PoStnlna plaCana v gotovim. V. i9jj
1*
•v 4 v
V Ljubljani, dne 11. maja 1933.
Štev. 37.
Letnik LXXIL. (Sol. leto. 1932/33.)
stanovsko poliiiško glasilo J. V. V. Mesečna priloga »"Prosveia« S
tovariš
— sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
UrodnBtvo in 6* Dir, M
, LjmUjnm, 9 Ni. Člumi
M.
J. 0. O.	Umi •
vrmčumo. Mefrmnkirunih pišem nm sprejemumo. Izhajm muk četrtek. Nuroinlmm Mt Ofimsipo mika in dogovoru, davok pooobo. Poit. lok. rué. 11.197. Tolofon Sir»
Sola je na prvem mestu
Pomemben govor Nj. V. kralja Aleksandra I. ob otvoritvi nove šole
V Gornjem Milanovcu je bila dne 7. maja otvorjena na svečan način nova narodna šola kralja Aleksandra I. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj prvič obiskal Milanovac in s svojim obiskom počastil to kulturno proslavo. Ob otvoritvi novega prosvetnega hrama je izpregovoril Nj. Vel. kralj nastopne, za nas pomembne in razveseljive besede:
Kraljev govor.
Z istim zadovoljstvom in z istim ponosom. ki sem ga vedno čutil, ko sem med svetovno vojno prihajal k vam, v vaše hrabre vrste in z vami skupaj preživljal tiste dneve trpljenja in slave, sem tudi danes prišel med vas, da z vami skupaj proslavim ta vaš dan svečanosti in radosti tu na podnožju vašega ponosnega Rudnika, ki je priča naših junaških borb in našega požrtvovanja.
S tem delom Šumadije je povezan spomin na naše legendarne ustaške dneve in na našo najnovejšo preteklost, na našo slavno rudniško ofenzivo, ki je dokazala, s kako ogromnimi silami lahko razpolaga naš narod v obrambi svoje svobode in svoje domačije. Ta sila je izpremenila naš umik pred silno sovražno poplavo v neodoljiv protinapad, ki ga ni nihče pričakoval in ki je zmagal. To je bilo kmalu po deklaraciji kraljevske srbske vlade in niške Narodne skupščine, ki je proglasila borbo za osvoboditev tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev.
Rudniška zmaga nas je okrepila in nas prešinila v tej najtežji preizkušnji z vero, da
bo prišel dan. ko se bo ponovila naša velika ofenziva in ko bosta niška in krfska deklaracija postali stvarnost.
Bogu bodi zahvala, to se je tudi zgodilo. Po težkih in dolgotrajnih borbah smo naposled prišli do osvobojenja in zedinjenja. V borbah za kraljevino Jugoslavijo vi niste bili zadnji, bili ste vedno v prvih vrstah. O tem sem se neštetokrat sam osebno prepričal.
Odtod prihaja, da ste tudi sedaj v miru vedno pripravljeni na nove žrtve, če so le potrebne. Ta vaša pripravljenost je zato tako zgledna in zasluži vso pohvalo, ker se druži z neposrednimi potrebami glede splošnega napredka in dviga teh krajev.
Vi, ki ste, braneč narod in svobodo, vedno živeli tako rekoč z mečem v rokah in v pomanjkanju, zaslužite, da v naši veliki narodni državi zdaj začenjate razvijati svoje sposobnosti v smeri vsestranskega kulturnega in gospodarskega napredka.
Vaše prizadevanje za gradnjo šol je v popolnem skladu s temi vašimi potrebami in nalogami. Med sredstvi, ki so potrebna za narodno edinstvo in splošni kulturni dvig, je šola na prvem mestu. Naj bo zato ta vaša pravkar posvečena šola tako kulturno in prosvetno ognjišče, ki bo vzgojevalo naraščaj v duhu slavnih prednikov in junaške prošlosti, ki daje tako svetle primere požrtvovanja za našo svobodo in edinstvo. S tem bo tudi okrepljena vera v veliko in napredno bodočnost kraljevine Jugoslavije!
Živeli moji dragi Rudničani!
Glavni odbor JUU v Beogradu
(Poročilo iz seje z dne 19. in 20. aprila.)
Prilike v organizaciji, zlasti zaključki izredne ban. skupščine v Skoplju, so zahtevale, da je sklical izvršni odbor sejo glavnega odbora JUU v Beogradu v dneh 19. in 20. aprila t. 1. Člani glavnega odbora so: člani izvršnega odbora, vsi predsedniki sekcij in zastopniki iz posameznih banovinskih sekcij. Število se ravna po višini sekcij skega članstva. Našo sekcijo so zastopali poleg predsednika tovariša Ivana Dimnika še tovariši Anton Hren, Jos. Kobal in Dušan Šestan.
Otvoritev:
Ob napovedani uri je otvoril sejo predsednik JUU tov. Damnjan Rašič, ugotovil sklepčnost in želel glavnemu odboru kar največ uspeha.
Izredna ban. skupščina v Skoplju.
Predsednik tov. Rašič prečita došli dopis, ki ga je poslala izvršnemu odboru nova uprava vardarske sekcije, javljajoč novi upravni in nadzorni odbor. V dopisu poudarjajo ugotovitev skupščine same, da ni bilo v ban. organizaciji nikakih nepravilnosti. Skupščina je izrekla dosedanji upravi zaupanje. Zato se tov. predsednik čudi, kako je mogla priti skupščina do takih nelegalnih zaključkov. Poudarja, da je bil na skupščini glavni govornik upokojeni učitelj Todorovič. Iz spisov je razvidno, da je prenehal biti član JUU, ko je stopil v pokoj. Kot gost je bil navzoč tudi Milinko Lazič, slušatelj višje ped. šole v Beogradu. Tov. Rašič ugotavlja, da je vse, kar se navaja v zaključkih, neresnica in kleveta. To je pojav, ki ne dela časti učiteljski organizaciji. Pozval je nato navzočega tov. Fišiča, novega predsednika vardarske sekcije, naj točno pojasni potek dogodkov na skupščini v Skoplju, da bodo mogli člani glavnega odbora pravilno presoditi položaj.
Govoril je tudi tov. Radojčič, ki je bil doslej zastopnik vardarske sekcije v glavnem odboru. Opisuje dogodke zadnjih dveh let med učiteljstvom vardarske banovine. Poudarja, da je sam večkrat "ovoril proti glavnemu odboru. Ugotavlja, da so vodili skupščino 3—4 člani. Prepričan je, da Li nikdar ne prišlo na skupščini do takih sklepov, ako bi navzočemu članstvu pojasnil ves položaj on ali kak član izvršnega odbora. Uverjen je, da je med vardarskim učiteljstvom ogromna večina, ki misli s svojo glavo. Priporoča, naj glavni odbor pusti, da se zadeva reši v Skoplju. Končno izjavlja, da odlaga mesto v glavnem odboru, ker ne more več zastopati učitelj stva te banovine.
K besedi se oglasi še tov. Markovič koi novi zastopnik učiteljstva vardarske sekcije in izjavlja, da ne more govoriti in dajati pojasnila, dokler glavni odbor ne prizna njegovega mandata.
Po daljši debati ugotovi predsednik tov. Rašič, da je bila izredna skupščina V Skoplju nelegalna. Gazila je pravila in poslovnik. Novih zastopnikov ne smatra za legitimne, zato jih ne moremo priznati. Predlaga tročlanski odsek. Ta je redigiral nastopno resolucijo:
SKLEPI GLAVNEGA ODBORA O IZREDNI SKUPŠČINI V SKOPLJU.
Glavni odbor je soglasno razveljavil delo izredne učit. skupščine sekcije za vardarsko banovino, ki je bila 9. in 10. aprila t. 1. v Skoplju, ker je bilo delo te skupščine v nasprotju s predpisi pravil in poslovnika udru-ženja. Sklep se glasi:
Z izredne skupščine Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za vardarsko banovino, ki je bila 9. in 10. aprila t. 1. v Skoplju, je bil poslan vsem sreskim učit. društvom kraljevine Jugoslavije proglas in poziv za izglasovanje nezaupnice glavnemu in izvršnemu odboru našega udruženja.
Glavni odbor je na svoji seji dne 19. in 20. aprila t. 1. v Beogradu pretresal vse sklepe in resolucijo, kakor tudi delo te izredne skupščine in je konstatiral naslednje:
1.	Da je izredno skupščino sekcije za vardarsko banovino sklical nadzorni odbor edi-nole radi finančnih nepravilnosti. Na skupščini je bilo z zapisnikom ugotovljeno, da ni bilo povoda za sklicanje izredne skupščine.
2.	Dasi je bil dnevni red skupščine s tem dovršen in je bila izglasovana razrešnica odboru, je skupščina prekoračila dnevni red in stavila vprašanje nezaupnice glavnemu odboru, nakar je odbor podal ostavko. Skupščina je prekoračila dnevni red tudi s tem, da je volila nov odbor in tudi nove delegate glavnega odbora, ki so bili izvoljeni na redni skupščini.
Skupščina je kršila naša pravila in poslovnik, je volila nov sekcijski odbor in člane delegate glavnega odbora te sekcije, dasi ni bilo to na dnevnem redu in niso bila o tem obveščena vsa sreska društva dotične sekcije.
Ravno tako so izključili vsako možnost, da bi predsednik ali delegat glavnega odbora prišel na skupščino in branil delovanje glavnega izvršnega odbora. S tem postopkom so tudi preprečili možnost, da bi se na tej skupščini slišal tudi zagovor in ne samo neosno-vane in neofejektivne obtožbe, katere je iznašala opozicija po instrukcijah odposlanca opozicije izven vardarske banovine, ki je bil odposlan prav zato: da organizira ta napad.
Ta postopek, ki meče temno senco na mnoge naše nedolžne in neobveščene tovariše iz vardarske banovine, so izvršili oni, ki so z demagoškimi parolami vplivali na skupščino in pripeljali nanjo tudi delegata izven vrst aktivnega učiteljstva, ki je bil izvoljen popolnoma nepravilno in v nasprotju s pravili.
Glavni odbor je ugotovil tudi to:
a)	Neresnica je, da je prišel Damnjan Rašič do predsedniškega mesta na ta način, da je kršil dotedanji svoboden način volitev. Izvoljen je bil redno po pravilih.
b)	Neresnična in nedostojna je trditev, da je deloval izvršni odbor proti stanovskim interesom. Ta trditev je bila iznešena pred skupščino kot navadna demagoška fraza brez vsakih konkretnih dokazov. — Izvršni odbor je vedno branil interese stanu.
c)	Neresnica je, da bi izvršni odbor na glavnih skupščinah dušil svobodo misli; na-
sprotno je ugotovljeno, da je to delala opozicija, ki je hotela s pomočjo galerije in ulice vsiliti svoje in onemogočiti vse ostale govornike. Dasiravno je bila v manjšini, je hotela opozicija s krikom in izgredi onemogočiti delo glavne skupščine.
Ravno tako so preprečili svobodno misel tudi na izredni sekcijski skupščini v Skoplju s tem, da so preprečili glavnemu odboru zagovor. Tudi niso dali na dnevni red volitve novega odbora, a je glavni odbor kljub temu dal novemu odboru popolno svobodo, da pred glavnim odborom brani svoje sklepe in svojo izvolitev.
č) Tudi ni točno, da je sedanji izvršni odbor menjal pravila, pač pa je resnica, da je predložil ministrstvu prosvete pravila še stari izvršni odbor pod predsedstvom tov. Milana Rabrenoviča. Gospod minister je po sprejetju uradniškega zakona odredil vnesti nekatere spremembe in nato pravila potrdil.
d)	Neresnica je, da je šel izvršni odbor molče preko preganjanja svobodomiselnejših članov organizacije, ali celo pomagal pri preganjanju; nasprotno pa je res, da se je izvršni odbor vsestransko zavzel za vse člane enako in ravno oni člani opozicije, ki so zahtevali intervencijo in jim je izvršni odbor v resnici pomagal, so iz hvaležnosti napadali v opozicijskem listu izvršni odbor in predsednika.
e)	Neresnica je, da je »Narodna pro-sveta« napadala opozicijo, marveč se je branila, ker se je moral prepričati vsakdo, ki je čital opozicijski list, kako besno in nelojalno kampanjo je vodila in še vedno vodi opozicija proti predsedniku in proti celokupnemu odboru.
Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti in kršenja pravil in poslovnika je glavni odbor razveljavil delo izredne skupščine v Skoplju, kakor tudi volitev novega odbora, in pooblastil stari odbor, katerega mandat še traja, da nadalje vodi posle sekcije.
Glavni odbor je s tem razveljavljenjem dal sekciji možnost, da točno obvesti svoje sreze o vsem. Ko se bo razpravljalo o delu glavnega odbora pa zahteva, da more tudi sam izreči kako besedo, nakar pušča svobodo vsemu učiteljstvu vardarske banovine, da se tako obveščeno opredeli kakor in kamor hoče.
Ta proglas pošilja glavni odbor vsem sreskim društvom kraljevine Jugoslavije in vsem članom organizacije vardarske banovine radi potrebne orientacije glede dela v glavnem odboru, kakor tudi glede postopanja in delovanja izredne skupščine sekcije za vardarsko banovino.
Tajnik:	Predsednik:
Blagoje Radojevič 1. r. Damnjan Rašič 1. r.
Podpredsednika: Julka Patriarh 1. r. in Živo-jin Savič 1. r.; člani glavnega odbora (predsedniki sekcij): Duro Logomerac 1. r., Dorde Mirkov 1. r., Ivan Dimnik 1. r., Risto šušljič 1. r., Svetolik Jankovič 1. r., Andrija Vuldč 1. r., Isaije Mitrovič 1. r., Petar Grego 1. r., Svetolik Avramovič 1. r.; člani izvršnega odbora: Vu-jica Petkovič 1. r., Milic Majstorovič 1. r., Pe-trija Simička 1. r., Bisenija Lukička 1. r., Radi-ša Stepanovič I. r., Svetozar Popovič 1. r., Ti-homir Jeftič 1. r.; izvoljeni člani glavnega odbora: Jovo Milojevič 1. r., Josip Pezelj 1. r., Branko Jagerovič 1. r., Vukosava Špahovska 1. r., Anton Hren 1. r., Josip Kobal 1. r., Dušan Šestan 1. r., Aleksander Adamovič 1. r., Špiro Vukotič 1. r., Petar Bogunovič 1. r.
Določitev odborov.
Ker je nemogoče, da bi mogel plenum glavnega odbora izvršiti vse delo, predlaga tov. Rašič izvolitev potrebnih odsekov, kar člani odobre. Nominirajo se člani v odbor za pravila, za razsodišče, za predloge in resolucijo, za izpremembo zakona in tročlanski odsek za redigiranje resolucije glede izredne skupščine v Skoplju. Člani teh odborov so se sestali popoldne in pričeli z delom.
Odobritev zapisnika dopoldanske seje.
Popoldne ob 4. uri je tov. Rašič otvoril nadaljevanje seje. Tajnik udruženja tov. Bla-gojevič čita zapisnik o dopoldanski seji, ki se po kratki debati sprejme.
Delo izvršnega odbora.
Nato je poročal predsednik tov. Rašič o delu izvršnega odbora od glavne skupščine pa do današnje seje. Predvsem poudarja načela v organizaciji, ki so: edinstvo, jugoslovanski nacionalizem, ljubezen do kralja, nadstran-karstvo. Nadalje govori o opoziciji, ki je grešila, ker je provocirala nered. Tehnična stran na skupščini se mora urediti, da se s tem omogoči delo. Poroča o delu. ki ga je vršil glavni prosvetni svet. Opozarja na odlok, ki nalaga učitelju 48 urni delavnik, ker je protizakonit. Obžaluje, da ga je napisal učitelj. Uvedba zaščite članstva se napačno tolmači. Dnevno prejme do 20 zaščitnih pol. Z njimi zahteva članstvo večinoma ureditev materi-jalnih zadev. To ga tako obremenjuje, da zaostaja drugo važno organizačno delo. Premeščajo se po večini mladi učitelji, ki vse negirajo, potem pa iščejo zaščite. Izreka zahvalo vsem onim učiteljem — narodnim poslancem, ki so v narodni skupščini pravilno tolmačili želje učiteljstva in članstva. Obžaluje, da izvršni odbor ni uspel s svojo predstavko v za-
devi amandmanov, ki so prišli v finančni zakon. Narodna Prosveta izhaja sedaj samo enkrat na teden. Temu primerno so se znižali tudi honorarji. Predlagal bo Nar. Prosveto za obvezen stanovski list. Dalje govori o Jugo-slovenčetu, o Učit. domovih v Zagrebu, katero vprašanje je zašlo na politično polje, o povračilu stanarine učiteljstvu po nekaterih banovinah, o šolskem nadzorstvu, ki trenutno ni aktualno, o povračilu vplačanih 360 Din za Nabavljalno zadrugo, ki naj bi se porabili za fond Učiteljske kreditne zadruge. Poziva članstvo, naj v obilni meri pristopa k novi zadrugi. Nato izraža zahvalo urednikom stanovskega tiska, ki je v polni meri vršil svojo dolžnost. Končno omenja še pisanje opozicio-nalnega časopisja, na katero ne bo odgovarjal. Mnenja je, naj vodijo stanovsko organizacijo le aktivni učitelji. Splošno delo sekcij in sreskih učiteljskih društev je bilo intenzivno. Le malo društev ni v redu vršilo svojih dolžnosti.
Poročila predsednikov sekcij.
Izčrpnemu poročilu predsednika udruženja tov. Rašiča so sledila zanimiva poročila predsednikov sekcij. Omenjali so:
1.	Stanje članstva po sekcijah.
2.	Delovanje sekcij v pogledu raznih gospodarskih ustanov in tečajev.
3.	Stanje šolstva in učiteljstva v banovini.
4.	Položaj učiteljstva: premeščanje, uporaba pravilnika o zaščiti i. dr.
5.	Delovanje sreskih društev. Pregled.
6.	Delovanje sekcij za opis v Jugosloven-sko učiteljsko kreditno zadrugo.
7.	Stališče in mišljenje sreskih društev o delu glavne uprave.
8.	Želje in predlogi sreskih društev.
Poročila so bila tako zanimiva, da je sklenil glavni odbor natisniti glavne podatke in razposlati vsem sreskim učiteljskim društvom Narodno Prosveto, ki prinaša poročilo o seji glavnega odbora.
Pravila Jugoslov. učiteljskega udruženja.
Predsednik tov. Rašič preide na to k naslednji točki dnevnega reda t. j. k izpremem-bi pravil. Pripominja, da izvršni odbor ne misli. naj glavni odbor takoj izdela dokončno redakcijo izpremembe pravil, pač pa sprejme predlog izvršnega odbora, da doda glavni odbor svoje mišljenje in izpreminjevalne predloge k pravilom.
V imenu odbora za pravila je poročal tov. Šestan. Razložil je glavna načela, kakor jih je določil odbor, ter prečital vse izpremembe.
Po kratki stvarni debati je glavni odbor sprejel v načelu načrt o izpremembi pravil in naročil izvršnemu odboru, da dokončno redi-gira poedine člene v smislu sklepa glavnega odbora in dostavi tako redigirana pravila sekcijam v nadaljnji postopek.
Učiteljska stalnost in disciplinski predpisi.
Predsednik tov. Rašič predoči glavnemu odboru, da je vedno večja želja in zahteva članstva, da se učiteljstvu z zakonom povrne stalnost na mestu in podelitev službenega mesta z razpisom. Prav tako je potrebno, da se uvedejo z zakonom disciplinski predpisi za učiteljstvo. Sekcija za dravsko banovino je doposlala za današnjo sejo glavnega odbora projekt o postavljanju in premeščanju učiteljstva kakor tudi načrt glede izpremembe disciplinskih predpisov. Odbor je proučil oba osnutka in priporoča glavnemu odboru, da ju sprejme.
Sklene se oba načrta razmnožiti in dosta-iviti vsem narodnim poslancem in senatorjem, kakor tudi vsem pristojnim prosv. oblastvom.
Stanovsko razsodišče.
Ker ni imela naša organizacija nobenega poslovnika o častnem in stanovskem razsodišču, ga je izdelala naša sekcija za sejo glavnega odbora. Izvoljeni odbor je pregledal projekt in si ga osvojil. Glavni odbor je sklenil, da stopi poslovnik v veljavo takoj, ko se izmenja § 40. sedanjih organizačnih pravil. Poslovnik naj se dostavi vsem sekcijskim upravam.
Zaključek.
Glavni odbor pritrdi sklepu izvršnega odbora glede novega urednika Jugoslovenčeta, ki mu je tov. Miloš Matovič. Odobril je tudi sklep izvršnega odbora glede dvanajstin za čas od 1. julija 1933. do glavne skupščine v okviru sedanjega proračuna.
K besedi se prijavi I. podpredsednica udruženja tov. Julka Patrijarh, ki se zahvaljuje predsedniku tov. Rašiču za njegovo tolerantno in objektivno vodstvo. Izraža svoje zadovoljstvo, ker vidi, da se dela v udruženju sistematično in v duhu napredka. Žal ji je, da je glavni odbor zgubil skoro ves prvi dan z obravnavanjem izredne skupščine v Skoplju. Apelira na vse člane udruženja, da opu-ste vsa osebna nasprotstva in osredotočijo vso svojo energijo za kralja in domovino.
Predsednik tov. Rašič se zahvaljuje članom glavnega odbora za sodelovanje in obljublja storiti vse, da nam prinese naporno delo tudi koristen sad.
Ko sklene glavni odbor, da se bo vršila prihodnja glavna skupščina 19., 20. in 21. avgusta 1933. v Ljubljani, zaključi plodonosno sejo.	Jos. Kobal.
Miroslav Zor:
Poiitnice
Delu mora slediti počitek, dolgemu delu dolg počitek, napornemu delu temeljit odmor. Kdor greši proti temu osnovnemu pravilu higiene, ta kmalu občuti vso težo storjenega greha na sebi, na svojem zdravju. Telesnemu delu mora slediti telesni odmor, duševnemu delu duševni počitek. Nikjer to pravilo ni toliko na mestu, kakor pri našem stanu. Pri našem stanu ni tako, da bi se lahko v ponedeljek in torek počivalo po nenaravnem »počitku« v nedeljo, učitelj mora v ponedeljek res s svežimi močmi, z veseljem in z vso zbranostjo svojega duha na delo. Zato mora nedeljo prebiti res po pameti, res za počitek, za smotren, temeljit odmor. In kar velja za nedeljo po končanem tednu, to velja tudi za počitnice po končanem šolskem letu.
Povprečno dva meseca trajajo naše počitnice. Porabiti jih ne moremo samo za počitek, dobršen del počitnic nam vzame priprava za prihodnje leto ter samoizobrazba. Vsake počitnice se vrše razni tečaji. Kdor jih poseča, dobro ve, da tistega časa ni mogoče šteti v počitek, kajti duševno delo je takrat najintenzivnejše. Kdor ne poseča počitniških tečajev, ta se pa mora sam potruditi, da gre z duhom časa, da ne zaostane. Naše dvomesečne počitnice torej niso samo za počitek. Treba jih je razdeliti na dve približno enaki
Jože Župančič:
Učiteljice-pevke na koncertnem odru
V ponedeljek 8. maja se je predstavilo nekaj nad 30 naših tovarišic, članic ženskega UPZ, odseka JUU sekcije za dravsko banovino, pod vodstvom pevovodje tov. Srečka Kumra publiki, ki je le nekak» nad polovico zasedla unionsko dvorano. Program je obstojal iz 22 skladb 7 skladateljev. Največkrat je bil zastopan Emil Adamič s 6 skladbami. Razen že navedenih so sodelovali še: solistka sopranistka ga. Maja Strozzijeva-Pečičeva, pri klavirju pa sta se menjavala skladatelja
gg. Boris Papandopulo in dr. Danilo Švara. •
Adamičeva, na tekst tov. Oskarja Huda-lesa »Pesem beračev« je močna, socialna pesnitev —
—	pri nas ni kruha; glad nam južine kuha
nam je duša prazna in pusta ...
Istega skladatelja »Vojak« na narodno besedilo izraža tragiko fanta, ki je komaj pričel živeti. Pa mora v vojno — in zdaj:
—	Tam na zelenem travniku mrtev vojak leži, presekano ima glavo —
zdaj bo v zelen grob položen ... *
polovici. Po mojem mnenju je treba prvo polovico posvetiti pripravi za novo šolsko leto. To je tudi popolnoma utemeljeno. Po končanem šolskem letu si nihče ne želi novega duševnega dela.
Najbolj pravilno se mi torej zdi, da bi se vsi samoizobraževalni počitniški tečaji vršili šele v drugi polovici počitnic, prvi mesec pa bi se naj porabil izključno za temeljit odmor.
Počitka je razne vrste, enemu se dopade to, drugemu ono. Pri telesnem delu je treba telesnega odmora, pri duševnem delu pa duševnega in telesnega. Najvažnejši za nas je duševni počitek, ki mora biti čim bolj temeljit.
Kako se kaže naša duševna utrujenost po končanem šolskem letu? Živčno smo razdraženi, ujezimo se za vsako malenkost, nervozni smo (vse to je prav za prav eno in isto), ne ljubi se nam nič, posebno duševno delo nam ne prija, loteva se nas apatija in duševna potrtost, vse veselje nas mine, siti smo življenja. Vse to in še marsikaj so znaki duševne utrujenosti, vse to moramo odpraviti ob počitnicah.
Proti vsemu temu poznam le eno res temeljito zdravilo: življenje v samoti, v primitivnih razmerah, v neposrednem stiku s pri'
pot so se predstavili. Tome enkrat in E. Adamič dvakrat s skladbami na belokranjske motive. Zlasti je užgala Emilova »Svatovska«. Žal, da je ni čul; skladatelj se mudi ta čas kot glasbeni referent s »Trboveljskimi slav-čki« v ČSR.
Prvi del sporeda so pevke zaključile z Ljadovimi staroruskimi, katerih slednja »Na ulici došč«... se konča v živahnem ritmu:
—	Na ulici došč siljon polivajet,
oj, Ijušonki, ljulji, siljon polivajet. *
V drugem delu sporeda je nastopila obenem s svojim sinom Borisom, ki je lastne skladbe spremljal na klavirju, ga. Strozzijeva in prednašala z bogatim umetniškim znanjem »Djevojačke popijevke«. Niz ljubavnih pesmi, — sevdalink — iz okolice Podgorice, Podvinja, Lepavine in Pirota in to s prekrasnimi verzi:
—	Može li biti, što bit ne može, može li biti riba bez vodi, riba bez vodi, tica bez gore,
a, ja, djevojka bez mlada momka!?
aman, aman!
Pa ona:
— Andjelija vodu lila.
sve bi momke premamila, kaludjere oženila, a popove — raspopila!« (Čutite to drzno silo mlade ljubavi!...)
V imenu JUU in v imenu UPZ je tu njun predstavnik tovariš Franjo Rupnik z gluhonemnice poklonil sopranistki prekrasen šopek rdečih nageljnov, dvorana pa je zava-Iovila v navdušenju.
rodo, na kraju, kjer nam je na razpolago vedno svež zrak, sonce in voda. Z eno besedo: taborenje v naravi. Nikjer ne najdeš pravega počitka in osvežitve v toliki meri in v tako kratkem času, kakor ravno na taborenju.
Tam najdeš mir, ki te privede zopet samega k sebi, ob vrnitvi k primitivnemu življenju najdeš edino ono živčno oprostitev, ki je prvi pogoj za Ozdravljenje. V neposrednem stiku s prirodo najdeš toliko novega, toliko zanimivega, toliko veličastnega, da te napolni novo veselje do življenja in do dela, da se ti povrne izgubljena energija in vera v samega sebe. Noč in dan na svežem zraku prinese telesu obilno mero kisika in zdrave krvi, lahen vetrič in toplo sonce ti ustrojita kožo, da porjavi in nabere rezervne sončne energije zoper vse prehlade preko leta, kopanje in plavanje ter razni primitivni športi ti razgibljejo mišice, ti izoblikujejo telo in dušo, te napolnijo s kipečo energijo, katera nam tako prav pride med letom v šoli. Primitivna skrb za hrano in za streho ti vrneta zaupanje v samega sebe, zaupanje v lastno moč in veselje do dela.
Navsezadnje, ko si zopet pridobiš izgubljeno duševno in telesno ravnovesje, pa začne tvoj duh snovati in sam od sebe delati. Takrat je čas, da ga zopet vprežeš, da mu daš pravo smer. In zopet bo ravno samota na taboru, samota sredi božje narave tista, ki bo oprostila tvoj duh vseh meja, vseh tesnih spon, ki ga obdajajo v navadnem življenju. In porodili se bodo veliki načrti, storila se bodo velika dela. Takrat se počitnice lahko končajo, takrat si zrel za novo delo, za uspešno delo.
Seveda — tako taborenje zahteva gotove sposobnosti, gotovega znanja, gotov.ih izpol-
njenih pogojev, če se hoče, da dobro izpade, da je koristno. Obvladati je treba tehniko ta-borenja, tehniko življenja v prirodi.
Zato prihajam s sledečim predlogom: Ekskurzijski odsek naše organizacije je sprejel v svoj delokrog tudi taborenje. Gotovo se bodo v letošnjih počitnicah vršila razna taborenja, predhodno pa se mi zdi potreben nekakšen počitniški tečaj. Ta tečaj naj bi trajal 4 do 6 dni. Ne bi smel biti v kakšni sobi z golimi predavanji, vršiti bi se moral zunaj na taboru s praktičnimi vajami. Na tem tečaju bi dobili taboreči vsa potrebna teoretična in praktična navodila, kako se tabor organizira in vodi. Ta navodila bi ne upoštevala samo privatnih taborenj odraslih ali celih družin, upoštevala bi tudi prirejanje večjih mladinskih taborov bodisi šolskih, Podmladka rdečega križa, sokolskega naraščaja ali skavtov. Tehnika je pri vseh taborih slična in to bi vsakdo v kratki dobi pridobil.
Premišljeval sem glede časa taborniškega tečaja. Za letos skoro ne bi bilo drugače možno, kakor takoj po Vidovem dnevu, po zaključku šole in sokolskega zleta. Od 2. do 6. ali 7. julija bi bil najprimernejši čas. Pozneje tudi ne, ker bi se takrat že lahko vršila prava počitniška taborenja. Pred koncem šolskega leta se lahko ustanove družbe, ki hočejo taboriti, prve dni julija bi organizatorji in vodje teh taborov posetili taborniški tečaj, po tečaju in izvršenih pripravah pa bi se že lahko vršila taborenja. Seveda se bo treba že tudi pred tečajem pripravljati za tabor, toda to se bo že še uredilo. Za enkrat so potrebni le predlogi za tečaj in tabore in prijave tabo-rečih.
Premislite in potem se prijavite!
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Rač. pošt. hr. št. 10761 REGISTROV ANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO Telefon štev. 23-12
PODRUŽNICA KNJIGARNE V MARIBORU, TYRŠEVA ULICA ŠTEV. 44
Telefon štev. 26-28
Vabilo
na
Sploine vests
XXX. redni občni zbor
ki bo
v nedeljo, dne 28. maja 1933., ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v zadružnih prostorih (soba št. 16).
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1932.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug.
5.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
6.	Izprememba pravil.*)
7.	Volitev v upravni svet.
8.	Volitev v nadzorstvo.
9.	Slučajnosti. — Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svetu vsaj tri dni pred občhim zborom.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v zmislu § 31. pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
*) Predlog: K § 25 se doda nov §25 a: Ustanavljati sme strokovne svete kot posvetovalne organe upravnemu svetu. — K § 36 se doda četrti odstavek: Ustanavljati more svoje in svojih oddelkov podružnice v Ljubljani in izven nje.
NAPAD NA ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V CERKLJAH PRI KRKI.
Dne 4. maja so vrgli kmečki fantje v spalnico šolskega upravitelja Ljudevita Ka-baja »bombo«. Iz časopisnih poročil posnemamo nastopno:
Okrog 23. ure je prebudila vaščane v znani vasici Cerklje ob Krki močna detonacija iz globokega sna. Razburjeno ljudstvo je pohitelo na kraj, od koder se je začula detonacija. Bilo je to poslopje osnovne šole tik ob državni cesti. Hkrati je skočil iz hiše upravitelj šole g. Ludvik Kabaj, ki je bil tudi sam ves prestrašen in je množici pojasnil, da je nekdo vrgel skozi okno v njegovo stanovanje v pritličju zgradbe ^bombo«, ki je takoj eksplodirala ter poškodovala stanovanje in pohištvo, k sreči pa ni nikogar ranila.
Alarmirano orožništvo iz bližnje Krške vasi je prihitelo na poziv pod vodstvom vodje orožniške postaje narednika Leopolda Valenčiča v Cerklje, obkolilo šolsko poslopje in takoj pričelo intenzivno preiskovati vso zgradbo. Orožniki so dognali, da so znani atentatorji vrgli skozi drugo okno v stanovanje šolskega upravitelja »bombo«, izdelano precej primitivno. »Bomba« je bila napravljena iz bukovega debla, dolga okrog pol metra in težka nad 10 kg. V sredo panja so izdolbli 35 cm globoko luknjo in jo napolnili z močnim eksplozivom. »Bomba« je učinkovala zelo hudo, k sreči pa je ostala družina nepoškodovana, to pa zaradi posebne lege sobe, v kateri so spali upravitelj Kabaj, njegova žena in 11-letna hčerka Slavica. Bomba je eksplodirala s strašnim pokom in močno poškodovala stene stanovanja in stropa, ter uničila vse pohištvo v sobi. Pod Slavično posteljo se je užgala. Mahoma je bila v ognju tudi vsa posteljica. Šolski upravitelj Kabaj je takoj otel otroka iz plamenov. Nato je s pomočjo svoje žene še pogasil ogenj. Otrok se je silno prestrašil. V zadnjem hipu je šolski upravitelj zagrabil še revolver in pričel streljati skozi okno kar na slepo, ne da bi koga zadel.
Orožništvo, ki je vse dopoldne vršilo hišne preiskave in poizvedbe v Cerkljah in so-
sednjih vaseh, je aretiralo kot osumljenega 20-letnega Lojzeta Srpčiča, hlapca pri posestniku Jožefu Žibertu v Cerkljah. Fant je dejal, da bo izdal vse krivce, če ga izpuste. Kmalu je orožnikom priznal, da sta pri zločinu sodelovala 23-letni posestnikov sin France Grame iz Gazic pri Cerkljah in 17-letni posestnikov sin Ivan Videnič iz Cerkelj. Ko so aretirali tudi ta dva in ju konfrontirali s Srpčičem, se je izkazalo, da sta vrgla bombo v stanovanje Grame in Srpčič, Videnič pa da je stal na straži pod bližnjim kozolcem.
O motivih atentata so izpovedali, da se jim je zdel potreben za cerkljansko šolo bolj katoliški in krščanski upravitelj kakor pa Kabaj. Skoraj gotovo je, da stoji v ozadju tega atentata še neka druga oseba, ki je pa krivci niso hoteli izdati.
Vsi trije aretiranci so bili davi prepeljani v spremstvu močne orožniške eskorte v Krško, od koder bodo prepeljani v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
Pripominjamo, da je to že drugi napad na šolo v Cerkljah. Uverjeni smo, da bo oblast z vso strogostjo grdi zločin preiskala in tudi poskrbela, da se enaki žalostni primeri ne pojavijo več.
Žalostni dogodek je zgovorna priča težkega položaja, v katerem se ponekod nahaja učiteljstvo kljub svojemu previdnemu in preudarnemu nastopanju.
—	Objava služb. Ker ministrstvo prosvete še ni določilo roka za ^laganje prošenj za izpraznjena mesta, opozarjamo po obvestilu kraljevske banske uprave učitelje, ki nameravajo prositi za kako mesto, naj si že sedaj pripravijo zadevne prošnje, da jih bodo lahko vložili do določenega roka, kadar bo objavljen. Opozarjamo tudi, da se bodo obravnavale le za objavljena mesta vložene prošnje. Vse prošnje, ki se bodo glasile na neobjavljena mesta, ali ki bodo prekasno vložene, se ne bodo obravnavale.
—	Drugi delni risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na strokovnih nadaljevalnih šolah. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani
Odlična zagrebška umetnica je morala svojim točkam dodati še 2 skladbi, tako jo je vzljubila dvorana.
*
Tretji del sporeda je prevzel zopet ženski zbor. Bravničar je obdelal 2 motiva Karla Široka o polžih. Živahno, pestro besedilo:
Naš polžek — v hišici stanuje, davkov ne plačuje, pa ne toži ga župan, ne preganja ga sodnija.
Na višku večera je bila kompozicija SI. Osterca: »Kvartet«, ki živahno in nazorno riše satiro KryIova v prestavi nedavno umrlega Vdovca. Izvor dela leži v nekdanjih političnih prilikah Krylove domovine. Na vlado je prišel takrat direktorij štirih. Vladal pa je vse prej kot v korist naroda. Poizkušali so se vladalci v vseh stvareh, izdajali odloke in na-redbe, pa so ga vedno polomili. In tem je Krylov »posvetil« svoj kvartet, ki ga je pa maskiral v basni. Tako si jih je privoščil:
—	Pri opici poredni si osel in kozel (zbor pel strogo fonetično: osu! — kozu!)
ter Miško, medved zagovedni, izmislijo kvartet:
Dobe si note, bas ter alt ter gosli dvoje,
in sedejo v gozdek pod hoje,
da bi z umetnostjo svojo! zavzeli svet.
Godci poizkušajo na vse načine. Se presedajo, menjavajo instrumente; ko le ne gre, predlaga vsakokrat eden izmed godbenikov kako važno spremembo.
—	Poslušajo, sedijo v eni vrsti, kvarteta prav ne godejo jim prsti...
—	Na vrišč slučajno slavec prileti — tega zaprosijo za pomoč, da jim kvartet v soglasje spravi. — A slavček jim pove globoko, resnično, resnično
—resnico:
—	Kdor rad bi godec bil, ta mora kaj umeti
in tanjši sluh imeti kot je vaš ...
A vi, prijatelji, sedite kakorkoli, zagodli prav ne bodete nikoli!
Pesnik, prevajalec in skladatelj so se znašli in dostojno spopolnili!
Slednja pred glavnim odmorom je bila Švarova »Zima«, kjer je skladatelj prelil poskočne, nagajive verze v duhovite sekirice.
Za zaključek so stavili na program narodne verze »Dodolice«, ki jih je zapisal v notne vrste Papandopulo. V koncertnem programu ima skladba le 20 vrst, skladba pa se večkrat ponavlja v raznih refrenih in s tem dramatično podčrtava živahno vsebino. »Dodolice« so dekleta, ki ob suši v pesmih prosijo dežja. Prekrasno je podal Papandopulo te narodne motive in je mojstersko vlogo napisal tudi za klavirista (dr. Švaro). Kako krasno prednašajo v zadnjem odstavku solistinja, zbor in klavir uresničenje obupnih prošenj. Kar čutiš, kako se iz dalje vale težki, črni oblaki, nevihta se zaganja, grom udarja, bliska se ... in nato se vlije — dež ... Dodolice so bile uslišane. V tem delu se je Papandopulo izkazal res nenadkriljivega mojstra! Poka-

MESTNA HRANIINKA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3 S PODRUŽNICO NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠTEV. 13
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad 430,000.000^ Din, rezervnih zakladov pa nad 10 mil. dinarjev
Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z
vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji
podružnici na Miklošičevi cesti.
Telefon centrale štev. 2016 In 2616,	Telefon podružnice štev. 2367
Poštni čekovni račun centrale št. 10.553, — podružnice št. 16.138. Uradne ure za stranke so od 8 — 12.
se priredi drugi delni risarski tečaj za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah. Ta risarski tečaj se bo vršil od 3. julija do vključno 26. avgusta tekočega leta. Število udeležencev za ta tečaj je določeno na 30. Kandidati, ki so v šolskem letu 1931./32. posečali in dovršili L delni risarski tečaj, imajo pri sprejemu v razpisani II. delni risarski tečaj prednost ter jim je potrebno le javiti, da želijo dovršiti tudi razpisani tečaj, ki ga je smatrati za nadaljevanje lanskoletnega tečaja. Prijave se morajo izvršiti najkasneje do 31. maja t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Eventualna potrebna dovoljenja za poset tečaja od svoje predpostavljene oblasti si morajo sami preskrbeti. V primeru, da bi se od lanskoletnih absoventov ne javili vsi v letošnji tečaj, se bodo na prazna mesta sprejeli le taki novi prosilci, ki so dovršili I. delni tečaj prejšnja leta. Ti kandidati morajo predložiti s Din 5'— kolkovano prošnjo po službeni poti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave, najkasneje do 20. junija t. 1. O njih eventualnem sprejemu se bo sklepalo ob pričetku tečaja. VIII, Nr. 3175/1, Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 25. aprila 1933.
ZEMLJEPIS
IN
ZGODOVINA
za III. in IV. razred osnovnih šol
od J. P o l a k a
stane samo 9 3)in, odnosno 10 3)in, a cUam zelo olajša pouk, ker 'Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. ^Naročile takoj vse štiri knjižice za 38 3)in, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence
v knjigarni
Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru
— Grbi Jugoslavije. Heraldika, nauk o grbih, je od našega pokolenja, žal, zelo zanemarjena panoga znanosti. Le malokateri razumevajo zgovorni jezik grbov, njih zgodovinske, kulturne in zemljepisne zveze. Jugoslovanska družba Kava Hag si je zatorej stekla veliko zaslugo z izdajo zbirke grbov naše države. Delo stoji visoko nad sličnimi reklamnimi publikacijami. Znamke grbov (256 po številu) so umetniško in heraldično neoporečne, svojevrstne v risbi ter izgotovljene v brezhibnem 'barvotisku. Tako je vsaka posamezna znamka že sama po sebi dragocen in zanimiv del zbirke. Posebno vrednost imajo grbi za šolski pouk zgodovine, zemljepisja in risanja; za narodno vzgojo mladine so odlično učilo pri domovinoznanstvu. Krasen album z 72 stranmi obsega, vsebujoč zgodovinski in heraldični opis grbov, služi primerni shrambi grbov. Sestavil ga je ravnatelj državnega arhiva v Zagrebu Emil Laszowski, ki je podal tudi heraldično besedilo. Zgodovinski podatki so izpod peresa profesorja dr. Rudolfa Horvata, rislbe pa je naslikala heraldična sli-karica ga. Vera pl. Bojničič-Zamola. Kakor smo obveščeni, se dobi album (brez znamk)
zal je, kam naj gre pot naših skladateljev: — v narodne obrede, v narodne motive in ne zgolj v matematične formule, ki puste srce hladno in — prazno.
Rekel sem že, da je služilo Papandopulu le 20 vrst teksta, pa je iz tega nanravil sočno, zgoščeno skladbo, ki jo UPZ predvaja točno in dosledno — 24 minut. Dodolice so vžgale in navdušile vso dvorano, ki se ni hotela — raziti. Solistka in mladi skladatelj — šteje okrog 30 let — pa sta se morala večkrat prikazati na odru hvaležni publiki.
*
UPZ ima zopet večer velikega, resnično kulturnega uspeha za seboj. Vsi sodelujoči so želi tople, iskrene čestitke.
Resnično, resnično so jih zaslužili. Vsi, prav vsi! —
(Konec prihodnjič.)
t Kozjak Franc
bivši šolski upravitelj v Toplicah pri Zagorju.
Prejšnji mesec je preminul v Ljubljani tov. Kozjak Franc, šol. upravitelj v pok., ki je nazadnje služboval v Toplicah pri Zagorju. V litijski srez se je priselil februarja 1902., do takrat pa je služboval v Borovnici. Pred tremi desetletji so bile razmere v zagorski dolini povsem drugačne kakor danes. Topliška šola je bila že od ustanovitve na glasu, da je nemška vzgojevalnica. Saj tako so zahtevali njeni gospodarji, rudniški lastnikii, ki so gradili nemški most do Adrije. V protiutež raznaro-dovalnim namenom tujcev pa se je z vso ži-lavostjo upiralo narodno zavedno učiteljstvo. Topliška šola je bila ustanovljena leta 1860., takrat kot privatna enorazrednica. Leta 1872.
pri Kavi Hag d. d., Zagreb, Kaptol 10, po reklamni ceni 25 Din. Grbi so dodani zavitkom kave Hag kot brezplačna priloga. Šole in zbirke morejo izjemoma dobiti popolne albume (z znamkami).
—	»Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani« namerava zbrati vse pripovedke in pravljice o naših podzemnih jamah in jih tako ohraniti poznejšim rodovom. Zato se obračam na vse tovariše in tovarišice, posebno pa na tov. šol. upravitelje s prošnjo, da pomagajo pri zbiranju tega narodnega gradiva in s tem pripomorejo društvu do uspešnega rezultata. Moderna doba, s svojim izredno hitrim pulsom, vse hitreje in hitreje pokriva s plaščem pozabljivosti preteklost, zato upam, da bodo tovariši in tovarišice razumeli pravi pomen te akcije ter s pomočjo šolske mladine višje narodne šole (domače naloge!) zbrali ves tozadevni material, ki ga je mogoče najti v njihovem službenem okraju. Zbrani material je odposlati na »Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani«. Eventualni stroški se rade volje poravnajo.
Ivan Michler.
—	Šolski izleti na Boč. — V letu 1932. je porastlo število šol, ki so jurišale Boč, na 54. Naval bo gotovo tudi letos zelo močan, saj je danes vobče znano dejstvo, da je bočki razgled po lepoti in obsegu sila bogat, lahko in hitro dosegljiv, razen tega stoji tam na grebenu gore impozanten objekt, ki vzbuja v malih arhitektih kopico mogočih in nemogočih domislekov. Vzhodni Triglav bo razvedril mlade prijatelje s krepkim gorslkim dihom in njegova S. P. D. restavracija bo lahko sekun-dirala tudi z izdatno juho za malčke po 1'50 Din. Eventualne posebne želje pa naj blagovolijo šolska upraviteljstva sporočiti upravnemu odboru ¡5. P. D. Boč vsaj 1 dan pred prihodom.
—	Šolskemu upravitelju Pahorju Gvido-
nu na Skaručini je priznala banska uprava pohvalo in nagrado za vzorno urejeni šolski vrt in drevesnico.
>mmmmmmmumnmmmmmmMmmmmm.
Osebne zadeve
NAPREDOVALI SO UČITELJI (CE): v VIII. skupino:
Kirbiš Avgusta od Sv. Urbana; Gorišek Franja, zabavilja iz Slovenj gradca; Gospodaric Angela iz Pogorja; Toplak Valerija od Sv. Urbana; Trebše Rafaela pri Sv. Duhu;
v IX. skupino:
Blažej Ana, otroška vrtnarica iz Prevalj.
—i Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani
so se vršili od 21. do 29. aprila 1933. pod predsedstvom direktorja drž. učiteljske šole v Ljubljani g. Marolta Nandeta. Za izpit se je prijavilo skupno 13 kandidatov in 21 kan-didatinja, ki so bili vsi k izpitu pripuščeni.
Praktični učiteljski izpit so položili sledeči kandidati: z odličnim uspehom Udir Frančiška, učiteljica v Veliki dolini; s prav dobrim uspehom: Dernač Jakob, učitelj na Globokem, Dolenc Stanislav, učitelj v Rožnem dolu, Jerman Marija, učiteljica v Šent Jerneju, Padar Alojzija, učiteljica v Lazah, Šega Ivana, učiteljica v Dolenji vasi, Toma-žič Ana, učiteljica v Dobovi, Trpin Štefan, učitelj v Polhovem gradcu, Vodnik Ignacij, učitelj v Vodicah in Žitek Jakobina, učiteljica v Ribnem; z dobrim uspehom: Čekada Miroslav, učitelj na Sinjem vrhu, Daneu Danilo, sresko načestvo v Črnomlju, Jeglič Olga, učiteljica v Bukovici, Keber-Grad Cecilija, učitelijca v Št. Vidu, Klemenčič Franc, učitelj v Št. Jurju, Krapš Josip, učitelj v Trebiji, La-panja Julijana, učiteljica pri Sv. Antonu, Lep-šina Josipina, učiteljica v Novi Štifti, Može Franc, učitelj v Selcah, Matzele Marija, učiteljica v Leskovcu, Pegan Pera, učiteljica v Ovsišah, Pele Otilija, učiteljica v Stari vasi, Pogačnik Milan, učitelj v Zgornjem Tuhinju,
je bila v Toplicah tudi samo še privatna tro-razrednica, javna učna ustanova pa je postala kot štirirazrednica leta 1874. Seveda ni bila nameščena v sedanji zgradbi, ki je ena največjih šol litijskega sreza. To mogočno poslopje je bilo otvorjeno leta 1903., torej ravno pred tremi desetletji! Kozjak je bil takrat že na šoli kot učitelj, upraviteljsko mesto pa je prevzel leta 1905..; šola je bila takrat 6-razred-nica. Upravljal jo je vestno in vzorno do konca septembra 1924., ko ga je nasledil sedanji šolski upravitelj tov. Matija Pelko.
Pred desetletji, ko je bil Kozjak še aktiven učitelj, je bil stalež učiteljstva v litijskem srezu majhen. Učiteljstvo se je poznalo med seboj kakor rodni bratje. Le vprašajte o tem koga iz onih zlatih časov! Kako vneta stara garda so bili to: topliški Kozjak, litijski An-doljšek, šmarski Debeljak, višnjegorski Šker-binc in drugi. In Kozjaka so cenili vsi zaradi njegove srčne dobrote, zanesljivega tovarištva, kot dobrohotnega človeka in zabavnega druga. Koder so si tovariši z odkritosrčnostjo povezani in so jim stanovske vezi za temelj, v takem okraju je jaka tudi stanovska organizacija.
Društvena zborovanja so jim bila velik, velik praznik. Učiteljstvo takratnega časa je imelo zborovanja v veliki večini v domačem srezu: v Litiji, Zagorju, Šmartnem, Stični, Višnji gori, da celo na Vačah in drugod so se shajali tovariši in se utrjevali v tovarištvu, ter si tožili svoje težkoče.
Pokojnik, rojen leta 1866. v Ljubljani, je tudi pokopan v rodnem kraju. Ob njegovi smrti je njegovi vdovi izreklo iskreno sožalje tudi litijsko sresko JUU, ki je zato prejelo od ge. vdove zahvalo. Pokojniku, vnetemu kulturnemu pionirju čestite stare garde, pa naj bo sladek večni sen!	—nč—
Sirnik Ivan, učitelj na Primskovem, Svetina Vladimir, učitelj na Brdu, Šiška Ana, učiteljica v Boštanju, Tomažič - Petemel Ljudmila, učiteljica v Šmarjah, Trampuž Ilijca, učiteljica v Henini in Žener Viljem, učitelj v Senovem. Reprobirane so bile štiri kandidatinje. Praktični učiteljski izpit za otroške vrtnarice pa je položila Trusnovič Antonija, učiteljica v otroškem vrtcu s francoskim učnim jezikom v Ljubljani s prav dobrim, Marine Terezija s. Blandina, otroška vrtnarica v Kočevju pa z dobrim uspehom.
UiifeSIskl pravnik
Učiteljska stanarina. Stanarina se je v naši banovini pravilno odtegovala po uredbi o ocenitvi naturalnih stanovanj. Zato so prošnje za povračilo brezpredmetne. V zmotno mišljenje, da ima učiteljstvo pravico do povračila, je nekatere zavedel skoro gotovo predzadnji odstavek notice v »Učiteljskem tovarišu«, ki je res nekoliko nejasna. Pri nas se je vršilo odtegovanje strogo v smislu zakona in uredbe o ocenitvi naturalnih stanovanj. Povrnjeno pa bodo dobili stanarino vsi učitelji-pripravniki za čas od 1. IV. do oktobra 1931, ko je bila objavljena uredba. To je pri banski upravi že rešeno.
—§ Napredovanje v položaju. Prošnjam za napredovanje v višjo položajno skupino je treba priključiti tudi prepis dekreta o priznanem periodskem povišku. Obrazce, v katere je vpisati le osebne podatke, dobite po 75 par v Knjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in Mariboru.
Maša gospodarska organizacija
VABILO.
Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani,
reg. zadruga z o. z. ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 28. maja 1933. ob pol 9. uri v sobi odsekov JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo nač. o poslovanju v letu 1932.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1932.
3.	Predlogi.
Ako bi očni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
Računski zaključek za leto 1932. je od 12. maja 1933. pa do občnega zbora na vpogled vsem zadružnikom pri načelniku zadruge g. Pavlu Lavriču, Tyrševa cesta 17/1.
Predloge k točki 3. dnevnega reda je poslati najkasneje do 20. maja 1933. načejstvu Samopomoči učiteljskih otrok v Ljubljani, Tyrševa cesta 17/1.
Načelnik:	Član načelstva:
Pavel Lavrič, s. r.	Metod Kumelj, s. r.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Neimenovani tovariš jč podaril povodom posebnega osebnega dogodka 200 Din. Tovariši, tovarišice, spominjajte se tudi vi naših domov ob vsakem dogodku! Kupujte razglednice z našim domom in jih uporabljajte, kadar pišete znancem in prijateljem. Kos stane samo 1 dinar. Dobite jih pri tovarišu predsedniku sreskega društva ali pri blagajniku Učit. doma v Ljubljani.
Mladinska matica
S 24. seje.
1.	Eden najboljših naših lirikov je ponudil Mladinski matici 2 prevoda iz ruske mladinske literature. — Znana naša slikarica je ponudila lepo slikanico primerno za naše najmlajše. — Na razpis nagrad (rok do 15. avgusta) je prišlo prvo delo. — Vsa ta dela pregleduje literarni odsek.
2.	Redne publikacije so deloma že stavljene. Naklada se je določila na 21.000 na navadnem in 100 izvodov na finem papirju.
Letošnje knjige Mladinske matice izidejo prve dni junija. Izidejo pa:
1.	Kresnice VI., ki jih uredi Josip Ribičič.
2.	»Brkonja Čeljustnik«, pravljica Bogomira Magajne z ilustracijami Božidara Jakca.
3.	»Za vesele in žalostne čase«, slikanica Eda Deržaja v 4 barvnem tisku z besedilom Anice Černejeve.
4. »Lovci na mikrobe«, knjižica realne vsebine, ki jo je spisala Marija Kmetova.
Vse knjige bodo bogato ilustrirane. Prvič izide letos v rednih publikacijah knjiga v šti-ribarvnem tisku. Mladinska matica se je odločila, da žrtvuje zato lepo število tisočakov, da le zadovolji svoje člane.
Kdor ne plača vseh 9 obrokov po Din 2'50 izgubi pravico do knjig.
Cenjenim poverjenikom in vsemu učitelj-stvu v ravnanje:
1.	Ker se zaključi v Ljubljani letos šolsko leto prej kot navadno, izidejo tudi knjige prej. Treba bo čimprej zbrati 9. obrok in odposlati denar. Če knjige zmanjkajo, ostanejo brez knjig tisti, ki jih naročijo prepozno.
2.	Kdor ne plača vseh obrokov, nima pravice do knjig, če ne poravna še zaostalih.
3.	Ker bo samo slikanica vredna 22'50 Din, ni izključeno, da bo hotel marsikdo še naknadno naročiti knjige.
4.	Ker pa je 1. in 2. številka »Našega roda« že pošla, lahko dobijo ostale številke »Našega roda« in knjige, v kolikor bodo še na razpolago, tudi novi naročniki, ki bodo plačali za šest številk »Našega roda« in knjige le Din 19'50.
Zadnja številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. Zastopani so: Magajna, Bevk, Klopčič, Hudales, Černejeva, Kardelj, Pod-bevšek in drugi. Ilustracije imajo: Jakac, Kraljeva, Hvala in Gaspari.
O Čermeljevi knjigi »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike« prinaša daljšo ugodno oceno tudi zadnja številka »Popotnika«.
Učitelj, tvoj krog leti,
živ kronometer sam si ti,
za malco komaj čas zaleže —
pa »Daj-Dam« aparat ti ustreže.
Ekskurzilski odsek
—eo Počitniško taborenje. Že lansko leto smo v »Učit. tovarišu« javili, da bo naš odsek razširil svoj delokrog tudi na taborništvo. Bliža se čas, ko bo treba pričeti s pripravami. Potreben je poseben taborniški tečaj, ki bo imel nalogo pokazati začetnikom v taborenju in bodočim organizatorjem mladinskih tabo-renj način taborenja, ki jih bo uvedel tako-rekoč v tehniko taborništva. Vsled tega opozarjamo na članek tov. M. Zora »Počitnice«, ki bo to vprašanje nekoliko pojasnil. Eventualne prijave in predloge za taborniški tečaj je nasloviti na Ekskurzijski odsek JUU, sekcije Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Gospodarsko izvenšolsko delo učiteljstva
ENODNEVNI UČITELJSKI VRTNARSKI TEČAJ V PUCONCIH.
V sredo 12. aprila t. 1. je bil na šoli v Pu-concih enodnevni tečaj za učitelje vrtnarje. Udeležili so se ga šolski upravitelji, a tudi ostalo učiteljstvo, ki se zanima za sadjarstvo in vrtnarstvo.
Tov. nadzornik Velnar je v obširnem in dobro zamišljenem predavanju združil vso važnejšo snov iz vrtnarstva in sadjarstva, naslanjajoč se predvsem na praktično izkustvo. Obravnaval je čimbolj racionalno razdelitev in ureditev šolskega vrta, sestavo, vrsto in lego zemlje za šolski vrt, nje obdelovanje, gnojenje, podrobneje je razpravljal o cvetličarstvu, gojenju zelenjadi in o drevesničar-stvu, kateremu je posvetil posebno pozornost. Bavil se je z vzgojo divjaka iz semena, z divjakom in cepiko v drevesnici, načini cepljenja, vzgojo debla, krone, s presajanjem, gnojenjem in oskrbovanjem sadnega drevja kakor tudi z glavnimi škodljivci na zelenjadnem vrtu in v drevesnici, ter z načini zatiranja istih.
Če dodam, da sem pokazal le par smeri, v katere je nanizal in razvijal obširneje misli, je razvidno, da je kratko mu odmerjeni čas kar najbolje izkoristil, nudil navzočim dovolj koristnega znanja ter zbudil tudi polno razumevanje za vprašanje šolskega vrtnarstva, kar je pokazala tudi živahna razprava, ki je sledila in v katero so posegali zlasti tovariši Filo in oba Titana. Tov. Titan Jože je govoril še o sredstvih za boj proti sadnim škodljivcem in o zelenem gnojenju.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
m
Drugi del tečaja je vodil tov. Titan Ivan, šol. upravitelj iz Kupšincev, s sodelovanjem tov. Titana Joška, šol. upravitelja v Puconcih. Dajal je zgolj praktična navodila in seznanil tovariše z načini rigolanja, izbiro sadnega semena, stratifikacije, setvijo, vzgojo divjakov, na kar je v šolski drevesnici praktično demonstriral nekatere načine cepljenja, pravilno obrezovanje mladega drevesca, vzgojo krone, škropljenje sadnega drevja s samodelno škropilnico i. d. Učiteljstvo je sledilo vsemu z velikim zanimanjem.
Brata Titana sta priznana sadjarska in kmetijska strokovnjaka. Za njiju plodno delo na tem polju sta letos prejela od kralj. ban. uprave tudi nagrado in pohvalo. Krepki učiteljski korenini sta, ki se z vso ljubeznijo oklepata zemlje in ne stopicata za ono poplavo slovenskega razumništva in, žal, tudi precejšnega dela učiteljstva, ki ga tok civilizacije vedno bolj odplavlja z njive v mesto. Zato vplivata bolj še kot z besedo in predavanjem s svojo osebnostjo in delom.
Tečaj se je zaključil z razgovorom o šolski vrtnarski razstavi, ki bo v Ljubljani ob priliki velesejma od 2. do 11. septembra in ob priliki mariborskega tedna v Mariboru.
A. Šavli.
—z Tovariši — gospodarski delavci, ki se
udejstvujete pri zadružništvu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, ste prejeli od naše sekcije JUU okrožnice s posebno prijavnico. Mnogi ste te prijavnice že izpolnili in vrnili, še več pa vas je, ki tega niste storili. Prosimo, da to v čim krajšem času storite, ker je za vas in za nas važno, da imamo gradivo o izvenšolskem delu učiteljstva na gospodarskem polju zbrani. Osnovati hočemo v okrilju sekcije posebni) organizacijo učiteljev — gospodarskih delavcev, ker smatramo, da je izvenšolsko delo na gospodarskem polju osnovna važnost za vsak in tudi za naš narod. Ta organizacija bo skrbela za smo-treno razširjanje gospodarske vzgoje v našem stanu in med narodom. Prosimo torej še enkrat za izpolnjene prijavnice!
Začetkom junija bomo sklicali sestanek vseh gospodarskih delavcev, da ustanovimo gori omenjeno organizacijo. Približni dnevni red tega sestanka smo objavili v našem listu z dne 27. aprila t. 1. in je natisnjen tudi na okrožnici, ki ste jo prejeli. Ako kdo okrožnice s prijavnico ni prejel, kar se je prav lahko zgodilo, ker je bil naš naslovni material zelo pomanjkljiv, naj nam nemudoma sporoči svoj naslov, da mu tiskovino pošljemo!
Tovariši — ne postavite se na vzvišen, nedotakljiv piedestal. Vsem velja naš poziv! Če ne bomo prejeli prijavnic, bo kriva samo stanovska nezavednost ali pa sebičnost in komodnost! Torej prosimo!
Šolski radio
—r XXIX. teden. V torek dne 16. maja bo predaval g. ing. dr. Marij Osana: O radio-postaji v Domžalah« v obliki dialoga po sle-
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
dcčih točkah: 1. Popis poti od Ljubljane do Domžal. 2. Električni daljnovodi od kolodvora do radio-postaje. Kaj je električna napetost, kaj volt? 3. Transformatorska postaja za radio-postajo. Opis diselmotorja in male, lastne električne centrale za preskrbo postaje z električno energijo. 4. Naprava za stvarjanje visoke napetosti za oddajo. 5. Nihalni krogi, oddajne aparature in njihova veza z anteno. 6. Opis modulacije. Kako se doseže, da se visokofrekventni tok v anteni spreminja po višini in po jakosti govora ali zvoka, ki prihaja na mikrofon v študiju. 7. Opis antene in antenskih stolpov.
V petek dne 19. maja bodo izvajali cerkljanski učenci pod vodstvom šolskega upravitelja gosp. Josipa Lapajneta sledeči program: 1. Predgovor šol. upravitelja. 2. Cerkljani v Ljubljani. (Deklamacija.) 3. Jakob Bedenek: Cerkljanska fara. (Petje.) 4. Cerkljanska občina. (Deklamacija.) 5. Dr. Fr. Kimovec: Mir božji. (Petje.) 6. Andrej Vavken: Hvalo poj-te! (Petje.) 7. Naša šola. (Deklamacija.) 8. Davorin Jenko: Tiha luna. (Petje.) 9. J. Lapa jne: Ilirija. Zgodovinska slika izza dobe 1809. do 1913. s kratkim pojasnilom. Osebe: Ilirija, Valentin Vodnik Ziljanka, Gorenjka, Dolenjka, Istranka, Dalmatinka, graščak in kmetje. 10. Ujedinjenje; govor učenca. 11. Ignac Borštnik: Vzdih po planinah. 12. Jakob Bedenek: Slovo od Cerkelj.
Stanovska organizacija JU!
Iz društev:
VABILA:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU naznanja, da se vrši sestanek šolskih upraviteljev v soboto dne 20. maja 1933. v šolskem poslopju v Radomlju.
Dnevni red: 1. Proračun, referat tov. Ko-mana. 2. Matični listi in izkazi, Mayer. 3. Učni razporedi. 4. Reševanje uradnih dopisov. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH priredi svoje zadnje letno zborovanje združeno z majniškim izletom v soboto, 20. maja 1933. ob 9. uri na Bizeljskem. Na dnevnem redu poleg situac. poročila volitev delegatov za skupščine in zanimivo poučno predavanje.
Avtobus iz Brežic ozir. Dobove na razpolago.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo v soboto 20. maja v prostorih drž. narodne šole v Gornji Lendavi. Pričetek ob 9. uri. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika zadnjega zborovanja, predsednikovo situacijsko poročilo, dopisi in društvene zadeve, predavanje tov. Horvata B. o psihi našega kmeta, predavanje g. sreskega kmet. ref. ing. Eiselta o kmetijskih problemih v zvezi z učiteljstvom, slučajnosti.
Posebnost dneva bo nastop gornjelendav-
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrseva ulica štev. 44
skega mladinskega zbora pred zborovanjem ob SVt pod vodstvom agilne tovarišice Ane Zupanove.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNO-MELJ-METLIKA zboruje v soboto 13. maja 1933 v Radatovičih s sledečim dnevnim redom:
1. Sprejemni pozdrav. — 2. Zgodovina, zemljepis in gospodarske prilike Žuuberaka, predava tov. Smičiklas iz Sošic. — 3. Proslava »Materinskega dne«, tov. Demšar Zlatka. — 4. Praktičen nastop v IV. razredu — tov. Haraminčič Anka. — 5. Delovna šola, predava tov. Kneževič. — 6. Kazen in pohvala kot vzgojni sredstvi, predava tov. Golmajer. — 7. Otroška predstava: Snegulčica in Rdeča kapica.
Zbirališče ob 6. uri zjutraj v Metliki pri g. Makarju, nakar se podamo z vozovi v Ra-datoviče.
Skupno kosilo 15 Din. V primeru dežja v petek in soboto jutro zborovanje odpade, vrši se 20. maja 1933 z istim sporedom.
Tovarišice in tovariši! Naša stanovska zavest nam veleva, da se korporativno udeležimo tega zborovanja, da pokažemo zavednost in čut za stanovsko skupnost.
Vsi oni, ki ste izven naših vrst, proč s pomisleki! Potrebna nam je danes močna medsebojna vez in velika stanovska skupnost. zato ne odlašajte s pristopom v JUU.
Prosimo, da izpolnijo vsi člani svojo dolžnost s tem. da poravnajo članarino.
Vsaka šola mora prijaviti število udeležencev tov. upravitelju v Radatovičih.
Odbor.
POROČILA:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo v soboto 8. aprila 1933 ob 10. uri v Rog. Slatini ob navzočnosti 43 članov, t. j. 68%
1.	Predsednik tov. Verk otvori zborovanje z iskrenim pozdravom na navzoče članstvo, posebno pa še sreskega kmetijskega referenta g. Strašeka.
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
3.	Prečitajo se došli dopisi.
4.	Sreski kmetijski referent g. Strašek je v svojem predavanju poudarjal potrebo sodelovanja učiteljstva z vsemi činitelji kmetijsko pospeševalne službe, o ustanavljanju nadaljevalnih šol, sadnem izboru za naš okraj, vrtnarstvu, izbiri semenja ter plemenske živine. Osobito je naglašal, da se s složnim delom utrdi zaupanje v narodu in da je potrebno dvigniti strokovno izobrazbo kmeta in njega gmotno stanje izboljšati.
5.	Tov. Berce je hotel v svojem predavanju zainteresirati učiteljstvo za nov način ocenjevanja in sicer po točkah, in izzval dolgotrajno ter prav živahno debato.
6.	Tov. Ahtikova je razpravljala o Jadranski straži in ustanovitvi podmladka na šolah, ki naj bi vzbudil zanimanje mladine za naš Jadran ter o nameravanih potovanjih de-ce na morje. Predvajal se bo v mesecu maju
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
film o našem Primorju za vse šole, ki so v okolici Rog. Slatine.
7.	Tov. blagajničarka je poročala, da so zaostanke na članarini poravnali že nekateri člani, ostalim se bodo ustavila stanovska glasila in ako v določenem roku ne poravnajo svojih obveznosti, se jih bo črtalo.
8.	Pri slučajnostih prosi tov. predsednik poročevalce, da poročajo v dnevnih časopisih o zborovanjih.
Prihodnje zborovanje se vrši 10. junija 1933 v Rog. Slatini.
Miloš Verk, predsednik. Oskar Rataj, tajnik.
MALI OGlASf
Mali ogla«!, ki «tulijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjK znesek Din S*—
Na birmo
ostanejo najlepši spominiz ure, zlatnina, katero najceneje kupite pri
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9
Cenjenemu učiteljstvu se toplo priporoča
ZA MAJNIŠKE IZLETE Jožica Koprivnikar, gostilna pri »Lovcu« na Vrhniki.
Kosila nudim izletnikom od 5 Din dalje, po izberi. Pri manjšem številu učencev se lahko naroči kosilo po prihodu jutranjega vlaka; sicer najbolje po dopisnici! Otrokom je na razpolago velik vrt. igrišče, pink - ponk, balin.
Bil! ■

UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO
ČEMAŽAR JOSIP
LJUBLJANA, IGRIŠKA UL. 6
izvršuje vsa litografska dela v najokusnejši izdelavi
Oglejte si zbirko učil dobra knjiga je zlata vredna*
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
Slovenske srbohrvaške češke
in druge
knjige
nemške francoske angleške
znanstven e leposlovne
m u z i k a I i j e revije
Napravite izlet na Biedl
Hotel na blejskem gradu nudi vsakemu izletniku višek zadovoljnosti. Razgled na vso okolico, Julijske Alpe in Karavanke. Poleg tega cene znižane tako, da je omogočen izlet najskromnejšemu izletniku
CENIK Zajtrk: kava, mleko, čaj, 2 kruha . . Kosilo I. vrste: Juha, pečenka, 2 prilogi, močnata
,, II. „ Juha, govedina, 2 prilogi.....
, III. „ Juha, „ 2 „ .....
Večerja I. vrste: pečenka, solata, desert.....
„ II. „ Rižota s solato ali golaž s krompirjem
Okrepčila: Malinovec ali limonada.......
Ležišče za osebo s perilom..........
„ „ . na žimnicah.........
Pri udeležbi 30 učenčev in naročilu I. vrste, dobita 2 uč. gratis Na željo tudi vožnja po jezeru za osebo Din 2"— Se priporoča Uprava HOTELA GRAD — Bled
^aro ia/,e
v
5—	noamo
3 —
. ^ v
* ¿r /
//V
J

šolske in pisarniške potrebščine, zvezki in notezi, svinčniki, peresniki, črnila, tuši, ravnila» šestila, barvice, čopiči, papir in še mnogo drugega nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA 6
MARIBOR
TYRŠEVA ULICA 44
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
E
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
Avgust Agnola
LJUBLJANA
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
■
Zaloga stekla, porcelana, ■ kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.

Proračun
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA • Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44