cStečna turno Leto 1979
NASE I E L O
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
ELO
LETO XIII. DECEMBER 1978 ŠTEVILKA 33
Tako letos, kako drugo leto!?
Končuje se leto 1978 in že v navadi je, da ob koncu leta skušamo oceniti ali vsaj ugotoviti, kaj vse smo v tekočem letu napravili oziroma kaj moramo storiti v prihodnje, da bi dosegli še ugodnejše rezultate.
V organizacijah združenega dela je to čas izvrševanja letnih inventur, čas, ko se zbirajo podatki o enoletnem poslovanju in, ko na njihovi osnovi tudi pripravljamo predloge ukrepov za njegovo izboljšanje.
Prav leto 1978 je bilo za našo delovno organizacijo še posebej pomembno, saj smo precej naporov vložili zato, da bi nove temeljne or-
ganizacije zaživele tako, kot smo se delavci na referendumu v lanskem letu tudi odločili.
Rezultate poslovanja sicer periodično obravnavamo in potrjujemo na sejah organov upravljanja oziroma zborih delavcev, tokrat pa smo želeli izvedeti, kako letošnje gospodarjenje ocenjujejo individualni poslovodni organi oziroma nekateri delavci. Zastavili smo jim torej dvoje vprašanj, in sicer:
Kako vi ocenjujete letošnje poslovanje?
Kaj menite, da bi morali napraviti v naslednjem letu, da bi bili doseženi rezultati še ugodnejši?
Kljub temu, da so delavci veliko povedali, smo njihove odgovore na postavljena vprašanja strnili takole:
Kovač ing. Friderik — direktor DO
Ne glede na to, da leto še ni zaključeno, lahko že na osnovi dosedanjih podatkov ugotovimo, da vseh planskih ciljev in nalog za letošnje leto ne bomo mogli doseči. Tako tudi ne bo dosežen plan proizvodnje in prodaje, prav tako ne bomo dosegli fnančnega plana. Plana prodaje po planskih cenah ne bomo dosegli, po dejanskih cenah pa ga
Naš proizvodni program, razstavljen na Beograjskem sejmu
A?
bomo zaradi delnega povišanja cen celo nekoliko presegli.
Vzroki za take rezultate so dvojni: notranji in zunanji.
Zunanji vplivi za nedoseganje planiranega dohodka se kažejo predvsem v nedoseganju planiranih prodajnih in nabavnih cen. Notranji vzroki pa so: pomanjkanje nekaterih važnejših surovin, pomanjkanje delovne sile, slabo izkoriščanje efektivnega delovnega časa, veliko neopravičenih in bolezenskih izostankov, velika fluktuacija delavcev, pa morda še nekateri.
Pri proizvodnji notranjih vrat, kjer so planske naloge najnižje dosežene, pa so poleg že navedenih vzrokov še sledeči vzroki: raznolik in razdrobljen proizvodni program ter nedoseganje predvidenih organizacijskih, tehničnih in tehnoloških ciljev, določenih v investicijskem programu. Predvidevali smo veliko krajši rok, v katerem naj bi nova investicija pričela z normalnim poslovanjem. Nadalje nam je dolgoletni kooperant podbojev Alples iz Železnikov občutno zmanjšal dobavljene količine podbojev, ki jih nismo mogli nadoknaditi niti doma, niti pri drugih kooperantih.
Pri tem pa je potrebno tudi poudariti, da je organizacija novih temeljnih organizacij precej angažirala strokovne delavce na tem področju, saj je bilo vse potrebno na novo organizirati.
V nekaterih mesecih smo bili nelikvidni. Po eni strani so rastle zaloge, kar je povzročalo pomanjkanje obratnih sredstev, v zadnjem četrtletju, pa se je situacija le izboljšala. Vzrok za nelikvidnost je predvsem v odplačilu anuitet za novo vratarno in prevelike zaloge polizdelkov in končnih izdelkov v vra-tarni. Slabo smo realizirali tudi plan investicij v letošnjem letu, predvsem zaradi nepripravljenih investicijskih programov. Z novo organizacijo smo na novo sistemizirali veliko delovnih nalog (za individualne
poslovodne organe, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in druge zahtevne naloge), težave pa so nastale pri pridobivanju ustreznih kadrov za opravljanje teh delovnih nalog.
Tudi postavljenega programa za izvajanje določb zakona o združenem delu nismo dosegli, zato bo prav njegovo uresničevanje prioritetna naloga v naslednjem letu. Potrebna bo velika angažiranost vseh strokovnih delavcev, ne le pri pripravi potrebnih samoupravnih splošnih aktov, temveč neposredno pri njihovem izvajanju.
Kljub vsem naštetim problemom, ki so nas spremljali v letošnjem letu pa lahko zaključimo, da je bilo poslovanje zadovoljivo. In kako v prihodnje?
V naslednjem letu sicer predvidevamo za nekoliko odstotkov večje proizvodne in prodajne plane. Z ozirom na sedanjo tržno situacijo in informacije, ki smo jih dobili, za prihodnje leto ne kažejo, da bi lahko bistveno povečali prodajne cene. Po drugi strani pa nam dobavitelji najavljajo precej višje cene osnovnih surovin in repromaterialov, kar vse nas navaja k temu, da bomo morali za povečanje dohodka iskati rešitve znotraj delovne organizacije; predvsem odpraviti tiste vzroke, za katere ugotavljamo, da so bili v letošnjem letu naj večja ovira za doseganje večjega dohodka.
V letošnjem letu tudi ne bomo dosegli predvidenih izvoznih rezultatov .predvsem zato, ker nismo mogli dvigniti prodajnih cen. Isto pa velja tudi za prvo polletje naslednjega leta. Poslabšale so se tudi možnosti za plasman naših izdelkov na tujem trgu.
V naslednjem letu bo torej treba povečati izvoz vrat ter se temu primerno tudi organizirati. Izvoz stolov predvidevamo v takem obsegu kot v letošnjem letu. Prodajo na domačem trgu moramo usmeriti bolj na direktno prodajo, kar pomeni, da moramo zmanjšati prodajo preko posrednikov. To pa bomo lahko dosegli le z organizacijo lastnih skladišč, razširitvijo števila kupcev, ustrezno obdelavo trga, in sicer na tistih področjih, kjer še ne prodajamo svojih izdelkov. Poleg tega pa moramo temu primerno tudi organizirati komercialno službo.
Tudi v naslednjem letu imamo veliko obveznosti, ki izvirajo iz investicijskih naložb, zato bomo morali vložiti velike napore v zmanjšanje stroškov, boljše izkoriščanje materiala in delovnega časa. Le na tak način bomo lahko ustvarili večji dohodek in tudi pokrili obveznosti, ki jih imamo. Za zmanjšanje težav v zvezi z obratnimi sredstvi moramo posvetiti vso skrb zalogam izdelkov, materialov in nedovršene proizvodnje.
V kolikor bomo vse navedene či-nitelje upoštevali, in se tudi zunanji
pogoji ne bodo spremenili lahko pričakujemo, da bomo v naslednjem letu dosegli dobre rezultate gospodarjenja.
Lenaršič ing. Franc — vodja TOZD Tovarna stolov
Letošnji doseženi rezultati poslovanja v naši temeljni organizaciji niso najbolj razveseljivi, zato povsem zadovoljni tudi ne moremo biti. Na obeh lokacijah smo razvijali nove tipe stolov, in sicer na Verdu kolonialni tip, v Borovnici pa tako imenovani moderni program, ki jih nrodajamo na ameriškem tržišču. Proizvodnja novih tipov je nadaljevanje politike, ki smo jo že pred leti sprejeli in, ki se je kot pozitivna izkazala v tem trenutku, ko je močno v upadu konjunktura na ameriškem tržišču. Tako proizvodnja še vedno lahko dela s polno zmogljivostjo. Letos smo izdelali prve serije težkih stolov kot so tipi 508, 812 in 220, vzporedno pa poteka program miznih plošč, ki jih napravimo okrog 400 kom. mesečno. V nadalje načrtujemo izdelavo stolov in in miz, ki jih bomo prodajali v garniturah ter tako zagotovili kvalitetnejši program. Nove tipe stolov smo razvijali tako na osnovi zahtev, kot tudi lastnih pripomb. Nekatere tipe npr. tip 43 pa smo razvili sami z veliko prizadevnostjo tako prodajne službe, priprave dela kot proizvodnje. Ker izvoz razvijamo z lastnimi kupci in ta delež iz leta v leto narašča, imamo proizvodnjo v letošnjem letu polno zasedeno. Ob taki proizvodnji, (več tipov stolov) za plan smo pripravili preko 70 kalkulacij, pa še vedno niso zajeti vsi tipi stolov; pa je močno prisoten problem proizvodne režije, kar se je odrazilo predvsem v zadnjem mesecu, ko je bil odstotek ur po učinku zelo majhen. V naslednjem letu bo tako prioritetna naloga občutno zni-
žati to režijo; verjetno pa to ne bo le naša naloga, temveč tudi naloga drugih temeljnih organizacij. Delavec mora vedeti, da je režija že všteta v dodatnih časih kot so: priprava stroja, menjava rezil, transport itd.
Zmanjšati pa moramo tudi boleznine, predvsem tiste od enega do petih dni, kjer pogosto dvomimo v opravičenost takega izostanka. V zvezi s tem moramo sprejeti ustrezne ukrepe.
Malnar ing. Ferdinand — vodja TOZD Tovarna vrat
Če ocenjujemo poslovanje Tovarne vrat v letošnjem letu moramo izhajati iz investicije same. Nova vratarna je bila dograjena le toliko, da so bili postavljeni stroji, vzporedno pa ni bilo veliko napravljenega. Tako je primanjkovalo strokovnega kadra, tudi neposrednih delavcev ni bilo dovolj. Da bi nekoliko omilili ta problem, smo kupili zasebno hišo in v njej uredili 30 ležišč za delavce, ter jih v marcu tudi naselili. Na ta način smo fluktuacijo delavcev, ki je bila zelo pereča, lahko vsaj delno omilili. Problema pa nismo rešili v celoti, saj je precej delavcev še vedno bivalo pri zasebnikih na Vrhniki. Na delo v Borovnico so prihajali z avtobusom, ker pa niso imeli urejene prehrane, so pogosto zamujali, ob enem pa je le malokdo tudi ostal na delu v naši temeljni organizaciji.
Pomanjkanje strokovnih delavcev smo delno rešili tako, da smo zaposlili strokovna delavca iz Tovarne stolov (2 delavca), ki pa sta se šele spoznala s problematiko pri proizvodnji vrat. Poleg kadrovske problematike so pereč problem skla-
diščni prostori, ker novih ni mogoče napraviti, prav tako ni mogoče dopolnjevati strojne opreme, vse zaradi pomanjkanja sredstev. Ker je premalo viličarjev, je za transport potrebno precej več časa, kot bi bilo to potrebno. Pri pripravi sanacijskega programa smo razmišljali o tem, da bi s preskrbo skladiščnih površin in dopolnitvijo strojne opreme lahko delali, vendar bi pri tem potrebovali pomoč vseh temeljnih organizacij. Vendar nismo našli razumevanja, zato smo se morali prilagoditi obstoječim razmeram.
Plan proizvodnje je zajemal tudi plan kooperantskih storitev, kar se mi ne zdi prav. Zmanjšane količine dobaviteljev podbojev iz Alplesa sami nismo mogli nadomestiti, zato tudi rebalansa plana ne bo mogoče izvršiti. Situacija je sicer nekoliko boljša v zadnjih mesecih, ko mesečno napravimo 4500—5000 podbojev in sami tudi furniramo krila. Ker pa manjkajo delavci, moramo tedaj, ko furniramo, ustaviti linijo kril.
Da bi lahko v naslednjem letu normalno poslovali ni več potrebno veliko napraviti. V svojem planu investicija ni zajemala strojev za podboje, zato bi jih morali nabaviti, prav tako je potreben viličar ter skladiščni prostor. V pripravi so načrti za regalno skladiščenje, s čimer bi omogočili pregled nad skladiščnimi količinami kril, nujno pa bi potrebovali tudi kompresor in en do dva viličarja. Zato so potrebna sredstva, vendar, če tega ne bomo napravili, Tovarna vrat tudi v prihodnjem letu ne bo mogla veliko več napraviti.
Tušar dipl. ing. Andrej — vodja TOZD Primarna predelava
Poslovanje naše temeljne organizacije v letošnjem letu lahko ocenimo kot zadovoljivo. Imeli smo sicer velike probleme z nabavo hlodovine, predvsem bukovine, saj smo jo vse do aprila nabavili v zelo majh-
nih količinah. Čez zimo bodo tako velike težave, v težkem položaju pa se tudi trenutno nahajamo. Tako smo morali ustaviti obratovanje žage na Verdu za 14 dni, delavci v Borovnici pa tudi delajo le v eni izmeni.
Delavce smo tako morali prerazporediti na delo v druge temeljne organizacije, oziroma trenutne težave reševati z dopusti, kar vse pa so delavci z razumevanjem sprejeli. Pogosto slišimo, da imamo previsoke interne cene. Pri tem moramo poudariti, da smo se o njih skupno dogovarjali in jih tudi potrdili na sejah samoupravnih organov.
Sicer pa smo plan presegli, težave, ki nastopajo pri dogovarjanju med temeljnimi organizacijami pa tudi sproti odstranjujemo.
Izgledi za naslednje leto glede nabave surovin so slabi, zato bo morala nabavna služba vložiti velike napore za izboljšanje stanja.
Nadalje moramo pripraviti dokumentacijo za modernizacijo grobe prirezovalnice in sušilnice, kar vse bo pripomoglo k izboljšanju delovnih pogojev in boljšemu izkoriščanju lesa.
Modrijan Franjo — v.d. vodja TOZD Servisi-energetika
Rezultate poslovanja, ki jih je naša temeljna organizacija dosegla v letošnjem letu lahko ocenim kot izredno pozitivne, vendar jih lahko analiziramo šele sedaj, ko smo uveljavili lastne cene. Temeljna organizacija izkazuje 10 odstotno akumulacijo (po podatkih za pretekla dva meseca), kar je zelo ugodno. Tudi na področju kadrovanja smo imeli velike težave, s katerimi smo se srečali predvsem v prvem polletju občutno zmanjšali in precej omejili fluktuacijo delavcev. Ker je kvalifikacijska struktura delavcev v tej temeljni organizaciji najvišja, je tudi interes delavcev, da se aktivno vključujejo v delo samoupravnih organov zadovoljiv. Veliko naporov pa bo potrebno, da bo delegatski sistem zaživel tako, da bo vsak delegat resnično zastopal interese ti-
stih delavcev, iz katere sredine prihaja.
V prihodnje moramo nadaljevati z organizacijo preventivnega vzdrževanja tako, kot smo to sprejeli s poslovnikom. Rezultati sicer ne bodo vidni takoj, kot so nekateri pričakovali, bodo pa očitni šele v letu ali dveh, le, če bomo za dosledno izvajanje sprejetega poslovnika tudi vsi zainteresirani. Dosledno moramo izvajati tudi določbe poslovnika o organizaciji delovnih sredstev. Na področju investicijskega vzdrževanja moramo realizirati usmeritve srednjeročnega plana, vzporedno pa bo treba strmeti tudi za razvoj naše temeljne organizacije. Izboljšati moramo delovno disciplino, dvigniti nivo sporazumevanja in dogovarjanja med temeljnimi organizacijami ter vzpodbujati inovacijsko dejavnost v delovni organizaciji. Storitve pa morajo biti take, da bodo zadovoljevale ne le izvajalce temveč tudi uporabnike. Le tako bomo lahko dosegli še ugodnejše rezultate poslovanja naše in ostalih temeljnih organizacij .
Pavlovčič Ivo — delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena
Če ocenjujem letošnje poslovanje, ne morem biti zadovoljen, saj nismo niti količinsko niti kvalitetno dosegli planov proizvodnje. Kupcev nismo zadovoljevali, tudi rokov nismo dosegli. Napravljen je bil sicer rebalans plana, ki pa ga tudi nismo v celoti izpolnili. Kalkulacije, ki so jih napravili v Tovarni vrat pri več proizvodih prikazujejo izgubo, če jih primerjamo s prodajnimi cenami po cenikih, na drugi strani pa lahko ugotovimo, da so drugi proizvajalci na področju Slovenije, ki imajo sicer nižje cene od naših, zelo zadovoljni.
Vzrok za tako stanje je prevelika režija, velike zaloge in velike obresti za kredite za investicijo. Tudi kompletacija izdelkov je nepravočasna in pomanjkljiva, na kar vplivajo kooperantske storitve Alplesa,
ob enem pa so tudi cene za kooperantska dela problematične. Če bi vse navedene težave zmanjšali bi moral biti dohodek znatno višji že v letošnjem letu.
Na področju prodaje smo napravili tisto, kar smo v danih pogojih mogli napraviti. Problematičen je tudi plan za naslednje leto, zlasti prodaja Kompletnih vrat, kjer smo odvisni od. kooperantov. Alples pa nam je že tako precej zmanjšal dobavo podbojev. Problematična bo akumu-lativnost proizvodov, za TP, ker so cene zamrznjene, za GP, kjer se upoštevajo kalkulacij ske cene, pa bodo problemi predvsem zaradi tega, ker se na istem področju pojavljajo še drugi proizvajalci in tako lahko kupci iz mr aj o naj nižjega ponudnika.
V prihodnje moramo nujno izdelati tudi katalog (ki bo osnova za prodajo gradbenim podjetjem) za nudenje proizvodov projektantskim organizacijam zaradi vključevanja naših proizvodov v popise tovrstnih del.
Garafolj Ciril — sekretar OOZK na lokaciji Verd
Če ocenjujem le poslovanje naše delovne enote, potem sem z rezultati lahko zadovoljen. Ne morem pa biti zadovoljen niti z rezultati v temeljni organizaciji niti širše v delovni organizaciji. Krivdo za tako stanje navadno iščemo med delavci za stroji, vendar bi za izboljšanje rezultatov morali celoten delovni proces boljše organizirati. Vse akcije, ki smo jih pred kratkim sprejeli, bi morali tudi dosledno izvajati ter delati tisto, kar je dejansko potrebno. Zagotoviti bi morali večjo discipliniranost delegatov v raznih samoupravnih organih, kar bi tudi zmanjšalo izostanke iz dela, ki so
že tako visoki. V naši delovni enoti se že sedaj dogovarjamo za tisto delavčevo odsotnost, ki jo je mogoče predvideti, opravičujemo pa le tiste izostanke, pri katerih se da dokazati, da delavca opravičeno ni bilo na delo. Če bo vsak delavec kvalitetno opravljal svoje delo, tudi kvaliteta končnih izdelkov ne more izostati. Vse to pa je zagotovilo tudi za izboljšanje rezultatov v prihodnje.
Eržen Rudi — predsednik OOS TOZD Tovarna vrat
Velik problem pri poslovanju naše temeljne organizacije predstavljajo neustrezna skladišča. Neurejen je tudi notranji transport, zato bi nujno potrebovali vsaj še enega viličarja. V sedanjem trenutku povprečno stalno čakata na delo dva delavca, kar tudi povzroča organizacijske motnje. Delovna disciplina na vseh nivojih je slaba, bolniških izostankov je zelo veliko, kar povzroča velike težave pri razporejanju delavcev. Zaradi neurejenih skladišč je kontrola zalog povsem nemogoča. Kadrovska problematika je zelo pereča, saj je investicija predvidevala manj delavcev, kot jih sedaj potrebujemo za nemoteno poslovanje. Kljub temu menim, da poslovanje ni bilo slabo. V prihodnje bi torej morali urediti skladišča z etažnimi regali, ter tako zmanjšati zaloge kril. Na ta način pa bi se sprostila tudi obratna sredstva. Izboljšati moramo delovno disciplino, zmanjšati izostanke iz dela, veliko fluk-tuacijo pa bi delno omejili z boljšim nagrajevanjem.
Ker je vse probleme, ki se pojavljajo do sedaj pretežno reševala temeljna organizacija sama, bomo morali tudi v prihodnje sami vložiti veliko več naporov.
Trček Janez — predsednik DS TOZD Primarna predelava
V letošnjem letu smo sprejeli številne konktretne predloge za dosledno uveljavitev nove organizacije temeljnih organizacij, vendar se sprejeti predlogi prepočasi uresničujejo. Pri nas je še vedno odprt problem organizacije transporta, kam jih vključiti oziroma kako organizirati. Tudi težav v zvezi z delom v podaljšanem delovnem času ne rešujemo enotno v vseh temeljnih organizacijah. S strani delavcev je slišati pogoste pripombe na preveliko povečanje rešijskih delovnih mest, ki so nastala z novo organizacijo, zato bi morali za posamezna dela le pretehtati, ali je delavec dejansko zaposlen polnih osem ur. Predvsem pa moramo posvetiti veliko pozornosti izobraževanju delavcev tako s področja njihovega dela kot tudi samoupravljanja. Le tako bomo lahko napravili ustrezne premike pri vključevanju delavcev v nroces sa-
moupravnega odločanja, kar bo pripomoglo tudi k boljšim delovnim rezultatom. Obenem pa moramo več pozornosti posvetiti tudi varstvu pri delu.
Grampovčnik Marija —
TOZD Tovarna stolov
Poslovanje lahko ocenimo kot uspešno, ne glede na to, da se prav sedaj srečujemo z velikimi težavami pri kvaliteti lesa. Tako nam kljub velikim naporom, da bi v zadnjem mesecu dosegli planske cilje, to ne bo uspelo predvsem zaradi slabe kvalitete lesa. Tudi pri nas je delovna disciplina slaba, tako opažamo premalo delovne zavesti, pri mlajših delavcih in nekaterih de-
lavcih iz drugih republik. Le z izboljšanjem delovne discipline,
zmanjšanjem izostankov in boljšo kvaliteto lesa pa bomo dosegli boljše delovne rezultate, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje sistema nagrajevanja.
Sluga Franc — TOZD Servisi-ener-getika
Kljub prepričanju, da je naša temeljna organizacija »prepotrebno zlo« menim, da je poslovanje dobro. Na samo doseganje rezultatov v proizvodnji mi bistveno ne moremo vplivati, lahko pa jih izboljšamo z boljšo organizacijo dela in delovno disciplino. Stara kotlovnica na Verdu je slabo urejena, zastarela, saj je bila grajena za potrebe tedanje organizacije združenega dela na Verdu, ki je bila mnogo manjša, gretje je zato slabo. Še vedno je prisoten problem delavcev za vzdrževanje, pa tudi nagrajevanje je slabo. Tem problemom moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Šučur Božo — TOZD Tovarna vrat
Poleg ostalih vzrokov, ki so jih že navajali drugi delavci, na slabo poslovanje naše temeljne organizacije gotovo vplivajo tudi kooperantske storitve, ki niso najbolje organizirane. Prav tako nekateri delavci premalo resno opravljajo svoje delo, zato je kvaliteta izdelkov slabša, kar vpliva tudi na zmanjšanje dohodka. Preveč se upošteva le količinsko doseganje planov in premalo kvaliteto. Mnogim delavcem je dovolj, da so 8 ur prisotni na delu, in ne gledajo na to, da bi dejansko tudi nekaj napravili. V kolikor bi v prihodnje te pomanjkljivosti odpravili, bi gotovo dosegli boljše rezultate poslovanja.
Blatnjalc Ana — TOZD Tovarna stolov
Čeprav je za delavce, ki bivajo v samskem domu do neke mere urejeno, pogrešamo kopalnice in toplo vodo. Hranimo se v delavskih restavracijah, kjer poleg malic in kosil lahko dobimo tudi malico tedaj, ko ne delamo. V prostih dneh pa si pomagamo s kuhanjem v samskem domu. Na ta način pa preobremenjujemo električno napetost, zato nam pogosto zmanjkuje električnega toka. Velik problem pa predstavlja nočni hrup, ki ga poleg nekaterih naših delavcev povzročajo »nji-
ho vi prijatelji« ki prihajajo v dom in tam prenočujejo, pa sploh niso pri nas zaposleni. Hrup predstavlja že tako pereč problem, da ga bo potrebno reševati na ustreznih organih. Čeprav sem zadovoljna z bivanjem v samskem domu, pa si želim, da bi v prihodnosti poskrbeli tudi za naše zabavno življenje. Morda bi v ta namen namenili določen prostor in ga opremili s televizorjem.
Blagojevič Milenko —
TOZD Primarna predelava
Ker v letošnjem letu ni bilo večjih okvar na strojih, so bili tudi doseženi rezultati dobri. Le v zadnjem času je pereč problem pomanjkanje surovin. Ker za vse delavce ni dela, jih moramo premeščati na druga dela v druge temeljne organizacije, kar pa za te delavce predstavlja določeno težavo. Strokovnih delavcev nam še vedno primanjkuje, malo smo napravili tudi na področju modernizacije delovnih priprav, s čimer bi delavcem omogočili boljše delovne pogoje in zmanjšali fizično delo, ki je predvsem pri delu z bukovino še precej prisotno.
V kolikor bi te probleme lahko razrešili, bi se rezultati poslovanja izboljšali, dosegli pa bi tudi višje osebne dohodke. Dragica Krašovec
Beograjski sejem
BEOGRAJSKI SEJEM POHIŠTVA — USPEL PRIKAZ IZDELKOV LIKO
Na že tradicionalnem sejmu pohištva v Beogradu smo nastopili skupno z ostalimi članicami UNI-LESA ter na razmeroma majhnem prostoru lepo razstavili naš program.
Prikazali smo vse novitete katerih je bilo letos, tako iz programa mi-zarne kot iz vratarne, kar precej. Asortiman vrat je bil zelo bogat, saj smo pokazali vse variante vratnih kril v raznih kombinacijah z masivnimi podboji, plastičnim podbojem Kostroj, plastificiranim Alp-les ter kovinskim Vasico. Na ogled so bila tudi kompletna vrata italijanskega porekla obložena z ultra-pasom. Vhodna vrata so bila tudi zelo pestro zastopana, med njimi
novi proizvodi tip 20, 21 ter M-14 iz jelovega lesa ter lužena.
Med izdelki mizarne je bila najatraktivnejša nova garnitura s hrast-parket masivno mizno ploščo ter modernimi stoli No. 581, s katero smo tudi konkurirali za nagrado sejma. Prikazali smo tudi moderni gu-gualnik No. 880 in stol No. 570, borovo garnituro z masivno butcher ploščo ter stoli No. 43 prav tako iz bora.
Med obiskovalci smo imeli precej gostov tudi iz tujine, ki so se pohvalno izrazili o našem programu ter pokazali velik interes tako za moderno garnituro, kot tudi za program v boru. Domači obiskovalci so največ interesa pokazali za vhodna vrata, katera so si podrobno ogledali, prav tako pa tudi za naš program pohištva.
Slike naj bi vsaj delno prikazale vsem članom kolektiva naš nastop
y nOCETM M3/10H4BEH0M HPOCTOPV ,,/HiKO'1 M3 BPXHKKE
® Oho 80 oacro npon3BCAH.e crojivuta _K3ac3ti ce y CAA S Hajeelin npoimo-fian oa3H:'.x epcra Bpara y JyrocJiaei4ju
lieocta ycne.ia Kpeamija rapunTjpe 38 jjosepnv Tpne3ap«5y
Ca 600.000 KOM.ua CTtvcma
H3Be:;euux v TOKy upom. :• roXHtia nposoaotjEiH ,.JlHKO“ H3 BpXHince, K8.183M ce aa npaoM msctv no n3Boay oaor muemtaja y Jyrov.i3Bii.ia.
— llauOMHiueM pu oni oko 5011.000 nunami Cio. m pa »;i-ntun čarni na. rpaoimre CAM, pekw mm je s. a. so-ncpmijMKor flMpcitropa Op o i 1 vh;cp nih: — To HjpeA-c ras mi oko 30" o.u i n on namer yKynnor n smriri. Tpy-,ni mo ce pa Gy.(CMO mirne npHcvnm na sonatjem rp-
)KMiiTy. To na« • j c ofnmcra pa 8ypyluiocr.
A ko je „JIMKO“ n P Sil no H3B03y cTc.nuia. OBfla -e napa je y rmT8H.y nposoBoama špara, npsM no tirtac:iany na jvrocpoaeiTCKO rpxcmme.
— rofltiunbe , npmoaeMesiO .ono 250.030 som.t.'u paiunx opera epara, ,w,ao je spyr IlTHrepniiti. — lipe cacra m p ati v j e mo yny!pamn,3, ra-pamia n y .rasna apura. Upoiili-.OAHMo h eparna icpn-,ia. ,,'H1KO‘ je npaa thiip-ra noja jc none.ia capaniov ca rpaUcuiiuupuMa. UajuoBKjn
npon3Bos name ipaSpstse cy vymiMonra>Kj;n epara ca $se-Ta.sHitM paracroBOM KOja ce 'mtmipajv nočne aanpmetm.K pašami na lUpetji-HOM 08-jenTy.
ilmme na ito.iiig" cysf3-.aoiceiie n seotia • šene rap-nnrype cro.rosa m CTOsima, II JSBcjiiJUt cito erb ca MacHBHOM n.roHOM os ?;pac-Tosor aaMc,-, napaera y npti-poanoj Sojii apoera a cio-jnme cy ■ y KOMOunaipijii xpacToa;me it nserenor 6a>i-6yca.
PISALI SO O NAS — (POLITIKA EKSPRES)
na nedavnem sejmu v Beogradu, po- ko komercialno, kot tudi estetsko
udariti moramo pa ugotovitev, da je najuspešnejši doslej.
bil tokrat naš razstavni prostor ta- Olomir Pungerčič
Izkoriščanje delovnega časa
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo imeli razpoložljivih skupno 1.680.050 delovnih ur.
V omenjenem obdobju 197 delovnih dni smo opravili 1.406.443 delovnih ur (od tega 5,9 % predstavljajo nadure — 82.572 ur).
Zaradi skupne odsotnosti z dela je bilo izgubljenih 356.359 delovnih ur, kar v celoti predstavlja 21,2 % fonda razpoložljivih delovnih ur ali 25,3 % od opravljenih delovnih ur.
Od celotne odsotnosti z dela je 33,5 % odpadlo na redni in 1 % na izredni dopust; 0,8 % pa na izostanke z dela (od tega 75,5 % na neopravičene izostanke z dela).
Na račun vojaških vaj je šlo 0,14% delovnih ur, to pa je 0,7 % celotne odsotnosti z dela.
V bolniškem staležu do 30 dni smo bili 11.459 delovnih dni ali 25,7 % vseh izostankov z dela, oziroma 5,45 % fonda razpoložljivega delovnega časa.
Za bolniške nad 30 dni pa je šlo 10.421 delovnih dni (83.370 ur), kar pomeni 23,4 % celotne odsotnosti z dela, oziroma 5 % razpoložljivega delovnega časa.
Tako smo zaradi nesreč pri delu ali izven dela, bolezni, porodniškega dopusta, nege družinskega člana, izgubili skupno 21.880 delovnih dni oziroma 10,4 % razpoložljivih delovnih dni, kar pomeni toliko, kot bi bilo približno 107 delavcev neprestano v bolniškem staležu. Tako bolniškemu staležu v letošnjem letu pripada skupno 49,1 % vse odsotnosti z dela.
V celotnem obdobju leta 1977 pa smo bili v bolniškem staležu do 30 dni 23,4 % od vse odsotnosti z dela; nad 30 dni pa 23.3 %. Izostanki za-
radi bolniškega staleža so torej v lanskem letu znašali 45,7 % vse odsotnosti z dela, kar je približno 3,5 odstotka manj kot v devetmesečnem obdobju letošnjega leta.
Podatki torej kažejo, da je odstotek izostankov zaradi bolezni pri nas dokaj velik, ki pa je glede na lan-
Naš portret
„Prip
Tokrat bi vam v tej rubriki predstavili nekoliko drugačen portret kot običajno, in sicer skupino, ki dela in pripravlja vso začetno dokumentacijo z raznimi predvidevni-mi pripomočki za serijsko proizvodnjo. Letošnje leto, ki se bo v kratkem izteklo je bilo za TOZD Tovarna stolov zelo pestro, glede na število novih izdelkov v kolonialu in novega programa, ki se že močno uvaja kolikor dopušča sedanja tehnologija in obetajoči stroji. Ta razgibanost se je zelo odražala v delu predstavljenega oddelka »priprave dela« kakor tudi same proizvodnje katero bi predstavili v drugi številki glede na težave in ugodnosti na tako pestro proizvodnjo.
Za letošnje leto naj omenimo da so bili dani v serijsko proizvodnjo naslednji novi izdelki:
1. stol s številčno oznako 414 z izredno zahtevnim naslonjalom in hrbtnimi vernimi izdelki v več barvah
Naši izdelki na Beograjskem sejmu
slco leto celo nekoliko narastek Vsa ta dejstva opozarjajo na resnost problema in na nujnost iskanja rešitev, ki bi omogočile, da bi odstotek bolezni zmanjšali. Z zavestnim delom pri zaščiti zdravja, zdravljenju in rehabilitaciji delavcev v delovni organizaciji bomo dali največji prispevek k ustvarjanju večjega dohodka in odpravljanju posledic, ki jih povzročajo bolezni.
Sonja Černe
rava dela 9
2. stol z oznako 508
3. stol z oznako 43
4. stol z oznako 814 in izvedbo 814/A
5. stol z oznako 220 in izvedbo 220/A
6. stol novega programa 570 — brez tapeciranja
7. stol novega programa 580 — brez tapeciranja
8. masivna bukva miza 3860 s podnožjem 2560
9. masivna bukova miza 3836 s podnožjem 2536
10. masivna bukova miza 3842 s podnožjem 2536
11. izdelani in odposlani vzorci 4625 in 4615 za kar se tudi že predvideva naročilo.
Poleg navedenega so bile uvedene tudi nove barve, ki nemalokrat povzročajo veliko težav pri sami nabavi, tehnološki izvedbi, da je niansa pravilna in konstantna kakor tudi, da se z barvami asortima izredno povečuje kar zelo otežkoča končno j kompletacijo izdelka. Naj navedemo, da je v proizvodnji 76 različnih stolov upoštevajoč barve.
Da se izdelek pripravi za serijsko proizvodnjo naj vam predstavimo vsaj najvažnejša dela predpriprave, ki so nujna, da se izdelek da v serijsko proizvodnjo.
Izdelava vzorca, ki ga mora naročnik potrditi, pred samo izdelavo je nujno preveriti sam način izdelave v seriji, da ne pride kasneje do raznih ozkih grl v proizvodnji, pregledati že obstoječa rezila, ki naj pridejo v poštev za obdelavo elementov, zaloge ustreznih debelin lesa ali možnost njih nabavo, dolžina elementov, ki naj se po možnosti prilagodi že obstoječim, končni finiš, ki naj bo prilagojen naši tehnologiji itd. Samo letos je bilo odposlanih a 105 vzrocev.
Izdelava kalkulacije, ki je bistvenega pomena in mora biti kar najbolj realna z upoštevanjem količin mesečnih ali letnih, zahtevnosti naročnika, embaliranje, transport itd.
Pripraviti dokumentacijo: načrt izdelka, prirezovalno listo, materialna lista, tehnološka lista z vpisanimi operacijami in potrebnimi pripomočki za izdelavo, tehnični opis, predpis kvalitete, ki ga uporablja kontrolna služba, mojstri in individualna samoupravna kontrola. Za lažje in točno delo se izdela šablona in kontrolnika, ki morajo biti izdelani pravočasno in dani v proizvodnjo z obrazložitvijo njih namena uporabe.
Pred pričetkom same serijske pro-| izvodnje je obvezno pregledati tudi ves potrošni material, ki pride v poštev za izdelek, informirati se v kakšnem roku ga je možno nabaviti, zagarantirati sigurno dobavo na določeni rok, pri prejemu materiala ga preizkusiti če orgovarja dogovorjeni kvaliteti in ostalim zahtevam šele nato bi se naj praviloma izdal delovni nalog za proizvodnjo.
Zelo pomembno je tudi omeniti nabavo rezil katerih roki nabave so zelo dolgi, rezila pa izredno draga, kar se verjetno marsikdo ne zaveda in kljub navodilom o uporabi se jih prevečkrat ostri, nepravilno upo-
• J V
nisem zanalašč
„Saj sg
V prvem spisu smo razglabljali o varnostnem ukrepu — prepovedi odstranjevanja odpadkov: trsk, iveri, žagovine in podobno, skratka o prepovedi poseganja z roko v bližino rezil in v nevarno delovno območje stroja, ko ta obratuje oziroma je v pogonu, kakor tudi o posledicah, ki jih lahko doživimo v kolikor opustimo izvajanje navedenega varnostnega ukrepa pri vsakodnevnem delu.
Danes pa bi želel opozoriti na varnostne ukrepe, ki se nanašajo na pravilno nameščanje zaščitnih zaslonov (zaščitnih »kap«) in na uporabo rokavic pri delu na strojih.
Poglejmo zopet enega od primerov takšne nezgode pri kateri gre za vzroke v smislu našega problema, ki pa žal tudi botruje marsikateri nezgodi.
Delavca NN je pri delu na stroju — točneje pri vkladanju lesa v stroj — zagrabilo za rokavico in mu potegnilo desno roko v stroj. Posledica nezgode: poškodovano hrbtišče dlani desne roke. Poškodba je bila k sreči »lažje« narave, lahko pa bi se končalo usodno za delavca kot za delovno organizacijo.
Od vzrokov, ugotovljenih pri analizi nezgode, sta bistvena dva, in sicer:
— delavec pred začetkom dela pri stroju ni pravilno namestil premičnega varnostnega zaslona s katerim pripira vstopno oziroma vkla-dalno odprtino stroja;
— pri delu je imel na rokah usnjene rokavice.
Vemo ali pa vsaj vedeti bi morali, da vsi premični zaščitni zasloni kot zaščitne »kape« pri strojih, ki so prigrajeni pri stopnih odprtinah ali pred rezili oziroma ta pokrivajo, nas lahko varujejo le v kolikor so pravilno nameščeni.
Pravilna namestitev pa je vedno takšna, da reža med vloženim lesom v stroj in premičnim zaščitnim zaslonom ali zaščitno »kapo« ni nikoli večja od 5—7 mm, oziroma reža ne sme nikoli biti tolikšna, da bi nemoteno vtaknili prste med les in zaščito. To si velja dobro zapomniti in dosledno izvajati pri delu.
V našem primeru pa je delavec vedel, kako je potrebno pravilno namestiti zaščitni zaslon, vendar tega ni storil. Dovolil si je delati tako, da je imel med lesom, ki ga je vkla-dal in zaščito še prosto 2,5—3 cm veliko odprtino. Tako je med vkla-danjem lesa v stroj mimogrede prišel s prsti pod zaščito do podaj al-nega zobčenika, ki ga je zagrabil za rokavico in mu potegnil roko v notranjost stroja.
Naslednjo napako je delavec storil, ker je delal z rokavicami, katerih uporaba tudi ni dovoljena oziroma je tvegana povsod tam, kjer nas lahko kaj zapne in potegne. Delavec bi moral delati brez rokavic ali pa uporabljati rokavice brez prstov, to so rokavice pri katerih so nam prsti prosti — goli.
V kolikor delavec ne bi nosil rokavic oziroma bi nosil ustrezne brez-prstne rokavice, kljub opustiti vi prvega varnostnega ukrepa, ne bi prišlo do takšne poškodbe.
Nogometni
Mladi delavci iz LIKA, predvsem pa tisti, ki stanujejo v samskih domovih, si želijo razvedrila. Nadarjeni za športno rekreativno dejavnost se najraje udejstvujejo v nogometu, deloma tudi v drugih športih. Tako si ljubitelji okroglega usnja že več let prizadevamo da ustanovimo svoj klub. Rezultati to nare-
rablja ali celo po neprevidnosti razbije kar mnogokrat ovira proizvodnjo, ker se taki primeri običajno če je le mogoče rešujejo s prebru-šenjem sličnih rezil na zahtevani profil.
V tem opisu še mnogo manjka, da bi bilo prikazano celovito delo in nujnost tega dela, ki je v veliko pomoč proizvodnji vendar s poudarkom, da proizvodnja tesno sodeluje s pripravo dela in obratno, potem uspehi zagotovo ne bodo izostali.
Ker se večinoma vsi izdelki izdelujejo demontažno verjetno marsikdo niti ne ve kakšne izdelke izdelujemo, zato vam predstavljamo nekaj novih posameznih tipov.
Priprava dela
Vedeti pa je, ko govorimo o odgovornosti delavca v zvezi z opustitvijo navedenih dveh varnostnih ukrepov, da ne moremo mimo vodje dela. Kajti v našem primeru bi lahko poleg že navedenih dveh vzrokov, ki sta botrovala nezgodi navedli še tretjega, in sicer: pomanjkljiva kontrola neposrednega vodje dela delavca nad izvajanjem dela.
Vodja dela ne sme dovoliti delavcu, da bi delal nevarno oziroma si dovolil opustitev varnostnih ukrepov in to takšnih, katerih opustitev lahko pripelje do težje nezgode, zato se v našem primeru tudi vodja ni držal varnostnih ukrepov.
Ob zaključku bi želel ponovno opozoriti na že posredovane varnostne ukrepe pod naslovom: »Osnovni varnostni ukrepi pri delu«, ki so bili izdani pod št. 32-9/76 — OR, dne 29. 4. 1976 in jih imate na svojih delovnih mestih, da jih ponovno pregledate in zagotovite izvajanje v korist vseh.
(se nadaljuje)
Glede na to, da je pred »VRATI« novo leto bi želel, da v naslednjem letu vsi bolj upoštevamo varstvo pri delu in da nihče ne bi doživel nezgode. Še enkrat vsem:
SREČNO NOVO LETO!
klub Liko
kujejo, kajti v pretekli sezoni je bil dosežen vidni napredek. Ekipa tekmuje v notranjski nogometni ligi že tretjo sezono. Nogomet je panoga, ki ima verjetno največ privržencev, zato tudi ni čudno, da vidiš na vsakem dvorišču brcati žogo. Seveda, če hočeš doseči kaj več, je potrebno v določenem ritmu jo tu-
di obvladovati. Igrati nogomet se pravi, da poznaš pravila igre, da si kondicijsko močan, da si zdrav, da imaš občutek za kolektivno igro in kar je najvažnejše, da krepiš samega sebe.
Prvotno je ekipa igrala le mali nogomet, kjer smo sodelovali le na raznih turnirjih in na lesarijadah. Lige za mali nogomet nismo uspeli organizirati, ker so bile prisotne vedno neke težave. Zanimanje za igranje je naraščalo in vedno več fantov je želelo, da igra in seveda tudi tekmuje. Tako smo ekipo vključili v tekmovalno ligo notranjske regije. Rezultati, ki so bili doseženi, so bili spodbudni ne le za posameznike, temveč tudi za poznavalce te igre, kar je dalo še več samozavesti in poleta ekipi. Soočali smo se tudi s težavami ki so ekipo spremljale. Oprema igralcev je bila kmalu nabavljena, toda za treniranje in tekmovanje se je kmalu raztrgala, tako da je v tem času ekipa skoraj brez vsake opreme. Prevozi igralcev niso bili organizirani, tako je
bila večkrat težava, kako le-te prepeljati; posluževali smo se raznih — od bicikla do avtostopa. Prevoze z vlaki so igralci plačali kar sami.
Želje za vbodoče so velike. Če združimo uspehe in hrepenenje, je treba nekaj ukreniti. Prizadevnim igralcem je treba kupiti novo opremo za prihodnjo sezono, ki se bo začela že v marcu 1979 in povrniti prevozne storitve. V kolikor želimo v bodoče imeti svoj klub, potem je treba poiskati svojega trenerja, za kar so objektivni razlogi, ker bomo v nasprotnem lahko zaostali.
Nadarjenih mladih delavcev, ki so zaposleni tako na Verdu kot v Borovnici ne manjka, zato akcije za ustanovitev kluba ne smemo opustiti, ker bo nam vsem skupaj v prid. Nudenja možnosti rekreativnega športa v prostem času so pozitivna tudi iz stališča spoznavanja ljudi med seboj in v značaju fluk-tuacije delovne sile in še vrsto drugih vplivov, ki so potrebni pri zaposlitvi mladih ljudi.
Franc Drašler
pot samoupravnega socializma. V svojem razmahu in trdni volji -— čimprej obnoviti domovino, čimprej iz zaostale države ustvariti novo močno industrijsko državo, je tudi naše območje tisto, ki je šlo po poti razvoja. Zgradili smo tovarno, ki je našemu kraju v ponos, Vi jubilant j e pa ste eni izmed tistih, ki so pripomogli z dolgoletnim delom tako tovarno tudi postaviti.
Danes, na tej svečanosti vas je 25 jubilantov. Dve tovarišici s 30 let dela v naši DO, 14 tovarišic in tovarišev z 20 let in 9 z 10 let dela v LIKU. Na današnji dan bi lahko vsak od vas vedel mnogo povedati kaj vse je v tem času v našem kolektivu doživel. Doživeli ste razvojno pot Kombinata, srečali ste se z njegovim uspehom in težavami. Izglasovali ste mnogo odločitev v samoupravnih organih, ki so vezana na razvoj Kombinata. Izglasovali ste razne sklepe za investicije, sprejem ali zakonske predpise o vlogi in delu samoupravnih organov, doživeli integracije, dezintegracije itd. Tudi tisti z manjšim delovnim stažem ste že sodelovali pri pomembnih odločitvah. Tu naj omenim našo inve-stijio v STOLARNI (lakirnica, skladišče) in nato še v vratarni. Sprejemali ste kup samoupravnih sporazumov itd.
Rekonstrukcija vratarne je bila najbolj impozantna odločitev kolektiva. Zavedajoč se pomembnosti rekonstrukcije vratarne, kot enega osnovnih činiteljev za hiter razvoj naše DO LIKO, ste se vi starejši delavci, z vso zavestjo angažirali v njej. Vsi mi — zaposleni v LIKO od te investicije pričakujemo tudi rezultate, ki bi nam pokazali uspešnost te velike investicijske naložbe.
Borimo se s težavami, ki so objektivnega značaja.
Čim prej moramo odstraniti organizacijske in druge napake, ki se pojavljajo v proizvodnji. Morala, delovni elan in strokovnost na delovnem mestu, naj bi bili še v naprej vedno prisotni. Ne smemo si dopustiti malodušnosti do vsega, kar se okrog nas dogaja. Marsikdo je takega mnenja, da je neuspeh v proizvodnji skrb drugih in da se njega konkretno ne tiče. Ravno mi stari delavci moramo odpravljati to malodušnost, opozarjati na napake, svetovati in biti kar najbolj angažirani v sami proizvodnji.
Naša stalna skrb naj bo tudi pri vzgoji kadrov, vzgoji mladih delavcev na delovnem mestu. Ne smemo si dovoliti, da nas skoraj vsak strokovnjak slej ko prej zapusti. Poiskati moramo vzroke fluktuacije.
Nedisciplina na delovnem mestu je vse preveč prisotna. Mladi so prišli iz vseh mogočih krajev naše države — popolnoma brez predstave kako se mora vesti in delati na delovnem mestu. Prav tu bomo morali premišljati — kaj storiti in kako bi ohranili delovno silo za daljši čas,
Srečanje jubilantov
Letošnje srečanje jubilantov v Borovnici
Dne 28. 11. 1978 je bilo srečanje naših jubilantov z 30, 20 in 10 let dela v naši DO. Jubilanti so praznovali v času, ko je vsa Jugoslavija praznovala 35-letnico republike. Srečanje je bilo v vzdušju obeh praznovanj. Bilo je vesilo, za ples in razpoloženje pa je poskrbel tov. Pero s svojo harmoniko. Jubilantom je bil namenjen naslednji govor:
DRAGI NAŠI JUBILANTI
Kakor vsako leto, tako tudi letos ob prazniku Republike podeljujemo priznanje za dolgoletno delo v
podjetju. Vaš jubilej se istočasno združuje tudi z jubilejem našega državnega praznika 35 let AVNOJ-a. Ravno v teh dneh se povsod po naši domovini spominjamo na zgodovinski dogodek ko so delegati v najtežjih trenutkih boja naših narodov 29. 11. 1943. leta na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu sprejeli sklep, da bo Jugoslavija postala zvezna socialistična republika. To je bil začetek novega obdobja naše prihodnosti. S to odločitvijo AVNOJ-a je Jugoslavija zmagoslavno krenila v začrtano pot — pot socialističnega razvoja,
za čas kakršnega sta npr. vi doživeli v našem kolektivu.
Vsi vemo, da nam je tovarna drugi dom in tista mati, ki nam reže kos kruha; kruh pa je lahko vedno koruzen v kolikor ni denarja za be lega ali pogačo. Naša nenehna skrb je dvigniti proizvodnjo in tako zagotoviti boljše osebne dohodke.
Še bi lahko govoril o Vašem dosedanjem angažiranju v našem kolektivu, ker je danes Vaš dan —
jubilejni dan, ne bi bilo prav da vam z govorom krajšam slavje.
Dragi slavljenci! V imenu kolektiva LIKO, izvršnih odborov sindikata, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij Vam želim še mnogo zdravja in uspehov v tovarni in doma. Želim Vam, da bi uspešno dočakali vsa jubilejna srečanja. Zato vam kličem: »še na mnoga srečna leta!«
Franko Martinčič
Prišli — odšli
OKTOBER—NOVEMBER 1978
VERD
PRIŠLI:
Satler Branko, Mitrovič Cvija, Mele Matjaž, Cvjetkovič Vinka, Hladnik, Franc, Perič Radislav, Karalič Milovan, Berginc Cvetka, Vihtelič Marjetka.
ODŠLI:
Jurič Lucija, Šajn Ana, Brobnjak Evelina, Pranjič Ankica, Džalič Zoran, Radanovič Mirjana, Muminovič Veza, Jurič Anto, Durič Ivanka, Štri-kelj Mirjan, Karalič Milovan, Buto-len Stanislav, Jurič Marko, Lulič Mu-hamed, Malovrh Karolina, Ivanovič Stanko, Savič Minka, Fortuna Vida.
BOROVNICA
PRIŠLI:
Živkovič Zdravko, Djurič Dobri-voj, Jularič Ivanka, Peštalic Vera, Režonja Štefan, Todorovič Mira, Dakič Vitomir, Šakonjič Ismet, Medo-vič Vlado, Matkovič Stipo, Stankovič Blagoje, Sjeverac Mato, Dželilo-vič Adem, Montibeler Marija, Mršič Ivo, Cvijanovič Gospa, Livnjak Kristina, Petkovič Krista, Ribič Josip, Gržinič Zoran dipl. ing., Brnjak Pile, Sekič Mijo, Gajdič Mirzeta. ODŠLI:
Kneževič Jožo, čosič Tomo, Tadi jevič Zdravko, Vukajlovič Borislav, Mršič Ivo, Račinovič Džemal, Jularič Eva, Ulmek Boško, Pušelja Franjo, Mazinjanin Branko, Grmšič Ančka, Dolničar Janko, Prodanovič Simo, Živkovič Snežana, Peševski Marica, Zelič Janez, Livnjak Niko.
VRHNIKA
PRIŠLI:
Černe Sonja, Obradovič Marija, Prebil Margareta, Kužnik Anica, Kralj Pavla.
ODŠLI:
Petrovčič Andrej, Dobnik Polde.
Svečanost z jubilanti v Borovnici
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Rado Ogrin, Petrič Stane, Martinčič Franko, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
Novoletna nagradna križanka
Pravilne rešitve pošljite na naslov: LIKO — Vrhnika, Uredniški odbor NAŠE DELO, Cankarjev trg 4, Vrhnika, najkasneje do 15. 1. 1979. Čakajo vas nagrade: 1. gugalnik, 2. dva stola in 3.—5. po en stol.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si