2 konja,* j7 krav. 100 kokoši, vse orodje.! j kar ga je sedaj na farmi, 50 buš-: Hjev krompirja, 2."» biušljev ajde.i ! -0 ton vse- skupaj za &r.~>j -- : Takoj s/> plača ^-2000. drugo po a svojo drnžino aquitania PANNONIA eneržlje in j volje ter podobne boleml. Izre21te to ALBANIA notU-o. pojdite v katerokoli dobro le-1 N. AMSTERDAM1 26 marca — aoulOQne kariK', dobite steklenico >»uga-Tone lo FINLAND ,26 marca—Chernouro ^ jemljite par dni. če ne boste popo,- ! » 'S S^ST-čherbS? uspehi, vrnite osta- | r-MfcS. WILSON 30 marca — Tr« 2 marca — Cherbourg 12 marca — Trst 12 marca — Cherbourg 12 marca — Hsvrs 16 marca — Oano* 1i. marca 1 — -Trti 17 marca — Havrt 19 marca — Cherbcur* 1» marca — Bouiogn« 19 marca — Cherbourg ; a marca — Chrr»urg 23 marca — Tr»t ! marca — Ceno« i 24 marce — Trax 24 marca ~ Cherbourg noma zadovoljni nek Steklenice lekarnarju ter dobite aroj; LAPLAND Jenar nazaj. utLvEDERE LA LORRAINE Druggist: You can cet Nuga-Tone tr>m NOORDAM your- Jobber o» from th« National Labora- LE0POLDINA tory, 537 S.-. Dearborn St., Chicago. Abao «0««ATic lately guaranteed. Retail price »1.00. (Ad.) MAU»ETANIA !LA TOURAINE __ J KROONLAND ROTTERDAM aOUITANIA rochambeau FRANCE pESARO PREDNO SE GDL0ČITE t ZEtLAND 'OLYMPIC •orodnika all canopic j+100 na leto in obresti po Vee;prijatelja naročiti vozni liatek, ali SAXONIA J se po izve iz cenika št. 47. j takoj jv>11 j. , Rvndam pisitcj joalati denar v domovino da «i ro; .0 ^ Mnesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK a potnik sam kupi, piiite najpr-1 n. Amsterdam ; 5 „r" a - eZiooZ ilad bi izvedel za mojega malega GOSPODJE S. H. S. TRGOVCI! brata JOHNA TRQHA, podo-j Nekaj novega, praktičnega in maee Mahov iz Babnega polja trajnega, kar vsak kadilec cigaret pri Ložu hšt. 33. I*red enim le- kupuje. Ni še na trgu, pa bo kma-,' toni sva bila skupaj v Norwiehu lo. Hodite vi prvi v vašem mestu, pri Jolmu Ozboltu in potem mi Pošljite en dolar za vzorec in ceni znano, kje se nahaja. Prosim ne za trgovce. — I. PANTELlC, cenjene rojake, če kdo ve za'182 West Street. New York Citvi njegov naslov, naj mi naznani, če pa ?^am bere, naj se mi sam zglasi. ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Anthony Truden, Box 250. St. Marys. Pa. (1 i-12—3) Rada bi izvedela za svojega sina ANDREJA MRAK iz Luč in, vas Brebenea nad Skofjo Loko. Zadnje pLsmo sem prejela leta 1^14 iz Pliani. Box G. Canada-Prusim rojake, ako kdo ve kaj o njem. naj mi sporoči, ako pa (11-15—3) ZGL^SI NAJ SE izidor o7b0lt, lansko leto pod naslovom: Typo, k v. .\jvo je «*dšel v stari kraj, mogoče ve kdo za njegov naslov, da bi nam ga naznanil. frank sakser state bank 82 Cortlandt St., New York, n. y. (11-14—3) Dospelo je novo suho grozdje. Muškate! zalo sladka debata jagode, boksa 50 fantov — Cipar grozdje največja in naj. sladkejše, jagede boksa 60 funtov.............. $11.60 Malo črno grito groadje, se. lo sladko, boksa 60 funt. Pošljite $3.00 na račiin vsake bokse ki jo naročite in po> Klali bomo takoj. Balkan Importing Co. 61 — 63 Cherry St. Hew York, H. T. 82 Cortlandt St.. New York zglasi naj se oni rojak, ki je meseca avgusta vam eita te vrstice, prosim, naj P0*'"' nekaj denarja za potnico Miei Hauptman, da mu vrnemo ta denar, ker nam ga je naselniška v»blast poslala nazaj. ,, t . .. .frank sakser state banlv pa: f. Jurjevic. p. (). Box 54.'s2 Cortlandt St.. New York n y 10-11—3) j (11-14—3) se oglasi svoji materi Mariji Mrak v Lupinah. poAta Gorenja vas. Kranjsko. Jugoslavia, ali Say ret on. Ala. išče delo dobri, v starem kraju iz učen i sedlar (sattler). kateri je pred kratkim priš»d iz starega kraja. (Jre tudi iz države. Joseph Gruden, Box 25. Meadowlands, Pa. (9-11—3) Kje je moj brat LOJZE KOPRIVA? Pred tremi leti je bil v Strut hers, Ohio, in potem ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi poroča. ali naj so pa sam oglasi. — Michael Kopriva. Box 112. New Derry. Pa. (10-12—3) SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK 102 Bakewell Bids., Pittsburgh. Pa. rogal Diamond and Grant Sts. (nasproti-Courts). Iadelnje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastil«, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in proftnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeml'!« tu in v bU-rem kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini. izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodniji sii prt komi*zacijskih -azpravsh in d-je vsakovrstne Informacije zastonj. Osne nizke, UeU točno in pravilno. Blaznikova Pratika Cena samo 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo Jioee imeti naj pošlje takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu je bomo. Slovenic Publishing Company 62 Cortlandt Street New York, N. Y. Rada bi izvedela za mojega brata johna vinkšelj, doma iz Velike Malenee. fara Čatež ob Savi. Minulo je 6 let, odkar je bil v Trinidad. Colo., in od ti steg-a časa ni več slišati od nje etje £1848) Hausmajsterca v tejatru. ) Špela pečenko jedla, Šaljiva. Nemška vojaika sodba. E14£1> hoseeker marž. vojaSka. ) Aus dem Hochcebira. valcer K423T > Drummers parade marš. IMiller dauffhter of the forest. E4998) Radeckl marS. vojafika. ) Oesterreich militaer marS. E7000) »2 Regiment, mar*. ) firenadier marš. voja£ka. EJ654) Holzhackerbaum mart. ) Hoch vom Dach8tein marš. E?117> Steierlieder mart. voja£ka. ) Hop. hop. Schnelpolka. E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallop. E2lS4> Auf der Aim. valcer > Po«Ulion nurt vojaika. Fo dolgem času smo dobili prave nemške plošče, vojaška godba prve verate, krasni vojaški marši in valcerji. Dobili ktoo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od ?32_50 do f375-00. Cenik v vseh jezikih Tam pošljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (monev orders "pošljite na: IVAN PAJK, 24 Main St, Con^maugfa, Pa. V zalogi ga je le se sto iztisov! Slovensko-Amerikuski Koledar a lete 1921 Naročite sedaj! R. M. S. p; v Evropo Z "O" oarniki vsakih 14 dni. NEW YORK - HAMBURG vstavi se v cherbourg - southampton ORBITA - - 21. MAJA OROPESA - - 4. JUNIJA ORDUNA - - 18. JUNIJA Za pazjižirje 1.. 2. in Z. razreda. Izbonie udobnosti z;t pasožirje 3 razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 25 BROADWAY NEW YORK AH rtrf kaiprfmkf.il pnrot»rod. iigent\i chicago la lorraine finland aquitani a nooroam lafayette lapland cretic mauretani a olympic kfioomand zeeland aquitani a aorlia — Havre 30 aprila — Havre 30 aDriia Cherbouro I j ma^a — Cherboura 7 maia — Bou'pcj-ie 7 niaia — Havre 7 mafa — Cherboura 11 maja — Genoa 1? ma la — Cherboura I 14 maia — Cherbourg U mala — Cherboura 21 maja — Cherbourg 24 mala — Cherboura ' 3l«de cen za voxn* ilatk« In v«a tfrufl« vil««""" nbrnKt — na tvrdka. FRANK sakser state bank 82 Cortlandt St.. New York LLOYD SABAUDO 3 S^te Street New T-ck Prihodnji odnhitl* la N. T Mtrnlk »a 2 vl'aka REGINA D* ITALIA — 23. marca PESARO — 14 aprila. ' Izdajajo se direktni vozni listki do ! vs»-h plavnlh ni'-st v Jugoslaviji. J Brezplačno \ir.o i>otnikom 3. razreda. .uwiniMifiam. Cunard Line Parnik PANNONIA odpluje 26. marca v Dubrovnik in Trst Kabine ................$300.00 Tretji razred ..........$125.00 in $5.00 vojnega davka. V va.sem mestu je Cunard — Anchor agent. Pojdite k njemu. I QMNllMintMIIIIIIMtKIIMHHIMII French Line C0MPA6HIE 6EHERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOURAINE .............. 12. marca FRANCE .................... 17. marca LA SAVOIE .................. 26. marca A LORRAINE .............. 2. »orlla NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................. 15 marca NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSS1LLON ............... 24. marca Direktna hlunlik« rveza Is Parte« vn glavne tofik« Jugoslavija. Hitri pimlkl • HI rim I In -Ivama vijakoma. PoMban zastopnik Jugoslovanska vlad« K* pričakal potnika cfa prihodu nailh par-nlkov v H*vru tar Jih toina odpromil. kamor mo namanjanl. Parni ki Francoska Črta ao tranapartlrall tokom vojn« n« tiso«« iaho«Jova*klh v«, lakov brm* vao n«prilika. Za ilfkart« In ««n« vprtliju v DRU2BIKI PISARNI, 19 Stati St. N.Y. C. •II M PH lokal n Ih sMntlk. Anchor Line Parnik CALABRIA odpluje 19. marca v Dubrovnik iu Trst m Cene za tretji razred: Dubrovnik ..........$125.00 j i m V Trst ..............$115.00 in $5.00 vojnega davka, s m g V vai«n mestu je Cunard — g g Anchor agent. Pojdite k njemu. 9 snmis ?■>•■ '•"":iriiiiiiiiiiiW8F ijiiui^^nnKi tuwz ...............1..................1........... Cosulicu črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. SAN Cill STO . ARGENTINA . PRES. WII-SON 12. marca 24. marra 26. marca Potom listkov. intniR aa ?m krajo v Jupoafavijl In Sr%ljL Ruktin« uaodnostl prva«a. •a In tratjaaa raxr*«a- Potnlkl trati*«« rasro«a ««M«ala beaaolačna vina. PHELPS BROTHERS & 00. Paaaan««r Dssswwwt 4 We«t Street New York UaSsMAIL COMPANY 12 Iz New Yorka v Italijo naravnost V NAPOLI - GENEVO, - K^ISJJ? Velika paraikt n« dva vijaka: "POCAHONTAS" odpluje 7. aprila — 19. maja 'PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila; — 2. junija Izvanredr.e udobnosti. — Izborna služba. t Cene v Napolj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $93.Of in $5.00 vojnega davka. Potni&ki oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 120 Broadway. New York. Telefon: Rector 6300. AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PARNIKI NA DYA VIJAKA: Parnik MONGOLIA ................ odpluje 17. marta Parnik MINNEKAPDA (novi) ; samo 3. razrini 31. marra Parnik MANCHURIA................ odpluje 14. a|»rila Najkrajša in najpripravnej&a pot. Prevaža potnike prvega in tretjega razreda. Potniki Tretjega razreda so poetreženi v veliki jedilnici. Čisti prostori rezervirani za ženske iu otroke. Vprašajte r kompanijski pisarni: » Broadway ali pri lokalnem agentu. _______ . ______ "........... . _