PRIMORSKI DNEVNIK
Ahh'""a W»C»na v gotovini	!•
JU"*131' i gruoDo Cena 50 lir
Leto XXIII. St. 22 (6606)
TRST, petek, 27. januarja 1967
DANES NA SEJI V POSLANSKI ZBORNICI
Skoro soglasno odobrena dva zakona
o kazenskem pregonu genocida
Glede popravkov ponovno razbita večina levega centra - Nov bombni napad na sedež KPI v Milanu - Podgorni obiskal Turin in Milan - Nezadovoljstvo gospodarskih krogov zaradi razbitja trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo
26. — Poslanska zbornica je danes skoro soglasno trafpv * dva važna zakonska predloga: prvi se nanaša na eks-Vi n zaradl zločinov genocida in je bil sprejet s 437 glaso-Proti 16, drugi pa na zatiranje takih zločinov in je bil spre-s 443 glasovi proti 10.---------------------
Oba
toreT“ Jonasa predloga sta bila bo |LspreJera skoro soglasno z edl-r* «Jetno skraine fašistične d.
ce	skrajne fašistične desni-
ko’wifn<lar Pa razprava o obeh za-S-unih m rv.to.wi,,	m
Korn,1 Potekala povsem gladko, sta V,.-St Z.01*''! 1n socialist Zappa
Zakr.i1?nirp* predlagala popravek hskega oredloga. ki se je na-
»ofibJ1? za°strltev kazni za take de ln ha določilo, da ne za.pa-
_za ek5trad'kcijo za huiše
o rw!® genocida. Gledp glasovsnia j^jvklh sta predstavnika vlade bo vsi -)e Pustila zbornici svobod-zbomii1"0 pr! glasovanlu, nakar je ker «iCa oba popravka zavrnila, bj Proti glasovali demokristia-II	u^roica, liberalci so se vzdrža-
letarriU *ikancl. socialisti, socdalpro-vaij za ln ko'munlstl pa so glaso-
za sodstvo Reale je po VažnJ^PJu izjavil, da gre za dva sednfnUstavna zakona, kd ju bodo *°vani r0*111 senatu na prvo gla-Ijen Mf’ ® da je še zlasti zadovo-thaja it« ^ je prvikrat predložil 1864. Pri tem ne gre toliko
za perspektivo novih zločinov genocida, kolikor za obsodbo In izraz zgražanja Italijanskega ljudstva, poleg tega pa za omogočenje eks-tradirkcije zločincev, ki so izvršili zločine v drugih državah in ki so se zatekli v Italijo. Glede glasovanja o popravku pa je Reale mnenja, da je razmerje glede kazni ustrezno s splošnimi določili kazenskega zakonika, glede ekstradikci-je pa že kazenski zakonik določa, da je mogoča, kadar gre za umor ene same osebe, odnosno za zločine, za katere je predvidevana dosmrtna ječa.
Zjutraj ob 4. url je eksplodirala pred sekoijo »Togliatti)) v Milanu bomba, ki je razbila šipe na sedežu in na bližnjih stavbah. Bomba je bila iz približno 1,5 kg trobila in je bila povezana urnim vžigal-nim sistemom. Postavili so jo na eno izmed treh oken sedeža, v katerem je bila v teh dneh razstava kitajskih vaz, od katerih so številne razbite.
Policija nadaljuje preiskavo o a-
ll|)lllllllllll,„llll,lmllnll,nllu„l,IMHH,llllllllllllllllil Hlinil lin..iti M n m mi ■■ m mn n
V VIETNAMU
Stiki med predstavniki ZDA in osvobodilne fronte
Švedski
Govorili pa so samo o ujetnikih Poslanik v Pekingu se posvetuje v Hanoju
7v,?}v YORK, 26. — «New York sBBPf Piše, da je bilo lani več bito ,aov med ameriški predstavne n predstavniki Južnovietnam-«o ^robodiine fronte. Zdi se, da
*JvJ Bp-| "•“VAU1JC 11UUIC. 4JU1 06) VAMI
tudj^anki bili v Kairu in morda breg ^Jjfugih prestolnicah,
^ Pozitivnih rezultatov. Vofj^ugtonski dopisnik Javil ilrhesa» Jedrick Smil
toda
«New Smith je iz-
Ul H, i " ncuiivjiv uiiuu, jc
žve(j©i a Je v diplomatskih krogih n^ke v™ ,so_ se pogovori začeli
c&h^^toladi v raznih prestolni-
co	se, da so trajali skoraj
jfJU- Dalje pravi dopisnik, da v°rih i'!,0 1116 javile o teh pogo-Jo sala a nfi bi soravlle v zadre-■1® t>or.nske’a režima, ki naspro-stikom zaveznikov z je mn °°svr>borii)no fronto«. Smith hli trT^1ai da 80 vsaJ deloma govo-
Tesf,,° ujetnikih. Čeprav niso blu n;!. Uta ti pozitivni. 1e tx> mne-
n’” doT.iUt. Pozitivni, je po mne-*kli	u:lsnika značilno, da so nave-
*bin»iaauosredne stike, zlasti ker
*oftn«Z.'a vlada stalno odklanja nav-
behHnm 0svr>bodnne fronte pri mo-
blerj OrefekUh mesecih bili stiki vr9,,sta, ?riškimi predstavniki in
n(HirJo,fMK’ lužnovietnamske osvo-^nVoi.|ii fronte. Dodal na ie. da so u ižkliučnn o uietnikih.
•Hill
Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel danes komentirati novic tiska, da je ameriška vlada odredila, naj se ne bombardira Hanoj v krogu osem kilometrov od središča. Predstavnik Pentagona Je izjavil, da so ukazi glede bombardiranja strogo tajni, ker da vsako s|>oročilo glede tega bi lahko pomenilo informacijo za sovražnika.
Glasilo severnoviebnamske delavske stranke ostro napada kanadsko vlado, ker prodaja orožje ZDA, čeprav Je Kanada članica mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam.
Švedski poslanik v Pekingu je sedaj v Hanoju, da se pogaja s Severnim Vietnamom in z osvobodilno fronto. To je izjavil danes v švedskem parlamentu zunanji minister Torsten Nilsson.
Minister je dejal, da je namen pogajanj ugotoviti kaj Švedska lah-ko stori, da pomaga civilnemu prebivalstvu. Pripomnil pa je:	«Ce
lahko na en ali na drugi način prispevamo k naporom za mir v Vietnamu, se ne bomo obotavljali.« Poudaril je, da je švedska vlade leta 1966 ob raznih priložnostih nakazala švedskemu Rdečemu križu državne sklade za pomoč v Vietnamu.
temtatih na sedeže KPI. V tej zvezi je prišla z rimske kvesture vest, da so odstavili oo včerajšnjih atentatih dr. Naolitana in dr. Grevia, voditelja komisariata Monteverde in Porta San Giovanni. To je verjetno prvi primer, dr. so odstavili dva višja policijska funkcionarja v zvezi z bombnimi atentati na sedeže naprednih političnih organizacij in je zato še zlasti zanimiv.
Skupina komunističnih poslancev s tajnikom stranke Longom na čelu je vložila nujno vprašanje pred sedniku vlade in ministru za notranje zadeve v zvezi «z nemotenimi teroristlčn:ml napadi na sedeže KPI v Sassariju, Rimu in Milanu« in v katerem zahtevajo odločne ukrepe, da se preprečijo «znani skupini desničarjev« nemoteni napadi na svobodo državljanov in na varnost sedežev strank. To še zlasti, ko prihaja do napadov, ki lahko škodujejo Italiji med obiskom predsednika velike države, ki je gost predsednika italijanske republike«.
Izvršni odbor PLI je danes skupno z vodstvi parlamentarnih skupin zavrnil ponudbo monarhistov in miisinov za sodelovanje, čeprav je to storil na dokaj zapleten in ne povsem prepričevalen način. Odbor namreč pravi, da se ne sme zmedi v levem centru postaviti po robu zmeda med strankami. V tej zvezi je govora o tradicijah, ki so bistveno različne od tradiciji MSI. Istočasno pa je tudi govora, da je PLI odprta za vse, ki v okviru strankinih načel, liberalizma in demokratične alternative krepijo patriotske tradicije ne glede na njih politično preteklost.
Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgorni je danes pričel obisk po italijanskih pokrajinah z obiskom v Turinu in v toravni FIAT, s katero se je pričelo najvidnejše ita-lijansko-sovjetsko tehnično in gospodarsko sodelovanje. Sprejem y. Turinu je bil zelo svečan* istočasno pa je že na postaji čakala sovjetskega državnika velika množica delavoev s sovjetskimi zastavami in transparenti. Po svečanosti na prefekturi in po kosilu v mestnem hotelu si je Podgorni ogledal avtomobilsko tovarno v Mirafiori.
Tu sta ga pozdravila predsednik FIAT dr. Agnelli, ki je govoril o važnosti sodelovanja s SZ, in delavec Bianchi, ki je v podjetju že 22 let in ki je občinski odbornik na listi PSU. Bianchi je dejal, da ocenjujejo tehnično - gospodarski sporazum FIAT-SZ kot najboljši način za «ustanovitev trajnega prijateljstva, za okrepitev spoštovanja in da se s tem potrjuje odločenost za mir za nas in za ves svet«.
Po tem obisku se je Podgorni odpeljal v Milan, kjer je bil najprej gost na prefekturi, nato se je udeležil sprejema italijansko-sovjet-ske trgovinske zbornice, zvečer pa je prisostvoval svečani izvedbi ope. re «Rigoletto» v milanski Scali. Tudi v Milanu je sovjetskega predstavnika pozdravila velika množica prebivalcev.
Predstavniki SZ in Italije so zaključili razgovore o sporazumu o kinematografiji, ki ga bodo v kratkem podpisali. Namestnik predsednika za kinematografijo v SZ Vladimir Baskakov Je sporazum ocenil kot prvi sporazum take vrste, ki ga sprejema SZ z zahodno državo. Govoril je na svečanem kosilu, ki so ga priredili predstavniki
združenj producentov in združenja za razširitev italijanskih filmov v tujini, ter je dodal, da so sovjetski ljudje mnenja, da je Italijanski film na prvem mestu med zahodnimi filmi tako glede vsebine, kot bogastva filmov in glede talenta njih ustvarjalcev
Po vesteh iz Rima so zlasti gospodarski krogi, kot tudi predstavniki raznih ministrstev, ki se ukvariajo predvsem z gospodarskimi vprašanji, negativno ocenili dejstvo, da so se razbila ltalijansko-jugoslovan ska pogajanja, o čemer »odrobne-Je poročamo na drugem mestu. Zlasti negativno ocenjujejo dejstvo, da je med pogajanji prišlo do izrazito političnih zahtev, ki ne morejo biti povezane z gospodarskimi vprašanji, In da zaradi tega lahko pride do resne škode v drugače ugodnih gospodarskih odnosih. Ugotavlja se tudi, da so se pogajanja dokaj dobro razvijala, in da so bila sporna samo nekatera, sicer važna, vendar ne odločilna izrazito gospodarska vprašanja.
Izvedelo se je tudi, da je večlpa članov italijanske gospodarske delegacije že zapustila Beograd in se vrnila v Rim, čeprav so nekateri člani še ostali v jugoslovanski prestolnici. Iz tega se lahko sklepa, da. je spor ostrejši in da se ne bo rešil v kraišem času. Začasno pa ostane
TITO ODPOTOVAL NA SESTANEK Z BREŽNJEVOM
V reševanju osnovnih vprašan j Slovencev v Italiji ni storjen nikakršen napredek
Tako je poudaril včeraj v zvezni skupščini slovenski poslanec B. Gorjan med diskusijo o Nikezičevem poročila o zunanji politiki ■ Prekinitev trgovinskih pogajanj z Italijo, ki je pred samim zaključkom postavila neke politične pogoje - Posl. Djerdja iz Zadra o odmevu takega italijanskega ravnanja v Eaimaciji j
BEOGRAD, 26. — Predsednik SFRJ maršal Tito je danes ob 18. uri s soprogo odpotoval s posebnim vlakom v Sovjetsko zvezo, kjer se bo zadržal nekaj časa na vabilo generalnega tajnika CK KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva. S Titom so odpotovali: Mijalko Todorovič, tajnik izvršnega komiteja
po vsej verjetnosti v veljavi obstoječi trgovinici sporazum, ki še ni zapadel, saj' |e do razgovorov pred-
vsem prišlo zaradi potrebe, da se uredi trgovinski režim med Italijo in Jugoslavijo v skladu z določili GATT. katere članica je lani postala Jugoslavija.
ZKJ Ilakija Pozderac, zvezni tajnik za industrijo in trgovino in Mišo Pavičevič namestnik tajnika za zunanje zadeve. V Sovjetsko zvezo je odpotoval tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu Aleksander Puzanov s soprogo. Na železniški postaji so se od maršala Tita poslovili: Petar Stambolič, general Ivan Gošnjak, Zvonko Brkič. Marico Nlkezič, Stevan Doronjski, Bogdan Crnobrnja in druge osebnosti.
V diskusiji v zveznem svetu o Nikezičevem zunanjepolitičnem poročilu je slovenski poslanec Bogo Gorjan govoril o nekaterih plateh sodelovanja s sosednima državama Italijo in Avstrijo. Rekel je, da je bila v razvoju odnosov z Italijo in Avstrijo dosežena takšna stopnja, da danes lahko rečemo, da ti odnosi predstavljajo zgled sodelovanja držav z različnim družbenim sistemom. Govornik se je nato dotaknil tudi nekaterih nerešenih vprašanj,
državni organi še vedno diskriminirajo lastne državljane samo zaradi tega, ker so Slovenci in ker je še vedno v veljavi pravni sistem, ki
razčiščenje nastalega položaja. O izidu teh korakov bo zvezni svet pravočasno obveščen.«
Spričo prekinitve pogajanj, ki jih je povzročila Italija je posla-
da naj bi Zvezna nemška republika podvzela konkretne ukrepe in s tem potrdila dobre namene, ki jih je nakazal zvezni kancler«.
Nikezic je govoril tudi o Vietnamu ter dejal, da #če ZDA resnično
nec iz Zadra Josip Djerdja pouda-	IT
rii, da so prebivalci na Jadranu 1 žeU->° ^ Pot.em naj storijo prvi
še prav posebno občutljivi za vse, kar se nanaša na odnose Jugosla-
ga je ustvaril fašizem z neprikritim vije z Italijo. «Ta občutljivost iz-namenom diskriminacije Slovencev I baja iz dolgoletnih izkušenj, včasih v Italiji.	| dobrih, včasih pa manj dobrih tu-
Gorjan je nato tudi izjavil, da so di zaradi tega, ker imajo dobri od-
primeri, ko so prizadete nekatere jugoslovanske gospodarske organizacije In s tem tudi gospodarsko sodelovanje. V zvezi s tem je dejal, da že eno leto čaka na rešitev vprašanje izvoza nekaterih Jugoslovanskih proizvodov v Italijo. Dodatne carine in še nekatere druge obremenitve z italijanske strani so pripeljale jugoslovanske proizvajalce v neenakopraven polož.aj. «Ceprav
nam je bila podpora Italije drago cena v trenutku, ko J
predvsem je poudaril vprašanje za ščite slovenske manjšine, ki živi v
Italiji
Dejal je, da je Italija sprejela nekatere ukrepe, ki kažejo dobro voljo, da se na tem področju nekaj napravi. Toda Bogo Gorjan je tudi poudaril, da glede osnovnih vprašanj manjšinske zaščite ni bil storjen nikakršen napredek. To dejstvo je tem hujše, ker je znano, da je Jugoslavija svoje obveznosti dosledno uresničevala. Gorjan je nadalje dejal, da so bili v zadnjih devetih letih ustvarjeni vsi potrebni pogoji za medsebojno zaupanje državljanov in institucij obeh sosednih držav. Po vseh izjavah najvišjih predstavnikov sosedne države ni nobenega razloga, da italijanski
Je šlo za vstop Jugoslavije v članstvo GATT — je dejal Gorjan — je kljub temu prišlo sedaj do težav prav okrog prilagoditve obstoječega trgovinskega sporazuma novemu jugoslovanskemu položaju v GATT « Nato je Gorjan postavil vprašanje:
«Kaj je z italijansko - Jugoslovan, skimi trgovinskimi pogajanji, ki so se začela 9. januarja letos.«
Na to vprašanje mu je odgovoril namestnik državnega tajnika za zu. nanje zadeve Mišo Pavičevič, ki je dejal: «Trgovinska pogajanja z Italijo, ki so ugodno potekala in so bila že pred zaključkom, so bila z italijanske strani prekinjena 20. t. m. zaradi razlogov, ki niso v zvezi s predmetom pogajanj. Menimo, da je tako ravnanje, zlasti pa pogojevanje trgovskih pogajanj z reševanjem nekaterih drugih vprašanj iz dvostranskih odnosov, nenavadno in nesprejemljivo v medsebojnih odnosih. Jugoslovanska vlada je storila diplomatske korake za
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitnfMiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimi



ZNIŽANA OBRESTNA MERA V ANGLIJI
Wilson poročal o obisku v Parizu in omenil težave v zvezi s šterlingom
lziavil jer ja sta Mia obiska v Rimu in Parizu «boljša, kakor so predvidevali
£aiaLS^DON, 26. — Angleška oanka je danes javila, da je zni brestn restno mero Od 7 na 6,5 odstotka. Sedemodstotna o-h\\ “a mera je bila v veljavi od lanskega julija, ko so jo zvi-ha “ en odstotek. Znižanje obrestne mere so odredili štiri dni
ltaUie lnku finančnih minitrov Francije, Zahodne Nemčije, ***Prav iiA ln Velike Britanije v Londonu, na katerem so 0 obrestni meri.
1» redsprt„ t u ooresim men. avU, rt,, ,l!k angleške banke je -a*Ucli	Dll° znižanje mogoče
h,.;'•Ul noj; u aiiuaiiji:
hllb hier , avneBa znižanja obrest-•j^hiega m zaradi zmanjšanja de-
na glavnih trgih.
......
<Vk^p.
notra-je omogočilo da-- ;'u s,. Na sestanku v Lon-Poudarili, da se poleg urinira -Obrestne mere bolje ko-
** Posam^anCna ln valutna politi-
baC6Prav'?nlh držav. v^bJžanj^0 Pričakovali enoodstot-
SdarTT ie' 80 v finančnih krogih tii Ovoi t»f.,;anašnj: sklep sprejeli z » S' slasti ^tno ^bjlb tec
ker pričaku tednih novo pol-
'Hto	leuuui novo jun-
b? Pravi u? zanie- v finančnih kro-.	da le namen znižanla
tJJdvsem da Je namen znižanja SEP rv*LLkopist industrije in ne
n/re&^ega blaga.
vlade Wilson je da javori},, na se.H vlade o svojih ca	Parizu in Strassbour-
oS da seJa vlade je bila skli-
< i!#
dn te*uitah^ilson P°ročaJ ministrom -'digih Pogovorov. Obiski v
Dr	UU1SM V
Sft V?1 ,icah evropske skup-sv^bn^0 z^ljučili marca ~

»■»»"SL?»“ “““•
r	au naj za
^^Son g^anJa s skupnostjo. Je danes odgovarjal
spodnji zbornici na razna vprašanja v zvezi s svojim obiskom v Parizu. Dejal je med drugim: «To je druga vrsta obiskov v prestolnicah držav skupnosti, da proučimo, ali so pogoji za britanski vstop v evropsko skupnost. Med pogovori smo načeli politična, gospodarska in finančna vprašanja, ki bi mogla nastati z morebitnim britan. skim pristopom.«
Na vprašanje konservativnega poslanca Neila Martena glede francoskega stališča do funta šterlinga je Wilson odgovoril: «Med pogovori smo našteli veliko število vprašanj. Francoska vlada bo morala proučiti z drugimi državami skupnosti skupno In individualno stališče Francije do načelih vprašanj. Ena od težav je v dejstvu, da evropske države vidijo, drugače kakor mi, šterlinsko področje z vidika ustanove. Posvetili smo mnogo časa, da jim obrazložimo delovanje šterlinškega področja in mislim, da sedaj proučujejo stanje. Glede odnosov z ZDA ugotavljam, da je to
močna Evropa lahko omogoči Izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Glede celotnega sprejema rimske pogodbe je Wilson izjavil, da je prezgodaj obrazložiti stališče vlade, ker bodo o tem govorili z državami skupnosti in z državami EFTA.
Zatem Je Wilson dejal, da po njegovem mnenju sta bila oba dosedanja obiska zelo dobra ln sta potekala bolje, kot so predvidevali Po njegovem mnenju ie po pariškem obisku ozračje boljše kot pred tremi leti. Seveda morajo sedaj počakati še obisk v drugih šti-
rih prestolnicah skupnosti, zato da bo skupina šestih lahko razpravlja-
la med seboj.
Na vprašanje opozicijskega vodi telja Heatha o mednarodni zadolžitvi Velike Britanije v zvezi z vstopom Velike Britanije v evropsko skupnost, je odgovoril, da so jasno obrazložili svoje stališče o šter-lingu in o njeni pariteti ter da so pojasnili številna nesoglasja. V Parizu so v enaki meri obravnavali politična in gospodarska vprašanja. Niso pa govorili o politični prihodnosti Evrope, ker bodo o tem govorili med pogajanji ali pozneje. Govorili so tudi o obrambi.
Po današnji seji vlade so v pouče. nlh krogih izjavili, da so bili pariški pogovori zelo izčrpni in da za-
VEDNO VEČJA NAPETOST NA KITAJSKEM
V mnogih krajih se spopadajo rdeči gardisti in delavci
nosi tam mnogokraten odmev kot sicer Tako ravnanje,« |e poudaril Djerdja, «je podobno poskusu izsiljevanja in pritiska, poskusu zahtevanja enostranskih in nezakonitih ter neopravičenih popuščanj s povezovanjem določenih gospodarskih pogajanj z nekakšnimi neobstoječimi in neutemeljenimi pretenzijami političnega in drugačnega značaja.»
Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je v svojem poročilu o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o zunanji politiki Jugoslavije govoril tudi o dvostranskih odnosih in med drugim izjavil, da 6e Je v preteklem letu nadaljevan lo poglabljanje političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov Jugoslavije s sosednimi državami. «Z našimi sosedi Grčijo, Italijo in Av-strijo«, je nadaljeval Nikezič, «se Je nadaljevalo plodno sodelovanje na najrazličnejših območjih. V skladu z obojestranskimi interesi in ob dobri volji so bili rešeni nekateri odprti problemi. Posebno važno je povečanje turističnega prometa po ukinitvi vizumov z Italijo in Avstrijo. Nekatera vprašanja, ki od časa do časa povzročajo določene težave, pa mislim,
i korak s tem, da prenehajo z bombardiranjem Severnega Vietnama in priznajo Osvobodilno fronto Južnega Vietnama«.
V zvezi s pogoji, ki Jih Je Italija postavila za zaključek trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo in ki sta jih omenila Pavičevič in Djerdja, se Je med političnimi opazovalci v jugoslovanski zvezni skupščini zvedelo, da se ti pogoji tičejo nekaterih osebnih dokumentov, ki so jih krajevne oblasti izdale v Kopr-ščinl pred nekaj tedni.

Vojska je začela neposredno nastopati v podporo rdečini gardistom - Poplava nasprotujočih si lepakov
PEKING, 26. — Sovjetska agencija Tass pravi v svojem dopisu iz Pekinga, da postaja stanje v raznih kitajskih pokrajinah vedno hujše, zlasti v pokrajinah Šensi, šansi, Hopei, Kiang-si in Kiangsu. Hudi neredi so bili v mestih Taijuan in Paoting v okraju Fanšan.
Vedno gre za spopade med rde-
i tilhi pohod« po mestu. Zvedelo se I Je.
člml gardisti — ki se sedaj Imenujejo uporniški revolucionarji — na eni strani ter delavci in kmeti na drugi strani. Ob strani rdečih gardistov sedaj odkrito nastopa tudi vojska.
V nekem mestu, oddaljenem sto kilometrov od Pekinga je bila prava bitka med delavci, ki so branili partijo proti rdečim gardistom. V nekem okraju tega področja Je deset tisoč kmetov zapodilo rdeče gardiste, ki so prišli iz prestolnice, da bi prevzeli nadzorstvo. Sovjetska agencija omenja zatem poročilo v »Ljudskem dnevniku«, ki pravi, da so v pokrajini šansi ustanovili vrhovno revolucionarno poveljstvo, ki je prevzelo vso politično, civilno in vojaško oblast. Glasilo kitajske komunistične stranke pravi, da se je to zgodilo, da preprečijo «morebitni udar«. list priznava, da Je bila akcija rdečih gardistov uspešna samo zaradi tega, ker Je nastopila vojska, «kl daje odločilni prispevek kulturni revoluciji«.
Vsi glavni kitajski časopisi pišejo danes prvikrat, da je vojska nastopila proti nasprotnikom Mao-cetunga. Pekinški radio Je danes v svojem komentarju izjavil, da je »borba za oblast revolucionarnega proletariata v naši deželi prišla v fazo obračunavanja. V tem ključnem trenutku Je naš veliki vrhovni poveljnik, predsednik Man, dal vsem oboroženim silam velik ukaz za borbo.« Prvi neposreden na. stop v okviru kulturne revolucije Je vojska izvedla v Harblnu v severovzhodni Kitajski, ko je obkolila «protipartijske elemente«. Radio je Javil, da so 23. januarja ti elementi zbrali približno tristo oseb, jim dali orožje in skušali napasti «odred rdečih upornikov«. Ko so enote vojske zvedele za to, so odšle takoj v to mesto ter so obkolile ((reakcionarne elemente« In so jih razorožile.
Japonski list »Mainichi Shim-bun» poroča, da iz številnih lepakov v Pekingu izhaja, da se Mao-cetungovi nasprotniki dvigajo v številnih krajih Severne Kitajske in v Tibetu ter povzročajo krvave spopa.
de. Neki lepak govori o z več mrtvimi v nekem
spopadih kraju v
Mandžuriji, kjer živijo narodne manjšine. Drugi lepak govori, da je bilo več ljudi ubitih v Tibetu, kjer je skupina Maocetungovih nasprotnikov prevzela nadzorstvo nad tibetsko gozdarsko ustanovo In «u-vedla bel teror«.
Maocetungovi pristaši so prevzeli
nadzorstvo nad partijskimi upravnimi organi v nekaterih
pokrajinah, ki so bfle pod nadzorstvom ((buržoaznih reakcionarjev«. Danes popoldne so prevzeli oblast v pokrajini Kiangsl in v pokrajini Hupei, kjer so po trditvah radia tamkajšnji partijski funkcionarji nameravali organizirati ((neodvisno kraljevino«. Prav tako se je oblast menjala v pokrajini Kvantung.
Včeraj so se po pekinških ulicah pojavili lepaki, ki javljajo, da je odstavljeni član političnega urada KP Kitajske In načelnik partijske v bolniš-
propagande Tao Cu umrl
niči’ za srčno kapjo. Dopisnik Japonskega lista «Yomlurl» piše, da
je morala tudi žena zunanjega ministra Cen Jija napraviti «sramo-
j-, da je napravila samokritiko, toda za rdeče gardiste ni bila zadostna. Skupno z njo so vodili po pekinških ulicah tudi ministra za železnice, ki ga obtožujejo, da je dovolil nekaterim železničarjem stavko ter da je odslovil drugih dvesto tisoč železničarjev in s tem povzročil zmedo v železniškem prometu.
Po pekinških ulicah so se pojavili tudi lepaki, ki napadajo Mao-cetungovo ženo. Očitajo ji, da zgublja pamet ter da skuša monopolizirati misli svojega moža. Dalje pravijo, da je pododbor stranke za kulturno revolucijo, ki mu ona predseduje, zavzel »levičarsko oportunistično linijo«. Pojavili pa so se tudi drugi, lepaki, ki kritizirajo napade na Maocetungovo ženo. V manifestih, ki napadajo Maocetungovo ženo, je tudi rečeno, da ta pozablja, da nekateri od tistih, ki jih ona obsoja, so ((ljudje, ki so spočetka tvegali svoje življenje za revolucijo«. Tudi če so napravili napake, so konec koncev revolucionarji in torej tovariši.... Ce jih hočete streti, se ne bodo nikoli uklonili. Ce hočete, da bodo množice imele zaupanje v vas, morate imeti zaupanje v množico.... Glede tega smo mnenja, da se dejanja gospe Cang Cin ne skladajo z Maocetungovo mislijo.«
vmjv/ uv;*u^v»*v vvouvv,	miomu,
da ne bi smela negativno delovati na tako pozitiven razvoj naših odnosov. Želel bi poudariti naše zadovoljstvo spričo doseženega sporazuma z Vatikanom, ki je imel za posledico izmenjavo predstavnikov in ki naj bi omogočil nadaljnje urejevanje in normalen razvoj naših odnosov, kar je po našem mnenju v obojestranskem interesu.«
Nikezič je v svojem poročilu govoril tjicji o odnosih Jugoslavije s socialističnimi državami ter dejal, da so ((dosegli visoko stopnjo prijateljskega sodelovanja, ki je obojestransko koristno in sloni na načelih enakopravnosti, nevmešava-nja in medsebojnega spoštovanja poti in oblik za razvoj socializma.« Sodelovanje s Sovjetsko zvezo se razvija na vseh področjih, Titov obisk v Sovjetski zvezi pa bo nov prispevek h, krepitvi jugoslovansko sovjetskih prijateljskih odnosov.
Ko je nato govoril o stanju odnosov s Kitajsko, je dejal, da so znane razlike v stališčih glede svetovnih vprašanj, pri tem pa je poudaril, da te razlike «ne bi smele ovirati normalnih odnosov meddržavnih ln dvostranskih izmenjav na področjih, kjer obstajajo možnosti razvoja v interesu obeh. Glede notranjih dogodkov na Kitajskem pa je dejal, da morajo Jugo, slavijo zanimati, čeprav je «naše stališče, da se ne vmešavamo v notranje kitajske zadeve«. ((Mnenja pa smo. da bi bilo za korist miru skrajno nevarno, če bi nekdo od zunaj skušal izkoriščati sedanje notranje stanje na Kitajskem«, je dejal Nikezič.
Glede zadnjih izjav zahodnonem-Skega kanclerja Kiesingerja o možnosti obnovitve diplomatskih odnosov med Bonnom in Beogradom Je Nikezič izjavil, da »se razume,
4
DANES

Poslanska zbornica je skoro ao- .
glasno, pri čemer je treba odšteti samo peščico fašističnih glasov, ' odobrila dva zakona, ki se nanašata ua kazenski pregon zločina genocida in na ekstradikcijo zločincev, ki so zagrešili taka dejanja. Pri tem gre predvsem za potrditev ; načela zgražanja in obsodbe itali- ' janskega ljudstva proti takim zločinom, kar je izrecno poudaril mi- ' nister za sodstvo Reale. Zakon o > ekstradikciji pa bo imel tudi takojšnje praktične posledice, saj bo omogočil izročitev zločincev drža- > vam, kjer so zločine zagrešili.
Predsednik SZ Podgorni nadalju- , je obisk v Italiji; včeraj si je o- 1
gledal Turin ter dalj časa tovarno FIAT, nato pa je bil v Milanu, kjer > so mu priredili svečano operno predstavo v Scali. Strokovnjaki so zaključili razgovore, za sporazum , o sodelovanju glede kinematogra- j fije.
V parlamentu sosednje SFR Ju- '
goslavije je slovenski poslanec Bo- i
go Gorjan med razpravo o zuna- ' nji politiki govoril o odnosih do so. J sednih držav ter odločno poudaril, 1 da kljub nekaterim ukrepom itali- > janskih oblasti, še vedno niso re- J (j šena osnovna vprašanja zaščite slo. :
venske manjšine v Italiji, ter je t pri tem omenil diskriminacijo do i
Slovencev zaradi še vedno veljav- 1 ne fašistične zakonodaje, medtem ,i ko je Jugoslavija s svoje strani 5 izpolnila vse obveznosti.
Postavil je tudi vprašanje, zakaj , a jugosli-----------------------'—	!
iiiiuiiiiiit iiii iii iiiii Hiiimiiiiiiitiiii nuni um timiiii
Festival v Sanremu
SANREMO, 26. - Danes se je začel v Sanremu običajni festival popevk. Za finale so bile Izbrane naslednje popevke: «E allora dal«, «Io, tu e le rose«, »La mušica š flnita«, «La rivoluzione«, «L’immen-sltk», «Proposta», «Quando dico che ti amo».
iniiiimiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiamiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Do sedaj so našli 500 trupel žrtev povodnji v Braziliji
Reševalne skupine so še na delu - Bojijo se novih nalivov
iiiiiiimiiiiiiimimtimiiiiiiiiii(;;:ii::uiiiiiiiiiiimiii
Demonstracije proti SZ v Pekingu
PEKING, 26. — Nocoj se je pred sovjetskim poslaništvom v Moskvi zbralo več tisoč demonstrantov, da protestirajo zaradi »brutalnosti« sovjetske policije proti skupini kitajskih študentov, ld so Izzivali pred Leninovim mavzolejem v Moskvi. Demonstranti so vzklikali pro. tl Sovjetski zvezi. Množica je sproti naraščala in bojijo se, da bodo
vprašanje imelo manjšo to ne bo potreben nov sestanek z oso kakor se na splošno misli.« de Gaullom, preden se britanska	..	,	,	...
Na'druga vprašanja je Wilson od-| vlada odloči, ali naj začne prava | demonstracije zavzele jutri še večji ivoril. da industrijsko združena in pogajanja.	j obseg.
RIO DE JANEIRO, 26. — Velika povodenj, ki je v ponedeljek prizadela državi Rio de Janeiro in Gua-nabara, je povzročila nad 800 mrtvih. Do sedaj so našli nad 500 trupel, toda mnogo Jih je pod blatom ln ruševinami. Skoda se začasno ceni na deset milijonov dolarjev. Delo reševalnih skupin se nadaljuje. V Riu de Janeiro je stanje še vedno težavno zaradi pomanjkanja vode in svežih živil ter električne energije.
Samo v kraju Ponte Coberta v občini Itaguai so našli nad sto trupel med ruševinami delavske vasi, ki pripada nekemu gradbenemu podjetju. Voda je dobesedno odplavila nekatere kraje. V nekem tabo rišču kmetov ob cesti Rlo-Sao Paulo je Izginilo 200 oseb.
V državi Guanabara niso mogli do sedaj uradno ugotoviti števila žrtev katastrofe, ki Je bila po mnenju uradnih predstavnikov hujša od lanske. Racionlranje električne energije ln pune vode bo trajalo
vsaj tri mesece. Na goratem področ ju vlada velika panika zaradi nevarnosti novih nalivov. Metereolo-gl napovedujejo za februar in marec mnogo dežja. Zato bi se mogla katastrofa še povečati.
Rapacki v Parizu
PARIZ, 26. — Davi Je prišel na obisk v Pariz poljski zunanji minister Rapacki. Takoj po prihodu je v svoji izjavi izrazil upanje, da bo tridnevni obisk v Franciji omogočil novo napredovanje tako v dvostranskih odnosih kakor glede nastopa Francije in Poljske za okrepitev miru ir» varnosti v Evropi in na svetu. Omenil Je, da so obtski med Francijo In Poljsko sedaj že prišli v navado, ln se je skliceval na prejšnje obiske predsednica polj. ske vlade in podpredsednika parlamenta v Franciji ter francoskega zunanjega ministra na Poljskem.
Minister je nadaljeval: «Naše sodelovanje temelji na naših narod-
nih interesih, ki so izvor našega stoletnega prijateljstva, ki ga potrjujejo številne skupne izkušnje.
Vojska poziva Sukarna naj odstopi
DŽAKARTA, 26. - Indonezijska vojska je danes pozvala predsednika Sukarna, naj odstopi če noče tvegati državljanske vojne. Voditelj združenja indonezijskih delavcev polkovnik
Znano je, da vojska močno pritiska na predsednika, naj bi odstopil. Toda Sukamo Je vojakom odgovoril, da bo odstopil, samo če bodo splošne volitve, ki bi morale biti prihodnje leto, pokazale, da ga indonezijsko ljudstvo noče več na naj višjem državnem mestu.
so bila prekinjena jugoslovansko' italijanska trgovinska pogajanja, 1 : na kar mu je odgovoril namestnik , || državnega tajnika za zunanje za- ji deve, da se je to zgodilo, ker je ; preti samim zaključkom pogajanj italijanska delegacija postavila po- . 1 goje, ki nimajo s pogajanji nobe- Jj-.fi nega opravka. Zadrski poslanec { i Djerdja pa je tak poskus izsilje- ! vanja in pritiska ogorčeno obsodil ter hkrati poudaril, da imajo od- 1 : nosi z Italijo zlasti zelo občutljiv odmev med prebivalstvom ob Ja- 'i‘; dranu, ki imajo glede teh odno-sov številne izku-nje. Glede ita- ' li janskih političnih pogojev pa kr o- :! žijo govorice, da se tičejo nekate- ]« rib posebnih dokumentov, ki so
Kopr-
bili pred tedni izdani na
skem.

Včeraj je maršal Tito odpotoval v Sovjetsko zvezo na napovedane: razgovore z Brežnjevom. Ko se bo j I vračal, pu se bo zadržal na kratkem obisku na Madžarskem, kjer : se bo sestal z Janošem Radarjem. I • Od dogodkov v Evropi pa spada . med najvažnejše sklep angleške banke o znižanju obrestne mere f od 1 na 6,5 odstotka, in sicer f po sestanku finančnih ministrov
Francije, Zahodne Nemčije, Italije, j-
ZDA in
Velike Britanije. Sklep je | on v uondonu sprejet z zadovolj- 1 stvom tudi zato, ker se pričakuje jff v prihodnjih tednih, da bo obrest- j| na mera znižana še za pol odstot- 4 ka. V finančnih krogih trdijo, da lije znižanje predvsem v korist in- U dustrije.
VVilson pa je poročal pariamen-tu o svojih razgovorih z de Gaul- 7 lom ter dejal, da so se v razgovorih pojasnila številna nesoglasja * glede političnih in gospodarskih **J vprašanj. Trdi se. da so bili ti po- jj govori tako izčrpni, da ne bo po- j treben nov sestanek z de Gaullom, i preden se britanska vlada odločil Ji ali naj začne prava pogajanja.
sku poljski zunanji minister
Ra- 1
Ful	je, Ud ih J IIIIINK pri- z */}
speva! k izboljšanju dvostranskih K
Arltl AOA.i I o« 1. nl.HnMit. J -9 ..._ “_ _	fj I
odnosov in k okrepitvi miru in var- :L nosti v Evropi in na svetu. Baje bo w skušal zvedeti kaj več tudi o namenih
nove Kiesinger.jeve bonske
vlade.
Glede Vietnama je včeraj držav- I ni departma ZDA potrdil,' da so I j bili v preteklih mesecih stiki med S ameriškimi predstavniki in pred- j stavniki južnovietnamske osvobodil-ne fronte, toda da so govorili le o ujetnikih. Del tiska v ZDA pa trdi, da so ti stiki trajali od lanske pomladi do jeseni.
O dogodkih na Kitajskem poro- i

ča Tass, da postaja stanje v raznih pokrajinah vedno hujše. Gre za spopade med rdečimi gardisti na eni strani ter delavci in kmeti na drugi Prve sedaj odkrito ščiti tudi j ’ vojska. Po pekinških ulicah so se
pojavili lepaki, ki napadajo Maoce- j I
KAIRO, 26. — Danes so uradno obnovili diplomatske odnose med ZAR in Sirijo, ki so bili prekinjeni leta 1961,
tungovo ženo, češ da ..izgublja pa- tt met» ter da «skuša monopolizirati jjij nnsli svojega moža« ln tudi da je ' pododbor stranke za kulturno re- i, volucijo, ki mu ona predseduje, j' »zavzel levičarsko oportunistično } linijo«.
V glavnem mestu Indonezije Je i vojska pozvala predsednika Sukar- . na, naj odstopi, če noče tvegati j' državljanske vojne. Sukarno pa Je j?
bo odstonil samo. 11
odgovoril, da
odstopil samo,

če bodo volitve prihodnje leto po-’ kazale, da ga ljudstvo več ne man, ‘
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 7.7, najnižja 4.—, ob 19. url
7.6	stopinje, zračni tlak 1023,7 stanoviten, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 69 odst., nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja
7.7	stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 27. januarja
Janez
Sonce vzide ob 7.33 In zatone 17,03. Dolžina dneva 9.30. Luna vzWe ob 18.30 in zatone ob 8.43.
Jutri, SOBOTA, 28. januarja
Peter
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Demokristjan Spaccini izvoljen za župana Zavrnjena zahteva po slovenskem prevajalcu
Za predlog inž. Cultara (KPI) so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, SS in indipendentist, proti svetovalci KD, PII, MSI in PRI, združeni socialisti pa so se vzdržali ■ Županovo
poročilo o programskih točkah odbora
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bil pri drugem glasovanju z 31 glasovi strank leve sredine in Slovenske skupnosti izvoljen za župana demokristjan inž. Spae-cini. Seja, ki se je zavlekla daleč čez polnoč, se nadaljuje, ko pišemo te vrstice, z volitvami odbornikov.
V začetku so svetovalci najprej na kratko razpravljali o .predlogih nedzvoljivoati deželnih uslužbencev in funkcionarjev Hreščaka, Rinal-dija in Oaspara, ki so ga postavili misovd te nor elzvoljivosti demokristjana Chlcca, kot bivšega predsednika ECA, ki ga je postavil komunist Calabria. Z večino glasov so biili ti predlo® zavrnjeni. Nato so svetovalci potrdili Izvolitev vseh 60 svetovalcev, nakar so z večino glasov sprejeli ostavko svetovalca PSU : Del Tutta in svetovalke Marchesd-i cheve. Na njuni mesti sta bila z , večino glasov potrjena svetovalca , Mocchl (PSU) in Taddeo (GN).
Po teh formalnih točkah, ki jih
predvideva postopek, je predsednik i bi'
Inž. Spaccini najavil volitve župa-i. na. Preden so načelniki skupin po-,. i dali svoje glasovalne vjave, o na-',:,-terih bodo poročali jutri, je načel -1:, nlk komunistične svetovalske skupijo . ne inž. Cuffaro dal naslednji pred-• ''mostni predlog: «Zahtevam prlsot-; s nost v dvorani slovenskega preva-i: v jaica za izvoljene slovenske sveto-i i ;-valoe.»
1: j Cuffaro je nato obširno obrazložil I .• »voj predlog ter omenil najprej čle-j:na 3 In 6 ustave, ki govorita o prali'vicah narodnostnih manjšin ter I: S prečital nekaj členov Posebnega I: statuta londonskega memoranduma, \ i <v katerih Je izrecno rečeno, da ima-f i 'jo pripadniki slovenske narodnost-
1: -ne manjšine pravico izražati se v 'svojem materinem jeziku v vseh
11 'javnih ustanovah. Cuffaro je tudi
jt 1 dejal, da se ne sklicuje samo na
ustavo in na Posebni statut, ampak L tudi na splošna demokratična na-!čela in na človečanske pravice, ki i (morajo veljati tudi za osem sloven-i '■ >skih svetovalcev, ki sedijo v trža-t iškem občinskem svetu in ki jim je i: itreba omogočati, da lahko govori-vi: jo v svojem materinem jeziku.
'i " Takoj za njim Je govoril proti '■ 'temu predlogu načelnik demokrlst-- Ijanske skupine Rinaldi, ki Je med
*	|;drugim dejal, da je predlog po za-»| komu nesprejemljiv ter izjavil, da ;,“KPI izkorišča pravice Slovencev v 1: svoje politične natnei)#, KD, je de. j 'jal Rinaldi, Je pokazal?, vso svojo '■ :občutljivost do slovenske manjšine,
*	'ki izhaja iz pogledov, ki jih KD •: 'Ima o človečanskih pravicah. Toda i I; omenjeni predlog, je poudaril Ri-■' 'naldi, ne more biti sprejet iz zakon-*'' skih vzrokov. Menil je nadalje, da
' 'so vsa pravila glede ravnanja z na-••^rodnostno manjšino državne pri-4' stojnostl in da je zato nemogoče i 'uveljaviti prakso, ki je proti zako-? :nu. Krščanska demokracija, je za-' ,‘ključil Rinaldi, priznava pravice ' ■slovenske manjšine, ne more pa /' iti mimo zakona. Samo zaradi teh
*	J vzrokov, Je dejal Rinaldi, bodo de
i°
ka
mokristjanskj svetovalci glasovali
proti predlogu.
• V podporo Cuffarovega predloga :. ipa je govoril svetovalec dr. Pincher-I1; le (PSIUP), ki Je dejal, da je na-I! 'čelno proti vsakemu nacionalizmu, I Ida. oa ie Dredloe Cuffara DODolno-
kda pa je predlog Cuffara popolno-| ; ma pravičen. Potem ko je dejal, da - : čeprav slovenski svetovalci znajo
«italijansko, vendar lahko naletijo ' sna težave pri izražanju in da Hm
!Je treba zato omogočiti, da popol-■ ;-noma izvršujejo svoje poslanstvo.
■ Nato Je poudaril, da se morajo vsi Tržačani zavedati, da Slovenci pred-t: | stavijajo živ del tržaškega prebivai-:, stva, in je zato dejal, da Imajo slo-■j.' p venski svetovalo, pravico govoriti ; rv občinskem svetu v svojem materi -1 , nem jeziku.
j i Za prednostni predlog Cuffara (ki je hil z večino glasov zavrnjen)
y!, so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, i t SS in GN; proti so glasovali demo-j 1 kristjani, liberalci, mi-sovci in reji [ publikanec; združeni socialisti pa 11 i so se vzdržali.
1 i V zvezi s p’ edlogom Cuffara o j namestitvi slovenskega prevajalca i v občinskem svetu, Je načelnik sku------------------ . svoj1 giasoval-
,, plne PSU Plttonl v _	_
jffij ni izjavi dejal, da je bilo rečeno, “'da so socialisti s svojimi glasova-
j 1 njem o komunističnem predlogu
saj je uperjeno proti bodočnosti. Ta bodočnost pa je v rokah meščanov. Vsi pa se morajo te stvarnosti zavedati in mesto se mora izviti iz ozkih meja zapečkarstva. Prav tako se mora rešiti nekaterih kompleksov. Novi župan je dejal, da se bo nova uprava borila, da vlada izpolni obveznosti v zvezi z načrtom CIPE. Prav tako se bo borila za razvoj gospodarstva v vseh smereh. Skratka bo nova u-prava sledila liniji, ki je bila začrtana že pod prejšnjo upravo leve sredine.
Zatem je župan omenil politični sporazum, ki so ga podpisale KD, PSU, SS in ki ga podpira tudi PRI. Ta sporazum predpostavlja popolno avtonomijo treh strank in različnost njihovih izročil. Predvsem teži za tem, da bi bile udeležene pri upravljanju javnih zadev čim širše ljudske sile. Uprava bo odločno delovala proti gospodarskim privilegijem, za pošteno upravljanje proti vsem ostankom nacionalistične skrajnosti, kjerkoli se bo pokazala. Iz tega sledi trojna linija politične akcije.
Predvsem bodo napeli vse sile za usklajen gospodarski razvoj Trsta In njegove pokrajine v industriji, v trgovini in pristaniški dejavnosti, v mednarodni trgovini z vzhodnim svetom, ki se bo v ozračju miru in popuščanja napetosti vedno bolj krepila.
Skrbeli bodo za čim bolj uspešno upravljanje, tako da bosta zagotovljena prebivalcem funkcional-nost in gospodarnost raznih služb. Krajevna ustanova ne bo samo u-pravitelj, marveč bo dajala pobude za razvoj socialnega in gospodarskega življenja na vseh področjih. Prav tako se bo borila za več-avtonomijo krajevnih uprav, za :ar st? potrebni reforma občinskega in pokrajinskega zakona ter zakona o krajevnih financah.
Do slovenske manjšine bo imela uprava takšen odnos, ki bo zagotovil razvoj skladnega in omikanega sožitja med državljani Italijanskega in slovenskega jezika, pri čemer bo podpiral človečanski razvoj manjšin, zaščitil njihove zakonite jezikovne potrebe in običaje v prepričanju, da bo lahko samo uveljavljenje demokratične metode pripomoglo k temu, da bo manjšina cenila vrednote italijanske civilizacije, kar je temeljni pogoj, za' prepričano In polno udeležbo držažfjariOv slovanskega jezika & življenju italijanske repblike.
Na ta način se bomo izognili možnim trenjem v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih in majšina bo lahko sodelovala za boljše medsebojno razumevanje med raznimi tradicijami in civilizacijami.
Odbor, ki ga podpirajo krščanska demokracija, PSU in svetovalec SS se smatra za dolženega, da popolnoma uresniči politične sporazume, ki so jih stranke levega centra podpisale na pokrajinski ravni, kolikor se tiče tržaške občinske uprave.
Ta program je obsežen in obvezen in Spaccini je zatem navedel pogoje, v katerih se bo program uresničeval. Pri tem je omenil zlasti nujnost raznih javnih del. Seveda pa bo treba računati s stvarnimi možnostmi.
župan je zatem izrekel pozdrave in voščila vsem tržaškim meščanom, tudi tistim, ki so daleč iz mesta in zagotovil, da bo novi odbor deloval na tem, da bo Trst stalno napredoval.
Spaccini je nato rekel, da je Trst prehodil v zadnjih letih mnogo poti. Omenil je ustanovitev dežele in rešitev vprašanja državne pripadnosti in rekel, da pridobiva Trst vedno večjo važnost tudi na področju znanstvene raziskave. Trst opravlja posredniško vlogo med vzhodno in zahodno civilizacijo na pragu sveta, ki je v pohodu. Z novimi pogledi za napredek in na mir se polagoma odstranjujejo na-cionalistični spori z etnično manjšino, katero naj bi po besedah župana z raznih strani preveč stru-mentalizirali. Rekel je, da so nastale prijateljske in plodne izmenjave z bližnjimi jugoslovanskimi narodi v duhu vedrine in moči, ki
izvira iz zevesti lastnih pravic in spoštovanja pravic drugih.
Po teh uvodnih besedah Je župan podrobno navedel program, po katerem se bo občinska uprava ravnala in ki vsebuje 22 točk.
Prva točka govori o gospodarski in socialni politiki, druga o proslavah «Trst 1968», tretja o petletnem upravnem programu občinske dejavnosti, četrta obravnava finance in proračun, peta upravni ustroj občine in osebje. Šesta točka govori o službi odnosov z javnostjo, ki naj bi prispevala k vzpostavitvi večjega zaupanja z meščani In upravljale!. Pri uresničevanju pobud v tej službi bo občinska uprava primemo upoštevala potrebe meščanov slovenskega jezika in uporabljala tudi svoj prevajalni urad, ki ga bo okrepila.
Sedma točka govori o mestnih centrih, osma o urbanističnem raz. voju. V deveti točki govori program o medobčinskem načrtu in pravi, da bo občina sodelovala s tržaško pokrajino in z drugimi občinami za izdelavo medobčinskega načrta, ki bo zlasti zajamčil učinkovito zaščito Krasa in turističnih
vrednot področja. Deseta točka govori o javni razsvetljavi, enajsta o načrtih za šolstvo, dvanajsta o javnih delih.
V 13. točki so omenjene kulturne ustanove, pri čemer je govora tudi o Slovenskem gledališču. Občina bo skupno s pokrajinsko upravo dala potrebne pobude, da se proglasi Slovensko gledališče za javno ustanovo po možnosti še pravočasno za sezono 1967-68. Do tega bo lahko prišlo s tem, da prevzamejo predstavniki krajevnih ustanov upravne in umetniške odgovor, nosti v Slovenskem gledališču. (Op. ur. Kolikor nam je znano, uprava Slovenskega gledališča o teh namenih občinske uprave nič ne ve.)
Program vsebuje še naslednje točke: mestni prevozi, Acegat, gradnja ljudskih hiš, mestna čistoča, zbor mestnih redarjev, higiena in Edravstvo, socialno skrbstvo, vprašanja mladine in športne naprave.
Z DEKRETOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Trgovski tehnični zavod poimenovan po Žigi Zoisu
Doslej že štiri slovenske srednje šole na Tržaškem po-imenovane po pomembnih slovenskih kulturnih možeh
£ Danes ob 20. uri bo na sekciji KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S. Zenone proslava 46-letnice ustanovitve KPI. Govoril bo sekretar federacije dr. Paolo Šema.
Državni trgovski tehnični zavod s slovenskim učnim Jezikom v Trstu je prejel sporočilo, da je z dekretom predsednika republike z dne 1. dec. 1966 bila ugodno rešena prošnja za poimenovanje zavoda po žigi Zoisu. Prošnjo v tem smislu Je profesorski zbor trgovskega tehničnega zavoda vložil 5. maja 1966.
Izbira žige Zoiza za poimenovanje prav tega našega šolskega zavoda je zelo umestna. Baron žiga Zois (1747-1819) je bil za našo pre-rodno književnost zelo pomembna osebnost. Po izobrazbi je prekašal vse tedanje slovenske izobražence, bi! je literarno izobražen in je tudi sam literarno ustvarjal. Pri njem so se zbiral! vsi tedanji pomembni slovenski preroditelji in po njegovi pobudi so se lotevali pisanja filozofsko-kritične slovnice, sestavljanja slovarja in pisanja kmetom in meščanom potrebnim praktičnih knjig. Sicer je bil Zois veleposestnik in lastnik rudnikov ter plavžev na Gorenjskem
Rodil se Je v Trstu. Njegov oče je bil po rodu Italijan, mati pa Slovenka, po kateri je tudi povzel ljubezen do slovenščine.
Doslej so bila z imeni naših pomembnih slovenskih kulturnih mož imenovane: srednja šola v Dolini, ki nosi Ime Simona Gregorčiča, srednja šola na Opčinah, ki nosi ime Srečka Kosovela, srednja šola v Nabrežini, ki sl je prevzela Ime
nabrežlnskega pesnika Iga Grudna. Državni trgovski zavod s slovenskim učnim jezikom v Trstu je tako četrta naša srednja šola na Tržaškem, ki se poimenujejo po pomembnih slovenskih kulturnih možeh.	—
Seja miljskega občinskega odbora

VAZNA RAZISKAVA DEŽELNEGA ODBORNISTVA ZA ZDRAVSTVO
Zbrani podatki bodo pomagali izboljšati položaj v zdravstva
V tržaški pokrajini je sorazmerno s prebivalstvom največ zdravnikov, prav tako tudi lekarnarjev - Največja je umrljivost za boleznimi na krvnih obtočilih
Deželnlno cdbomištvo za zdrav-1 okrožju. Kar se tiče prebivalstva, stvo je pred kratkim zaključilo \ deluje v videmski pokrajini najbolj
1 v pokrajinskem in občinskem svetu v nasprotju s svojo politično linijo
raziskavo o zdravstvenem položaju v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo je začelo v prvih mesecih lani. Rezultate te raziskave so objaviUl v publikaciji, za katero je poskrbelo pristojno odbomištvo, ter so sad važnega zbiralnega in selekcijskega dela, ki je dolgo zaposlilo odborni-štvo .za higieno in zdravstvo. ..Ta .raziskava se je tikala leta 196S in nam prikazuje sliko tedanjega zdravstvenega položaja. Ponavljali Jo bodo vsako leto.
V uvodu v publikacijo pravi odbornik dr. Nardini, da presega ta raziskava izključno statistični interes. Daje namreč na razpolago vrsto podatkov, ki kažejo na ustroj, obliko in značilnosti zdravstvene službe v deželi in obsega vse široko področje zdravstva, od prave zdravstvene oskrbe do higienske in profilaktlčne službe. Nanaša se tudi na raziskave o higieni stanovanj, o dobavi vode, o raznih boleznih, ki so najbolj prizadele ljudi in živino. V prihodnjih letih pa bodo lahko pokazali na rezultate ukrepov zdravstvenih del in infrastruktur, za katere po poskrbela dežela. Prav tako bodo pokazali na razne potrebe, ki nastajajo sproti. V svojem uvodu pravi dr. Nardini, da je namen te študije, da se izboljšajo vse zdravstvene službe, kar je glavni smoter odbornlštva za higieno in zdravstvo.
Iz študije se lahko predvsem vidi, kako so razporejene razne zdravstvene ustanove v deželi v povezavi z zemljepisnimi, socialnimi ni gospodarskimi dejavniki. V zvezi s tem so obravnavali tudi položaj v raznih občinah, njihovo dejavnost in število njihovega prebivalstva.
Prvi del tehničnih raziskav je služil zbiranju podatkov o organizaciji občinskih higienskih služb, s posebnim poudarkom na higiensko nadzorstvo, na profilakso, na proučevanje epidemij in na šolsko medicino. Iz tega se vidi, da je v Trstu 16 občinskih ambulant, v katerih je 15 zdravnikov, 43 članov bolniškega osebja in 8 sanitarnih redarjev. Poročilo govori zatem o številu občinskih ambulant v videmski In gori-
kapilarna občinska higienska služba. Toda pri tem nam številčni podatki ne dajejo vedno prave slike
tej dejavnosti.
Glede šolske medicine je treba reči, da je minimum oskrbe zagotovljen v vseh šolah v deželi. Toda ta oskrba je bolje organizirana v velikih središčih, kjer pregledujejo otroke z rentegenskimi žarki vsaj vsaki dve leti ter je poskrbljeno tudi za zdravljenje zob, medtem ko vladajo v manjših središčih razne pomanjkljivosti. Ravno ta raziskava bo pomagala zapolniti razne vrzeli. Posebno pažnjo je posvetila raziskava vprašanju mater in otrok, 6aj primanjkuje otroških jasli In menz za matere. Kar se vode tiče, je njena dobava zadovoljiva povsod razen v tržaški pokrajini.
Važno vprašanje, ki ga bo treba rešiti v celoti, je služba mestne čistoče. Samo v Vidmu imajo naprave za predelavo odpadkov in smeti. Glede zdravstvene oskrbe odpade v tržaški pokrajini na vsakega zdravnika 439 oseb, v videmski 957 oseb v gorlški 821 in v pordenon-skem okrožju 2225. V Trstu pride en lekarnar na vsakih 1281 oseb, v videmski 3097 oseb, v gorlški na 2552 oseb in v pordenonskem okrožju na 4375 oseb.
Sledijo podatki o oskrbi v bolnišnicah, ki jih je v deželi 11 tretje kategorije, 5 druge kategorije in 3 prve kategorije. Zatem našteva poročilo, koliko postelj pride v bolnišnicah na 1000 prebivalcev. Pri tem je na najboljšem gorlška pokrajina. Vsaka pokrajina ima tudi eno umobolnico. Iz tega pregleda bi se zdelo, da sta Trst in Gorica glede bolnišnic na boljšem, vendar sta v resnici na tesnem.
Pri tem pa je treba poudarjati, da se ti podatki nanašajo na leto 1965. Lani so dosegli nekaj napredka, zlasti ker je dežela nakazala v dveh proračunskih letih kar 5
Te dni se je pod predsedstvom župana Milla sestal mlljski občinski deželni odbor. Poleg navadnih u-pravnih zadev, ki jih je odbor o-bravnaval, je tudi sklenil, da skliče sejo občinskega sveta za sredo 1. februarja ob 20. uri. Na njej bodo nadaljevali z razpravo o že določenem dnevnem redu, kateremu so dodali še nekaj točk. Med drugimi tudi točko, po kateri bodo imenovali občinsko telovadnico po bivšem županu Giordanu Paccu ob prvi obletnici njegove smrti.
Odbor je odobril tudi okvirni načrt del za izpopolnitev občinske vodovodne mreže in za popolno obnovitev te mreže v mestnem središču. V ta namen bodo izdali 70 milijonov lir.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 29. jan. ob 16. url v KULTURNEM DOMU
Vprašanje poslancev PSIUP o slovenskem šolstvu
Tiskovni urad tržaške federacije PSIUP poroča, da sta postavila v zvezi z resnim položajem v slovenskem šolstvu poslanca PSIUP Luzzatto in Sanna na seji poslanske zbornice 18. t. m. ministru za javno šolstvo naslednje vprašanje: Rada bi vedela, kako namerava ministrstvo poskrbeti za dokončno ureditev šol s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter za pravni položaj učnega osebja v skladu z načeli, ki jih vsebuje zakon št. 1012 od 19. julija 1961. To je treba čim prej storiti.
deželi je pokazala, da umre največ ljudi zaradi bolezni na krvnih obtočilih. Odstotek je tudi precej visok v primeri z vsedržavnem povprečjem, zlasti v tržaški in videmski pokrajini. Proučevanje vzrokov umrljivosti bo omogočilo razne pobude pri preventivni in profilaktič-ni dejavnosti, zlasti z ustanavljanjem in razvijanjem središč za so-cigino medicino, za katera je dežela že izdala poseben zakon.
Končno še tiče raziskava položaja v farmacevtiki, živinozdravniški panogi in v prehrani. Glede prehrane so ugotovili, da je na splošno številčno dobra, kar pa ne velja vedno kakovostno, zlasti na nekaterih področjih. Zato bo treba poučiti Drebivalstvo o glavnih načelih do-ire prehrane.
Obvestilo prefekture glede cene kruha
milijard lir za razširitev bolnišnic. Z zgraditvijo novih bolnišnic v Trstu, k čemur je dala dežela tudi lep prispevek, bodo storjeni veliki koraki k dokončni rešitvi tega važnega tržaškega vprašanja.
Raziskava o vzrokih umrljivosti v
do slovenske manjšine in v nasprot j ju z glasovanjem socialistične skupine v deželnem svetu.
,- Socialisti načelno poudarjajo, je nadaljeval Plttonl, da Imajo pred-| stavni® slovenske narodnostne it manjšine pravico govoriti slovensko i| tako v občinskem kot v drugih u-£ pravnih telesih. Da so se socialisti |j vzdržali glasovanja, je dejal Pitto-1 ni, pomeni samo to, da brez ustrez-| - : nlh ukrepov o uveljavitvi ustavnih • i pravil, ne bo mogoče zadovoljiti || i tej osnovni demokratični pravici M manjšine.
K
Po drugi stran' pa Je glasovanje za resolucijo v deželnem svetu pomenilo, je nadaljeval Plttonl, demokratični pritisk, da se to vprašanje načne in ga reši na primerni vladni ravni. V vladi pa da sooiali-1 ati nadaljujejo z akcijo za rešitev |fo* nerešenih vprašanj slovenske manj-|l' šine.
|[- • Takoj po izvolitvi je župan inž. ir , Spaccini podal poročilo o političnem 3 ' in upravnem programu novega ob-, . činskega odbora. V začetku je re-; 'kel, da se klanja spominu padlih za svobodo pod vsemi zastavami. • ■: Rekel je, naj mu dovolijo, da pre-i:f f vzame v celoti zadolžitve in odgo-i •» vomost, ki so povezane z njegovo Im funkcijo, nasproti svetovalcem in
?,-! ».Anivnlctim tov ti i ril t/ cnrvminn
prebivalstvu ter tudi v spominu na velikodušne prijatelje, ki so daro-. vali svoje življenje, da sta nam ; bila podeljena svoboda in demo-p kracija. Zatem se je zahvalil vsem j dosedanjim opravljalcem, ki so vo-• dili občino ter svetovalcem. Spom-i nil se je tudi tistih, ki so umrli.
Na novo izvoljenim svetovalcem pa : ’ je želel uspešno delo. Zatem je ! ! omenil, da bo postal Trst eno iz-med glavnih evropskih mest glede
ški pokrajini ter v pordenonskem
ZARADI USODNE POMOTE PRI RAVNANJU S PRESTAVAMI
Avto z materjo in otrokoma v morje na pomolu «Istria»
Namesto da bi vključila prestavo za ritensko vožnjo, je vključila drugo brzino in zavozila v morje - Prisebnost voznice in nesebična pomoč nekega mladeniča preprečili tragedijo
Na pomolu «Istrla» na levi strani pokritega bazena se je včeraj ob 19. uri pripetila nenavadna nesreča, ki pa se je srečno zaključila brez človeških žrtev. 31-letna Ondi-na Furlani por. Corda iz Ul. detlla Salvia 15 se je hotela odpeljati v svojem fiatu 500 TS 81047, ki je bil parkiran na robu pomola. V avtu sta bila tudi njena otroka 7-letna Grazia In 9-letni Alessandro. Fur-lanijeva Je pognala motor, toda namesto ritensko je vključila drugo prestavo. Komaj je potisnila na plinski pedal, je avto zapeljal v morje, ki je tam globoko približno dva metra In pol Na srečo je Fur-lanijeva imela toliko prisotnosti duha, da je medtem že odprla vrata avtomobila, pograbila Alessandra In se tako rešila.
iif fizike in jedrske sile ter središče || Jadiedelstva.«
»Veliki Trst ni volilno geslo, tem-
več dejstvo, ki se bo uresničilo,
Dogodku Je prisostvoval 17-letni odvetnikov sin Ruggero De Griso-gono lz Ul. S. Lazzaro 2 In ne da bi pomišljal, skočil v morje in potegnil na površje malo Grazlo. Vse tri, mater in otroka so pospremili v bližnji «Club Adrlaco«, kjer so jim dali prvo pomoč in jih nato, na njihovo željo, odpeljali domov. Neki mimoidoči Je zapazil avto v morju
in poklical gasilce, ki so približno uro kasneje potegnili avto na suho. Imeli so še precej dela, ker se Je vozilo medtem že pogreznilo v blatno dno. ----------------
Opozorilo konzorcija razlaščencev
Konzorcij opozarja vse svoje člane, po katerih zemljiščih je SIOT speljala naftovod, naj ne podpisujejo nobenih potrdil, če njihova zemljišča niso bila zopet postavljena v prejšnje stanje in ni bila še plačana odškodnina za povzročeno škodo.
O zadevi bo vodstvo Konzorcija v kratkem razpravljalo z vodstvom družbe SIOT.
Avtomobilist je podrl motociklista
Na trblškl cesti blizu križišča ceste proti Križu se je včeraj zjutraj pripetila nesreča, katere žrtev je postal 56-letni delavec Viktor Le-giša iz Cerovelj 39. Peljal se je na
motornem kolesu proti Sesljanu in na omenjenem križišču začel obračati na levo proti Križu. Tedaj je za njim z avtom TS 87247 pripeljal 53-letni Romano Roman iz Ul dell’Agro 6/3 in ga podrl. Pri nesreči se je Legiša pobil po glavi in spodnjih udih. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti od 10 do 16 dni. Tudi Romanu so v bolnišnici dali prvo pomoč, ker se je pobil po glavi, desni roki in nogi. Okreval bo v 10 dneh.
Tatovi v hišici tv Konkonelu
Prefektura sporoča, da je v zvezi s samovoljnim zvišanjem cen določenih vrst kruha v nekaterih prodajalnah intervenirala pri zdru-
ženju pekov^ da^ bi spoštovali spo-
razume m#d Oblastmi in predstavniki stroke. Prav tako je poskrbela za potrebho nadzorstvo Prefektura poziva meščane, na. prijavijo kakršnokoli zlorabo, pr: čemer opozarja, da ni dovoljeno nobeno zvišanje cen, kakršne so navedene na ceniku, ki mora biti izobešen v vsaki prodajalni. Na vsak način se ne sme cena kruha zvišati za več kot 10 lir pri kg.
iiiiiiMiHiiimiiiiiimiMiimmiiiiiiiiimiiiiiimtiiiiriiiiiHiiiiiiiiiimiiuimiiimiiiimiiimiiiiiimiiiiiiimiiiM
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Začeto se je z ljubimkanjem končalo pa s tožbo zaradi tatvin
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Nastopili bodo tržaški in goriški zbori
Vstopnina 500 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane
Nastopajo naslednji pevski zbori:
OTON ŽUPANČIČ — štandrež, SREČKO KOSOVEL — Ronke, ZBOR iz Saleža, VESNA — Križ, BRIŠKI GRIČ — Števerjan, VALENTIN VODNIK — Dolina, JEZERO — Doberdob, SLOVENEC — Boršt, SLAVEC — Ricmanje, PREŠEREN — Boljunec, KRAS — Dol Poljane, PROSEK - KONTOVEL, JACOBUS GALLUS — Trst, ZDRUŽENI MOŠKI ZBORI.
Vse pevce moških zborov vljudno naprošamo, da so ob 15. uri na odru za skupno vajo.
Skupni odbor za na OPČINAH
upravo
vabi na
PROSVETNEGA DOMA
VESELO PUSTOVANJE
ki bo v soboto, 4. februarja 1967 v PROSVETNEM DOMU
Igral bo znani ansambel iz Ljubljane Dobro založen bife z domačo kapljico
Gledališča
Verdi
se bo oper-Pod-
Z Verdijevo opero »Otello* jutri ob 20,30 začel drugi del ne sezone v gledališču Verdi, vodstvom dirigenta Artura Baslleja bo v naslovni vlogi nastopil Bier Ml. randa Ferraro, v ostalih vlogah pa bodo nastopili:	Luisa Maragliano
(Desdemona). Giulio Fioravante (Ja-go), Ermano Lorenzi (Casslo), Rat-mondo Botteghelli (Roderigo), Enzo Viaro (Lodovico), Vito Susca in Bruna Ronchint. Orkester ln zbor gleda. Iliča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Režija Gianrico Becher, ki Je o-skrbel tudi sceno.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za predstavo 28. t. m. za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah ln balkonih

PROSVETNO DRUŠTVO
-«PRESE«EN»---—•
v Boljuncu
priredi v ponedeljek, 30. jan. 20.30 v domači kino dvorani predavanje dr. Borisa Kuharja
^PUSTNE ŠEGE IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM>
K predavanju, ki ga spremljajo fotografski posnetki in glasba, vabimo vaščane in sosednja prosvetna društva.
21 43 »II dottor 2'!!
Nazlonale 14.30 go» Metrocolor Iz romana Pasternaka. Geraldlne Chaplin- > lec Guinness, Omar Sharif. , Excelsior 16,00 «Incompreso» color. Anthony Quayle, G raz1''' Granata.	^
Fenlce 15.30 «Non per soldi... ma'jt denaros Jack Lemmon, Judi "Lj Eden 15.30 «Miao... miao... aT j|i arrlba*. Barvne risanke. Maček s I vestro in Speedy Gonzales, J Grattacielo 16.00 «Una rosa per ’«,! ti» Technlcolor. Claudla Cardin3 Nino Manfredi. Prepovedano 1,1 dlni pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco 10)	„
16,00 «OSS 117 a Tokyo sl Technlcolor. Vohunski film. Alabarda 16.30 «11 vostro super 38 te Flit» Technlcolor. Ralmondo ' nello, Raffaela Carra, FUodrammatico 16.00 «Le belle glie» Annle Glrardot, Sandra ^
>	Adolfo Celi.	",
Moderno 16 00 «7 magntfiche Pls Technicolor. Sean Flynn, Evel' Stevvart, Fernando	Sancho.	j
Cristallo 15,45 «1 professionlsti«. °^ Lancaster, Claudia Cardlnale. Te nlcolor.	j,
Garibaldi 16.30 «Per il gusto di uC
Obtoženca so spoznali in ga obsodili na
ene
za krivega vseh tatvin razen 2 leti in 10
mesecev zapora
Neznanci so predvčerajšnjim izkoristili ugodno priliko, ko je bila 55-letna Claudia Plrona odsotna in vdrli v njeno enonadstropno hišico na Konkonelu 19. Sneli so lesen opaž nad vhodnimi vrati in prišli v notranjost, kjer so pokradli 10 transistorjev raznih znamk, oblačila, zlat denar in še več zlatnine v skupni vrednosti pol milijona lir. Pironova je popoldne bila v svoji trgovini z radioaparati v Trstu in Je šele zvečer ugotovila tatvino, ki jo je prijavila na komisariatu na Opčinah.
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Del Conte, tožilec Franzot, zapisnikarica Sferco, obramba Pa-dovani) se je moral zagovarjati včeraj 27-letni Aldo Antoni iz Ul. Udi-ne 10, ki je bil obtožen več tatvin v škodo 36-letne Liliane Dolcetti, ki stanuje v Doberdobski ulici na Opčinah.
Antoni in Dolcettijeva sta se spoznala pred kakimi 3 leti. Moški in ženska sta navezala ljubezensko raz. merje, ki bi se utegnilo končati tudi z zakonito poroko, če ne bi nastopile razne nevšečnosti. Predvsem se je ženska kmalu naveličala svojega oboževalca, ker je ugotovila, da gre za človeka, ki ni živel na splošno tako kot zahtevajo obči človeški in državni zakoni. Morda sta se večkrat tudi spričkala zaradi lju. bosumnosti. Nekoč je Dolcettijeva celo trdila, da je Antoni izkoriščal njeno odsotnost (ženska Je namreč delala v neki ustanovi) ter se je družil v njenem stanovanju z drugimi ženskami.
Ko je splošno stanje postalo neznosno, je Dolcettijeva prijavila Antonija policijskim oblastem. Prijavi sta bili pravzaprav dve ter sta zadevali nekatere tatvine, ki jih je Antoni zagrešil v njenem stanovanju.
Obtožnica je dolžila moškega, da je leta 1965 ukradel Dolcettijevi zla. to narokvico z zlatim priveskom v skupni vrednosti 45.000 lir. Nekaj dni pozneje pa ji je baje ukradel zlat prstan. Obtožnica je nadalje trdila, da je Antoni ukradel ženski 22. januarja lani ključ vhodnih vrat. Istega dne se je tudi polastil magnetofona znamke «Geloso».
Tako preiskava, kakor tudi obravnava, sta bili zelo zapleteni, ker je pač šlo za osebi, ki sta dolgo časa živeli skupaj. Antoni je sicer priznal, da se je polastil narokvice s priveskom (ki ju je zastavil v javni zastavljalnici ter prejel 17.000 lir; zastavni listek pa je potem vrnil prizadeti stranki skupaj z glavnico in obrestmi), zanikal pa je, da bi se polastil zlatega prstana. Prav tako je zanikal, da je ukradel ključ vhodnih vrat. Prav tedaj sta se moški in ženska hudo prepirala. Pozneje je Antoni prebil nekaj dni bolnišnici pri Magdaleni. Gotovo da ga je Dolcettijeva obiskala trikrat ali štirikrat ter mu celo po sodila magnetofon znamke «Geloso».
Sodniki so spoznali Antonija za krivega skoraj vseh obtožb (razen tatvine prstana) ter so ga obso dili na 2 leti in 10 mesecev zapora ter 100.000 lir globe. Poleg tega so preklicali pomilostitev neke kazni, na katero je bil Antoni obsojen pred šestimi leti.
Pred istimi sodniki sta se morali zagovarjati tudi dve ciganki, ki
nja ter izkoriščanja dveh svojih hčerk pri prosjačenju. Na zatožni klopi sta sedeli 47-letna Luigia Ca-ris in 26-letna Marina Levacovich. Ta je, čeprav še zelo mlada, že mati 8 otrok, a sedaj čaka že devetega.
Carisovo so obtožili, da Je ukradla 8.000 lir v stanovanju Flore Bi-loslavo v Z avl j ah. Obe skupaj pa so obtožili tatvine 3.500 lir v stanovanju Marie Scrivanich.
Sodniki so spoznali obe ciganki za krivi ter so obsodili Carisovo na 1 leto in 1 mesec zapora, 70.000 lir globe in 6 mesecev pripora. Leva-covichevi pa so prisodili 8 mesecev zapora ter 4 mesece pripora in 40.000 lir globe. V tem primeru jt> kazen pogojna.
V prvi deželni komisiji razprava o Del. zadrugah
Pod predsedstvom svetovalca Co-cianija se je sestala včeraj zjutraj
prva stalna komisija in nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu
komunističnih svetovalcev in svetovalca PSIUP Bettolija o ponovni vzpostavitvi prvotne ureditve Delavskih zadrug.
Po končani splošni razpravi, v katero so posegli svetovalci Bacic-chi, Del Gobo in Šema, sta odgovorila diskutantom poročevalec Dul-cin in deželni odbornik za delo Dal Mas. Dulci je priznal dobro voljo predlagateljev zakonskega predloga, da bi odstranili zlorabo, ki se je dogajala v preteklosti v škodo ustanove. Dodal pa je, da je treba nujno upoštevati veljavno zakonodajo, saj bi sicer vlada vložila
proti zakonskemu predlogu ugovor. Tudi predstavnik odbora je dejal,
rali haguvaijau tuui uvo Ligonna, a-t .	u*
sta bili obtoženi tatvine, prosjače-1 bo moral 8 dni.
da zakonski predlog ni v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi ter je predlagal, da ne bi prišli k podrobni razpravi o posameznih členih. Zatem je dal presednik Cocia-ni ta predlog na glasovanje In večina ga je odobrila. Proti predlogu so glasovali samo komunistični svetovalci. —
V tovornjak je trčil
Ludvik Guštin, 44-letni trgovec s Cola štev. 8 se je sinoči na Opčinah blizu trošarinskega urada s svojim motofurgonom «ape» TS 34464 zaletel v zadnji del tovornjaka UD 27009, ki ga je upravljal 38-letni Enrico Turco iz Talmassonsa (Videm), Ul. Coscio 50. Pri nesreči se je Guštin pobil in ranil po glavi, levem sencu, obrazu in kolenih. Z rešilnim avtom so ga odpeljali bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se
«
5 FANS»
::::::::
iiiiiiii
v KULTURNEM DOMU
v nedeljo, 29, januarja ob 19. uri
PLES priredi SAK JADRAN
Visokošolci imajo popust.
Revija «beat» glasbe v Ul. Madonnina
V nedeljo, 29. januarja od 16. do 22. ure bo v obnovljeni dvorani v Ul. Madonnina 19 velika revija «beat» glasbe.
Tekmovale bodo glasbene skupine «Le folgori«, «1 Sauri», «1 Fe-deli», «1 5 Ombre’s», «1 volti nuo-vi», «Ricky e le ombre», «The ro-bles». Na sporedu je tudi izreden nastop skupine «The Rangers«.
Najboljše skupine bodo nagradili.
Vstopnina: 400 lir.
i» 3 i

dere«. Technicolor,	f
Aurora 16.30 «Per pochi dollad
cora»,
Capitol 16.30 «Le fate» Technl«% Monica Vitti, Claudia Cardinal«'^ berto Sordi. Prepovedano mla° pod 14. letom.
Impero 16.00 «FB1 operazlone Ual' Vittorio Veneto 15,45 18.45 21.30	,,
Tutti insieme appassioriatam*11 i Technlcolor. Julie Andrews Ideale 16,00 «Per qualche dollaf0 piu». Technicolor.	ji
Astorla (Ul. Aoruttt, fliobus Jt-.J
!
16,00 «Sexy che scot.ta». Tecti1":)! lor. Prepovedano mladini pod :! letom.	ji
Astra 16.30 «La sottile llnea ros*’. Abbazia 15.30 «Operazione sottoves' Technicolor. Gary Grant. J Skedenj 16.00 «Buccla di bana"' Anita Ekberg, Bob Hope.
Darovi in prispevki

Namesto cvetja pokojni teti daruje nečakinja
Iz Socerba,
Stranj iz Doline 1,000 lir za matico.
Dora Husu s Proseka daruje lir za Dijaško matico.
2
tl"
i.01
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKI)
Dne 26, januarja 1967 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 16 oseb.
UMRLI SO. 74-letna Llbera D’An-gell vd. Sarti, 53.1etna Ebe Nlzzoll por. Prandl, 81-letna Vlttorla Cat-taruzza vd. Qultan, 67-letna Agusto Rudez, 70-letnl Antonio Bralcovlch, 77-letna Sofia Bratassevich vd. Stop-par, 80-letna Antonia Favento vd. Metton, 61-letnl Franco Galdlnl, 76-1-etna Maria Michellch vd. Vida, 76-letnl Glorgio Pleve, 73-letna Emilla Jercog por. Zeriali, 78-letni Glovanni Zottl. 51-letnl Ladlslao Cante, 81-letna Maria Bonifacio vd. Cortivo, 78-letni Marcello Sevinl, 83-letna Caterina Trani vd. Tamaro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo l; Grl-golon, AUa Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unlti 4; Nicoli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
'II, Ut. Ul ODIVV/ld OU VDKCU
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul, Dante 7.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v praznični)!
dneh v primeru, če n) mogoče najt) je treba
drugega zdravnika, airati na št. 90-235
teiefo-
£ Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj ob 12. uri sprejel gospo Bennd, predsednico občinske potroš ne ustanove.
Dne 26. zapustil
nas je
Slavko Kante
K
Pogreb dragega pokojnika b® tri, 28. t. m., ob 15.30 iz šej% lajske cerkve na domače P0*01 lišče.
Žalujoča mati, nečaki in drugo
sestre, tS
I.T.F. Ul. Zonta 3. Tel. 38-006

Dne 26. t. naša draga
Albina Jercog
por. Zeriali t
Pogreb nepozabne pokojni®®, il danes, 27. t. m., ob 15. mrtvašnice glavne bolnišnice h" nost k dolinski cerkvi.
Žalujoča družiO"0 in drugo sorods*'
Zonta
Naznanjamo žalostno vest, d® if je sinoči ob 18.30 nenadom" pustil naš dragi oče in no01
Milan Markuža
f
Pogreb bo iz hiše žalosti * X' ščikih na pokopališče na Pf09
Žalujoči:	žena ^^3/
mati Teodora, hči in sin Sergij
Briščiki, 27. januarja 1967
ODNOSI MED ZR NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
Vendarle se nekaj premika
toda v krogu
nič ne
K°t da bi se spremenilo - Zlobne Pripombe predstavnika neke socialistične dežele Vzpostavitev diplomatskih odnosov je odvisna od moči in iskrenosti onih, ki to žele
Januarja- ~ Tako doma- I čuti obenem tudi zelo zlobne pri-
vlili nmnnnuii tf	•fnnocni nnmUn nundptotmilrn nnlrn pnnioll-
nr(>„,0 . tuji novinarji v tej začasni da io?*™ se domala vsi strinjajo, več « bl 0 v zadnjih dveh mesecih setletjihernemt3 bot prej v dveh de-
J*£* ,s*cer ugovarjati tistim, »e Vcjazuiej°’ da so spremembe a ti,a;0 v*dne samo v izjavah, tijte® ne	ki vztrajajo pri
se ni! sv°iem starem »in vendar dtikan^111^8*’ dejstvo je, da premeni Je samo P° sebi še ne po-ja rn)n?n°8o, ker lahko gre tudi katn Iatanje prazne slame. Tega, ni mv ifm trenutku vse to vodi, in mnMCe ~ kliub popiavi izjav točno raa Prav zaradi tega — še n^ . uSotoviti. še prav posebno bliite gre za odnose zvezne repu-sjng 2 Jugoslavijo. Kancler Kie-da vi a 6 ob priložnosti izjavil, Pikakf' 3 zvezne republike nima * Ba »voznega reda«, po ka-
terern 7. »voznega reda«, po ka-stavit, bl reševala vprašanje vzpo-dežein 6- odn°sov s socialističnimi nu' Najuglednejši in najvpliv-
pa s tem v zvezi
2J časoplsf
*£* Prav nasprotno. «Frank-v . Ugemeine« piše n.pr., da niSo L?,s^rsbvu zunanjih zadev še nosov™a Proučena vprašanja od-Vzema Z- Jugoslavijo, da le-ta za-va . lzJemen položaj, ki zahte-da J/?iebno rešitev, kakor tudi, obstaj . obema deželama že tako nosi ] ° zek) Pestro stvarni od-naVain<ar vse skupaj nedvoumno v SJ„ na to, da bo Jugoslavija dfUgi arnu prišla na vrsto šele za pon-pr • Tembolj, ker se za neko - daJ0 ^rd^ev istega časopisa sem * Se na določenem nevtral-Beogr.l®enu že vodijo pogajanja z doslm -m ~ Pri najboljši volji potrdi* ni m°gla najti najmanjše Ve- V splošnem je od zad-
Bund„ave kanclerja Kiesingerja v novih lagu ~ ki se je, če ne po Po j? Predi°gih, odlikovala vsaj it>| »krenit ni dobri volji — opaziti t nje w ®v ter očitnejše uveljavljali hlac]nBneP°pravljivih pripadnikov I dila, Vojne. V debati, ki je sle-j *čan«i,iu Par*amentarno skupino kr-načein b demokratov ni bil izrazil r čajno °r, P°dporo njei šef, ki oblit1, je tiSH	govori, vtem ko se
J %toai' “ ie nastopil, precej raz-f dejsTinSi kanclerja. Drugi vid-y mentap ^.uskodemokratski Parla-'(i vPraša5b’ ?lan odbora za vojaška brambiv8 ’.n za mnoge bodoči o-: istem tr m'n*st;er- pa je prav v 1*1 iasnjevreautku začel kampanjo poji \r0ni a.nla' da vojna nevarnost v
Vzb05 Se vedno obstaja in da je Pravijpaanes močnejši in bolj pri-VtemJa na napad kot kdajkoli. Schr_ pa sedanji obrambni minister vsalti e.r potuje po deželi in ob Se qj p.ri,ožnosti govori, kot da bi j® niACasov Dullesa in Adenauer-
Qd Pr„^0zn°sti govori, kot da bi
i
Tudi ne sPremenil°-
Hoč * . Pr* socialdemokratih je Srav teti na podobna stališča, ČUdi nr s? bolj prikrita. Tem gre v zve»lpisati zlobna natolcevanja stvarrij' z nekim namišljenim ali lina, rta ,?dporom vzhodnega Ber-Ve?-6le 3 * !' s°cialistične dežele na-»mrie,,. St,ke 2 Bonnom, ob nedvo-sbavitev D^šepetavanjti, da bi vzpo-lakšnih odnosov bila na-
pombe predstavnika neke socialistične dežele na račun jugoslovanske pripravljenosti v zvezi z normalizacijo odnosov z zvezno republiko, pripravljenosti, izražene v obliki ugodnih časopisnih komentarjev zadnjega Kiesingerjevega govora.
Neposredno zatem pa smo pri kosilu kanclerja s tujimi časnikarji izvedeli, da je vlada zvezne republike zelo zadovoljna s potekom razgovorov, ki jih vodi s to isto deželo za normalizacijo medsebojnih odnosov. V imenu socialistične solidarnosti se namreč vprav od Jugoslavije pogosto zahteva, da ne stori tega, kar so druge socialistične dežele že storile ali pa so namenjene storiti, neupoštevajoč pri tem ne samo interesov, marveč niti neodvisnosti in celo ne ugleda Jugoslavije.
Vzpostavitev diplomatskih odno-
sov med Jugoslavijo je odvisna edinole od tega, kako močne so tiste sile v zvezni republiki, ki to iskreno žele, oziroma v kolikšni meri to iskreno žele, kakor tudi tiste, ki imajo možnost in priložnost vplivati na reševanje vseh spornih vprašanj. Že samo zaradi tega, se tu ne postavlja nikakršno vprašanje solidarnosti, razen tega pa pravice ali celo samo eksistenca tretjih (n.pr. obstoj druge nemške države) sploh niso in ne morejo biti predmet bilateralnih a-ranžmajev s katerim si bodi partnerjem in tudi ne z zvezno republiko.
Vse skupaj vzeto, se vendarle nekaj premika. V neki določeni smeri ali krogu? Premagovanje mrtve točke je vsekakor dobro. Sleherni se namreč v tem premikanju mora z dokajšnjo hitrostjo pokazati na delu.
Z. KRISTL
Sedež ameriškega vrhovnega poveljstva nosi naslov Pentagon, ker je grajeno v obliki velikanskega peterokotnika, katerega del vidimo na sliki. V tej velikanski palači, v kateri je zaposlenih nad 10.000 oseb, se strnjuje ves velikanski ameriški vojaški aparat
lllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllMIlIlllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllHIIIIHIimillllllllllllllllllllllllllllNI
TEHNIČNA NOVOST V PRID PREMOGOVNE PROIZVODNJE
Tekoča zmes premoga in zagotavlja znižanje cene
vode
Električna energija in nafta sta domala Prvi poizkusi so se obnesli, potrebne so samo
že povsem izpodrinili premog še nekatere izboljšave
bli^n^ Proti Demokratični repu-
ie odrJ;em je najzanimivejše, da $ov , Proti normalizaciji odno-kih ')u8oslavijo — po vseh zna-Udarip*	~~ nekako posebno po-
'* n na obeh straneh.
jerio bnnu’ kot je bilo že poudar-nilti' Pa nekateri krogi — in čas-^ formare.PN tem sklicujejo na in-[ zatlevp e niinistrstva za zunanje
•	naiman' ~~ vsekakor žele izsiliti d ?namu J to’ da Jugoslavija v se-” istih v. Pride na zadnje mesto. Iz
•	Nlh se ie po privatnih ka-vtpostau .* 'zvedelo, da bi Beograd rporal ,e„v diplomatskih odnosov Kair„ p. ačati s tem, da bi se v
'n New Delhiju postavil
«iru
Proti
MoraiPL?nanju vzhodnega Berlina. 1WPI se, z drugimi besedami 0čitnn°’ °dreči lastni politiki. Podobna. nesPrejemljivost takih in a8a Pogojev avtomatično od-
Eno izmed Primožičevih (Primossijevih) del na razstavi v galeriji Rossoni
luiiiiiiiiiiiHiaiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiiimtiitniiiiiiiiiiiii
| IZ OMETNOSTNIH GALERIJ |
Primožič v Rossoni
skonptlVZ,?0s*'avičev odnosov v ne-,„1|iii"n°st- Po drugi plati je bilo
............................................................................
Vztrajnost, s katero nadaljuje Emil Primožič-Primossi svoje slikarsko udejstvovanje, priča, kako trdna je njegova volja, da bi postal dober slikar, čeprav je odločneje stopil na pot umetnosti šele v zreli moški dobi. Po mnogih lanskoletnih razstavah prireja sedaj prvo letošnjo razstavo v Rossonijevi galeriji, kjer visi o-semindvajset manjših in večjih olj. So to večinoma za Primožiča tako značilne močnobarvne pokrajine, med katerimi pa je tudi ne-
'te* [od 21.3. do 20.4.) Ne bo-a6'avCeb?botali z nekim svojim so-? nekirlr' Zvečer se boste sestali ^ate L starim prijateljem, ki ga . B5, el° radi.
ln hlarin°d 21.4. do 20.5.) S taktom ?eko nl^krvnostjo boste premagali ■® boli Predvideno težkočo. Skušaj-datiji n5ntično proučiti svoj dose-» nacm živijenja.
v »K
jk> toJpKA (od 21.5. do 21.6.) Delo k1*1 n»«La 0 normalno in brez veli-ri UsPešn°v' Dober prijatelj vam ^džittekc ° Pooonga1 Pr> poravnavi o- ega spora.
K -JV, v(,°d 22.6. do 22.7.) Okrepite ho m„raj.nost> brez katere vam prta. ij^ooe izpeljati važnega na-preveoUp5lte se izkušnjavi, da bi bfiv ,ag°dno živeli. priiherei°d 23.7. do 22.8.) Dan je l ^Ofijšeir Za nresničitev nekega ob-?Polnj ga Propagandnega načrta.
lahkr* boste z iskreno radostjo, ''te. živite za tiste, ki jih lju-
"ečjo (od 23.8. do 22.9.) Z naj-P Pšajti „Pezljivostjo prisluhnite in D'-'ejern oceniti vse nasvete, ki jih br,3ih An dokažite več takta v od-»an, osebe dokaj težkega zna-
-finc
No
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prejeli boste nalogo, ki vam bo omogočila delo v izredno simpatičnem okolju. Zatrite svojo željo, da bi se spustili v neko čustveno pustolovščino.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Tudi danes se vam obeta uspeh na vašem poklicnem področju. Posvetite nekaj svojih prostih ur potrebam svojega duha.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odpovejte se vsem podvigom, ki bi vas utegnili privesti do nevšečnih spopadov. Storite vse, da bi povečali blagostanje svoje družine.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) nekaj dobre volje vam bo uspelo ustvariti zelo trdne temelje nekega koristnega sodelovanja. Neodločnost pri najmlajših, skušajte jim vliti več zaupanja vase.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prav dcbro se boste znašli na nekem novem odgovo; lom mestu. Sreča bo ob strani vseh, ki bodo danes sklenili zakonsko zvezo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Negotovost v finančnem poslovanju, priporočljiva je največja previdnost. Otresite se svoje nadutosti in do mišljavosti.
kaj tihožitij in slik cvetlic, ki se razlikujejo od prvih po zelo rahlih in skladnih barvnih odtenkih.
Ta novost je posebno očitna v slikah s sadjem, kjer so barve orehov in pomaranč tako svetlo prozorne, da ustvarjajo te podobe, zaradi močnih obrisov risbe v črnem, že videz barvanih oken. Kot rečeno, je prefinjena barvna ubranost šopkov cvetlic v nasprot-stvu z bolj surovo sočnostjo barv pokrajin; dokazuje pa to, da Primožič ni neobčutljiv za izbrano lepoto barvnih učinkov, ki je bolj dostopna okusu širše javnosti.
Vztrajanje pri začetnem primitivizmu, s katerim je pričel nastopati, nam postane razumljivo, če upoštevamo močno pospešeno slikarjevo hotenje v izpopolnjevanju svojega slikanja na tisto višjo raven, ki bi mu dovoljevala, da bi se kot samouk uvrstil med naše resnejše slikarje. Uppnja, da bo ta smoter dosegel, je veliko, ker Primožiču ne manjka naravne nadarjenosti za slikanje. Nevarnost pa je pri njem ta, da bi svoje ustvarjanje preveč razcepil, kajti njegova stremljenja, da bi se izpopolnil, ga tudi razumsko navaja na to, da vnaša v slike modroslovna razmotrivanja bolj osebnega značaja.
Tako nam sedaj prikazuje v velikih oljih «Izobilje» in «Totem» svojo likovno predstavo o družbeni ureditvi sveta. Čeprav sta podobi po svoji oblikovni zasnovi in simbolizmu zanimivi, dajemo še vedno prednost njegovim pokrajinam, širokim razgledom izpred njegove hiše proti Žavljam in Miljam, sliki trhlega topola, iz katerega dupla cveto dolgostebla-ste cvetke, slikovitim kotičkom naših mest in še mnogim podobnim.
MILKO BAMBIČ
HESSEN, 26, — V zadnjih dveh desetletjih so uporabo premoga začela izpodrivati druga pogonska sredstva, predvsem električna energija in nafta ter tako ime-novano gorilno olje. Toda geološka raziskavanja dokazujejo, da je na svetu še veliko ogromnih in bogatih ležišč premoga, ki bi jih ne smeli pustiti neizkoriščene, in to iz dveh razlogov: predvsem zaradi dejstva, ker vedno večje potrebe ne smejo prenaglo izčrpati naftnih zalog, z druge strani pa bi tudi ne bilo primemo, da bi zanemarili premogovnike, ker bi s tem ostalo na cesti veliko rudarjev. Zakaj so električna e-nergija in nafta ter njeni derivati mogli izpodriniti premog? Med prednostmi teh dveh energetskih virov je tudi ta, da je pridobivanje pogonske energije s premogom bolj počasno in — umazano. Posebno pride to v poštev, ko je govora o uporabi premoga pri kurjavi v stanovanjskih hišah ln blokih. Ker je pri-rodnih zalog premoga še veliko in predstavlja premogovna industrija v Nemčiji še poseben in ne prav lahko rešljiv problem, saj se gore premoga večajo, ni nič čudnega, če se Je prav v Nemčiji rodila zamisel, kako bi uporabnost premoga izboljšali, da bi bil bolj praktičen za uporabo in šel lažje v promet. Prav tako je tudi logično, da se je ta zamisel rodila v najbolj rudniškem predelu Zahodne Nemčije, v Porurju.
Strokovnjaki premogovne industrije so si postavili vprašanje, kako bi se dalo premog «uteko-činiti», kar bi omogočilo bolj ekonomično prodajo premoga, posebno v zvezi z zmanjšanjem prevoznih stroškov. Ce se ne da premog utekočiniti, da bi bil tekoč kot voda, bi zadoščalo, da bi bil vsaj tako tekoč, kot Je gorilno olje, so menili strokovnjaki, ki so hkrati s tem sklepali, da bi tako ((utekočinjeni* premog zelo enostavno dobavljali električnim centralam in celo stanovanjskim hišam. Premog bi, potemtakem, v taki-le «praktični» in predvsem Msnažniii obliki utegnil v dokajšnji meri povečati premogovno proizvodnjo.
Skozi tri leta so s številnimi eksperimenti pripravljali veliki poizkus, do katerega je pred kratkim prišlo v električni centrali ((Kellermanii, ki je last premogovne in električne delniške družbe v bližini Luenena, v Westfaliji. Po tem poizkusu, ki se je uspešno zaključil, je dr. ing. Schwarz, obratni tehnični vodja izjavil: «S tem poizkusom smo dokazali, da je stvar v načelu možna.
Zanimiv Je tehnični postopek, ki Je v resnici tako enostaven, da zares ni bila potrebna kaka posebna genialnost za njegovo odkritje. Ves postopek poteka nekako takole: najprej se premog melje, dokler se ne spremeni v izredno fin prah. Zatem se ta premog-prah premeša z vodo, in sicer v razmerju 60 proti 40. Ta zmes se s pomočjo posebnih mehaničnih naprav stalno meša, da bl se tako preprečil nastanek trših gmot, ki bi utegnile zamašiti cevi, skozi katere bi se omenjena masa pretakala. Končno so to maso spustili skozi cevi različne debeline.
V teku poizkusov v Luenenu, so skozi te cevi uspeli pognati do dve toni na uro take-le zmesi. Vendar so se med samim poizkusom pokazale tudi razne napake in pomanjkljivosti metode, ki še ni popolna. Dejansko tudi dru-
gače ne more biti, ker se stvar, kot rečeno, nahaja šele v fazi proučevanja. «Res, vse še ne odgovarja zamisli, ki smo si jo bili postavili,)) je izjavil vodja poizkusne skupine, inženir Schwarz. ((Predvsem bo moral biti plamen tako majhen, kot pri izgorevanju olja ,samo izgorevanje pa bo moralo povzročati kar najmanj odpadkov.« Nihče pa ne dvomi, da bo ta izum, ko bo izpopolnjen,, v veliki meri vplival na energetsko gospodarstvo. In ne glede na to, da bosta s popolno uveljavitvijo pravkar opisane metode sodobnejšega izkoriščanja kalorične vrednosti premoga rešeni dve veliki vprašanji, namreč vprašanje same ekonomičnosti njegove proizvodnje in s tem povezane zaposlitve rudarjev, utegnejo vsi taki in podobni izumi prispevati tudi k dokajšnji pocenitvi proizvodnje nasploh, kakor tudi bistveno vplivati na življenjsko raven ljudi kot posameznikov., Saj na primer stroški za ogrevanje stanovanjskih prostorov posameznih družin danes niso ravno majhni. To pa najpoprej ne zaradi pomanjkanja goriva, običajno premoga, kjer ga Je npr. v Porurju na tisoče ton, ki čakajo na kupca, pač pa najbrž zaradi njegove previsoke cene.
Na ceno pa med drugim vplivajo tudi prevozni stroški. Z opisano metodo, recimo raje ((zmehčanega« kot «vtekočinjega» premoga, in pa z njegovim cenejšim transportiranjem s pomočjo — imenujmo jih tako — premo-govodov, pa se bo gotovo tudi ta zmanjšala.
NEPREDVIDENA POSLEDICA VIETNAMSKE VOJNE
«Vietnamska bomba z zapoznelo eksplozijo»
Ne gre za morebitno novo orožje, pač pa za bolezen, ki pobere najmanj 60 odst. prizadetih Od melioidosisa je umrlo ie več ameriških vojakov
CLEVELAND, 26. — Kaže, da ameriška vojska v Vietnamu ne bo beležila med svoje človeške izgube le tiste ameriške vojake, ki so in še bodo padli v bojih proti južnovietnamski narodnoosvobodilni vojski, pač pa tudi druge svoje vojake, ki se jih loteva neka zagonetna bolezen.
Ameriški ftiziologi so odkrili zelo hudo bolezen, ki postane še bolj nevarna zaradi dejstva, ker se začne razvijati v organizmu počasi in traja lahko tudi več let, preden jo morejo klinično ugotoviti. O tej bolezni je spregovoril prof. Murray Sponitz na »konferenci o pljučnih boleznih«, ki jo je organiziralo vodstvo vse-ameriške organizacije bivših bojevnikov.
Gre za zelo hudo bolezen, ki prizadeva, kot zatrjujejo, zelo številne vojake, ki so se borili v Južnem Vietnamu. Kakor se je zvedelo, so ta obolenja razmeroma pogostna in v 60 odst. primerov se bolezen zaključi s — smrtjo. V svojem poročilu o tej bolezni je prof. Murray Sponitz, ki je bolezen nazval z imenom me-lioidosis, spregovoril na že omenjeni konferenci in pri tem povedal, da so bolezen dokončno odkrili le pred dvema mesecema, ko je bilo možno zaključiti dolgo klinično-patološko preiskavo, ki so jo že dolgo vršili in ko so končno mogli dati točno sliko bolezni in določiti znake bolezni.
Nova bolezen melioidosis po navadi napade pljuča in se pri rentgenskem pregledu opaža kot tuberkuloza. Ameriški strokovnjak je nadalje ugotovil, da noben preventivni pregled morebitnega pacienta ne dopušča odkritja bolezni v človeškem organizmu in more zato bolezen skrito tleti v organizmu in nemoteno izpodkopavati zdravje v zelo dolgi dobi, celo polnih devet let, preden se ne pokaže v svoji resničnosti, ko je že prepozno. V danem trenutku pa se nova bolezen melioidosis kar čez noč prebudi in zavzame izredno hudo obliko, ki se kaže v zelo visoki mrzlici, v skrajni pobitosti v mrzličnosti, proti kateri nimamo sredstva v obojestranski zelo hudi pljučnici, v gnojnih bulah na koži, na jetrih in ledvicah.
Ameriški strokovnjak prof, Mur-ray' Sponitz je v svojerh povedal, da je prvi strokovnjak, ki je o tej strahotni bolezni spregovoril, bil neki britanski vojaški zdravnik, ki je pred nekaj leti odkril to bolezen pri uživalcih mamil ter v truplih umrlih siromakov, ki so jih našli po obrobnih predelih burmanskih mest. Toda kljub temu že daljnemu odkritju je treba priznati, da je prav sedanja vietnamska vojna ponovno spravila v ospredje in deloma razčistila zelo pereč problem te bolezni in hkrati vsilila ali vsaj dala povod za temeljitejše proučevanje in za odkritje, da gre zares za hudo bolezen.
»To bolezen smo odkrili — je rekel ameriški strokovnjak prof. Murray Sponitz — pri številnih ameriških vojakih, ki so bili poslani iz Vietnama v domovino z diagnozo, da so oboleli od pljučne tuberkuloze. Te paciente smo zdravili kot bi šlo za bolnike s pljučno tuberkulozo. Toda nadaljnje zdravljenje je privedlo do drugačnih sklepov, kajti nekateri simptomi, ki smo jih že navedli, so govorili proti temu, da pacienti bolehajo za tuberkulozo. Od prvih 25 mladih ameriških vojakov, pri katerih so ugotovili novo
bolezen, jih je deset že umrlo, za preostale pa se zdravniki trudijo, kolikor je v njihovih močeh, vendar ne vemo še, če bodo ti napori kaj zalegli.«
Isti ameriški strokovnjak je tudi rekel: »Ne vemo niti, kaj to bolezen povzroča in zato so ameriške vojaške zdravniške oblasti sklenile, da naj se izvede temeljita krvna preiskava pri vseh ameriških vojakih, ki se vrnejo iz Vietnama v domovino.«
Ameriški znanstveniki so bolezen melioidosis imenovali tudi z zelo »figurativnim imenom«: »vietnamska bomba z zapoznelo eksplozijo«. Ta definicija, ki je sicer zelo figurativna, je na dramatični način točna, kajti ameriški strokovnjak prof. Murray Sponitz je svoje poročilo zaključil z zelo porazno ugotovitvijo, da «vsak ameriški vojak, ki je bil v Vietnamu, more biti že okužen s povzročitelji te bolezni, ne da bi se sploh tega zavedal in bo zato lahko izpostavljen strahotnim posledicam te bolezni, ki je, kot smo že rekli, smrtna v 60 odst. primerov, morda pa celo več.«
De Filippov «Pappagone» se bo skušal uveljaviti tudi v filmu
RIM, 26. — Ettore Fizzarotti Je začel snemati svoj novi film, ki nosi naslov «Vsi smo beat». Snemanja so se začela v neki razkošni vili ob cesti Appia Antiča v Rimu. Režiser je glede filma rekel, da gre za «lahek in zabaven film«, ker publika potrebuje filmske zgodbe, ki naj jo razvedrijo, filme brez mrtvih. Zgodba mojega filmskega dela je zgodba ki jo mnogi mladi ljudje resnično doživljajo«.
Fizzarottijev film bo namreč prikazal prigode petih angleških mladeničev, ki skušajo, po sledi ali zgledu že slavnih angleških «beatlesov», pridobiti svetovni sloves med mladino «heat». ,Ce pa jim bo to uspelo, ne bo to njihova zasluga, pač pa zasluga njihovega imprezarija, ki ga bo v filmu igral Peppino De Felippo in sicer z likom, ki ga Je zelo populariziral v letošnji oddaji «Scala reale«, z znanim «Pappagonejem».
Peppino De Filippo bo v tem filmu velik zagovornik ((dolgolascev«, v zasebnem življenju pa je proti njim, ker da mu ((dolgolasci« prav zares niso po volji, niti se ne navdušuje nad lahko glasbo. Hkrati pa je Peppino De Filippo vendarle odkrito povedal, da ima vsaka doba svoje značilnosti in ena značilnost naše dobe so tudi ((dolgolasci«, za katere celo meni, da niso le trenutna modna muha, ker so se že uveljavili v vseh plasteh ljudstva.
Poleg Peppina De Filippa bodo v Fizzarottijcvem filmu igrali še Lia Zoppelli, Pietro de Vico, Lut-gi De Filippo, Valeria Fabrlzzi, itd. Robert Little, Harold Scott, Douglas Albert Meakin, Anthony Crowley in Michael Anton Logan, člani ansambla «Motowns».
wmml
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Vokalni ansambli -12.10 Med tržnimi stojnicami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Skupina »I Cardinali« - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 O glasbi govorijo skladatelji - 19.00 Moteti Ivana Lukačiča - 19.10 Moj prosti čas - 19.25 Plošče, ki so mladim všeč - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta -22.45 Magija glasbil.
12.05 Album za violino in klavir - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Duo Vendramelli in Repini - 13.55 Dvorak: »Vrag in Katarina«.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Pesem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Ansambel Mooten - 11.30 Današnji pevci -11,45 Glasbeni zmenek - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Melodije - 14.00 Popularne skladbe -
15.00	Univerzitetni zbor iz Krakova - 15.45 Domači ansambli -
16.00	Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme - 16.30 Simf. koncert
17.40 Pevci lahke glasbe - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Pianist E. Heywood - 22.15 Ritmi.
PETEK, 27. JANUARJA Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Bizet, Liszt, De Falla itd. -10.05 Ital. pesmi - 10.30 Šola -
11.30	Sopranistka Joan Sutherland
-	13.33 Orkester in pevci - 16.00 Spored za mladino - 17.15 Lahka glasba - 17.45 Tribuna mladih -18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Simf. koncert -22.00 Skladbe za godalni orkester
-	22.30 Ital. folklorna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Glasbeni profili - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Dirigent Herbert von Karajan - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 15.38 Najnovejše plošče - 17.05 Nove pesmi - 17.35 Iz Leharjeve operete «Dežela smehljaja« - 18.35 V. Puddu: Srce - 21.00 Orkester Carla Esposita - 21.15 Festival popevk v Sanremu.
III.	program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Mendelssohn, Strauss in Beethoven - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.30 Pesmi Silveria Pisuja - 22.40 Nekaj o glasbi - 22.50 Pesniki kubisti.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel Weekend - 9.40 Naši mladinski zbori - 10.15 Pri skla-
datelju M. Rožancu - 10.35 J. Bo-jer: Ribiči (podlistek) - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Od popevke do popevke - 12.00 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Tuje pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Zabavna glasba - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Mladinska oddaja -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Zvočni razgledi - 18.50 Kulturni globus -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Pesem godal - 20.20 Zunanjepolitični pregled - 20.30 Slovenska zemlja v pesmi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 »Varšavska jesen 1966»
-	22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 šola - 14.30 Mednarodni mladinski nogometni turnir - 17.00 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno -19.15 Koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	M. Buonarroti: »La tancia«
-	23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Festival popevk v Sanremu - 22.45 Dokumentarec: »Rojstvo želv«.
Jug. televizija
11.00	in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila . 17.10 Oddaja za otroke - 17.55 Obzornik
-	18.15 TV tribuna: Volitve - 18.45 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Sulliva-novo popotovanje — ameriški film
-	22.00 Poročila.
Atomsko «Savannah» bodo umaknili iz prometa
WASHINGTON, 26. — Prvo in edino trgovsko ladjo na atomski pogon, ameriško ladjo «Savannah», z nosilnostjo 20.000 ton bodo letos že v avgustu vzeli iz prometa. Pred leti, ko so ladjo vključili v promet, so na veliko pisali, da predstavlja nekakšno revolucijo v trgovinski mornarici, ker da more z razmeroma majhnimi količinami goriva pluti ne le mesece pač pa tudi leta. Ob tej priložnosti se je tudi trdilo, da Je gradnja prve trgovske ladje na atomski pogon bila sicer zelo draga, da pa se bodo ti višji stroški nad» mestih z razmerama nižjimi vzdrževalnimi stroški. Sedaj pa Jo bo.. do potegnili iz prometa prav zaradi razmeroma visokih vzdrževalnih stroškov.
Ladja na atomski pogon »Savan-nah« je stopila v promet pred štirimi leti. Njena gradnja je stala 54 milijonov dolarjev, kar je dokaj več kot bi stala gradnja enake ladje na klasični pogon. Ladjo so začeli graditi na predlog predsednika Eisenhoverja in sicer «v smislu poskusov, s katerimi naj bi se dokazali ameriški napori za mirnodobsko miroljubno uporabo atomske energije.« Ta namen, kot pravijo v krogih ameriške trgovinske mornarice, Je bil dosežen, toda vzdrževanje te ladje je predrago in gre «preko splošnih finančnih potreb dežele.« Ker gre za ladjo, ki so jo gradili tako rekoč na ukaz washington-ske vlade, mora njeno vzdrževanje kriti vlada iz državnih sredstev. To pa gre baje preko določenih meja, kajti vzdrževanje ladje stane ameriške državne finance 3 milijone dolarjev na leto, kar Je malo manj kot dve milijardi lir.
Poseben inštitut za nacistično «miselnost»
LONDON, 26. — Na vseučlhšču v Sussexu je prof. Norman Cohn odprl središče za raziskovanje nacističnega vprašanja, za raziskovanje pojava nacističnega fuehrerja in za raziskovanje problema proti-judovske gonje v dobi nacifašiz-ma. To raziskovalno središče, ki ga bo vodil sam Norman Cohn, bo le oddelek novega centra za raziskavanja na področju kolektivne psihopatologije.
Med sodelavci dr. Cohna je tudi dr. Henry Dicks, bivši primarij klinike Tavistock in avtor dela ((Primer Rudolfa Hessa«. Dr. Henry Dicks bo v programu svojega raziskovalnega dela intervju-val mnogo ljudi, med katerimi tudi bivše stražarje v koncentracijskem taborišču Auschwitz za «dokončno rešitev Judovskega vprašanja«.
Nalogo, ki jo Je prevzel, bo dr. Dicks izvedel s soglasjem zahod-nonemške vlade. Angleški strokovnjak bo skušal ugotoviti, ali so bili nekateri nacisti neposredno zainteresirani s tem problemom in če so bili s psihološkega vidika normalni ah ne. Angleški stro-kovnjaki bodo skušali ugotoviti tudi, «do kolikšne mere so bile Hitlerjeve ideje v skladu z njegovo nenormalno psihično nastro. jenostjo.«
Nemški turisti v Italiji
BONN, 26. — Direktor italijanskega turističnega združenja v Zahodni Nemčiji dr. Claudio Bonvec. chio je izjavil, da je bilo leta 1965 v Italiji skoraj 5 milijonov in pol nemških turistov, ki so potrošili v Italiji v celoti 900 milijard Ur.
Dr. Bonvecchio je še povedal, da Je bilo v lanskoletni turistični sezoni v Italiji okoli 6 milijonov nemških turistov. Ko se Je spomnil novembrskih poplav v Italiji in posledic, ki bi te mogle imeti na prihodnjo turistično sezono, Je dr. Bonvecchio izrazil mnenje, da poplave ne bodo vplivale na dotok nemških turistov, kajti že dosedanje najave nemških turistov prekašajo za 10 odst. lanskoletne najave ob istem času.
AVELLINO, 26 - Roza Fezza-no, ki živi s svojim možem v nekem naselju občine Montemiletto, kakih 20 kilometrov od Avellina, je v porodnišnici v Avellinu rodila svojega 25. otroka. Rodila Je hčerko ,ki tehta obilne štiri kilograme. Obe, porodnica in hčerka, se, po zagotovilih zdravnika, dobro počutita.
Ko Je bila Rosa, ki ima danes 44 let, stara 16 let, se je poročila z eno leto starejšim delavcem Vi. tom Sarrom. V dosedanjem zakonskem življenju se jima je rodilo torej že 25 otrok, vendar jih je ostalo živih le trinajst. Dva njuna otroka sta že poročena in sicer 25-letni Giovanni in 21-letnl Acapio. Giovanni ima že triletnega sina, Acapio pa hčerko, staro 16 mesecev.
Rosa je v avellinskl porodnišnici tako rekoč doma, saj Jo Je doslej obiskovala leto za letom. DodaU bomo, da Je doslej dvakrat rodila dvojčke. Njena stara mati Je tudi rodila veUko otrok, zadnjega pa, ko je bila stara že 55 let. Ce bo Rosa sledila zgledu svoje babice, bo svojemu možu lahko povila še cel ducat otrok.«
1)1
f1'"!
t«
i
r;
rr.i.
s ,!■
«8 >
. ,l!
&
I,
POD PREDSEDSTVOM CAV. SILVIA BRESSANA
Prva seja novega odbora trgovinske zbornice v Gorici
l dekretom je člane odbora imenoval predsednik deželnega odbora - Programske točke
Pod predsedstvom cav. uff. Silvia Bressana se je sestal odbor Zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo v Gorici, ki je bil imenovan z dekretom predsednika deželnega odbora. Odbor sestavljajo: cav. rag. Gilberto Barnaba, predstavnik trgovcev; cav. rag. Giovan-ni Gassilli; predstavnik industrij-®ev, dr. prof. Matteo Marsano, predstavnik kmetovalcev; Luciano Sacchetti, zastopnik obrtnikov; Elio Zuliano, zastopnik kategorije delavcev; cav. Remo Caselgrandi, zastopnik pomorščakov; Mario Del Ben, zastopnik turizma in Giordano Rizzatto, zastopnik za prevoze tol promet.
Predsednik Je vse nove člane naj. topleje pozdravil in jih povabil k sodelovanju. Navedel je nekatere najvažnejša vprašanja, med katerimi je na prvem mestu, kar zadeva promet, avtomobilska cesta Gorica-Villesse, ki se bo povezovala s cestnim omrežjem vzhodne Evrope. Usposobiti je potrebno goriški kolodvor za tranzit vsega blaga ter okrepiti pristanišče v Tržiču. Izboljšati Je potrebno infrastrukture cestnega in železniškega prometa, zlasti kar zadeva prilagoditve ca-
rinske službe novim potrebam.
Na industrijskem sektorju bodo valorizirali industrijsko cono v Tržiču, prilagodili pravilnik proste cone novim potrebam in skupno s prizadetimi kategorijami vzpodbujali izgradnjo novih industrijskih obratov ter izdelali politiko podpore in Integracije industrij z državnimi udeležbami.
V kmetijstvu si bodo prizadevali, da bi visoko kakovostni pridelki bili primemo prodani s sposobno politiko, ki naj v komercialnem pogledu valorizira našo proizvodnjo.
Na turističnem sektorju obljubljajo pomoč ustanovi za turizem, raznim organizacijam Pro Loco, da se vskladijo ter razvijejo vse pobude, ki bodo vzpostavile nadaljnje stike med ljudmi in narodi.
Končno bodo poiskali v vladi podporo načrta za izgradnjo proto-sinhrotrona pri Doberdobu, ki bi najbolj razvil našo pokrajino.
Za pozdravne besede in poziv k sodelovanju se Je v imenu odbornikov zahvalil prof. Marsano, ki je izrazil prepričanje, da bodo skupno dosegli lepe uspehe.
Kar zadeva dnevni red so najprej pregledali vladni dekret o podaljšanju veljavnosti proste cone, dekret, ki ga je že odobril senat. Po govorih nekaterih odbornikov so izrazili željo, da bi dekret odobrila tudi poslanska zbornica. Za predsednika posvetovalne komisije proste cone so na mesto umrlega Crocettija imenovali Maria Moras-sija.
Za gradnjo avlo ceste Villesse-Gorica
Deželni svetovalec Bergomas je v posebnem pismu postavil predlog, naj bi deželni odbor čimprej predložil v odobritev deželna obračuna za leti 1964 in 1965, ker je od ostan-
kov obeh odvisno financiranje avto ceste Villesse-Gorica. V ta namen je deželna uprava obljubila z milijardi iz omenjenega naslova. Z delom pa ne morejo začeti, dokler ni tega nakazila.
Dve razsodbi v Tržiču
Jovana Todoroviča iz Illčeva pri Kragujevcu, ki so 16. januarja aretirali v baru Centrale v Tržiču, so včeraj obsodili na 9 mesecev in 10 dni zapora. Na 40 dni zapora so ga obsodili zaradi prosjačenja, na 8 mesecev pa zaradi lažnive Izjave, češ da v Italiji ni bil še nikoli obsojen.	>■
Na dva meseca aresta in 8.000 lir globe so obsodili Giulia Plnorella iz Tržiča Ul. Colombo, ker so ga 3. junija lani zasačili v Jamljah, ko Je vozil avtomobil z rožnatim listom, ne da bi imel poleg sebe človeka s šoferskim izpitom. Kazen je bila pogojna in brez vpisa v kazenski list.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA PRO LOCO
Pripravljajo program letošnjega delovanja
Potrebna je zlasti materialna podpora krajevnih ustanov
Na zadnji seji izvršnega odbora Pro Loco v Gorici Je predsednik dr. Carlo Pellis dejal, da je turizem najpomembnejši problem našega mesta, ki se mora z njim ukvarjati vsakdo na katerem koli pomembnejšem položaju naše uprave. Iz sedanjega stanja ni mogoče najti rešilne poti z bolj ali manj abstraktnimi programi in niti s posameznimi pobudami, ampak z realno pozitivno programacijo, ki jo bo podpiral koordinacijaki organ, za katerim bo upravna in proizvajalna skupnost našega mesta. Takšen organ more postati ravno Pro Loco, ki je nestrankarska in nepolitična ustanova, odprta vsem meščanom s svojim širokim statutom. Možnosti Pro Loco so v teoretskem smislu najboljše jamstvo za okrepitev turistične politike, ki Jo je potrebno podpirati In finansirati, in to izdatno finansirati, zakaj s sedanjimi prispevki po kapljicah komaj, da životari.
Na osnovi teh osnovnih misli, ki jih je v svojem poročilu

IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Zastopnik je pretepel trgovca ker ni hotel plačati računov
Podjetnik iz Trsta ni plačeval socialnih dajatev za svoje delavce
Čeprav je bilo včeraj dopoldne na dnevnem redu okrajnega sodnika dr. Bassija v Gorici več razprav, pa so v večini primerov ostale zadeve nerešene ln so jih odnesli na prihodnji mesec.
Med redkimi, ki jih je sodnik zaključil, je bila zadeva 43-letnega Attilia Icardija iz Trsta, Ul. Mu-rat 6, ki je bil obtožen, da je dne 31. avgusta lani v pretepu povzročil Salvatoru Balentlnu iz Gorice telesne poškodbe, za katere se je moral ta zdraviti 7 dni. Obtoženec
PREJŠNJI VEČER PRI RONKAH
,V,
site
i
is,
Mopel zadel ob avtocisterno blizu vboda na letališče
f
t >
V nesrečo zapleteni še dve vozili - Skuterist je treščil v obcestno drevo in se bori s smrtjo
Megla, ki je zadnje dni poplavila tudi ceste na Goriškem, je včeraj povzročila dve večji prometni nesreči v bližini Tržiča.
Skuterist 47-letnl Luigi Trevisan iz Tržiča, Ul. Tagliamento 9, se je peljal prejšnji večer po državni cesti mimo vhoda na ronško letališče v smeri proti Pierlsu. Pri vhodu na letališče je krenil proti sredini ceste ter trčil ob oblatnik neke av-tocisteme iz Piemonta, ki je šla v isti smeri. Moped je padel pod kolesa prikolice, mopedista pa je na srečo vrglo nazaj in proč od težkega vozila. Takoj za tem je pri. vozila lz nasprotne strani avto Tau-nus 25-letna Maria Cattunar iz Tržiča, Ul. Marco Polo 5. Ker je zaradi megle vozila počasi, je lahko še pravočasno ustavila svoje vozilo, da ni povozila Trevisana, ki je ležal na cesti. Nagel pritisk na zavore pa je povzročil, da se je Taunus obrnil sredi ceste in spravil v težavo avtobus Bonezzi, ki je vozil za
njim, ter je končal na trati ob cestišču. Na avtobusu so bili štirje potniki, ki so ostali nepoškodovani. Trevisana so pobrali In ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe ter ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Promet na tistem delu ceste je bil prekinjen za pol ure, da so lahko odstranili s cestišča vsa vozila, ki so trčila.
Prejšnjo noč nekaj po polnoči se je peljal po Ul. D’Annunzlo v Ron-kah 22-letni Claudio Sandrin Iz Tržiča, Ul. Castellieri 12, z mopedom v smeri proti Tržiču. In nepojasnjenih razlogov je izgubil kontrolo nad vozilom In zavozil na desno ter s krmilom zadel ob obcestno drevo in treščil na asfaltno cestišče. Pri tem je dobil številne hude poškodbe po raznih delih telesa. V tržiški bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo.
ni bil prisoten ln ga je zastopal njegov odvetnik dr. Ferlan.
Tistega dne se je Icardi zglasil v trgovini Balantinuja v Gorici na Travniku, da bi dobil od njega plačilo trate za 38 tisoč lir in plačilo preostalega računa za okrog 200 Ur. Po njegovih izjavah ga je Balenti-nu že trikrat povabil, naj pride po denar, ko pa je prišel, je moral tudi oditi praznih rok. Tistega dne pa je opazil tudi, da se Balentlnu s svojim blagom seli In med drugim so hoteU odpeljati tudi blago njegovega podjetja. Icardi je namreč zastopnik podjetja Brizzi Iz Padove ln prodaja družinske pralne stroje znamke «Hemmermann». Ko je to omenil Balentlnu, se je ta ujezil in od besed je prišlo do dejanj. V pretepu med obema je dobil Balentinu hujše poškodbe in je potem vložil tožbo proti Icardiju.
Ker je med tem tožitelj umaknil svojo tožbo, je sodnik ustavil sodni postopek in naložil tožilcu plačilo sodnih stroškov.
Tudi pri drugi razpravi je bil na zatožni klopi Tržačan, hidravlik 45-letni Renato Mirolo, iz Largo Pro-montorio 2. V obtožnici je navedeno, da ni plačeval socialnih dajatev za šest svojih delavcev ln da ni vodil zadevnega knjigovodstva. 2e 17. novembra lani ga Je okrajni sodnik v Gorici obsodil na pfe-čilo globe v znesku 148 tisoč Ur, pa se je obtoženec proti obsodbi pritožil.
Nerodnost so ugotovili organi pokrajinskega inšpektorata za delo ter izračunali, da mož ni plačal takih socialnih dajatev za 84.435 Ur. Tokrat je šlo Mirolu, ki je bil prisoten pri razpravi, bolje, saj Je sodnik ustavil postopek proti njemu zaradi apUkaciJe amnestije. Branil ga Je odv. CastigUone iz Vidma. „ ,
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO:
Predlog resolucije za zaščito matcr-dclavk
Komunistična občinska svetovalca v Gorici Bonnes in Battello sta poslala županu predlog resolucije z zahtevo, naj bi poslanska zbornica čimprej odobrila nov zakon za fizično in gospodarsko zaščito de-lavk-mater.
Saje so se vnele
Včeraj ob 11.35 so poklicali go-riške gasilce v hišo št. 18 na Trgu Municipio v Gorici, kjer so se vnele saje v stanovanju Luciana Pez-zolata ln je nastala nevarnost poža-ra. V dobri pol uri so gasilci ogenj pogasili in očistili dimnik. Škodo cenijo na okrog 5000 Ur.
razvil predsednik, se je razvila obsežna diskusija o načrtu pobud, uresničljivih v tem letu, originalnih in še «neobjavljenih». Uspeh zarisi od objektivnih pogojev delovanja Pro Loco, od podpor, razumevanja, ki bodo izkazane zahtevam po prispevkih s strani javnih ustanov. Tudi občani bodo povabljeni k vpisu in konkretnemu prispevku.
Tajnik De Simone Je prebral poročilo o dosedanji dejavnosti v letu 1967, ki so ga svetovalci odo-briU.
Uničite gnezda borovega prelca
Lastnike borovih In smrekovih gozdov v občinah Sovodnje in Doberdob obveščamo, da je gozdna uprava objavila navodila za pobiranje in uničevanje gnezd borovega prelca. Lastniki morajo gnezda pobrati in zažgati. Ce bi tega ne storiU sami, bo delo opravila gozdna uprava, račun pa bo poslala lastnikom.
Razna obvestila
PLANINSKI PLES priredi SPD v soboto, 4. februarja v Prosvetni dvorani, na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Začetek ob 21. uri. IgraU bodo Veseli planšarji iz Ljubljane. Vstop samo z vabiU, ki Jih dobite na sedežu v Ul. Ascoll 1/1 in pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 v Gorici. Deloval bo dobro založen bifč.
fi ort ca
VERDI. 17.00: «Non per soldi... ma per denaro«, J. Lemmon in W. Mattau. Ameriški film kinema-skope.
CORSO. 17.15: «Scusi lei, č favore-vole o contrarlo?», A. Sordi in Anita Eckberg. Italijanski kine-maskope v barvah.
MODERNISSIMO 17—22.30:	«Set
te pištole per El Gringon, Dan Harrison in Patrice Loran. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17—21.30: «La signora omicidi«, Alec Guinnes in Ceoil Parker. Angleški barvni film.
CENTRALE. 17.15—21.30:	«Te lo
leggo negll occhi», A. Spaak, Di-no in Nino Taranto. Italijanski film.
Pes je ugriznil goriškega veterinarja
Občinski žirinozdravnik v Gorici, 41-letni dr. Egone Tomba, ki stanuje v Ul. Manzoni 19, Je bil včeraj nekaj po 8. url zjutraj poklican v Ul. Favettl 15, da bi pregledal živino v hlevu Cristlne Grusovin. Ko je odprl vrata, da bi stopil na dvorišče, pa se je zagnal proti njemu veUk pes čuvaj in ga ugriznil. Žirinozdravnik se je zatekel po pomoč v civilno bolnišnico, kjer so mu rano očistlU In obvezah. Okreval bo v 4 dneh.
Mizar se je ponesrečil pri delu s pantografom
Včeraj popoldne nekaj po 14. uri se je ponesrečil 37-letni mizar Gui-do Pillon, lz Ločnika, Ul. Udine 209. Ko je Imel v mizarski delavnici Zorzenon v Ločniku, kjer je zaposlen, opravka s pantografom, se je z Istim precej porezal med palcem ln kazalcem leve roke. V civilni bolnišnici so ga pridržaU za 10 dni na zdravljenju.
/ rž ir
AZZURRO. 17.30—22: «Requiem per im agente« segreto«, S. Granger ln D. Bianchi, v barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	«Cammina,
non correre«, C. Grant, v kine-maskopu ln barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«11 sipario
strappato«, Paul Newman, J. An-drews, v barvah.
Ifonkv
EXCELSIOR. 19—22: «Questl paz-zi, pazzi Italianl«, F. Bongusto In G. Cinquettl RIO. Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ln ponoči je od prsta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducct 38, tel. 22-68.
SMUČANJI
V ST. GERVAISU
Premoč Francozinj: vsa tri prva mesta
Zmaga Rudija Sailerja v Saalbachu
ST. GERVAIS, 26. — Francozinje nadaljujejo z nabiranjem lovo rik na vseh mogočih smučiščih Evrope. Tokrat so osvojile vsa tri prva mesta v 9. izvedbi velike nagrade St. Gervaisa. svetovna prva-
kinja Annie Famose je bila prva druga, njuna rojakinja Florence Steurer pa tretja. Avstrijka Traudl Hecher je pristala na četrtem mestu tik pred Francozinjo Isabelle Mir in Američanko Bishop, medtem ko se je ItaUjanka Glorianda Cipolla uvrstila na zanjo res odUčno 7. mesto. Športna komisija francoske smučarske zveze je sklenila Izvesti veleslalom v dveh spustih s seštevanjem časa. To bo prvi primer v ženski FIS A tekmah, da bodo dva. krat vozili veleslalom.
Izid slaloma je naslednji:
1.	Annie Famose (Fr.) 91”50/100 (47,21 + 44.08)
2.	Marielle Goitschel (Fr.) 92’’41 (47,49 + 44,92)
3 Florence Steurer (Fr.) 92”67 (47,03 + 45,64)
4.	Traudl Hecher (Av.) 94”11 (48,02 + 46,09)
5.	Isabelle Mir (Fr.) 94”31 (48,13 + 46,18)
6.	Bishop (ZDA) 1’36”67
7.	Cipolla (It.) 1’36”88
8.	Rauter (Av.) 1’37”44
10. Chaffee (ZDA) 1’38”05 itd.
v slalomu, Marielle Goitschel
SAALBACH, 26. — Rudi Sailer, brat znanega avstrijskega smučarja Tonija, je danes zmagal v smuku, ki je dal naslednje rezultate:
1.	Rudi Sailer (Av.) 2’53”01
2.	Ebergard Riedl (V.Nem.) 2’54”82
3.	Peter Rohr (Sv.) 2'55”07
4.	Jim Barrows (ZDA) 2’55”52
5.	Gerhard Prinzing (Zah. Nem.) 2’56”29
6.	Stefano Sodat (Av.) 2’56”40
7.	Kurt Schnider (Sv.) 2’56”68
8.	Hugo Nindl (Av.) 2’57”16
9.	Hans Zingre (Av.) 2’58”54
10.	Bob Wollek (Fr.) 2’58”60
11.	Renato Valentini (It.) 2’58”81 itd.
• + •
BOČEN, 26. — V kratkem bodo poslali v Beirut reliefni zemljevid Val Gardene z vsemi športnimi na-
SZ BOR
V ponedeljek, 30. t. m. bo na sedežu, Vrdclska cesta 7, ob 20.30 v prvem ln ob 21. uri v drugem sklicanju
10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
taj-
Dnevni red
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Poročila predsednika, nika in blagajnika
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno
ms
pravami. S tem hočejo podpreti kandidaturo Val Gardene za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1970. leta. V Beirutu se bo namreč sredi poletja sestal odbor mednarodne smučarske zveze, ki bo proučil predloge in določil sedež prvenstva.
Zaradi poplav je obstajala nevarnost, da Val Gardena ne bo prišla v poštev za tako prireditev. Oblasti pa so ukrenile vse potrebno in sedaj so odprte vse ceste. Do 1970. leta bo stekla tudi avto cesta Bre-nerja, vrhu tega pa bodo uredili moderno cesto, ki bo povezala Val dlsarco s Selvo.
.....................................................................in"1'11
V NEDELJO 29. T. &
Smučarske
tekme SPDT v Črnem vrhu
SMUČARSKI ODSEK SP®1
priredi . :e 29. I. 1967 v Črne®1 hu nad Idrijo smučarsko tekj' lije v smuku (prog; cca j za moške, v slalomu (proga c&‘
m) za moške, v veleslalomu (P1*
cca 500 m) za ženske. .
Organizator ne odgovarja rebitne poškodbe med tekR njem.
Tekme so preglednega zna^S, člane smučarskega odseka udeležijo se jih pa lahko tud) . gi smučarji ko ske športne igre«, i967.	I
Prijave se sprejemajo sat® danes od 18. do 19. ure v “ ' skem klubu, Ul. Geppa 9. i
priprave na ki bodo ^ |
NEW YORK, 26. — Svetovji venstvo težke kategorije j
Clay - Emie Terrell, ki bo “L.
Houstonu, bodo v.
bruarja v xa.uu»n,uiiu, m^ televizijsko prenašali v Evron na Japonsko s pomočjo sa^ Eariy Bird in Lady Bird *•
KOŠARKA
■■ ■: ~ ’ *
Promocijsko prvcnsjj
Igra Borove peterki ni več improvizirani
Kljub nedostatkom še kar zadovoljiva uvrstitev
pal8,.
nato bo lahko moštvo upi končno zmago in vstop v višjo kar bi pa morali borovci dos^ prihodnjem prvenstvu.
Letošnje promocijsko prve
Prvi del promocijskega prvenstva se je zaključil. Borova_pete' -ki je začela to prvenstvo s skrito željo, da bi osvojila končno 1 A go, je naletela na mnoge ovire, ki so jasno pokazale, da Savo drugi niso še zreli za vstop v višjo ligo.
Razlogi? Predvsem slaba uigranost. Košarka pri Boru je najmlaj ša športna panoga in igralci so se zbrali komaj pred enim letom.
Res premalo, da bi lahko sestavili homogeno ekipo, ki bi lahko konkurirala predvsem z goriškimi peterkami, ki imajo že solidno košarkarsko tradicijo. Posamezno so borovci zares ena najmočneših ekip prvenstva in predvsem atletsko so plavi marsikaterega tujega trener ja presenetili. Nedvomno je to o-gromna prednost Borove ekipe, kaj ti na trdi atletski bazi lahko goji vse tehnične elemente, in ne obratno. Torej glavna skrb plavih je izpopolnitev osebne tehnike in uigranost vseh elementov ekipe in šele
naj bi torej služilo plavim kot.|
prava na prihodnji vstop > <t. ligo Česa pa so se naučili v ^ prvem delu prvenstva? O ten) i vprašali samega trenerja plnv'^ — Spacala: »Mislim, da je
■ IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHliiiliiiiiiiiiiii
ODBOJKA
TOKIO, 26. — Na letošnjem svetovnem prvenstvu v odbojki za ženske reprezentance nastopajo samo štiri ekipe. Večina držav je namreč odklonilo udeležbo, ker organizatorji niso hoteli priznati ne himne ne zastave Severne Koreje in Vzh. Nemčije. V prvih dveh tekmah skromnega svetovnega prvenstva so ZDA premagale Južno Korejo 3:1, Japonska pa Peru 3:0.
aiiiiiiitoiiiiMiiiiiaiiiitoiaaiiiBaiiBiiiiii««gMiigiiiiitoiiaiiigiffiiigiiiiiiiiiaiiaiiiataiaaaiiMaiigMMiiaaiiaiiitiiiiBiaiaiataiMiM
MEDNARODNI NOGOMET
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna dr Matiti v Vermeljanu, Ul. Garibaldi 3 — tel. 75046.
VIAREGGIO, 26. — Jutri se bo začel v Viareggiu in na igriščih Toskane in Ligurije mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal. Na letošnji 19. izvedbi bo nastopilo 8 Italijanskih in 8 tujih enajsteric. Udeležence so razdelili v štiri skupine in sicer:
Skupina A — Fiorentina, Stade de Reims, Barcelona, Napoli.
Skupina B — Milan, Eintracht, Dukla, Torino.
Skupina C — Bologna, Vojvodina, Burevestnik, Brescia.
Skupina D — Juventus, Crvena zvezda, CSKA, Roma.
Prva tekma bo jutri ob 15. uri med lanskoletnim zmagovalcem turnirja Fiorentino in enajsterico
Stade de Reimsa. Ostale tekme bodo 28. t. m.
MOSKVA, 26. — Sovjetska nogometna reprezentanca bo odigrala svojo prvo tekmo sezone 1967 proti Jugoslaviji in sicer 31. t. m.
♦ * *
MONTEVIDEO, 26. — V okviru prvenstva latinske Amerike je Argentina premagala Venezuelo 5:1 (2:0), Paragvaj pa Bolivijo 1:0.
CARACAS, 26. — V tekmi mednarodnega turnirja v Caracasu je španska enajsterica Barcelone premagala klubskega svetovnega prva. ka urugvajskega Penarola 1:0 (1:0).
največja pridobitev tega prve'
A
da smo vključili vse igralce pad. Vsak element ima namrej daj svojo določeno nalogb'~!*% napadu in igra ni več stvar1 ^ improvizacije. V obrambi P8 dosti poskusili, malo pa napfj Precej dobro pa uspeva Pr° pad.»
In druge ekipe so vas čes8 vega naučile?
«V tem smislu nismo prevedi
- • *-'|J I
dobili. Vsa moštva so v bistv»i isti višini. Kar pa me je "ja presenetilo od teh ekip, je ^ met iz razdalje. Povsem pa s<\,; pe pomanjkljive v atletski pPflj ,, To pa ne velja le za Ardito, tI j nedvimno najmočnejša peterk i j nirja. Ima deset dobrih Wdj a ki lahko v vsakem trenutku "ji t voljivo nadomestijo soigralce J z pa je močna tako v napadu M 8 obrambi. Skratka je daleč ufr I r nejša v tem turnirju.«	J	k
Ali bi borovci lahko doseg'1 J s od tega, kar so do sedaj n"| vili?	1	j
Spacal: «Prav gotovo hi j , preprečili dva od treh pora*°*J bi se bolje psihološko pripel y Predvsem proti Servolani bi P j zmagati, toda ekipa ni imela volj avtoritete, da hi znala Prff gati kritične momente. Tn pa s | mo pridobili z
^"^ed.'
PARIZ, 26. — Mednarodna
športnega tiska je čana Jima Ruyna atleta leta.
PAVEL STRANJ
H
Od Amana do Haife
H K
M
1
Ir !»?"' it:;
If,
Ukazal je privesti Jožefa v svoj šotor in poraženi upornik je zaslutil, da se bo v nekaj trenutkih odločila njegova usoda. Oprijel se je edine možnosti rešitve; izkoristiti je moral Vespazjanovo praznovernost in čudne glasove, ki so krožili o njem. Rimskemu vojskovodji je prerokoval, da bo postal cesar. S svojim nastopom je napravil nepozaben vtis in sreča je opravila ostalo. Neron se je v Rimu že usmrtil, sledila je doba neredov in še pred koncem leta je bil Vespazijan oklican za cesarja. Jožef je smel ostati v Judeji, nadel si je vzdevek Flavij, v čast Vespazijanovi družini in pod imenom Flavij Jožef je opisal najvažnejše dogodke judovske zgodovine.
Zanimiv je njegov opis zadnjega boja za jeruzalemski tempelj.
Dogajalo se je pred 1896. leti. Vespazijanov sin Tit je po dolgem obleganju nepričakovano prešel prvi in drugi obrambni zid in Judom je preostal le še nižji
in višji del mesta. Tempelj in trdnjava Akra.
Templja se je Tit lotil takoj, najmočnejši oven je šest dni neprestano butal ob obzidje, a ni zrahljal niti kamna. Legionarji so z velikimi žrtvami izkopali
nekaj kamnov izpod vrat, a ta so obslonela na notranjih in trud je bil zaman. Končno so naslonili lestve na obzidje in vneli so se srditi boji, v katerih so sestradani in izmučeni Judje zmagali, iztrgali so celo znake rimskim zastavonošam. Tit je tedaj ukazal sežgati glavna mestna vrata in ogenj se je kmalu razširil na bližnje oboke. Judje, ki so cepali od žeje, so morali zreti nemočni v zublje en dan in eno noč.
Napočil je deseti dan grškega meseca Loos, hebrejskega Ab, kar bo odgovarjalo našemu 6 avgustu. Tit je ukazal pogasiti plamene, da bi čete mogle skozi vrzel, katero je utrl plamen, a zeloti, najvztrajnejši jeruzalemski
branitelji, so napravili izpad in vnel se je nov boj. Zeloti so se morali umakniti, toda komaj so Rimljani popustili zasledovanje, da bi plenili, so se zeloti obrnili ter ponovno napadli legionarje. Bili so zopet premagani in eden iz.ned rimskih vojakov je pri zasledovanju prišel do tempeljskega zidu. Poklical je tovariša, stopil mu je na hrbet ter vrgel plamenico skozi visoko okno, v notranjost svetišča. Osušeni, dragoceni les, ki je notranjost krasil, je bil v trenutku v plamenih.
Tit je prihitel in ukazal gasiti ogenj, vsaj tako poroča Flavij Jožef, a za njim so pritekli tudi poveljniki legij in za njimi še legije, v največjem neredu. Zeloti so zatulili ou srda in bolesti — ponos judovstva je gorel; zagnali so se v Rimljane in vnel se je zadnji hoj.
Jude je podžigal obup, Rimljane pa nakopičeno sovraštvo in up na plen. (Po zavzetju Jeruzalema je v Siriji padla cena zlata na polovico.) Nihče se ni zmenil za ukaze cesarjevega sinu, še manj za udarce s kolom, katere je delil nepokornežem stotnik.
Rimljani so vdrli v notranjost templja in v svetišču je nastala gneča živih in mrtvih. Kri je pol žela po stopnišču med trupla in pod oboki se jo razlegi 1 bojni hrup, širil se je na piano, med
bojne krike množic legionarjev, ki so neprestano prihajali na bojišče. Obupani kriki ranjencev so se mešali s kriki zelotov; vpitje neoborožene množice, ki je estala izven obzidja, je odmevalo po dolinah.
Med prasketanjem plamenov je že padalo prvo tramovje. Ogenj se je razširil tudi na najsvetejše in šop' isker so leteli na vse strani. Krikov je bilo vedno manj in k. se je udrl strop, je prenehalo. Na širokem pasu zunanjega obzidja je ostalo stisnjenih šest tisoč navadnih, neoboroženih meščanov, Rimljani so zgradbo sežgali z ljudstvom vred. Zgorela je Akra, dvorana posvetov, arhivi, Helenina palača in hiše, polne umrlih od lakote. Zatem so Rimljani vdrli tudi v zgornji del mesta, padel je tudi spodnji in padli so zadnji trije stolpi. Ujeta sta hi'e vodite'ia upora J nes iz Gi-skalije in Simon bar Giora.
Po petih mesečni obleganja je Te-uza'em padel. Zadnjih 97.000 nietnikov je čakalo da jm vžgejo na čelo pečat suženjstva, nad milijon jih je umrlo v štirih letih vojne, čez nekaj tednov se je na Macadi, trdnjavi ob Mrtvem morju, ubilo zadnjih 900 upornikov, z vsemi družinami, da ne bi živi padli v roke Rimljanov.
Šestdeset let pozneje, leta 132 po našem štetju, se je Judeja zo-
pet uprla. Vstajo je vodil Bar Ko-heba — sin zvezde. Vstaja je trajala tri leta in v njej je izgubilo življenje p >1 milijona Judov. Po zatrtju upora je cesar Hadrijan porušil Jeruzalem ter zgradil novo mesto na njegovem pogorišču, imenoval ga je ,Aleia Capitolina’. \ .top je bil Judom prepovedan pod smrtno kaznijo, a po propadu Rima so se Judje polagoma vračali in obnovili skupnost, ki je dočakala Mohamedov prihod. Jeruzalem je postalo tretje sveto mesto Islama, poleg Meke in Medine, dobilo je tudi novo ime, s katerim je se danes označeno na nekatc h arabskih zemljevidih: el Quds eš šerif, kar pomeni šerifovo svetišče.
Ime se nanaša na mošejo, ki stoji danes na vzhodni strani mesta, kjer je nekoč stal Salomonov t» ipelj in poznejši Neemijev. Imenujejo jo .kupolo nad skalo', ker je v njeni notranjosti skala z odtisom prerokove noge, ki je bil baje vtisnjen ob Mohamedovem vnebohodu na tistem mestu.
Ista mošeja je znana tudi pod imenom .Omarjeva mošeja', kar ni točno. Zgradil jo je leta 691 Adb el Melik, kalif v Damasku, ne pa njegov prednik Omar, čigar ime nosi.
Bilo je res naključje, da smo bili v sobi vsi fantje enake starosti. Bil sem edini tujec, Moha-
med Ahmed je prišel iz severa Jordanije, ostala dva pa sta bila palestinska begunca, oziroma sinova palestinskih beguncev. Po predstavljanju, ki je poteklo z zanimivim obredom stiskanja rok in poklonov, se je začel pogovor. Vprašali so me, kam sem namenjen in slišali so zanimivo zgodbico, na katero sem bil ponosen, ker se je celo meni zdela verodostojna; važno je bilo le to: nijem nameraval v Izrael. Govorili smo seveda predvsem o palestinskem vprašanju in tudi pri stranskih argumentih je prevladovala ista tema. Ko smo začeli govoriti arabščini, so se vse izbrane besede nanašale na ozemlje onstran meje. Zapeli so mi tipično pesem in iz vsake prevedene verze je zvenelo domotožje. Najzgovornejši je bil starejši begunec, Mohamed je večinoma poslušal, a še isti večer me je povabil na svoj dom.
Drugo jutro so me povabili na zajtrk. Šli smo in svetlolasi begunec me je držal za roko, po arabskem običaju, Mohamed in starejši begunec pa sta mi navajala arabski izraz vsakega predmeta po poti. Prodajalke so nas gledale z začudenjem, domačini pa so se mi prvič, res iskreno smehljali. Za nekai časa nisem bil navaden turist temveč gost.
Blizu etiopskega samostana smo
zasedli skoro vse prostore skromne restavracije in naročili so .humus', neko gosto rumenkasto o-mako, katero smo jemali iz skupnega krožnika s kosi velikih okroglih pogač. Bile so bolj podobne prtom kot hlebom, saj niso bile niti za prst debele. Posrkali smo več kozarcev mleka nenavadnega okusa in zapustili mestno obzidje.
Begunca sta se poslovila, jaz pa sem šel z Mohamedom na avtobusno postajo.
Na postaji sem zvedel, da je Mohamedov dom ,L' šest ur vožnje daleč. Minile so takoj, čeprav je bila pokrajina pusta in polovico prebivalstva je tvorilo vojaštvo.
V Jordaniji je vojaška služba neobvezna, vojaščin: pa je šteta za precej dobro zaposlitev in vojakov ne manjka.
Prišla sva do Irbida, mesto ob meji s Sirijo. Tu j < Mohamedov stric vozil taksi in tn naju je prepeljal do vasi, kjer je prebival moj novi prijatelj. Prepeljal je še nekaj vojakov, ker tam taksi nadomeščajo avtobuse in vozijo le, ko so polno zasedeni.
Izstopila sva na rjavi izsušeni zemlji in do koder je segal pogled, se je razprostirala ravnina brez drevja, brez grma, le po sredi jo je sekala asfaltirana cesta; ob cesti je stalo naselje Ha-wara. Nekaj hiš je bilo moder-
nih, nobena ni bila večnadsy:
na, največ pa je bilo starih. ‘J nih, tipičnih arabskih hiš.
pod cesto je bil vhod na U’M šče tike hiše in iz nje je P^JI deček kakih desetih '°t. M'>h8 ,•*
ga je poklical in mu nekaj^j
vedal po arabsko. Fan1 <^4 poljubil desnico in si z njo nil čela. Bil je Mohamedov “ | r../nokar je pozdravil gosta- J Vhod na dvoriščt ni imel in tisto noč .. prvič spal v J bi od koder sem lahko g led8* j ulico. Stanovanjski prostori 3°, f omejevali na tri sobe, na lefi bil vhod v sobo, kjer so ženske, v sredini je bila j«8!« ca in na desni moška soba, služila hkrati kot dnevna delovna soba in soba za A sem sva stopila z MohamedV Oprema je bila zelo prepr°Lf omara v enem kotu, v dc.
*
miza in tri dolge blazine objui nah. Blizu vrat sem opazil
stolico v vsej hiši. Ko sva v.j
pila, me j povabil, naj
noenr/ifi ■ .»r.	____ ____ k P *
nasproti vratom, sam pa j® prapravit čaj.	J
Počasi sem srkal izreden * ter gledal na dvorišče. Ob n^jj nem oltarju na zidu je rasi8 i ka, za njo je stala krušna Slišati je bilo le šumenje oW vej in petje otrok na vasi.
ji)
(Nadaljevanje
P '
il:!

_ trn frf
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECOH1 6. II,, TELEFON 93-808 ln 94 638 - Po.tt.nl predal 559 - PODKUŽNH.A: GORICA: (JUoa Silvio Pelllco l, II.. Telefon ss-82 - UPRAVA: IrtSi - UL SV FRAN ... st 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAKOCNINA: mesečna 800 lir četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 1700 lir - SFRJ posamezna ttevilKa v tednu in nedeljo 51) para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (10(81 starih ebnarjev), letno 100 din (10(8)0 starih dinarjev) - Poštni te K oči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	I
SFRJ: AD1T. j2S Ljubljana, Stari trg 3/1. telefon 22T07, tekoči račup pn Narodni Danki v Ljub')aru - 503 3 85 - OGI.ASI: • na oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 tlnančno-upra ml 250, osmrtnice 150 lir — MitM ngtas 40 lir beseda - Oglasi
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih knfbn Italije prt «Societk Pubbltcltš Itallana« - Odgovorni n---1 • STANISLAV RENKO — Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst