Poštnina p.,6*. , go^, Leto LV1H. v (MM, v sobolo. dne 5 ,ull|a „30 Št 151 2. Izdala a. 2 d,„
Naročnina
Dnevna Izdajo
a kraljevino Jigoslmljo meaeCao 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meutno 40 Din ne<ieH»ka izdala celoletno v Jugo-slavij; 12«) Din, za Inozemstvo 140D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 6/J« Rokopisi se ne vračalo, nelranlclrana pisma se ne sprejemalo — Uredništva telefon »t. 20S0, upravnlštva št. 2992
Cene oglasov 1 stolp. pcIU-vrsto mali oglasi po 1'30 In 2 D, vetji oglasi nad 45 mm vUUne po Din 2-30, velik) po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri vačlem o naroČilu popust
Izide ob 4 zlutral
razen pondeljta ln dneva po prazniku
Informativen list za slovenski narod
Uprava Jtt v Kopitarjevi ul.it.6~ Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.6S0 ln 10.349 xa lnserate, Sarajevoit.7363, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj it. 24.797
Druga stran medalje
Sredi marca t. 1. je Stalin začasno omilil besno naglico svoje agrarne reforme, da pomiri kmete in dobi čas za »temeljito čiščenje« rdeče vojeke, kjer so bili razburjeni kmečki sinovi po gorostasnih poročilih z doma. Vrgel je takrat na vas tri milijone izvodov svojega pisma, kjer je dokazoval, da pomenijo kolektivi edino pot za po-vzdigo ruskega poljedelstva, in celo obsodil nasilnost lastnih organov. To pismo je naznanjalo bolj trezno politiko in nosilo pomembno ime »Omotica po uspehih«. Kakor znano, ni. imelo globokih posledic. Kolektivizacija raste naprej. Toda izraz »omotica« je najboljša označba onega razpoloženja, ki ga odseva diktatorjev zmagoslavni govor na XVI. komunističnem kongresu. Blagostanje sovjetske zveze narašča, brezposelnost nazaduje. Tožka industrija dela čudeže in močno podpira vedno bolj številne poljedelske kolektive. Kulaki so uničeni kot razred, in kapitalizma oproščena vas bo še letos Rusijo poplavila z žitom. Sveti mir vlada v deželi, in izvoz bo vladi oskrbel potrebna denarna sredstva. Junaško navdušenje delavcev in tehničnega osebja bo dovolilo zaključiti petletni načrt že tekom štirih let do prvega januarja 1932. »Zmaga je naša!« — je sklenil Stalin.
Nikoli nismo delili stališča onih sovjetskih nasprotnikov, ki vtaknejo liki ptici noj glavo v pesek in jim odrekajo katerekoli uspehe. Odkrito je treba priznati ogromen pomen še pred vojno pričete in zdaj dograjene Turkestansko-Sibirske železnice. Če bo rešilo sibirsko žito turkestansko prebivalstvo skrbi za vsakdanji kruh pa mu omogočilo izdatnejšo kulturo bombaža, bo pomenilo to izdaten gospodarski napredek: saj ne bo treba ruskim predilnicam plačati težke milijone za egiptovske surovine. Moskovska »Ekonomičeskaja žiznjc naznanja tudi nadaljnje uspehe ruske težke industrije. V Rostovu ob Donu so dovršene največje strojne tovarne na svetu s produkcijo, ki bo dvakrat večja od one vseh 900 ruskih predvojnih tovarn. V Stalingradu je pričela delovati tovarna poljedelskih strojev, ki bo letno vrgla na trg 50.000 motornih plugov. V Nižnjem Novgorodu gradijo velikansko tovarno za avtomobile, in prihajajo poročila o sličnih velikanskih podjetjih iz Sa-ratova, Harkova, Čeljabinska itd. Ob Dnjepru in na Uralu so zgrajene velikanske elektrarne s slo-kilometerskimi daljnovodi.
Vse to je res. A zakaj ne naredijo ti »giganti« nobenega vtisa na komunistično opozicijo, ki slejkoprej prerokuje polomijo Stalinove gospodarske politike? Žalibog niso vse te velike gradnje noben dokaz splošnega dalekosežnega tehniškega napredka. Še predvojna ruska težka industrija je živela samo od vladnih naročil in redno zašla v krizo, čim je zmanjkalo vladi denarja. Ruska vas je bila slab odjemalec. Kmetje si niso bili vstanu privoščiti še tako potrebnih poljedelskih strojev in zato ni bilo mogoče govoriti o ruskem industrijskem napredku. Industrijalci so to tudi razumeli in se po svojih močeh (dasi brez potrebnih političnih zaključkov) prizadevali za izboljšanje kmečkega gospodarskega stanja. Ta prepad zdaj ni zasut, temveč se je razrastel v brezdno. Stalinove tehniške gradnje se vršijo vzporedno z nevzdržnim propadanjem ruske vasi. Nova težka industrija požre veliko od kmetov plačanih milijonov, ne da bi kaij zalegla za narodno gospodarstvo. Vse predvojno rusko železniško omrežje je na primer nastalo kot posledica težnje izenačiti žitne cene. Rodovitne pokrajine so preskrbele s kruhom kraje z neugodnejšim podnebjem in na ta način se je slednjim odprl boljši zaslužek. Tako je bilo ustvarjeno severno rusko in sibirsko mlekarstvo, tako so nastale kulture industrijskih rastlin, in smo že govorili o pomenu nove turkestanske železnice za ruski bombaž. Žalibog ima slednje dejstvo sedaj izjemni značaj, ker je to predvojno pravilo davno pozabljeno. Število sovjetskih železnic je narastlo za več novih prog, a vse skupaj služijo samo »razredni politiki«, ne da bi se pobrigale za pretežno veČino ruskega prebivalstva. Sovjetski vlaki preskrbijo s kruhom in drugim tovarne ter sedanje »boljše sloje«. A ostalo prebivalstvo si mora pomagati s kmečkimi konjički kot edinim transportnim sredstvom in je navezano na »izlete« na kmete, kakor je bilo pri nas med svetovno vojno.
»Živimo tako revno, kakor si ne moreš misliti,« stoji v pismu od 28. junija, ki smo ga prejeli iz velikega polmilijonskega mesta: — »nimamo ne mesa, ne ribe. Samo za prvi maj kot državni praznik smo prejeli po 20 dek slanine, sicer pa ni nobene zabele. Dobimo samo vsak mesec po en liter konopnega olja. Na vse zgodaj oblegamo državne prodajalne, a zaloge so vedno kmalu razprodane in vsak mesec dvakrat imamo katerokoli krizo. Živimo samo od moke in prosa, ter na kmetih dobimo sočivje pa mleko. A vse še zelo drago in se jako težko dobi.« Vas je zanemarjena še bolj ko mesta. Pod temi razmerami seje pskovski kmet naprej svoj lan samo radi tega, ker je to prisiljen storiti. Če ne. bi mu grozila ječa ali prognanstvo za »ekonomsko veleizdajo«, bi rajši prideloval na svojem močvirnatem svetu 5e tako slabo rž in pa pšenico, da se mu ne bi bilo treba bati lakote jiozimi.
Stalinova gospodarska politika samo izkorišča kmeta in je potisnila njegovo gospodarstvo na najnižjo naturalno stopnjo: kakor zna, mora sam zadostiti vsem svojim potrebam, ker »ničesar ne dobi za svoj denar«. Kdo bo torej kupoval pridelke bodočo »gigantske« industrije? Obubožana vas lega nn ho v slaniu storiti. Stalin misli, da mu bo pla-
Olieijeten komunike vlade: režim ostane in se ne izpremeni
Soglasno fiksirane smernice režima: integralno narodno edinstvo; bivše politične stranke se ne smejo več vrniti; upravna dekoncentracija; razdelitev v 9 banovin je definitivna; vzgoja v jugoslovanskem duhu sokolstvo je del programa državne politike; veroizpovedi naj se vzdrže vsakršne politike
Belgrad, 4. julija. AA. Danes popoldne od pod 6 do pol 8 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom predsednika vlade Petra Živkoviča. Seji so prisostvovali vsi ministri, razen ministra Neudorferja, ki je bolan.
Na tej seji je presednik ministrskega sveta podal obširno poročilo o splošni politični situaciji. Nagiasivši neosnovanost onih glasov, ki se zlonamerno razširjajo, češ da bo nastala neka sprememba, je predsednik vlade podčrtal potrebo eno-dušnega in složnega dela pri izvršitvi velikih nalog, pred katerimi stoji kraljevska vlada. Vsi člani kabineta so bili popolnoma soglasni s pravcem naše nacionalne in državne politike, kakor tudi z direktivami za delo, ki jih je predložil predsednik ministrskega sveta.
Ti sklepi in načela se glasijo:
Državna in nacionalna politika je odrejena v novem režimu z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja, ki sta osnova državnega in nacionalnega življenja in razvoja kraljevine Jugoslavije in to:
1.	manifest z dne 0. januarja 1929, ki sc mora vzeti v celoti in po metodah in po težnjah. Noben del manifesta ni mogoče uporabiti, da bi se drugi izpustil. S tem je izrečena posebna beseda o starem sistemu uprave. Staro se ne moro in ne bo uporabljalo, iščejo se nove metode in krčijo nova pota.
2.	Zakon z dne 3. oktobra 1929. Etniški in eti-ški smisel našega zgodovinskega in nacionalnega razvoja je definitivno urejen z imenom kraljevine, ki ga ;je sprejel ves narod naše kraljevine z navdušenjem.
Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je prečrtala za vedno zgodovinske meje, te ovire v nacionalnem formiranju in razvoju ter ustvarila banovine, močne in sposobne za življenje kot upravne in gospodarske edinice.
S tem zakonom so postavljena absolutna načela:
En narod in eno nacionalno čutenje, spoštovanje plemenskih imen in tradicij jc vzvišeno, toda mora vedno služiti razvoju nacionalne moči in edin-stva. Plemenske zastave morajo pripadati popolnoma prošlosti, ker nacionalno čutenje hoče samo jugoslovansko nacionalno trobojko. Na osnovi teh dveh činov in znanih zgodovinskih izjav Nj. Vel. kralja, ki stojijo v skupni in organski zvezi, izhajajo slični zaključki in direktive v delu kraljevske
vlade, ki mora biti popolnoma odrejeno v homogenem pojmovanju posameznih glavnih vprašanj in čvrst o zasigurati konstantno izvajanje vladine politike in akcije.
Osnovna načela današnjega režima izključujejo politčne stranke, njihova predstavništva in njihovo sodelovanje v državni upravi, ker je nepo-bitno dejstvo, da je znano delo političnih strank bilo na škodo ne samo življenjskim in ekonomskim interesom države in narodom, kakor tudi vsakemu poedincu in ker so s>- neresno igrale z državnim in narodnim edinstvom. S takim delom so politične stranke izgubile pravico na obstoj in one ne bodo več obstojale v takšni obliki ter se ne morejo nikoli več povrniti.
Predsednik kraljeve vlade nadzoruje delo svojih ministrov in skrbi za sistematično izvršenje državne politike. Njegova pravica in dolžnost je skrbeli, da vsi ministri upravljajo svoje resore po že. odrejenih naročilih in v splošnem medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj je po svojem mišljenju in po svojem zaupanju imenoval ministre kot šefe po-edinih vej državne uprave. Oni stopajo v vlado kot poedinci, ne pa kot strankini ljudje ali predstavniki katerekoli plemenske, verske ali jiolitične skupine. Ministri upravljajo svoje resore in izvršujejo dane jim naloge, držeč se izključno interesov nacionalne in državne celine in imajoč v vidu, da mora biti zakon enak za vse in da interesi poedincev, pokrajin in plemen morajo biti podrejeni interesom celine.
V tem cilju so oni dolžni skrbeti: da njim podrejeni državni organi \ službenem delu in privatnem življenju z ničemer ne grešijo glede svojih javnih funkcij in dolžnosti, da stojijo pri svojem delti iskreno in udano v službi jugoslovanske misli, državne ureditve in današjega reda in ureditve.
Radi čimboljše in cenejše uprave se mora delati na racijonalni in izboljšani administraciji potom dekoncentrncije ter posvetiti posebna pažnja izbiri in napredovanju uradni-štva, ki mora biti jiopolnoma udano interesom nacijonalne in državne celine.
Postavlja se kot kategorična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta za uradnika in častnika, čigar službeno delovanje in zadržanje ni v skladu z interesom zgoraj omenjenih načel.
Vse uradniške strokovne organizacije mo-
rajo urediti svoje delo po vidikih nacijonat-nih interesov in v jugoslovanskem obeležjn.
Veroizpoved uradniku ne more biti ovira za njegovo imenovanje za funkcije Sirom cele kraljevine.
Administrativna razdelitev na devet banovin je definitivna in njihova administracije
se mora popolnoma voditi in razvijati tako, da bodo čimprej in čim jačje sposobne kot upravne in gospodarsko edinice.
Po postavljenih načelih sc od banovinskih svetov in svetnikov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in udani pomočniki jugoslovanske nacijonalne in državne politike v banovinah poleg važnih dolžnosti, ki so jim odrejene.
Dokler bo sedanji sistem uprave v občinah še trajal, je neobhodno potrebno izvršiti revizijo dela in osebnih sestav vseh občinskih uprav, da bi čimboljše odgovarjale potrebam naroda in splošne državne politike, kakor tudi radi uvajanja modernega in primernejšega sistema občinskih uprav.
(Id osnovne šole do univerze se mora pouk izvajati v jugoslovanskem liaeijonalnem duhu in preplesti s kultom nacijonalnc zgodovine in kulture ter globoko vero v napredno bodočnost Jugoslavije. Učiteljsko osobje mora popolnoma odgovarjati po sposobnostih in kvalifikaciji zahtevam, da izvaja gori postavljene naloge.
Zakon od 6. decembra 1929 jc ustvaril »Sokol« kraljevine Jugoslavije«, ki mora v svojem integralnem nncijonalnein delu zamenjati vse dosedanje slične plemenske in verske organizacije. Razvoj sokolstva v širših masah nu-roda- kjer ima Sokol svojo kulturno prosvetno misijo, postaja del programa državne politiko, ki sc inorn brzo izvesti.
Država je dolžna omogočiti priznanim veroizpovedim polno moralno silo samorazvoja iu ravnopravnost, da bi one moglo odgovarjati svojim visokim nalogam iu po dolžnosti se odzvati z zaupanjem in iskrenim sodelovanjem v nacijonalnem življenju države, vzdržujoč se vseli političnih akcij ter interesiranja v kateremkoli tozadevnem vidiku.
Vsaka kulturna, humana in gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki priliki pomoč države, če ni protivnn državni politiki iu jugosl. nacionalni misiji.
Francoski parlament za ohranitev zasebne verske šole
Pariz, 4. jul. b. Sinočna debata v parlamentu se je končala danes zjutraj ob 4 in je bila ena naj-burnejših v tem zasedanju.
Edvard Herriot je mislil izrabiti kolonijalno razstavo v Parizu leta 1931 v to, da ji vključi tudi jubilejno proslavo 100 letnice rojstva predsednika Jules Ferry-a in 50 letnico njegove brezverske šole. Jules Ferry je 80. letih minolega stoletja igral mar-kantno vlogo in sicer v boju proti socialistom (Jules Ouesde), boj, ki je sodoben onemu, ki ga je vodil Bismarck v Nemčiji. V očeh svobodo-miselnc Francije pa si je stekel nevenljive zasluge s tem, da je izdelal šolski zakon, katerega je potem v dobi 1902—1904 izpopolnil Combes v popolno la-jični, to je brezverski šolski zakon.
E. Herriot vodi od leta 1924 širokopotezno borbo, da bi se »pomanjkljivosti« Combesovcga šolskega zakona izpopolnile še v toliko, da bi se privatne šole, ki so verske po večini in katere je Combes toleriral, onemogočile. Zakonski predlog za proslavo Jules Ferryevega rojstva in ob enem jubileja brezverske šole, je bila pa prilika za g. Herriota, da se uvede široka debata o takozvani »lajični in nevtralni šoli«.
čalo potrebne milijone prebivalstvo njegovih kolektivov. A kolektivi tudi rastejo na kosteh uničenega malega kmeta. Težka industrija bo obvisela v zraku. Kolektivi z njih motornimi plugi nikoli ne bodo nadomestili pridelka, ki ga je dosegel kmet na svoji lastni grudi. Stalinova reforma se bo zaključila s katastrofo, ker nimajo komunisti razen istega nesrečnega krnela prav nobenega vira za kritje potrebnih velikanskih izdatkov. To razume komunistična opozicija, in zato ji prav malo govori diktatorjeva zmaga. Po omoticir bo nastopilo prej ali slej bridko razočaranje.
V	sinočnji debati so socialisti nastopili proti proslavi Jules Ferry-ja iz razloga, ker jih je svoje dni preganjal, demokrati pa in cela desnica so se dvignili proti proslavi, ker nimajo vzroka, da bi častili spomin začetnika brezverske šole.
V	teku debate je poslanec Tompson predlagal, naj se v šolski zakon postavi klavzula o svobodni šoli in nevtralnem pouku. Herriot in socialisti pa so stavili protipredlog za popolno laji-cizacijo in nevtralizacijo šole, kar pomeni izločitev verskega pouka in uničitev verskih privatnih šol. Predsednik vlade je zahteval zavrnitev socialističnega predloga, kar se je tudi izvršilo z 281 proti 279 glasovom. Državna zbornica je potem glasovala o Tompsonoveni predlogu, ter je sprejela naj prej prvi del o lajični šoli — to je status quo — z, 450 proti 135 glasovom, nevtralizacijo — to je ukinitev privatnih šol — pa je odbila. Proslava 100 letnice rojstva Jules Ferry-ja pa je bila odobrena z 387 proti 146 glasovom. Z drugimi besedami rečeno, so se poskusi francoskih svobodo-miselcev, da uničijo verske šole v Franciji, za enkrat izjalovili, kar se beleži v kredit Tardieujevemu ministrstvu.
Pariz, 4. julija, as. Pri seji, ki je trajala tri dni, je radi izjave socialista Bracke prišlo v zbornici do hrupnih prizorov. Bracke in radikalec Bra-vel sta začela boksarski boj, katerega je jiotem preprečil Leon Blum, ki se je postavil med oba nasprotnika. Herriot je zapustil sejno dvorano ter je morala biti seja končno ukinjena. Ko pa so je pozneje Tardieu izjavil za proslavitev Jules Ferry-ja in za proslavitev lajiške šole, a se odločno postavil nasproti poizkusom, da bi se ta prilika porabila za reformo šolskega zakona v smislu predloga g. Iler-riot-a za onemogočitev privatnih verskih šol, je jioslanska zbornica odobrila tozadevni kredit.
Papež odlikoval
dr. Schobra
Dunaj, 4. julija. AA. Papež je odlikoval avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra z velikim križem Pijevega reda. Državni tajnik v Vatikanu, kardinal Pacelli, je izjavil avstrijskemu poslaniku pri aVtikanu dr. Kohlrusu, da 'je [>apež s tem odlikovanjem želel priznati zasluge dr. Schobra.
Sušaška konferenca
Sušak, 4. jul. z. Iz Ljubljane se j« vrnil župan Ružič. Bil je v Ljubljani v zadevi važnih vprašanj, ki se tičejo direktne železniške zveze Slovenije s Sušakom. O tem vprašanju se bo vršila konferenca 6. julija. To bo največja konferenca hrvatskih in slovenskih gospodarskih krogov. Na konferenci bodo zastopani savski in dravski ban, ravnateljstvo državne železnice v Ljubljani in Zagrebu. Povabljena sta tudi resorna ministra Radivojevič in Demetrovič. Dalje tudi ministri dr. Korošec. Sve-gelj in dr. šibenik.
Podaljšane žel. legitimacije
Belgrad, 4. jul. AA. Minister prometa je s svojim sklepom O. D. 55.033 z dne 3. t. m. podaljšal veljavo sklepa O. D. 109.478-29 z dne 30. dec. 1929, oziroma O. D. 6487-30 z dne 30. jan. t. 1.,
0.	D. 62.769-30 z dne 28. marca t. 1. in sklepa G. D. 46.513-30 z dne 31. junija t. 1. do zaključno
1.	avgusta t. I., ker radi tehničnih poškodb ni bilo mogoče izdati državnim uslužbencem predpisanih legitimacij za polovično vožnjo na železnicah in državnih parnikih. Poedine pristojne oblasti bodo izdajale kot do zdaj tudi nadalje potrdila.
Nacionalistični izgredi
Wicsbaden, 4. julija, as. Tudi lukaj so ponoči bili izvršeni napadi na frankofile, katerim so razbili izložbena okna v glavnih ulicah, ponekod pa so tudi popolnoma uničili trgovine. Mladi fantje so na motornih kolesih sistematično razbijati tako hi-Iro, da jim tega nihče ni m<-ge! preprečiti.
Aktualni mednarodni problemi v luči sovjetske diplomacije
Rim, 4. jul. d. V razgovoru z nekim ruskim I unkcijonarjem, ki ima dober vpogled zlasti v delovanje italijanske zunanje politike, je Vaš dopis- | nik zvedel nekaj interesantnih mnenj glede v se- j danjem momentu aktualnih problemov mednarod- I ne politike.
Nemška diplomacija, je dejal sobesednik, ima
sda) izbirati, ali bo nadaljevala Stresemannovo politiko rbližanja s Francijo ali pa začela aktivnejšo in svobodnejšo zunanjo politiko. Italija je interesirana na tem, da ubere Nemčija drugo pot, na katero bi jo radi spravili nacionalisti, ki iz-oraznitev Porenja smatrajo samo xa etapo na poti do popolne revanše. Po mojem prepričanju se pa more to smatrati kot izključeno, kajti Italija Nemčiji ne more veliko nuditi, na drugi strani pa Nemčija dobro ve, da italijanska diplomacija ne rgra odkrite igre.
Italijanska diplomacija goreče želi kolonijal-aega in sredozemskega sporazuma s Francijo in bi bMa sama presenečena, ako bi Nemčija izpre-menila Stresemannov kurz v pravcu aktivnejše zunanje politike, ker bi ta politika ne bila samo naperjena proti francoskim interesom, ampak bi ne hita obenem nič manj nevarna Italiji sami. Strah, ki (je Italijani danes rišejo Francozom na steno, hi tako utegnil postati resnica, ki bi Italijanom
I samim bila vse kaj drugega ko prijetna. NemSifa pa Stresemannove linije absolutno ne bo zapustila, že ii važnih gospodarskih razlogov ne. Res pa jc, da
I bo francosko-italijansko napetost čim bolj v svoj
| prid izkoriščala in v tem smislu je dr. Curtius že prijavil nemške pretenzije na bivše kolonije in bo najbrže načel tudi bolj energično ko doslej vprašanje razorožitve: ad quid, Gallia, toliko vojaštva? Kakšna agresivna protifrancoaka politika pa je čisto izključena, ker le Francija in, razume se, tudi Anglija moreta Nemčiji kaj nuditi in na naj-mirnejši način tudi dati. Že predčasna izpraznitev Posaarja n. pr. bi bila uspeh prvega reda, za kar bodo pametni in trezni nemški politiki Franciji na tihem le hvaležni. Sicer pa niso resnični glasovi, da Francija Porenje že takoj zdaj izprazni, ker je to vprašanje že z gospodarske strani tako zapleteno, da stvar ne pojde tako hitro. Tozadevna pogajanja se vršijo v Parizu direktno med Bri-andom in nemškim poslanikom, zaključiti pa se tako hitro ne morejo; Vendar pa je gotovo še letos z izpraznitvijo računati, ako se razvoj ne bo prekinil po kakšnem izrednem dogodku.
Italija bi seveda bila zelo prizadeta, ako bi ta razvoj po intencijah francoskih in nemških demokratskih krogov privedel do sodelovanja obeh držav na polju evropske politike. Italijanski listi,
kakor vest«, so te dni pisali, da obstoja v Franciji načrt, da naj se Poljski in državam male an-tante dajo ▼ gospodarsko eksploatacijo deli francoskega kolonijalnega imperija namesto da se odstopi kaj Italiji. Kako nevarna bi francoska politika postala šele Italiji, ako bi imela na svoji strani Nemčijo ali pa bi vsaj uživala njeno dobrohotno nevtraliteto! Preprečiti to zbližanje, je glavni cilj Mussolinija.
Kar tiče Rusijo, je čisto napačno mnenje, da je tudi v njenem interesu, če Nemčija in Francija ostaneta nasprotnici. Rusija se v to zadevo nič ne vtika, ampak skuša doseči dobro gospodarsko-po-litifno pogodbo z Nemčijo, o čemer se v Moskvi vrše intenzivna pogajanja, ki pa tudi ne bodo tako hitro gotova. Gotovo se bo Nemčija iz te pogodbe tudi politično zelo okoristila in bo ta pogodba tudi od svoje strani dala neki pravec razvoju nadaljnje politike v Evropi, vendar nemška meščanska vlada ne bo šla predaleč, da ne zadene francoskih in britanskih interesov.
»Moram Vas zagotoviti,« je končal moj sobesednik, »da čisto odgovarjajo dejstvom Stalinove besede, da se sovjetska Unija prizadeva ohraniti mednarodni mir in pomagati, da se utrdi. To ji imperativno diktirajo že samo njeni ogromni gospodarski interesi.«
Svetima solunskima bratoma
Danes slavi osa država praznik slovanskih apo stolov sv. Cirila in Metoda.
Sveta brata Cirit in Metod veželu duhovno med seboj vse slovanske narode, ker sla jim prva neposredno ali posredno prinesla blagovest krščanske vere, jim tako polotila temelj kulturnega iivljenja in po svojem delu ler namenih postala glasnika verske edinosti vseh Slovanov,
Zalo jih je visoko počastita katotiika Cerkev, ju slavi ves slovanski svet pa ves kulturni svet sploh. Njima je n gotovem smislu posvečeno vse naše družinsko, državno, verska, prosvetno življenje in delovanje, ker na njunem apostolskem delu sloni.
Sedanji papež Pij XI., ki se toliko prizadeva za zedinjenje, je delo svetili bratov prav posebno proslavil s.svojo apostolsko okrožnico z dne 13. februarja 1027. Papeževo apostolsko pismo o proslavi svetih slovanskih bratov nas opominja, da bodi vsa katoliška akcija pri nas živo zvezana z delovanjem za cerkveno edinost in s (eščenjem naših apostolov. Opominja, da naj bo (eščenje sv. Cirila in Metoda, velikih apostolov vesoljne edinosti, bistveni sestavni, del našega verskega življenja.
Tako so nas vedno uiili tudi naši slovenski škofje od Slomška do danes.
Češienje sv. Cirila in Metoda in delo v njunem duhu je bistvo našegu verskega in mtrodnega programa: da bi živeli vsi v bratski slogi v eni veri in ljubezni do večnih dobrin, zvesti resnicam krščanskega evangelija, ki nam ne prinaša samo večnega življenja, ampak nas ludi uči na zemlji koristnega dela za srečo naroda, za vzgojo na telesu in d.uii zdravega naraščaja in za utrditev in dvig naše zemeljske, slovanske, krščanske kulture.
VseučiUšhi zakon
Vsa vseačilšča ostanejo neokrnjena
Belgrad, 4. jul. m. O vsebini zakona o vse-otitiščih, ki ga je kralj podpisal, se je zvedelo še tole:
S tem zakonom se izenačijo predpisi o najvišjih prosvetnih ustanovah. Vseučilišča so, kot doslej, obdržala avtonomijo. Njih število je ostalo isto. Z ozirom na to obstojajo vseučilišča v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani, pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skoplju. Pozneje se bo s fakultetno uredbo odredilo, ali se bodo fakultete delile in na katere odseke se bodo delile.
Vseučiliške oblasti so ostale iste. Z zakonom se določi, da se bodo rektorji volili na dve leti, ne pa kakor doslej v Belgradu na tri leta ali v Ljubljani na eno leto.
Vseučiliški pouk je svoboden. Učitelji so popolnoma svobodni v svojem znanstvenem delu. Radi njihovega znanstvenega -azlaganja jih nihče ne i n more poklicati na odgovor. Vseučiliški profesorji se postavljajo s kraljevim ukazom. Takoj dobijo stalnost in neodstavljivost v državni službi. Redni in izredni profesorji se volijo v fakultetnem svetu. Njihovo izvolitev sprejme ali zavrne vseučiliški svet. Za vseučiliške docente se postavljajo na podlagi natečaja, po izvolitvi fakultetskega sveta in po predlogu enega profesorja te stroke tisti, ki imajo doktorsko diplomo in za katere se fakultet-ski svet na podlagi objavljenih znanstvenih del prepriča, da bi mogli delovati v kaki znanosti ali znanstveni veji, če s to izvolitvijo soglaša vseučiliški senat.
Z zakonom so se prejemki profesorjem zbolj-šali. Kot primer služi, da bodo docenti postavljeni v 6-1 s položajno plačo, ki jo prejemajo državni uradniki iste skupine in iste kategorije. Redni in izredni profesorji, kakor tudi docenti z več kakor petletno docentsko službo, ki so ob času, ko stopi
zakon v veljavo, nastavljeni na vseučiliščih, postanejo stalni in dobijo vse pravice po tem zakonu, ne da bi jih bilo treba ponovno izvoliti. Njihova prevedba se bo izvršila po rešitvi prosvetnega ministrstva v teku enega meseca po razglasitvi tega zakona. Ostali uradniki in nastavljenci (podurad-niki) se bodo v toku enega meseca podvrgli izbiri. Ako ne bodo izvoljeni, se bodo dali ministrstvu za prosveto na razpolago.
Redni ir. izredni profesorji se brez njihovega pristanka ne morejo premestiti v državni službi, niti na drugo fakulteto niti na drugo vseučilišče, niti se ne morejo postaviti na drug položaj. Po rešitvi vseučiliškega sveta more prosvetni minister tiste profesorje, ki so dovršili 65 let, obdržati v službi do 70. leta.
Prosvetni minister se s tem zakonom pooblašča, da v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpiše obče uredbe o vseučiliščih. Odredbe obče uredbe o vseučiliščih se morejo spremeniti samo z zakonom. S to uredbo se bo ugotovilo število in naziv kateder na posameznih fakultetah, kakor tudi število učnih moči. Posebne fakultetne uredbe izdaja prosvetni minister. S fakultetnimi uredbami se bo predpisala ureditev posameznih fakultet, načrt in izvajanje pouka na fakultetah, pravila o izpitih in tako dalje.
Novi vseučiliški zakon omogoča učencem učiteljišč, ki so prestali z odličnim ali prav dobrim uspehom zrelostni izpit, da se po sklepu sveta filozofske fakultete morejo sprejeti za redne slušatelje filozofske fakultete za predmete pedagoške skupine.
Zakon ima odredbe za pospeševanje pouka na vseučiliščih. Posebej se posveča pozornost zgraditvi jugoslovanske nacionalne kulture, kar bo popolnoma obdelano v obči uredbi o vseučiliščih in s lakultetskiini uredbami.
Zahteve in zel\e srednješolskih profesorjev
Belgrad, 4. jul. u. Danes se je tukaj končal kongres jugoslovanskih profesorjev. Sprejete so bile tele resolucije:
1.	Da se radi pospeševanja srednješolskega pouka osnujejo v vseh mestih, kjer so filozofske fakultete, vzorne srednje šole, na katerih se bo delalo in preizkušalo po novih učnih in vzgojnih metodah.
2.	Da se poleg novega učnega programa in načrta obenem izdajajo tudi navodila o izvajanju pouka v vseh predmetih.
3.	Da strokovni učni nadzorniki prosvetnega ministrstva nadzirajo učno delo po srednjih šolah samo v teku šolskega leta najdelj do 1. maja.
4.	Da se vprašanje nomenklature in terminologije, ki se uporablja v srednjih šolah, čimpreje predloži seji, pri kateri bodo sodelovali srednješolski profesorji.
5.	Da se pred začetkom tega šolskega leta v srednjih šolah ustanovijo ekskurzijski skladi.
6.	Da se ravnatelji srednjih šol razbremenijo čisto upravnih poslov s tem, da bi se v vseh srednjih šolah postavili odgovorni upravni pomočniki, ki bi opravljali vse materijalne posle srednje šole. Na ta način bi se mogli ravnatelji posvetiti samo učnemu poslu.
7.	Da se učiteljicam, ki so poročene z državnimi uradniki, dajo osebne draginjske doklade.
H. Da se zasebni izpiti honorirajo vsem ravnateljem in učiteljem srednjih šol, kakor je to bilo prej iu kakor se honorirajo ministrski odposlanci, ker stopajo ti izpiti daleč iz okvira rednih učnih dolžnosti in predstavljajo velike napore za učitelje na koncu šolskega leta.
9.	Da se prošnje učiteljev za napredovanje v višjo skupino, na katero so |>o zakonu dosegli pravico, rešujejo takoj.
10.	Da se stalne mesečne doklade učiteljem jrednjih šol izenačijo po skupini z dokladami vseh akademsko kvalificiranih uradnikov.
11.	Da se učiteljem, ki so bili začasno predmetni učitelji v srednji šoli, pn so potem naknadno dosegli kvalifikacijo in postali suplenti ali profesorji, vsa leta. ki so jih pravilno prebili kot začasni predmetni učitelji, vštejejo v službena leta za napredovanje po skupini, kot so.je to- napravilo s
Trozveza v Miznjem Orientu?
sedanjimi profesorji, ki so bili preje učitelji v ljudskih šolah, celo tudi začasni.
12.	da se učiteljem, ki so študirali na fdozof-ski fakulteti in jo končali do 1. jul. 1914, ves čas, ki so ga prebili v vojski kot vojni obvezanci do demobilizacije naše oborožene sile štejejo v službena leta v skupini in kategoriji.
13.	da se čim preje izda zakon o verskih srednjih šolah in njihovi učitelji izenačijo od 1. X. 1929 s pravicami učiteljev srednjih šol.
14.	da se upokojenim ravnateljem, nadzornikom in učiteljem srednjih šol dajejo tisti prejemki, na katere imajo pravico po zakonu o srednjih šolah iz leta 1929.
15.	da se profesorjem učiteljskih šol in absolventom pedagoške šole z osmimi semestri dajejo stalne mesečne doklade po skupinah, v katerih so sedaj.
16.	da se učitelji, ki še niso prevedeni po novem zakonu in po njem razvrščeni, prevedejo in razvrstijo, ako nimajo kake zakonite krivde.
17.	da se sedanji začasni predmetni učitelji obdržijo v službi do 1. novembra, ne da bi jim bilo treba v oktobru polagati diplomski izpit.
18.	da se vsi še neizplačani honorarji za nadurno delo v 1. 1929 čim preje izplačajo.
19.	da se čim prej izda zakon o kontraklu-alnih učiteljih srednjih šol, da se učiteljem Rusom, ki so prestopili v naše državljanstvo in si pridobili kvalifikacijo za srednješolske učitelje, prizna za napredovanje v skupini in kategoriji ves čas, ki so ga prebili v naši državi kot pogodbeniki.
Končno se v resoluciji izraža pritožba radi gotovih napadov v dnevnem časopisju na šole, ki morejo samo škodovati učiteljem in dijakom.
Betgrajshe vesti
Belgrad, 4. jul. A A. Nj. Vel. kralj, je z ukazom dne 28. junija t. I. odlikoval z redom Belega orla II. reda Maglajliča lladži Safeta Ibrahinia, reis ul ulemo.
Belgrad, 4. jul. p. Konzullor belgrajske nad-škofije dr. Avguštin Juretič je odlikovan. Nuncij mu je izroči! papežev dekret, s katerim se imenuje za tajnega papeškega komornika.
Dunajska vremenska napoved- Jasno, poletno vreme z lokalnimi nevihtami
Berlin. 4. julija, b. Živahno delovanje italijanske, turške, grške in ruske diplomacije o zadnjem času je izzvalo v tukajšnjih političnih krogih različne komentarje. Bližnje potovanje Tevvfik Ruch-di beja v Moskvo da brez dvoma nima samo namena, da izposluje rusko denarno pomoč Turčiji za njeno osvoboditev od Med narodne komisije za vojne dolgove (Detle publique ottoinane) amp.^k da ti državi iščeta novo bazo za ožje sodelovanje. Grški zunanji minister Miehailopulos je v svojih zadnjih izjavah podčrtaval, da je mir na Balkanu in v Levantu njegova največja skrb, in da Grčija pri ohranitvi tega miru žrtev ne bo zavračala. Nedavni Grandijev obisk v Angori in v Atenah pa je dovolj pokazal, da italijanska diplomacija, kljub
ali baš radi velike zaposlenosti na zapadu. nofe svojih interesov v Orientu pozabiti.
Krogi, ki so v orientalskih problemih navadno dobro poučeni, se povprašujejo, če bi morebiti vendarle kazalo dati vestem angleških listov, da se pripravlja trozveza med Italijo, Grčijo m Turčijo, v katero bi eventualno vstopila še Rusija, važnost, ki jo zaslužijo. Berlinsko politično mnenje tako možnost za enkrat izključuje, ker bi že ideja lakega pakta morala izzvati ostro reakcijo od strani britanske vlade.
Atene. 4. julija. AA. Predsednik vlade Veni-zelos je odpotoval na odmor za nekoliko dni na otoke Egej-skega morja.
Angleška zaščitna politika
Predpriprave za medimperijalna carinsko zvezo
London, 4. julija. AA. Na sestanku zastopnikov velikih angleških bank je bil sprejet predlog, ki naj-prvo ugotavlja, da postaja uvoz inozemskih proizvodov na angleška tržišča čedalje obsežnejši. Zato predlagajo zastopniki angleških bank, naj vlada ne-ulegoma zaključi medsebojne trgovske pogodbe z raznimi pokrajinami angleškega imperija o izmenjavi proizvodov. Naposled predlagajo angleški bančniki povišanje carin za blago iz ostalih držav.
London, 4. julija. AA. Voditelji treh političnih strank so prejeli prepise resolucije o razmerah impe-rijalne trgovine, ki jo je odobrilo zborovanje vodilnih bančnikov v Londonu.
Resolucija pravi:
»Potrebne so nujne odredbe aa poživitev med-im|>erialne trgovine in za zagotovitev in razširje-
nje tržišč v domovini in v inozemstvu za angleške produkte. Bridka izkušnja je poučila Anglijo, da je bilo upanje, izraženo pred štirimi letiv da bo ukinitev carin na evropske produste poživila trgovine, jalovo. Trgovina se je vse bolj manjšala in Število inozemskih proizvodov na angleškem trgu je stalno nsraščalo. Medtem ko menimo, da bo končno zavladala po vsem svetu prosta trgovina, smatramo, da je potreben za napredek imperialne trgovine medsebojni trgovinski dogovor med narodi britske-ga imperija, ki naj preskrbi angleškim proizvodom potrebna tržišča.
Da pride do tega sporazuma, je potrebno, da odpre Anglija svoj trg za vse imperialne produkte in obenem uvede carino na vse proizvode, ki pri hajajo iz inozemstva.
Vprašanje srbskih predvojnih posojil rešeno
Pariz, 4. jul. b. Senator Cotty je v svojem časopisju (Ami du Peuple, Figaro, Gaulois) ostro napadel kompromis, na katerega so se zedinili francoski lastniki srbskih predvojnih dolgov in pa jugoslovanska vlada.
Kraljevina Srbija je pred vojno prodala Francozom vsega skupaj za 800.000 zlatih frankov (8 mi-l.jard 800 miljonov Din). Po trudapolnih pogajanjih je razsodišče v Haagu dne 12. julija 1929 sklenilo, da mora Jugoslavija svoj dolg poravnati v zlatih frankih.
Od haaškega sklepa pa do 19. aprila 1930 so se vršila nova mučna pogajanja, ki so slednjič pripeljala do kompromisa med francoskimi zahtevami in
ponudbo jugoslov. vlade. S tem se jugoslov. vlada obveže, da bo plačala francoskim upnikom za nazaj (1914-1930) samo 35% izostalih obresti, za naprej pa samo 55%.
Cotty-jevo časopisje naglasa, da je ta sklep krivičen in opozarja javnost, naj ne pozabi kako se je postopalo s francoskimi upniki, kadar bo jugosl. vlada iskala posojilo v višini ene miljarde na francoskem trgu.
Drugo časopisje je vzelo ta kompromis 7. radostjo na znanje, kar priča, da sta obe prijateljski državi voljni utrditi prijateljstvo tudi z žrtvami, če so potrebne in koristne.
Seja
maglstratnega premija
Ljubljana, 4. julija.
Danes ob 5 popoldne se je vršila seja magi-stratnega gremija.
Na dnevnem redu so bila najprej poročila obrtnega urada. Odobrena je bila nova maksimalna tarifa za izvoščke in avtoizvoščke. V mestu se je tarifa nekoliko znižala, za zunanje vožnje pa zvišala. Tako bo veljala vožnja na glavni kolodvor 14 Din. zunanje vožnje pa po približno 6 Din km. Postajališče avtoizvoščkov se je premestilo izpred Ljubljanske kreditne banke na Aleksandrovo cesto pred Magdičevo trgovino.
Pri poročilih gospodarskega urada je bilo najprej ugodeno prošnji magistralnega uradnika Franca Koširja, da se mu zniža predpis za zasulje jame za Bežigradom z 8155 Din na polovico, če parcelo proda, mora plačati pa vse. Amalija Novakova bo smela imeti živilsko barako nasproti Gospodarski zvezi še do konca leta. Oblastnemu odboru Narodne obrane v Ljubljani se dovoli do preklica postavitev avtomatičnih tehtnic po mestu. Prav lako podmladku Rdečega križa. Sokolu JII. za Bežigradom da mestna občina v najem letno telovadišče pri dohodarstvenen: uradu. Izdelava tržnih klopi je bila oddana mizarju Perku po 90 Din za vsako macesnovo klop.
Sledila so poročila gradbenega urada. Oddaja zgradbe kanalov pod Rožnikom je bila oddana trem najnižjim ponudnikom Tomažiču, ing. Tavčarju in Stavbni družbi. Kanali bodo veljali 224.000 Din, h katerim prispevajo zasebniki 124 tisoč Din. Čez Mali graben na Opekarski cedi ho zgrajen železobetonski most. Delo je bilo oddano najnižjemu ponudniku Matku Curku za ceno 221 tisoč Din. Narodnemu gledališču so bili odpisani stroški za orevoz smeti za L 1028. 1929 in 1930.
Za vsako prihodnje leto pa se bo sklepalo sproti Sklenjeno je bilo, da se popravjio nekateri troto-arji. Delo je bilo oddano tvrdki Res za ceno 90 Dir za kvadratni meler. Gremij je odobril, da je župan oddal popravilo Mestnega doma tvrdki Tonnies za ceno 22.000 Din. Gremij je kredit za to znižal oc* 42.000 na 30.000 Din. Ostalih 8000 Din bo uporabljenih za popravilo in olepšanje notranjščine. Zgrad-ba kioska na oglu Vilharjeve in Dunajske ceste, prav takega, kakor je oni v Vegovi ulici, je bila oddana Curku za 6000 Din.
Pri poročilu gradbenopravnega referenta so bila izdana naslednja stavbena dovoljenja: Božu Račiču začasno dovoljenje za pritlično hišo ob Gerbičevi ulici; dalje: hotelu »Miklič« za napravo vhoda v restavracijo na Masarykovi cesti; Ivanu Marinšku za adaptacijo lokala na Poljanski cesti 57 proli kavcijski hipoteki 10.000 Din; Heleni Tušarjcvi za adaptacijo lokala v Medvedovi ulici 30; Pranju Omahnu za prizidek stopnišča in kanal na Sv. Petra cesti 53; Jožefi Hudnikovi za prizidek in kanalizacijo v Hradeckega vasi 40; Adolfu Reichu za adaptacijo tovarniškega poslopja na Poljanskem nnsipu; »Dunavu« in Pokojninskemu zavodu za zgradbo palač (gl. 3. stran); Fabijaniju in Jurjevcu za adaptacijo poslopja v Stritarjev.' ulici.
Uporabna dovoljenja so bila izdana: Antonu Osenarju za hišo ob Ilirski ulici; Vladimirju Vajdi za hišo ob Šmartinski cesti; Frančiški Ciglerjevl za hišo ob Staretovi ulici; Valeriji Kirchschlager-jevi za hišo ob Dunajski cesti; Zorku Košiču za parno peč na Dunajski cesti; Danilu Šaplji za hišo za Bežigradom; Ani Friškovčevi za hišo v Gerbičevi ulici; Dragu Kosu za hišo ob Levslikovi ulici; Nuši Breznikovi za hišo na Vrtači; Pavli Bohinčevj za hišo na Rimski cesti in Metki Lazarjevi za dvonadstropno hišo ob oglu Rimske ceste in Ulice rimske legije. Izdaaa so bila še nekatera druga dovoljenja.
Veličasten pogreb stolnega kanonika Moravca
Maribor, 4. julija 1930.
Veliko popularnost je vživul stolni župnik in dekan Moravec. To se je posebno pokazalo ob njegovem pogrebu. V impozantnem številu so izkazali poslednjo čast ljubljenemu stolnemu župniku Francu Moravcu številni njegovi prijatelji, znanci, častilci in duhovni sobratje.
Pogrebne svečanosti so se pričele ob 14. Ob asistenci ji pokojnikovih sošolcev msgr. V r e ž e j a in škalskega dekana msgr. R o t n e r j a je v veži stolnega župnišča najpreje izvršil blagoslovitev telesnih ostankov pokojnikovih pomožni škof dr. Ivan
S pota v Oberammergau
Inomost, 3. julija.
Od Schvvarzbacha do Inomosta nas je vlekla električna lokomotiva; tiho in brez dima smo se Arsali skozi prijazne doline, ob umazanih vodah, pod vrhovi Visokih Tur, mimo Velikega Kleka; po dolini Pintzgau, kjer goje znano pasmo krav, smo ^opazovali same lepe kraje, zelene travnike, toda nikjer polja, nobenega žita.
Prevozili smo vso Solnograško ter prišli potem v Tirole. Sami pašniki, gorske pokrajine, izmed žit le tu pa tam njiva ovsa, pomešana z deteljo; drugega nič. Tirolci so iz večine živinorejci, živi jih le travnik in gozd, ki se pa smotreno seka in sproti spet pogozduje.
Zavijemo k Ini, glavni reki Tirolske. Kalna in Široka se vali med gorami in ob železnici, mi hitimo ob njej vse do Inomosta. Prišli smo sem okrog osmih zjutraj ter nas je na kolodvoru čakal ravnatelj potne pisarne v Inomostu, prijazen mož, ki nas je nato ves čas spremljal po mestu, nam razlagal zanimivosti in posebnosti mesta in okolice.
V tri avtobuse smo posedli in se napotili po mestu sem in tja. Ogledali smo si muzej cesarskih strelcev, lepo stavbo v prijetnem senčnem gozdičku nad Inomostom, Vse, kar se v tem muzeju nahaja, je kos domače tirolske zgodovine, vse služi smotrem vzgoji naroda, zlasti mladine. Iz te vzgoje diha vojaški duh, tih in skrit sicer, ampak temeljit. V mu-teju so v slikah in drugače upodobljeni in ponazorjeni vsi boji za Tirolsko vse od Andreja Hoferja pa do današnjih dni; največ gradiva pa nudi zadnja Bvetovna vojska. V dveh nadstropjih muzeja je zbrano vse, kar je združeno z zgodovino cesarskih strelcev in z boji za Tirolsko; tu so vse osebe, same vojaške seveda, vse orožje, orodje, slike, narodne nose.
Občudovanja vredna je razlaga v teh muzejih. Vse je združeno z dejanskim stanjem muzeja, ki je eno samo vzgojno sredstvo za zavest, za domoljubje. Beseda in slike, vse tako; in spoznaš, da moz, ki razlaga in pojasnjuje slike v muzeju, govori iz srca, te vse duše. Jasno je, da ti ljudje nimajo samo tradicije ampak da te tradicije ne bodo pozabili.
Pogled na Inomost je zelo lep. Inomost je um: verzitetno mesto, tudi mnogi Slovenci so ze študirali In. Mesto ima zdaj 72.000 prebivalcev.
Ogledali smo si še panoramo Inomosta, ki predstavlja res nekaj posebnega in edinstvenega. Je pa tudi ta stvar prirejena tako, da nehote dviga Tirol-ce k ljubezni do domovine. In je stvar tudi za tujce silno zanimiva. Je ta panorama v posebni zgradbi, zgrajena leta 1905., v katero se pride po lesenih stopniicah na sredino. Odtod je razgled na vse s rani; zelo plastično je krog in krog naslikana okolica Inomosla ter boji, ki so se za Andreja Hoferja vršili zanj. Samo 4 metre je ta slikarija oddaljena od oči gledalca, učinkuje pa neverjetno naravno; kot da res gledaš vse kraje v naravni daljavi in kot da bo ti narisani junaki živi tam po poljih, po gozdovih, krog in krog.
Stopili smo še v znamenito hišo deželnih glavarjev in namestnikov, kjer je svoj čas prebivala tudi Marija Terezija.
Popoldne smo se z vzpenjačo dvignili na Ha-ferleks ki se dviga nad Inomostom 2300 metrov. Vožnja do vrha in nazaj stane 12 šilingov. I^po je tam gori, sijajen je razgled na vse strani, zlasti na Inomost in na dolino, v kateri leži. Z daljnogledom mio opazovali cele trume gamzov, ki so ležali v sne-tiščih onstran doline.
Zdajle se ravno krepcamo po povratku, ob pol petih pa sedemo spet na vlak in se potegnemo naravnost v Oberamergau, kamor pridemo drevi ob
pol devetih.
Fr. Strah.
T o m a ž i č. Nato so združeni mariborski pevski zbori zapeli Vilharjevo žalostinko >Oj spavajc
Nato je krenil sprevod v stolnico, kjer so se vršile vespere. Z leče je govoril vzvišene in globoke poslovilne besede stolni kanonik dr. Maks V r a -b e r, kije orisal pokojnikovo življenje in delovanje, njegovo skrb za blagor župljanov, olepšavo cerkve in nabavo zvonov, za katere je sam prispeval nad polovico. Ob zaključku svojega poslovilnega govora se je zahvalil stolni kanonik Vraber vsem, ki so pokojniku za časa njegovega življenja storili kaj dobrega ali pa mu napravili kaj prijetnega. Vse navzoče duhovne sobrate je pozval, da se v molitvi spominjajo blagopokojnega stolnega župnika Franc Moravca.
Združeni pevski zbori mariborski so odpeli žalostinko j-Človek glej«. Nato se je razvil veličasten sprevod na magdalensko pokopališče. Sprevod se je premikal ob gostem špalirju občinstva, ki se je razporedilo na Slomškovem Irgu, ob Stolni ulici in Glavnem trgu ter drugod.
Spredaj so šla posamezna društva s krščansko žensko zvezo, katere ustanovitelj je bil pokojni stolni župnik. Nato je sledila godba katoliške mladine in okrog 100 duhovnikov iz lavantinske škofije s ptujskim proštom dr. Žagarjem in celjskim opatom na čelu. Kot zastopnik ljubljanske teološke fakultete se je pogreba udeležil dr. L u k m a n , kot zastopnik ljubljanskega stolnega kapitlja pa kanonika Stroj in dr. K lin ar. Za krsto so korakali številni pokojnikovi sorodniki in odlični zastopniki raznih oblasti in korporacij. Med drugimi: okrožni inšpektor dr. S c h a u b a c h , mestni župan dr. J u -v a 11, okrajni načelnik dr. I pa v i c, predsednik prosvetne zveze dr. Hohnjec, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj trgovske šole Dolenc, prof. V a 1 e s za mcško učiteljišče, občinska svetnika dr. Grčar in Pfrimmer, šolske sestre, usmiljenke in nepregledna množica župljanov, ki jim je bil pokojni stolni župnik ljubezniv in skrben duhovni oče, za davčno upravo se je udeležil pogreba g. Sever, dalje oba upravnika pošte ena in dve gg. I r g o 1 i č in K 1 e m e n č i č , ter poveljnik požarne brambe V o 11 e r.
Na magdalenskeni pokopališču je pomožni škof dr. Ivan T o m a ž i č opravil nagrobne molitve. Nato so mariborski združeni pevski zbori odpeli žalostinko. Na rakev pokojnega stolnega župnika je jela padati prst in pokrila sveži grob.
Telo, ki je v njem bivala plemenita duša, je tukaj našlo svoje bivališče. Dobrohotnemu in blagemu pokojnemu župniku, kanoniku in dekanu Francu Moravcu večna slava in hvaležen spomin!
Huda ura na Štajerskem
Poročila o streli, požarih, viharju in toči
Rimske Toplice, 3. jul.
V	torek zvečer so se začeli zbirati nad vso dolino težki, čmi oblaki, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Že dan in popoldan je bil nenavadno vroč in soparen. V pozni večerni uri pa je nastal silen in inočan vihar, ki je na nekaterih mestih lomil ludi veje. K vsemu temu se je pozneje pridružilo vedno bolj pogosto bliskanje in grmenje, ki se je iz daljave čedalje bolj približevalo. Okrog polnoči je nastala močna in strašna nevihta. Treskalo in grmelo je, vmes pa je padala kot oreh debela toča, ki je s toliko silo bila ob hiše, da so žvenke-tale šipe na oknih. Poljskih pridelkov ni mnogo uničila, ker je letina že itak slaba, da nima toča kaij vzeti. Med tem strašnim neurjem je udarila strela tudi v planinsko kočo pri Sv. Mohorju nad Laškem in jo upepelila do tal. Rešiti skoro niso mogli ničesar. Tudi Savinja je po tem dobrohotnem deževju znatno narasla in se skalila, tako da je na njej znatno manj vročekrvnih kopalcev.
Celje, 4. julija.
V	noči od torka na sredo dne 1. in 2. julija je drameljska župnija doživela trenutke, kakor se jih tako groznih komaj še kdo spominja. Bilo je kol da se bo zrušila zemlja. Krvavi bliski so trgali ozračje, udar na udar je razsajal grom in silen naliv je še
večal grozo vremenskega elementa. V teku vihre je strela na treh mestih upepelila kmetom poslopja.
In sicer: Jerneju Kožuhu, posestniku v Straži je zgorel kozolec. Njegovemu svaku Antonu Arzen-šku, posestniku v Zalogu, je upepeljeno gospodarsko poslopje, posestnik Jakob Jakopin v bazah pa je ob kozolec. Strah pred strelo, pa tudi izredno hitro razširjenje ognja sla povzročila, da na gašenje ni bilo dosti misliti. ?,al so vsi prizadeti le zelo nizko za-varovani.
M. Sobota, 2. julija 1930.
Že popoldne se je včeraj čutilo, da se na večer lahko pričakujemo viharja Proti večeru so se iui avstrijski strani res začeli zbirati težki črni oblaki Iz daljave se je slišalo zamolklo bobnenje. Zapihal je veter, oblaki so se dvignili in in v trenutku je vso okolico objela črna noč. Temo je v hipu presekal blisk. Sledil mu je drugi, tretji, vmes je grmelo in so švigale strele, tako da so ljudje preplašeni hiteli v stanovanja. Nekaj strahotnega je bilo v tej naravni igri. Proti polnoči je vihar utihnil, izza jugovzhodne strani pa je nebo na dveh krajih zažarelo v dnevnem sijaju. Davi so ljudje pripovedovali, da je strela povzročila dva velika požara.
Pred par dnevi je treščilo tudi v neko hišo v Ižakovcih. Plamen ije hišo uniičl, zgorelo pa je tudi več glav živine.
Prosvetne smernice g. min. Maksimovica
Evharistični kongres v Zagrebu
Priprave za evharistični kongres v Zagrebu so v polnem teku. Kdor se želi udeležiti te svečane verske manifestacije, naj se čimprej zglasi pri svojem župnijskem uradu.
Kongresne izkaznice (legitimacije) se bodo razpošiljale v drugi polovici julija. Vsak priglaše-nec jo bo prejel od svojega župnijskega urada. Cena iz-kaznice 10 Din.
Večina udeležencev iz ljubljanske škofije se odpelje v soboto 16. avgusta po noči, tako da bomo v nedeljo zutraj v Zagrebu. Tam prisostvujemo ob 9. pontifikalni sveti maši na Jelačičevem Irgu, jx>-poldne pa se udeležimo svečane procesije. V nedeljo zvečer se odpeljemo nazaj proti Ljubljani.
Ako se zglasi primerno število udeležencev, bo naročil osrednji odbor v Zagrebu poseben vlak za tja in nazaj. Radi tega je nujno potrebno, da do-zna kmalu število priglašencev.
Kdor želi prisostvovati tudi drugim kongresnim zborovanjem, ki se vrše od 14. avgusta dalje (kar vsem priporočamo) in bi si rad zagotovil v ta namen stanovanje v Zagrebu, naj piše direktno na naslov: »Središnji odbor za EVHARISTIJSKI KONGRES, Zagreb, Kaptol 27.« — Ljubljanski škofijski odbor.
Ljubljanski otroci na Homcu
Otvoritev počitniške kolonije S. K. Ž. Z. na Homcu.
Dne 29. jun. je odšlo iz Ljubljane 22 šolskih otrok na počitniško kolonijo na Homec. Naselili so se v Društvenem domu. Pri slovesni otvoritvi, ki so se je udeležili poleg otrok celotni odbor Kršč. ženske zveze, g. župnik in občinski zastopnik, je predsednica S. K. Ž. Z. gdč. Anica Lebarjeva otrokom razložila red, po katerem se bodo ravnali in izročila otroke v vodstvo in oskrbo voditeljici, ki ji je poverjeno nadzorstvo otrok, in gospodinji, ki oskrbuje gospodinjske posle v koloniiji.
Kolonija obsega kuhinjo, dve spalni sobi, posebno sobo za voditeljici in dolg zunanji hodnik s čudovito lepim razgledom na bližnjo in daljno pokrajino. Otroci prebijejo čas večinoma v prosti naravi, v smrekovem gozdiču na Homcu, kjer se igrajo, telovadijo itd., kakor določa poseben dnevni red. delajo izlete, vse pod skrbnim nadzorstvom voditeljice. V slučaju slabega vremena je koloniji na razpolago društvena dvorana, šolska soba in drugi prostori v Društvenni domu. Otroci prekipevajo silnega veselja, da imajo tako krasno letovišče na lepem Homcu.
Nesreče vrhniških motociklistov
Vrhnika, 3. julija. Motorne nesreče se na Vrhniki kar množijo. V nedeljo je šofer pri .Telovšku g. Polde Žvab vozil skozi vas Lukovico. Pri ovinku pred gostilno Košir je zavozil med drevesa, da se je precej potolkel po glavi.
Sin gostilničarja Ivana Oblaka je vozil z mo-tonjem iz Planine pri Rakeku v srednjem tempu. Na ovinku pred Gačerevcem mu pride nasproti ubegli vol, ki se je ustavil in čakal na molor. Ko je ta pri-vozil precej počasi mimo. je pričel teči za njim tudi vol. in brcnil v zadnje kolo. Vozač je izgubil ravnotežje ter se valil po strmem klancu z motorjem vred. Dobil je precej poškodb po glavi.
Trgovec g. .loško Grom je šel kot predsednik športnega kluba >Vrhnika«' s tajnikom g. Revnom pogledat pot za dirko Vrhniko—Kranj—Jezersko. Pot na Jezersko je preceij nevarna. Nasproti je pri-vozil molociklist, ki ga nista mogla spoznali niti •ro številki. Ta je ziivozil direktno v Groma, ki je pravilno vozil in" ki ga je podrl, da sla oba zadobila precej nevarnih notranjih poškodb.
Me=ar Ignac Jurček z Vrhnike se je na ovinku pred lekarno Hočevar zaril na tla in dobil precej nevarnih poškodb na glavi.
Na kongresu srednješolskih profesv^------ je
;x>d prosvetni minister Boža Maksimovič ime i govor, v katerem je označil vzgojne smernice režima. Dejal je, da mora vzgoja stremeti v vseh srednjih šolah za tem, da srednje šole ustvarjajo integralni jugoslovanski duh v bodočem naraščaju. Čas kolebanja in eksperimentov je za nami. Danes je naša nacionalna ideologija odrejena in začrtana in srednje šole morajo danes doprinesti glavno delo, tako v pogledu čistega strokovnega pouka, kakor v pogledu nacijonalne vzgoje mladine. Vse, kar bi oviralo dosego teh ciljev srednjih šol in kar bi divergiralo od teh nalog in v tem pogledu, je treba neposredno pobijati. »Vaše nacijonalno vzgojno delo« je apostrofiral g. minister profesorje, »morate izvajati s tako toplino, s takim poletom in s tako zavestjo dolžnosti, da bo mejilo na nacijonalni kult. Na ta način boste imeli neizmeren vpliv na čim jačjo medsebojno ureditev vseh delov naše države in ustvarili boste veliki duh jugoslovan-stva in edinstva v vseh bodočih pokolenjih in v javnem življenju. Ne morem reči, da dosedanje vaše delo ne bi bilo inspirirano z istimi težnjami in stremljenji, toda vem, da bodo te težnje imele v bodočnosti še večji razmah in da boste še z večjo vnemo in večjim trudom delali za ta cilj, ker ne bo nobenih motenj, kakor je bilo to v prošlih desetih letih temperamentnega političnega življenja. Vam
Ljubljani »nebotičnik" -dovoljen
Ljubljana, 4. julija.
Na današnji seji je magistralni gremij dovolil zgradbo osem nadstropij visoke stavbe Pokojninskega zavoda na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice. Pokojninskemu zavodu je bila dovoljena tudi zgradba petnadstropne palače ob Gajevi ulici. Ga-jevo ulico pa namerava mestna občina razširiti. Prav tako je gremij dovolil zavarovalnici »Dunav«- zgradbo petnadstropne palače na oglu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice. ; Dunavc bo smela graditi pet nadstropij v obeh traktih. Gremij pa je naložil >Du-navu« naj požarno steno lično fasadira. Tako bo ves ta prostor zazidan z lepimi palačami in bo tvoril s palačo Ljubljanske kreditne banke arhitektonsko in estetsko ustrezajočo celoto.
I
I
Mlilai
BLJAN
Načrt »nebotičnika«,
ki ga bo zgradil na oglu Dunajsko ceste in (iajeve ulice v Ljubljani Pokojninski zavod. Pravzaprav lo ni noben nebotičnik, ampak osemnadstropna hiša.
Dve žrtvi Kolpe
Metlika, 4. julija.
Tudi Kolpa zahteva žrtve. Danes popoidne ob treh je utonil v Kolpi Jožef Plut, trgovski mornar iz Amerike, in njegova sestrična gospa Marija I v a n e t i č, gostilničarka iz Metlike, Naročila sta avto ob petih, da bi ju prišel iskat, nakar sta se spustila v vodo. Zašla sla precej daleč proli logu, še nekoliko naprej od otoka, kjer voda doseže že precejšnjo globino. Ko sc je ona začela utapljati, je on hitel na pomoč, pa je pri tem našel ludi svojo i smrt. Klical je druge ljudi, pa v bližini ni bilo nikogar, ki bi bil pomagal. Ko pa so jima prišli sprelni plavači na pomoč, je bilo že zamujeno. Umetno dihanje ni nič pomagalo, zdravnik ki je bil tudi kmalu na mestu, je ugotovil samo smrt. Gospa Ivaneti-čeva zapušča tri otroke. Nijen mož je pa ravno sedaj na poti iz Amerike. Utopljenec pa je bil na jtoti iz Indije. Ko je prišla njegova ladja na Sušak, je (iobii še tri tedne dopusta in je po dveh dneh bivanja v Metliki utonil v Kolpi. Pravijo, da ob Petrovem vsako leto Kolpa zahteva svojo žrtev. — Dejstva iz-oričujejo. da je to res.
bo ostala v zinislu edinstva naše države vzgoia mladine prvi in edini ideal. Ta ideal je postavil Nj. Vel. kralj kot nalogo vsem državljanom in v prvi vrsti vsem učiteljem mladine in vi se morate pokazati v vsakem pogledu dostojne te naloge in pričakovanja.«
» » .
K temu govoru g. ministra, ki po pravici na-glaša velik pomen nacionalnega duha in vzgoje, bi si dovolili pripomniti samo to, da bi nc bilo nikakor odveč, če bi bil g. minister dopolnil svoje misli o nacionalni vzgoji s tem, da bi bil pokazal na vrhovni smoter, ki ga mora narodna vzgoja imeti, ako naj vzgoji v resnici narodni skupnosti koristne člane: osebnosti, ki bodo naš narod po njegovih vekovnih tradicijah dvigale in razvijale do čim višje etične in kulturne stopnje. Baš jugo slovanska kakor slovanska duševnost sploh je od-nekdaj k temu najvišjemu cilju: bogopoznanju in odrešitvi duše po življenju v ljubezni in dobroti prav izrazito usmerjena. Zato obžalujemo, da je g minister pozabil na ta končni smoter narodne vzgoje, ki ga je celo pruski prosvclljenski »šulmajster« postavljal na prvo mesto v šoli, in da ni nacionalnega kulta (te besede pač ni razumeti v njenem svojskeni pomenu) podredil pravemu kultu večne Resnice in Dobrote ter Božjega zakona življenja.
S Krasa in iz Istre
V ječi umrl. V Rimu je umrl v ječi Anton Herpajec, oče 4 otrok, doma iz Drage pri Kozini, ki je bil pred dobrim mesecem aretiran 'in obdolžen, da je vršil komunistično in slovansko propagando proli državi. Takrat so bili aretirani in stavljeni pod islo obtožbo še: čač Lovrenc, Alojzij Mihalič, Matija Mihalič, Angel čač in Vincenc čač, vsi iz Doline.
Naloga otroških vrtcev. Iz Zadra je jirispel? v Trst preteklo nedeljo vojvodinja D'Aosta, predsednica društva »Italia Redentac. Vojvodinja ostane na Primorskem cel teden, da se na mestu prepriča o delu 145 otroških vrlcev, ki jih vzdržuje omenjeno društvo na Primorskem in v kateri je nad 7000 otrok. Društvo 'je nedavno prevzelo od tržaške Lege Nazionale okoli 70 vrtcev na Tržaškem in v Istri. Te vrtce si bo zdaj ogledala visoka pokroviteljica. Nadalje bo prisostvovala blagoslovitvi novega vrtca v Šlorjah pri Sežani ter si bc, ogledala vrtec v Lokvi. Oba sta bila pred meseci požgana. Prisostvovala bo nadalje blagoslovitvi vrtcev v Sovodnjah in Vipolžah. Ogledala si bo nove vrtce v Kostanjevici, Brestovici, števerjanu, Kalu, Opatjem selu in v Kortah za Koprom. Obiskala bo ludi počitniško morsko kolonijo' v Izoli, kjer je zbranih okoli 200 slovenskih otrok od tretjega do devetega leta iz vse dežele. — >Piccolo< prinaša dolga poročila o delu in vzgoji v vrtcih društva »Italia Redenta«. Slovensko mladino je bilo treba rešiti in jo pripraviti na moralno in politično zedi-njenje, ki je neobhodno potrebno za svobodno Italijo; treba je bilo pohiteti z asimilacijo« List se navdušuje za to človečansko delo*, ki je pokazalo lep uspeh: »V kvarnerskem pasu hrvaški otroci govorijo danes samo italijansko in ne razumejo več laslnih staršev. Za Trbižem govorijo nemški otroci le italijansko in ne razumejo več svojih staršev. To velja tudi za Tolminsko, kjer prebijejo otroci osem ur dnevno v vrtcu in doma ne razumejo več staršev. Asimilacija je v polnem teku. Še dvajset let in ves rod ob meji bo jezikovno in duhovno italijanski. Na eni strani mladina, ki bo govorila s toskansko brbljavostjo italijanski, na drugi vojni rod, ki je avstrijsko vzgojen.«
Aretiran je bil v Črnem vrhu gostilničar Aleksander Premru. Goriški >Isonzo« jioroča, da se je Premru sporekel z občinskim načelnikom De Gu-sti, ki je obenem milični častnik, in sicer glede občinskih predpisov o letoviščarjih; pri tem da je gostilničar žalil občinskega načelnika in ta je navzočemu orožniškemu brigadirju dal ukaz, naj ga I ako j aretira.
Umor Maranf?onijevih v Borštu niina |>o najnovejših vesteh političnega ozadja. Gostilničar Ma-rangoni se nikdar ni izpostavljal kot fašist ali nasprotnik Slovencev; vsled tega se je zdela vašča-nom takoj neverjetna domneva italijanskega tiska, da gre za jiolitirno maščevanje. Sum je takoj padel na nekega Berlinija, ki je nadziral delavce, iii iščejo v bližini z modernimi stroji, ler se je nastanil pri Marangonijevih. Ti imajo dve hčerki. Manjša je kmalu zbudila pozornost južnjaka Bertinija. Poleg vsega je hčerko čakala lepa dota. ker so Ma-rangonijevi silno premožni in nimajo drugih otrok. Toda starši niso iioteli nič vedeti o leni ljubezenskem razmerju. Odtod Berlinijev sklep, da se jih i7.nebi. Tisi i večer, ko se je dvojni umor izvršil, sta Marangoni in Rertini kvartala; v gostilni je ostala še Marangonijeva žena. medtem ko sta se hčerki odpravili spat v zgornjo prostore. Za Bertinija je tudi zelo obtežilna okolnost, da je bila spalnica deklet zaklenjena od zunaj in da sla sc morali hčerki spustiti po rjuhi skozi okno na tla. ko sta začuli smrtonosne strele. Poleg tega je bil Bertini ranjen samo v roko in sicer prav lahko. Njegova izjava, da so ga morilci pustili, ker se je deial mrtvega na tleh, pač ne more držati. Vse kaže. da je Bertini najprej ustrelil gostilničarja, nato še goslilničarko in se nazadnje lahko ranil v roko. Rertini je zdaj pod ključem in večina osumljenih Borštanov ie izpuščena.
cfečeljša in cenejša je,
palma
zdravilna grenka v&da.
dobiva se povsod/
(Kaj pravite ?
Kes je, da je dandanes za sluibe in delo precej trdo in da se za vsako najmanj ki sluibico poteguje kar po deset in ie vet kompetentov. Zdrav, pa nekoliko priprost, naravnost misleč razum bi iz tega
izvajal, da dobe najboljše sluibe tisti, ki so zanje najbolj sposobni. Prav tako, kakor v trgovini, kjer proda največ tisti, ki ima najboljie blago.
Ali pri podeljevanju sluib velja povsem drugo stališče, namreč, kdo od prosilcev ima boljše zveze. Kaj dobra spričevala, kaj pogumen nastop in kaj razvite zmotnosti, protekcija je prva!
Včasih je bilo. malo drugače in le spomnimo sc, s kakšnim prezirom smo govorili o kom: >Službo je dobil po protelcciji!< Danes pa skoro s priznanjem pravimo: »No, ta je lahko dobil sluibo, ima dobre zveze!«
Naši stanovi se kar nekako pretvarjajo v kaste. Oče je uradnik, sin mora biti najmanj to. Če mu ne gre v srednji šoli, ga pa s prijateljskimi zvezami spravi v kako pisarn ko »znamke lizatu, kakor bi se reklo. Največ takih fantičev res ne zna dosti več. Sin delavca ali kmeta, ki ima več soli v glavi, kakor deset takih fantičev, pa ne more nikamor. Vsa vrata so zanj zaprta. »Nima zvez!« Naj bo razpisana ta ali ona javna sluiba ali pa celo mesto navadnega volonterja — vse je ie naprej oddano pod roko. Je ie oče, teta, stari oče itd. govoril s tem in tem, no, pa saj se poznamo, pa bo naš Benjaminček pod streho!
Tako se dela! Nič več ni prostega tekmovanja zmotnosti in znanja, temveč samo še — tekmovanje med boljšimi in slabšimi zvezami, samo še lov za boljšo protekcijo.
Koledar
Sobota, 5. julija: Ciril in Metod, apostola slovanskih narodov.
Osebne uesfi
— Promocija. Za doktorja živinozdravništva je v Zagrebu promoviral g. Josip Čeh. Častitamo!
= Iz vojaške službe. Z ukazom Nj.. Vel. kralja od 1. julija t. 1. so med drugimi napredovali v čin poročnika korvete absolvirani gojenci pomorske vojne akademije — naredniki: Franc Valentinčič, Božidar Magdič, Žarko Županski, Vladimir Cukar, Ivo Rebula, Rafael Arnelij, Velimir Kruz. Baldo-mir Saje, Oskar Bizjak, Franc Misjak, Emil Rajer, Stanko Jamšek, Alojzij Mohorič, Zvonimir Grbič, Bruno Šegvič, Milan Malnarič, Franc Dolinšek, Matej Lenoh, Milan Šonc, Ernest Kopriva.
_ železniške službe. Premeščeni so t. v an i čn i k iI/2 Otolani Vincenc. sprevodnik, Rakek v Ljubljano glav. kol.; 1/4 Peterman Alojzij, prometnik, Lesce-Bled v Kranj; Cehovin Josip, vozov, pregledovalec, kurilnica Ljubljana I. glav. kol k zastop. drž. žel. v Postojno; zvaničniki 11/2 Ža<*ar Ivan, sprevodnik, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; Mertel Franc, sprevodnik Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol. in Dobovsek Franc, sprevodnik. Ljubljana gor. kol. v Ljubljano <»lav. kol.; Absolventje drž. prom. šole v Belgradu : Coš Maks, v Zagorje; Rejec Srečko v Hrastnik, Stampar Anton v Prevalje; Naverzmk Kari v Grobelno; Jovanovič Savo v S lov en j gradeč; PetraS Vladimir v Vuzenico—Muto; Hogdanovič Peter v "Laško; Miklič Nikolaj v Trebnje; Požar Herman v Cakovec in Rozman Franc v Sevnico. Upokojen je zvaničnik I/l Mlakar Ludvik pri strojnem oddelku direkcije. Premeščen je v zvanic-nika II/3 Mirtič Franc, sklad, desetar, Ljubljana glav. kol., dosedaj služitelj. Sprejeta sta kot promelnika-dnevničarja: Lo borec Venceslav v Videm Krško in Mehle Josip v Medvode. Slu z b a j e prenehala dnevničarju Verstovšek Ivanu v Rogaški Slatini in Turgenjev Benjaminu v kurilnici Maribor.
Mala kronika
* Pogreb župnika Fr. Pečnika. Tužno so peli 2 t m zvonovi v Podgorju pri Slovenjgradcu. Spremili so k zadnjemu počitku vsej podgorski župniji in daleč na okrog priljubljenega m zadruznega delavca župnika č. g. Fr. Pečnika v Podgorju. Pogreba se je udeležila vsa župnija in pokojnikovi prijatelji, katerih je imel pokojnik zelo veliko v Slovenjgradcu in drugih sosednjih župnijah. Dalje se je pogreba udeležila vsa duhovščina starotrške deka-mje č. gg. kanonik Fr. C a s 1 in mons. prof. Vre-že iz Maribora ter dekan Mikuš iz Št. Jurja ob južni železnici. Pogreba se je tudi udeležil slo-
Mnogo misli
imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino
STANKO fLORIANClC
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 35
venjgraški župan dr. B r a t k o v i č, zastopnik
okrajnega glavarstva «in davčne uprave, vsa šolska mladina z vsem učiteljstvom ter domači jievski zbor. Ob 9 so se pričele pogrebne svečanosti s cerkvenim nagovorom, katerega je imel starotrški dekan č. g. Ivan J u r k o. Po cerkvenem nagovoru je bila za raznega sv. maša zadušnica, nakar se je razvil sprevod na pokopališče, katerega je vodil kanonik č. g. Fr. Casl iz Maribora v spremstvu 20 sobratov iu prijateljev pokojnika. Krsto so nosili občinski odborniki, častno stražo pa so imeli domači gasilci. Po končanih pogrebnih obredih so domači pevci zapeli par žalostink, šolski upravitelj g. Ivan Klug-rer pa se je v imenu šolarjev poslovil od pokojnega kateheta, kateri je bil med šolsko mladino zelo priljubljen ter se obenem zahvalil občinstvu za toliko udeležbo pri pogrebu.
it Število članov banskih svetov. Skupno število članov banskih svetov v državi znaša 512. Največ jih ima savska banovina v Zagrebu, namreč 86, najmanj pa primorska v Splitu (31). Dravska v Ljubljani jih ima 40, vrbaska v Banjaluki 34, drin-ska v Sarajevu 60, zetska na Cetinjan 50, donavska 82, moravska 56, vardarska 73.
•Jt Tabor Krekove mladine pri Sv. Mihaelu nad Laškim. Hrastnik. Kakor znano, se vrši tabor Krekove mladine v nedeljo pri Sv. Mihaelu nad Laškim. Tukajšnja podružnica se udeleži s pevskim zborom korporativno. Iz Hrastnika pojde društvo peš. Zbirališče je ob pol 6 zjutraj pri Loger-jevem mlinu. Hrastničani se uljudno vabijo, da se temu izletu pridružijo.
-k Zastopstvo TOI na Sušaku. Zbornico za TOI bodo na gospodarski konferenci na Sušaku zastopali gg. predsednik Jelačin, podpred, Ogrin, člani Ložar, Florjančič in Rojina in pa tajnik Mo-horič. Dalje se udeleži te konference tudi tajnik te zbornice dr. Pless.
+ lz Osjeka na ljubljansko gledališče. Kakor poročajo listi, je režiser osješkega gledališča dr. Branko Oavella stalno angažiran za ljubljansko gledališče. Njegova žena, operna pevka Zlata Gjungje-nc-Gavella bo šla z možem v Ljubljano.
Socialni higijenski tečaj v Zagrebu. I>ne 30. junija t. I. so napravile izpit slušateljice tega natečaja. Ta tečaj je bil svojevrsten. Organiziran je bil od »Škole narodnog zdravlja« po komisiji za J. N. Ž. S. Tečaj je obiskovalo 16 gojenk iz vseh banovin naše države, tfzpit so delale iz fiziologije, anatomije, higijene žene — nalezljivih boleznih — spolnih boleznih — porodih — tuberkulozi — o negi dojenčkov in kemije. Gojenke so s svojimi kratkimi jedrnatimi odgovori presenetile komisiji in zastopnice žensk, društev. Gospe dr. in predavatelji so dosegli krasne uspehe v tem kratkem času. Ponovno je povdarjala predsednica dr. Ristovič, da je bilo zanimanje iz Slovenije največje, a žal radi pomanjkanja prostora so bile sprejete samo tri Slovenke, in sicer g. Milka Turko, učit., g. Justi Vrečko, uč. r. d in g. Marija Križaj. Njihov Irud je bil podvojen, kajti od začetka so se morale boriti s hrvaščino, v kateri so bila vsa predavanja, a prebolele so vse težkoče in odgovarjale so vse odlično. Ob 12. je bil izpit končan. V imenu banske uprave je prisostvoval komisiji šef banskega zdravstvenega odseka dr. Begič, kateri je častital odboru in gojen-kam k tako lepemu nepričakovanemu uspehu. Za njim je podala še nekaj besed preds. dr. Ristovič o pravilni negi dojenčkov ter o potrebi tega tečaja. V imenu J. N. Ž. S. je častitala gojenkam tajnica ga. Bedekovič. Izmed gojenk je govorila g. Tonči Maskarell, katera se je zahvalila komisiji za higi-jeno J. N. Ž. S. pred. dr. Ristovič, banu dr. Šilovi-ču ter g. voditeljici Radosavljevič. Zvečer je bila prirejena gojenkam čajanka v šolski polikliniki. Razvila se je prisrčna zabava. Ob slovesu je še enkrat dr. Mojič-Ivunovič s svojim duhovitim govorom navdušila gojenke. Vsem naše iskrene častitke!
ic Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica razpisuje sledeče nagrade: 3000 Din za izvirno povest umetniške in vzgojne vrednosti, primerno mladini po desetem letu. Povest naj bi bila zajeta iz sodobnega življenja, ali pa iz naše zgodovine, naj bi imela zdravo, krepko jedro ter naj bi obsegala okrog 6 tiskovnih pol formata Mladinske Matice (mala osmerka). — 2000 Din za najboljie umetniško delo, slovstveno (3 do 4 tiskovne pole istega formata), ali slikarsko, primerno otrokom med šestim in desetim letom. Snov more biti oblikovana v prozi, ali v verzih, je lahko resna, ali šaljiva, vzeta iz življenja, ali iz narodne pesmi, v tradiciji naših najboljših mladinskih umetnikov, ali pa tudi popolnoma izvirna. Prvi pogoj: umetnina. — 500 Din in 300 Din za dvoje izvirnih črtic, humoresk, pripovedk, pravljic, ali potopisov v obsegu pol tiskovne pole. — 300 Din za najboljšo iz-rirno pesem. Nagrajena dela dobe tudi običajni honorar, kakor ga plačuje Mladinska Matica. Odbor si lasti pravico, da objavi v svojih publikacijah tudi nenagrajene prispevke za običajni ho-: norar. Rokopise je predložiti pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi zaprta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov, in sicer do 1. decembra 1930 tajništvu Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, kamor naj se obračajo avtorji tudi za morebitna pojasnila.
if Velika tatvina v delavski blagajni. Sodišče v Somboru je te dni uvedlo preiskavo proti občinskemu zdravniku v Senti dr. Štefanu Popo-viču in lekarnarju v Senti Jakobu Bienefcldu, ki sta pred desetimi leti vzajemno s pomočjo fingi-ranih receptov oškodovala podružnico delavske blagajne v Senti za večje zneske, tako da trpi
Paul Keller. — J. Pucelj:
Nedolžni olročie
(Konec.)
^Muuu! — Muuu!«
Dekla se splaši kvišku iz svojih težkih sanj.
Motna oljnata svetiljka gori blizu vrat. Odpro se nalahno, in moški stopi noter.
»Kdo? — Kdo? — Kdo? — Hero —c
»Kaj pa večiš? In kaj delaš tako dolgo? Si menda spala?«
Krnet je.
Dekla ne ve odgovora.
»Pokaži mleko sem — večerno mleko od rdečke 1 Si ga je posebej zlila?« ju nahruli.
Dekla pokaže na golido.
»Kaj? — Nič več? Ta kapljica? Od mlade molzne krave? Saj sem brž vedel, da ni za niči
— Ukanila me je, prekleta drhal.--Ta kaplja
mleka! No, naredimo kratko, meso je zdaj drago, mesarju jo prodam!«
Velike oči krave so se zasvetile iz teme. Dekla se je trudno okrenila. Saj ve, tu ne pomaga noben ugovor.
»Kravo za vžitek kupim za lo, kravo za vži-
tek od Lipovčena.«
Kmet gre parkrat gori in doli po hlevu. Kol-ne In zmerja slabe čase. In trenutno obstoji pred deklo In reče brutalno:
»Na boben bomo prišli. In v takem času kineč.kl »In ne more iemati dekline, ki ima komaj
srajco na sebi; tu mora gledati, kako bo do česa prišel. Jernej poroči Lipovčenovo Tono, in ti — ti grei o veliki noči.«
Ona se ni niti zgenila; stala je le vsa trudna in zlomljena pred njim.
„ln< _-in — otročiček?« jeclja. »Najin otro-
čiček?«
Kmet se obrne vstran.
»Za vampa — čem reči, za otroka bom plačeval vsak teden tolar, dokler bo pač živel.« Čaka na odgovor, pa ga ne dobi. »To ima človek od tega,« reče in skomizgne z ramami. Počasi se okrene proti vratom in se tam še enkrat obrne.
»Tedaj veš mojo misel! Tu se ne bo nič sem pa tja prerekalo! Ali boš šla o veliki noči ?«
Ona stoji nepremično, nato z glavo prikima kakor da je njen duh daleč proč.
»Muuu!«
Doni le še polahno ... Zlomljeno... Lepa rdeča žival globoko povesi glavo. Boječe, plaho gleda deklina po kravi. Ali jo je — ali jo je razumela? Svetilka plapola, in črne sence drsajo po stenah sem in tja.
»Rdečka — oni — oni rabijo — kravo za
vžitek.«
Žival glasno diha.
Sence se plazijo sem in tja med tiho boljo
obeli.
Tedaj pride nekdo na zunanja hlevna vrata.
Okrožni urad v Somboru še sedaj približno 60.000 Din škode.
■jc Vreme v državi. Po vsej državi je jasno vreme. V Ljubljani je kazal barometer 762 mm, termometer 19.7 do 29.6 C, mirno. V Mariboru ie kazal barometer 761.9 mm, termometer 16 do 26.6 C, mirno. V Zagrebu je kazal barometer 762.4 mm, termometer 16 do 30 C, južnovzhoden veter. V Belgradu je kazal barometer 761.8 mm, termometer 14 do 30 C, zahoden veter. V Sarajevu je kazal barometer 763.1 mm, termometer 10 do 30 C, južnovzhoden veter. V Skopiju je kazal barometer 763.2 mm, termometer 13 do 29 C, mirno. V Splitu je kazal barometer 761 mm, termometer 22 do 33 C, mirno. Na Rabu je kazal barometer 760.9 mm, termometer 25 C, mirno. Na Visu je kazal barometer 760.7 mm, termometer 22 C, južnovzhoden veter.
■jr Obsojen morilec kapetana Ugrinova. Lansko leto 10. inaja je podnarednik Nikola Marčetič v Skopiju med predavanjem ustrelil kapetana Ugrinova. Morilec je bil 2. t. m. sojen pred voj. sodiščem v Skopiju ter obsojen na 20 let robije.
-fr Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
ic Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani, vabi svoje člane, da se po možnosti udeleže pogreba na tragični način umrlega tovariša Antona Justin, ki se vrši v soboto, dne 5. julija t. 1. ob 4 uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani, na jx)kopališče na Viču. — Odbor.
+ Avto Škofja Loka—Selca. V torek 8. t. m. bo čakal na postaji v .Škofji Loki na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.13, potniški avto. — šušter-šič, Selca.
Našim gospodinjam priporočamo knjigo »Gospodinjstvo«, katero je spisala m. Lidvina Pur-gaj, cena broš. Din 40, vez. Din 60. Knjiga, brez katere naj ne bo nobena gospodinja, nudi vse potrebne in važne — zlate nauke in navodila, ki jih mora vedeti vsaka naša gospodinja. Obsega tudi veliko zdravstva od strokovnjaka dr. Dolšaka. Knjigo toplo priporočamo še posebno gospodinjskim šolam in tečajem. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ljubljana
Na klavnici zidajo
Ljubljana, 4. julija.
Že dolgo so naši mesarji občutili potrebo, da zgradi mestna klavnica posebno hladilnico za slanino. Tej potrebi bo letos ustreženo. Že spomladi je pričela mestna klavnica graditi hladilnico za slanino.
Nova hladilnica bo tvorila prizidek dosedanji hladilnici. Zazidanih bo 240 kvadratnih metrov, hladilnica pa bo visoka 5 metrov. Imela bo ravno streho. Novih hladilnih strojev hladilnica ne bo potrebovala, ker se bo priključila na dosedanjo hladilnico. Veljala bo približno 900.000 Din z vsemi hladilnimi napravami vred. Delo počasi napreduje, ker je zelo komplicirano, tako so na primer vse stene specialno delane in izolirane s probkovino, ki ne propušča toplote. Poleg agregatov bodo v hladilnici še etažne mize, kjer bo shranjena slanina. Nova hladilnica bo dovršena do božiča. Z novo hladilnico bo mestna klavnica, ki je že dosedaj bila vzor vsem
klavnicam v državi, napravila znaten korak naprej. *
O Paviljon na Miklošičevi cesti. Korzikov pa-viljon^ki je tri noči razburjal Ljubljančane s svojo selitvijo, je sedaj na Miklošičevi cesti srečno postavljen na novo betonsko podlago. To delo je bilo izvršeno predsinočnjim ponoči in je šlo brez večjih težav. Paviljon se ni prav nič poškodoval., — Po Ljubljani so se raznesii glasovi, ki so celo prodrli v javnost, da je druga tvrdka zahtevala za razdretje in zopetno postavitev paviljona znatno pretiran znesek. Ta tvrdka nam je poslala kopijo računa in navedla točno vsoto vseh stroškov. Razvidno je iz tega, da so taki glasovi, kot se širijo, neutemeljeni.
0 Vojni razpored za obveznike rojstnih letnikov 1880 do 1909 ter za dajalce živine in vozil se bo priobčeval v Ljubljani v dneh od 10. do 20. julija t. 1. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., — soba 4. Vsi prizadeti se opozarjajo, da pridejo zanesljivo k priobči t vi ter se točno drže navodil, ki so razvidna iz tozadevnega razglasa, ki je nabit po mestu. Izostanki in druge nerednosti se kaznujejo po vaj. kaz. zakonu, ki ne pozna šale, zato naj vsakdo v lastnem interesu pazi, da ne bo vpisan med izostale.
- PEGE -
odstrani tako.i in brez sledu „Cieme Orlzol" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Zaloga: »Cosmochemia, Zagreb. Smičiklasovu 23. Telefon 40-99 ______--
•k Pri tolščici, protinu in sladkosečnosii
izboljša naravna »Franz-Josef«-grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef«-vodo sijajne uspehe. — »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Eden — ali dva? Ne da se razločiti.
In zdaj se hlevna vrata odpro.
Kaj je tu zunaj? Vse dvorišče je belo, je bleščeče belo .
In zdaj gleda zel obraz izza roba vrat.
Eden ali dva?
»Kdo — kdo je?«
»Ne vpij! — Jaz sem.«
Pride do dekle.
Ona sliši besede — sliši grozno vest, — sliši, da naj se tega veseli — sliši strašno samohvalnost ženske, ki dela angelce.
Usta se ji krčevito odpro, hlasta za zrakom.
»Mrtev?«
Hripavo, udušeno, komaj razumljivo vpraša.
Vidi, da stara ženska kima, sliši, kako pravi, da je vendar za njo najboljše tako, kmet bo tudi zadovoljen —
In sune iz sebe grgrajoč krik in zdere iz vedrin težek leseni bat, ki se z njim mečka repa — in ubije starko do smrti.
Tolče jo neprenehoma in šjroko razpre oči, čislo široke, svetle, iskreče se oči.
In vpraša zmedeno:
»O, ti si tudi tu — ti tudi — ti tudi — Herod — ti tudi —«
Tolče na desno in levo starke in ne jenja, dokler ne pritečejo vreščeči glasovi.
Tedaj se nasloni na kol in reče:
»Heroda sem ubila — on je pomoril nedolžne otročiče — in jaz sem žensko ubila — min je umorila moie dete.c
Za malo denarja polno vsakovrstne zabave bo nudil
jubilejni sejem v Rožni dolini
v nedeljo 6.1. m. Vstopnina samo 2 Din avtobus od »Zvezde tudi 2 Din. V soboto zvečer se-renada. Pri vseh gostilnah godbe in plesišča.
Berite lepake!
0 Umrli so v Ljubljani v času od 1. do 4. t. m.: Franc Mulej, sin delovodje, 2 leti, Grajska planota 1; Franc Lesjak, poštni uradni ravnatelj, 58 let, Resljeva cesta 24; Jernej Pušavec, železniški delavec, 35 let, Gosposvetska cesta 14; Marija Kržič, hči posestnika, 34 let. Zaloška cesta 11, Rakitna; Jožef Čerin, 30 let, mesar. Zaloška cesta 11, Mengeš; Anton Berglez, trgovec in posestnik, 80 let, Kladezna ul. 5. V bolnišnici so v istem času umrli: Virgilij CigliČ, sin delavca, pol leta, Zaprice pri Kamniku; Vekoslav Majcen, sin služkinje, 1 leto, Zagreb; Julka Lampe, hči tesniva, 6 let, Zaplana 08; Janez Šimenc, sin pečarja, (> let, Pristava; Pavel Sušnik, sin posestnika, pol leta, Sv. Katarina.
0 Žile si je prerezal. Včeraj okrog 6 zjutraj je našel ravnatelj R. sedeti na klopici na šišenskem vrhu bledega, tresočega se mladeniča, ki je bil precej okrvavljen. R. ije spoznal, da si je mladenič prerezal žile na roki. Poklical je reševalno postajo, ki je mladeniča, 22. letnega akademika E. F. prepeljala v bolniSnico. Mladenič ije poskušal izvršiti sa-nioumor zaradi skrajno slabih živcev.
© Zbiralni kanal na Vilharjevi cesti. Delo pri zgradbi zbiralnega kanala na Vilharjevi cesti dobro napreduje in je kanal izkopan že nekako do dobre tretjine ceste. Kdaj prično tam z zgradbo carinarnice, pa je še vedno odvisno od sklepa ministrstva.
O V št. 25 »Ilustriranega Slovenca« na strani 194 smo objavili sliko »s prvega povojnega romanja Slovencev v Palestino« na parniku Monte Olivi«, češ da kaže slika slovenske in hrvatske udeležence na krovu parnika in da je romanje uspelo jako lepo. Kakor smo sedaj izvedeli, to ni bilo romanje, marveč zabavno potovanje, prirejeno od »Hamburg-Siida meri kan isehe Dampfschiffahrtgeselschaft« in v zvezi s Prosvetno zvezo v Ljubljani, udeležilo se je tega potovanja 12 Slovencev, 6 Hrvatov, med temi osebami sla bila dva pravoslavna in en žid. Na parniku Monte Olivia se je ta družba fotografirala kot družba jugoslovanskih potnikov. O romanju ni bilo nič znano udeležencem, niti ni bilo iz inseratov posneti, da bi šlo za romanje. Seveda je pa mogoče, da so posamezni udeleženci bili romarji za svojo osebo, ne da bi o tem obvestili ostale.
© Tombola ljubljanskega Aero-kluba se vrši v lokalih hotela Bellevue, Keršič in Miklič. Pridite in sodelujte!
O Drva - premog najceneje pri »Kurivo«, Dunajska 33. — Telefon 3434.
0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Maribor
□	30 let kolesarskega športa. Na slovesen način proslavi danes in jutri 30 letnico obstoja tukajšnje ugledno kolesarsko društvo »Edelweiss«. Drevi bo v klubovih prostorih pri Halbwidlu slavnostni večer; jutri zjutraj pa se prične na 50 kilometerski progi jubilejna kolesarska dirka s startom na tezen-skem vežbališču. Popoldne ob štirih pri »Lipi« v Radvanju veliko ljudsko slavlje, ki se v slučaju slabega vremena vrši na unionski verandi. Kolesarsko društvo »Edelvveiss« je bilo ustanovljeno dne 26. junija 1900 ter je bil prvi društveni predsednik gostilničar Nikolaj Horvat. Mnogozaslužni sedanji društveni predsednik je splošno znani ter ugiedni restavrater in hotelir gospod Andrej Halbwidl. Poleg Horvata in Halbvvidla imata največ zaslug za procvit in razmah društva brivec Reisp ter trgovec Dadieu. Pomen društva je v tem, ker je kot prvo pričelo v Mariboru gojiti kolesarstvo v strogo športnem smislu.
□	Novosti s kopališča na Mariborskem otoku. V vseh kabinah se bodo v smislu predvčerajšnjega sklepa kopališkega odseka namestila ogledala tvrdke »Jugomat« v velikosti 20 *30 v navadnem okvirju. — Edgar Košak se nastavi kot pomožni plavalni mojster ob sobotah, nedeljah in praznikih. — Nabavi se 20 lesenih podov za solnčne kopeli. —• Proti odškodnini pet dinarjev bodo kopalcem na razpolago tudi naslonjači. — Glede gradnje hotela na Mariborskem otoku, ki ga namerava postaviti dr. Feldmann, bo sklepal občinski svet na prihodnji seji.
□	Nekaj kopališčne statistike. V prvih 16 dneh je bilo na otoku 9946 kopalcev; dnevno povprečne 622; nekopalcev 6113.
□	Dovozno cesto na Mariborski otok od od-čepka kamniške ceste je mestna občina v smislu tozadevnega sklepa upravnega odbora pripravljena prevzeti in vzdrževati.
□	Preložitev letalskega mcetinga. Ker pristoj-na vojaška oblast ni pristala na udeležbo vojaških , letal pri letalskem meetingu, ki so ga nameravala prirediti tukajšnja »Naša krila«, se je moral meeting preložiti na poznejši čas. Letošnji meeting je zamišljen v zelo velikem obsegu.
Vsi vpijejo — hočejo jo zgrabiti — vsi so prebojazljivi in se umaknejo nazaj.
»Znorela je,« šepetajo.
Mlada dekla dvigne mrzlično oko in gleda ven na dvorišče.
Z roko pokaže ven in reče z naenkrat čisto jasnim glasom:
»Ali jih vidite? — Ali jih vidite kako stojijo? — Vidite kako belo je dvorišče? —- To so oni _ to so sveti, beli otročiči iz Betlehema! Ir tam — tam — tam — tam o moj Bog, moj Bogi t- tam stoji moj mali — moj mali, ljubi mali sred) med njimi!«
Razprostre roke in gre s solzami veselja ven na belo dvorišče.
Nihče si je ne upa zadrževati.
Tako gre ven na jiolje.
Sklanja se pogosto nežno na stran.
Misli, da nese na svoji desni roki svojega malega sinka.
In sliši blaženo se smehljaje, kako pojejo beli otroci, in sliši, kako njeno lastno dete poje z njimi.
ZOBNI ATELJE
FRANJO RADOVAN
nasproti velesejma je za čas šolskih pofiitnic odprt samo
ob torkih, sredah, četrtkih in petkih; Telefon St. 12-12	Telefon št. 12-12
□ Redek jubilej. Petdesetletnico svojega vestnega delovanja praznuje jutri po vsej mariborski okolici znani ter splošno priljubljeni vodja A. Ma-cunove manufakturne trgovine g. Avgust Winkler. Svojo življensko pot je pričel kot vajenec tam, kjer se še danes po 50 letih nahaja. Najlepši dokaz njegovega zvestega, neumornega in vestnega službovanja je dejstvo, da je skozi 50 let ostal v eni ter isti hiši. Svojim trem šefom je bil vseskozi najboljši sodelavec in svetovalec. Se vedno čilemu tn blavljencu želimo ob tej priliki, da bi mogel še dolgo vrslo let z uspehom ler v dosedanjem požrtvovalnem in vzornem smislu delovati pri imenovani tvrdki.
□	Celih 13 dni so trajale mednarodne roko-borbe, ki so povzročile nemalo zanimanje mariborskega občinstva. V četrtek zvečer so se zaključile ob uprav rekordni udeležbi Alariborčauov. V odločilni borbi za prvo nagrado jc zmagal Belič nad Kawanom v drugi minuti. Weisz jc položil Jandero v 42. minuti, janeš pa Marka de Petri v 12. minuti. Prvo nagrado v iznosu 5000 Din je dobil Belič (Bolgarija); drugo (2500 Din) Kawan (Avstrija; tretjo Bogner (Madžarska). Nato sledijo: janeš (Jugoslavija), Weisz (Madžarska), (andera (Češkoslovaška) in Marko de Petri (Italija). Da so bile omenjene rokoborbe zares propagandnega značaja, je v prvi vrsti zasluga 1SSK Maribora, ki je rokoborbe priredil.
□	Tujci v Mariboru. V prvem poletju je prišlo v Maribor ter se prijavilo pri tukajšnjem zgla-sevalnem uradu 12.375 tujcev; med temi je bilo 2903 inozemcev. Prvo mesto zavzemajo med ino-zemci Dunajčani (1486). Največja frekvenca tujcev je bila v mesecu marcu (2344), najmanjša pa v lebruarju (1955).	1
□	Izobraževalno društvo v Lajtesbergu ima ima jutri pojKildne pri g. Janžekoviču v Peklu vrtno prireditev.
□	Koncert v mestnem parku bo jutri od pol 11 do 12. V slučaju lepega vremena. Koncertira godba Katoliške omladine. Na programu so sledeči komadi: Tomas, Jadranska straža (koračnica); Romisch, V mirnem gaju (uverlura); Trojan, Zvoki iz narave (valček); Fiillchruss, Slovenske pesmi (potpouri); Stole, Kraljica plesa (valček); Trojan, Veseli odmevi (uvertura); Binička, Kraljevo kolo; Irojan, Trdna skala (koračnica).
□	Industrijskim podjetjem, hišnim posestnikom in njihovim namestnikom. Vsled obstoječe suše in izredno velike uporabe vode je pričakovati, da bo v kratkem nastopilo pomanjkanje vode. Da se prepreči eventuelna prepoved uporabe kopalnic in škropljenja vrtov, se poživljajo vsi, ki so priključeni na mestno vodovodno omrežje, da takoj popravijo vse nedostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah t. j. klosetih in iztokih (pipah). V slučajih neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva se bo uvedlo jiroti krivcem kazensko postopanje v smislu § 66. in 77. obč. reda za mesto Maribor.
□	25 Ictnico obstoja praznuje jutri teden na slovesen način prostovoljno gasilno društvo na Po-brežju. V zvezi z jubilejnimi svečanostmi se bo blagoslovila ter izročila prometu nova motorna brizgalna.
□	Knjižnica Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6 jx>sluje tudi preko jjočitnic ob običajnih izposojevalnih urah; ob sredah in četrtkih se do nadaljnjega knjige ne izposojujejo.
Celje
& Udeleženci dijaškega marijanskega zborovanja v Celju naj pridejo v Celje v teku jutrišnjega dne z osebnimi vlaki, ki dospejo v Celje z ljubljanske strani ob 10, četrt na 17 in pol 21, z mariborske strani pa ob 11, pol 10 in četrt na 20. Na celjskem kolodvoru jih bodo pričakovali celjski tovariši radi dodelitve stanovanja. Ako bi se kdo na kolodvoru zgrešil s celjskimi tovariši, naj se javi ! neposredno pri g. prof. Petru Kovačiču v župnišču Marijine cerkve, Prešernova 12.
-©■ Vojniški kaplan g. Franc Bohanec, o katerem smo pred časom poročali, da leži težko bolan v celjski bolnišnici, nam sporoča, da se je njegovo stanje že toliko zboljšalo, da upa v 14 dneh bolnišnico zapustiti. Obenem izreka toplo zahvalo vsem, ki so se ga v dneh ležke bolezni — tifusa — spominjali v molitvi. — Idealnemu duhovniku in simpatičnemu tovarišu iskreno čestitamo k ozdravljenju.
•©" Naslopi rokoborcev se od včeraj dalje ob večerih vršijo v Celjskem domu. Kljub hudi vročini je seveda taka stvar za Celje privlačna in prireditelji bodo prišli na svoj račun.
& V celjski bolnici je umrla v četrtek dne 3. julija Neža Jošt, 57 let stara dninarica iz škofje vasi. Naj počiva v miru!
Ptuj
Požar. Na nepojasnjen način je izbruhnil požar pri posestniku g. Josipu Šimenko v Zavrcih. Na lice mesta je takoj prispela na pomoč z mo-torko požarna bramba iz Spuhelj, kateri se je posrečilo z velikim trudom ogenj lokalizirati, vendar pa g. Šimenko trpi 50.000 Din škode. Živino so rešili, pač pa je požar uničil 12 kokoši in vse seno.
Na živinski trg je bilo prignane mnogo živine, in sicer 67 komadov goveje živine in 135 konjev. Cene so padle približno za 10%. Tržišče je bilo dobro obiskano in kupčija je bila živahna Bolj minimalen je bil trg s prašiči.
Pasji kontumac je poostren v 17 vaseh. Čudimo se, da pasji zapor ni odrejen tudi v Ptuju, saj Rogoznica, Bodina in ostale sosedne vasi so vendar tesno spojene z mestom.
35 Ictnico obstoja je praznovala dne 1. t. m. tvrdka R. Wratschko, trgovina v Ptuju v poštni hiši. Opozarjamo na nje oglas v jutrišnji nedeljski številki »Slovenca«.
Novo mesto
Velezanimiva športna prireditev. V nedeljo popoldne ob dveh se vrši pod častnim predsedstvom častnega odbora velika medklubska moto-cikli.itična gorska hitrostna dirka na Gorjance. Start pri odcepu državne ceste proti Karlovcu, ki je prav v dobrem stanju ter znana radi izredne slikovitosti ter številnih vijug. Cilj je na planjavi na gimnazijskem prelazu. Proga je dolga 12 km. Ker so se k tej dirki prijavili številni znani dirkači, večinoma iz Zagreba in Ljubljane, obeta postali to sploh doslej najzanimivejša športna prireditev na Dolenjskem. Po dirki pa se bo vršila na vrtu in salonu hotela Vindišar razdelitev nagrad.
Za vodensko šolo: gg. Berger, KlenovŠek, Ple-skovic, Ratej, Keše.
Hras|nik:g g: Malovrh, Jazbec, Roš, inž. Drolc.
Sv. Katarina: gg. Sušnik, Kovačec, Žagar, Boš-
tele, Potrata.	6
Pevski koncert. V soboto ob 8. zvečer je velik pevski koncert mariborskega pevskega zbora mestnih uslužbencev in kvarteta Glasbene matice.
> »do je prepovedano tratiti. Občina razglaša, Je°b casu »"še, v mesecu juliju in avguslu prepovedano tratiti vodo iz občinskega vodovoda za pranje, zalivanje vrtov itd. Vporabljali se sme samo za pitje in kuho. Prestopki se bodo kaznovali ter se bo odvzela voda.
T , Y- ?obot,° 5', in v nedeI)0 6. t. m. se vrše v lrbovljah redne letne skupščine »Zveze organiza-ci| občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine« ter'»Društev pokrajinskih občinskih u-sluzbencev bivše mariborske in ljubljanske oblasti.« V soboto popoldne se vršite skupščini obeh pokrajinskih društev v občinski posvetovalnici in Društvenem domu, zvečer ob 8 pa se vrši v dvorani Društvenega doma pevski koncert z bogatim sporedom. Nastopa zbor mariborskih mestnih nameščencev in vokalni kvartet ljubljanske »Glasbene Matice«. Po koncertu prosta zabava, na kateri bo .gral delavski šramelj pod vodstvom ka-pelnika g. Toneta Hudarin. V nedeljo dopoldne se vrši redna letna »Zvezina« skupščina v dvorani Delavskega doma, ob 1 popoldne pa skupni obed v prostorih ge. Forte na Vodah. Trboveljsko prebivalstvo vljudno vabimo, da se udeleži pevskega koncerta v čim lepšem številu in da dostojno sprejme v svoje sredine došle goste.
Mednarodna konferenca o energiji
Trbovlje
Otvoritev gasilskega doma v Kleku. V nedeljo »e otvori gasilski doin v Kleku. Zbiranje gn-silcev iz tujih krajev je dopoldne ob 9. pred rud-niSkim gasilnim domom na Vodah, nato pohod v Klek, kjer se vrše razni pozdravni govori. Maša na prostem ni dovoljena, ter se bo blagoslovitev doma raditega vršila najbrže popoldne. Popoldne ob 3. se prične pri a. Žngnrju velika vrtna veselica.
Šol tki odbori šo sedaj takole sestavljeni: Za trboveljsko šolo: gg. župan Vodušek. Gašuarič, Ahac. Pavlin, Malgaj. Jurjeveo.
Radio
Programi Radio-LjubSjana t
Sobota, 5. julija:
12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Marjan Do-bovšek: Športna ura. — 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda.
Nedelja, 6. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje p. dr. Gvido Kant. 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.15 Tedenske pregled. 15.00 Reproducirana glasba. 15.30 Prenos iz Rožne doline z veseličnega prostora. 16.30 Citraški tercet »Vesna«. 20.00 Violinski večer g. Riharda Zika. Pri klavirju prof. Rajnik. 21.00 Prenos koncert iz restavracijskega vrta Union. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Nedelja, 6. julija.
Bclgrad: 9.00 Prenos službe božje iz Sabor-ne cerkve. 12.30 Opoldanski konccrt orkestra. 16.00 Koncert cig. orkestra. 17.05 »Naročilo za sestanek«, komedija. 17.30 Koncert orkestra. 19.30 Komični monologi. 20.00 Koncert pevskega zbora »Marinkovič«. 21.00 Koncert radio orkestra. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba. 11.15 Protest, služba božja. 12.20 Koncert opernega ork. 20.10 Straussov koncert. 22.00 Koncert ciganskega ork. — Dunaj: 10.30 Orgelski koncert. 11.05 Koncert dunajskih filharmonikov. 15.45 Pevski in klavirski koncert. 16.15 Koncert opernega orkestra. 18.40 Arije. 18.55 Avstrijska glasba. 20.00 »Vijolica iz Montraartra«, opereta. — Milan; 10.45 Nabožna glasba. 12.15 Koncert seksteta. 19.30 Večerni koncert seksteta. 20.40 »Eva«, opereta. — Praga: 22.10 Simfonični koncert. 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Langcnberg: 18.45 Kratkočisna ura. 20.00 »Marta«, opera, nato plesna glasba. — Rim: 18.15 Plesna glasba. 21.02 Sicilijanski večer; nato »Baronessa di Carini«, lirična opera. — Berlin: 19.25 Violinski koncert. 20.30 Koncert na-politanskih pesmi. 21.10 Pestra radio ura. — Ka-tcvice: 10.15 Nabožna glasba. 17.25 Koncert orkestra. 19.25 Malo glasbe. 19.50 Prenos opere »Straszny dwor«. — Toulouse: 19.25 Petje. 20.00 Koncert orkestra. — M, Ostrava; 11.00 Koncert orkestra. 12.00 Opold. koncert orkestra. 15.30 Koncert češke filharmonije. 20.10 Simfonični koncert. 22.20 Koncert ciganskega orkestra.
Cerkveni vestnih
II. Vnanja Mar. kongregacija pri čč. uršulin-kah naznanja svojim članicam, da v nedeljo nima shoda; pač pa ima izlet na Limbarsko goro. Odhod izpred Figovca z avtobusom ob 7 zjutraj. Pri-ditel — Odbor.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Novosti: Berghoff S., Ein Gang durch Evangeiium. Sonntagspredigten iiber Christus. 268 str.; kart. 48 Din. — Burger T., Katechesen fiir den ersten Schiilerjahrgang. 278 str., vez. 73 Din. — Gerardi P. B., Im Dienste der Seelen! 30 kurze Betrach-tungen im Sinne der katholisehen Aktion. 96 str., kart. 15 Din. — Guardini R., Briefe iiber Selbst- ' bildung. 315 str., vez. 67 Din. — Mohr C„ Liclit j der Einsamen. Betrachtungen fiir innerliche Men-schen. 305 str., vez. 73 Din. — Muszynski F., Zur j Uebervvindung der Krisis vom modernen-krnnken j Menschen. 173 str., vez. 65 Din.
Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo 6. t. m. ob pol 7 zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo.
Iz društvenega zivlienfo
Prostovoljno gasilno društvo Smlednik ima
v nedeljo 6. t. m. ob 3 popoldne veliko veselico i v grajskem parku g. barona Lazarini z zelo pestrim sporedom. Sodeluje vodiška godba na pihala. Do- [ bra kapljica, sveže pivo. Za obilen obisk se priporoča — Odbor.
DruStvo strojnikov in kurjačev ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob pol 10 dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ker je med drugim na dnevnem redu tudi pogovor o ujedinjenju vseh strojnikov Jugoslavije, se vabi vse tovariše, da se tega občnega zbora sigurno in točno udeleže.
Zidani most. Jutri popoldne, dne 6. t. m., priredi Posavska podružnica v proslavo 30lclnice v Zidanem mostu veliko veselico. Na tej veselici bo poleg godbe koncertirala tvrdka Slord na veliki koncertni napravi. Radio tvrdka Slord si je pridobila najboljši glas radi izredne kvalitete proizvodov, konstrukcij danskega lizika inž. Cl. The-nebroka. Jugoslovensko delavnico v Ptuju, Vičava, vodi naš rojak inž. A. Mlakar. Koncert nam bo nudil gotovo najlepši užilek.
Naš c dijašivo
Dijaki-kongreganisti. Začetek zborovanja v Celju je 6. julija ob 18. Odhod i/. Ljubljane ob 13.49, iz Maribora ob 13.30. Nu kolodvoru bodo reditelji. Vodstvo.
Poizvedovanja
Kanarček se je zatekel. Čevljarska ul. 21,-II.
Od 10. do 25. junija se je vršila v Berlinu druga svetovna konferenca, ki se je bavila s proučevanjem izrabe raznih energij. Pri tej konferenci stojijo naravno v ospredju problemi svetovnega gospodarstva. Dvoje najvažnejših snovi pri proizvajanju energije, in to sta premog in petrolej, imata splošno svetovni značaj.
Moderna tehnika, prisiljena od gospodarstva, stremi za tem, da se odprejo in izrabijo vsi viri energije, čijih izraba je pač ekonomična. Pri izrabi energij se pa postavljajo vedno novi problemi. Čimbolj _se preskrba z energijo razteza preko mej držav j in čimbolj prihaja pod vpliv javnega gospodarstva, tem važnejša postaja pravilna oblika uprave. Veliko vlogo igra pri tem problemu tudi vzgojno vprašanje. V prvi vrsti je treba skrbeti za tehnično-znanstveno izobrazbo ljudi, ki imajo neposredno posla z proizvajanjem, razdelitvijo in vnovčevanjem energije.
V povojnih letih je ravno na polju proizvajanja energije nastopil silen razvoj. Nastale so velikanske naprave za proizvajanje električne energije bodisi na parni pogon ali pa z vodnimi silami, izpopolnjujejo se omrežja, da se proizvajanje in uporaba spravijo v sklad. V prometu in v kmetijstvu se uporaba motorjev vedno bolj širi in s tem nastajajo v tehniki in gospodarstvu nove naloge. Ti pojavi so svetovnega značaja, zato jc razumevno, da je prišlo do obravnavanja teh vprašanj pred mednarodnim forumom.
_ Sedanja konferenca, ki se je je udeležilo par tisoč strokovnjakov iz vseh delov sveta, so je bavila predvsem z vprašanji gradbe velikih naprav za proizvajanje energije, z zbiranjem in prenosom energije ter z varstvenimi napravami, dalje z vprašanji pogona in motorjev za železnico, plovbo, razna vozila, zrakoplove, z vprašanji pogona v kmetijstvu, gospodinjstvu, industriji in obrti, s plinom, tekočimi in trdnimi gorilnimi sredstvi ter z gospodarskimi in upravnimi vprašanji pri problemu energije.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANK':
•l dne 30. junija 1980. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. junija 1030.) Aktiva: Kov. podlaga 330.6 ( + 11.4), posojila^ menična 1116.4, lombnrdua 228.6, skupno 1845.0 (+4.0), račun Začasne zamenjave 159.9 (—1.9), račun za odkup kronskih novčanic 929.3; pasiva: bankovci v obtoku 5229.7 (115.6), razne terjatve 140.9 (—10(5.0), obveznosti žirov 1078.0, razni računi 169.4 (+7.9).
Zborovanje denarnih zavodov in zavarovalnic v Bol grad u. Dne 3. t. m. se je vršilo v Belgradu zborovanje zastopnikov organizacij naših denarnih zavodov in zavarovalnic. Na dnevnem redu zborovanja so bili referati o podržavljenju in privilegi-ranju denarnih zavodov, o bančnih zbornicah, o zakonu o delniških družbah in o obrestni meri. Referat o delniških družbah je imel ravnatelj Za družno-gospodarske banke dr. Ivan Slokar. Končno -o bili na zborovanju sprejete resolucije, v katerih se je izrekla želja, da država preneha z ustanavljanjem novih privilegiranih denarnih zavodov ter, da se čimprej z zakonom ustanovijo bančne zbornice in da se doneseta zakon o bankah in akcijskih družbah. Glede obrestne mere pa je bila konferenca mnenja, da je splošno znižanje za obrestno mero kreditov nemogoče, ker ban!.- ne morejo dopustiti znižanja svojih dohodkov radi velikih davkov, nesorazmerno velike režije, ter veli-! kega rizika, ki ga banke morajo nosili pri dovoljevanju kreditov z ozirom na nepovoljno stanje našega gospodarstva. V resoluciji se je naglasila tudi potreba znižanja davčnih bremen za denarne zavode. — Končno je bilo na zborovanju sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši v Ljubljani.
8. mednarodni zadružni dan se praznuje na današnji dan. Mednarodna zadružna zveza v Londonu je razposlala svojim članom resolucijo, v kateri se izraža želja, da hi interesi producentov in konsumentov prišli do soglasja, ker pomeni to znaten korak k dosegi gospodarskih ciljev zadružništva.^ Povdarja se tudi jiotreba internacionalne združitve zadružništva iu izraža zaupanje v zmago zadružnih idej.
Vzporedno z razvojem in napredkom na polju izrabe energij gre tudi razvoj gospodarstva. Pa tudi v gospodarskem prometu posameznih držav igra energija veliko vlogo. Vrednost raznih naprav za proizvajanje energije znaša že znatne dele narodnega premoženja, pri njih dobijo zaposlitev delovne moči.
Geslo konference v gospodarskem vprašanju je bilo otvoritev novih trgov energije in izboljšanje obstoječih. Razširiti je lreba uporabo energije, dobiti nove odjemalce, z eno besedo dvigniti konzuni energije, lako v gospodinjstvu povišati n. pr. uporabo plina, ali povišati v kmetijstvu uporabo elektrike za razgrevanje zimskih gred in podobno. Proizvajanje energijo pa je izboljšati, da bo sigurnejše, zanesljivejše in ceneno.
Podlago našega gospodarstva energije tvorijo predvsem vodne sile, premog in petrolej. Način kako se to spreminja v energijo ni gospodarsko od-ločjlen. Odločilen v preskrbi z energijo je kapital. Čim boljše so naprave in omrežja, tem manjši delež stroškov kapitala odpade na enoto (nr plina, kilovat itd.). Zato je treba naprave čimbolj izkoristiti. Spajajo so omrežja z različnimi časovnimi obtežitvami, da je mogoče oddajo enakomernejše izvesti.
Sedaj ko je omogočen prenos energijo na velike daljave, ni potrebno, da se industrija nahaja na kraju proizvajanja energije. Vodne sile, ki se nahajajo v gorovju, kjer je naselitev industrije nemogoča, se lahko izkoristijo. Energijo, ki jo ima država preveč, lahko izvaža, kot se to godi v Švici. Tako je mogoče neenakomerno razdeljeno energijo razdeliti primerno potrebam posnmeznih dežel.
Vsa ta vprašanja, ki so tudi pri nas doma več ali manj aktualna, da omenimo samo problem elektrifikacije. ki je na dnevnem redu, so se na zadnji konferenci vsestransko obravnavala. Upamo, da je s le konference prišla pobuda za pravilno rešitev marsikaterega problema.
VREDNOSTNI PAP1R)I
Ljubljana. 8% Bler. pos. 95.25 bi.. 7% Bler. pos. 84.50 bi.. Celjska 100 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den.. Vevče 128 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Kranj. ind. 2,S0 zaklj.. Ruše 280—800.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.25 denn., agrari 54 den., vojna škoda ar. 432.75—483 (432.75), kasa 482.75-484, 7. 432.75—484, 8. in 12. isto. 8% Bler. pos. 95—95.875 (95), 7% Bler. jkjs. 84—84.375 (84.25), 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—88.75 (84, 83.50). Bančnne delnice: Ravna gora 75 den,, Hrvatska 50 den., Katolička 30—38, Poljo 57.50 den., Kreditna 90 den., Union 194.25—195 (194). Jugo 78—78.50 (78), Lj. kred. 122 den., Narodna 8220— 8325, Obrtna 30 den., Praštediona 902.50—910 (910 —905), Srbska 184-187.50, Zemaljska 182—185 (133). Industrijske delnice: Nar. Sum. 24 den., Guttnuinn 100—105 (160), Slaveks 02 den., Slavonija 200—210, Našice 1300 bi., Danjta 107—112, Drava 228 bi., šečerunn Osjek 330—886, Nar. ml. 20 den., Brod. vag. 115—125. Union 115—125, Vevče 128 den., Isis 33 den., Ragusea 370—400. Ocea-liia 200 den., Trboveljska 412.50—416.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93,25, \Viener Banltverein 18, Creditanstalt 47.50, Escompteges. 159.25, Alpine 22.80, Trboveljska 50.50, Prager Kisen 822, Leyknm 4.70, Rima Muranv 84.40.
Borzo
Dne 4. julija 1930.
DENAR
Devizni promet jo bil danes izredno živahen. Promet je dosegel višino, ki še do sedaj menda ni bila nikoli dosežena (8.8 milij. Din). Največ zaključkov je bilo v devizah London (5.5), potem Praga, Ne\vyork, Curih. Tečaji so nu splošno popustili, in to je bil ta vzrok večjega nakupa s strani bank.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2272.50 bi.. Berlin 1345—1848 (i340.50), Bruselj 789.05 bi., Budimpešta 989.05 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.S0), Dunaj 796.09—799.09 (797.59), London 274.20—275.06 (274.06). Newyork 56.255-56.455 (50.355), Pariz 220.98-222.98 (221.98), Praga 107.17-167.97 (107.57), Trst 295.79 1)1.
Zagreb. Amsterdam 2272.50 bi., Berlin 1345— 1348, Bruselj 789.05 bi., Budimpešta 987.55—990.55, Bukarešt 33.60 bi.. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 796.09—799.09. London 274.26—275.06, Ne\vyork 50.235—56.485, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.17 -167.97, Trst 294.691-296.091. - Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.423 milij. Din.
Curih. Helgrad 9.125, Amsterdam 207.35, Berlin 122.91, Bruselj 72, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.064, Carigrad 2.44, Dunaj 72.78. London 25.0075, Madrid 59.25, Newyork 515.375, Pariz 20.26. Praga 15.29, Sofija 3.74, Trst 27.005, Varšava 57.90, Ko-penhagen 138.10, Oslo 188.10, Slockholm 138.50, Helsingfors 12.98.
Belgrad. Berlin 1345-1348, Bruselj 787.55-790.55, Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 796.09—799.09, London 274.260 275.06. Ne\vyork 56.2550—56.4550, Pariz 220.98— 222.98, Praga 107.17-167.57, Milan 294,75-296.75.
Les
Eksekutivno je bilo prodanih 5 vagonov lirfl rovih hlodov od 80 cm širino naprej, in od 3—7 ir, dolžine. (Jena 850 Din za nr fko vagon obmejna postaja Jesenice. Tendenca neizpremenjena.
Žifo
Danes je na iiašein domačem žitnem Irgu ostal položaj v vseh predmetih iieizpremenjen, ra zen za koruzo in za ovos. Koruza je doživela velik skok v ceni: ponudb skoraj ni na trgu, medtem ko je povpraševanje po blagu izredno veliko in se je plačalo tekom popoldnevu za navadno hačko koruzo že 117.50, to jo celili 10—12'A pare več nego danes zjutraj. — Tudi v ovsu je reua za 5—10 jiar višja ter nolira hačko blago 140—150 nakladalna postaja.
Ljubljana, Notacijo so neizpreinenjene razen v koruzi, ki je poskočila na 160—162.50. Tendenca je neizpremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze.
Novi Sad. Oves bučki, sreniski 140—145, Koruza bučka, srem. 105—107.50, ladja Dunav 110— 112.50. avgusl 110—112.50, lian. ladja Dunav, Boga 110—112.50, ban. 97.50—100. Vso ostalo neizpre-menjeno. Promet: 19 vagonov pšenice, 3 vagone ječmena, 3 vagone ovsa, 51 vagonov koruze, 7 va gonov moke, 10 vagonov otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Soinbor. Pšenica stara bač. 77 kg 180—185, 78 kg 185—190, srem., slav. 155--165, nova srem., slav. 77/78 kg 152.50—157.50, bač. 78/80 kg 100-165, 77/78 kg 157.50—162.50. lian. Tisa šlep 79/80 kg 100—105, Boga šlep 77/78 kg 157.50 — 102.50, Bega kanal 77/78 kg 155—160, oves bač. 130—135, srem. slav. 135—140, rž bač. 105—110, ječmen nov! bač. 04/65 kg 95—100, bač letni 07/08 kg 95—105. koruza bač. 105—110, avgust 110—115, moka bač.
0	gg 330-340, 0 g 325-385, št. 2 290—800, št C 230-240, št. 6 170—180, št. 7 115 — 125, št. 8 90— 100, olrobi bač. 78 —80. Tendenca stalna. Promet: 182 vagonov.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica okt. 19.10—19.40, zaklj. 19.84—19 35 rž okt. 12.85—12.82, zaklj. 12.66—12.67, koruza jul! 15.40—15.85, zaklj. 15.66—15.08, avg. 15.40—15 90 zaklj. 15.70—15.75, tranzit jul. 18.80—18.85, zaklj. 13.65-13.70.	'
Živina
Mariborski svinjski sejem 4. julija. Pripeljanih je bilo 338 svinj. Mladi prašiči 7—9 tednov 220-250, 8—4 mesece 300—850, 5—7 mesecev 45C —500, 8—10 mesecev 000—850, 1 leto 1100—1 "00
1	kg žive teže 11—18 Din, 1 kg mrtve teže 15— 10.50 Din. Prodanih je bilo 155 komadov.
Naznanilo otvoritve!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v nedeljo 6. juL
gostilno pri »Andreju"
Kavškova cesta št. 18, Ljubljana VII — šiška
Točila se bodo vedno zajamčeno pristna štajerska in dolenjska vina. Na razpolago tudi vedno mrzla in gorka jedila.
Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se priporoča za
obilen nbis|j
Andrej Belič,
gostilničar.
Najstarejši človek sveta
160 letni Zaro aga se pelje v Ameriko
Navdušen sprejem nemških čet v Mainzu
Svetilka na kravjem repa
72 leini Pandit Motila Nehru, predsednik vseind-skega narodnega kongresa in — za Gan^hijem — priznani voditelj indskega gibanja, je bil te dni aretiran.
Kolera v Aiganisianu
Ker se epidemija kolere v Džalalabadu silno hilro širi, je perzijsko ministrstvo za hi-gijeno izdalo naredbo, da se zapre meja, da se prepreči dohod potnikov iz Afganistana. Iz Teherana so poslali veliko količino protikole-ričnega seruma za cepljenje obmejnega prebivalstva, ki je ogroženo od kolere. Ob meji so na hitro zgradili več bolnišnic za obolele potnike. V obmejna mesta pa je prišlo veliko število zdravnikov.
V severoameriški državi Connecticut, ki je znana po živinoreji, je gnal neki farmar svojo najlepšo kravo ponoči po deželni cesti. Bilo je precej temno, toda farmar je poznal pot in je lepo korakal oh robu ceste, kadeč mirno svojo pipico. Krava, ki je tudi poznala pot, pa je korakala po sredi ceste. Naenkrat pa se zasliši tresk, nato silno rjovenje krave in srditi človeški glasovi. Ze je bila katastrofa tu. Avto z 90 konjskimi silami se je zaletel v kravo. Krava je poginila na mestu, šofer se je nekoliko poškodoval, po zraku pa so letele besne besede farmarja, ki se je bridko pritoževal nad izgubo svoje najlepše kravice, in šoferja, ki je prešteval svoje kosti. Zadeva pa s tem še ni bila rešena in se je nadaljevala pred sodiščem. Farmar je zahteval odškodnino za kravo, šofer pa za avto in tako ni bilo druge poti do pomirjenja, kakor pred sodiščem, kjer se je odigral finale kravje smrti. Medtem ko sta mrtva krava in razbit avto čakala na cesti, da ju bo kdo odstranil, je sodnik odločil: Plačati mora farmar, ki bi moral svoji kravi privezati na rep svetilko, preden jo je gnal ponoči ven. Kar velja za avto glede zadnje luči, velja v tem slučaju tudi za živino.
Ta salomonska razsodba je bila všeč vsem tamkajšnjim posestnikom, čeprav je bil z njo oškodovan eden izmed njih samih, kajti v Coiinecticutu avtomobilska vožnja ni luksus, ampak nekaj potrebnega in samo ob sebi umevnega- V boju za nadvlado na cestah zaznamuje torej avto novo zmago: svetilko na ' kravjem repu.
K izpraznitvi Porenja. Slovesno snemanje francoske trobojnice z gradu v Mainzu. V krogu: general Guilieaumat in višji komisar Tirard prislovesu na glavnem kolodvoru v Mainzu.
Diplomat o petelinjem boju
V švicarskem tisku opisuje neki diplomat utise, ki jih je dobil pri petelinjem boiju in pristavlja, da je ta vrsta »narodne zabave« najbolj odvraten prizoir, kar si jih sploh moremo na svetu predstavljati.
»Neko nedeljsko popoldne«, piše dotični diplomat, smo porabili, da smo si ogledali petelinji boj v Triani, predmestju Sevilje. Tam je bil nameščen mal preprost cirkus z železnimi mrežami okoli arene. Naokrog pa so se dvigale amfiteatralno nameščene klopi. Cirkus je bil do zadnjega kotička napolnjen s samo moškim gledalstvom. Ženske v Španiji ne p ose čaj o petelinjih bojev. Pred prestavo je ravnatelj cirkusa prinesel dva petelina, ki ju je pred očmi gledalcev izmeril. Ali so mar to petelini, ti gnusni stvori? Surova roka jim je odsekala greben in krasno perje. Ubogi živali sta bili skoro popolnoma goli, le na krilih sta imeli nekaj perja. Bila je to grozna slika, ki jc morala vsem ljudem, ki imajo v sebi saj še iskrico sočutja, seči v srce ...
En petelin že stoji v areni, maha s krili in leikirika. Nato spuste v areno njegovega tckmeca. Živali se nekaj časa merita z divjimi pogledi, nato pa se vržeta druga na drugo. Začne se strašen boj, ki je tem strašnejši, ker sta pri njem petelina popolnoma tiha. Nič ne kikirikata, ampak brez milosti kljujcta drug drugega. Samo po glavi in po očeh nasprotnika. Teda.j zagrabi eden nasprolnikovo oko in ga poskuša izdreti, kar se mu posreči. Strašno ranjena živali ne da pri tem niti glasu od sebe. Kri lije iz ranjenih glav ubogih živali, ki težko dihata, toda vseeno kljujeta in klju-jeta... Neomejena je v teh živalih volja po uničevanju. Boj se vrši od strani petelinov v popolni tišini, tem bolj pa kriči in se dere občinstvo. Povsod je videti od strasti spa-čenc obraze in usta, pokrita s peno. Čim bližji so areni, tem bolj divje sklepajo stave.
Ko se je predstava končala, smo morali iti na čašo vina, da smo si izprali strahoto te »narodne zabave«. Zakleli smo se, da nc damo nikoli več niti pare za tako gnusno predstavo. Nerazumljivo mi jc, zakaj se društvo za zaščito živaili še ni pobrigalo, da bi s pomočjo Društva narodov za vselej prepovedalo to surovo zabavo.4
Gasilska služba vVatikanu
V vatikanskem mestu že dolgo časa čutijo nujno potrebo po požarni brambi, ki bi v vsakem oziru odgovarjala modernim željam. Ze od starih časov obstoji v Vatikanu mala četa gasilcev, ki pri morebitnem požaru lahko nudi prvo pomoč- Ti gasilci pa niso dovolj izvež-bani. Mogoče se bo še kdo spominjal, da je leta 1904. nastal mal požar v skladišču za knjige slavne vatikanske knjižnice. Pij X. se je takrat takoj obrnil na rimskega guvernerja s prošnjo, da bi poslal mestno požarno bram-bo na pomoč. Posrečilo se je v zadnjem trenutku, da so obvarovali pred plameni zaklade vatikanske knjižnice. Seveda so po tem požaru storili vse mogoče, da bi zboljšali vatikansko požarno brambo. Sedaj se je pa tudi to zboljšanje izkazalo kot nezadostno- Vatikanski guverner profesor Serafini se bavi z načrtom, da bi se vatikanska požarna bramba popolnoma reorganizirala.
Senzacija v WimbIedonu. Pri igrah za svetovno mojstrstvo v NVimbledonu je proti vsakemu pričakovanju mladi Američan Allison (na levi), ki je doslej nastopal samo v dvojnih igrah, premagal svetovnega mojstra Cochcta (na desni*
Mnogo so žo pisali časopisi o najstarejših ljudeh svetil. Enkrat je bil to Kitajec, enkrat Turek, drugič pa spet kdo drugi. Zaenkrat nas najbolj zanima IGOletni Zaro Aga, ki se sedaj vozi po Atlantskem oceanu.
Zaro Aga je turški težak v pristaniščih Carigrada in Galate. Te dni se je vkrcal na prekooce-mski parnik in se s tem odzval povabilu ne\vyor-Škega protialkoholnega društva in nekega filmskega podjetja v Holly\voodu. Zara Ago navaja kot svoj rojstni datum leto 1770. in šteje torej letos i00 let. Sicer si ljudje zunaj meja turške države šepetajo, da njegova starost ni notarsko potrjena, toda to so le zlobni jeziki, ki si sploh marsikaj privoščijo. Pergamentni zvitki starih turških arhivov dokazujejo samo, da je bil Zaro Aga 14krat ože.njen in oče 65 otrok. Zaro Aga napravi, pa najsi bo star toliko ali toliko, vtis jeklenega moža živahnega razuma in čistega spomina. Zibelka je tekla našemu Metuzalemu v neki kavkaški vasi. kjer je kot sin nekega Kurda, voditelja gorske bojne čete, zagledal luč sveta. Konj in puška sta bila prvo, kar je zagledal na svetu. Vso svojo mladost je preživel sredi neprestanih bojev in napadov in ni čuda, če je izvrsten jezdec in še boljši strelec. Bojna sreča je bila mlademu Kurdu zelo naklonjena, niti ena krogla ga ni zadela tekom dolgoletnih bojev, o kaki drugi rani ali bolezni pa sploh ni govora.
S 35 leti najdemo Zaro Aga v Egiptu, kjer je služil kot prostovoljec v Napoleonovi armadi. Še danes govori o svojem takratnem poveljniku z občudovanjem in rešpektom in pri tem ne pozabi povedati, da NapoWw ni bil navaden človek, ampak sin Sejtana (vraga). ;>Kot vsak smrtnik pa je napravil tudi kake napake, ki pa .jih je moral dra-
460 metrov globoko v morje se je spustil ameriški raziskovalec \Villiam Beebe. Pri llermudskih otokih se je v jekleni krogli, ki je bila opremljena s kremenastimi okni, kisikovmii aparat in telefonom, spustil v to izredno globočino. Beebe upa, da bo ta rekord zvišal še za nadaljnjih 500 m. Doslej so se potapljači spuščali v morje največ 100 metrov globoko.
go plačati. Kot hraber borec svojega poveljnika je bil Zaro Aga povišan in celo odlikovan.
Po izpraznitvi Egipta se je naš hrabri vojak peljal z ladjo na otok Krf. Tu je ostal do dne, ko je sedem otokov v današnjih grških vodah proglasilo republiko pod rusko-turškim protektoratom. Pri tej priliki pa je s turško jadrnico potoval skozi Dardanele in se tam ponudil Ali paši Pepelenliju v službo. Ta ga je sprejel. Zaro Aga je bil imenovan za sultanovega krvnika in je z veseljem sekal glave kaznjencem. V tem času se je tudi četrtič poročil. Dvakrat se je že preje na Kavkazu in enkrat na Krfu. Tretja soproga mu je povila 6 otrok.
Zaro Aga se še dobro spominja grške osvobodilne borbe, pri kateri je tudi sam sodeloval, seveda v turški armadi. Bil je pehotni narednik 111 se je vedno nahajal v neposredni bližini paše, ki se mu je tedaj le s težavo posrečilo, da je preprečil popoln poraz turških čet. Bilo je to v bitki pri Dervenakiji. Zaro se tudi spominja grškega
I junaka Colocontronisa in pravi o njem, da je bil pameten, prevdaren in odločen mož. Po revoluciji v Grčiji — bil je tedaj star 60 let — se je zopet napotil v Carigrad. V Carigradu pa so že očividno ' pozabili nanj in se niso več spominjali službe, ki , jo je nekdaj vršil in obljub, ki so mu jih dali. Zastonj je poskušal priti do sultana, da bi mu pred-očil krivico, ki mu jo delajo. Tako je ostal brez kruha. Sila kola lomi in Zaro je postal nosač v carigrajskem pristanišču. Med svojimi tovariši si je kmalu priboril ugled in na dan, ko so na Grškem izvolili za prvega predsednika Kapodistrija, j je bil Zaro Aga od svojih tovarišev nosačev izvoljen za hamalbahija carigrajskega pristanišča. To se je zgodilo leta 1830. Kot hamalbahi ni imel lahke naloge. Moral se je pogajati z delodajalci in ' včasih celo z vlado o plačah in delovnem času svo-I jih tovarišev. Sploh jo moral braniti skupne inte-i rese in, če je bilo treba, celo proglasiti stavko in jo zopet preklicati. Svojo nalogo je moral že dobro izpolnjevati, kajti njegovi tovariši so ga radi imeli.
Letu so tekla in več rodov se je pogreznilo 1 v večnost, samo Zaro Aga se je veselil svojega i zdravja in živel iz leta v leto svoje življenje. Dogodki, ki jih je med tem časom doživel, so bili večinoma le smrtni slučaji njegovih žena. Od tedaj, kjer smo zapustili njegove ženitve, se je namreč že petkrat oženil, pri čemer so mu vse žene skupaj podarile 57 otrok. V čast našega junaka pa moramo |>ovedati, da ni imel nikoli dveh žena. Mirno je čakal, da se je vsaka žena ločila od sveta in pripravila prostor drugi. Zaro Aga je imel dober okus, zato so bile njegove žene mlade in lepe, stare od 14 do 22 let.
Ob priliki grško-turške vojne se je zopet boril kot prostovoljec, čeprav je bil star že 127 let. Kljub temu pa se je vseeno izkazal kot junaškega boren. Leta 15)11. ga najdemo v Solunu, odkoder se je ob pričetku prve balkanske vojne vrnil v Carigrad. Ko so leta 1919. tedanje turško glavno mesto Carigrad okupirali zavezniki, je bil Zaro Aga senzacija za inozemce. Vsakdo ga je hotel videti in z njim govoriti. Posebno Francozi so drli v njegovo hišico, ko so zvedeli, da je videl Napoleona in da se je v Egiptu celo pod njim boril. Nekemu podjetnemu Grku je prišlo tedaj na misel, da bi si s starčkom služil denar in res se mu je posrečilo, da je pregovoril Zaro Aga, da je šel z njim v Pariz in se tam kazal občinstvu. In res je bil tedaj naš 145-letni junak v Parizu senzacija. Vse ga je drlo gledat in blagajna je bila polna. Po svojem povratku sta bila Zaro Aga in njegov manažer precej bogata človeka.
Še enkrat se je proslavil Zaro Aga v vs«j svoji starosti. Ko so Turki prepodili Grke iz Male Azije in ko so morali tudi zavezniki izprazniti Carigrad, je Zaro Aga korakal na čelu zmagovite turške armade pri vhodu v Carigrad. Oblečen je bil, v uniformo, ki jo je nosil še pod Napoleonom, in jahal krasnega belca, ki mu ga je podaril Ke-mal paša. Tedaj so ga slavili ves dan in turška vlada mu je obljubila izpolnitev ene njegove želje. In kaj si je zaželel naš junak: svojo 14. ženo v starosti 15 let. Takoj so mu jo preskrbeli. Razen tega ga je Kemalova vlada za plačilo njegove domovinske ljubezni nastavila za glavnega vrtnarja v ogromnih parkih v Dolnia Bagdše. Oblekli so ga v uniformo, obšito z zlatom in mu zgradili majhen gradič, kjer naj bi v miru preživel svoja stara eta. Žarov nemirni duh pa je bil le tri dni zadovoljen s to tišino. Njegovo srce je zopet zahrepenelo po pristanišču in četrtega dne je že obesil svojo uniformo na klin in se vrnil v pristanišče.
Pred letom so poročali časopisi, da se je Zaro Aga ponesrečil, toda izkazalo se je, da se staremu prav dobro godi in da mu je celo njegova mlada žena povila sinčka. Ker se ima Zaro Aga za svoje dolgo življenje zahvaliti edinole slučaju in pa dejstvu, da v celem svojem življenju ni použil, niti kapljice alkohola, ga je ameriško društvo povabilo v Ameriko, da bi ga tam kazali kot vzor moža, ki v celem svojem življenju ni pokusil kapljice alkohola. Tudi neko filmsko podjetje bo porabilo to priliko, da bo Zaro Aga, najstarejšega človeka sveta, ovekovečilo s tem, da ga bo filmalo za tonfilm.
Smrt Leva Blatnega
Zadnji teden junija je v Kvžtnici blizu Po-prada na Moravskem za tuberkulozo umrl 361etni teški pisatelj Lev Blatny. Usoda, ki je doletela Jirija Wolkerja, Bartoša Vlčka, tudi njemu ni prizanesla. Z njim je legel v grob izredno nadarjen in kultiviran prozaik in dramatik. Prvo knjigo je izdal 1. 1912. Po letu 1920. se je Blatny močno uveljavljal v brnski »Literarni skupini« in v krogu sotrudnikov revolucionarne literarne revije »Host«. Od 1. 1925. do 1929. je bil lektor Narodnega di-vadla v Brnu.
Lev Blatny je napisal pet pripovednih knjig: »V i t r v ohradč (Veter v ograji, 1923), »P o -v i d k y v K o s t c e« (1925), Regulace (1927), »P o v i d k y z h o r« (1927) in »H o u s 1 e v m r a -k o d r a p u« (Gosli v nebotičniku, 1928). Obsežnejši del njegovega stvarjanja zavzema dramatika. Drama »T t i« (Tri, 1920) je prva češka impresionistična drama, komedija »K o k o d a k« (1922) je posrečena groteska iz malomeščanskega življenja. V »Vystehovalcih<c (Izseljenci, 1923) se ikvarja z motivom ljubezni do domačije. Poleg teh knjig je napisal Blatny še pravljično »ft i š e miru« (Kraljestvo miru, 1927) ter nekoliko rnanj-fih veseloiger in enodejank.
O Levu Blatnem prinesemo v kratkem izčrpen, nalašč za »Slovenca« namenjen prispevek izpod peresa mladega moravskega pisatelja Josefa Kocourka in morebiti še nekaj prevodov iz njegove proze.	— u — it
Al. Mav, C. M. Requiem pro una voce, 1930. Od škofijskega ordinariata v Ljubljani odobren je ravnokar izšel tale Requiem. Zložen je v hvaležnem baritonskem obsegu od h do es'. Glasba tega zadnjega Mavovega dela pomeni odločen vzpon navzgor k čim bolj plemeniti, semlertje na Jregorijanski koral se naslanjajoči melodiji, bogatejši, a vedno naravno in nepretirano nastopajoči kromaliki, k samoraslemu kadenciranju in k čim bolj svobodnemu ritmu. Tisk je jako lep, velik, razločen, papir močan. Par tiskovnih napak, je v Sanctusu na strani 8. V 4. taktu alt: d, c, (j, a itd. In v 6. taktu na isti strani ne moreta »tati c in cis — hkrati v istem akordu. Mesto c nore biti ali h ali cis. Pri Agnus Dei str. 9 naj bo pri prvem »doiffilgis requiem« c, h, h. Izvrstno skladbo nem našim organistom prav toplo priporočam. Cena 16 Din. Dobi se pri skladatelju: Sv. Jožef nad Celjem in v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.	St. Premrl.
UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI
»f
ZACHERUN
ii
NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES
Jugoslovanski državljani, pozor!
Podružnice v vseh krajih ustanavlja in za ureditev istih po Jugoslaviji večje število potnikov sprejema tovarna obleke in perila Rudolf Matyšek, Klobou-ky pri Brnu, Češkoslovaška. - Vsak naj piše po pogoje. — Velika provizija in mesečna plača.
Autotaksi
Novo mesto-Kandlfa
M. Hočevar
Telefon št,
18
POHIŠTVO
priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
KREGAR IN SINOVA
Št.Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora
Stavbni les
deske za obijanje stropov i. t. d. Trd, parjen bukov, hrastov in javorov les,
več let naravno usušen; parkete iz sla-venskega in domačega hrasta (eventuelno se tudi poklada) — ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka "tt
REMEC - CO.
LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7.
Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta.
Spori
PRVO IZLOČILNO KOLO TBKEM ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
Ilirija : Concordia, igrišče Ilirije ob 17.30.
Jutri se bo odigralo v Ljubljani, Zagrebu iu Sufaotici prvo izločilno kolo tekem za državno prvenstvo v nogometu. Srečajo se v Ljubljani Ilirija : Concordija, v Zagrebu Hašk : Slavija iz Osi-jeka, v Subotici pa Jugoslavija in Bačka. V teh izločilnih kolih letos po daljšem presledku sodelujejo kar trije novi klubi in sicer Ilirija, ki si je priborila po dveh letih prvenstvo, Concordia, ki je spravila slavni Gradjanski na tretje mesto iu Bačka, ki si je tudi osvojila prvenstvo Subotiee. Če pogledamo malo pobliže tekmujoče klube, bo izid tekem v Zagrebu in Subotici skoro gotovo izpadel v korist Haška iu Jugoslavije.
Vse druga slika je pa v Ljubljani. Srečata se skoro da enako vredni moštvi. Oba kluba sta se zelo vestno pripravila za te tekme. Priredila sta svojim moštvom večje mednarodne tekme. V teh tekmah sta moštvi tako Ilirije kakor tudi Concor-die imeli dober trenig. Te mednarodne tekme so posebno koristile Iliriji, medtem ko prireja Concordia vsako leto večje turneje po inozemstvu. Na teh tekmah so igralci Concordie dobili rutino, ki je pri nogometu glavno. Že ta rutina daje Con-cordii majhno prednost pred domačim moštvom. Če pa pogledamo moštvo samo, pa opazimo na mestu,' ki je v moštvu najodgovornejše — srednji krilec — enega najboljših igralcev v državi, Premrla. Ena glavnih odlik tega igralca je silna borbenost in volja do zmage. Večkrat je že bil Premrl oni igralec, ki je že izgubljeno tekmo odločil rrvno s svojo borbenostjo in odločnostjo. Druga zvezda Concordie je pa najboljši strelec Zagreba šimšir-živkovič. Že samo ta dva igralca, za katerima ne zaostajajo dosti ostali, pričajo o znanju Concordie. Proti temu odličnemu moštvu Zagreba doseči dober, časten rezultat ne bo ravno lahko. Delati napovedi v korist enega ali drugega bi bilo nepravično. Gotovo je le eno, da mora prvak Slovenije, Ilirija, zaigrati v lepem stilu, da doseže vsaj časten rezultat. Igralci se bodo morali v polni meri zavedati, da zastopaijo slovenski nogomet in da pričakujemo od njih, da se bodo borili. V tej borbi ne bodo zastopali samo belozelene klubske barve tamveč tudi ves slovenski nogomet, ki ne sme zaostajati zu zagrebškim.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Zagrebški športniki so se pomirili z novo upravo JNZ. Včeraj se je vrnil iz Belgrada predsednik ZNP g. Hojanič, ki je prisostvoval seji JNZ. Jutri pride pa v Zagreb sam predsednik zveze g. Šafarik.
Zagrebški nogometaši poskušajo doseči re-vanžne tekme z Dunajem in Krakovom. Na vsak način hočejo popraviti neugodne rezultate z zadnjih medmestnih tekem, na katerih je bil Zagreb
katastrofalno poražen. Reprezentanca Krakova je pripravljena igrati 26. oktobra, Dunajčani pa še
niso odgovorili.
Naša državna reprezentanca se danes izkrca v Rio de Janeiro.
SK Bled—Casino-boys 9:2.
Na športnem stadionu SK Bled se je vršila včeraj prva nogometna tekma med domačim športnim klubom in moštvom, v katerem so igrali tukajšnji letoviščarji. Uigrani enajstorici domačinov se moštvo gostov ni moglo dolgo upirati ter je moralo končno pod leči. V moštvu gostov je sodelovalo več igralcev z Dunaja in Bratislave, ki so svoječasno aktivno delovali pri svojih klubih. Zanimanje navzočega občinstva je bilo izredno. Pozdraviti je vsekakor misel skupnega in tesnejšega sodelovanju med gosti in domačini.
*
SK Iliriju-old-bovs. Danes ob 18 training tekme s SK Slovanom. Radi predležečih tekem v Litiji, Kranju in Sevnici — prosim zanesljive udeležbe.
Nogomet v tujini
Zopet krasen uspeh Vienne v Genlu. Že z
zadnjo zmago 7:0 napram švicarskemu prvaku Scr-vette si je dunajska Vienna na genfskem turnirju pridobila veliko zaslug za domači šport. Toda ponovna zmaga s 7:1 nad bivšim nemškim državnim prvakom Sp, Vgg. Furthom je dokazala, da je Vienna moštvo, ki bo še na genfskem turnirju imelo važno besedo. Navdušenje gledalcev je bilo nepopisno ob krasni igri Vienne, ki je prekosila sama sebe. Nobena pohvala ne bi zadostovala za užitek, ki so ga nudili Dunajčani s svojo igro. Nemci so postavili dovolj močno moštvo, teda nasprotnik je bil še veliko močnejši. Ves napor Sp. Vgg. Fiirtha se je razbil na nepremagljivih Du-najčanih. Po prvih 15 minutah si jc že Vienna zagotovila premoč na igrišču. Prvi polčas je konča! s 4:1, v drugem delu igre pa je Vienna v času 3 minut zabila 3 gole in postavila s tem končno stanje s 7:1 v svojo korist. Vseh 7000 gledalcev je viharno pozdravljalo odličnega dunajskega nogometnega reprezentanta. Ne da se tajiti, da je Vienna z obema zmagama dosegla uspeh, ki ga v zadnjem času še ni nihče dosegel. Dunajčani so prejeli vabila iz severne Evrope, potem tudi iz Anglije na odigranje nogometnih tekem. Gotovo je, da bo zbranih na prvi prihodnji tekmi, v kateri bo nastopila Vienna, na igrišču rekordno število gledalcev, ker se v Genfu govori danes le o dunajski Vienni. — Kljub temu, da je FC Bologna skoraj odrekla svoje sodelovanje, je vendar prišla v Genf ojačena s 5 igravci od Pro Vercellis.
Italijani so nastopili napram holandskemu prvaku Go Ahead in zmagali v razmerju 4:1. Prva polovica je končala neodločeno z 0:0, kar je v glavnem zasluga izbornega holandskega vratarja. Itlijani pa so bili veliko boljši tako posamezno kakor tudi v skupni igri.
Iz službenih objav
Razpis licitacije. Razpisuje se s skrajšanim rokom od 20 dni javna pismena licitacija zu nabavo motornega cestnega valjarja efektne teže 12.000 kg na dan 4. avgusta 1930 ob 11 pri prvem odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave.
Razpisana služba. Razpisuje se služba bano-vinskega cestarju v območju okrajnega cestnega odbora na Bledu, in sicer cestarsko mesto na cestnih progah: a) Od odcepa ceste Rečica — Milna do mosta čez Savo pri erar. žagi v Soteski; b) Boh. Bela — kolodvor. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih ter ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev: Za mrtvo se proglaša: Barbarič Rozalija, hči Barbarič Ane v Šalovcih, rojena dne 14. januarja 1886. v Šalovcu, je odšla meseca marcu 1910 v Ameriko, odkoder je zadnjikrat pisala leta 1910. Odtedai pa ni nobenegu glasu več o njej. Barbarič Rozalija se poziva, da se zglasi pri sodišču v Mariboru ali drugače da kako vest o sehi. Po 31. juliju 1931 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o njeni proglasitvi za mrtvo. — Barbarič Neža, hči Barbarič Ane v Šalovcih, rojena 16. maja 1893 v Šalovcu, je odšla meseca marca 1910 v Ameriko, od koder je zadnjikrat pisala leta 1912, Odtedaj pa ni nobenega glasu več o njej. Poziva se, da se zglasi pri mariborskem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. ju'i;u 1931 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o njeni proglasitvi za mrtvo.
Dražbeni oklici: Dne 11. avgusta 1930 ob 1) bo pri sodišču v Radovljici dražba nepremičnin: l/n deleža parcele št. 495, k. o. Rečica, pot s srenjskimi pravicami do skupnega sveta vi. št. 146 k. o. Boh. Bela, zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 52. Cenilna vrednost: 165 Din; najmanjši ponudek; 46 Din 50 p. — Dne 7. julija 1930 ob 17 se vrši prostovoljna dražba več zelo ugodnih slavbišč v Zagoricah št. 16 na Bledu. Izklicna cena 15 Din za kvadratni meter.
Razglasi nabav: Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 10. julija 1930 ob 11 6 kom. gumijevih obročev z zračnimi stanicami. — Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za dan 18. avgustu 1930 nabavo 700 m kablja v gumijasti cevi 4X6 mm- Cu. Pogoji se dobe pri podpisani.
LAHKA ATLETIKA.
Ogrsko prvenstvo, ki se je vršilo v Budimpešti, je prineslo krasne rezultate. 100 m Gero 10.6 sek.; 200 m Ragambi 21.8 sek.; 400 m Zigway 49.8 sek.; 800 m Barsi 1:55.8 min.; 1500 m Szabo 4:10.8 min.: 5000 m Szerb 16:07 min.; 110 m lese Jehn 15.9 sek.; skok v daljavo Balog 7.45 in; skok v višino Kesmarki 1.87 m; skok s palico Karlovicz 3.70 m; kopje Szepes 00.25; krogla Darany 14.78; disk Marvalicz 46.0l> m.
Dr. Aleš Stanovnlk I
je odprl
odvetniško pisarno
v hotelu »Pošta«
Prvovrstni
BOHINJSKI SIR
dobavlja v vseh množinah ter po najnižjih cenah
Sirarska zadruga Stara Fužina v Bohinju
P. SV. JANEZ - JEZERO
Prodajamo na drobno in debelo. Važno za gostilne, restavracije, prodajalnice, delikatesne trgovine, kakor tudi za posameznike.
loon
Ifves
Stempihar
doktor prava in advokat ®oeteui- en 2>voit et ?lt>ocat
crSrre Jesenice, 115,
(pri Peklarju) Draoska bananina
Posluje v slovenskem, srbohrvatskeni, angleškem, francoskem in nemškem jeziku. — 5Iffaire<s meneče en IannueS alončne, sserbo« croatc, nllemnnbf, aitflfniSc et frainaisc.
fipomof onisti!!
Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestne, posamezne dele k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč.
»GRAMOFON« A. RASBERGER. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34.
Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj
Naročajte .Slovenca'I
v ■> 2 »o "Z. K
o<f o
<81/5^
'n _ -
—) CA
— O
•X 3-J a> s nO <»
•5 8co
B 0 =
S.2J ^ c/J ca
*	..D
E
•	U
S S«
c >■
l's
£ d,o
s i 41
9 d > e o/ M
•s -
"5 I
_ r"> Q
S, -o
5 LLI
C-J
MO S -O »
»ao ■53n
Ha
asa. »
8«.s
<ZQ N S oo
• w (M
oTSsJ ■s
BcoO
B ..os -3 -as f— OS 'O .. »
Sag
. I£
0	n
1	5 ~
•H" m
D .
N CO 01 fl) rt > .. . je K c w
> Q 4) *
0	m ™ < . -5
1	i/i c |<Q
z r\i
IU

« — -u
S vi
0 1 os I
Rumeni gusarji
n
(Sodobna zgodba.)
8. O las sredi noči.
Nekak čuden nemir se je polastil Mihaela. Stanovske dolžnosti ga niso skrbele, saj so mu prav za prav vzele jako malo časa. Navadno ni bil nikoli v zadregi, kako bi porabil svoj prosti čas; res je pravil, da je Bantam njegovo edino veselje, vendar pa se je zanimal tudi še za druge stvari, ki so ga nekoliko manj mudile. Danes pa se ni mogel lotiti prav nobenega dela.
Morda je vreme krivo,« je rekel sam pri sebi.
Tlakomer je namreč od ranega jutra hitro padal. Ko pa je pred mrakom oplazil mesto zadnji konec tajfuna, ki je trgal strehe s hiš, podiral drevesa in vrtinčil po cestah vsakovrstne manjše predmete, ,|e bil Mihael preverjen, da je njegov nemir zadosti razložen.
Nekateri mornarji, ki so vreme dobro poznali, so že zgodaj dopoldne mislili na to, kako bi svoje bro-dove zavarovali. Drugi, ki niso bili tako izkušeni, pa so morali gledati, kako je vihar zagnal njihova plovila na suho ali pa jih poškodoval, ko jih je odtrgal od sider in treščil v druge brodove. Ko so prvi sunki tajfuna pretresli mesto, je bil Mihael doma v sobi; tedaj pa steče proti luki, ker ga je le skrbelo, kaj je 7 Bnntamom. Globoko pa si je oddahnil, ko je videl, da Eh Sanga vihar ni našel nepripravljenega. Lansa je bila zasidrana ob rilcu in krmi in se je v^zatisju "malega zaliva zadaj za carinarno prav mirno žioala na -izburkanih valovili.
»Vse valno, gospod, zapoje Kitajec, ko ga Mihael pokliče. »Bulja danes huda jako.«
Ko se je Mihael nazaj grede premetaval v vrtincih, je bil zelo radoveden, kako se kaj Lovro počuti pri tem svojem prvem srečanju s tajfunom. Anabel je bila majhna, a krepka ladja; njen gospodar kapitan Burns je bil izkušen mornar, ki je že dolgo poznal kitajske vode. Zato je bilo mogoče, da je ladja vihar prehitela, ali pa se je še pred njim zatekla v kako luko. Vendar je bil Mihael vkljub temu v skrbeh in je težko čakal osme ure, ko mu bo brat poslal sporočilo, kakor je obljubil.
Osma ura je prišla in prešla, sporočila pa od nikoder! Iz zvočnika si slišal samo nekakšno kru-lenje in šumenje ter včasih pravcato tulenje. Lovro je bil razložil, da vplivajo na aparat zračne prilike, zlasti kadar grmi, in zato ni bil Mihael prav nič razočaran, ko bratovega glasu ni zaslišal.
Vihar se je izdivjal še pred jutrom in tako je Mihael ob osmih lahko že v tišini zopet poslušal. Lovro ga je bil že naprej posvaril, naj na pogovor ne upa prav zanesljivo in tako je bil Mihael pač razočaran ne pa vznemirjen, ko je brat tudi zdaj molčal. In ko molka cela dva dneva ni prekinil, je Mihael sklepal, da ga njegov radio pač več ne doseže in da zato od brata nima pričakovati nobene novice več r a zven po pošti.
Naslednji dan pa je bral v časopisu novice iz Hong Konga in šanghaja in se je hudo prestrašil, ko je med mornariškimi poročili zasledil vest, da bi bila morda Anabel že pred dvema dnevoma priti v Saigon, a je še zdaj ni. Opremljena je bila z radijem; ker pa nobena ladja, ki je vozila ob nhali. ni dobila od nje nobenega obvestila, ie UDravičenn b<v
jazen, du jo je tajfun poškodoval. Vendar pa se za enkrat še ni treba vznemirjati.
»To je vse lepo rečeno, toda jaz sem že vznemirjen!« si misli Mihael. »Seveda je mogoče, da se je samo radio pokvaril, ladja pu ostala nepoškodovana. Vendar pa ...«
V jutro tretjega dne po viharju pa je srečal na cesti Vu Hanga in njegovega prijatelja Tatarja. Tudi sicer ju je večkrat od daleč videl in vselej oba skupaj. Čudil se je, kaj ju pravzaprav veže in razlagal si je stvar tako, da Budžak smatra Vu Hanga pri svojih kupčijah za koristnega posredovalca pri kitajskih trgovcih.
Kako je kaj? vpraša Vu Hang smehljaje kakor vedno. »Gre kupčija dobro?«
»Prav sedaj je popustila, pa upam, da bo postala spel živahnejša/.
vKaj pa vaš bral?« vpraša Budžak. »Njegova ladja se je imenovala Anabel; saj jc tako rekel, če se prav spominjam, ne? Ali veste o njej ka j novega?«
Nc. Ali se kaj zanimate za mornariška poro čila?«
Ne prav preveč. Toda vsi govorijo o Anabeli, ker je edina ladja, ki jo pogrešajo.«
Ni pogrešana, samo zakasnila se je, ga prekine Mihael.
Da, zakasnila, sprejme Budžak popravek ln sc nasmehne. Upanja seveda gotovo še niste izgubili?
Nameravam s svojo lanšo pohiteti kakih sto milj | oh obali dol, morda se mi posreči, da pridem na nje-i no sled. Mihael se je začudil samemu sebi, kajti ta I misel mu ie baš sedaj sinila v glavo. »NI še mogla ' prevoziti nad sto milj, ko jo je zajel tajfun.c
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstico l-so Din aU vsaka beseda SO par. Ns|man|il oglas	3 Din. Oglasi nad
devet vrstic se ra£ana|o vlit.. Za odgovor mamico t Na vpraian|a brez znamke ne odaovar|amol
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme J. Urankar, Lukovica pri Domžalah.
Mesarski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali, išče mojstra. Nastopi takoj. Več pri g. Gra-hek, Črnomelj,
»iiuma
Pomočnika
.nesarskega in prekaje-valskega, vojaščine prostega sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7442.
Prodajalka
se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na dežel: kot prva moč. Mora biti posebno dobra v manufakturi in galanteriji, zmožna nemščine, ter biti vajena vljudna napram strankam. V po-štev pridejo le vežbane pridne moči, katere so servirale na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, kakor tudi zahtevo glede plače je poslati takoj na upravo »Slovenca« pod šifro »Stalna služba«.
Čevljar, pomočnika
sprejmem. Znati mora šivane gojzarice. — Logar Franc, Suha štev. 4 nad Kranjem.
Prodajalka-voditeljica
se išče za knjigarno in trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami. Služba se mora nastopiti s 1. avgustom t. 1. Plača po dogovoru. Prošnje se naslove na Tiskovno društvo r. z. z o. z. v Ptuju.
Samostojen slaščičar
dobro izvežban, se sprejme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7560.
Stanovanje
2 sob, kuhinje (parket, elektrika), oddam za av gust. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7606.
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo ali samo sobo, išče mirna tričlanska družina, skoraj cel dan odsotna, najraje v bližini Tabora. Na željo plačam za daljšo dobo naprej. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »1. avgust«.
Vajenca
z dobro šolsko izobrazbo in zanesljivega, iz Ljubljane ali bližje okolice, sprejme v temeljito iz-vežbanje Rud. Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Sv. Petra n. 45.
Učenec
za trgovino mešan, blaga v Ljubljani se sprejme. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Marljiv«.
Strojni mizar
ki je izurjen na brez-jermenski pogon, se takoj sprejme. Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj.
Slikarskega
in pleskarskega pomočnika sprejmem proti dobri plači. Jernej Vom-P bergar, Cerklje 30.
Struparja
veščega za lesne izdelke, sprejmem. Oglasiti se je takoj pri tvrdki Fran Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova ulica 25.
Več strokovnih
ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV
kateri so vajeni delati na stroje, sprejme tovarna
ANT. KRISPER
ZGORNJA ŠIŠKA ŠT. 5.
SPREJME SE TAKOJ
prodajalka-začetnica
pridna in delavna moč, dobra računarica in govornica, v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi na Spod. Štajerskem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 1930/7608.
Sbi'bo dobi
kinooperater, izučen elektromehanik, kateri razume tudi ključavničarsko delo. Izpit ni potreben, ga lahko položi pozneje, ker je izprašani operater v hiši. Nastop takoj. - Ponudbe na Kino Central, Zemun.
Šivilje	,
dobro izurjene, se takoj sprejmejo za fino moško perilo. Prednost imajo tiste, ki so že bile zaposlene v kaki tovarni perila. Ponudbe na Ivan Medic, industrija perila, Novo mesto.
Pouk
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunaiska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Potnik
za prodajo vsakovrstnih pletil. izdelkov se sprejme, - Ponudbe z navedbo refenc na upravo »Slov.« pod »Agilen« štev. 7451.
V najem vzamem
ali kupim kmetsko hišo z večjim kompleksom -njive ali travniki poleg - za več let. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Hitro ali pozneje«.
Objave
Lov
občine Mala gora, srez Kočevje, se bo oddajal v zakup za dobo od 1. avgusta 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v soboto 19. julija 1930 ob 11 pri sreskem načelniku v Kočevju, soba štev. 5, kjer so v vpogled draž-beni pogoji. V okolišu se nahajajo srne, zajci, divji prašiči, medvedi, lisice, jazbeci, divje mačke, kune itd.
Poizvedbe
Izgubil se je pes
ovčje pasme z znamko št. 568 — Ljubljana. Najditelj naj ga proti nagradi odda tvrdki Mihe-lič & drug. Dunajska cesta 41.
Posestva
Laško!
Prodasta se dve hiši z zemljiščem in brez. Naslov: Schmidlin, Laško.
ZDRAVO IN MOČNO KRI ZDRAVE IN MOČNE ŽIVCE IZVRSTEN TEK
ZELEZNO KINA-VINO
Velecenjeni LABORATORIJ „ALGA"
Sušak.
Otroci iz Doma sv. Terezije v Zagrebu se Vam s tem zahvaljujejo za lepo in hitro okrepitev z »ENERGIN" železnim kina-vinom.
Vsem roditeljem priporočamo za okrepitev otrok „ENERGIN" železno kina-vino.
Zagreb, 1930.
Ravnateljstvo.
Za okrepitev odraslih 3—6 steklenic »Energina« po 3 žlici; na dan, otrok 3 steklenice »Energina po 3 male žličke na dan pred jedjo.
,ENERGIN" železno kina-vino -v lekarnah 1 polllterska steklenica Din 40.-.
PO POŠTI POŠILJA LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK
3 steklenice »ENERGINA« Din 128'—. 6 steklenic »ENERGINA« Din 248 — in 1 zastonj. 12 steklenic »ENERGINA« Din 492"— in 2 zastonj.
Zastopnik!
Oddamo še nekaj podeželskih zastopstev. Le zmožni in agilni gospodje, ki bi se intenzivno 1 pečali s prodajo naših prvovrstnih gramofonov in plošč in različnimi drugimi novostmi, naj pošljejo svoje ponudbe na tvrdko »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana. Miklošičeva 34.
Manjše posestvo
kupim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din. -Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod: »Pošten plačnik«.
Mik
najrajši na Gorenjskem ali tudi kje blizu Ljubljane, prilično v prometnem kraju, umetni ali navadno kmečki, vzamem v najem. - Anton Udir, mlinar, Kamna gorica 2, Gorenjsko.
Parcelo
v Zeleni jami prodam za nizko ceno. - Poizve se: Vodmat, Ciglarjeva ul. 30.
Proda se
v brežiškem srezu manjše posestvo, sestoječe iz hiše, kleti, gospodar, poslopja in nekaj zemljišča. V hiši je gostilna in nad 60 let stara trgovina. -Pripravno predvsem za mlajšega trgovca - začetnika. Vprašanja poslati na advokatsko pisarno dr. Drnovška v Brežicah, kjer so na razpolago vse informacije.
Enodružinsko hišo
proda Jernej Lampret, Dolgi most, Vič pri Ljubljani.
$tanovanja
Lepa soba
z dobro domačo hrano se takoj odda fini osebi, j Sprejmeta se tudi dve j osebi (letoviščarja). Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7412.
Za avgust
išče mirna stranka treh oseb stanovanje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno«.
Grad
kupim brez ali malenkost zemlje. Cene samo nizke! — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Grad«.
Kupim mlin in žago
na močni stalni vodi, v prometnem kraju z žitom in lesom. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slovenca« štev. 7538.
Hišo z gostilno
ali dobro trgovino kupim ev. vzamem v najem. — Resne ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »150.000 do 200.000 dinarjev«.
Kupimo
Demjone
(flaškone) vsake množine — kupim. Leopold Pri-stavec, p. Preserje.
Parcelo
760 m! prodam pri kolodvoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7528.
Parno lokomobilo
ca. 20 PH, s predkurjavo, kompletno in v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod šifro »Lokomobila« št. 7599.
Peči in štedilnike
vseh vrst vam nudi najceneje pečarija — Franc Jerko, Črnuče.
Karta očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
N. HRNIAIt
leharnur -- SISAH
II
Obrt
Hlinarii!
Ri, proso, a}do in fc£men kupite noiceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljcva cesta 24. Veletrgovina žita in moke.
Podpisana vljudno naznanjam, da se otvori v nedeljo dne 6. julija v
mojih prostorih FANI TROHA, Kodeljevo, Ob Ljubljanici štev. 21
gostilna
v kateri pride vsak gost na svoj račun. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Tudi za prigrizek bo preskrbljeno, - Za obilen poset se priporoča Fani Troha.
m«
Proda se
5-69 m dolg pult s steklenimi vrati in 2 m visoko stekleno steno z 11 predali ter 2 mizi, dolgi po 2 m. Več se izve pri Hranilnici kmečkih ob čin, Dunajska cesta 38, med uradnimi urami.
Potniški avto
v brezhibnem stanju in davka prost, se proda. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dvosedežni Wanderer«.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Širite »Slovenca«!
Pisalni stroj
znamke Adler, prav malo rabljen, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7526.
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Oleandre
prodam. Na ogled: Žensko učiteljišče, Resljeva cesta št. 10.
Bukovih drv — okroglic
suhih, cca. dva vagona, poceni prodam skupno ali na drobno. Ponudbe na oglasni oddel. »Slov.* pod »Okroglice« št. 7504.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424
Prva celotna tzuaja 1 Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55"— Jugoslovanska knjigarna v Llubljanl.
V tihoto družinske sreče je kanila solza, katero je utrnil Vsemogočni nam v bolest, predobri soprogi in mamici pa v večno veselje in plačilo.
Marija Fritsch
soproga tovarniškega mojstra
je v četrtek dne 3. julija ob 2 popoldne v 66. letu starosti po kratki bolezni v Beljaku mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto na tamkajšnjem pokopališču.
Beljak - Jesenice, dne 4. julija 1930.
Globoko žalujoči: Anton Fritsch, soprog. - Tea in Jona, hčerki. Herman, sin.
»ALPEKO« (rg.-ind družbo z o. z. LJUBLJANA
nudi po dnevnih cenah
I o Portland cement
svetovnoznanih znamk »SALONA* (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT
Salonit
azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: »SPLIT « A. D. ZA CEMENT PORTLAND
Mag. št. 24.371/30 — ref. IX.
7623
Razpis
Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje
oddajo zidarskih del za zgradbo obcestne ograje na Celovški cesti ob Cekinovem gradu.
Razpisni pripomočki se dobe dne 7. in 8. julija 1930 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II. Oferte je treba vložiti do 11. ure dne 14. julija 1930,
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. julija 1930.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti naše predrage mame, stare mame, tašče in tete, gospe
Marije Pogorele
izrazili svoje sožalje, vsem, ki so njeno zadnjo pot olepšali s cvetjem in venci in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Prav posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Arku, dr. Majcnu in dr, Špornu, čč. sestram usmiljenkam, ravnateljstvu in uradništvu Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, upraviteljstvu in učiteljskemu zboru osnovne šole v št. Vidu nad Ljubljano, članom Šentjakobskega odra, ter sploh vsem, ki so na katerikoli način lajšali naši mami trpljenje zadnjih dni.
Ljubljana, dne 5. julija 1930,
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČeJl
Izdaiateli: Ivan Rakovco.
Urednik: Franc Kremžar,